Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 11. maja 1890. 78. ^akon z dné 10. maja 1890. 1. v^Preméni črtne potrošnine dunajske in uvedb ne Potrošnine v več predmestnih krajih pole< Dunaja. i,U ? Pritrditvo obéh zbornic državnega zbori Ukazujem takö : §• 1. nhi<' Duna^ski okoliš, kateri je za pobiranje potroš-°PSega[°^a^Cn Za zaPr*,e8a> razširja se tako, da bo vrejc ^ ' ^unaJ’ izvzeinši njegov na levem bregu e °onave ležeči dél ; in p, ! ^'rumoring, Gaudenzdorf, Ober-Meidling Hiet,,;:-Meidling, Hetzendorf, Spcising, Lainz, k'ÜnfjjJ?’, richönbrunn, Penzing, Rudolfsheirn. tlntef.g^’ ^ ®chshaus, Breitensee, Ober-St. Veit in *er-l]ailI VeiU Hacking, Ober-Baumgarten in Un-^0rnbactf^^en’ Ottakring, Neulerchenfeld, Hernals, ring, ’ Pbtzleinsdorf, Gersthof, Weinhaus, Witli-'n Untc 'o "^*'11!’*n Unter-Döbling, Ober-Sievering Eilige,. . j^ring, Ncustift am Walde, Nussdorf, g adt *n Josefsdorf; *jrie Hast* novo potrošninsko črto spadajoče !i Fri, katastralnib občin: Kablenberger-1 °rf, Siersdorf (gospoščina), Kaiser-Ebers-°cliat, Klederling, Ober-Laa in Untcr-Laa, Inzersdorf, Altmannsdorf, Mauer, Auhof, Hütteldorf, Hadersdorf. Schottenwald, Neu waldegg, Salmanns-dorf, Weidling in Grinzing. Kod pojde ta nova črta, ustanovi se ukazoma. Taista ne sme iti preko poslopij, dvorišč in takih vrtov, ki so zaprti s trajno ograjo. §• 2. Za potrošninski okoliš, ki je po §. 1. zaprt, veljâ priložena potrošninska tarifa z opomnjami vred. V njene davčne postavke je že privzeta obstoječa izredna dvajsetodstotna doklada k črtni po-trošnini in k pivarinskemu dokladnemu znesku. Sedanja potrošninska tarifa za Dunaj in pa določila člena 6. zakona z dné 18. maja 1875. 1. (Drž. zak. št. 84.) se razveljavljajo. Prav tako se v tistih delih po §. 1 zaprtega potrošninskega okoliša, kateri sedaj niso zavezani črtni potrošnini, razveljavljajo določila potrošninskega zakona od leta 1829. o potrošnini od nadrobne prodaje vina, vinskega in sadnega mošta s pozneje k njim izdanimi ukazi vred, potem zakon z dné 16. junija 1877. 1. (Drž. zak. št. 60.) o potrošnini od mesa zunaj tistih krajev, ki so za pobiranje potrošnine proglašeni za zaprte. §■ 3. Poleg potrošninske črte (§. 1.) in sicer na njeni notranji strani, ustanovi finančno oblastvo z ozirom na krajevne razmere prigleden okoliš, čegar širokost pa nikjer ne sme presegati en kilometer, mereč od potrošninske črte. V tem okoliši je treba pri prenosu, ki gré proti notranjemu potrošninskemu okolišu, vsakemu takemu davkovnemu predmetu, kateri je naveden v tarifi (g. 2.), oskrbéti potrošninsko boleto, in to je treba finančnim organom pokazati, kader-koli jo zahtevajo, ali pa izkazati, da se je davkoven predmet, ki nima davčne bolete, prejel med potrošninsko črto. Finančni organi so upravičeni, preiskati vsak prenos, ki gre črez kako mesto potrošninske črte, katero je vhodu davkovnih predmetov prepovedano. Finančni organi so tudi upravičeni, da pohajajo potrošninsko črto tudi tam, kjer ne pada na poti ali steze, prepuščene obči porabi. Dokazna škoda, ki bi s tem nastala, povračuje se iz državnega zaklada. §. 4. V pridejani tarifi (§. 2.) navedeni predmeti, ki so o pričetku veljavnosti tega zakona založeni v tistih delih po §. 1. zaprtega potrošnlnskega okoliša, kateri leže zunaj sedanje potrošninske črte dunajske, zavezani so odavčenju po davčnih postavkih, kakor jih podaja tarifa. Tega odavčenja se oproščajo: 1. Sveže (frišno) meso, navedeno v tarifni številki 7. pod a) in b), 2. pri obrtnikih in drugih gospodlnjstvenih predstojnikih zaloge predmetov, navedenih v tarifnih številkah 1., 2., 3., 7. lit. c in d, 8., 9., 10., 11. in 12., kadar, in sicer gledé vsakega pasamez-nega teh predmetov, po tarifi predpisana potrošnina ne presega 4 gl. Vsaka oseba, katera o pričetku veljavnosti tega zakona v zgoraj navedenih délih zaprtega potrošninskega okoliša Ima ali za drugo osebo hrani živino tarifnih številek 4., 5. in G. ali pa zdlogo v drugih tarifnih številkah (izvzemši tarifno številko 7. a) in b) navedenih predmetov, mora prvega dné, ko ta zakon zadobl moč, zglasiti število glav in vrsto živine, oziroma zalogo drugih zgoraj omenjenih predmetov, kakor tudi prostore, kjer se hrani ona ali ta, pismeno pri finančnemu organu, kateri je za tö postavljen, ter plačati po tarifi predpisano potrošnino za živino tarifnih številek 4., 5. in 6. popolnoma, za zdlogo vsakega drugega imenovanega predmeta pa od-bivši 4 gl. Ako pa vinska zdloga kake stranke, katera nima prostega skladü, presega 200 hektolitrov, dovoli se ji s pogojami in priglodnimi narcdbami, ki so potrebne za brambo državnega zaklada, da plača, odbivši 4 gl., potrošnino samo za tisti dél té zdloge, kateri se v 3 letih od dné, ko prične veljavnost tega zakona, niti ne izvede črez potrošninsko črto, niti ne prinese v nadaljno davčnouradno postopanje v kak med to črto ležeči vinski prosti sklad, in sicer v méri zmanjšav té zdloge, katere so se v omenjenem roku občasno (perijodno) preiskale, ozirom8 v méri njénega končnega ostanka. Strankam je dano na voljo, da predpisano zgla-sitev pismeno podajo za to določenemu finančnemu organu tudi že katerega od treh dni pred pričetkom veljavnosti tega zakona. Prvih tridesetih dni potem, ko ta zakon obveljd, upravičeni so finančni organi v ovédbo davkovnih živinskih, oziroma drugih zalog, preiskovati hrani-lišča. Stranke pa imajo dolžnost, izkazati prejém ali zglasltev, oziroma odavčllo gledé teh živinskih ali davka prosto méro presegajočih zdlog. Prvih osem dni potém, ko ta zakon obveljä, plačevati je za vsak, ne za izvoz iz zaprtega potrošninskega okoliša (§. 1.) namenjen prenos v tarifi navedenih predmetov, kateri gre iz sedaj črtni p°' trošnini še ne zavezanih délov tega okoliša črez sedanjo potrošninsko črto dunajsko, po tarifi pred' pisano potrošnino o prestopu té potrošninske črte, ako se s pokazom potrošninske bolete ali potrdi'8 o zglasitvi zdloge ne dokaže, da so se ti predme * že po tarifi (§. 2.) odavčili ali zglasili v ovédbo zdloge in v odavčenje. Kadar se popolnoma opusti zgoraj zaukazana zglasitev, ali kadar se pri živalih tarifnih številek *•> 5., C., 8., 9. in 11. prenizko napové število g'aV’ ali z ozirom na tarifni postavek, vrsta, ali pa, kadar se pri predmetih tarifnih številek 1., 2., 3., 7. c in d, potem 10. in 12. podd tako napačna zglasit®^ zdlog, da je po zglasitvi na te zdloge pripadajoč potrošninski znesek manjši za več kot deset odsto kov od tistega, ki pride na resnično zdlogo naposl , omenjenih predmetov, tedaj je v slučajih, kjer nakane, prikrajšati potrošnino, zavoljo neredno odmeriti kazen od 2 do 100 goldinarjev, v drug1^ slučajih pa kazen zavoljo težkega pripadnlnskeg prestopka. Toisto kazen zavoljo nerednosti, oziroma voljo težkega pripadnlnskega prestopka je odmeri j kadar se celo ne ali nepopolnoma izpolnjuje dolzu izkaza o prejému ali odavčenji gledé predmetov, jih je odavčiti po številu kosov, ali gledé zdl°^ drugih davkovnih predmotov, katera presega zg sitve prosto méro. Pad • ^odstavo zaodméro kazni v slučaji težkega pri-'zka- nS^e®a Prestopka, opuščenega ali nezadostnega pj ° ^retemu odavčenji je po tarifi pred-m Potrošninski znesek, ki pripada za živinske glave, , ‘zkazilo. oziroma predmete, za katere se ni dalo §• 6. Ta zakon zadobl moč eno leto po tistem času, ko se dokončno ustanovi vredba gledé občinskih doklad k črtni potrošnini v potrošninskem okoliši, po §. 1. zaprtem. §. 5. §• 7. rnÇ(| Z.a tiste> pri početku veljavnosti tega zakona izdei °,Sedani° potrošninsko črto v hraniliščih ali pfe^Denep ymed to črto, za kar se je plačal ali d°klad drŽaVni do^adn' znesek z dvajsetodstotno med t0° Vr^’ Povrne se> oziroma odpiše se razloček jani ta°riffr*St°^'n0 *n t'sto’ ^ pripade po pride- izdelo beaanjo potrošninsko črto v hraniliščih ali Haréi°>Va branjene zaloge piva ali pivnega sladu, h.. Iomega med to črfn za knr sp i'p plaAnl ali Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaji, dné 10. maja 1890. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. Tarii Potrošninska tarifa. rt ’I xn Nazivâlo davkovnih predmetov Merilo naložbi Tarifni postavek kr. sodih............. “> Vi"° " i steklenicah . . . b) Vinski mošt in vinska drozga c) Vinsko grozdje............. 1 hektoliter 100 kg. Opomnja. 1. Umeteljno vino in poloviÈno vino, narejeno med potrošninsko črto, zavezano je odavčenju po zakonu z dné 30. marca 1882. 1. (Drž. zak. št. 45.). 2. Tudi vino, narejeno med potrošninsko črto iz grozdja vinogradov, ležečih med to črto, odavčiti je s 4 gl. za hektoliter, neposredno užitku namenjeni vinski mošt pa s 3 gl. za hektoliter. Od tega vina ali vinskega mošta se ne plačuje nobenega davka, kadar se izvede črez potrošninsko črto. To odavčenje se vravnâ ukazoma, oziraje se kolikor se da na razmere vinogradnikov (gornikov). 3. Osebam, katere med potrošninskimi črtami trgujejo z vinom v večeru obsegu, dovoljujejo se prosti skladi za vino s pogojami in priglédnimi naredbami, ki so potrebni v obrambo državnega zaklada. 2 Sadni mošt 1 hektoliter 1 Pivo pri uvozu v potrošninski okoliš 1 hektoliter 1 Opomnja. Če se nareja v črtno-potrošninskem okoliši, plačevati je občo potrošnino po posebnih o tem veljavnih predpisih in poleg tega za hektoliter pivnega sladu 95 kr. kot pivarinsko-dokladni znesek. Ob izvozu piva, narejenega v črtno-potrošninskem okoliši, vrača se ta dokladni znesek z 1 gl. za hektoliter piva, ako poslatev obsega najmenj */a hektolitra. Ob izvozu piva v steklenicah se brez ozira na izvir daje povračilo pri pošiljatvah od t/2 hektolitra navzgor tudi, če obsega poslatev več tovorcev; treba je samô, da so vsi od istega predajalca. 4 a) Govedo nad 400 kilogramov žive teže glava 7 b) Govedo do 400 kilogramov žive teže . . . c) Govedo do 120 kilogramov žive teže ali lOOkilogramov zaklano (t. j.teleta s kožo vred) Opomnja. Za govedo pod a) in b), katero se črez potrošninsko črto uvaja za gospodarske namene, n. p. za mlekarije, vrača se plačana potrošnina brez ozira na čas med uvozom in izvozom. Za uvedeno govedo, katero je poginilo, predno se je zaklalo, in o katerem se dokaže, da se ni uporabilo za užitek ljudém, dati je povračilo. ?» ?» 3 50 1 30 1 Tarifni as 1 Nazivâlo davkovnih predmetov Merilo naložbi postavek Opomnja s gl- kr. 5 a) Ovce, ovni, skopci (koštruni), jagnjeta, koze, kozli in pa kozliči nad 10 kilogramov živi ali nad 8 kilogramov zaklani b) Kozliči do 10 kilogramov žive teže ali do 8 kilogramov zaklani 1 glava n 50 50 Opomnja. Osebam, katere v večem obsegu koljejo skopce (koštrune) med potrošninsko črto, da 3ib potem zaklane izvažajo črez colno črto, dovoljuje se prehodno postopanje glede teh živali samo v imeno-vani namen s pogojami in priglednimi naredbami, ki so potrebne v obrambo državnega zaklada. 6 Svinje: a) Odojki (praséta od sesa) do 10 kilogramov žive teže ali do 8 kilogramov zaklani . . . b) Prašički pomladanci, t. j. svinje nad 10 kilogramov do 35 kilogramov žive teže ali nad 8 do 25 kilogramov zaklane c) Svinje nad 35 kilogramov žive teže ali 25 kilogramov zaklane 1 glava n rt 1 2 50 7 a) Sveže (frišno) mesö in drugi ljudem užitni frišni deli goved tarifne številke 4. lit. a in b, potem živali tarifne številke 5. lit. a in b, klobase in mesö v pušicah (konservah) . . b) Sveže (frišno) mesö in drugi ljudém užitni hišni deli telét (tarifna številka 4., lit. c), potém svinj, izvzemši slanino in mast, ločeno od mesa c) Mesö vsoljeno ali ovojeno, in pa prekajeno . d) Salam, osoljeni ali prekajeni jeziki .... 100 kg. J» n rt 2 4 5 6 50 8 9 a) Purani, kapuni, potém gosi od meseca marca vštevši do junija ' . 0si od početka julija do konca februvarja, *n pa race * c) ^uretnlna in golobi 1 glava n rt • 25 15 4 Di^čina: ^ Jeleni c) tv - svinJe na(f f 7 kilogramov in pa damjaki 'vje svinje (prašički pomladanci) do 17 kilo- d) |fa.rr)ovi srne, divje koze (gamzi) .... 1 glava rt rt rt 3 3 1 50 50 15 (Slov Bnj8 Tarifni >00 CÖ «s Nazivâlo davkovnih predmetov Merilo naložbi postavek Opomnja S h gl- kr. 10 Izsékana divjačina: a) Jelenina 100 kg. 4 . b) Vsa druga izsékana divjačina . .... Ti 6 11 Divja perotnina: a) Fazani, divja kuretnina, ruševina .... b) Leščarke (rudeče jarebice), divje gosi, dröplje, 1 glava 40 kljunjače, divje race, izvzemši race pota-pljavke J* 20 c) Jarebice, snežne jarebice, kotorni, kozice, tudi pustinjske in senoželne kljunjače . . . n 10 d) Liske, race potapljavke, divji golobi . . n . 5 e) Brinjavke, prepelice in drugi užitni mali ptiči v • 2 12 Ribe in lupinarji: a) užitni, ne posebe imenovani, iz morja, rek, jezer in ribnjakov, črstvi, vsoljeni, marinirani ali v olje položeni, ribje ikre, raki, polži, oslrige, morski pajki in morski raki . . . 100 kg. 0 b) Beljuge, polenovke, vahnje T 1 Opomnja. Vsoljeni sledi (slaniki) so prosti davka. Opomnja. Potrošnini zavezani predmeti v tako mali množini, da pristojbina, vštevši za občine pobi- rano doklado, ne presega 2 krajcarjev, prosti so davka. Ako se zlorabi, smé se to olajšilo glede posameznih oseb ali nekih mejnih kosov in vhodnih mest ustaviti na neki določen čas