3. številk«.
List na ogled.
Ljubljana, sobote 4. januarja.
VI. leto, 1873.
SLOWENSKI NAROD.
Dopisi naj so izvolo frapkirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovgki cesti v Tavčarjevi" bili „Ilutel Evropa-. UpravniBtvo, na kater» naj ae blagovol^o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči. je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiäi.
з „ 3o „
13 » - -
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Narod" bode izhajal od novega leta naprej kot «Inevnlli in velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za en mesec.....1 gld. IO kr.
Za Četrt leta . . . Za celo leto .... Za pošiljanje na dom ee računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za Četrt leta.......4 gld.
Za celo leto ........ IO „
Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za (lljttke velja zili-žilitll cena in sicer:
Za L j ц b 1 j a n o za četrt leta it gld. 50 kr. Po pošti sprejeman n n 3 „ — sitimi ni *t fttoijtf „Sloi\ Лгиго|/и".
0 naših narodno-gospodarskih zadevah.
(Konec.)
Vsako enostransko razvitje se vrši na Škodo občnemu. Da bi se torej mi Slovenci ognili tega, namerjam v sledečem podati nekatere nasvete na vsestransko razsojo. Predlagajo, jih mi nikakor ne mislimo, da bomo povedali kaj Čisto novega, in radi priznavamo, da začetki vsega tega, o čemer bomo govorili, so že pri nas. Naš namen je le resno poudariti, da nam je treba zistema-tično skrbeti za ekonomično povzdigo
vsega naroda, in odele postaviti to, če nc ua prvo vsaj na drago mesto našega programa. Svetujemo pa:
1.	Prejeti v principu in kolikor mogoče izpeljav a ti osnovo вгепј-skih hranilnic po vsej Sloveniji.
2.	Povzdigovati produktivnost slovenskih pokrajin s povzdigo tn vpeljavo na novo vsako vrste narodnega truda.
3.	Ustanoviti društvo, kibiimelo skrbeti za zisteniatično izpeljavo teh nasvetov, kolikor bi se pokazalo potrebno in mogoče.
Naj nam bo dovo\jeno za denes le prvi iz teh nasvetov kratko pojasniti:
Slovenske pokrajine nijso bogate, so kraji naravnost revni n. pr. na Notranjskem. Treba je torej paziti na vsak groš narodnega bogastva, da se prav porabi. Pa med tem ko v novejših Časih mesta povsodi hitro bogata, in čedalje bo\j vlečejo nase ves svobodni kapital pokrajin, kmetsko ljudstvo ostaje skoraj nepremično na isti stopnji, in onemaguje v neravni borbi 8 premetenimi eksploatatorji iz svoje svote ali iz mest. Po mestih ima vsaka vrsta truda bolj aH menj široki kredit, brez katerega dandenes nij mogoče zdrževati konkurencije; kmetsko ljudstvo to dobroto uživati ne more. Zakaj naše hranilnice, ki jih lehko naStejcš na prste, glede naroda ne doseglo svojega namena, odkrivati kredit, in sicer za to ne, ker je kredit teh naprav večjidet predrag za našega kmetiča. Njemu je n. pr. spomladi treba časi le kakih 20—CO gld. za žito, če mu ga
zmanjka aH za seme in za druge male potrebe, Hoditi v hranilnico po tako mul znesek bi ee ne splačalo, ker je navadno daleč, in so stroški potovanja veliki za Človeka, kateremu ima biti drag vsak krajcar, in ker hranilnice ne dajo denarja brez vknjižbo v zemljiško knjigo,, ki tndi velja veliko denarja in časa, posebno pa pri navadi naših knie-tiče v po dokončanji opravil v uradu spiti ga poliček ali dva. Najemne torej kmetič, kjer more, večjidcl pri naših oderuhih, ki jih je povsodi dovolj, in ki jemljo židovske odstotke, in če za dobroto „n. pr. voz drv, ali sena ali kako vožnjo ali nazadnje piske, jajca, grozdje itd.", neredko vsega skupaj po 100% na 'et°j ter J6 vesel, da se je rešil iz zadrege, zakaj po svoji nerazvitosti ne preudarja, kaj ve^ja n. pr. voz drv, dokler jih ima v gozdu. Nij se torej čuditi, da so pri takem gospodarstva, ki kmeta nazadnje mora v obnpanje spraviti, in pospešiti njegov pogin, bo naše kmetije večjidel bolj aH шецј i «dolžene, ds m pogotfom* prodaj ejo n« očitni dražbi, in da še pri visokih davkih narod vidno uboža.
Edina pomoč je tft (zunaj ponižanja davka se ve) po našem mnenji odkritje nedragega kredita, ki ga pa le srenjske hranilnice morejo dajati, in sicer take, ki bi bile popolnoma v rokah srenje. Sre^jske hranilnice, kakoršne si mislimo mi, naj bi imele namen, odkrivati le mal kredit srenjčanom, da bi zares pomagale najbolj potrebnim, in bi sredstev hranilnic ne rabili bolj premožni na svoje špekulacije, ncimajoče nič občnega z namenom hranilnic. Sredstva naj bi dobivale
Božič pri Brežanih v Istri.
(Dopia „Slov. Naroda.11) Vi mnogi drugi bratje Slovenci niti ne znate, kako originalno in od vas različno živimo mi Istrani. Bodi vam torej v zabavo kratka črta o našem božičnem praznovanji podana.
Da bi se vredno pripravilo slovesno obhajati rojstvo božjega deteta, to sc uže štiri tedne poprej vsak dan k maši hodi. Te maše se berö v jutrn, imenujejo sc: „zörnice." Ker je ljndstvo v več krajih ubogo, in no ravno radodarno plačevati svete maše, tudi gospodje duhovni nečejo rano vstajati in zastonj ma-Ševati, „zdrnicc" pa le morajo biti. Tu se odpre komunska (občinska) blagajnica, in starešina (ki je i denarničar) plača na ime srenje sv. maše. Kaj bi neki reklo dunajsko nemško ministerstvo, ko bi doznalo, da so v naših srenjskih proračunih tndi stroški za maše nahajajo ! Prcdbožični dan, kateremu dnevu se tu, navadno pravi „vitja" (iz ital.
vigilia), začno duhovni, uže zgodaj, vale po zorniei, blagoslavljat poslopja. Res jo sitno duhovnom hoditi od hiše do hiše, pa ta pot, ako je fara količkaj obširna, dobro se izplača.
Vsak gospodar je dolžen gospodu farmami po zvršetem blagoslova nekaj krajcar jev plačati. Na „viljo" (pred božični dan) se v jutro zaužijo črna kava, potem „menih" (glažič) žganja, popoldne pa se napravi velika pojedina. Tu more najmanj tri vrste rib biti in jedil vsake sorte. Olje se pridela doma, in torej vsa jedila, tako rekoč, v olji plavajo. So posamezniki, pri katerih ne sme nobena vrsta jedače manjkati. „Dobro iz-temfan por in broskve", „šeljen," „pečen kostanj," to ne sme manjkati. Vendar gibanice in drugega enakega pečenja, ne napravljajo naše gospodinje, kakor je navada drugod po Slovenskem. —> Vsak gospodar, tudi čc je uže prej prodal vino, za „viljo" si ga prihrani „eD želod" (sodček). Veselo in radostno je vse mlado in staro. ;— Kot narodna jed slove „fanclji ;u podobni in narejeni enako nemškim „Krapfen." Vilja brez „fancljev", smrt očetova v hiši! Kjer nij faneljev, tam
je žalost. Vsak ubožec si priskrbi, da se v njegovi koči fanclji cvrejo. — Jedoč in popivajo so čaka hip rojstva zveličarjevega. Pred malo leti Še, se je obhajalo spomin rojetva Kristusa o politnoči, ker pa so ljudje preveč dobre volje in veseli v cerkev dohajali, sc jo ta šega opustila; in praznuje se sedaj imenovani spomin v jutro, okolo četrte ure. Pred malo leti sc je polnočna maša slovesniše opravljala, nego kaka glediščna igra v rezidenčnem dvornem gledišči, nc iz-vzcinši „Itobcrto il Diavolo." Naj povem sledeči prizor, pri katerem sem sam pričujoč bil. Orglar jc aranžiral svoj zbor, začel orgla-nje kolikor je mogel najbolje, in poleg tega so zveličali in bobneli zvončiči in bobniči, to je donelo! Ukazal je bil mladeničem do-nesti kozarce napolncnc z vodo; med orgla-njem in petjem pa so vtikali mladeniči piščalke v vodo ter tako glasno žvižgali, da je vse čez ušesa letelo. In to je bila za kmete velika slovesnost, da nij izreči! ttegav in navdušen človek sredi ccrkvc, pred or-glanri, se obrne in od veselja glasno za-juckä in zavpije v božjem hramu: „vse pti-
večjidel iz nkladov srcnjfanov, pa bi tudi posojila drugih za nizki procent emele prejemati radi povišanja svojih operacij in pomnjenja čistega dobička, ki bi v dividendah padal na srenjčane po razmeri ukladov. — Kredit naj bi bil os ob en, t. j. ustanov-niki hranilnic naj bi prejemali po veČini glasov med Člene lo sosrcnjčanc, ki bi popolnem zasluževali njihovega zaupanja. Se ve da je tft sprva najbolj važno, da so usta-novniki ljudje pošteni in razumejoči namen teh hranilnic. Zato bi so imele odkrivati pod vodstvom poverjenih nasvet ovanega društva. Da bi ta kredit ohranil svoje najdragoceneje Bvojstvo, to je, da bi no bil drag, bi se za posojila vknjižba no imela zahtevati kot „conditio eino qua non", mari bi sc to delalo še le tft, ko bi člen se pokazal nevrednega dolžnika in hil izključen iz členov. Ves zistem takih hranilnic bi bil torej osnovan □a osobnem zaupanji srcnjčauov eden k drugemu , ki bi gotovo v svojem interesu odkrivali kredit Ic zares zanesljivim ljudem, ki jih oni naj boljo poznajo.
Da misel osobnega kredita, naj bolj priporočljivega po svoji mali ceni, ni nciz-peljiva, kažejo nam rusko sclslco hranilnico, osnovano na enakem in še bolj riskiranem principu, ker naš kmet ima vsaj zemljo, ki moro biti zalog za dolg, v Rusiji pa jo večidel lastnica vse zemlje srenja, in torej tam zemlja posameznega, ki je pri razdelitvi dobiva le na eno ali nekaj let, ne more dajati poroštva. In vendar se ne čuje od nikoder, da bi hranilnico trpele izgubo zavoljo nciz polucuja dolžnosti svojih členov, mod tem ko se število takili hranilnic bistno množi, in so v posameznih operacije povikštgejo.
Da bi se take hranilnico lože in hitreje odkrivale, ki bi jih potem preycmali ustanovni ki.
Mi si upamo nadejati se, da bi predložene srenjske hranilnice našemu ljudstvu veliko koristile, pomagajo mu v zadregi, povra-čevaje mu z obresti prihranjene šo tako male zneske in dajoč mu primerni dol dobička od svojih operacij. Mi smo dalje prepričani, du bi one povišale v naroda varčnost, nančivši ga ceniti denar, in celo povzdignile nravnost.
Za to jo naša iskrena želja, da bi se ta stvar pri nas zrelo presodila in potem uresničila kakor hitro bi bilo mogoče.
Politični razgled.
Motrnnjc di'žcU'.
Vsa notranja politika гшгцјс in bode mirovala, dokler so nc zbere državni zbor, kar sc bode zgodilo 15. januarja, in zopet začenja svoje blagonosno (?) delovanje.
Vsi čvitei glavni politični listi, mlado-in etaročeški, prinašajo ob novem letu euak, eden isti članek na čelu, v katerem se poudarja, da češki narod stopa z neprelomljc-nim pogumom v novo leto v hoj, da jc prepričanje občno, ka češki narod sam na svojo moč računi. Češki možje, nepnznavši osob in višjih politikarjev kot naši „domačini" in naši „konservative!" govore zlato besede: „Razločki med nami morejo biti samo v onih rečeh, katere za zdaj v drugi vrsti stoje, tako, da njih rešitev moremo prihodnjosti prepustiti. Za zdaj hočemo vsi za prava naroda stati, za njegovo politično individualnost in samoupravo, ki so pogoji njegovo eksistcucc." Edinosti treba nam Čehom!
Na f'eikvt» dela vlada po svoji stari navadi. Zdaj so založnico na vrsti; prihajajo vladni komisarji, preiskujejo in pregledujejo, dokler ne najdejo kako črno pikicc in ako se jim to posreči, brž vstavijo vso delovanje dotične založnice; uetavoverni listi pa kričć in ке vesel6 vsakemu takemu slučaju. Ali se na ta način poveličuje občno blagostanje, je pač vprašanje, na katero odgovoriti nam sedanje publicistične razmere branijo. Tudi pri volitvah vladni organi svoj upliv brezobzirno rabijo. V Pilznu ima so voliti trgovinska zbornica; navadno jo mestni magistrat razpošiljal volilne liste; taČas pa je c. k. okrajni glavar terjal od županstva, naj njemu izroči vse volilno liste, da jih on po c. k. uradnem potu oddaje volikem. Židovski volilci so volilno listo dobivali poprej nego drugi, ln so jih morali samo s svojim podpisom brez vpisanih kandidatov c. k, okrajnemu glavarstvu vrniti.
Vsi f»«I/.*fti listi so zdaj zložni v svojem uporu proti direktnim volitvam. Gališki cesarski namestnik, znani grof Goluhovski kateri je bil nedavno od ministerstva na Dunaj povabljen, da poroča o situaciji ua Gališkem, se je pogovarjal z vodji poljsko dolegacije. Učinek tega posvetovanja je po „Kraj-i", obširna spomenica, v katerej se popisuje očitna krivica, ki bi se Galicjji po direktnih volitvah
godila, ker bi potem izgubila svojo samostojnost in se pretvorila v „pašalik", v vsem od Dnntya odvisen. „Dz. p.u imenuje volilno reformo naskok na ustavo in terja od poljske delegacije, da izstopi iz državnega zbora.
ViuiiUc dritive.
Нилка vlada dela resne priprave, da ukroti kiveškega vladarja (kana), kateri že več let nagaja svojim ruskim sosedom, napada karavane ruskih trgovcev ter je v poslednjem času cehi en oddelek svoje armado črez rusko mejo prodreti pustil. Ruski vladi tedaj ne kaže drugače, nego da si podvrže šo tudi ta Kanat in s tem celo srcdiyo Azijo spravi pod svojo oblast. Angležem to nič nij po volji, da-si „Times" miri svojo rojake, dokazovaje jim, da približevanje Rit-nijo do angležkih mej v Indiji more samo koristiti angležki trgovini, ker se bodo tako varno cesto odprle za njo med Azijo in Evropo. Drugi listi so manj Ichkomišljcni, in „M. P." so boji, da Rusi, ako si podvržejo Kivo, bodo še daljo segali do indijskega morja. —
O bolezni ruskega rcrr/rvIČn poročajo najnovejši telegrami, da je neki že ia nevarnosti. Njegov starejši brat je umrl pred 5 leti v Nizzi na bolezni v hrbtišči. Nevesto tega, Olgo, dansko princcsinjo, vzel je pozneje brat, scdaj^bolni carjcviČ v zakon. Car-jevič in njegova žena sta neprijatelja Nemcem, in „N. L.u v dopisu iz 1'ctrograda nekako sumljivo govorć o bolezni carjeviča, kakor da bi bila v zvezi z njegovim pansla-vizmom. —
Fraiteoslen narodna skupščina jo, takor naša dunajska nenarodna, na počitnicah in samo komisija tridesetih se posvetuje včasi s Thiers-om, kateri bode zopot te dni odpotoval v Calais, da bodo nazoČ pri strelnih skušnjah artilerije. Sploh Francosko neprestano pomnožuje ia okrepčava svojo armado, kar Nonicem nikakor nij na veselje. Zato bode nemška vlada težko kedaj privolila, da sme svoj dolg pred določenim terminom poplačati, ker bi potem nemška posadka morala zapustiti vse kraje, katere še zdaj oblegnje; trdnjavo Belfort pa bi Nemci neradi zopet oddali Francozom. —
Na Špnnekvm jo stari nered in nemir. Zdaj je infant Alfons bourbonski stopil na čelo karlističnim upornim četam. Menda tudi on nc bode dosti opravil, — ali pa —-vse, kajti Špansko je dežela neverjetnosti, takor naša Avstrija — dežela Čudežev.
Čice poji» in žvrgolo, Ie kukavice manjka. Zato počne naves glas kukati: „kuku ! kukul" To se ve da je kmalu cerkvcna kukavica umolknila, ker energični mežnar jo je iz cerkve pahnil, a ptlčice so žvrgolele na kora vendar le naprej. — Kot posebnost moram omenjati, da so staro in starinske božične posni pri Brežnuih močno ukorenjene in zelo ua glasu; da jih nij mogel Rihar in tudi jih nc bo tako brž naša nova „glasbena Matica" mogla pregnati. Pred več leti som orglarja bližnje vasi in tudi druge nagnal, naj svojo pevce in pevke naučč poti nove Božično pesni. A vso zastonj! Starci so moje početje čuvši mrmrali iu nijso dopuščali mladeničem k orglam, ter sami priljubljeno stare pesni prej začeli popevati, naj bi jih mlajši pevci no dohiteli. -— Naj tü navedem za po-ekus, za par kitic od pesni, ker bodo gotovo zanimale. Prepisal sem jih nespremenjono iz knjig, katere so bile natisnene leta 1775 v jVjitibljarii, iu je enakih bukov še precoj najti prj- ^iaših starcih. (Enkrat sem — mimogrede povcfla 40 — našel v Istri slovenske pesne bukve iz s cđcmnajstega stoletja, ali izginile so. Podvizaj че bom' zopot паЈ1'^
Eto tu: Prva „Fesom"
„Paatlrctt al shliüli'to? Sparijo aapustite! Ura polnozlii wye, 'Nu ena sbtlina vpijo Ultru gori vstauite, 1'ost'lo sapiiBtito 1 Druga „Pesem:"
O Doto zartaim I Milu objukann: Kolkajn trpish t Ko v 'шогвМ shtakv.l, Na terdi elamlzi Kovnu leshiah. Pri maši, kadar se isto pesni popovajo, je „darek" („ofer"). Na altar postavi cerkovnik plcnjer (jerbaa), in vaiy nosijo dekleta in žensko darove za duhovne gospode: — jabclku in pomoranče. Ali te jabolka in pomoranče eo dosti vredne, ker vsako je na-picano in nubodeno z (včasi po več) deseti-cami. To jo tekmanjel vsako „dekalje" (dekle) gleda, da bolj posrebrujciie pomoranče iu jahelka daruje. V nekaterih krajih so jc ta šega opustila, in darujo se uavadno denar brezi pomuranč. —- V Osipuscmhil enkrat pri božični maši. Ko sc je obhajal „darek", gro premeten pastir k altarju in položi nanj
svoj dar. Nijso bili denarji, nego prinesel je kopico „fancljev." Ohljumpljeno, kot oblit pes in strmć obstoji g. Župnik pred darovanimi fanclji. Ravno jn je botel prejeti in jih po domače v pastirja zalučiti. Pa cerkovnik je hitro fanclje pobral in jih v predvežo odnesel ; pastir je tudi preskrbcl, da jo вб svojimi kopiti izpred oči župnikovih izginil. Čas plačila pride vsakej stvari, tudi pastirja je čakala gospodova jeza, in sicer o velikonočnem času. Prišel je ves skesan in otožen k spovedi; namesto da bi bila ohlajena in uto-lažena njegova vest, pa še bolj zatrta in še težji kamen je hil na njo naložen. Ker g. župnik mu nij podelil potrebne odveze, in pastir si jo isto tako k srcu vzel, da nikdur več k spovedi no gre. Pravi in obljubujo zmirom, da bo nesel še enkrat svojemu gospodu darovati fanclje, kajti ovac in jagnje-tov ne premore, kakor so storili pastirci v Bctlehemskcm hlovcu. — Božično prazuiko so dekalji (dekleta) prav vesele; te dneve oblečejo bela krila, navadno nosijo črna; delijo sadja iu tudi fante nadlegujejo za „dobro roko" (dar). Možje pa popivajo pri sosedih žlahtno kapljico, — močno Brežanko.
i