Slovenski glasnik.
771
To zbirko sta v akademiški palači uredila prof. Kršnjavi in Bolle po raznih šolah, katere kažejo razvitek slikarske umeteljnosti od bizantinskih do modernih slikarjev; kjer ni bilo dovolj originalov, da bi sestavili vso šolo, ali zvezali posamične šole med seboj, postavili so v presledek dobre in deloma jako drage kopije. Slike stoje na posebnih stojalih v šestih dvoranah. V prvi dvorani so italijanske slike od 14. do polovice 15. stoletja, in slike sodobne flamanske šole; v drugi dvorani so umetnine klasične renesance; v tretji so eklektiki in materijalisti 17. in 18. stoletja; v četrti slike beneške šole, med njimi 14 slik Meduličevih in 2 lepi sliki Carpaccijevi (Krpačevi); v peti dvorani so kartoni Overbeckovi in dragocena zbirka srednjeveških miniatur; v šesti umetnine 19. stoletja, v katerih tudi slovanski umeteljniki stopajo na poprišče, zavzemajoči dično mesto v slikarski umeteljnosti. Dostojno so tu zastopani Siemi-radski, Kotarbinski, Matejko, Črmak in Hrvat Nikolo Mašič.
Galerija šteje 284 umetnin, med njimi 275 samih slik, in veščaki cenijo vso zbirko na pol milijona goldinarjev. Vrhu tega je za zidanje akademiške palače Strossmajer daroval vsega 66.000 gld. S temi novci, z glavnico muzealno in s posojilom, ki ga je akademija dobila od vlade, sezidali so po načrtu glasovitega dunajskega arhitekta Frid. Schmidta krasno palačo akademiško, ki stoji 240.738 gld. V ti palači imajo zdaj svoj dom trije kulturni zavodi hrvaški: pri tleh arheologiški muzej, v prvem nadstropji jugoslovanska akademija in v drugem Strossmajerjeva galerija slik.
Književno naznanilo. Knjiga „Politična in kulturna ¦ zgodovina štajerskih Slovencev" je ravno kar dotiskana in zdaj se veže v prav elegantne platnice. Radi tega sem moral ceno za 20 kr. zvišati. P. n. naročniki mi ustrežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 gld, 30 kr.) po nakaznici pošljejo. V Krškem 16. novembra 1884. J. Lapajne, pisatelj in   založnik.
O Božiči imajo imovitejši ljudje tudi v Slovencih lepo navado, da dragim svojim poklanjajo raznovrstna darila, zlasti knjige. Vse take domoljube opozarjamo na bogato zbirko posebno lepo vezanih slovenskih knjig, katere imata na prodaji ljubljanska knjigarja Janez Giontini in Kleinmaver et Bam-berg. Valjavčeve, Jenkove, Orožnove pesni, Slomškovi spisi, Zieglerjev „Svetin", Krištofa Šmida -spisi v Krajčevem izdanji in mnogokatere druge knjige dobivajo se tu v krasni vnanji opravi. Zlasti pa o ti priliki priporočamo Slovencem J o s. Jurčiča zbrane spise (I., II. in III. zv.), katere elegantno vezane in v božična darila posebno primerne, prodajata oba omenjena knjigarja. Sploh bi bilo želeti, da bi Slovenci odšle rajši kupovali krasne Jurčičeve zbrane spise, nego so jih kupovali dosle. Sramotno je za vso inteligencijo našo in ves naš „nai*odni ponos", da se tako slabo izvaja ta lepa narodna knjiga. Prvega, drugega in tretjega zvezka se v poldrugem letu ni prodalo niti za 300 gld. in na prvih pet zvezkov oglasilo se je iz vseh slovenskih pokrajin samo 21 naročnikov! Ako narod slovenski ne bode iskreneje kazal hvaležnosti svoje prvemu pripovednemu pisatelju našemu, nego mu jo je kazal dosle, ter ne rajši kupoval spisov njegovih, prisiljen bode odbor ustaviti izdavanje Jurčičevih zbranih spisov; potem pa tudi nihče ne govori o našem razumništvu, o naši zavednosti in o narodnem ponosu slovenskem!
Češka književnost. „Poetickih besed^ štirinajsti zvezek prinaša: ,-,Pfe-ludu". Basen od Karla Legera, ki je jako nadarjen pesnik: on zna opazovati življenje izvrstno in v sebi hrani tudi toliko umeteljniških močij, da ga po--samnosti   ne  premagajo in  zna izbrati   med njimi   najbolj   ugodne;    posebno   se
772
Slovenski glasnik.
odlikuje s svojim humorom in satiro, kakor je pokazal že s „Pohadko z naši vesnice" in z ,,Vsednim životem". V „Pfeludih" je pesniku glavna svrha, šibati nezdravi, prenapeti idejalizem, pod katerim se tako rado skriva prazno sanjarstvo. Snov je v kratkem ta-le : Mlad slikar hrepeni po slavi, ali ko spozna iz svoje in tuje izkušnje, kake zapreke morajo mlade moči premagati, strežne se in postane navaden ali srečen človek — učitelj. Tiste sanje o slavi so bile le nekaka predigra.   On sam pravi svoji izvoljenki ne brez nekake ironije:
„Cas všemohouci mnoho, mnoho meni,
j a zanechal již blahoveho sneni,
jsem moudrjm nyni — ano! ver mi jen!
A za bludičkou nehonim se vice:
Jsem učitelem — mala služba sice,
hlad nemam vsak a take cti mne svet!
Co slava?   Jenom pfelud mlade hlavy, tfpvtiva tretka, ktera deti bavi, to chorobny je veru jenom sen!"
To je glavna misel te pesni, katera pa ima poleg mnogih lepot vender tudi nekaj neverjetnih in neosnovanih podrobnostij. — Petnajsti zvezek ,,Poetickih besed'* pa podaja humoristično povest v verzih ,,Tfešne" (Crešnje); spisal jo je Ladislav Quis, čegar balade se zmatrajo za najboljše v češki književnosti. Ti pesni vzeta je snov iz 1. 1848. in podaje nam prekrasen pokus narodnega humora češkega. Ž njo je Ladislav Quis novic spričal, da živi v njem velika pojetična sila, katera. je ravno v sedanji dobi v najlepšem razvoji.
Poljska književnost. Od novega leta izhaja v Levovu ilustrovani list ,,Ogni-sko domowecl dvakrat na mesec; v njem objavlja znani pripovednik M. Balucki novo povest ,,W žydowskich rekach". — Bavno tam je počel izhajati drug leposloven list „Tygodnik literacki" pod uredništvom Wladymierza Zagorskega. — Čestitim bralcem lahko postrežemo z nekimi dati o poljski žurnalistiki. Vseh poljskih časopisov je preko 230, in sicer v Galiciji do 100 (v Levovu 58, v Krakovu 23), v avstrijski Sleziji 4, na Dunaji 1, v kraljevini Poljski 81 (v Varšavi sami 71), na Pruskem 35 (v Poznanji 18), drugod 8. — 23 iz njih izhaja jih vsak dan, 78 vsak teden, 13 večkrat v tednu, 60 dva ali trikrat na mesec, 33 vsak mesec, 5 štiri ali petkrat na leto, in 18 o nedoločenem času.                                                      —r—
Popravek. V članku „Hans Makart" v 11. št. na 700. str. stoji, da je bil g. Jurij Šubic v Makartovi mojsterski šoli. To je pomota. Bil je brat njegov, g. Janez Šubic. — Na 731. str. v 14. vrsti od spodaj čitaj osemnajst, namestu štirindvaj set.
,»Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki  osmerki  po jeden  pot  na mesec v zvezkih ter
stoji: celo leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamični zvezki se oddajejo po 40 kr.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo  odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Novih ulicah 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.