Posamezna Storilka Din 1-— ŠTEV. 54. V LJUBLJANI, petek, dne 3. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO IL r Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. C TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priioži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033. Brez zanimanja javnosti. Naš« javnost izgublja vedno bolj zanimanje za politična in sploh javna vprašanja. Apatija se polašča ljudi in tudi najbolj gorostasne stvari ne vznemirjajo Ijadi. Kdor pa se ne briga za '■‘'■'oje pravice, ta jih vedno izgubi. In če je danes javnost brezbrižna za tiskovni zakon, če se ne zmeni za dvanajstine, če je ne spravi iz ravnotežja poteptana avtonomija ljubljanskega mesta, če ji je egalen načrt za usvojitev Ljubljanske kreditne banke od » am Nemcev, potem je neizogibno, da ■)0 Jav!!os* vse te svoje pravice izgubila in da ji ne bo preostalo nič drugega, ko žalostno zvonenje po toči. Ce vidijo vladajoči, da se javnost za vprašanja dnevne politike zanima, potem vedo, da morajo rešiti vprašanja v zmi->«lu želj javnosti, ker bi mogel v nasprotnem slučaju odpor javnosti vreči njih same, Ce pa nasprotno vidijo vladajoči, da sprejema javnost tudi najbolj neverjetne sklepe le z apatijo in neškodljivim godr-nanjem, potem se pač nihče ne sme čuditi, če ostane to godrnanje brez odgovo-ra- Zanimanje javnosti je kontrola vladna dela, brez te kontrole pa more delati vlada, kar hoče. i»0 težje pa so posledice nezanimanja javnosti v vzgojnem oziru. Javnost, ki se ne zanima za dnevna vprašanja, mora soditi dogodke napačno. Le tisti,'kdor se zanima za politična vprašanja, si bo dal tudi trud, da prouči posamezna vprašanja. Samo la pa bo tudi v stanu, da l»e kot volilec sodil kandidata in njegova gesla le s stvarnega in objektivnega stališča in da ne bo plen demagoga. In »to jasno je, da bomo imeli tem več zmožnih politikov, na čim višji stopinji o volilci. Javnost, ki se za javna vprašanja ne zanima, more dati le nezavednega volilca, ta pa bo izročil politično moč demagogu. Politična naobraz-naroda bo s tem padla na ničlo. Oejstvo je, da je naša javnost brez 2*nimanja, dejstvo pa je tudi, da to ni njena krivda. Ses»t strank je vložilo za občinske volitve v Ljubljani skupno kandidatno listo, šest strank je bilo od odložitve volitev udarjenih, niti ena stranka pa ni sklicala protestnega shoda, da bi zanesla zntisel za občinsko avtonomijo v najširše vrste. Ce se ne zanimajo stranke, kdo bi se Čudil, če se ne zanimajo posamezniki! Poštni čekovni zavodi so bili centralizirani. Vsa Slovenija je na tem silno in-teresirana, toda nihče se ni zganil, da bi narodu razložil vso stvar in Slovenija bo mirno gledala, kako se nalaga njen de-Uar v beograjskih bankah, kakor da se fte bi ničesar zgodilo. v *rn*ko se premeščajo uradniki m Uakor “ premestitev v redu. Kdo bi se čudil če se potem tudi javnost ne zanima. ’ Pripravlja se ataka na Ljubljansko kreditno banko, edino veliko banko, ki jo imamo. In ne samo to. Banka naj pride v nemške roke. In vendar se nihče »e gane in »Narodni Dnevnik« je v tem b°iu osamljen. ^ kratkem bo na dnevnem redu cela Vfsta zakonov, ki bodo živo rezali v življenje vseh. Polno izobraževalnih društev imamo, polno inteligence je med na-toda niti enega predavanja ni bilo o tiskovnem zakonu, niti enega protesta. Pavie Radič v avdijenci. Beograd, 3. aprila. Sinoči ob 18. nri je bil sprejet v avdijenco predsednik br-vatskega seljačkega kluba Pavle Radič. Avdijenca je trajala do 20.30. O sami avdijenci je Radič izjavil, da ga je kralj sprejel zelo ljubeznivo in mu izrazil svcje zadovoljstvo nad govorom v skupščini. Kralj se je informiral o političnih razmerah na Hrvatskem in o Radičevih nazorih na politični položaj. Z največjim zanimanjem in z upoštevanjem važnosti preokreta v Jugoslaviji, ki je nastopil s pozitivnim sodelovanjem Hrvatov v narodni skupščini, je spremljalo Njegovo Veličanstvo razlaganje Pavla Radiča. Na koncu je Pavle Radič izjavil kralju, da je pripravljen vsak čas dati vsa potrebna poročila. Avdijenca P. Radiča je izzvala v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Nekaj radikalov je izrazilo zadovoljstvo, da je prišlo do te avdijence. To je prvi ra-dičevec, ki je šel v dvor. To je prvi sestanek med kraljem in zastopnikom HRSS. Avdijenca je trajala dalje, nego je bilo pričakovati. Politiki in zastopniki tiska so bili v nervozi in so neprestano čakali Radičevega povratka v narodno skupščino. Pred skupščino se je sestalo mnogo ljudi, ki so se pogovarjali o avdijenci. Zalite', ali so pojasnila, kako je sploh prišlo do avdijence. Na slednje ni bilo mogoče takoj ločno odgovoriti. Ugotovljeno je, da je P. Radič ob 6. zv. odšel peš v dvor v žakeju in lakastih čevljih. Radiča je spremljalo mnogo novinarjev, ki so se hoteli prepričati o resničnosti avdijence, ki je senzaciaj dneva. Zlasti jih je zanimalo, kako bo P. Radič izgledal, ko bo storil svoj prvi korak skozi dvoma vrata. Kmalu nato so novinarji izgubili Radiča izpred oči. P. Radič je hodil po levi strani trotoarja in se je od časa do časa ustavil pri izložbah, kakor da bi si hotel nekaj kupiti. Tako je Ra-dič hotel prikriti svojo pot v dvor. Točno ob 18. je stopil Pavle Radič skozi mala vežna vrata, ki vodijo v marša-lat. To je običajna pot v dvor. Ko je bil Radič v dvoru, so se zbrali šefi opozicije v skupščini in več drugih politikov. Oni so se nahajali v demokratskem klubu in šteli ure Radičeve avdijence. Čakali so povratka Pavle Radiča, da čujejo njegovo poročilo o avdijenci. Prav tako je bilo v hrvat. selj. klubu nekoliko poslancev HRSS, ki so pričakovali Pavle Radiča in razpravljali o zadevah stranke. Tudi radikali so se sinoči nehote zadržali v klubu in nato pa so se razkropili po kuloarjih in razpravljali o avdijenci. Vsi politični krogi pripisujejo Radičevi avdijenci veliko važnost. Ker P. Radiča jinoči ni bilo v skupščino, so se šefi opo-zicionalnega bloka razšli in se sestanejo danes. Pašič hoče izvesti si bsko-hrvatski sporazum. .3 ; i.. t~» j • • ... • af t»ar» i \r a K 5 mn „ j _ i _ «. . Beograd, aprila. Po avdijenci Pavle Radiča v dvoru, ki je bila predmet živega zanimanja vseh političnih krogov, je ugotovljeno, da po tej avdijenci ne obstoje nobene zapreke za zbližanje radikalov in HRSS. Samo, ker je Pašič mnogo preveč eksponiran v ekstremni politiki radikalne stranke s Pribičevičem, od katerega je izšla obznana in vse ostalo preganjanje Hrvatov, smatrajo politični krogi, da bi se moglo to zbližanje med radikali in HRSS izvršiti mnogo lažje in z manjšimi težkočami, ako bi vso akcijo prevzel Ljuba Davidovič. O tem je bilo sinoči mnogo govora, ali izgleda, da Pašič ne bo hotel drugemu prepustiti rešitev srbsko-hrvatskega spora, ker je vsa njegova akcija naperjena na to, da od- strani vse, kar bi mu moglo delati ovire pri pogajanjih s HRSS. Politični krogi smatrajo, da bo rekonstrukcija vlade, katero bo Pašič izvršil že morda koncem tega ali pa v začetku prihodnjega tedna, čisto formalnega značaja. Ob tej priliki bo Pašič poskušal priti v stik z radičevci, da bi razširi! vlado in pridobil HRSS za vstop v vlado. Ob tej priliki bi bilo več nego sigurno, da bi izpadel iz notranjega ministrstva Vilder. Radikali mislijo, da bi V ilder s svojega položaja in s svojo neumestno politiko lahko izzval pri Hrvatih nezaupanje in odpor, ker po izjavi poslancev HRSS še vedno ni prenehalo preganjanje Hrvatov. Vse to pa je po mnenju političnih krogov maslo g. Vil-derja. Beograd, 3. aprila. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič sondira teren za novo kombinacijo, ki prihaja na površje. M. Trifkovič je posetil Davido-viča, nagovarjal se je s P. Radičem, bil je nekolikokrat pri kralju in bo šel danes zopet v dvor. Radikali pravijo, da iz cele situacije izgleda, da bo prišla na površje nova kombinacija z Ljubo Jovanovičem na čelu. Vendar to še ni gotovo. Samostojni demokrati so zelo preplašeni in pravijo, da bo danes ali jutri sledila ostavka vlade in da se bo rekonstrukcija izvršila v miru. Pripravljajo deklaracijo vlade. Ker sekcija zakonodajnega odbora ne bo mogla pripraviti Nove kombinacije. dovolj materiala do 28. aprila, bo vlada nastopila z deklaracijo in se bo po praz-11 *h nato vršila diskusija o deklaraciji e. Do tega časa pa bodo delovali lažni odbori. Potem pa se pokaže efekt 'zakulisnih pogajanj med radikali in radi-cevci. KONFERENCA PAŠIČ - PRIBIČEVIČ. Beograd, 3. aprila. Včeraj je Pašič dalje časa konferirai s Pribičevičem.' Njegov razgovor je bil v zvezi s predstoječo rekonstrukcijo kabineta. Pašič je konferirai tudi z dr. Milanom Srskičem. Kdo bi se čudil, če se potem tudi javnost ne zanima. N, I*v°r vsega zla v našem političnem življenju je v nezanimanju javnosti. To nezanimanje vodi naravnost v mrtvilo, iz tega pa izhaja samo nazadovanje. Zato pravimo: ni važno za narod, če so volilci klerikalci ali liberalci, temveč važno je, da se za javna vprašanja zanimajo, da jih objektivno presojajo in potem bodo čisto gotovo za ono stranko, ki bo narodu res v korist in državi res v prid. Apatija mora zato iz našega javnega življenja! Sejajflade. Beograd, 3. aprila. Sinoči od 6. do 8. se je vršila plenarna seja vlade. Najprej so govorili o zakonskih načrtih, katere bo vlada predložila skupščini, ki pa še niso gotovi. Razpravljali so dalje o poljedelskih kreditih in o invalidskem zakonu. Glavni predmet debate pa Je bil včerajšnji komunike bloka, v katerem opozicija protestira proti temu, ker vlada ne namerava teh zakonskih načrtov predložiti skupščini. Na koncu so diskutirali, ali naj nastopi 28. t m. vtadii v skupščini s svojo deklaracijo ali ne. Večina je bila za to, da se izdela deklaracija. Dogovorili so se tudi glede pod-lage, na kaieri bi bila ta deklaracija izdelana. STANOVANJSKI ZAKON. Beograd, 3. aprila. Včeraj popoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora za proučavanje stanovanjskega zakona. Vsem članom sekcije je bilo razdeljeno besedilo zakonika. Nato je bil prečitan tekst zakona. Sekcija bo delala še jutri in v pondeljek. Nato pa se bodo člani sekcije radi praznikov razšli. Kakor izgleda, sekcija ne bo mogla izvršiti vsega dela. FRANKOVCI SE PONUJAJO RADIKALOM. ^Zagreb, aprila. Včeraj popoldne so se vrnili iz Beograda narodni poslanci dr. Baza la, Zanič, danes pa pričakujejo povratka dr. Lorkoviča in Poliča. Kakor doznavarno, frankovci često odhajajo v Beograd, kjer se službeno ponujajo Pašiču, da vstopijo v radikalno siranko. Izgleda pa. da je njihova ponudba veliko prepozna in da so jih radikali rabili samo zato, da pritisnejo na radi- čevce. ODHOD 0P0ZICI0NALNIH POSLANCEV IZ BEOGRADA. Beograd, 3. aprila. Včeraj se je večina opozicicnalnili poslancev vrnila domov. V Beogradu bedo ostali Davidovič, Pavle Radič, Hrasnica in Korošec. Ako bo Korošec odpotoval, bo ostal v Beogradu le en Član jugoslovenskega kluba, ki se nahaja v sekciji zakonodajnega odbora. POMEN RADIČEVE AVDIJENCE. Beograd, 3. aprila. Najvažnejši dogodek je bila sinočnja avdijenca Pavla Radiča v dvoru. O avdijenci pravijo, da je bilo pred njo mnogo važnih predhodnih razgovorov v kabinetu predsedništva skupščine med Markom Trifkovičem, Pavlom Radičem in Nikičem. V zvezi s tem je bil Marko Trifkovič predsinoč-njim ob 10. v dvoru in včeraj dopoldne pri Pašiču, a opoldne zopet v dvoru. 01) priliki te avdijence naglašajo politični krogi, da je njena največja važnost v tem, ker je ona izraz zaupanja krone napram novi orijentaciji HRSS . GRAFIČNI DELAVCI ZA SVOBODO TISKA. Zagreb, 3. aprila. V nedeljo, 5. t. w. se bo vršila v Zagrebu protestna skupščina Saveza grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije proti novemu tiskovnemu zakonu. Pri skupščini bodo sodelovali tudi novinarji. Isti dan se bodo vršile slične skupščine tudi v vseh mestih Jugoslavije^kjer se nahajajo savezne podružnice. •Slraii 2. NARODNI DNEVNIK, 3. aprila 1925. Stov. 54. Transakcije Trboveljske družbe in Slavenska banka. Mladinski listi se še nadalje odevajo v molk glede transakcije, ki je bila te dni izvršena. Da jim ta molk čim najbolj »omilimo« in da damo gospodu M. A. C. priliko in veselje, da se še v večji meri revanžira za »enfant trrible«, objavljamo danes članek, ki ga je objavil dne 31. marca z dobro poučene strani, kakor pravi, »Jutamji list«. Članek se glasi: »V majoritetnem sindikatu Trboveljske promogokopne družbe imajo večino: Liin- derbanka, tvrdka Pojatzi in Co in graški ve-leindustrijalec dr. Wutte. Pri »nacionalizaciji* Trbovelj je vstopila v majoritetni sindikat tudi Slavenska banka z minimalnim deležem (ker so večino v to svrho namenjenih akcij pobrali posamezniki), toda tako, da s tem ni bila vzeta večina skupini: Landerbanka, Pojatzi in Co ter Wutte, ki imajo svoj podsindikat. Lansko leto sta vstopili tvrdki Pojatzi in Co ter Lttnderbanka v Slavensko banko in sicer na ta način, da sta- prevzeli tri petine vseh delnic Slavenske banke in to po ceni 120 Din za delnico, skupno torej za vsoto 72 milijonov dinarjev. Ker so se tekom časa izkazali nekateri posli Slavenske banke kot slabi, je nastala za Landerbanko in tvrdko Pojatzi in Co nevarnost, da izgube tudi vseh 72 milijonov. Vsled tega je bilo omajano stališče Rottera in naravno tudi Praprotnika. Da rešijo Lhnderbanko in dr. od zgube iu da tako popravijo svoj položaj, sta izvedla omenjena gospoda to »transakcijo«. Trbovlje je imelo v Istri podružnico svojega podjetja, ki je bila pretvorjena v »Arka« d. d. Sedaj so prodane akcije »Arse* Italijanom za 40 milijonov lir in to tako, da sta omenjena gospoda dobila na ime osebne provizije 3 lire za delnico, t. j. 1,200.000 lir. S preostankom pa je kupljena večina delnic Slavenske banke in to v prvi vrsti vse one delnice, ki sta jih imela Landerbanka in tvrdka Pojatzi in Co in potem tudi druge. Delnice so prodane Trbovljam po 80 Din kos. pa čeprav je bil kurs 75 Din, dejanska vrednost pa pod tem tečajem. V svrho špekulacije je bila spuščena v beograjsko »Reč« ona vest o predstoječem polomu Slavenske banke in 'je nakupoval konzorcij Praprotnik-Rotter delnice po 70 Din in tudi pod to Celotno število delnic Slavenske banke, ki so jih prevzele Trbovlje, znaša več ko 700.000 kosov. S to »transakcijo« je konzorcij Rotter-Praprotnik dosegel: 1. Da je prevalil izgubo Landerbanka in Pojatzi in Co v znesku od preko 60 milijard avstrijskih kron na Trbovlje. Landerbanka in Pojatzi in Co izgube torej pri poslu s Slavensko banko samo okoli 30 milijard, namesto 90 milijard avstrijskih kron. 2. Da so dali Slavenski banki videz »naci-onaliziranega-podjetja, ker sedaj ne figurira-ta kot lastnika večine delnic Slavenske banke Landerbanka in Pojatzi in Co, temveč »nacionalizirana* Trboveljska premogokopna družba. 3. Da je vse ostalo pri starem, to je, da s to »transakcijo« ni »nacionalizirana* niti Slavenska banka, niti Trbovlje, temveč je tudi naprej ostal lastnik večine v majoritetnem sindikatu Trbovelj skupina Landerbanka, Wutte in Pojatzi in Co in via tega sindikata tudi lastnik večine delnic Slavenske banke. Potemtakem Trbovlje sploh nikoli niso bile »nacionalizirane« in tudi ne sedaj, Slavenska banka pa je ostala tudi po tej »transakciji« denacionalizirana, kakor je postala z vstopom Landerbanke in tvrdke Pojatzi in Co. Oškodovani delničarji Trbovelj, ki niso v majoritetnem sindikatu, pripravljajo sklicanje izredne skupščine s ciljem, da ■protestirajo: 1. Proti nakupu delnic Slavenske banke. ker je s tem bistveno oškodovano premoženje Trbovelj v korist Landerbanke in Pojatzi in Co in 2 proti temu, da se Trbovlje angažirajo v vodstvu in upravi banke, ko vendar pravila Trboveljske premogokopne družbe prepovedujejo, da bi se družba bavi-la z bančnimi posli. Veze med Slavensko banko in Landerbanko, odnosno Praprotnika in Rottera datirajo od prve »nacionalizacije« Trbovelj. V tistem času je postal g. Žerjav predsednik sindikata Slavenske banke!« Tako. piše »Jutamji list«. Njegovi podatki se ne krijejo popolnoma s podatki zagrebškega »Trgovinskega lista« glede prodajne svote delnic premogokopa »Arsa«. Pa ta razlika je le manj važna. Pač pa je važno to, da na vse te članke prizadeti v neverjetni slogi molče in samo molče. Mnenja smo, da ne more biti dobro vse, kar pride iz Beograda. Treba je namreč upoštevati veliki kontrast v kulturnem in gospodarskem oziru med severom in jugom > naše države. Ako bi merodajni faktorji razmere nekoliko bolje poznali, bi ukrenili v marsikaterem slučaju drugače, kakor tako. Naj navedemo danes samo nekaj primerov: Kakor se čuje, namerava etablirati komanda 8. žand. polka v Sloveniji delavnice za krojače, čevjjarje in mizarje, vse to iz staleža orožnikov. Ta odredba je za južne kraje naše države pravilna in potrebna, za Slovenijo pa nikakor ne. Slovenija, posebno pa Ljubljana, ima toliko izbornih rokodelcev vseh strok na razpolago, da bi mogla zalagati vso žandarmerijo naše države s potrebnimi izdelki. In sicer z najboljšimi in gotovo tudi najcenejšimi, medtem ko bi bili izdelki, izgotovljeni v lastni režiji žandar-merije, — spričo dejstva, da dobivajo naši orožniki za izvrševanje svoje službe plačo in različne doklade — jako dragi. Povsem drugačen je položaj na jugu, kjer primanjkuje rokodelcev. Isto tako zahtevajo razmere v Sloveniji drugačno organizacijo službe in orožniškega gospodarstva, kakor pa naši južni kraji: Na jugu so potrebne radi raspasenega haj-duštva bolj redke, toda močne orožniške postaje z lastnim gospodarstvom. V Sloveniji pa so potrebne radi živahnega prometa in gosto naseljenega ljudstva goste in majhne postaje. Lastno gospodarstvo orožništva na postajah je potrebno le v izjemnih slučajih, kjer to zahtevajo posebne okoliščine, nikakor pa ne sme postati lastno gospodarstvo princip. Na jugu je potrebno, da vršita službo naj-nianje po dva orožnika obenem. V Sloveniji zadostuje v navadnih prilikah za službene pohote en sam orožnik. Slučaji, v katerih sta potrebna dva ali več orožnikov, so zelo redki ter naj bi veljali kot izjema. Želeti bi bilo, da bi merodajne oblasti vse to upoštevale. Ekspoze Beneša. V češkoslovaškem parlamentu je podal minister Beneš obširen ekspoze o zunanji politiki Evrope in specielno Češkoslovaške. Po obširnem pojasnilu nemškega garancijskega pakta je naglasil dr. Beneš, da je treba ta pakt sprejeti z vso previdnostjo in preudarnostjo. To je francosko stališče, ki se dobesedno krije s češkoslovaškim. Vprašanje miru pa ne bo preje rešeno, dokler ne bo k njegovemu reševanju pritegnjena kurija. Ženevski protokol pomeni še vedno velik napredek na potu k splošnim garancijam za mir. S posebnim zadoščenjem je opozarjal dr. Beneš na dejstvo, da'se je velikobritanslca vlada vrnila k regionalnim pogodbam, s čemur je potrjena pravilnost politike Maie antante. Odno-šaji Češkoslovaške z drugimi državami so neizpremenjeno dobri in z Nemčijo ni bilo vseh šest let niti najmanjšega konflikta. Sklenitev medsebojnega garancijskega pakta bi dobre odnošaje samo okrepila. Glede Avstrije je dejal dr. Beneš, da so vsi načrti o združitvi Avstrije z Nemčijo sedaj nemogoči in event. garancijski pakt bi to potrdil. Nemogoča je tudi donavska federacija ali pa carinska unija. Pogajanja s Poljsko so prinesla mnogo jasnosti v vseh nerešenih vprašanjih, ki so v zvezi s senžermensko pogodbo in delitvijo Tesinske. Tudi vprašanje manjšin in finančna vprašanja so pred rešitvijo. Zasigurano je, da se bodo vsa eventuelna sporna vprašanja reševala z razsodiščem. Odnošaji so vedno boljši, ker se tako. Češkoslovaška ko Poljska zavedati, da sta druga drugi potrebni. Konferenca Male antante se bo vršila z običajnim programom maja meseca v Bukarešti. Čeprav zadevajo sedanja vprašanja predvsem češkoslovaško, so vendar vsi zunanji ministri Male antante v stalni zvezi. Ni mogoče danes reči, kaj se bo vse storilo in kaj opustilo, toda eno je gotovo: Češkoslovaška politika ne bo odstopila niti od ene svojih pridobljenih pravic in varnosti. Ravno tako pa bo tudi vedno stremela po tem, da se splošni mir utrdi. Samomor polkovnika Pavla Jurišiča/ V predzadnji številki smo na kratko poročali o samomoru polkovnika Pavla Jurišiča, ki je vzbudil v Beogradu veliko senzacijo. Naj navedemo danes nekaj podrobnosti. j Pavle Jurišič, polkovnik v pokoju, je bil eden od najhrabrejših oficirjev naše voljske. ; Rodil se je leta 1884 v Prokuplju kot sin pol- j kovnika. Dovršivši šest razredov gimnazije, je vstopil v vojno akademijo. Vojne s Tur- . čijo se je udeležil kot komandir čete 18. pp. V bitki na Kumanovu je bil težko ranjen od granate. Odlikoval so je s herojstvom in^ požrtvovalnostjo. To mu je prineslo zasluženo priznanje in ob izbruhu svetovne vojne ga vadimo kot komandanta pešačke kraljeve garde. Vstopil je prostovoljno v bojne vrste, kjer si je zaslužil najvišje odlike ter avanzi-ral za polkovnika. Po končani svetovni vojni je izstopil iz aktivne službe ter se je posvetil popolnoma uaoijonalnem delu. Bil je član Narodne obrane, Orjune in raznih drugih nacijonalnih organizacij ter podpredsednik udruženja rezervnih oficirjev itd. Udejstvoval se je tudi kot novinar. Dne 31. marca je šel prostovoljno v smrt. Pognal si je dve krogli naravnost v srce. Na dan samomora se je podal rano v jutro na izprehod k Donavi. V bližini električne sesalke se je izprehajal. Prijazno se je razgo-varjal z delavci ter jim delil cigarete. Posebno karakteristična je scena, ki jo je imel z nekim 16-letnim dečkom. Deček je prijahal k Donavi, da napoji in okoplje konja. Polkovnik ga ogovori: Kako se zoveš?« Deček je odgovoril. Orožništvo v Sloveniji. Mnogo se je že pisalo po listih o ustroju naše žandarmerije. Marsikaj se je kritiziralo. »Ali imaš roditelje? »Imam.« »Brate in sestre?- »Imam jih tudi.« »Ali jih imaš rad? »Rad jih imam.« »Pa kako se vam godi?- »No, tako. — Truditi se moramo. — Prošli mesec nam je poginil konj od starosti.« Polkovnik je pomiloval dečka, potapljal konja po vratu, izvlekel listnico ter podaril dečku 50 Din. »Vzemi in bodi dober iu pošten.« Okrog 9. ure je počil, ob Donavi strel. Ker je streljanje tam običajno, ni vzbudilo splošne pozornosti. Vendar pa je prignal strel v bližino nekega carinskega 'deklaranta. Ta je našel polkovnika ležečega v travi in krvavečega iz razgaljenih prsi. Bil je mrtev. Carinski deklarant je aviziral policijo, ki ni bila malo presenečena, ko je zagledala markantno fizijognoniijo heroja izza poslednjih vojn za osvobojenje in ujedinjenje. Pri njem so našli poleg denarja in drugih stvari oprostilno pismo, adresirano na njegovega brata Perota, podpolkovnika v pokoju. Iz tega pisma se da sklepati, da je izvršil Pavle Jurešič samomor iz častiljubja. Klevetniki, ki so mu delali krivico, ga imajo na vesti. Sicer pa domnevajo nekateri, da gre za slučaj dedne obremenjenosti. Zakaj tudi njegov oče je izvršil samomor. Pognal si je pred 23 leti kroglo v srce, pravtako, kakor sedaj njegov sin, navidezno brez posebnega I povoda. Uspeha ni bilo. Očividno se na merodajnih mestih za take članke, posebno pa za članke slovenskih listov malo brigajo. Če je to narodu in državi v korist, je drugo vprašanje. Politične vesti. »Veleizdajalec je, kdor je proti sporazumu«. V »Kmetijskem listu« je napisal g. Ivan Pucelj interesanten uvodnik, v katerem ; razpravlja o po P. Radičevem govoru nasta- ! lem položaju. Po mnenju g. Puclja seda »ni več daleč čas, ko dobimo v parlamentu klub, ki bo zbirališče vsega, kar v naši državi kmečko misli in trpi, čuti in dela«. S preori-entacijo radičevcev je torej g. Pucelj zadovoljen, ker je uverjeu, da je z njo ustvarjena podlaga za ustanovitev vsedržayne kmetske stranke. — V uvodniku g. Puclja pa je še dvoje zanimivih vesti. G. Pucelj pripoveduje, kak vtis je naredil Radičev govor na radikale in na beograjsko javnost. G. Pucelj pravi: »G. Pašič je bil izredno razpoložen in ni bil niti za anketo starih poslancev. G. Ljuba Jovanovič je bil v klubu za to, da se potrdijo vsi mandati, tudi oni zaprtega vodstva. Krepko ga je podpiral tudi posl. Cirkovič in mnogi drugi. Za popolno razveljavljenje je bil edinole g. Spalajkovič, a za delno zlasti vsi oni bivši ministri, ki se boje obtožbe. Vse drugo pa je silno zadovoljno in najpoštenejši delujejo na to, da je treba to lepo delo k sporazumu nadaljevati takoj in z vsemi silami. — Odličen beograjski trgovec mi je danes rekel v pogovoru: »Verujte mi, da moramo v bodoče kandidirati Pavla Radiča v srcu Šu-madije. »Kdor je sedaj proti sporazumu, je državni zločinec in ga je treba takoj kaznovati zaradi veleizdaje.« — Čisto propadla je mladinska politika, vse njihove napovedi so padle v vodo, ni čuda, da se boje, ko slišijo, da se g. Ivan Hribar pojavlja. = Stepana Radiča naročilo. »Hrvat« poroča, da je dal Stepan Radič svojini ljudem sledeče navodilo za Beograd: Dr. Nikiču je dejal: »Pozdravi vse naše, da bodo najbolji, najmodernejši, kar morejo biti. Tudi v mislih se ne sme popustiti od tega: Jugoslavija mora biti seljačka država. Hrvatska mora zopet imeti svoj sabor in svojo vlado.« — Pavlu Radiču pa je dejal: »Imejte vsi vedno v mislih, da Beograd ni Pesta in da sebi popusti, kdor v pravem času popusti.« »Hrvat« dostavlja tem naročilom da so zlasti kmetski poslanci dobro razumeli Radičeva naročila in se v skupščini po njih ravnali. ~ Koketiranje se pričenja. »Hrvat- piše, da je samo Pašič rešil, da niso bili vsi mandati HRSS razveljavljeni in s tem obvarovana država pred krizo z nedoglednimi posledicami. — S Pašičem se da torej govoriti. = Tudi »Samouprava« koketira. V uvodniku »Od Lorkoviča do Gosarja« piše glavno glasilo radikalne stranke med drugim sledeče: Govor Lorkoviča je bil sprejet od mnogih kot korektura govora Pavla Radiča. Če pa se govor pazljivo prečita in če se abstrahira to, kar je govoril Lorkovič pod vtisom medklicev, potem se mora reči, da ni Lor-kovičev govor nobena korektura Radičevega govora. V vezi z dvanajstinami ni mogel Lorkovič kot opozicionalec izreči zaupanja vladi, Radič pa je pojasnil stališče svoje stranke do države in ne do vlade. Lorkovič je dalje Zajedničar in zato je za stališče HRSS mnogo bolj merodajno, kar reče P. Radič, ki je pooblaščeni šef stranke. Najvažnejše pa je to, da je šel Lorkovič korak dalje od Radiča in formuliral nekatere zahteve radičevcev glede ureditve države, dočim je Rndič podal izjave le o preorientaciji stranke. S tem, da je Radičeva stranka priznala sedanje stanje in po-staLa stranka, ki se niti najmanje ne razlikuje od ostalih parlamentarnih strank, seveda še niso izbrisane vse razlike, toda izgubile so oni značaj, ki so ga imele dosedaj in to je bistveno za presojo preokreta. Govora Lorkoviča ni presojati drugače ko govora opozi-cionalca v proračunski debati. Zlasti še, ko je Lorkovič izjavil, da nima govoru Radiča ničesar dodati, dasi priznava, da obstoje razlije med radičevci in zajednico. = Na naslov SLS pa je napisala »Samouprava« v istem uvodniku sledeče: »G. Gosar je še enkrat "podčrtal, da klerikalci niso zadovoljni s preorientacijo radičevcev in povdarjal, da ostanejo slovenski klerikalci še nadalje na stališču posebnega slovenskega naroda. Danes se more smatrati kot sigurno, da so slovenski klerikalci izgubili svoje spretno vodeno igro nesporazuma, ker prvi korak k ureditvi naših notrenjih prilik, korak ki bo — upajmo to — dovedel do resničnega bratskega srbsko-hrvatskega sporazuma, ta korak je bil od slovenskih klerikalcev sprejet z ogorčenjem. Ta značilen pojav bo povzročil, da se bo posvečala politiki Korošca večja pozornost. — Niso sicer trditve »Samouprave« čisto pravilne, toda, da je bil dr. Gosarjev govor v danem trenutku nerodnost, pa je tudi gotovo. — Pavle Radič nezadovoljen. V zvezi s svojo izjavo o Lorkovičevem govoru, katerega odobrava, je dejal Radič, da je bila V9a Hrvatska razočarana, ker ni vlada sprejela njegovega govora tako, kakor bi ga morala. Ker so pokazali Hrvati dobro voljo, bi jo morala pokazati tudi vlada in priti Hrvatom nasproti. — Naj se Radič ne boji. Kar se še ni zgodilo, pa se še bo in morebiti bo še radikalnega flirta sit! = Zunanji diplomati pri zunanjem ministru. Bolgarski poslanik Vakarelski je interveniral zaradi agitacije zemljoradniških emigrantov proti vladi Cankova in zaradi obeh interniranih bolgarskih letalcev. Pomočnik zun. ministra Markovič mu je odgovoril, da bosta oba letalca izpuščena, čeprav sta bila špiona. Albanski poslanik Pekmezi, ki j* bil svoje dni dijak v Beogradu, je predal svoja poverilna pisma. — Angleški poslanik Yo-ung se je informiral o političnem položaju. — Poljski poslanik je javil, da je imenovala poljska vlada za Beograd novega vojaškega atašeja. — Češkoslovaški poslanik Seba se j* pritožil nad infamnimi napadi v »Balkanu*. — Ameriški poslanik je razpravljal o tekočih zadevah. — Madžarski poslanik je zaprosil za čim skorajšnjo ratifikacijo tarifne konvencije. Grški poslanik je govoril o zvezni pogodbi med Grčijo in Jugoslavijo. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 3. aprila: Zaprto(generalna vaja.)-Sobota, 4. aprila: Lizistrata, premijera. Izv. Nedelja, 5. aprila: Ob 15. uri popoldne Pepe-luh, mladinska predstava pri znižanih se-nah. Izven. — Ob 20. uri zvečer Lizistrata. Izven. Pondeljek, 6. aprila: Misel. Red A. Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: Lizistrata. Red B. Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 3. aprila: Boheme. Red A. Sobota, 4. aprila: Mignon. Red C. Nedelja, 5. aprila: Ob 15. uri popoldne Rigo-letto, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 6. aprila: Zaprto. Torek, 7. aprila: Don Juan. Red D. Sreda, 8. aprila: Carmen. Red E. Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Premijera v ljubljanski drami bo v soboto, dne 4. aprila. Vprizohjena bo prvikrat na slovenskem odru Aristofanova komedija »Li-zistata«. Slovenski tekst je prevod češfc« prireditve Alfonza Breške. Sodelujejo gg. Medvedova, Nablocka, Baričeva, Vera Danilova, Juvanova, Mira Danilova, Levar, Peček, Kralj, Skrbinšek, Povhe, Cesar, Med-ven. Komedijo je insceniral in izrežiral g. Sest. Dekoracije je naslikal g. Skružnv. Glasbo je zložil g. Balatka. i Zveza slovenskih pevskih zborov ima svojo j IV. redno skupščino v nedeljo dne 3. maja I t. ]. ob 10. uri predpoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Isti dan popoldne se vrši v veliki dvorani hotela Unioi pevski koncert, na katerem nastopijo včlanjeni pevski zbori posamezno z dvemi ali tremi točkami, združeni moški zbori pa za-pojo v skupnem nastopu »Zdravico«, ki jo je za ta koncert uglasbil mi S. Jenkov tekst skladatelj Emil Adamič. Pevskim zborom, ki so prijavili svoje sodelovanje, je posla« notni materijal za pevce brezplačno, arhivarji ljubljanskih zborov naj ga prevzamejo v petek 3. t. m. ob 19. uri v sobi št. 6 Glasbene Matice. Skupna vaja za vse zbore bo 3. maja po skupščini ob 11. uri dopoldne v Unionski dvorani. Pridite dobro pripravljeni. — Vsi pevski zbori, ki še niso prijavili udeležbe pri koncertu, naj to store nemudoma in sporoče obenem svoje delegate za skupščino. Vpoš-Ijejo naj tudi takoj morebitne predloge za skupščino odboru ZSPZ. Glede znižane vožnje bodo obveščeni zunanji zbori pravočasno. Ponovno prosimo vse zbore, da pošljejo poročila v smislu okrožnic z dne 1. oktobra 1924 in 1. marca 1925 ter vplačajo članarino. — Odbor Z. S. P. Z. Ljubljanski Sokol (Narodni dom), sporoča vsem bratom in sestram, da predava v soboto, dne 4. aprila ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma br. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o svojih doživljajih i» dobe jugoslovenskega pijonirstva na fronti in v Italiji. — Ko naznanjamo to vest blatom, sestram in naraščaju, vabimo obenem tudi ostalo narodno občinstvo, da se predavanja udeleži. — Prosvetni odsek. štev. 54. NARODNI DNEVNIK, 3. aprila 1925. Stran 3 Dnevne vesti. — Popravek. Včerajšnji članek »Trbovlje — Slavenska banka< je bil iz zagrebškega »Trgovinskega lista« in ne »Trgovinskega Glasnika«, kakor je bilo pomotoma objavljeno. — »Privrednika« iz celjske »Nove Dobe« bi prav vljudno prosili, da pove svoje mnenje o ravnokar sprejetih dvanajstinah. Mislimo, da se njegova svoječasna izvajanja niso prav nič strinjala z načeli, ki so uveljavljenja v dvanajstinah in ker poslušna »Nova Doba« nima o dvanajstinah nobenega lastnega mnenja, ker ga ne sme imeti, bi bilo.dobro, da bi vsaj »privrednik«: povedal, kake zakone daje vlada, ki jo podpira dr. Pivko. Kakor da bi se norčevali. Ko še niso mle dvanajstine sprejete, so mladinski poslanci lepo molčali. In molčali so tudi tedaj, ko je bilo jasno, da bo skupščina odglasova-« dvanajstine neizpremenjene in ko so ze v«i poslanci znali, kakšna bremena pomenijo dvanajstine. Sedaj pa, ko so dvanajstine zakon, ko se ne da ničesar izpremeniti, pa piše včerajšnji »Slovenski Narod?, da so podali samostojni demokrati skupno s prečanskimi radikali finančnemu ministru daljšo spomenico o izenačenju davkov in protest proti povišanju invalidskega davka. — Kaj bi se »Slovenski Narod« rad norčeval iz davkoplačevalcev, da poroča take neslanosti? Ali pa bi se radi norčevali dotični poslanci, da uganjajo tak humbug? Najprej glasujejo za dvanajstine, potem pa proti njim protestirajo! In ta švindl potem še objavljajo! — Oh, ta »Slovenski Narod«. Dično in več ko častitljivo mladinsko popoldansko glasilo je našlo, da more Gosarjev govor povzročiti, da postanejo Slovenci v Jugoslaviji narodna manjšina, da bo naša univerza postala srbo-hrvatska in prav tako tudi vse druge srednje šole. Vprašamo »Slovensk' Narod«, kako to, da ni videl te strahove že prvega aorila. potem bi bili vsaj dnevu primerni. Ali pa jih je mar »Slovenski Narod« zares videl? Duhoviti M. A. C. bi se hotel nekaj norčevati, ker smo nastopili proti temu, da se je denar davkoplačevalcev vporabljal za boj Proti opoziciji. Norčevanje duhovitega M. A. C. je čisto deplasirano, pa če prav ga hoče podpreti z zofističnimi manevri. V nobeni dobro urejeni državi se ne vporablja državni denar v strankarske volilne svrhe in če se g. M. A. C. naš tozadeven protest zdi smešen, potem ga samo pominjamo. — Razpisana mesta. Odda se služba starej-čine državnega pravduištva v Ljubljani, od-" nosno služba državnega pravdnika, ki bi se morda radi tega izpraznila v področju višje-fj* državnega pravdništva. — Prošnje je vlo-ž,li do l. maja. — Odda se mesto deželno-*odnega svetnika pri okrožnem sodišču v Čelu in mesto sodnega predsednika pri okrajnem sodišču v Brežicah, kakor tudi vsako drugo mesto, ki se izprazni po oddaji teh aveh mest ali pa drugače tekom razpisa. — Prošnje je vložiti v obeh slučajih do 25. aprila. — Dalje se odda mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Križevci v Prekmurju s sedežem v Križevcih. — Prošnje je vložiti do 1. maja. — Izpremembe v državni službi. Začasni sekundarni zdravnik v splošni bolnici v Ljubljani dr. Fran Mis je postavljen za pomožnega zdravnika v liigijenskem zavodu v Ljubljani. — Pristav finančne prokurature v Ljubljani dr. Ante Orlič je imenovan za tajnika ' skupini I. kategorije. Trajno je upokojil1*0 • - J?4*' uradniškega zakona Milivoje Ho I V1 n narodnega gledališča v Ljub-jani v 2. skupini II. kategorije. Upokojena i . . poštna uradnika Anton Berčon v lubljani in Peter Janež v Jajcu..— Preme-®n je iz Šoštanja v Celje davčni nadupra-*elj Ferdo Tičar, iz Celja v Šoštanj pa davč-m ofieijal Fran Treul. in «1 Odlikovanje. Šolski upravitelj v pokoju tovstveni delavec Janko Leban je bil od-ovan z redom Sv. Save V. razreda. , Priznanje jugoslovenskemu pedagogu v menki. Profesor pedagogike na newyorški univerzi dr. Paja Radosavljevič je bil izvoljen za dosmrtnega profesorja newyorške univerze. Dr. Radosavljevič se udeleži, mimogrede omenjeno, letošnjega profesorskega kongresa v Beogradu, ki se vrši, kakor znano, meseca avgusta. — Finančni delegat dr. K. Savnik se je zopet vrnil v Beograd in oddal vodstvo delegacije svojemu namestniku g. dvornemu svetniku Bonaču. — Osebna vest. Z ozirom na časopisne vesti smo naprošeni, da priobčimo sledečo notico: Ing. M. Ogrinc, načelnik mašinskega oddelka pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, je bil penzijoniran na lastno prošnjo zaradi živčne bolezni in ne radi malomarnega vršenja službe, oziroma nestrokovnjaškega vodstva. To bi bilo sploh nerazumljivo, ker je bil od merodajne strani opetovano napro-šen, da vztraja kljub bolezni v službi in odstopi od svojega sklepa o vstopu v pokoj. — Razpust društva. »Sveta vojska, protialkoholno društvo« v Dobrničah je razpuščeno. Razpust je utemeljen s tem, da društvo že več let ne deluje, nima niti članov, niti imovine in vsled tega tudi ne pogojev za pravni obstoj. — Nasilni »kulturbundovci«. Srezki komisar v Palavci je pri »kulturbundovcih« v veliki nemilosti. Pred volitvami so parkrat nanj streljali v namenu, da ga ubijejo, toda ni se jim posrečilo. Te dni so ga pa dobili popolnoma samega v gostilni. Navalili so nanj, ga vrgli na tla in vsak je mlatil po njem r> tem, kar mu je prišlo pod roko. Prizadejali so mu več težkih poškodb in zgolj slučaju se ima zahvaliti, da je ostal živ. — Sveti Birokracij. Predvčerajšnjim se je zaletel v bližini Beograda avtomobil v najhujšem diru v vojaško patruljo ter podri nekega artiljerijskega prostaka in njegovega konja na tla, nakar jo je odkuril. Ponesrečenca sta obležala, patrulja pa je jahala v Beogicd po pomoč. Med oblastmi je nastal kompe tenčni konflikt, in prepirale so se par ur, predno se je ugotovilo, katera od njih je primorana poslati po ponesrečenega vojaka. Vojak pa je ležal ves ta čas na cesti, in ni dosti manjkalo, da ni poginil, če že ne vsled poškodb, pa vsled mraza. — Pogreša se Lovro Stojan, vratar na glavnem kolodvoru v Ljubljani in posestnik v Zeleni jami št. 134. Dne 31. marca je odšel od doma, rekoč, da gre v Šmartno ob Savi. Gd onega časa se ni več vrnil. Ker so našli v Jaršah ob obrežju Save njegovo suknjo in klobuk, se domneva, da je izvršil samomor. Zadnji čas je bil mož vedno melanholičen. — Redek jubilej. Notorični pijanček Viktor Kuštrin, trgovski potnik, bivši nadporočnik — reete enoletni prostovoljec-korporal, pozneje navadni korporal — je praznoval dne 1. aprila svoj menda 150kratni policijsko zaporni jubilej. Pijanček je, sicer ne zagreši nič hudega. — Aretacija pustolovca. V torek zvečer je prodajal po gostilnah v Kolodvorski ulici sumljiv tujec zlatnino. Nesreča je hotela, da ga je zasačil pri sumljivi kupčiji detektiv, ki ga je povabil na BIeiweisovo cesto. Tam so ugotovili v njem bivšega komunističnega agitatorja, brivskega pomočnika Adolfa Kittler-ja iz Karlovca, ki je bil že pred letom dni izgnan radi raznih goljufij iz Ljubljane. Pri možakarju so našli zlato verižico, glede katere ni mogel dokazati, kje jo je dobil. Policija ga je oddala radi prepovedanega povratka sodišču. Tam so našli pri natančnejši telesni preiskavi pri njem tudi zlato žensko uro z zapestnico in dve navadni zlati zapestnici, za katerih provenijenco se bo sedaj zanimalo sodišče. — Tritisoč oseb obtoženih. V dnevih prevrata, ko je morala na Ogrskem demobilizirati Mackensenova armada, si je prilastil vsakdo, kdor je le mogel, kak avtomobil. Posebno so se pri tem odlikovali javni funk-cijonarji. Ko je nastal zopet red, so pričele madžarske javne oblasti poizvedovati po teh avtomobilih, in tako se je zgodilo, da je tre- nutno obtoženih 3000 oseb, ker so si prilastile neopravičenim potom demobilizacijsko blago. — 600 milijonov dolarjev za inserate v časopisih. Nikjer niso tako jasno uvideli, da je »advertising« (oglas) duša trgovine, kakor v Ameriki. Mr. Goodsill, reklamni šef ene največjih amerikanskih železnic, pravi: Reklamni oddelki železnic se poslužujejo v kar največjem obsegu reklame v časopisih, ma-gacinih, tednikih in mesečnikih, brošurah, koledarjih, mapah, na pivnikih in slikah v kinematografih, v radijih in na predavanjih. Prvenstvo med vsemi sredstvi moderne reklame pa gre časopisju. V Zedinjenih državah je bilo izdanih leta 1924. nič manj kakor 600 milijonov dolarjev za inserate v dnevnikih. Potem šele direktna reklama, za katero je bilo izdanih 300 milijonov, na tretjem mestu stoje magacini in tedniki s 150 milijoni dolarjev. Reklama v časopisih ima prednost največjega uspeha pri najmanjših stroških. Največji posamezni inserent na svetu je Ford, ki izda na leto za inserate 6 milijonov dolarjev. Wrigiey, lastnik tovarne za gumi je izdal za inserate 3.6 milijonov dolarjev, tovarno mila Prokter and Caruble pa so stali inserati 1,167.550 dolarjev. Hudi vasovalci. V noči na 29. marca so prišli pod okno 41 letne device Pepce Oblak na Brdu pri Ljubljani ljubezni željni vasovalci. Ker jim Pepca ni hotela odpreti okna, so ga odprli sami s silo ter ji vrgli škaf vode na posteljo. Nato so privezali hišna vrata za kljuko na neki kol, tako da jih Pepca ni mogla odpreti ter je imela celo dopoldne »hišni zapor«. De policija zlikovce najde, bodo romali sedaj oni v zapor — seveda ne bodo dobili »hišnega«. — Tatvine. Zadnje dni je bilo izvršenih v Ljubljani izredno mnogo tatvin. Med drugim je bilo ukradeno: trgovskemu potniku Ferdinandu Petelincu iz veže hiše št. 61 na Celovški cesti kolo znamke »Puch«, vredno okrog 2000 Din, Ivanu Kravosu iz podstrešja hiše v Zeleni jami 25 parov klobas, vrednih 250 Din, sprevodniku Ivanu Smuču med vožnjo Grosuplje—Ljubljana usnjata torbica z različno posodo v vrednosti 322 Din, dr. Milavcu z balkona na dvorišču hiše Škofja ulica 9 vse perilo v vrednosti več tisoč kron, ženi bančnega uradnika Mariji Merljak pa iz stanovanja Prisojna ul. 5 velik briljantni prstan, vreden 5000 Din, tri ženske srajce in več robcev. Tudi dvonožni dihurji so bili zelo pridni: med drugim so ukradli Ani Ne-žič v Spodnji šiški 7 kokoši, vrednih 400 Din, Franu Debicku na Celovški cesti pa 5, vrednih 200 Din. Končno so odnesli ponočnjaki iz vrta v Rožni dolini št. 31 več ogradnih ko-ličev, vrednih 150 Din. — Storilci so v vseh navedenih slučajih doslej neznani. — Vlom. 31. marca je vlomil neznan storilec v. predale omare v gostilni »Pod Tran-čo«. Sreče ni imel, zakaj našel je samo manjšo vsoto denarja. Vlom je bil izvršen najbrž v dopoldanskih urah, ko slučajno ni bilo nobenega gosta v lokalu. — Koncerta slov. pevskega društva Kra-kovo-Trnovo ne bo v petek dne 3. aprila 1925, ker je operni pevec g. S. Banovec službeno zadržan, 'lo naj izvoli cenjeno občinstvo blagohotno upoštevati. Dan koncerta se bo pravočasno naznanil. — Jugoslovenska češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 6. aprila t. 1. ob 3. uri zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje »o češkoslovaški industriji«. Predaval bo g. tajnik trg. in obrtne zbornice Ivan Mohorič, njegova izvajanja bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstopnina za osebo 3 Din, za dijake 1 Din. Na to prireditev opozarjamo zlasti trgovske in industrij- — Krajinski zlet Jugoslavenske gasilske zveze v Dravogradu. Jugo§lavenska gas. zveza je, upoštevajoč važen pomen zavednega gasilstva ob meji, odredila, da se vrši letoš-nji krajinski zlet v Dravograd in da se isti spoji s praznovanjem naše društvene 50 letnice. Zlet se vrši, kakor je že poročal »Gasilec«, dne 15. avgusta 1925. Vse župe in v njih včlanjena društva fta lahko 6kupaj igrala. — •— On je Gomangani. Ubil bo Gazana. Odnesi — je odvrnila Teeka. Tarzan se je zasmejal: Beži, saj še podgani onubi, ne more ničesar storiti. Saj ga vidiš, kako J® majhen in boječ. Le dovoli Gazanu, da se bosta •gnila. Dolgo se je Teeka branila, naposled je vendar Gazan® Predse. Mali pa je takoj pokazal zobe m se renče umaknil. Ker tudi Tibo ni ?®1a1 kh»- ,, . lel bližjega poznanstva s Uazanom, je Tarzan opustil svojo namero V prihodnjih dneh je bil Tarzan silno zaposlen. JNlkoli si ni predstavljal, da bo njegov Balu potreben *0likŠne brige. Niti za minuto ga ni smel zapustiti ,.aib edino Teeka bi mu ne storila ničesar hudega. Ka4ar je jovil, ga je moral vedno nositi seboj. To Je hUo nerodno in težavno. Poleg tega se mu je zdel b«umen. Celo naprain malim džungelskim živalicam je bilo zelo neokreten. Tarzan se je čudil, da je ostal Pri življenju. Otrok je sicer znal že par opičjih iz-'azov, visel je že na visoki veji, ne da bi kričal od Htrahu, a nekaj je Tarzana vznemirjalo. Kadar je opazoval zamorčke doma v njihovi vasi, so se vselej Pri igri smejali. Gobobalu pa se ni nikoli zasmejal. Tarzan je vedno menil, da se mora smejati. Opazil je, da fant noče jesti, da hujša od dne do dne. Presenetil ga je, ko je na tihem jokal. Tarzan ga je poizkušal tolažiti, toda vse to ni nič koristilo. Gobobalu se sicer Tarzana ni bal, a pred vsako drugo stvarjo v džungli je imel velik strah. Bal se je dolgih dni, bal se je noči, ko je čepel visoko v drevju, spodaj pa so tulile živali. Tarzan ni vedel, kaj bi počel. Angleška kri mu ni dovoljevala, da bi obstal na polovici pota, a otrok mu ni nudil nikakega upanja. Čeprav ga je zdaj celo vzljubil, je vendar jasno spoznal, da ga ne more tako ljubiti kot je Teeka svojega Gazana. Blazni strah napram Tarzanu se je zdaj pri malemu zamorčku spremenil v zaupanje in občudovanje. Videl je, kako mu je velikan naklonjen, a spoznal je, kako strašno zna obračunati z drugimi. Nekoč je videl, kako je Tarzan skočil na samca, ki je hotel njega, Gobobaluja, ubiti. Občudoval je, kako se je zagrizel onemu za vrat in slišal je njegov strašni krik. Prisostvoval je boju, kako je Tarzan skočil na bika ter mu istotako kot Numa pregrizel vrat. Tibo se je ves stresel, a v istem trenutku je zahrepenel, da bi tudi sam poizkusil, kar dela njegov rednik. Toda domišljivosti ni imel in baš ta je Tarzana povzdignila nad druge. D očim je Tarzan vedno premišljal o fantovi prihodnjosti, mu je zadevo prevzel slučaj. Momaya, globoko užaloščena Tibojeva mati, je zaman povpraševala čarodeja za svet. Čeprav mu je darovala dve kozi, ji ni znal niti povedati, kje bi ga lahko zopet našli. Momaya ni imela potrpljenja. Istotako ni ča- rodeja posebno spoštovala, ker je bila iz drugegr rodu. Ko je ta zahteval še dve kozi, ga je take' oštela, da je bil vesel, ko ji je ušel izpred oči. Vedno je premišljevala, kako bi mogla zvedeti če njen Tibo še živi. * Zamorci so dobro vedeli, da Tarzan ne je človeškega mesa. Kolikor jih je pač pobil, dotaknil se ni nobenega. Ponoči so našli trupla sredi vasi. Kei Tibojevega trupla niso našli, je menila, da še živi. A kje? Tedaj se je spomnila na Bukavvaia, gobavca ki je prebival daleč proti severu v votlini, kjer je imel zaprte hudiče. Le malo mož izmed Mbongovil: črncev se je drznilo k njemu. Bali so se hijen, s katerimi je ta živel, ker so menili, da so to preoblečeni hudiči. A poleg tega jih je odvračala nečedna bolezen, ki mu je razgrizla ves obraz.' Momaya je sklenila, da mora Bukavvai poznati skrivališče njenega sinu, kajti jasno je, da ga je odpeljal bog ali hudič. Bukavvai pa ima z vsemi zveze. A celo materina ljubezen je bila težko preizkušana, preden se je odločila na pot skozi džunglo proti severu. Eden izmed črncev, ki je nekoč slučajno prišel do-tiste votline, ji je naznačil pot. Pri studencu met1 dvema gričema je votlina. Zapadni grič ima velike skalo na vrhu, drugi, vrhovni pa samotno drevo. Mož ji je zatrjeval, da bo oddaleč lahko spoznala pokrajino. Svetoval pa ji je, naj nikar ne skuš: svojih moči. Če bo čarodeju in njegovim hijenan ušla, jo bodo gotovo raztrgale džungelske živali. Svaril je tudi njenega moža in ta se je zatekel k poglavarju, ker ga žena niti poslušati ni hotela. Stran 4. To in ono. Cčetarska ljubezen ia državno prardništro. Lansko leto, lepega junijskega dne popolna« je sedel v Berlinu trgovec Dieter pri kari, ter kadil debelo viržinko. Ko je vstopila služkinja ter mu javila posetnika, ki se je predstavil za g. Bachnerja. Mož je imel na S^ari cilinder. Bil je selo eleganten. Kljub temu, da gospod Dieter ni poznal nobenega ttoTeka z imenom Bachner, je pustil tujca ▼stopiti. Brez vsakega uvoda je možakar prosil za roko trgovčeve hčerke. Ko si je opomogel g. Dieter od prvega strahu, je povedal snubcu, da ga mora odkloniti, ker vendar ni mogoče zahtevati, da bi zaupal svojega otroka popolnoma tujemu človeku. Snnbec se je ugriznil na ustnice, nato pa je >napumpal< skrbnega očeta za 200 mark. Gospodu Dieterju se je zdel mir v njegovi hiši 200 mark vreden, zato je izročil možu * cilindrom željeno vsoto v čeku. Ko je čudni joet odšel, je telefoniral gospod Dieter na policijo ter prosil za informacije glede g. Bachnerja. Nato je poklical svojo hčerko Noro. Ta mu je padla ihte okoli vratu. Da, da, •na pozna Wilija, pozna ga štiri tedne ter ga vroče ljubi. Premožen je, in povedal ji je, da hoče kupiti v Wiesbadnu hotel. Policijska informacija pa se je glasila: g. Bach-mer je pustolovee. Tri tedne je tekala Nora z objokanimi očmi, nato pa je čez noč izgi-aila ljubka Nora, z njo pa sta izginila tudi dva čekovna formularja. Cez 14 dni sta bila Jeka, ki sta se glasila na 600 mark, predlo-iena s trgovčevim podpisom njegovi banki, ter tudi izplačana. Ko je trgovec čeke videl, je spoznal, da je njegova hčerka podpis potvorila. Kljub temu je bil mož vesel, 4a je imel dokaz, da njegova presrčno ljubljena hčerka še živi, in šel je z potvorjenima čekoma na policijo. Prosil je za božjo voljo, 4a naj njegovo hčerko poiščejo, gotovo se mahaja v družbi pustolovca. Policija pa je •dgovorila, da sme iskati Noro, z ozirom na to, da je polnoletna, le v slučaju, ako jo •vadi oče radi goljufije. S težkim srcem, v ■adi, da dobi svojega otroka nazaj,-je sta-v# oče kazenski predlog. Toda vsa poizve- NAKODNI DNEVNIK, ir» n y n -ir w-riur im dovanja policije so ostala brez uspeha. Koncem avgusta prošlega leta, ko je oče izgubil že vse nade, da bo videl svojo hčerko še kedaj, se je vrnila Nora sama. Utrujena in skesana je priznala vse. Dva meseca je živela z Bachnerjem v Rahnsdorfu v neki pen-ziji. Izprva je bilo vse krasno: poletje, jezero, smreke in njena ljubezen. Potem pa je pošel denar in v svoji stiski je potvorila podpise. Ko je bil porabljen tudi ta denar, je preskrbel ljubimec tudi druzega. Inseriral je v časopisih, da išče spremljevalko na potovanju. Reflektantinjam je morala Nora sporočati, da reference ne zadostujejo ter morajo reflektanti vsled tega vposlati za obširnejšo informacijo, ki jo bo zahteval Bachner, 8 mark. Z denarjem, ki sta ga pridobila na ta način, sta živela še mesec dni, nakar je izginil z zadnjim pfenigom tudi gospod Bachner. Oče, ves srečen, da ima svojega otroka zopet, ji je odpustil vse. Seveda jo umaknil tudi kazenski predlog Tedaj pa je stavil državni pravdnik predlog na preganjanje radi falzifikacije podpisov in goljufije. In tako se je zgodilo, da je bila obsojena Nora Dieter pogojno na enomesečno ječo s triletnim rokom. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 2. aprila 1925. Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 den. 59, bi. 62'A; 4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22'A\ i'A % Kranjsko dež. melior. pos. iz leta 1911 bi. 22%; 4% % Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22'A\ 2%% državna renta za vojno škodo den. 158; Celjska pos. den. 210, bi. 214; Ljubljanska kred. banka den. 235; Merkantilna banka, Kočevje den. 112, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 830, bi. 835; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. den. 126, bi. 135; Trbovelj, prem. dr. den. 410, bi. 418;Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 108; »Nihag*, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 51; »Stavbna družba*; d. d. den. 265, bi. 280. 3. aprila 1925. Produktna borza. Les: Smrekovi prvovrstni hlodi, od 30 cm napr., media 44 cm, 4 m dolž., suhi, fco Kranj 7 vag. den. 300, bi. 300; hrastovi frizi, od 4—9 cm šir., 25 do 60 cm i dolž., I. in 11. vrsta, fco meja den. 1400; re-j meljni, monte 60/60, 4 m dolžine, 70/70, 80/80, j 90/90, 100/100, 5—6 m dolž., fco meja blago ! 600; bukovo oglje Ia, vilano, fco meja den. j 118. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bač-; ka, 75 kg, fco Ljubljana den. 505; otrobi pše-j nični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana bi. ’ 215; otrobi pšen., drobni, XA pap. juta vreče, IIco Ljubljana bi. 205; koruza, promptna, gar., fco štaj. post. bi. 213; koruza drobna, medji-murska, par. Ljubljana bi. 240; koruza okrogla, prompt., fco medjimurska postaja bi. 230; koruza zobata, bosanska, fco vagon slavon-; ska postaja, dobava april bi. 185; fižol koks, štajerski, juta vreče, fco Ljubljana bi. 360; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 300; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110. BORZE: Beograd, 2. apr. Curih 12.05; Praga 185.50; ! Pariz 325.30; New York 62.50; London 297.30; Milan 256.20; Berlin 14.90; Dunaj u.0o76. Curih, 2. aprila. Beograd 8.35; rariz 26.90; New York 5.183; Milan 21.30; Praga 15.35; Dunaj 0.00731. i X I*vo* in uvoz pred Društvom Narodov. Kakor se poroča se bo zopet pred Društvom Narodov razpravljalo o' vprašanju prepovedanega uvoza in izvoza posameznih držav. Ekonomska sekcija prične v kratkem z iz-elanjem mednarodne konvencije glede uki-njenja uvoznih in izvoznih prepovedi. Tudi naša država se bo udeležila teu pogajanj ter bodo ministrstva financ, trgovine in industrije poslala svoje delegate. X Bolgarska reparacijska koruza. Naša vlada je pristala na predlog bolgarskega ministrskega sveta, v katerem nudijo Bolgari mesto koruze in pšenice naši državi 229x00 amer. dolarjev. X Obtok novčanic avstrijske novčane banke na Dunaju se je zopet zmanjšal za 20 milijonov 954.000 šilingov ter znaša 737 milijonov šilingov (1 šil. = 10.000 avstr. kron). Štev. 54. Za kratek čas »Rozina mi je ime«, je začivkala starejša mlada dama na vprašanje kavalirja, ter nežno zarudela. »Ah k je zaklical kavalir navdušeno, »d« j sem Vas poznal kot grozd, milostiva.« * Kaznilnični ravnatelj inspicira zapore. Ko vstopi v neko celico, obsedi kaznjenec, mesto da bi vstal, kakor je predpisano. »Zakaj ] ne vstanete, ako stopim v vašo celico?« ! vpraša ravnatelj. Kaznjenec mu odgovori: I »Ker mi ni treba; obsojen sem, da ka«e» ! odsedim. i * Župnik: Že zopet ste pijani kot čep, oso-kolite se vendar in začnite »ovo življenje!«: i Pijanec: »Prepozno je«. • Župnik: »Prepozno ni nikdar.« j Pijanec: »No, potem bom pa še malo p»- j čakal.« 3 tr.——: =l==- —s=n ! Oglejte si v Ano zalogo Mp tvrdke TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu tudi na obroke. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander, j Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani. Jaok LondoB; (51) Burni doživljaji. Homan as lužnega morja. — Na kateri kraj iti ia kje se zapisati boiemu gospodu? — je vprašala Joana. — Baugoo — je odgovoril mož in Joana je zapisala. — Ogul — je poklicala Joana. Ornec je odšel in drugi je stopil na njegovo mesto. Tagari pa je baš v hipu, ko je »topil na zadnjo stopnico, zagledal jezdeca. Bil je to prvi konj, ki ga je zagledal v svojem iivljenju in zato je prestrašeno kriknil in »bežal kot blazen po stopnicah navzgor. Hkrati je vso tolpo črncev, ki so opazili Sheldona v svoji bližini, zgrabila taka groza, da so se razpršili na vso strani. Črni služabniki »o se jim smejali in so kričali nanje, da bi jih pomirili in jim stvar pojasnili. Zmešnjava je kmalu ponehala in nanovo Ujeti lovci lobanj so se plašno stiskali drug k drugemu, se krčili in strahoma gledali konja, ki je bil v njihovih očeh grozovit nestvor. — Halo! — je vzkliknila Joana. — Kaj pa vendar delate? Saj mi boste vse moje ljudi •plašili! Pridite gori! • — Kakšni se vam zdijo?- — je vprašala, ko sta si podala roke. ■— In kako sodite o oni tam? — je nadaljevala kažoč z roko na Martho. — Mislila sem že, da ste zapustili plantažo in da bom morala sama porazme-stiti črnce v barakah. Ali niso lepi ljudje? Poglejte onega z razklanim nosom! To je edini divjak, ki ni z obrežja Poonga Poonga; pa so mi pravili, da se domačini s Poonga Poouga ne dajo najeti. Le oglejte si jih in čestitajte mi. — Niti tatov niti nedoraslih dečkov ni med njimi. Sami možje od prvega do zadnjega. Tako dolgo povest vam moram pripovedovati, da ne vem, kje naj začnem. Toda dokler ne zgotovimo tega posla tukaj in dokler mi ne izjavite, da niate jezni name, vnm ne povem ničesar. — — Ogu — iz katerega kraja biti? — je nadaljevala svoje spraševanje. Toda Ogu je bil divjak iz pragozda in ni znal b&cbe-de-mer angleščine, ki je v onih krajih splošni občevalni jezik in zato so mu skušali njegovi tovariši pojasniti vprašanje. — še dva ali tri imamo, — je rekla Joana Sheldonu — in potem smo gotovi. Se vedno mi niste rekli, da se ne jezite. — Sheldon ji je pogledal v jasne oči, iz katerih mu je toplo žarel nasproti njen iskreni, neskaljeni pogled, ki pa je obetal — to je vedel iz skušnje — da postane takoj trmast in uporen, čim opazi kaj neljubega. In ko je gledal, se je naenkrat zavedel, da 'niti da-leko m bil slutil vse one radosti, ki mu jo je prinesla njena vrnitev. — Jezil sem se — je rekel odkrito. — In še vedno se jezim, zelo se jezim — zdajci je opazil, kako se je pojavil upor v njenih očeh in to ga je pretreslo — toda odpustil sem vam in sedaj je že vse pozabljeno. Toda vztrajam pri tem — — Da dobim druiabnico — ga je prekinila. — Toda tega ne dočakate. Sem polnoletna, hvala Bogu, in lahko delam kupčije na lastno pest. Ker pa že govoriva o kupčijah, mi povejte, kako vam ugaja moja mogočna ame-rikanaka metoda? — Pravijo, da gospod Raff ji ima" najboljšega mnenja o njej, — je krotil njeno navdušenje. — Res pa je, da ste parkrat prav pošteno prerešetali te izsušene kosti. Rad bi vedel, če imajo tudi druge Američanke v drznih kupčijah enako velike uspehe? — Srečo, po večini srečo — je tajila skromno, čeprav so se ji oči hipoma zaiskrile od veselja. Sheldon pa je vedel, da je tudi ta mala pohvala prijetno dimila njeno deško ničemumost. — Kaj bi sreča! — ju je prekinil dolgi krmar Sparrohawk in njegovo obličje je zažarelo od občudovanja. — Težaven posel je bil to •— in nič drugega. Svojo plačo smo si pošteno zaslužili. Gonila nas je tako, d* smo bili vsi upehani. In pri tem smo skoro neprestano bolehali na mrzlici; tudi njo je zgrabila, toda ni hotela leči in tudi nam ut dovolila ležati. Pri moji veri, ona vam zn* loviti sužnje — »samo še eno četo, gospod Sparrohavvk, potem pa lahko ležite ves teden« — mi je rekla, — jaz pa sem se napol mrtev opotekal naokrog in pred očmi so se mi od same groznice bliskale zelene iskre in glava me je bolela, kakor bi se hotela_ razleteti. Napol mrtev sem bil in vendar sem ji pripeljal še eno četo — in zopet je zastokala: Še eno četo, gospod Sparrohavvk, samo Se eno četo. — In Bog mi je priža, onega starega poglavarja Kina Kina je popolnoma omamila s svojo ljubeznivostjo. — Majal je z glavo in smeh v njegovem grlu je pojenjaval v zategnjenem hohotu. — Bil je starejši od Telepasse-ja in še bolj umazan — je zatrjevala Joana — in prepričana sem, da je bil še večji lopov. Toda delo čaka. Prečitajmo sedaj sezname. — In obrnila se je k črncu, ki je stal na stop- ujicah. . — Ogu, vi to povejte velikemu gospodu, kj je tu z belim možem in potem idite domov. — Vi pa, Taugari, govoriti s tem možem Ogu. Ko vam vse pove, oditi ž njim v vašo kočo. Ali ste napisali, gospod Munster? - MALI OGLASI Cene oglaaom do 20 besed Din 3'—, vsalta nadaljna beseda 30 para. Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci sni' tudi zn suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Matematiko poufuje profesor. Honorar zmeren. ]’*nudbe na upravo lista pod »Matematika«. Mesečno sobo Išče novinar. Ponudbe n« upravo lista pod »Takoj«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna l« j£M0Hft“ D. D. v Ljubljani — Tovarna na ViCu (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. Knjigovodja - biiancist sprejme Se nekatera naročila ia sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene ponudbe pod »Perfekten* na upravo lista. Instrukcije ie vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokoialec. — Naslov pove ia prijaznosti oprava lista. šf Kot vajenec v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre družine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista. Stanovanje malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje postransko, plača do S00 Din mesečno. Ponudbe pod »maj« na upravo. 10.000 Din posojila iščem proti varstvu in mesečnim menicam. Obresti zmerne. Ponudbe pod »Varno« na upravo lista. Kupim vsako količino srebrnih kron po najvišjih eenah. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«. Mala hišica snodruiinska z malim vrtom na periferiji mesta ali v okolici se kupi. Ponudbe c navedbo položaja in cene pod »Spomladi« na upravo lista. Splošna knjižnica nudi sledeče najnovejše zvezke: D. Feigel: Domače živali, humorističen spis, 72 strani, brošura.................................................Din 10’— vez. Din 15'— H. Murger: La Bohčme roman, 402 strani, .... „ 35‘— , » 42’ A. Remec: Magda, tragedija, 85 strani, .............. „ 14'— » . 20'— Dr. F. Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije, 276 strani,............................................. » 35' , »42 Dr. A. Gosar: Socijalna ekonomija, 300 strani . . > 85'— „ . 95' T. Zielinski: Antični in moderni svet, 101 strani . . „ 36'— » „ 45' NAROČILA SPREJEMA: ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin tr^ St. S --m- Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul- St. 24 -> Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Najboljši Šivalni stroj |e edino le znamk« Grilzner is* Adler » rodbino, obrt bil Inrinstrilo irn.hl3^n» W|IU PrežerM- jujiiDijana S!!0.enis» ■vek v »ezeniu brupiaien. ¥et!st».s ;:?r»ncl|». Delavnica za popravila ^ »a rolk« ^ Tel«f»n «3 GANAUFOVO umetno gnojijo za cvctlicc ^lad pomočnik je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno buineaa razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena'zavojčku Din 3' . Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOLA« V KRANJU. Stalna zaloga: Her«mansky, Korsika, A drle, Bajc. Urbanič. ki je dovršil učno dobo v trgovini * mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deieli. Naslov: Pr. d var c, Pesnica.