nas SnK glasilo slovenskega elektrogospodarstva /junij 2005 Rekordna sedma konferenca slovenskih elektroenergetikov Elektrika iz NEK je tržno zanimiva Odprta pot za gradnjo hidroelektrarne Blanca BINA 2 Rekordna sedma konferenca slovenskih elektroenergetikov V Velenju je konec maja potekala sedma konferenca slovenskih elektroenergetikov, ki sodi v okvir največjih strokovnih prireditev v državi. Srečanje poteka vsaki dve leti v okviru slovenskih podružnic mednarodnega strokovnega združenja Cigre in Cired, letošnje pa je bilo rekordno tako po številu udeležencev kot prijavljenih referatov. V petih dneh so strokovnjaki iz različnih področij spregovorili o najaktualnejših vprašanjih, ki tarejo slovensko elektrogospodarstvo, in se seznanili s tehničnimi novostmi s tega področja. 34 Elektrika iz NEK je tržno zanimiva Letos minevajo že tri desetletja od začetkov priprav na gradnjo naše edine nu-klearke, ki je v času svojega obratovanja doživela vrsto zanimivih dogodkov in kar nekaj posodobitev. Po besedah predsednika uprave NEK Staneta Rožmana je električna energija, ki prihaja iz Krškega, konkurenčna, prihodki iz poslovanja pa tudi zagotavljajo izvajanje vseh ukrepov za varno obratovanje. 22 50 Delovanje trgov v luči slovenske liberalizacije Na nedavni seji Združenja za energetiko pri GZS je dr. France Križanič predstavil ugotovitve v raziskovalni nalogi z naslovom Analiza delovanja evropskega trga elektrike in zemeljskega plina v luči slovenske liberalizacije trgovanja s tema dvema dobrinama. Kot so ugotovili v razpravi, bi bilo dobro tako analizo pripraviti tudi za druge energente. Poslovno leto končali z lepim dobičkom Distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska je leta 2004 doseglo 816 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo, kar je bistveno več v primerjavi s prejšnjim letom. V vodstvu podjetja so z doseženim rezultatom zelo zadovoljni. S tem se je potrdila tudi pozitivna strategija, ki jo je uprava opredelila v Poslovnem načrtu od leta 2004 do 2007. 54 30 Sindikat energetike odločno za socialni dialog Po besedah predsednika Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Franca Dolarja so se predstavniki nove oblasti pripravljeni pogovarjati v okviru ekonomsko socialnega odbora, ki naj bi se na svoji prvi seji sešel v kratkem. Na dnevnem redu bo kar nekaj aktualnih vprašanj, v SDE pa poudarjajo, da na preoblikovanje elektrogospodarstva in drugih energetskih družb ne bodo pristali, če ne bo povsem jasno, da s tem ne bo ogrožen ekonomsko socialni položaj članov. Odprta pot za gradnjo hidroelektrarne Blanca Vlada je na seji 15. junija sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca, ki je zasnovana kot tretji člen v verigi spodnjesavskih elektrarn. S tem so se po krajšem zapletu končala enomesečna ugibanja o nadaljnji usodi uresničevanja projekta za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Najpomembneje je, da se je vendarle prižgala zelena luč za HE Blanco. 12838116 nas Sik izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Nasjov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Jožko Zabavnik (Informatika), podpredsednica Jadranka Lužnik (SENG) Majda Kovačič (El. Gorenjska), Aljaša Bravc (DEM) Doris Kukovičič (TE-TOL), Jana Babič (SEL), Ida Novak Jerele (NEK), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Karin Zagomilšek (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TEŠ), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Škrinjar (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Ervin Kos (predstavnik upokojencev) Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno trženje itak, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Meta Žebre grafična priprava studio ctp, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana naš stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.432 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 3. avgust 2005. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 20. julija 2005. naslovnica RTP Podlog foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Neslišen glas stroke Konference slovenskih elektroenergetik so največje srečanje domačih strokovnjakov, ki se vsaki dve leti zberejo z namenom, da se skupaj pogovorijo o aktualnih perečih vprašanjih, pregledajo dosedanje delo, izmenjajo izkušnje in se seznanijo z novostmi s področja elektrotehnike in energetike. In kot takšne bi lahko nedvomno bile tudi najširši forum za tvorne nacionalne razprave o prihodnosti slovenske energetike. Lahko, smo zapisali namenoma, ker žal vsem dosedanjim konferencam, vključno z zadnjo v Velenju, ki je bila tako po številu udeležencev kot prijavljenih referatov rekordna celo v svetovnem merilu, tega poslanstva ni uspelo v celoti uresničiti. Še več, kljub temu, da so ves teden potekali pogovori o prihodnosti oskrbe Slovenije z električno energijo, smo bili znova priča precej mlačnem javnemu odmevu. Po nepisanem pravilu so namreč strokovna srečanja elek-troenergetikov in elektroenergetske teme sploh, razen če gre za vsebine, ki sodijo na področje rumenega tiska, za urednike osrednjih nacionalnih medijev preveč dolgočasne in premalo atraktivne. In takšnemu odnosu primeren je tudi njihov medijski odmev. Na drugi strani, mogoče tudi ravno zaradi omenjenega premajhnega medijskega odmeva, je na teh srečanjih tradicionalno precej skromna tudi udeležba tistih, ki imajo v svojih rokah škarje in platno ter sprejemajo strateške odločitve, pri čemer je mogoče njihovo dejavno udeležbo največkrat časovno izmeriti kar z dolžino vljudnostnega uradnega nagovora. Pa bi bilo lahko in tudi moralo biti precej drugače. Na ta način bi namreč lahko že v najširšem krogu strokovnjakov razrešili marsikatero nejasnost, se seznanili z resničnimi težavami, s katerimi se srečujejo elektroenergetiki pri svojem vsakdanjem in nadvse odgovornem delu, se odkrito pogovorili o odprtih vprašanjih in se ne nazadnje pobliže seznanili z dejavnostjo, od katere je dejansko odvisno celotno slovensko gospodarstvo. Žal je bila tudi v Velenju ta priložnost zamujena. Že prepričanim pa je ostalo v tolažbo zgolj pismo, namenjeno predstavnikom najvišjega državnega vrha, v katerem so jih znova opozorili, da je prihodnja usoda slovenskega elektrogospodarstva veliko bolj negotova, kot se mogoče zdi na prvi pogled. 0601 56 TEMA MESECA Rekordna sedma konferenc slovenskih V Velenju je od 30. maja do 3. junija potekala sedma konferenca slovenskih elektroenergetik ki delujejo v dveh slovenskih podružnicah mednarodnih strokovnih organizacij Cigre in Cired. Konferenca poteka vsaki dve leti in je največje srečanje energetikov na Slovenskem, letošnja pa ni bila rekordna samo po številu udeležencev, temveč tudi po številu prijavljenih referatov. ferati pa dokazujejo, da so slovenski energetiki pripravljeni na izvajanje svojega poslanstva, to je zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno energijo. Znanje omogoča stik z najboljšimi Ob slavnostnem odprtju konference Cigre se je predsednik Slovenskega komiteja Cigre mag. Vekoslav Korošec dotaknil tudi prevelikih pričakovanj pri odpiranju trga in izrazil upanje, da Vpetih dneh je bilo v energetskem sticijski cikel. V zadnjih dveh letih je bo 450 udeležencev o vsem tem v petih mestu, na obrobju katerega do- bilo narejeno veliko, saj so bili v vseh kongresnih dnevih širše razpravljalo. mujeta velenjski premogovnik in podjetjih izdelani dolgoročni razvojni Nato je udeležence nagovoril minister termoelektrarna Šoštanj, namreč načrti, ki jih je potrdila tudi vlada, s za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. De-predstavljenih kar 193 referatov z ra- ponovno združitvijo dveh sinhronih jal je, da sta znanje in inovativnost ti-zličnih energetskih področij, kar je re- con oktobra lani pa je na ozemlju Ev- sta, ki lahko prispevata k razvoju posa-kord glede na število članov tudi v sve- rope nastal največji tehnični sistem na meznega sektorja. Na nekaterih podro-tovnem merilu. Udeleženci konference svetu, katerega pomemben del je tudi čjih se je treba ozirati za vrhunskim so tako v specializiranih študijskih sku- slovensko prenosno omrežje. Sloven- strokovnim znanjem naokrog, iz pro-pinah obravnavali nove tehnologije in sko društvo mednarodne Cigre je v do- grama konference Cigre pa je razvi-materiale, metode vzdrževanja elektro- sedanjem delu veliko prispevalo k dvi- dno, da je tega znanja doma dovolj. energetskih naprav in načine merjenja gu in prepoznavnosti ugleda naše stro- »Večkrat sem že omenil, da moramo ključnih parametrov, precej pozornosti ke in bo imelo ključno vlogo pri ure- bolj in hitreje povezovati teoretično pa so namenili tudi ključnim vpraša- sničitvi zastavljenih razvojnih načrtov, znanje in prakso in da je za napredek njem, povezanim z zanesljivostjo obra- ki hkrati zanjo pomenijo tudi velik nujno sodelovanje obojih. Na vašem potovanja elektroenergetskega in plinske- strokoven izziv. Veliko število udele- dročju je intenzivnost stroke impresiv-ga omrežja in odpiranjem energetske- žencev na konferenci in prijavljeni re- na. Upam, da se bodo ta znanja uspeš-ga trga. Kot je v uvodnem pozdravu na začetku konference poudaril predsednik Slovenskega komiteja Cigre mag. Vekoslav Korošec, lahko minulo dveletno obdobje označimo za enega najbolj dinamičnih in prelomnih za razvoj slovenske in evropske energetike. Kljub številnim zapletom z zanesljivostjo preskrbe z električno energijo v mnogih evropskih državah je bilo slovenskim odjemalcem ves čas na razpolago dovolj električne energije. Omenjene težave pa so opozorile, da elektroenergetski sistemi v Evropi niso bili grajeni za trgovanje, da so obstoječe prenosne zmogljivosti omejene in da presežki električne energije počasi, a vztrajno kopnijo. Slovenska elektroenergetska stroka je zato po njegovih besedah v podobnem položaju kot v začetku sedemdesetih let, ko je bil sistem na robu svojih zmo- diivosti in ie bilo treba začeti nov inve- glj j Mag. Andrej Vizjak: »V prihodnje bo treba še tesneje povezati teoretično znanje in prakso.« 2 ELEKTROEDERGETIKOU no in hitro prenesla v gospodarstvo, saj življenjskega in naravnega okolja. teme, ki jih boste prestavili na tej konferenci, lahko koristijo tudi uresničevanju prednostnih nalog te vlade na področju elektroenergetike, ki sta liberalizacija trga in zanesljiva oskrba z energijo,« je nadaljeval minister, ki je v nadaljevanju poleg omenjenih dveh nalog ministrstva omenil še dokončno reorganizacijo energetskega sistema. Ta mora postati primerljiv sistemom v najbolj razvitih delih Evropske unije. Tudi zato je treba povečati konkurenčnost v ponudbi zemeljskega plina in električne energije, spodbujati porabo čistejših goriv in obnovljivih virov energije ter uvesti učinkovite ukrepe racionalne rabe in varčevanja z energijo. Med prednostnimi nalogami je naštel še vzpostavitev drugega stebra na področju proizvodnje električne energije. Ni pa pozabil tudi na privatizacijo. »Privatizacija na področju proizvodnje električne energije je vsekakor realna možnost, a nikakor to ni cilj, ki bi ga poskušali doseči na hitro. Sledila bo uspešno izpeljanim reorganizacijskim projektom, s katerimi bomo ureditev našega elektrogospodarstva dokončno uskladili z evropsko,« je poudaril mag. Andrej Vizjak. Slovenska elektroenergetika na kratek rok najbolj potrebuje več investicij, saj v zadnjih petnajstih letih na tem področju ni bilo pomembnejših naložb v objekte za proizvodnjo električne energije. Zato nameravajo na MGD ustvariti spodbudno okolje za usklajene naložbe med vsemi dejavnostmi, kar naj bi pritegnilo domača in tuja sredstva. Kot je dejal minister, so investicije potrebne tudi zato, da bomo lahko obvladovali nove tehnologije, ki se pojavljajo, in da bomo čim bolje izkoristili prednosti, ki jih prinašajo. Znanje in uporaba sodobnih tehnologij nam bosta na področju kakovosti omogočila stik z najboljšimi. K temu bo prispevala svoj delež tudi večja konkurenca na trgu električne energije, ki bo vse udeležence na slovenskem trgu silila v izboljšave. »Nove tehnologije imajo tudi to prednost, da zmanjšujejo obremenjevanje Električna energija se že lahko proizvaja z visokimi izkoristki pretvorbe primarnega energenta. Z novimi tehnologijami se izboljšujejo tudi izkoristki obstoječih elektrarn. V Sloveniji imamo visoke okoljske standarde, ki jih ni enostavno doseči, in smo tudi zaradi tega prisiljeni iskati tako imenovane čiste rešitve, ki pa vedno izvirajo iz znanja in tehnoloških rešitev strokovno dobro podkovanih ljudi,« je končal minister za gospodarstvo. Ministrovim željam za uspešno izvedbo konference se je pridružil tudi župan občine Velenje Srečko Meh. Dejal je, da je mesto Velenje svoj razvoj doživelo z razvojem premogovništva in termoelektrarne Šoštanj. Z njunim razvojem se je v mestu reševalo vprašanje okolja, izobraževanja, kulture, športa in zabave. Danes pa Velenje razmišlja, kako bi lokalna skupnost sodelovala skupaj pri celoviti oskrbi mesta z energijo, da bi bila ta čim bolj racionalna. Prav zaradi enega od najpomembnejših stebrov energetike v Šaleški dolini se mu je zdelo primerno, da so elektroenergetiki izbrali za konferenco Cigre in Cired prav Velenje. Nič kaj spodbudni obeti za slovensko energetiko Prvi dan konference je bila organizirana tudi zanimiva okrogla miza na temo razvojnih možnosti slovenske energetike po vstopu v Evropsko unijo, pri čemer so udeleženci med drugim skušali odgovoriti tudi na vprašanja, ali imamo in bomo imeli v Sloveniji dovolj energije, ali je trg dejansko prispeval k večji zanesljivosti dobav in nižanju cen ter kakšen način privatizacije bi bil priporočljiv v primeru Slovenije. Kot člani omizja so bili vabljeni ekonomist dr. Bogomir Kovač, elektroenergetik dr. Ferdinand Gubina, krajinski arhitekt Ivan Marušič ter dr. Peter Novak, ki je predstavil težnje na področju uvajanja novih tehnologij, kot izhodišče v razpravo pa so nekaj misli dodali še predstavnik ministrstva dr. Franc Žlah-tič, ekonomist dr. Franc Križanič, direktor TEŠ mag. Uroš Rotnik in predsednik GIZ distribucije Jože Knavs. Če bi nekako povzeli poglavitno misel ve-čurne razprave, bi lahko dejali, da sicer nismo slišali nič kaj pretresljivo novega, pri čemer pa je bilo znova jasno povedano, da sam vstop v Evropsko Letošnji nagrajenci Cigre-Cired. unijo na energetskem področju ne prinaša rešitve in da tudi evropske smernice govorijo predvsem o tem, da bo morala tudi v prihodnje vsaka država poskrbeti za lastno zadostno oskrbo z energijo. Sicer pa je bilo slišati tudi nekaj zanimivih informacij in podatkov, ki jih bomo skušali na kratko povzeti. Dr. Franc Križanič je tako poudaril, da je glede na pričakovana gibanja v Evropi in svetovna dogajanja na področju energetike tudi v prihodnje pričakovati naraščanje cen energije, pri čemer električna energija ni nobena izjema, saj se bo povpraševanje po njej zaradi pričakovane gospodarske rasti še naprej povečevalo. Za pokritje vseh potreb bo treba nujno investirati v nove proizvodne zmogljivosti, pri čemer po njegovem mnenju investitorji naj ne bi bili problem, saj bodo naložbe v energetiko zaradi visokih cen in zagotovljenega dolgoročnega donosa tudi v prihodnje atraktivne. Pri tem naj bi bil interes predvsem pri pokojninskih in drugih podobnih skladih, ki so zainteresirani za razpršene in netvegane naložbe. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji v zvezi z lastništvom energetskih podjetij dve možnosti, bodisi regulirano razpršeno lastništvo bodisi obstoječi model z dokapitalizacijo z zasebnim kapitalom oziroma kombinacijo obojega. Nikakor pa ne bi smeli energetskih podjetij prodajati tujim velikim monopolnim družbam. Model privatizacije z udeležbo domačih pokojninskih skladov ali pa fundacije za znanost, ki bi dobičke investirala v nove tehnologije, je podprl tudi dr. Peter Novak. Kot je dejal, so elektrogospodarstvo gradili vsi državljani in je zato po njegovem to nacionalna last, ki v dosedanjih lastninskih procesih ni bila upoštevana. Drugače pa je v svojem predavanju poudaril, da je Slovenija z relativno majhno porabo energije dosegla zavidljivo in z razvitimi državami primerljivo življenjsko raven in se po vseh kazalcih porabe energije uvršča med povprečne države. Kot je dodal, obstaja še veliko možnosti na področju večje izrabe obnovljivih virov energije in pri uvajanju novih tehnologij, ki zagotavljajo večje izkoristke primarne energije. Še največje prihranke pa bi po njegovi oceni lahko dosegli na področju boljše izolacije stavb, saj gre zdaj izjemno veliko energije za pridobivanje toplote oziroma ogrevanje in ohlajevanje stavb. Pri iskanju novih energetskih virov ostaja precej odprto tudi vprašanje nadaljnjega razvoja jedrske opcije, poiskati pa bo treba tudi dodatne odgovore in tehnološke reši- tve v povezavi z nekaterimi znanimi obnovljivimi in alternativnimi viri energije. Zanimive so bile tudi primerjave slovenske in evropske energetike dr. Franca Žlahtiča, ki je poudaril, da je v naslednjih petnajstih letih v Evropi pričakovati naraščanje energetske odvisnosti, ki naj bi dosegla 65 odstotkov oziroma na področju tekočih goriv 97 odstotkov in zemeljskega plina 74 odstotkov. Kljub tem pričakovanjem večina sosednjih držav načrtuje prehod na večjo uporabo zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije, precej pa stavijo tudi na obnovljive vire. Kot je povedal, je v podobnem položaju tudi Slovenija, ki je doslej nemoteno oskrbo z električno energijo zagotavljala predvsem na račun dobrega vzdrževanja elektrarn in omrežja ter ugodne geografske lege, ki ji jo je uspelo dobro tržiti. Podobnih misli je bil tudi dr. Franc Gubina, ki je povedal, da smo v Evropi priča procesom koncentracije, v Ameriki pa celo opuščanja misli o liberalizaciji energetskega trga. Opozoril je, da v Evropi električne energije čedalje bolj primanjkuje, posledica teh razmer pa bo nadaljnje naraščanje cen, ki jih bo mogoče umiriti le z zgraditvijo novih zmogljivosti. Tudi Slovenijo tako čaka nov investicijski cikel, razmišljanja o dograditvi tudi novih jedrskih zmogljivosti in zagotovitev dodatnih prenosnih poti. Po njegovem bo treba tudi nujno določiti skrbnika elektroenergetskega sistema, pri čemer je po njegovem odprodaja energetskih podjetij dolgoročno zelo slaba rešitev. V nadaljevanju je dr. Bogomir Kovač opozoril, da vse dosedanje razprave na to temo kažejo, da se očitno v Sloveniji ne znamo odločiti, ko gre za pomembna strateška vprašanja in da je glede dolgoročne energetske strategije opaziti veliko neusklajenosti med posameznimi ministrstvi, kar zagotovo ne prispeva k tvornemu reševanju problemov. Drugače pa strokovna skupina, ki sodeluje pri izdelavi razvojnega državnega dokumenta, priporoča ohranjanje javnega sektorja na nekaterih ključnih področjih gospodarstva in tudi previdnost pri pretirani liberalizaciji, saj tuje izkušnje že kažejo, da v primeru energetike to ni nujno najboljša rešitev. Da se bo treba v prihodnje še bolj nasloniti na domače energetske vire, je v svojem predavanju opozoril tudi mag. Uroš Rotnik, ki je dejal, da so v termoelektrarni Šoštanj pripravili dobro razvojno vizijo, ki predvideva ob enakih količinah porabljenega domačega premoga bistveno več kakovostnejše energije. Kot je poudaril, premog osta- ja tudi v svetu zelo zanimiv energent, saj so njegove zaloge bistveno večje od tekočih goriv in zemeljskega plina, z novimi tehnologijami pa se veča tudi izkoristek premogovnih naprav in omejuje onesnaževanje, ki je poglavitni vzrok za opuščanje uporabe premoga v Evropi. Zanimive so bile tudi misli Ivana Maru-šiča, ki je postregel s podatkom, da je Slovenija po odstotkih zaščitenega ozemlja v samem vrhu evropskih držav, ter opozoril na čedalje večjo mo-nopolnost odločanja določenih družbenih skupin, ki si jemljejo pravico urejanja družbenega in naravnega prostora. Kot dober primer sodelovanja energetike in lokalnih skupnosti je navedel Soške elektrarne, ki so znale k razpravi ob gradnji novih objektov na Soči pritegniti širšo regionalno javnost. Poudaril je, da bo morala energetika v prihodnje znati bolje zagovarjati svoje posege v prostor in jih širše javno razgrniti ter osvetliti z različnih razvojnih pogledov, saj bodo drugače kakršne koli nove naložbe onemogočene. Pravočasno sprejemanje izzivov trga Med najbolje obiskanimi in trenutno zelo aktualnimi sekcijami je bila sekcija elektroenergetski trg in regulacija, ki sta jo vodila njen predsednik dr. De-jan Paravan in Boštjan Bandelj. Med trinajstimi referati je elektroenergetski trg prvi predstavil Bojan Kuzmič iz Javne agencije za energijo, ki je govoril o stopnji preglednosti in konkurenčnosti slovenskega trga z električno energijo v primerjavi z drugimi trgi v državah EU. Podlaga mu je bilo poročilo Evropske komisije, ki predpisuje državam članicam obvezno poročanje o določenih vidikih konkurence na trgu z električno energijo. Agencija je prvič pripravila poročilo za leto 2003 na podlagi kazalnikov konkurenčnosti na proizvodnem trgu, trgu na debelo in drobno. Izkušnje kažejo, da se proizvajalci združujejo zaradi zmanjševanja tveganja pri dobavah elektrike. Pri nas ima dominanten delež skupina HSE z 61,5-odstotnim deležem proizvodnje, kar ni v nasprotju z zakonskimi določili, prepovedana je le zloraba tega položaja. V državah EU pa so ti deleži posameznih družb manjši, kar ugodno vpliva na ceno električne energije. Pri trgu na drobno dve tretjini vse naše porabe električne energije porabijo upravičeni odjemalci, elektriko jim dobavlja deset dobaviteljev, od tega jih šest dobavlja več kakor 95 odstotkov. Med njimi ima Elektro Ljubljana več kot tretjinski delež. Pri uvozu iz tujine imajo prednost odjemalci na prenosnem omrežju, podobno je tudi v državah članicah EU, kjer največ trije dobavitelji oskrbujejo dve tretjini vseh odjemalcev. Razlika je le v tem, da je v tujini večji delež tujih lastnikov v podjetjih dobaviteljev. Dr. David Grgič iz HSE je govoril o kreditnih tveganjih pri trgovanju z električno energijo. Poudaril je, da bolj, kot so posli tvegani, večji dobiček prinašajo. Sicer pa tveganja izvirajo iz partnerjeve finančne likvidnosti in njegovega poslovnega obnašanja. Delimo jih na plačilna tveganja in tveganja odpovedi prevzema električne energije. Da je regionalni trg JV Evrope nadvse zanimiv, je bilo razbrati iz besed Bori-sa Mezgeca, vodje predstavništva HSE v Beogradu. Prikazal je trenutno stanje v državah te regije, tako v oskrbi z energijo kot v razvoju v naslednjih letih, ter nakazal ponudbe posameznih skupin za regijsko borzo, ki bi jo lahko razvil Borzen. Lokacijsko prednost Slovenije in že dosedanjo navzočnost na trgih tega dela Evrope bi morali izkoristiti pred konkurenco. Vizijo regionalne energetske borze za področje JV Evrope je predstavil Peter Nemček iz Borzena. Borzen kot nosilec tega mikavnega posla je razposlal pisma o nameri vsem potencialnim članom, in v kratkem računajo, da jih bodo podpisali. Odmevi na ustanovitev so pozitivni od vsepovsod, tudi s sedeža Evropske unije. Kljub temu pa bo treba doseči soglasje vseh večjih partnerjev, zato vse akterje letos čaka obilo dela. Po načrtih naj bi bila borza oblikovana v začetku naslednjega leta, zaživela pa bi v začetku leta 2008. V nadaljevanju predavanj je Borut Ra-jer iz Borzena podal pregled razvoja trga energije z novimi produkti, kot so zeleni certifikati, potrdila o izvoru, emisijski kuponi itd., kar vse lahko pomeni priložnost za vse sodelujoče na trgu. V paketu predavateljev iz Borzena se je predstavil še Andraž Šavli, ki je govoril o sistemu obračunavanj odstopanj od voznih redov v Sloveniji in o orodjih, s katerimi razdelijo stroške odstopanj. Regulatorne vidike zametkov skupnega trga JV Evrope, sedanje dejavnosti in potrebne korake v prihodnje je predstavil mag. Marko Senčar iz Agencije za energijo Republike Slovenije. Temeljne dejavnike na evropskih trgih električne energije je obdelal Boštjan Bandelj iz HSE. Dejal je, da se je v Evropi končalo obdobje regulatornih sprememb in veleprodajni trgi stare celine prehajajo v zrelejšo fazo, ko bo za analizo in napovedovanje tržnih gibanj v prihodnosti najpomembnejša pravil- Predvsem mladi moški svet slovenskih renci sodeluje rekordnih 193 refera- na ocena tržnih dejavnikov. V zadnjem trgovcev z električno energijo se je to- tov, na vseh dosedanjih konferencah času sta ključna tržna dejavnika cene krat razšel z ugotovitvami, da je sloven- pa je bilo predstavljenih in objavljenih pravic emisij ogljikovega dioksida in ski trg električne energije prešel porod- že tisoč strokovnih referatov. Društvo cene primarnih goriv. Evropska trgo- ne krče in je zdaj v fazi, ko se resno pa je bilo zelo dejavno tudi na podro- valna shema z emisijskimi dovolilnica- razpravlja o tem, kaj je na njem treba čju publiciranja, saj je v založništvu mi CO2 je začela veljati letos in ker te izboljšati. Pri nadaljnjem razvoju trga društva izšlo kar nekaj publikacij, slo- kotirajo na organiziranih trgih, jih je vidijo priložnost v vstopu na trg JV Ev- varjev in knjig,« je povedal mag. Veko- treba upoštevati pri mejnih variabilnih rope. Vsakodnevni borzni podatki ka- slav Korošec. stroških proizvodnje. Z začetnih 15 ev- žejo, da poraba v Evropi narašča in da Letošnje skupščine se je udeležilo 120 rov za tono ogljikovega dioksida se je te porabe brez novih proizvodnih individulanih članov in predstavnikov njihova cena spustila na šest do sedem objektov ne bo moč pokriti. kolektivnih članov od skupaj registri- evrov za tono, predvsem zaradi podeli- ranih 232 individulanih in 30 kolek- tve večjih količin brezplačnih dovolil- Volilna skupščina Sloko Cigre-Cired tivnih članov. Po statutu Slovenskega nic po državah EU. Na ponovni dvig društva elektroenergetikov Sloko Ci- cene pa bodo med drugim vplivale tu- V sredo, 1. junija, je bila letna skupšči- gre-Cired je volilna skupščina vsaka šti- di vremenske razmere. Zaradi dviga na slovenskega nacionalnega komiteja ri leta, zato so bili za obdobje 2005- variabilnih stroškov termoelektrarn za- Cigre-Cired, ki ga je doslej vodil pred- 2009 izvoljeni novi organi, predsed- radi emisijskih dovolilnic lahko v pri- sednik mag. Vekoslav Korošec. nik, člani predsedstva, nadzornega od- hodnje pričakujemo rast cene električ- V poročilu o dosedanjem delu je preso- bora, komisije za podelitve priznanj in ne energije. Na dvig te cene bodo vpli- dil, da sta bili leti 2004 in 2005 za Slo- komisije za pritožbe. vale tudi višje cene primarnih energen- vensko društvo Sloko Cigre-Cired zelo Za novega predsednika Sloko Cigre je tov, predvsem nafte in na njeno rast ve- uspešni tako na domačem kot na med- bil tako izvoljen mag. Krešimir Bakič iz zana cena zemeljskega plina. Pri pre- narodnem področju. »V Ljubljani smo Elektra-Slovenije, podpredsednik za mogu so na dvig cene vplivala »ozka gr- organizirali smo prvi mednarodni sim- proizvodnjo električne energije je mag. la« - predvsem prevoz, vendar pa so se pozij Cigre o razvoju in delovanju in- Lado Tomšič iz HSE, podpredsednik za tu zmogljivosti že povečale in so se ce- terkonekcijskih sistemov v novem tr- prenos Sašajamšek iz Elektra-Sloveni- ne umirile. Kljub stabilnim cenam žnem okolju, ki se ga je udeležilo je, podpredsednik za trg in regulacijo električne energije lani pa stanje na tr- okrog 300 strokovnjakov iz 30 držav z mag. Marko Senear iz Agencije za ener- gih kaže na rast cen električne energi- vseh celin, dejavno smo sodelovali na gijo, podpredsednica za distribucijo je v prihodnjih letih. Vendar pa je rast zasedanju Cigre v Parizu, sodelovali na električne energije Ijiljana Štefančič - cen še vedno nižja od lastnih cen novih različnih simpozijih in kolokvijih Ci- Perči iz Elektra Ljubljane, podpredse- plinsko-parnih blokov. Tudi zato so in- gre, organizirali smo več mednarodnih dnik za področje izobraževanja, razi- vesticije po Evropi majhne. Ob rasti sestankov delovnih skupin v Sloveniji, skovanja, industrije in standardov pa porabe električne energije lahko priča- razvili delovanje Tehničnega komiteja dr. Jože Voršič s Fakultete za elektro- kujemo, da bo cena slednje naraščala Cired skozi uspešne delavnice in spod- tehniko in računalništvo Maribor. Po- do višine, ko bodo nove investicije budili sodelovanje naših strokovnjakov leg izvoljenih članov predsedstva so po upravičene. Odrešitev lahko prinese na konferencah Cired. Dejavnost naše- statutu člani vsi stari predsedniki v sprememba javnega mnenja do jedr- ga strokovnega društva se odraža tudi funkciji častnih članov (dr. Ferdinand skih elektrarn in ponovni razcvet nji- v številu referatov, saj na sedmi konfe- Gubina, mag. Vekoslav Korošec) in ča-hovih gradenj. O koncu sekcije se je mag.Klemen Po- «m v svojem referatu vprašal, ali se bo V najvišjem organu pariške Cigre Administrativni svet je bil na zad- vj e Ss lpolvoehn tirjiebzaa kkduapj c be o erLC«& mi skupščini avgusta 2004 izvoljen za člana sveta mag. Vekoslav da so v preteklosti slovenski dobavitelji Korošec. V tehničnem komiteju in izvršnem svetu pariške Cigre Slo- tŠZ^Z^Z venija nima predstavnikov. Prof. dr. Ferdinand Gubina dejavno so- razvoja trgov malce za o ali, odjemalci deluje in soorganizira delavnice pariške Cigre na temo izobraževa- pkaot svi tLKrS™ nja v elektroenergetiki. V mednarodnih študijskih komitejih dejav- področju stopnje razvoja upravljanja no dela šest slovenskih predstavnikov: prof. dr. Maks Babuder, kot 1Z:^™^LtZ opazovalec v ŠK A3, mag. Krešimir Bakič, kot redni član ŠK C1, in iskanju medsebojnih sinergij, zago- Gorazd Skubin, kot opazovalec v ŠK C2, mag. Breda Cestnik, kot traavzlšjiarnitjvui dneojvaivhnoisnt i dnoad antonvi ah podrS opazovalka v ŠK C3, prof. dr. Ferdinand Gubina, kot redni član v poslovanja. Dejal je, da se s tem, kako ŠK C4, in prof. dr. Jože Koprivnikar, kot opazovalec v ŠK C5. Poleg onbjdmr iž,atpi okduj eptcjae tlaehr kiozbozaljčšna o uodknvaorsjea tzi teh je veliko drugih slovenskih strokovnjakov, članov slovenske Ci- pravočasno, ali pa takrat ko doživljajo gre, vključenih v različne delovne skupine - dr. Jakl, mag. Končan čevoč ze a idzogvuoblejs.t v oa bs ei pmresaejgol i o ssare do kt oučpi -- - Gradnikova, dr. Zadnik, mag. Bakič, ki je tudi vodja delovne sku- ti na lojalnost kupcev, ki se po svetov- pine 37-35 Jamšek in drugi. nih spoznanjih definitivno izplača. ________________________________________________________________ G stni član starosta prof. dr. Anton Ogo- obratovanje sistema, kakovost elektri- ga elektroenergetskega sistema je izziv relec. Na predlog novega predsednika čne energije, razpuščene vire elektri- naslednjega obdobja, do 8. konference. bo pozneje izvoljen generalni sekretar. čne energije, razvoj distribucijskega si- Navedeni postopki potrjujejo, da smo Nadzorni svet po novem sestavljajo stema in organizacijske veščine mene- slovenski elektroenergetiki zavezani predsednik dr. Franc Jaki (namestnik džmenta. stroki, zmoremo sami obvladovati zelo dr. Peter Žunko), član mag. Djani Breče- Predsednik Tehničnega komiteja Ci- razvejan in čedalje bolj zahteven in po-vič (namestnik mag. Peter Bergant) in red mag. Zvonko Toroš pravi: »Distribu- memben sistem distribucije električne član Zoran Rutar (namestnik Srečko Le- terji električne energije smo zavezani energije. Želimo si povrnitve ugleda in sjak). Komisijo za priznanja vodi pred- izvajanju dejavnosti skladno z zakono- pomena elektrotehnikov v distribucij-sednik dr. Ferdinand Gubina in člani dajo, pri čemer je vedno v ospredju za- skem elektroenergetskem sistemu, ki ne dr. Jože Koprivnikar, dr. Pavel Omahen, nesljivost in varnost obratovanja ter samo, da sledijo vsem zahtevam varne-Marjan Zorman in Drago Polak. uvajanje sodobnih tehnologij in tehno- ga, zanesljivega in sodobnega elektro- Novoizvoljeni predsednik mag. Kreši- loških rešitev, vse z namenom, da omo- energetskega sistema, pač pa s tem sploh mir Bakič se je zahvalil za dosedanje gočimo dobavo kakovostne električne omogočajo nadaljnji razvoj države.« delo predhodniku mag. Vekoslavu Ko- energije. V okviru študijskih komitejev Predsednik Cired Študijskega komite-rošcu ter navzočim članom na volilni obravnavamo aktualne probleme, med ja 1 Omrežne komponente Srečko Maše-skupščini za izkazano zaupanje ter se katere sodijo kakovost električne ener- ra je povedal: »Razpisanih je bilo pet preferencialnih tem, in sicer uvajanje novih tehnologij pri srednjenapeto-stnih vodih, tehnologija vzdrževanja srednjenapetostnih vodov, rekonstrukcija elektroenergetskih vodov in naprav, elementi za avtomatizacijo distribucijskih omrežij in ozemljevanje nevtralne točke. V prvem sklopu so avtorji prispelih referatov veliko pozornost namenili posameznim komponentam nadzemnih vodov ter možnim kombinacijam le-teh. Okolje na teh elementih pušča svoje sledi, kar ima za posledico preboje izolatorjev, lomljenje kompozitnih izolatorskih verig, trganje vodnikov, uničenje posameznih stojnih mest ... Analiza teh okvar ter izvedba raznih testiranj na terenu pa vliva na nakup novih elementov ter iskanje novih tehničnih rešitev, kar je naloga projektantov. Drugi sklop referatov je bil namenjen iskanju napak v srednjenapetostni nadzemni mreži, Predsednika Sloko Cigre-Cired: dosedanji za obdobje 2001-2005 mag. Vekoslav Korošec in novi predsednik za obdobje 2005-2009 mag. Krešimir Bakič. zavezal, da bo izpolnjeval programske gije, uvajanje novih tehnologij in teh- usmeritve Slovenskega nacionalnega noloških rešitev. Pri tem pa dodajamo komiteja Sloko Cigre-Cired. tudi elemente ekologije, torej ekološko sprejemljive posege v prostoru. Razvoj distribucijskega Na sedmi konferenci v Velenju smo elektroenergetskega sistema znova ugotovili, da je srečanje na nacionalni ravni najvišja oblika sodelovanja Slovenski nacionalni komite Cired je elektrotehniške stroke, ki združuje vse sestavni del društva elektroenergetikov elektrotehnike v Sloveniji. Poudariti je Slovenije Sloko Cigre - Cired. Kot sa- treba, da se tu srečujemo elektrotehni- mostojni del je vključen od leta 1999, ki iz distribucije, znanstvenih ustanov ko smo postali tudi člani mednarodne - fakultet, inštituta EIMV in proizvajal- organizacije Cired. Slovenija je primer- cev opreme ter naprav za distribucijski jalno z velikimi sistemi majhna, zato je elektroenergetski sistem. To sodelova- bila tudi racionalna odločitev o skup- nje je na visoki ravni in tako sledimo nem enotnem sodelovanju distributer- najsodobnejšim težnjam na tem podro- jev znotraj slovenskih elektroenergeti- čju. kov. Cired - Mednarodni kongres di- Pohvalno je, da je veliko piscev refera- stributerjev električne energije obrav- tov mladih, ki dodajajo nove zamisli z nava posebne probleme, ki zadevajo di- novimi orodji. Konferenca je nekakšen stributerje električne energije. Organi- zaključek dveletnega dela in v sklepih zirano je znotraj šestih študijskih ko- nakazuje smernice za nadaljnje delo. mitejev, ki zajemajo: elemente sistema, Tehnološka posodobitev distribucijske- Mag. Zvonko Toroš:« Spodbudno je, da je med nami tudi vse več mladih.« zgrajeni s polizoliranimi vodniki. Na trgu so novi elementi, kakor tudi nov način iskanja mesta okvare. Dva referata sta se nanašala na ozemljevanje srednjenapetostne nevtralne točke. Ugotoviti je mogoče, da distribucijska podjetja še nekaj let ne bodo spremenila načina obratovanja nevtralne točke srednjenapetostne mreže.« Predsednik Cired Študijskega komiteja 2 Kakovost električne energije in EMC mag. Peter Bergant je povedal »Od petnajstih izdelanih referatov, jih je bilo štirinajst predstavljenih širšemu avditoriju v obliki predavanja avtorjev. V okviru uvodnih referatov je bil predstavljen koncept zagotavljanja kakovostne električne energije v državi v tesni navezavi na standardizacijo s področja kakovosti električne energije. Predstavljeni so bili tudi testni modeli regulacije cen omrežnine v povezavi s stalnostjo dobave. Poudarjeno je bilo, da smo izhajajoč iz »novega pristopa« dobili podzakonske akte, ki opredeljujejo temelje vrednotenja in merjenja kakovosti električne energije. Ti akti določajo akterjem na trgu številne naloge, med katerimi so sistemskim operaterjem zaupane bistvene naloge. V zvezi s tem je bilo slišati tudi nekaj kritičnih ocen in pogledov, o katerih smo prepričani, da bodo padli na plodna tla in obrodili napredek tudi na tem področju. Sledili so zanimivi referati, kot je prikaz gospodarske škode ob izpadu napajanja, referati s področja širjenja motenj v elektroenergetskem omrežju, napetostni upadi v povezavi s pravilnim delovanjem in odzivom fotonapeto-stnega sistema. O drugem delu zasedanja lahko rečemo, da je bilo v znamenju novih spoznanj in razlag s področja prehajanja in širjenja motenj skozi elektroenergetsko omrežje. Iz predstavitev je bilo izstopajoče dejstvo, da je najlaže in zagotovo najceneje zagotoviti primerno elektromagnetno okolje že v fazi projektiranja, tako novih kot rekonstruiranih elektroenergetskih postrojev.« Predsednik Študijskega komiteja 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij Milan Švajger je ugotovil: »Prijavljenih je bilo skupno 18 referatov v šestih preferencialnih temah. Ob tem bi rekel, da je bil presenetljivo majhen odziv na preferencial-no temo - Gradnja novih distribucijskih centrov vodenja, kjer je bil prijavljen samo en referat, kljub aktivni gradnji petih DCV v Sloveniji. Omenjeni referat je obravnaval »klasični« moderni DCV, ki kaže trenutno stanje program- ske podpore za vodenje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Šele v prihodnje se pričakujejo razmišljanja o nadgradnji teh sistemov. Na področju avtomatizacije srednje napetostnega omrežja, ki je že kar nekaj časa navzoča v distribuciji, so bile predstavljene nove zamisli o vlogi avtomatizacije kot tudi matematični modeli za njeno upravičenost. Iz predstavljenih referatov je razvidno, da prihaja avtomatizacija čedalje bližje odjemalcu, kjer pa ima čedalje večjo vlogo telekomunikacijski sistem, ki bo tudi vplival na nadaljnji razvoj avtomatizacije. S področja zaščite distribucijskih omrežij je bila najprej izpostavljena problematika ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnih omrežij. Kaže se možnost izboljšanja kakovosti napajanja z uvedbo resonančne ozemljitve v kombinaciji z uporom. Ta sistem združuje prednosti obstoječega ozemljevanja nevtralne točke preko maloohm-skega upora in resonančnega ozemljevanja nevtralne točke v srednjenapeto-stnem omrežju. V nadaljevanju je bila obravnavana problematika selektivnosti zemeljskostične zaščite v srednjena-petostnem omrežju ter prikazana rešitev stopnjevanja selektivnosti na relaciji RTP - RP - RP ter problematika obratovanja in zaščite paralelnih srednjenapetostnih vodnikov. Predstavljeni so bili novi koncepti arhitekture sistema vodenja in zaščite na podlagi novega standarda IEC 61850. V okviru meritev električne energije so referati pokazali smernice razvoja procesa merjenja električne energije, kjer se pojavljajo novi sistemi, ki so podvrženi potrebam dobaviteljev (kakovostni obračunski podatki) in operaterjev (nadzor nad kakovostjo dobave). Nakazuje se potreba po vzpostavitvi več pilotnih poligonov oziroma projektov. Ugotavlja se tudi zastarelost meroslovne zakonodaje, ki ovira uporabo novih tehnologij in hkrati povzroča visoke stroške vzdrževanja obstoječe merilne opreme. Kljub temu pa se pozitivni premiki na tem področju vendarle čutijo, in naslednji Cired bi lahko že bil podkrepljen z analizami prvih učinkov sprememb zakonodaje in dela na tem področju. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem avtorjem za njihove prispevke in jih povabil k sodelovanju na naslednjem Ciredu, leta 2007.« Predsednik Cired Študijskega komiteja 4 Razpršeni viri, upravljanje in izkoriščanje energije.Franc Toplak ocenjuje: »Na preferencialne teme za referate s področja razpršenih virov, upravljanja in izkoriščanja energije smo v študij- skem komiteju prejeli le en referat. Vsebina tega referata obravnava tematiko obratovanja distribucijskih elektroenergetskih omrežij in zagotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo v prihodnosti, ko bo na ta omrežja priključeno večje število razpršenih virov, kot je danes. V referatu je predlagana uporaba naprav močnostne elektronike (naprave FACTS), s katerimi bi vplivali predvsem na kakovost električne energije, lahko pa električno energijo tudi shranjevali. Uporaba teh rešitev v sedanjih razmerah še ni potrebna in je tudi predraga. Sedanje razmere v srednjenapetostnih in nizkonapetostnih elektroenergetskih omrežjih po posameznih distribucijskih podjetjih so očitno še take, da zaradi obsega priključenih razpršenih virov ni posebnih težav v obratovanju, prav tako ni težav s kakovostjo električne napetosti ter zanesljivostjo oskrbe odjemalcev. Po moji presoji je to tudi eden od razlogov, da tema o razpršenih virih ni tako aktualna in zato tudi ni bilo več referatov. V distribucijskih podjetjih se za pripravo tehničnih pogojev za priključitev malih proizvajalcev na elektroenergetsko omrežje uporabljajo navodila za priključevanje elektrarn moči do 10 MVA, ki so relativno stara in so bi- la namenjena predvsem za priključevanje elektrarn s sinhronskimi in asinhronskimi generatorji. Po mojem mnenju bo treba tehnične zahteve za priključevanje že v bližnji prihodnosti dopolniti, ker se bo začelo pojavljati več zahtev po priključitvi sončnih in verjetno tudi manjših vetrnih elektrarn. Zato bomo v distribuciji morali pripraviti tudi tehnične zahteve za priključitev te vrste malih elektrarn za proizvodnjo električne energije.« Predsednik Cired Študijskega komiteja 5 Razvoj distribucijskih sistemov Miloš Protić je povzel: »Predvideli smo šest preferencialnih tem, s katerimi bi pokrili najaktualnejša področja vseh akterjev distribucijskega prostora. Prejeli smo pet referatov različnih avtorjev. Pod temo Poraba in prognoza električne energije sta bila predstavljena dva referata: Vpliv praznikov na obremenilne diagrame in Prostorski model za dolgoročno prognoziranje porabe električne energije distribucijskih podjetij. Za preferencialni temi Usklajevanje tehnične in ekonomske učinkovitosti in Primerjava učinkovitosti distribucijskih omrežij nam kljub zanimivima iztočnicama, tako kot na prejšnji konferenci v Portorožu leta 2003, ni uspelo pridobiti nobenega re- «*|| I š III i I - ~vm 11 ^iiwc .-.^JMIPH*1 ¦¦ "t^-=iiniL niiir-i:! IlUliiMiilaUHIMUlIRi i w ffl >ii riiliiSilN U IlilVililBliMlil:. 'sm. ft.J^ IMP"» wemwi ifflimilimUH...™: .....iM i»unmiiuiniii IK|HIM ferata. Pod temo Kriteriji, orodja in metode za načrtovanje razvoja sistema je bil predstavljen referat z naslovom Novi računski moduli v programskem paketu Gredos. Pod temo Koncepti načrtov razvoja omrežja po energetskem zakonu je bil predstavljen referat z naslovom Koncepti razvojnih načrtov distribucijskih podjetij. Pod temo Praktične izkušnje - problemi in sprejete rešitve je bil predstavljen referat Razvoj srednjenapetostnega omrežja v vzhodnem delu mesta Celja. Recenzenti referatov so bili Tomaž Mohar, Benjamin Turnšek in Miloš Protić. Navkljub majhnemu številu referatov je razpoložljivi dve uri dopolnilo občinstvo iz avditorija z vprašanji. Sklepna ocena Študijskega komiteja 5 Razvoj distribucijskih sistemov je navkljub nepo-kritosti preferencialnih tem več kakor zadovoljiva, dokazilo so številni poslušalci in njihovo dejavno vključevanje v razpravo.« Predsednik Cired Študijskega komiteja 6 Organizacijske veščine manage-menta Matjaž Osvald je poudaril: »V okviru Cired ŠK 6 Organizacijske veščine managementa je bilo predstavljenih sedem referatov s področja računalniške podpore poslovanju, standardizacije in tehničnih predpisov ter ekonomskega vrednotenja investicij v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. S področja računalniške podpore je bilo predstavljenih pet referatov. V referatih je bila poudarjena pomembnost povezovanja različnih baz podatkov in uporaba računalniških orodij, ki omogočajo enostavno vzdrževanje na enem mestu in standardizirani dostop do ra- zličnih aplikacij prek internetnega brskalnika. Predstavljena je bila tudi uporaba dlančnikov za zajem podatkov na terenu in s tem povezan nov pristop k vzdrževanju distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Referat s področja standardizacije je opozoril na pomembnost vključevanja strokovnjakov iz distribucije v pripravo standardov in pomen standardov pri prenovi tehnične zakonodaje. Referat s področja ekonomskega vrednotenja investicij je pokazal enega od možnih načinov vrednotenja investicijskih vlaganj in s tem odprl temo, ki bo v prihodnosti ena od pomembnejših. Žal je večina referatov obravnavala prakso v podjetju Elektro Ljubljana, in to kljub temu, da se v vseh distribucijskih podjetjih srečujemo s podobnimi problemi. Vsem avtorjem se še enkrat zahvaljujem za prispevke in upam, da se jim bodo na naslednji konferenci pridružili s članki tudi avtorji iz drugih distribucij.« V četrtek, 2. junija, je bil zadnji dan zasedanja študijskih komitejev, ki so po tematiki raznovrstni in segajo od visokonapetostne opreme in energetskih vodnikov pa do materialov in novih tehnologij do telekomunikacij. Predsednike posameznih študijskih komitejev smo zaprosili za izjave. Prof. dr. Maks Babuder, predsednik Študijskega komiteja A3 Visokonapetostna oprema: » Danes je v ospredju zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema, kar vpliva na kakovost dobavljene električne energije. Vemo, da je izredno pomembno, da poznamo, kako se obnaša visokonapetostna oprema, kako jo v fazi vzdrževanja financiramo, in na to temo je bilo kar nekaj referatov, ki so obravnavali posamezne elemente, kot so denimo sodobni kom-pozitni izolatorji. Zelo zanimiv je bil prikaz, kako z ustreznimi računalniškimi postopki projektirati izolatorje. Pomembne so tudi diagnostične metode za ugotavljanje posameznih parametrov. V naš komite sodi vsa visokonapetostna oprema, razen rotacijskih strojev in transformatorjev. Zelo zanimive so teme, ki se nanašajo na atmosferske razelektritve. Vemo, da so naši elementi ob neposrednih udarih strel pogosto podvrženi različnim obremenitvam. Skušamo se zavarovati tako, da ugotovimo, kakšne so te obremenitve, pri čemer uporabljamo sodobno tehnologijo za zajemanje, merjenje in registracijo teh pojavov. Znano je, da deluje pri nas izjemno uspešen sistem za lokalizacijo atmosferskih razelektritev. Obravnavali smo vprašanja izolacije, ki pomeni v posebnih razmerah obratovanja pogosto problem. Bera dvanajstih referatov je bila bogata, poročanje in razprava na zasedanju študijskega komiteja pa izjemno produktivna. Naša priporočila bodo šla v smeri uporabe aplikacij, ki so se v raziskavah potrdile kot učinkovite, tudi v praksi.« Mag. Janez Hostnik, univ. dipl. inž.el., predsednik Študijskega komiteja B1 Energetski kabli: »Naš študijski komite je imel na minulih konferencah povprečno po štiri referate, letos pa se je zgodilo, da se je njihovo število podvo- 10 Prof. dr. Maks Babuder, predsednik Cigre Študijskega komiteja A3, je povedal, da slovenski elektroenergetski sistem dobro deluje predvsem zaradi zavzemanja zaposlenih v njem, njihove strokovnosti in odgovornega odno a do dela. Mag. Janez Hostnik, predsednik Cigre Študijskega komiteja B1, je pojasnil, da prihaja čas polaganja 110 kV kablovodov okrog Ljubljane in drugih mest. Mag. Maja Končan -Gradnik, predsednica Cigre Študijskega komiteja D1, opaža pomanjkanje raziskav na področu novih materialov jilo. Obravnavali smo osem referatov, kar pomeni, da vodniki dobivajo čedalje večjo uporabno veljavo. Podjetja v teh letih pridobivajo certifikat po standardu za varovanje okolja ISO 14001, po katerem so dolžna skrbeti za okolje. Nadzemni vodi postajajo moteči v okolju, zato se bodo v prihodnosti čim več polagali v zemljo, ne nazadnje tudi zaradi večje zanesljivosti obratovanja. Prostor čedalje bolj potrebujemo, postaja vedno bolj omejen, zato moramo zanj resnično skrbeti. Posledica takšnih razmer je, da vsi ti nadzemni vodi od 110 kV pa do nižjih napetosti počasi, a zanesljivo prehajajo v kablovode. Na sestanku komiteja je bil še vedno poudarek na uporabi polizoliranih vodnikov in univerzalnih srednjenapeto-stnih vodnikov. Problematika se obdeluje zlasti v študijah Elektroinštituta Milan-Vidmar, nadalje pa bi se morala urediti s pravilniki v pristojnem ministrstvu. Vodniki se na žalost ne proizvajajo v Sloveniji. Na trgu so navzoča le trgovska podjetja in uporabniki: distribucija in prenos. Kljub temu bi morali v prihodnje kabelski tehniki v Sloveniji namenjati večjo pozornost. Sklepi študijskega komiteja za področje energetskih vodnikov so med drugim: slovenski distribuciji se priporoča pri projektiranju, zlasti visokonapetostnih daljnovodov, izbira optimalnih tras in materialov, v katere se zaradi boljšega hlajenja in oprejemljivosti polagajo ka-blovodi. Priporoča se tudi uporaba univerzalnih kabelskih vodov s tipiziranimi preseki. Kot pilotski projekt se priporoča uporaba kablovodov z optičnimi vlakni ter vgradnja zaščite prekinjenega vodnika na srednjenapeto- stnem omrežju. Regeneracija srednje-napetostnih kabelskih vodov se uporablja le na trasah, kjer je to ekonomsko upravičeno. Mag. Maja Končan - Gradnik, predsednica Študijskega komiteja D1 Materiali in nove tehnologije v elektroenergetskem sistemu: »Naš Študijski komite se je včasih imenoval materiali za elektroenergetske postroje, tako še vedno obravnavamo materiale za elektroenergetiko. Letos smo imeli tri referate, s področja novih materialov pravzaprav nobenega, moram pa reči, da naša industrija na Cigreju zelo malo sodeluje. Imeli smo referat s področja testnih visokonapetostnih metod. Elektroinšti-tut Milana Vidmarja je predstavil novi visokonapetostni delilnik v sistemu za merjenje udarnih napetosti v laboratoriju in referat Nove diagnostične metode za odkrivanje okvar. S področja novih tehnologij je bil referat, ki je opozoril na nove postopke pri rednem vzdrževanju elektro naprav, izoliranih s SF6 plinom, in ravnanje s SF6 odpadki oziroma staro energetsko opremo. Od reorganizacije organizacije Cigre Študijski komite D1 s sedanjo vsebino obstaja šele dve leti, tako da smo šele v pričakovanju novih tehnoloških teženj. Diagnostika se razvija in sledimo dosežkom v svetu, opažamo pa pomanjkanje raziskav na področju novih materialov. Mogoče bo treba nove materiale in tehnologijo nekoliko bolj promovirati. Tematika je širša kot včasih, ko smo govorili le o izolacijskem olju. V prihodnje pričakujemo večje število referatov in tudi kaj novega na področju materialov.« Mag. Matjaž Blokar, predsednik Študij- Mag Matjaž Blokar, predsednik Študijskega komiteja D2, napoveduje čedalje večji pomen informacijskih tehnologij v elektroenergetiki. Ivan Leban, predsednik študijskega komiteja B3, je poudaril, da smo na dosežke naših strokovnjakov lahko ponosni. skega komiteja D2 - Informacijske tehnologije in telekomunikacije v elektroenergetskem sistemu: »Na portoroški konferenci pred dvema letoma je bil Študijski komite z vsebino Informacijske tehnologije in telekomunikacije sploh prvič oblikovan po reorganizaciji mednarodnega in slovenskega Cigre-ja. Letos ugotavljamo, da je ta Študijski komite nekako že vseboval nove elemente s področja informacijskih tehnologij. Zelo sem zadovoljen, da se je na tej konferenci pokazalo, da je udeležba informacijskih tehnologij s področja poslovne informatike, tehničnih informacijskih sistemov in sistemov vodenja v elektrogospodarstvu dobro zastopana v primerjavi s prej dominantnimi telekomunikacijami. Informacijske tehnologije počasi dobivajo svoje mesto in lahko ugotovim, da so bile v referatih večinsko zastopane. Novi standard IEC 61850 bo na tehničnem delu, področju vodenja RTP-jev in oddaljenih postaj, pomenil precejšnjo novost tako za naprave vodenja RTP-jev kot tudi za telekomunikacijsko omrežje, ki te podatke prenaša. Na tem področju se bo v prihodnosti verjetno precej začelo spreminjati. To je tisto področje, kjer je bila elektroenergetika dolgo, dolgo časa podvržena počasnim in malo zmogljivim podatkovnim povezavam. Zdaj dokončno prehajamo v fazo hitrih podatkovnih povezav, tudi na področju vodenja, ne samo za potrebe poslovne informatike. Deregulacija trga se bo poznala tudi v informacijskem sistemu, saj bo verjetno zajela podatke, zanesljivo pa bodo postali tržno blago vsaj priklopi na podatkovno infrastrukturo. Še naprej bo treba raziskovati medsebojne povezave posameznih akterjev v elektrogospodarstvu, na informacijskem in na telekomunikacijskem področju, in jih obravnavati, kar pomeni tudi čedalje več dela za naš Študijski komite.« Kovinsko oklopljene razdelilne postaje Ivan Leban, predsednik Študijskega komiteja B3 Razdelilne postaje: »Podobno kot prejšnja leta ugotavljamo, da žal odziv referatov ni bil odraz tega, kar se dejansko v praksi dela. Naša prihodnja naloga je, da z večjo animacijo, morda tudi s posebnimi vmesnimi srečanji, to zadevo malo pospešimo. Kljub temu pa sta referata odgovorila na dve preferencialni temi, in to v delu, kjer je v našem sistemu precej dejavnosti v zadnjem obdobju, in sicer na področju s plinom izoliranih oklopljenih postro-jenj. Potem ko je bil naš sistem nekoli- II 12 ko v ozadju za svetovnimi težnjami, smo tudi to dosegli. Velik odmev in pohvale posameznih izvedb je doživela obravnavana tematika rekonstrukcij visokonapetostnih stikališč, ki je dejansko nekakšna evropska top tema. Pri tem je treba poudariti postopek obnove, ki poteka ob zagotovitvi neokrnjene dobave električne energije z upoštevanjem logističnih in varnostnih problemov. Glede tega smo lahko prav gotovo ponosni. Na seznamu zanimivih prihodnjih tem ostaja obnova in razširitev stikališč, izkušnje pri načrtovanju, gradnji in obratovanju oklopljenih stikališč, polnjenih s plinom, ter vpliv deregulacije, trga in zanesljivosti opreme na oblikovanje visokonapetostnih stikališč. Morda je bila za naše razmere tokrat še nekoliko preuranjena, za v prihodnje pa bo vsekakor zanimiva tudi tematika, vezana na nove težnje pri kompaktira-nju klasičnih zračno izoliranih visokonapetostnih stikališč. Ugotavljam, da je tudi velenjska konferenca potrdila, da so srečanja slovenskih elektroenergeti-kov s strokovnega stališča vsako leto na višji ravni. Pojavljajo se zelo dobri članki, poleg teoretičnih raziskav pa je čedalje več tudi referatov, povezanih s praktičnimi problemi.« Slovenski trg z električno energijo prehaja v zrelejšo fazo Dr. Dejan Paravan, predsednik Cigre Študijskega komiteja C5 Elektroenergetski trg in regulacija: »S tematiko elektroenergetskega trga in regulacijo se dejavno ukvarjam zadnjih šest let, in zato mi je v veselje, da sem prevzel vodenje Študijskega komiteja Cigre C5. Zaposlen sem v podjetju Istrabenz Energetski sistemi, kjer vodim hčerinsko podjetje IG Prodaja, ki se ukvarja z dobavo električne energije upravičenim odjemalcem. Postopek slovenske liberalizacije trga z električno energijo sem spremljal in proučeval kot raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Proučeval sem organiziranost trga in njegove učinke, vlogo posameznih akterjev na trgu ter predvsem obratovanje proizvajalcev v tržnih razmerah. Zdaj, ko sem prišel v prakso, sem ugotovil, da je slika malo drugačna in da je še veliko nerešenih stvari, ki onemogočajo nemoteno delovanje trga električne energije. Slednje je bilo zaznati tudi v referatih in razpravi Študijskega komiteja C5, kjer smo ugotovili, da je bilo na področju trga z električno energijo že veliko narejenega, vendar ni razlogov za miro- vanje, temveč moramo delo nadaljevati v smeri rešitve težav, ki se pojavljajo. Navedene so bile težave, ki otežujejo delovanje trga električne energije in konkurence na tem trgu. Če se bodo te težave, ki so velikokrat povezane z izboljšanjem zakonodaje, rešile, potem se bo trg razvijal še na boljše. Na seji je bilo predstavljenih trinajst referatov, ki so pokrivali vrsto področij: opis razmer v Sloveniji (stopnja konkurenčnosti, analiza izravnalnega trga in procesa obračuna odjema), možnosti razvoja trga z novimi produkti, kot so emisijske dovolilnice CO2, stanje odpiranja trga električne energije v JV Evropi in možnosti vzpostavitve regionalne borze, cenovne razmere in dejavniki, ki vplivajo na gibanje cene električne energije v Evropi, ter postopek vrednotenja investicij v nove proizvodne vire. V sklepih smo ugotovili, da je trg v Sloveniji prešel začetno fazo. Ugotovili smo, katere so tiste pomanjkljivosti, ki onemogočajo nadaljnjo rast. Omenjeni so bili predvsem diskriminatorni izravnalni trg, problem likvidnosti dnevnega trga in dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Razvojne priložnosti slovenskih podjetij so prizadevanja za uveljavitev na območju jugovzhodne Evrope, med katerimi podpiramo prizadevanja Borzena za ustanovitev regionalne borze. Ugotovili smo, da so investicije v nove proizvodne in prenosne zmogljivosti nujne, saj je Slovenija še vedno neto uvoznik električne energije, gibanje cene električne energije in drugih energentov v svetu pa kaže navzgor. Kot odprto ostaja vprašanje povečanja konkurenčnosti na slovenskem trgu električne energije in vprašanje, kako bo zadnja rast cen v Srednji Evropi vplivala na razmere v Sloveniji.« Veliko zanimanje za izkušnje na trgu V okviru sedme konference slovenskih elektroenergetikov v Velenju je Borzen, organizator trga z električno energijo, zadnji dan konference, 3. junija, organiziral še seminar z naslovom Trg električne energije. Seminarja se je udeležilo večje število predstavnikov elektrogospodarstva, trgovcev z električno energijo in študentov. To potrjuje, da je borza z električno energijo kot nov instrument trga z električno energijo deležna zanimanja tako pri mladi generaciji novih strokovnjakov, kot tudi med starejšimi. Na konferenci so predavatelji predstavili temeljne zna- čilnosti trga z električno energijo in poslovanje na njem. Gorazd Ažman, vodja sektorja za trgovanje, analize in razvoj na Borzenu, je udeležencem predstavil temeljne značilnosti trga z električno energijo, načine trgovanja na borzi z električno energijo ter pravila poslovanja na njej. Nekaj pozornosti je namenil trenutni situaciji elektrogospodarstva v Sloveniji ter poudaril, da je za prihodnost Borzena zelo pomembna uspešnost projekta ustanovitve regionalne borze Bor-zen-Southpool, ki je ne nazadnje relevantna za celotno Slovenijo. V nadaljevanju je Klemen Podjed iz podjetja Elec-tras predstavil predvsem prednosti trgovanja na borzi z vidika podjetij, ki so člani borze. Na Slovenijo in slovensko borzo z električno energijo se je ozrl v mednarodnem kontekstu in sklenil, da ima prav Slovenija geografsko gledano strateško pozicijo za trg z električno energijo. V tretjem sklopu konference Klemen Podjed, Electras: Krilatica »back to the old economy«, ki pravi, da je trg »mrtev« in da se je treba vrniti v »stare čase« pred odpiranjem, nevarno zavaja. Iz preteklih nekaj let (v Sloveniji je trg notranje odprt štiri leta, navzven pa dve leti in pol) ne moremo poenostavljeno soditi o prihodnosti, ki bo za slovensko elektroenergetiko zelo burna. Sposobni moramo biti več, kot le gledati v preteklost in videti leto ali dve naprej. Elektroenergetika je tek na dolge proge, sposobni moramo biti videti tako tehnično, kot tržno ekonomsko prihodnost za pet do dvajset let vnaprej - in jo soobli-kovati.Kot je prvi dan Cigreja povedal dr. Bogo Kovač, imamo v Sloveniji tradicionalno težave s sprejemanjem zahtevnih strateških odločitev. Zato je edina rešitev v trdem delu in tvornem sodelovanju tehničnih, ekonomskih, okoljevar-stvenih in drugih strokovnjakov, ki so sposobni sprejemati tudi argumente nasprotnih strani, da bi tako skupaj prišli do rezultatov in vsestransko strokovno utemeljenih odločitev. 951096 pa je Aleš Donko iz Borzena nazorno prikazal praktično delovanje borze z vpogledom v trgovalno aplikacijo. Borzen potrebuje širši Kot je med drugim še povedal Klemen Podjed, ima Borzen sicer odlične tehnične, kadrovske in nekatere druge možnosti za izvajanje funkcije organizatorja trga, vendar pa ima v trenutnih razmerah na trgu, predvsem zaradi nezadostnih (čezmejnih) prenosnih zmogljivosti, težave z likvidnostjo trgovanja na borzi. Zato je zanj toliko pomembneje razširiti poslovanje v mednarodni prostor, predvsem na trg Jugovzhodne Evrope kot Borzen-SouthPool, ki bi imel tako dnevni kot terminski trg na tem območju. Razviti dvostranski trg električne energije, za katerega je značilno večje število med sabo konkurenčnih ponudnikov oziroma proizvajal- cev, ki imajo različne lastnike, zadostne proizvodne in čezmejne prenosne zmogljivosti in še kaj, podpira organizirani trg. Velja tudi obratno, da likvidna borza na razvitem trgu koristi tako ponudnikom, kot odjemalcem. Sicer pa slovenski elektroenergetski trg pomeni resnično majhen del evropskega trga in je vanj močno vpet, ne zgolj v tehničnem pogledu, pač pa tudi v tržno ekonomskem. Slovenskega trga enostavno ni mogoče izključiti iz procesov, ki v Evropi potekajo na področju liberalizacije trga, četudi bi si to želeli. Minka Skubic Na letošnji konferenci elektroenergetikv se je skupaj z Izobraževalnim centrom energetskega sistema predstavilo tudi uredništvo Našega stika. Udeležencem so bile namenjeni tudi posebni vprašalniki o vsebini, obliki in oglaševanju v naši reviji. Čeprav smo prejeli veliko manj izpolnjenih vprašalnikov, kot smo pričakovali, so vaši odgovori vendarle potrdili, da je večinsko mnenje, da dobro delamo in da elektrogospodarstvo potrebuje skupno revijo, kot je Naš stik. Med tistimi, ki so oddali podpisane vprašalnike, so največ sreče pri žrebanju imeli Tomaž Kopač iz Vodic, Damjan Konovšek iz Šoštanja in Tomaž Slokar iz Nove Gorice. Foto Dušan Jež 13 245?24?75464 141 Dobitniki plaket Cigre kot zahvale za dent, bil raziskovalec, nosilec nalog, Darij Stabej je začel svoje delo v Iskri in dolgoletno uspešno delo v slovenski vodja skupine ter vodja oddelka. Nje- leta 1965 prišel v Energoinvest - Tovar- elektroenergetiki in slovenskem komi- govo več kot dvajsetletno delo na inšti- no transformatorjev Ljubljana v Črnu- teju Cigre-Cired: tutu je bilo vseskozi povezano s praktič- čah kot šef kontrole kakovosti, pozneje Prof. dr. Jože Voršič je izredni profesor nimi problemi EES. Od vsega začetka je postal tehnični direktor podjetja, ka- za področje močnostne elektrotehnike je dejaven v okviru slovenske standar- terega predsednik uprave je postal, ko in vodja laboratorija za energetiko na dizacije in sodeluje tudi v evropskem je ta postala delniška družba ETRA 33. Fakulteti za elektrotehniko, računal- združenju za standardizacijo ter je Od leta 1970 je sodeloval skoraj pri ništvo in informatiko Univerze v Mari- predsednik tehničnega komiteja za vseh strokovnih pregledih in stavljanju boru. Njegova področja dela so prenos elektromagnetno združljivost. Tuja v obratovanje večjih transformatorjev, in razdeljevanje električne energije, vi- znanja s tega področja prenaša v slo- ki so jih izdelali v Črnučah. V osemde- sokonapetostna tehnika, kakovost elek- venski strokovni prostor na področje setih letih je vodil gradnjo visokonape- trične energije in obnovljivi viri. S tega elektroenergetske infrastrukture ter je tostnega laboratorija pri tovarni, ki je področja je napisal 188 člankov, 152 pobudnik področja kakovostne oskrbe postal ključni objekt za obstoj tovarne monografij, učbenikov in študij in ima z električno energijo, ki je povezano z in je služil pri učnem in pedagoškem 200 mentorstev. Je član mednarodnih razvojem elektroenergetske infrastruk- delu številnih študentov elektrotehni- strokovnih organizacij, kot so IEEE, ture in delom Javne agencije RS za ke. Med njegove najpomembnejše us- Cigre, WEC. Pri Sloko Cigre je vodil energijo. Je avtor treh patentov, vrste pehe štejemo ohranitev proizvodnje delovno skupino 36 Vplivi in motnje v strokovnih in poljudnih člankov, razi- transformatorjev v Sloveniji, saj je šla elektroenergetskih sistemih, po reorga- skovalnih nalog, strokovnih ekspertiz tovarna v stečaj. Danes je to uspešna nizaciji pa vodi delovno skupino C4 in samostojnih publikacij. Zadnji dve tovarna, v katero imajo zaupanje do- Tehnične lastnosti sistemov. leti dela kot vodja sektorja za oskrbo z mači in tuji kupci, njeni izdelki so na- Dr. Pavel Omahen je deset let vodil od- energijo pri Direktoratu za energijo rejeni skladno z mednarodnimi stan- delek za vodenje in obratovanje EES MGD. dardi. na Elektroinštitutu Milan Vidmar, kjer Dobitniki priznanj za dolgoletno uspeš- Kristjan Mravljak se je kot pripravnik se je usmeril predvsem v modeliranje no delo v slovenskem elektrogospodar- zaposlil na HE Fala in ostal zvest Drav-in analiziranje elektromehanskih pre- stvu: Janez Sterniša je delal v elektro- skim elektrarnam vso delovno dobo. hodnih pojavov v velikih električnih gospodarstvu četrt stoletja. Kot vodja Angažiran je bil pri gradnji osmega, omrežjih. V domačih ter tujih zborni- sektorja razvoja v EGS Maribor je sku- devetega in desetega agregata HE Fala kih in revijah je objavil vrsto študij in paj s sodelavci in strokovnjaki iz vseh in je pred tremi leti postal vodja uspe-strokovnih člankov s področja dinamič- elektro podjetij organiziral in priprav- šne prenove hidroelektrarn Vuhred in nih analiz obratovanja EES. Sodeloval ljal podlage za odločanje o razvoju in Ožbalt. Že v tem času je bil nosilec še je pri gradnji NEK in TEB. Zadnjih pet investicijah v proizvodne, prenosne in dveh novih projektov v DEM, in sicer let je zaposlen pri Elektro Slovenija. distribucijske objekte vodenja EES. Po gradnje črpalne hidroelektrarne Ko-Sočasno že ves čas dejavno sodeluje v krajšem vodenju Republiškega komite- zjak in prenove hidroelektrarne Zlato-Cigre, tako nekdanjem jugoslovan- ja za energetiko je prišel na EIMV, kjer ličje. Pri svojem delu se je izkazal kot skem kot pri ustanovitvi slovenskega, je nadaljeval delo na razvoju sistema in uspešen organizator in kot cenjen stro-kjer je bil najprej predsednik študijske- zatem postal direktor inštituta. Vpelja- kovnjak na tehničnem področju. ga komiteja 38 Metode in analize, po no je bilo tudi sodobno elektronsko po- Pohvale za uspešno izveden projekt, reorganizaciji pa je predsednik komite- slovanje za potrebe dokumentiranja, izum ali delo v študijskem komiteju v ja C2 Vodenje in obratovanje elektro- pisarniškega poslovanja in obratova- zadnjih dveh letih so prejeli: Srečko Le-energetskih sistemov. nja. Vseskozi je bil dejaven tudi v orga- sjak za izjemen projekta izvedbe muze-Franc Potočnik je vodil gradnjo četrtega nih Jugela, UCTE, Univerze in Gospo- ja prenosne dejavnosti, Jože Koritnik za in petega bloka TE Šoštanj in tretjega darske zbornice. Kot človek in strokov- uspešno delo pri Agenciji za energijo, bloka v TE-TOL. Leta 1981 je bil en njak je bil povsod zelo priljubljen in Drago Polak za uspešno izveden projekt mandat direktor Elektroinštituta Mi- dobrodošel. HE Medvode, Dr. Jurij Curk za uspešno lan Vidmar, nato pa vse do upokojitve Viktor Leskovec je od konca študija pa raziskovalno in razvojno delo na poleta 2003 znanstveni svetovalec. do danes zaposlen pri IBE Ljubljana, dročju avtomatizacije procesov, Vladi-Ukvarjal se je z raziskavami s področja kjer je sedaj direktor projektov. Po ne- mir Palčec za uspešno vodenje ŠK 13 vzdrževanja, posodabljanja in revitali- kaj letih uvajanja je postal odgovoren Cigre in delo na aplikacijah v stikalni zacije elektrarn, načrtovanja dolgoroč- projektant in zatem vodja izdelave pro- tehniki, Joško Rosina za uspešno izve-nega razvoja proizvodnega dela EES jektne dokumentacije za zahtevne dene projekte centrov vodenja v Slove-ter z zagotavljanjem in kontrolo kako- energetske objekte, predvsem transfor- niji. vosti pri graditvi termoelektrarn. Napi- matorske postaje. Sodeloval je pri na- Priznanje naj novinarju za poročanje iz sal je nad osemdeset študij, člankov in črtovanju večine tovrstnih distribucij- energetike je bilo podeljeno letos prvič referatov. Sodeloval je pri delu medna- skih objektov, ki danes stojijo po vsej in ga je prejel Jože Skok iz Radia Slove- rodnega združenja termoelektrarn Sloveniji. Pri svojem delu zasleduje nija. VGB, pri jugoslovanski in sedaj sloven- svetovne in evropske trende razvoja Klemen Deželak iz Univerze v Mariboru ski Cigre, kjer je bil osem let predsed- opreme transformatorskih postaj, zato je dobil priznanje za diplomsko nalogo nik študijskega komiteja 11 Problema- so objekti, ki jih načrtuje, sodobno za- Dinamični model elektoenergetskega tika elektrarn in sinhronski stroji. Za snovani, so odraz tehnološkega razvoja sistema, mag. Dejan Matvoz iz EIMV pa svoje delo je dobil tudi plaketo Milana in zahtev okolja. Njegovo strokovno de- priznanje za magistrsko nalogo Zmanj- Vidmarja. lo se odraža tudi pri dolgoletnem sode- šanje kolebanja napetosti s statičnim Dr. Franc Žlahtič se je zaposlil na Elek- lovanju v študijskem komiteju B3 Raz- kompenzatorjem, ki jo je zagovarjal na troinštitutu Milan Vidmar že kot štu- delilne postaje v okviru Sloko Cigre. Univerzi v Ljubljani. PROIZVODNJA IN OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Poraba se še vedno vzpenja Zanimanje za električno energijo se je tudi maja povečevalo, saj je znašal odjem iz prenosnega omrežja milijardo 21,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,2 odstotka več kot maja lani in tudi za pol odstotka nad bilančnimi pričakovanji. Tokrat so na višje rezultate vplivala predvsem distribucijska podjetja, ki so peti letošnji mesec prevzela 782 milijonov kilovatnih ur (3,9-odstotna rast), medtem ko je odjem velikih porabnikov dosegel 239,7 milijona kilovatnih ur (za 3 odstotke manj kot maja lani). Največja dnevna poraba je bila dosežena v četrtek, 26. maja, in sicer je znašala 38.046 MWh. Največja urna poraba je bila tega dne ob 14. uri v višini 1.765 MWh. Najmanjša dnevna poraba pa je bila v nedeljo, 1. maja, ko je znašala 23.873 MWh oziroma urna istega dne ob 22. uri, ko je poraba bila le 1.180 MWh. GWh 1200 1000 800 600 400 200 La MJ maj 2004 maj 2005 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ Neugodne hidrološke razmere tudi maja Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči se letos ne morejo ravno pohvaliti z zelo dobrimi proizvodnimi rezultati, saj so letošnje hidrološke razmere precej slabše od lanskih, to pa posledično pomeni tudi manjše pretoke in s tem slabše proizvodne rezultate slovenskih hidroelektrarn. Proizvodnja slednjih je maja dosegla 291,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 23,5 odstotka manj kot v istem mesecu lani in tudi za tretjino pod načrti, zapisanimi v letošnji elektroenergetski bilanci. Zato so morale s polno zmogljivostjo obratovati jedrska elektrarna Krško in drugi termoobjekti, za pokritje vseh potreb pa smo morali nekaj električne energije tudi uvoziti. Prispevek NEK in termoelektrarn je maja tako znašal 787,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo sicer za dobre štiri odstotke manj kot v istem času lani, a hkrati za skoraj 13 odstotkov nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji. GWh 600 500 400 300 200 100 IE ¦—i i DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB d maj 2004 O maj 2005 Po petih mesecih 2,1-odstotna rast porabe Rezultati o odjemu električne energije v prvih petih letošnjih mesecih potrjujejo napovedi o vsaj dvo-odstotni letni rasti, saj je bilo do konca maja iz prenosnega omrežja prevzetih že 5 milijard 302,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za skoraj 109 milijonov več kot v istem času lani. Poraba se je zvišala pri obeh spremljanih skupinah, in sicer se je odjem distribucijskih podjetij povečal za 1,9 odstotka, odjem neposrednih odjemalcev pa je bil s primerljivim lanskim večji za 2,8 odstotka. Dejansko doseženo povečanje je bilo tudi za 0,9 odstotka višje od bilančnih pričakovanj, pri čemer naj bi do konca leta po teh napovedih skupni odjem dosegel 12 milijard 566 milijonov kilovatnih ur. Naj še povemo, da je bil uvoz električne energije v prvih petih mesecih za 39,4 odstotka višji od lanskega, izvoz pa le za 8,5 odstotka. GWh 1200 900 600 300 J______L maj 2004 maj 2005 O PROIZVODNJA O PORABA H UVOZ [J IZVOZ 15 IZ ENERGETSKIH OKOLIJ Ministrstvo za okolje in prostor Vlada sprejela dopolnjeni NPVO Vlada RS je 2. junija 2005 sprejela dopolnjeni in spremenjeni predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, vlada pa ga je v prejšnjem mandatu sprejela 7. oktobra lani. Kot so med drugim sporočili iz Službe za odnose z javnostmi pri MOP, je Nacionalni program varstva okolja (NPVO) temeljni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. NPVO tako pomeni izpolnjevanje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov, določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti. Sicer pa je celoten dokument ažuriran tako glede podatkov kot tudi rokov, poleg tega je prišlo tudi do nekaterih pomembnih dopolnitev resolucije. Tako je v strateške usmeritve vključeno varstvo okolja pri načrtovanju prostorskega razvoja, dodatno pa je napovedana priprava operativnega programa za spodbujanje uporabe okoljskih tehnologij v letu 2006. Glede ciljev in ukrepov pa se dopolnjeni program ne razlikuje od prejšnjega predloga. Zajema obdobje štirih let od njegovega sprejema (predvidoma do konca leta 2005) do vključno leta 2008 z usmeritvami za naprej, saj so na nekaterih področjih cilji in ukrepi postavljeni bolj dolgoročno, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi pri MOP. Poleg vloge in pomena NPVO pa so predstavili še več drugih pomembnih vidikov v tem dokumentu. Miro Jakomin vzpostavljena tudi neposredna povezava s hrvaškim Telekomom. Obe povezavi bosta okrepili položaj družbe kot enega pomembnejših ponudnikov tranzitnih TK storitev. Sodelovanje s Hrvaškim Telekomom bo ponudilo tudi več možnosti za slovenska podjetja pri povezovanju na Hrvaško in z državami jugovzhodne Evrope. Širi se tudi krog poslovnih partnerjev družbe Stelkom v Sloveniji, kateremu so se letos pridružili: Policija, Pošta Slovenije in podjetje T-2. Podjetje Stelkom, d. o. o., je kakovostni ponudnik telekomunikacijskih povezav in storitev, njegov cilj pa je postati prva izbira med ponudniki informacijsko-telekomunika-cijskih storitev v Sloveniji. Storitve zagotavlja na telekomunikacijski infrastrukturi podjetij elektrogospodarstva, temelj te infrastrukture pa je razvejano optično omrežje skupne dolžine več kakor 2.500 kilometrov. Uporablja najnovejšo tehnologijo in zanesljivo upravlja komunikacijsko infrastrukturo, ki jo sestavljajo optično in radijsko omrežje, SDH, DWDM in IP MPLS prenosna oprema ter infrastruk-turni objekti. Stelkom ponuja svojim uporabnikom zakup pasovne širine na relacijah v Sloveniji, zakup pasovne širine na mednarodnih relacijah in zakup pasovne širine za potrebe tranzita, zakup prostora v telekomunikacijskih objektih (kolokacija) in zakup prostora na antenskih stolpih. Stelkom ELEKTRO - SLOVENIJA Študija o otočnem obratovanju V skladu z Odredbo o določitvi Javnega podjetja Elektro-Slovenije, d. o. o., za koordinatorja pri pripravah in izvajanju nalog v vojni na področju elektrogospodarstva in premogovništva smo na Elesu lani začeli pripravljati projekte otočnega obratovanja. Zato smo v sodelovanju s podjetjem EURel, d. o. o., pripravili študijo, s katero naj bi ugotovili možne smiselne celote v slovenskem EES, kjer se da zagotoviti uspešno otočno obratovanje. Poudarek štu- 16 Stelkom Družba za letos načrtuje dobiček Skupščina družbe Stelkom se je na seji konec maja seznanila s poslovnimi rezultati družbe leta 2004 in sprejela letno poročilo za leto 2004. Stelkom je v preteklem letu ustvaril 727 milijonov tolarjev prihodkov in investiral 78 milijonov tolarjev, predvsem v posodobitev infrastrukture in v informacijsko tehnologijo za podporo poslovnim procesom. Kljub temu je podjetje preteklo leto končalo z izgubo v višini 12 milijonov tolarjev, že letos pa načrtuje uresničitev ambiciozno zastavljenih ciljev in dobiček v višini 19 milijonov tolarjev. Revizorska hiša KPMG, ki jo je skupščina potrdila kot revizorja tudi za leto 2005, je na letno poročilo družbe za leto 2004 izdala pozitivno mnenje. Na skupščini so člani izglasovali tudi novega člana nadzornega sveta. Simon Tot, izvršni direktor proizvodnje v Holdin-gu Slovenskih Elektrarn, je imenovan na mesto mag. Draga Fabijana, ker je ta podal odstopno izjavo. Sicer pa Stelkom, d. o. o., tudi letos nadaljuje z uresničevanjem svojih poslovnih ciljev. Tako je marca stekla neposredna povezava s Telekomom Austria, v kratkem pa bo C?+:/:-8?-C dije je na avtomatskemu prehodu v otočno obratovanje brez prekinitve napajanja oziroma obratovanja, in to na štirih tehničnih ravneh izvedbe. Študijo smo konec junija predstavili na sestanku direktorjev podjetij oziroma vodij obrambnih priprav ter upraviteljev obrambnih načrtov. Njeni izsledki bodo postali strokovne podlage za nadaljnje delo. Na sestanku so bili navzoči tudi predstavniki Ministrstva za obrambo - Sektor za civilno obrambo, Inšpektorata za obrambo ter Ministrstva za gospodarstvo. Igor Loborec Elektrodistribucija Reorganizacija je le sredstvo za dosego ključnih ciljev Kot je v zadnjem času že večkrat poudaril mag. Djordje Žebeljan, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo, je ključnega pomena, da se v elektrodistribuciji v skladu z evropskimi direktivami izvede ločitev med dejavnostmi operaterja distribucijskega omrežja in dejavnostmi trženja. Konec koncev je to eden od glavnih pogojev, da lahko na trgu z električno energijo bolje zaživi konkurenčnost, za kar je na voljo prehodno obdobje. Druga ključna sprememba je popolno odprtje trga z električno energijo sredi leta 2007, ko bodo tudi gospodinjstva lahko kupovala električno energijo od izbranega dobavitelja na podlagi komercialnih pogojev, in ne več na podlagi obstoječega sistema reguliranih cen. Kot je znano, gospodarski minister mag. Andrej Vizjak ob upoštevanju vseh potrebnih lokalnih komponent podpira integracijo elektrodistribucije, ki vodi k poenotenemu in cenejšemu razvoju distribucijskega omrežja. Zelo pomembno je namreč, da elektrodistribucijska podjetja v svojih konkurenčnih prizadevanjih za pridobitev odjemalcev in v prizadevanjih za zniževanje stroškov nenehno skrbijo tudi za vzdrževanje elektroenergetskih distribucijskih omrežij in za nove investicije. In kateri izraz je v bistvu primernejši? Re- _______________________________________________ Mag. Djordje Žebeljan, generalni direktor Direktorata za energijo. V začetku junija je potekel mandat petim članom nadzornega sveta TE-TOL, in sicer trem predstavnikom države, ki ima v termoelektrrni toplarni 64,5-odstotni delež, in dvema predstavnikoma Mestne občine Ljubljana s 35-odsto-tnim deležem v Mostah. Država je predlagala tri nove kandidate, in sicer Marijano Mali, Petra Sušnika in dr. Bogdana Znoja, vsi pa so dobili na skupščini TE-TOL podporo. Kandidatov Mestne občine Ljubljana dr. Staneta Pe-jovnika in dr. Metke Tekavčič skupščina ni potrdila. Skladno z družbeno pogodbo se je v osmih dneh po izvolitvi konstituiral nov nadzorni svet družbe. Na ustanovni seji sredi junija so se zbrali izvoljeni predstavniki države in predstavnika zaposlenih v TE-TOL Boštjan Kocjan in Štefan Šimunič. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Petra Sušnika, za njegovo namestnico pa Marijano Mali. Nadzorni svet je sklenil, da bo na eni od prihodnjih sej skupščin družbenikoma predlagal spremembo člena družbene pogodbe, ki se nanaša na namestnika predsednika nadzornega sveta. Predlagali bodo izvolitev dveh namestnikov in če bo ta predlog sprejet, bo pripadlo drugo mesto predstavniku Mestne občine Ljubljana. Minka Skubic organizacija ali prestrukturiranje elektrodistribucije? Kot meni mag. Žebeljan, ni čisto pravi niti prvi niti drugi izraz. Pravi izraz je ločitev reguliranega dela od nereguliranega dela dejavnosti v elektrodistribuciji. Iz tega pa izhajajo tudi vsi drugi procesi, kot so reorganizacija, prestrukturiranje, privatizacija itd. Vsak od teh procesov je v bistvu le sredstvo za doseganje omenjenih ciljev. Pri tem je treba upoštevati, da ima država v elektrodistribuciji 80-odstotno lastništvo, 20 odstotkov lastništva pa je razpršeno na druge lastnike. Zato je treba omenjeno ločitev uresničiti prav ob upoštevanju omenjenih dejstev in v soglasju s sindikati, pidi in drugimi udeleženci. Miro Jakomin Inštitut za obnovljive vire energije Ministra Podobnika navdušila geosonda v Hruševju Po odprtju komunalne deponije v Postojni sta si okoljevar-stveni minister Janez Podobnik in šolski minister Milan Zver 17 TE- m Nov nadzorni svet Ministra Podobnik in Zver med ogledom geotermalnega sistema v Hruševju. 7. julija 2005 v Hruševju ogledala tudi vgradnjo geoson-de v osnovni šoli in gasilskem domu. Kot je povedal Božo Dukič, direktor Inštituta za obnovljive vire energije iz Kranja (IOVE), gre za prva dva javna objekta v Sloveniji, ki izrabljata sistem ogrevanja in hlajenja z uporabo geoter-malne energije. Med obiskom v Hruševju je bil minister Janez Podobnik izredno presenečen nad tako obliko in izvedbo ogrevanja šolskega objekta, še posebej, ko se je od blizu seznanil s prednostmi geotermalnega sistema. Posebej je poudaril, da bo tovrstno ogrevanje lahko pridobilo ustrezne subvencije njegovega ministrstva. »Ker nam je bil znan obisk ministra Janeza Podobnika v Postojni, smo s pomočjo občine Postojna dosegli še podaljšanje njegovega obiska v Hruševju, kjer si je ogledal omenjena objekta. Temu obisku je dala povod tudi gradnja nove biotehniške šole v Naklem pri Kranju, za katero smo šolskemu ministru že predlagali ogrevanje z geoter-malno energijo. In ker smo končali tudi drugi objekt v Hruševju, se je pokazala priložnost, da se okoljski in šolski minister osebno prepričata o funkcioniranju geotermalnega sistema,« je po tem obisku povedal Božo Dukič. Celotni projekt vgradnje geosonde v Hruševju je bil uresničen s pomočjo podjetja Elektro Primorska, kjer si vodstvo, kot je znano, zelo prizadeva za rabo obnovljivih virov energije. Študijo o izvedljivosti vgradnje geosonde v osnovni šoli in gasilskem domu je pripravil Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja. K izvedbi projekta pa je s subvencijo veliko prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. K temu še dodajmo, da se kljub nenehnemu širjenju znanja in vednosti o pridobivanju energije iz različnih virov, razen ožjega kroga strokovnjakov in posameznih interesentov, še vedno precejšen del javnosti ne zaveda, da se geotermalna energija nahaja dobesedno pod našimi nogami. Gledano z vidika okolja gre vsekakor za prijazno rabo obnovljivega vira energije, hkrati pa tudi za ekonomsko upravičenost takega investiranja. Pa tudi praktični ogrevalni učinek je velik, saj v osnovni šoli Hruševje, kot je povedal komercialni direktor Karlo Peršolja iz Elektra Primorska, v zadnji kurilni sezoni niso porabili niti litra kurilnega olja. Miro Jakomin Elektro Ljubljana Poslovnost v čudovitem objemu Čarnic »Umetniki so doslej v ta prostor prinesli ogromno lepega in očarljivega in nekako dajejo spodbudo tudi našemu poslovnemu delu,« je na tretjem Elektrinem večeru v Mestni elektrarni ljubljanski menil mag. Vitoslav Türk, zastopnik Elektra Ljubljana. Kot smo že poročali, je konec maja na tej prireditvi Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) podelil podjetju Elektro Ljubljana certifikat OHSAS 18001, ki ga je to podjetje kot prvo v elektrogospodarstvu pridobilo že 25. aprila 2005. Čeprav smo o pomenu sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu obširneje pisali že v aprilski številki Našega stika (intervju s predstavnikom vodstva za kakovost mag. Janezom Hostnikom), tokrat omenimo še nekatere zanimivejše poudarke mag. Vi-toslava Türka. V več kakor stoletni zgodovini Elektra Ljubljana se je zgodilo več pomembnih prelomnih trenutkov, med katerim je posebej omenil naslednje: »Leta 1897 je zagorela prva žarnica na območju Elektra Ljubljana. Pred drugo svetovno vojno se je s tehnološkim premikom zgodila povezava med Ljubljano in Štajersko kot nosilcem proizvodnje električne energije in je s tem začela nastajati zasnova prihodnjega elektroenergetskega omrežja Slovenije. Za nas najpomembnejši pa je trenutek, ko smo 25. aprila 2005 pridobili certifikat OHSAS 18001 kot prvo elektro podjetje v Sloveniji. Smo pa tudi eno redkih podjetij, ki mu je uspelo pridobiti vse tri certifikate kakovosti, to je sistem vodenja kakovosti ISO 9001, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 in sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001.« Na omenjeni prireditvi so podelili tudi priznanje in nagrado za najboljšo stalno izboljšavo v letu 2004, ki jo je prijel gospod Angel Mihelčič. V nadaljevanju je ženska vokalna skupina Čarnice predstavila več čudovitih pesmi iz slovenske zborovske zakladnice. Tokrat so se pevke poklonile umetniku Mariju Kogoju z uglasbeno poezijo Mar- 181 Mag. Vitoslav Türk s certifikatom OHSAS 18001. 312? 312? 97 ka Kravosa, program pa so zaokrožile z deli mlajšega slovenskega skladatelja Ambroža Čopija. Celotni kulturni nastop je izvenel v znamenju Primorske in mnoge udeležence navdihnil s toplino in notranjo radostjo. Elektrini večeri nas vedno znova presenečajo, saj gostje nikoli natančno ne vedo, kako se bo posamezni kulturni dogodek začel, nadaljeval in končal. Pravi čar je samo v tistem, kar ostaja skrivnostno, nedosegljivo in hkrati neizrekljivo lepo in privlačno. Najlepše in najgloblje stvari vedno odmevajo v srcu, najplemenitejša čustva pa lahko vzniknejo samo iz čistega in preprostega srca. Miro Jakomin Elektro Maribor Še bolj zmanjšali vplive na okolje V javnem distribucijskem podjetju Elektro Maribor se že vrsto let intenzivno ukvarjajo tudi z reševanjem problemov na področju varovanja okolja. Kot so med drugim zapisali v poslovnem poročilu za leto 2004, so v začetku leta pridobili oceno odpadkov, kar je podlaga za predajo pooblaščenim zbiralcem oziroma za odlaganje na urejene deponije. Območne enote so uredile kakovostno ločevanje odpadkov z nameščanjem večjega števila ločevalnih posod in z natančnim spremljanjem količin nastalih odpadkov v letu 2004. Poleg tega so v omenjenem obdobju uresničili še vrsto drugih nalog pri urejanju nevarnih odpadkov in pri nadaljevanju dejavnosti na področju ugotavljanja prisotnosti PCB v olju distribucijskih transformatorjev. Nadalje so obnovili kataster odpadkov za družbo, v katerem so podrobneje opredeljeni nevarni odpadki z vsebinskimi opisi. Na področju vplivov na okolje so opravili več meritev elektromagnetnega sevanja za RTP 110/XkV in DV 110 kV ter ugotovili, da so rezultati v predpisanih mejah okoljske regulative. Poleg tega so leta 2004 potekale dejavnosti za določitev norm-periodike na področju meritev elektromagnetnega sevanja. V minulem letu so sprejeli tudi strategijo razvoja področja varstva okolja v okviru te-hnično-tehnološke strategije razvoja distribucijskega elektroenergetskega sistema Elektra Maribor. Kot so posebej poudarili, je zelo pomembno, da so nove elektroenergetske naprave zasnovane tako, da imajo kar najmanjše vplive na okolje in se lahko ob tehnološki in časovni izrabi razgradijo. Miro Jakomin Elektro Primorska Zrcala bodo še povečala izkoristek sonca Na strehi upravne stavbe Elektra Primorska v teh dneh pospešeno montirajo sončne kolektorje in zrcala na modulih z vrtljivimi podstavki za fotovoltaično elektrarno. Kot je povedal Karlo Peršolja, direktor hčerinske družbe E3 (ekologija, ekonomija, energija), so za to naložbo odšteli 30 milijonov tolarjev. Pred kratkim je 16-kilovatna elektrarna začela poskusno obratovati in je že vključena v javno elektro omrežje. Pri tej sončni elektrarni ne gre za klasično montažo modulov, temveč je njena posebnost v tem, da je na polovici strehe vgrajen poseben sistem sledljivosti, kar povečuje izkoristek. Na drugi polovici strehe pa poleg omenjenega sistema vgrajujejo tudi posebna zrcala, ki bo- Slovenska elektrodistribucija v času sprememb; izzivi in posledice V Ljubljani bo 9. in 10. novembra potekala prva mednarodna strokovna konferenca o intenzivnih spremembah v distribuciji, napovedanem popolnem odprtju trga ter stalnih dilemah in konfliktu med liberalizacijo in zanesljivostjo oskrbe. Konferenco je organizator razdelil v dva večja vsebinska sklopa. Prvi dan bo tako govor predvsem o pravni ločitvi sistemskega operaterja distribucijskega omrežja od drugih dejavnosti. Slovenska elektrodistribucijska podjetja so v fazi preoblikovanja podvržena vplivom, ki izhajajo iz specifičnih lastnosti domačega trga in trenutnih lastniških razmerij. Izzivi regulacije v novih tržnih razmerah se postavljajo ob bok pričakovanim naraščajočim konfliktom med zahtevami lastnikov na eni in zahtevami regulatorja na drugi strani. Drugi dan pa bo namenjen poziciji odjemalcev v novih tržnih razmerah, njihovim pričakovanjem in priložnostim. Udeleženci bodo razpravljali o razmerah in razvoju maloprodajnega trga, novih storitvah, lojalnosti kupcev in zamenjavah dobaviteljev. Slovenija je vpeta v mednarodno trgovanje z električno energijo, kar se odraža v razvoju trgovanja na domačem trgu. Zastavili bodo tudi vprašanje, kakšna so pričakovanja ob spremembah na področju dodeljevanja če-zmejnih zmogljivosti. S predavanji se bodo udeležencem pridružili tudi ugledni evropski strokovnjaki, ki bodo v skupnih razpravah dodatno aktualizirali in dopolnili vsebine ter odgovarjali na vprašanja. Konferenca bo tako odlična priložnost, da se v Sloveniji spoznamo z najboljšimi načini delovanja v tujini in jih v teh turbulentnih časih skušamo prenesti na domača tla in jih hkrati izpopolniti. Med predavatelji na konferenci bodo mnoga znana imena iz stroke. Tako bodo med drugimi predavali dr. Hans Haider, generalni direktor Verbunda AG iz Avstrije, dr. Gerhard Neubauer, član uprave Steweaga Steg GmbH iz Avstrije, dr. Mićo Mrkaić iz FOV, Irena Glavič, direktorica Javne agencije RS za energijo, dr. Jürgen Joseph, direktor, ECG iz Nemčije, dr. Philip Lewis, direktor VaasaEmga iz Finske, Hans Joachim Jung, član uprave Kelaga iz Avstrije, Thomas Weber, član poslovodstva, E.ON Energie iz Nemčije, mag. Damjan Stanek, direktor Borzena in predsedujoči Euro PEX-a in Tomaž Orešič, član uprave Elektro Maribor, d. d. Karin Zagomilšek 5553 20 23 Sončna elektrarna na strehi Elektra Primorska. do še dodatno pripomogla k večji izrabi sončne energije. V Sloveniji je omenjena sončna elektrarna gotovo prava tehnološka novost, pa tudi drugod po svetu je za zdaj tovrstnih elektrarn še zelo malo. Za financiranje pilotnih projektov si je podjetje Elektro Primorska iz evropskih skladov pridobilo dvesto tisoč evrov. To je približno tretjina vseh sredstev, potrebnih za postavitev treh sončnih elektrarn, preostali del pa bo zagotovilo podjetje. Drugo sončno elektrarno z močjo 35 kilovatov naj bi predvidoma začeli graditi v zgodnji jeseni na strehi nadzorništva v Kanalu, tretjo, z enako močjo, pa naj bi postavili na zemljišču v neposredni bližini Postojne. Analize in študije so trenutno še v teku, prav tako pa tudi dogovori z občino Postojna, saj je treba pridobiti vsa potrebna soglasja. Miro Jakomin Vzgoja mladih Povezava izobraževanja in elektrogospodarstva Za Slovenj Gradcem, Mariborom in Ljubljano je bil letos Kranj gostitelj 4. državnega tekmovanja mladih zgodovinarjev. Tekmovanje slovenskih srednješolcev iz zgodovine je organiziralo Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, skupaj s Srednjo elektro in strojno šolo Kranj, ki se je preimenovala v Tehniški šolski center Kranj. Tema letošnjega tekmovanja je bila Industrializacija v 19. stoletju in Kranj kot eno prvih slovenskih industrijskih središč je bil nadvse primeren prostor za premislek mladih o procesu ter posledicah industrijskega razvoja na Slovenskem. Ambient je za to priložnost obogatila vizualna podoba zgodovinsko-do-kumentarne razstave Elektroenergetika skozi čas avtorja Draga Paplerja. Na tekmovanju je sodelovalo 75 ekip iz 74 slovenskih srednjih šol, ki so se pomerile v pisnem in terenskem delu na različnih točkah v središču Kranja. Tekmovalci so si v sklepnem delu ogledali prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, z glasbeno spremljavo slovenskega tolkalca Zlatka Kaučiča. Priznanja s podobo Valjčnega mlina Vinka Majdiča, kjer je leta 1893 posvetila prva luč v Kranju, nazorno kažejo na usmeritev tehniške dediščine in industrializacije naših pred- 20 Razstava Elektroenergetika skozi čas je med šolarji vzbudila precej zanimanja. hodnikov. Temu poslanstvu in viziji sledi tudi Elektro Gorenjska, ki s sodelovanjem s Srednjo elektro in strojno šolo Kranj vidi povezavo izobraževanja in gospodarstva. Razstava je z vizualno in vsebinsko tehnično strokovno podobo popestrila tudi 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih šol in 5. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol, katerega pokrovitelj je bilo med drugim tudi Elektro Gorenjska. Fotografska razstava tehničnih elementov Simona in Draga Paplerja je bila na ogled v šolski knjižnici. Izobražujmo za poklice prihodnosti je bil naslov 23-minu-tnega dokumentarno-igranega filma, ki je nastal pod vodstvom prof. Alenke Luštrek iz Srednje elektro in strojno šole Kranj ter v režiji in montaži Simona Paplerja v digital Produkciji DPapler’S. Izteklo se je tudi drugo šolsko leto gostovanj razstave Elektroenergetika skozi čas po gorenjskih osnovnih šolah. Razstava, ki so jo spremljala poučna predavanja, je nazadnje gostovala v osnovnih šolah občine Bled, ki je v jubilejni zbornik ob 1000-letnici Bleda uvrstila tudi Paplerjev zgodovinski raziskovalni prispevek o elektrifikaciji Bleda. Razstavni panoji so zadnji šolski mesec kot dodatek k učnim programom predmeta tehnika in fizika na ogled v Osnovni šoli Naklo pri Kranju. Drago Papler GIZ distribucije električne energije Potrdili predloge dveh aktov Na zadnji seji skupščine GIZ distribucije električne energije, ki je 16. junija potekala v upravni stavbi Elektra Primorska v Novi Gorici, so obravnavali in potrdili končne predloge dveh aktov, ki jih je pripravila projektna skupina. Gre za pripravo pomembnih dokumentov, in sicer Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije ter Sistemskih navodil za obratovanje distribucijskega omrežja za električno energijo. Predloge teh dveh dokumentov bo skupščina GIZ v skladu z zahtevo zakonodaje posredovala naprej v soglasje vladi RS. Poleg tega je na tej seji predsednik GIZ distribucije Jože Knavs poročal o enomesečnem dogajanju v elektrodistribuciji, še posebej o sedmi konferenci slovenskih elektroenergetikov v Velenju. Kot je povedal po končani seji, na tokratnem srečanju, razen omenjenih zadev, niso sprejeli kakih posebnih sklepov. Sicer je znano, da v distribucijskem združenju deluje osem delovnih skupin z različnih področij, ki na svojih sejah sprejemajo sklepe in jih nato posredujejo v sprejem skupščini GIZ-a. Trenutno Jože Knavs v sodelovanju z drugimi člani distribucijskega združenja pripravlja bolj konkretno vizijo delovanja GIZ distribucije električne energije. Doslej je pripravil že precej delovnega gradiva, ki ga je treba še uskladiti z vsemi predstavniki distribucijskih podjetij. Ob tem smo še zvedeli, da bo prihodnja seja skupščine GIZ potekala 25. julija. Miro Jakomin Petrol Prvo četrtletje poslovno zelo uspešno Po nerevidiranih rezultatih je Slovenska energetska družba Petrol v prvem letošnjem četrtletju - od januarja do marca - dosegla 84 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Njen poslovni izid iz rednega delovanja je znašal 1,3 milijarde tolarjev, čisti poslovni izid pa 1,1 milijarde tolarjev. Čisti prihodki od prodaje, ki jih je Petrol ustvaril v letošnjih prvih treh mesecih, so tako za 23 odstotkov višji kot v istem obdobju lani. Za 54 odstotkov se je glede na primerljivo lansko obdobje povečal poslovni izid iz rednega delovanja, realizirani čisti poslovni izid v prvem četrtletju pa je bil od lanskega višji za 35 odstotkov. Finančni kazalniki Petrolovega poslovanja v obdobju od januarja do marca letos so tako precej presegli tiste iz primerljivega lanskega obdobja, hkrati pa so višji tudi od načrtovanih. Enako velja tudi za vse pomembnejše fizične kazalnike poslovanja. V prvih treh mesecih leta 2005 je namreč družba Petrol prodala 467 tisoč ton proizvodov iz nafte in plina, kar je za 6 odstotkov več od načrtov in za 10 odstotkov več kot v prvem četrtletju leta 2004. Prihodki od prodaje ostalega trgovskega blaga, ki so v letošnjem prvem četrtletju dosegli 9,3 milijarde tolarjev, pa so bili od načrtovanih višji za 9 odstotkov, tiste iz prvega četrtletja lani pa so presegli za 12 odstotkov. Slovenska energetska družba Petrol torej nadaljuje z uspešnim poslovanjem. Tudi pri uresničevanju strateških razvojnih ciljev ne zaostaja za načrti. Poslovni rezultati in tržni deleži namreč kažejo, da utrjuje tako položaj vodilne naftne družbe v Sloveniji, kot tudi mesto enega večjih slovenskih ponudnikov plina. Dobro pa se uveljavlja tudi v vlogi velikega zasebnega proizvajalca električne in toplotne energije. Služba za odnose z javnostmi Kot so sporočili iz uprav elektrodistribucijskih podjetij, bodo avgusta potekale redne letne skupščine podjetij, in sicer 3. avgusta v Elektru Maribor, 23. avgusta v Elektru Primorska, 24. avgusta v Elektru Ljubljana in v Elektru Celje, 25. avgusta v Elektru Gorenjska. Na vseh petih skupščinah bo naslednji dnevni red: odprtje skupščine in izvolitev delovnih teles; seznanitev z letnim poročilom za leto 2004 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila po 274. a členu Zakona o gospodarskih družbah in podelitev razrešnice upravam oziroma direktorju družbe in nadzornemu svetu; sprejem sklepa o uporabi letnega dobička za leto 2004 ter imenovanje pooblaščene revizijske družbe za leto 2005. Miro Jakomin 121 Elektrodistribucija Kmalu redne letne skupščine 3363 ZDRUŽENJE ZA ENERGETIKO PRI GZS Delovanje trgov v luči slovenske V Združenju za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije so v zadnjem času namenili veliko pozornost še zlasti obravnavi delovanja evropskega notranjega trga elektrike in zemeljskega plina v luči slovenske liberalizacije trgovanja z obema dobrinama. Kot ugotavljajo v upravnem odboru združenja, v tem trenutku med ključne zadeve poleg varne in zanesljive oskrbe sodijo predvsem racionalizacija poslovanja, zniževanje stroškov in odzivi na aktualne razmere in mehanizme na trgu elektrike in zemeljskega plina. Ponovno pa je bila poudarjena nujnost novih investicij v proizvodne in prenosne zmogljivosti. 22 Kot je znano, so se dinamične spremembe na trgih električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji začele odvijati septembra 1999, po sprejetju energetskega zakona ter z njegovimi dopolnitvami aprila 2004. Takrat smo dobili mehanizme in pravila delovanja energetskih trgov, skladna z ureditvijo notranjih trgov elektrike in zemeljskega plina v Evropski uniji. Tak zakonodajni okvir je zahteval takojšnje prilagajanje delovanja družb energetskih dejavnosti novim razmeram na odprtih trgih. Analiza o elektriki in plinu trenutno še v teku »V Združenju za energetiko smo z raziskovalno nalogo Analiza delovanja evropskega trga elektrike in zemeljskega plina v luči slovenske liberalizacije trgovanja s tema dvema dobrinama želeli raziskati vpliv povezave slovenskih energetskih trgov v evropskem okolju in analizirati vpliv na poslovanje naših družb. Zaradi omejenih virov smo se odločili predvsem za analizo električne energije in zemeljskega plina, čeprav bi tudi drugi energenti potrebovali podrobnejšo obdelavo. Ta naloga, ki jo vodi dr. France Križanič z Ekonomske- ga inštituta pri pravni fakulteti v Ljubljani, naj bi bila predvidoma končana jeseni letos,« je povedal dr. Milan Medved, predsednik Združenja za energetiko pri GZS. O tej temi je bilo veliko govora na 10. seji upravnega odbora Združenja za energetiko, ki je potekala v drugi polovici maja na GZS v Ljubljani. Po besedah dr. Križaniča je oskrba z energetskimi surovinami postala enako neogibno potrebna, kot na primer oskrba s hrano. Precejšen vpliv na delovanje energetskega sektorja prinašajo liberalizacija, deregulacija in privatizacija. V »Analizi delovanja evropskega trga elektrike in zemeljskega plina v luči slovenske liberalizacije trgovanja s tema dvema dobrinama« je dr. Križanič zaradi različnih vzrokov razdelil države članice EU na sedem značilnih skupin in jih potem med sabo primerjal po razvitosti, bruto domačem proizvodu, gospodarski rasti, cenah ter dinamiki porabe elektrike in plina v obdobju od leta 1995 do 2004. Kot je menil, je še naprej pričakovati nadaljevanje rasti povpraševanja po električni energiji in plinu v EU in sosednjih državah. Predvsem z gospodarsko rastjo se bo nadaljevala tudi rast porabe teh dveh energetskih surovin. Kot je pou- daril, je investicijski ciklus, ki je načrtovan za slovensko elektroenergetsko gospodarstvo, smiseln in naj bi dal ekonomsko ugodne rezultate. Slovenski EES prestal še eno preizkušnjo Na omenjeni seji Združenja za energetiko je mag. Vekoslav Korošec, direktor Elesa, predstavil delovanje slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja v razmerah odprtega trga in obvladovanje nezaželenih pretokov električne energije na ravni Evrope. Kot je znano, je 10. aprila 2005 iz omrežja izpadla NEK, prenosno omrežje pa je bilo čezmerno obremenjeno s pretoki električne energije iz smeri jugovzhodne Evrope proti Italiji. Tako je bila zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo v Sloveniji na težki preizkušnji, ki pa so jo strokovnjaki uspešno prestali in zagotovili normalno obratovanje elektroenergetskega sistema. Kot je povedal mag. Korošec, so bili pretoki električne energije po slovenskem elektroenergetskem omrežju leta 2004 v primerjavi z letom 2003 povečani za 36 odstotkov oziroma za 1,6 te-ravatne ure. Ob tem so se povečale tudi izgube v omrežju, ki so leta 2004 znašale 289 gigavatnih ur. Jasno je, da se zaradi dodatnih ur v elektroenergetskem omrežju povečujejo tudi stroški tega sistema. Nadalje je mag. Korošec povedal, da se je bilo treba zaradi posledic tehničnih omejitev elektroenergetskega sistema odločiti za omejitve na trgovanju, ki jih je uvedel sistemski operater. Omenil je tudi, da so »ozka grla« prenosa ugotovljena predvsem v smeri iz Slovenije v Italijo, kjer je prišlo do dodatnega povečevanja pretokov (predvsem zaradi resinhronizacije druge sinhrone cone) in do povečanega obsega trgovanja. Ob tem je podrobneje analiziral omenjene dogodke, ki so se zgodili v posameznih dneh in v tem okviru tudi izpade pomembnejših notranjih in mednarodnih daljnovodov. Pri navajanju vzrokov za te omejitve je omenil tudi, da 5970 liberalizacije Slovenija ni izjema v Evropi, saj se s širitvijo trgovanja ali pa s sodelova- HSE smo mnenja, da lahko slovenski krožnimi tokovi in povečanimi pretoki njem pri privatizaciji posameznih po- proizvajalci električne energije na ev- srečujejo tudi drugi elektroenergetski djetij. Pričakovati je, da se bo tovrstni ropskem trgu ponudimo konkurenčne sistemi. Pri tem so najbolj izpostavljeni proces nadaljeval predvsem v jugo- cene. To dokazujejo tudi podatki Ko- manjši sistemi, kot na primer v Belgiji, vzhodnem delu Evrope. Zelo zgovoren misije EU, ki je v posebnem poročilu na Slovaškem, v Sloveniji, Hrvaški, primer je češki holding elektrarn januarja letos prikazala analizo o sta- kjer se pretaka električna energija iz (ČEZ), ki ima zelo ambiciozno širitve- nju na evropskem trgu električne ener- severne in zahodne Evrope proti Italiji. no strategijo in postaja čedalje pomem- gije in plina. Po tej analizi Slovenija Sicer pa je bilo na omenjeni seji ponov- bnejši v tem delu Evrope, pa tudi na pri električni energiji sodi v kvadrant z no ugotovljeno, da elektroenergetsko drugih evropskih območjih. najugodnejšimi cenami na evropskem omrežje Slovenije in Evrope na obmo- Holding Slovenske elektrarne se kot tr- trgu, tako za industrijo kot za druge čju med jugovzhodno in zahodno Evro- govec z električno energijo dejavno po- odjemalce. Slovenska proizvodnja torej po ni bilo dimenzionirano za tako ob- javlja na glavnih evropskih energetskih lahko ponudi konkurenčno energijo, sežno trgovanje, kar povzroča težave borzah. S povsem samostojnim nasto- hkrati pa ima na razpolago tudi uspo- pri stabilnosti sistema. Z razvojem trga panjem na evropski borzi EEX je začel sobljen kader, ki se je pripravljen in na tem območju lahko pričakujemo še sredi leta 2004 in se na koncu po le- sposoben boriti v razmerah odprtih tr- dodatno povečanje pretokov in s tem tnem prometu znašel na 59. mestu od gov ter pri tem nastopati enakovre- obremenitve elektrovodov elektroener- 109-ih akterjev. HSE trguje tudi na dno,« je menil dr. Milan Medved. getskega sistema. Za zagotovitev stabil- graški (EXAA) in italijanski (GME) bor- Kot je še opozoril, je v slovenskem nosti je UCTE pripravila nova sistem- zi. Z vidika HSE je jasno, da je potre- NEP zapisano, da je 75 odstotkov po- ska obratovalna navodila, ki so začela bno rekonekcijo, ki sedaj omogoča tr- krivanja slovenske porabe treba zago- veljati 1. junija 2005, in bodo vplivala govanje z jugovzhodno Evropo, poslov- toviti z viri na območju Slovenije. Se- predvsem na dosledno izvajanje nalog no čim bolj izkoristiti, hkrati pa jo je- veda pa to z nenehno rastjo rabe in ne s strani mednarodnih sistemskih ope- mati predvsem kot priložnost za slo- dovolj hitre zgraditve novih proizvo- raterjev (TSO). Še poseben dogovor pa vensko energetiko. Slovenija namreč dnih in prenosnih zmogljivosti postane so sklenili TSO-ji na mejah z Italijo. ostaja na geostrateško pomembnem problematično. Ob tem je omenil še en Gre za tako imenovani petstranski spo- položaju - na križišču prenosnih poti, paradoks: Kako zagotoviti določilo o razum med Italijo, Francijo, Švico, Av- ki bodo za evropsko področje tudi v pokrivanju potreb z domačimi viri ob strijo in Slovenijo. Poleg tega je bilo na prihodnje zelo pomembne. stalni rasti porabe, ob zelo strogih seji opozorjeno tudi na nujno upošte- »Hkrati pa se moramo zavedati, da ob- omejitvah proizvodnje zaradi ekolo- vanje Evropske direktive Security of stajajo velike strukturne, pa tudi se- ških obremenitev in zaradi na nek na- Suply, ki narekuje zmanjšanje admini- zonske razlike pri virih energije. V čin nelojalne konkurence, ki prihaja iz strativnih ovir pri gradnji novih pro- izvodnih in prenosnih zmogljivosti. HSE dejaven na vseh glavnih evropskih borzah Dr. Milan Medved iz Holdinga Slovenske elektrarne je na seji predstavil delovanje HSE na evropskem trgu električne energije. Kot je povedal, se je trg električne energije zdaj zelo razširil in se razteza od Grčije do Portugalske. Zanj je značilno, da sicer ni enotnih pravil, vendar pa tehnične možnosti prenose omogočajo, pa tudi regulativa posameznih držav pomembno vpliva na trgovanje. Države, ki še niso članice EU, si lahko nekatere omejitve pri trgovanju tudi same določajo. Na celotnem evropskem trgu se čedalje bolj pojavljajo akterji, ki rastejo predvsem s Dr. Milan Medved, predsednik Združenja za energetiko pri GZS (na , Niko Martinec. 23 južnih trgov, kjer okoljskih omejitev še nimajo. Vsekakor je nujno treba zagotoviti nove proizvodne in prenosne zmogljivosti, predvsem zato, da se razmere na italijanskem trgu, kjer so cene za končne porabnike bistveno višje kakor v drugih delih Evrope, ne bi pojavile tudi v Sloveniji. Nova direktiva predpisala še strožja pravila Problematiko odprtega trga zemeljskega plina, njegove značilnosti in pasti pri trgovanju v Sloveniji je predstavil Jurij Planinc iz Geoplina. Kot je poudaril, je za celotno slovensko energijsko oskrbo pomembno tudi zagotavljanje zemeljskega plina. V Sloveniji imamo načrte za gradnjo novih zmogljivosti, ki bodo vplivale predvsem na povečane potrebe po tem energentu. V zvezi s tem je Jurij Planinc posebej omenil finsko direktivo, ki je bila v veljavi od leta 1998 in je bila že v bistvu naravnana k zagotovitvi odprtega trga. Nova direktiva leta 2003 pa je bolj strogo določila pravila za posamezne akterje na plinskem trgu. Predvsem je tudi formalno predpisala ločitev transporta in trgovine, ne samo glede ločenih računov. Predpisala je tudi natančnejše pogoje za prost dostop do omrežij za vse uporabnike in nediskrimina-torne tarife za uporabo prenosnih omrežij. Slovenska zakonodaja je tem direktivam sledila celo bolj rigorozno, kot je bilo potrebno, udejanjila je ne- katere uredbe oziroma podzakonske predpise ter predpisala tudi lastniško ločitev. Tako je Geoplin od 1. januarja 2005 formalno in lastniško ločen od podjetja Geoplin-plinovodi. Ob spremembah plinske direktive in energetskega zakona je bilo puščeno ob strani vprašanje zanesljive oskrbe s tem ener-gentom. Evropska direktiva sicer govori o merah, ki naj zagotavljajo zanesljivo oskrbo, vendar pa posameznim članicam prepušča, da to same uredijo na svojem področju. Navedeni so tudi instrumenti, ki naj bi zagotovili to zanesljivo oskrbo, kot na primer skladišča plina, razvoj transportnih omrežij za diverzifikacijo dobav itd. Poleg tega je Jurij Planinc omenil še vzpostavitev likvidnostnega plinskega trga in uporabe alternativnih goriv in druge vidike na tem področju. Pravega sklepa o pozitivnih učinkih liberalizacije pa ni moč narediti, ker se zaradi same liberalizacije plin nikjer v Evropi ni pocenil. V zadnjem delu seje je Marjan Eberlinc iz Geoplina predstavil delovanje slovenskega prenosnega omrežja zemeljskega plina, njegovo obremenjenost in vpliv na trgovanje. Posebej je predstavil delovanje družbe Geoplin-plinovodi, ki je, kot rečeno, začela delovati 1. januarja 2005. V to družbo je prenesena celotna infrastruktura in potrebni objekti. Delo sistemskega operaterja je predvsem osredotočeno na delo znotraj 960-kilometrskega prenosnega sistema, v katerega je vključenih okrog 300 objektov, kot so merilne regulacijske postaje, kompresorska postaja in drugi objekti. Sam sistem je star 27 let in je dobro vzdrževan in nadzorovan. Predstavljene so bile tudi prenosne zmogljivosti, ki so na razpolago na različnih lokacijah v Sloveniji. Ob tem je Marjan Eberlinc predstavil tudi problematiko kompresorske postaje Ajdovščina, kjer je zaradi lokacije tega sicer nujnega objekta prišlo do izjemnega odpora lokalne skupnosti. Sicer pa je razprava o problematiki na področju posameznih energentov pokazala, da so v tem trenutku poleg varne in zanesljive oskrbe ključnega pomena racionalizacija poslovanja, zniževanje stroškov ter odzivi in prilagajanje na razmere na trgih elektrike in zemeljskega plina. Zaradi nadaljnje rasti povpraševanja po električni energiji in plinu lahko pričakujemo pritisk na rast cen. Investicijski ciklus v proizvodne in prenosne zmogljivosti je smiseln in bo dal ugodne ekonomske rezultate. Kot so na omenjeni seji upravnega odbora Združenja za energetiko pri GZS še poudarili, je zelo priporočljivo, da bi podobno analizo, kot so jo pripravili za področje električne energije in zemeljskega plina, pripravili tudi za druge energente. Miro Jakomin 24 ^ ELEKTROSERVISI, d.d. Sodobnim tehnologijam naproti CEVNI DROG ZA'* TRANSFORMATORSKO POSTAJO CS 10-16 Cevni drog za transformatorsko postajo je bil razvit v podjetju Elektroservisi, d. d., na pobudo nekaterih podjetij za distribucijo električne energije. Karakteristike droga Cevni drog CS 10-16 je namenjen potrebam podjetij za distribucijo električne energije za postavitev transformatorskih postaj do 250 kVA. Visok je deset metrov, nanj pa se namestijo konzola za TP mase do -1100 kilogramov ter druga pomožna in varnostna oprema. Projektiran je za horizontalno silo na vrhu droga 16 kN in vetrovno cono A po standardu SIST ENV 1991-2-4. Sestavljen je iz dveh segmentov, ki sta privijačena s prirobnicama. Sidranje stolpa na temelj je izvedeno z osmimi sidri. Ves vijačni material je vroče pocinkan (DIN 7990, DIN 7989, DIN 555). Konstrukcija je izdelana v skladu z novimi standardi za izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij (SIST ENV 1090-1). Antikorozijska zaščita je narejena z vročim cinkanjem v skladu z DIN 50976 v povprečni debelini 120 mikronov oziroma z največjo debelino 140 mikronov in najmanjšo debelino do 85 mikronov. Temeljenje Armiranobetonski temelj je tlorisnih dimenzij 1,6 krat 1,6 metra. Višina temeljne pete znaša 1,8 metra, skupaj z nadzemnim delom pa je temelj višine 1,9 metra. Zgornja ploskev temelja ima štiristranski nagib za odtekanje meteorne vode. Vsi zunanji deli temelja so zaključeni s cementno glazuro. Temelj je izveden v betonu kakovosti MB 20 MPa in armiran z armaturo RA 400/500. Celoten temelj se zabetonira v eni fazi. Pred betoniranjem se v opaž postavi komplet osmih sider za jekleni steber. Temelj je dimenzioniran na običajna nosilna tla, z dovoljeno tlačno napetostjo 200 kN/m . Antikorozijska zaščita Vroče pocinkanje je ena najstarejših protikorozijskih zaščit. Najnovejše raziskave po svetu potrjujejo, da je najbolj kakovostna in v primerjavi z vsemi drugimi, v svetu razvitimi protikorozijskimi zaščitami, ekonomsko upravičena. Protikorozijska zaščita z vročim pocinkanjem se v zadnjem času čedalje bolj uporablja, predvsem na račun protikorizijske zaščite s premazi, ki je razmeroma draga in manj trajna. Raziskave so pokazale, da se v svetu zaradi zniževanja vsebnosti SO2 v zraku zmanjšuje letna povprečna hitrost korozije cin-kove plasti. Raziskave v evropskih državah pa so pokazale, da se je oksidacija cinkove plasti od leta 1978 znižala za približno štirikrat in s tem tolikokrat povečala učinkovitost protikorozijske zaščite z vročim pocinkanjem. Letna povprečna hitrost korozije cinkove plasti v letih od 1989 do 1993 je bila v Evropi od 0,7 mikrometra na Švedskem do 1,4 mikrometra na Norveškem, kar pomeni, da je protikozijska zaščita jeklene konstrukcije debeline 3 do 6 milimetrov do sto let. Življenjska doba vroče pocinkanih elementov se občutno podaljša s premazi pocinkanih elementov. Primerjava z betonskim drogom Z12 TP betonski drog Z12 cevni steber CS 10-16 teža (kg) 2392 935 višina (m) 12 10 (v dveh segmentih) globina temelja (m) 2 1,8 stranice temelja (m) 1,45 x 1,45 1,6 x 1,6 ¦Prvi cevni drog je bil postavljen v Zajasovniku pod Trojanami, na območju podjetja Elektro Ljubljana, d. d. Če želite več informacij ali če si morebiti želite ogledati postavljeni drog, se obrnite na podjetje Elektroservisi, d. d., telefon: 01/58 00 423, faks: 01/58 00 422, e-pošta: srecka.zlajpah@elektroservisi.si. Borut Miholič direktor dejavnosti Elektro kovinarstvo LETNI ZBOR SNK WEC enegetiki so ne raziskave Zadnji teden maja je bil v kulturnem domu v Krškem redni letni zbor Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Pred uradnim delom je udeležence pozdravil župan občine Krško Franci Bogovič. Predsednik zbora dr. Milan Medved je srečanje razdelil v programski del, podelitev priznanj in vsebinski del. Slednji del je bil namenjen razpravi o osnovah politike ravnanja z energijo v Sloveniji. 26I ed dejavnostmi SNK WEC v minulem letu, ki jih je navedel v svojem poročilu predsednik ko-Imiteja mag. Vekoslav Korošec, je bilo delo na raziskavah skupnega pomena, podiplomskem izobraževanju energetikov in sodelovanje na 19. kongresu WEC septembra lani v Sydneyju. S problematiko razvojne dejavnosti, študijskega in raziskovalnega dela, opredeljevanja do dogajanj v Evropi in svetu ter oblikah sodelovanja v izvršilnih organih WEC na nacionalni in mednarodni ravni se je ukvarjal programski odbor SNK WEC, ki ga vodi mag. Janez Grošelj. Ta je na letnem zboru zastavil vprašanje, kaj se da v okviru nacionalnega komiteja narediti, da bi se približali željam članov, da bi bila strokovna stališča posredovana javnosti in da bi dejavno apelirali na politiko s strokovnimi spoznanji. Morebiti je ena od možnosti v identifikaciji kadrov za posamezne funkcije v okviru nacionalnega komiteja, ki naj bi jo člani pripravili do naslednjega letnega zbora drugo leto, ko se bo iztekel triletni mandat sedanjim predsedujočim organov SNK WEC. Dotlej pa bo po besedah sekretarja Natana Bernota komite delal doma na programu raziskav skupnega pomena, podiplomskem izobraževanju, zavzemal stališča do aktualnih vprašanj s področja energetike in ravnanja z energijo, njihovi člani bodo sodelovali na tematskih delavnicah in po- svetovanjih tako doma kot v tujini. V Evropi trenutno v okviru WEC poteka izdelava študij Zanesljivost oskrbe z energijo v Evropi in Jedrska energija in njena prihodnja vloga v Evropi, pri katerih sodelujeta mag. Djani Brečevič in Stane Rožman, oba člana SNK WEC. V nadaljevanju zbora so udeleženci načelno podprli predlog Natana Bernota o ustanovitvi sklada za skupne raziskave, vendar pa je treba najprej identificirati možnosti za njegovo ustanovitev. Mag. Janez Grošelj, ki je v okviru programskega odbora sodeloval pri izdelavi osnov projektne naloge za raziskave skupnega pomena po posameznih področjih z določenimi sklopi obdelav, je dejal, da bi morali najti način povezav, morebiti tudi konzorcij strokovnjakov, ki bi zagotavljal permanentno raziskovalno dejavnost in ki bi ob podpori vladnih organov omogočal vključevanje v mednarodne povezave. Kot vzorčni primer je navedel tudi pri nas dobro poznani Inštitut Hrvoja Požara iz Zagreba. Franko Nemac se je ob tem zavzel, da se raziskovalne naloge tudi na pobudo civilne družbe izdelujejo v okviru uveljavljenih strokovnih inštitutov. Dr. Ferdinand Gubina pa je menil, da bi SNK WEC lahko bil pobudnik konkretnih študij glede nadaljnjih usmeritev energetike Ministrstvu za gospodarstvo. Dr. Milan Medved je sklenil programski del zbora z besedami, da brez lastnega angažiranja članov SNK WEC ne bo moč uresničiti sklepov zbora. Spremenjen odnos do energije V uvodu omizja, ki je sledil programskemu delu, je Natan Bernot podal nekaj spoznanj svetovnih avtorjev v zvezi z ravnanjem z energijo. V zadnjih dvajsetih letih je na svetu dve milijardi ljudi več. Gospodarska rast posameznih držav temelji na rasti produktivnosti, visoke produktivnosti pa ni brez elektrike. Samo na Kitajskem milijarda ljudi nima dostopa do nje. Po drugi strani pa razviti svet razsipno ravna s to dobrino. Tudi zato je treba spremeniti odnos do ravnanj z njo in sprejeti paradigmo vzdržnega ravnanja z energijo. Bernot napoveduje, da se bo v naslednjih desetih letih situacija z energijo zaostrila do roba vzdržnosti. Prvo resno krizo lahko pričakujemo, ko preskrba z nafto ne bo mogla več pokrivati povpraševanja. Rast cen nafte bo spodbudila ukrepe za iskanje novega ravnotežja. Zmanjševanje povpraševanja bo možno pri uporabi nafte in plina pri končnih uporabnikih. Tudi zato se Bernot zavzema, da je treba pri proučevanju scenarijev razvoja ravnanja z energijo v Sloveniji, Evropi in v svetu proučevati vpliv ravnanja z energijo na razvoj sodobnega gospodarstva. Nadalje je treba proučevati dinamiko načrtovanih sprememb ravnanja z energijo in upoštevati dogajanja pri načrtovanju, in zato je treba stroko organizirati tako, da bo kos proučevanju ravnanja z energijo v najširšem pogledu, doma in mednarodno. Del tovrstnega proučevanja so tudi študije v okviru WEC-a. Ena izmed njih je Kako zmanjšati ranljivost oskrbe Evrope v primeru energetske krize. Pri njej sodeluje mag. Djani Brečevič. Ta je v Krškem dejal, da večina rasti primerne energije v svetu temelji na nafti in zemeljskem plinu, da pa za boljšo zanesljivost oskrbe z energijo ne zadostuje več iskanje novih nahajališč nafte, temveč je potreben tehnološki preboj na skupnega pomena področju njenega črpanja, in sicer že dnja je rahlo upadla, nekoliko pa se je po letu 2010. Napoveduje tudi večjo odvisnost Evrope od plina iz držav v razvoju in Avstralije, pri premogu naj bi bila rast ponudbe stabilna, lahko pa se zviša zaradi cenovne konkurenčnosti premoga s plinom. Zaradi taks na izpuste bo treba več delati na razvoju sodobnejših tehnologij predelave premoga. Ena od možnosti rešitve iz energetske krize je ponovna oživitev jedrske energije, saj se izboljšuje tehnologija proizvodnje JE in ne oddajajo ogljikovega dioksida. Rešitve ni iskati v novih, večjih HE, ker so najboljši hidroenergetski potenciali že izkoriščeni. Povečal pa bo delež preostalih obnovljivih virov, zlasti energije iz vetra, in sicer zaradi državnih spodbud. Edina, ki lahko v večjih količinah nadomesti energijo iz fosilnih virov in jedrskega goriva, je energija iz fuzijskih elektrarn s čisto proizvodnjo in majhno porabo goriva. Gradnjo prvih tovrstnih reaktorjev lahko pričakujemo okrog leta 2050 in tu ima Evropa vodilno vlogo. V študiji pričakuje mag. Brečevič, da bodo opredelili pričakovane stroške primarne energije, ter našo in evropsko ranljivost zaradi prekinitev dobav, vlogo tržnih mehanizmov in zmanjšanje odvisnosti od raznih dejavnikov pri oskrbi. V okviru Evrope je Slovenija majhna država, in zato še bolj ranljiva, kar je eden od razlogov, da sama poskrbi za zgraditev svojih zmogljivosti, hkrati pa se mora vključevati v mednarodne institucije in povezave, da zaradi svoje majhnosti prepreči nezanesljivost oskrbe. Oživitev jedrske opcije Pri drugi študiji WEC-a o jedrski energiji in njeni prihodnji vlogi v Evropi sodeluje Stane Rožman, ki je o tej temi govoril v nadaljevanju omizja. Med drugim je dejal, da je bilo povečanje porabe električne energije v državah EU lani 2,2-odstotno. Proizvodnja elektrike iz jedrskih elektrarn, ki proizvajajo tretjino električne energije EU, se je lani dvignila za 0,4 odstotka, poraba kurilnih goriv za 4,6 odstotka, hidroproizvo- dvignila še proizvodnja iz drugih virov. Poleg proizvodnje v pasu imajo jedrske elektrarne v državah članicah EU pomembno vlogo pri zniževanju količin toplogrednih plinov, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije iz termoelektrarn. Opustitev jedrske energije v EU in nadomestitev te energije z drugimi viri bi povečala emisije ogljikovega dioksida za 462 do 952 milijonov ton, odvisno od vrste premoga, oziroma bi se emisije povečale za polovico. Ker ni mogoče imeti čistega okolja brez jedrske energije, se je treba odločiti, kaj želimo. Tudi zato se je v zadnjem desetletju veliko vlagalo v razvojne raziskave s področja jedrske tehnologije. Danes pa se predvsem čaka na odgovore, kaj lahko ponuja jedrska fuzija s fuzij-skimi reaktorji, ki bi zamenjali zdaj obratujoče. Veliko je tudi raziskav s področja trajnega odlaganja jedrskega goriva, pomembne pa so tudi raziskave in nove rešitve pri zagotavljanju jedrske varnosti obstoječih in novih reaktorjev generacije III in IV. Višja raven projektirane jedrske varnosti bo dodatno prispevala k sprejemljivosti jedrske energije v javnosti. Sicer pa se danes iščejo rešitve jedrske opcije v konkurenčnosti nove generacije jedrskih elektrarn, po- daljševanju življenjske dobe obstoječih elektrarn, modularnem projektiranju novih, nominalni moči okoli 1600 MW, serijski izvedbi, optimizaciji goriva in menjavi na dve leti, dolgoročnih pogodbah za energijo iz JE. Po Rožmanovih besedah vse to spremljajo tudi naši strokovni krogi, ki se zavzemajo, da se v okviru razvoja slovenske energetike sprejemajo takšne politične in strokovne odločitve, ki bodo dolgoročno ohranjale jedrsko opcijo v Sloveniji. Prioriteto pri tem mora imeti tehnološka nadgradnja NE Krško, podaljšanje njene življenjske dobe, gradnja odlagališča za trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov, ohranjanje znanja ter participacija pri razvoju in raziskavah v Evropi, opredelitev širše jedrske lokacije v prostorskih aktih Slovenije in načrtovanje nove jedrske elektrarne. Izzivov evropske in slovenske energetike se je lotil mag. Vekoslav Korošec. Rešitev pokrivanja višje porabe električne energije, kot je bila opredeljena v napovedih, vidi v podaljšanju Življenjske dobe jedrskih elektrarn, gradnji obnovljivih virov, gradnji plinskih elektrarni in TE na premog. Žal je tudi prenosno omrežje v Evropi šibko in ni bilo grajeno za trgovanje in ga bo treba ojačati, da ne bo že izpad vsakega Natan Bernot: »Dobiti priznanje od kolegov, ki poznajo tvoje delo, mi veliko pomeni.« Petrol Energetika Ravne je dobila priznanje med podjetji, ker se s svojim človeškim kapitalom po položaju in obsegu poslovanja, načrtovanim strateškim razvojem energetike in ekologije uvršča med pristojne, odločilne in odgovorne akterje v koroški regiji. Natan Bernot je dobil priznanje med posamezniki, saj je kot sekretar SNK WEC prispeval k ustanovitvi in delovanju nacionalnega komiteja ter k njegovi prepoznavnosti doma in v tujini. Letos prvič je bilo podeljeno priznanje SNK WEC za novinarsko poročanje o dogodkih v energetiki. Dobila ga je Minka Skubic, novinarka Našega stika, za jasno sporočilno vrednost svojih prispevkov, ki jih gradi na verodostojnosti in preverjenih podatkih, vse z namenom približati strokovno tematiko bralcu, z dodano izobraževalno noto. pomembnega daljnovoda povzročil težave. Postopki vključevanja v prostor so povsod po stari celini dolgi in se vlečejo več kakor deset let. Če nam jih ne bo uspelo skrajšati, je zanesljiva oskrba ogrožena. V nadaljevanju je mag. Korošec opozoril na časovno zapoznelost pri pripravi sistemskih navodil UCTE, povezanih s trgovanjem, saj so bila pred nedavnim sprejeta šele tri od osmih. Tudi omejene prenosne poti so razlog, da bo tudi v prihodnje glavnina proizvodnje morala biti čim bliže kon-zumu. Ta spoznanja so identična za našo državo in zmotno je prepričanje, da pri nas potrebujemo nove daljnovode zaradi trgovanja. DV Krško-Beriče-vo potrebujemo predvsem zaradi preobremenitve DV Podlog-Beričevo, DV Okroglo-Udine pomeni razbremenitev DV Beričevo-Divača-Redipuglia. Če načrtovanih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti ne bomo zgradili v predvidenih treminskih rokih, oskrba države ne bo več tako zanesljiva, kot je bila doslej. Za uresničitev tega novega investicijskega ciklusa pa si mora stroka pridobiti zaupanje in podporo širše javnosti, da bo lahko izpeljala investicijske programe z najsodobnejšimi tehnologijami in upoštevajoč sprejete okoljevarstvene standarde. Ob koncu uvodnih predavanj je mag. 28 Podelitev priznanja SNK WEC, predstavnici Energetike Ravne. 63 Janez Grošelj iz JP Energetika Ljubljana govoril o vlogi lokalne energetike v Evropi in naših priložnosti pri tem. Predstavil je različne možnosti oskrbe mest EU z energijo. Današnje stanje na tem področju kaže, da so za gosto urbanizirana področja najboljša rešitev sistemi daljinskega ogrevanja v kombinaciji s sočasno proizvodnjo toplote in elektrike za potrebe ogrevanja, hlajenja mest ter oskrbe z elektriko preko distribucijskih omrežij. Z organiziranostjo posameznih gospodarskih družb, ki skrbijo za lokalno oskrbo urbanih naselij, v regijske koordinatorje vseh energetskih storitev, od oskrbe z elektriko, plinom, vodo do ogrevanja v posameznih regijah, bi Slovenija pridobila dva do tri velike gospodarske subjekte, ki bi s povečanimi viri - tako kadrovskimi kot finančnimi - dosegli želene cilje energetske politike, večjo učinkovitost in tudi stabilnost delovanja teh sistemov. Prvi korak pri tem pa morajo narediti lastniki, ki so v večini primerov lokalne skupnosti in država. Slaba regulacija vodi v krizo V razpravi po uvodnih referatih je prof. Ferdinand Gubina opozoril na ustrezno državno politiko glede študija tehnike v primerjavi z družboslovjem in neustreznost nove sheme študija po Bolonjski deklaraciji. Predstavnik Nafte Lendava je pogrešal ustrezno mesto geotermalne energije pri nas. Mag. Janez Debeljak je opozoril, da se noben deklarativni cilj ne uresniči, kar velja tudi za vlogo trženja, saj je še vedno treba večino energije proizvesti doma. Mag. Drago Fabijan je dejal, da so bile vse energetske krize posledica slabe regulacije. Nove naložbe zahtevajo stabilen okvir, znani morajo biti časovni okviri subvencioniranja virov, z jedrskimi elektrarnami sklenjene dolgoročne pogodbe in podobno so primeri dobre evropske prakse. Tudi Slovenija z majhno ekonomijo mora narediti okvir, v katerem se bodo našli investitorji, da jih ne bodo ogrožala tveganja zaradi regulacije. Aleksander Mervar je med drugim opozoril na raven cen električne energije pri nas, ki je nižja, kot je ta iz najboljših evropskih elektrarn. Res je, da imajo energetska podjetja dobiček, toda ostane jim manj kot pred štirimi leti, pred prevrednotenjem premoženja, ko so poslovali z izgubo. Poudaril je tudi, da zasebni ka- pital pri nas trenutno nima pogojev za investiranje. Kljub temu bo naša država morala zgraditi 700 MW zmogljivosti, če bo želela uravnovesiti proizvodnjo in porabo, je nadaljeval Bogdan Barbič in opozoril, da se razmišljanja, da se danes ne splača graditi, utegnejo po letu 2007, ko bo cena elektrike zelo poskočila, vrniti kot bumerang. Mag. Djani Brečevič vidi težavo pri umeščanju enegetskih objektov v prostor tudi v z državne strani podpisani Natu-ri 2000, ki je zavarovala velik del ozemlja. Mag. Andrej Kryžanovski je k temu dodal, da je energetske objekte težko spraviti v prostor zaradi nekosi-stentne zakonodaje. Zavzemati bi se morali za to, da proizvodni objekti ne bi bili javna infrastruktura. Vodja omizja dr. Milan Medved je konstruktivno razpravo sklenil z mislijo, da je bilo podanih obilo napotkov za nadaljnje delo in razmišljanj za njihovo uresničitev z željo, da bi bila varna in zanesljiva oskrba države tudi v prihodnje. Žal pa najbolj odgovorni za oskrbo države z energijo teh besed niso slišali, saj jih v Krškem ni bilo. Minka Skubic Opremite električni števec z varno in preverjeno rešitvijo "merilno spončno letvijo" tako bo oskrba z energijo nemotena pri umerjanju ali menjavi števca V dovod merilna spončna letev w tokovne veje prenapetostna napetostne veje zaščita tokovna zaščita ><#' V & 1P- \P & \o1> k I U tokovni I I transformatorji K L Stegne 25 1000 LjTebiljaS?'5Si'r3e8nijo LEKTRO/POJI Fax: 01 511 16 04 e-mail: elektrospoji@siol.net www.elektrospoji.si 29 AKTUALNI POGOVOR: FRANC DOLAR, PREDSEDNIK SD kat energetike odločno V Sindikatu dejavnosti energetike Slovenije poudarjajo, da so bili prvi stiki s predstavniki nove vlade pozitivni ter da je čutiti pripravljenost na sporazumno reševanje aktualnih vprašanj. Kmalu naj bi bila prva seja socialno ekonomskega odbora, jeseni pa tudi strateška konferenca. 30 Sindikat dejavnosti energetike Slovenije, ki svoje člane združuje v okviru konferenc elektrogospodarstva, premogovništva in naftno-plinske dejavnosti, sodi med največje sindikate znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in je kot takšen spoštovan ne le v domačih, temveč tudi v evropskih sindikalnih krogih. O trenutnih aktualnih nalogah, sodelovanju s predstavniki lastnika slovenskih energetskih podjetij in nekaterih perečih vprašanjih, smo se ravno na dan protesta večine slovenskih sindikatov proti predlaganim spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pogovarjali s predsednikom SDE Francem Dolarjem. Za nami je že skoraj prva polovica leta, v katerem smo bili tudi priča številnim, predvsem političnim spremembam. Kako so te spremembe vplivale na dosedanje delo sindikata dejavnosti energetike Slovenije in na katera podro-čja je predsedstvo SDE usmerilo največ pozornosti? »Navzven je mogoče dobiti vtis, da vlada na sindikalnem področju neko zatišje, ki pa je v resnici navidezno. V tem času po zamenjavi oblasti se nam je namreč uspelo s predstavniki lastnika energetskih podjetij dogovoriti se o vrsti stvari, ki pomenijo dobro podlago za nadaljnje delo. Tako je bil z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizja-kom sklenjen dogovor, da se takoj aktivira ekonomsko-socialni odbor, opredeljena je bila njegova vloga in oblikovali smo tudi seznam perečih vprašanj, ki naj bi jih odbor obravnaval na svoji prvi seji. Pri tem je bilo med partnerji dogovorjeno, da teh vprašanj ne sprožamo v javnosti prej, preden se o njih pogovorimo in jih uskladimo, saj je bežen pregled pokazal, da bo mogoče nekatere zadeve rešiti že na ločenih pogovorih na ravni sindikata in ministrstva ali sindikata in delodajalcev. Tako ta hip še usklajujemo točke dnevnega reda prve načrtovane seje, na katerem pa se bodo zagotovo znašla tudi vprašanja, povezana s težavami izvajanja zakona o javnih službah oziroma dosedanjega opredeljevanja statusa energetike. Energetika namreč sodi v gospodarstvo, in zato morajo tudi zanjo veljati vsa pravila iz kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ne pa da se nekatera določila upoštevajo po enem, nekatera pa po drugem zakonu. Predsedstvo sindikata je tudi takoj reagiralo na različne informacije o nekaterih ključnih dogajanjih v elektrogospodarstvu, pri čemer pa je treba poudariti, da smo od ministra prejeli vse zahtevane informacije. Sploh lahko rečem, da je bilo dosedanje sodelovanje na ravni SDE - ministrstvo zelo korektno.« V preteklosti ste velikokrat izpostavljali, da so šibka točka medsebojnega sodelovanja pravočasne in verodostojne informacije. So se zadeve na tem področju kaj premaknile? »Srečujemo se z ogromno informacij in med njimi je tudi zelo veliko dezinformacij, ki negativno vplivajo na razreševanje problemov. Zato bi kazalo to vrzel v medsebojnem informiranju na ravni sindikat - ministrstvo - delodajalci še zmanjšati in čim bolj zapolniti, saj je mogoče marsikateri nesporazum rešiti na nižji ravni. Takšen način reševanja je tudi precej lažji kot pa potem, ko se zadeve zapletejo že do te mere, da je treba poseči po institucionalnih ukrepih. Jasno je, da mora politika, če hoče obvladovati del gospodarstva, imeti jasno izdelano tudi kadrovsko strategijo in v določenem delu sem glede tega razočaran. Smo vsekakor pripravljeni podpreti razumne predloge, menim pa, da bi morali o takšnih strateških zadevah prej uskladiti mnenja. Energetika je doslej delovala zelo dobro, saj drugače ne bi imeli tako dobrih poslovnih rezultatov. Številna natolcevanja, ugibanja in dezinformacije, ki zaradi pomanjkanja pravih informacij krožijo po podjetjih, pa za poslovanje niso dobra, saj povzročajo med zaposlenimi nezadovoljstvo. Pravo rešitev zato vidim, kot sem že poudaril, v tesnejšem medsebojnem sodelovanju na partnerski ravni, ki mora vključevati tudi vse potrebne informacije.« Jeseni naj bi potekala že napovedana strateška konferenca SDE, na kateri naj bi sodelovali tako predstavniki lastnika, delodajalcev in sindikatov. Po besedah Franca Dolarja so trenutno v fazi usklajevanja in dogovorov o tem, katere usmeritve naj bi na njej sprejeli. Sicer pa naj bi se je poleg omenjenih udeležili še sekretarja EMCF in PSI, predsednik in predsednica komisije za socialni dialog pri evropskem parlamentu in nekaj uglednih mednarodnih strokovnjakov, ki zagovarjajo takšne in drugačne rešitev aktualnih energetskih vprašanj iz skandinavskih držav, Francije in Nemčije. 33 2094 0694 8 SDE je bil v minulih letih tudi nekakšen most med ministrstvom in direktorji podjetij pri iskanju rešitev za postavitev najbolj primerne oblike organiziranosti. Spomnimo se samo pobud za nastanek Holdinga slovenske elektrarne, pa angažiranje pri vprašanjih, povezanih z oblikovanjem načrtovanega holdinga distribucije. Kakšno je vaše sedanje stališče v zvezi s temi vprašanji? »Res je, da je SDE v preteklosti odigral zelo dejavno vlogo pri združevanju slovenskih elektroenergetskih podjetij in mi smo bili eden od akterjev organiziranja HSE. Danes lahko rečem, da smo veseli vseh uspehov, ki jih je v času od nastanka dosegel HSE, čeprav je njegovo rojstvo spremljala kopica težav. Naše stališče je, da je treba tudi slovensko energetiko organizirati na način, kot se to dogaja v Evropi, kar pomeni v smeri združevanja. To se dogaja v skandinavskih državah, Franciji, Nemčiji ... V Evropi je prodrlo spoznanje, da električne in tudi drugih oblik energije ni mogoče obravnavati kot navad- no blago in da za energente veljajo drugačna pravila, ki jih je treba spoštovati. SDE si nikakor ne želi, da bi šli po poti, ki so jo okusili na Madžarskem, na Češkem in Slovaškem. Zato moram še enkrat odločno poudariti, da SDE ne bo pristal na nobeno preoblikovanje energetskega sektorja brez njegovega soglasja. Izkušnje namreč kažejo, da nepremišljene poteze po pravilu pomenijo ogrožanje socialnega in ekonomskega položaja zaposlenih, naša prva in prednostna naloga pa je ravno zaščita socialnih in ekonomskih pravic vseh naših članov. To smo jasno povedali že prejšnji vladi in bomo vsaki, pri čemer pa smo se o vseh vprašanjih pripravljeni pogovarjati in tudi pomagati poiskati drugačne rešitve. Kot že povedano, pa so prvi stiki z ministrstvom in njegovimi predstavniki pozitivni in doslej ni bilo nikakršnih znamenj, da bi nasprotna stran želela omejiti ali celo zavreči socialni dialog.« Kako v tej luči gledate na aktualna dogajanja, povezana s preoblikovanjem gospodarske zbornice? »Osebno ne bi kritiziral načina, kako je organizirana zbornica, saj je bila organizirana na način, ki je bil dogovorjen z vlado. Smo pa pri taki organiziranosti neenakopraven partner, zato v SDE-ju podpiramo predlog o prostovoljnem članstvu. Prepričan sem, da s tem energetika ne bo nič izgubila in se bo uspešno organizirala, tako kot se je bila do- Franc Dolar: »SDE nelbo pristal na nobeno preoblikovanje sektorja brez njegovega soglasja.« slej. Predvsem pa se bomo morali v energetiki dogovoriti, kaj pomeni biti v energetiki. Ne moremo denimo imeti Petrola, ki se ravna po kolektivni pogodbi za trgovce, hkrati pa se deklarira za energetsko družbo. Dosedanji način organiziranja zbornice pa je takšne anomalije dopuščal. Kot že rečeno, menim, da tudi z drugačno obliko organiziranosti zbornice energetika ne bo nič izgubila, prej nasprotno.« V zadnjem času smo priča številnim poskusom omejevanja in zmanjševanja pravic zaposlenih. Kako je s spoštovanjem teh v energetiki? »Večjih kršitev sprejetih dogovorov doslej ni bilo in tudi letošnja izplačila regresov so bila izpeljana po vseh podjetjih v skladu z dogovorjenimi pravili. Prav zdaj pripravljamo podlage in predloge za izračun letošnje eskalacijske lestvice, proučujemo pa tudi možnosti za določeno stimulacijo iz naslova uspešnega poslovanja. V tem trenutku namreč v Sloveniji še ni zakona in dogovora o soudeležbi na dobičku. Prepričani pa smo, da bi bili brez dejavnega delovanja SDE na evropski ravni, ko je na naš pritisk prišlo do zamrznitve oziroma podaljšanja obstoječega stanja v zvezi z režimi na meji, poslovni rezultati precej slabši. Nasploh so poslovni rezultati v energetiki v primerjavi z drugim gospodarstvom zavidljivi in kot takšne bi jih bilo treba tudi obravnavati.« Omenili ste dejavno vlogo v mednarodnem delovanju. Kakšna je vaša vloga in sploh vloga SDE na evropski sindikalni sceni? »Sam sem član komisije za socialni dialog pri evropskem parlamentu, in sicer za področje energetike in kolektivnega dogovarjanja. Člani SDE pa smo dejavni tudi v drugih organih in organizacijah, pri čemer nam je dosedanja izmenjava izkušenj in informacij z evropskimi kolegi že velikokrat pomagala pri sestavljanju realne slike in sprejemanju pravih odločitev. Pred kratkim smo podpisali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju, prenosu in trgu na območju držav nekdanje Jugoslavije, veliko pomagamo tudi sindikatom iz teh držav, Bolgarije, Romunije in Madžarske pri njihovem organiziranju. Na nedavni mednarodni konferenci pa smo sprejeli tudi dogovor o skupnem nastopu znotraj Evropske unije, kjer se ravnokar odpirajo vprašanja, povezana z delovnim časom, dopusti in podobnem.« Brane Janjić 31 indi ti Po ostrem opozorilu sindikatov, da predlagane spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) bistveno zmanjšujejo pravice bolnikov in negativno vplivajo tudi na socialno varnost njihovih družinskih članov, se je zdravstveni minister Andrej Bručan konec maja odločil, da teh sprememb ne bodo uveljavljali po hitrem, temveč po rednem postopku. Nezadovoljni predstavniki sindikatov pa so svoje nestrinjanje z omenjenim predlogom ponovno izrazili sredi junija na protestnem shodu pred upravno stavbo zdravstvenega ministrstva. misijo itd. Poleg tega so sindikalisti opozorili še na vrsto drugih spornih zadev. Posebej so poudarili, da gre v 20. členu ZZVZZ, kjer je predlagana drugačna sestava skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za izrivanje sindikatov iz vloge predstavnikov interesov aktivnih zavarovancev. Sicer pa so sindikalisti 16. junija na izredni seji Konference Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ponovno izrazili nestrinjanje s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Še istega dne so se s člani drugih sindikatov napotili na protestno zborovanje pred poslopje Ministrstva za zdravje na Štefanovi 5 v Ljubljani, 32 Kot je znano, so na predlog sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še posebej ostro reagirali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Nehumano je zniževati denarna nadomestila v času bolniške odsotnosti. Jasno je, da bodo tovrstni ukrepi poleg bolnikov prizadeli tudi njihove družinske člane. Država si na področju pokojninskih, zdravstvenih in drugih podobnih sistemov ne bi smela lastiti prve in zadnje besede, ker je odgovornost na teh področjih enostavno prevelika. V vseh evropskih demokratičnih državah si država to odgovornost deli s socialnimi partnerji. S tega vidika upravičeno pričakujemo, da bo minimalni standard pravic, ki je bil doslej v Sloveniji vendarle zagotovljen, tudi sedaj in v prihodnje spoštovan,« je bil zelo kritičen predsednik ZSSS Dušan Semolič. Na nedavni novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je poleg mag. Semoliča in drugih predstavnikov ZSSS sodelovala tudi izvršna sekretarka Lučka Böhm, so podrobneje predstavili sporna določila v predlogu sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter podali primerjave med dosedanjo in predlagano ureditvijo. Med najbolj sporne točke med I ¦ Zdravstveni minister Andrej Bručan in predsednik ZSSS Dušan Semolič v pogovoru med protestnim shodom predstavnikov sindikatov. drugim sodijo predlagane rešitve glede cene zdravstvenih storitev, čakalne dobe na pravico do denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti z dela, osnove za nadomestilo plače, odmere nadomestila od osnove, najnižjega možnega denarnega nadomestila plače, najvišjega možnega nadomestila, roka za začetek postopka pred invalidsko ko- kjer so ministra za zdravje ponovno opozorili na kritične momente. Zdravstveni minister dr. Andrej Bručan je poudaril, da omenjeni predlog zajema dva dokaj specifična sklopa spre- 28 NOVEGA ZAKONA memb, ki ju je treba čim prej uresniči- nadzor s strani pristojnih organov in ti, saj pomenita temelj kratkoročni stabilizaciji sistema zdravstvenega zavarovanja. Pri prvem sklopu gre za najnujnejše dopolnitve in spremembe sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pri drugem pa za najnujnejše dopolnitve in spremembe, ki uvajajo izravnalne sheme na področje dopolnilnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Po mnenju dr. Bručana je področje dopolnilnega zavarovanja v Sloveniji nujno potrebno ureditve in zakonskega posega, usmerjenega v uveljavitev javnega interesa države na tem področju, v varstvo potrošnikov in varstvo konkurence ter v ustvarjanje preglednega tržnega okolja, ki omogoča zavarovalnice odvrača od zlorab zakona. Glede predlaganih sprememb je posebej poudaril, da gre le za prerazporeditev pravic in prilagoditev ureditvam v Evropski uniji. Glede ravnanja sindikatov je med drugim menil, da so ti pri obravnavi predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izpostavili samo nekatere člene, tistih določb, ki zavarovancem prinašajo tudi razne ugodnosti, pa v javnosti sploh niso omenili. Protest predstavnikov sindikatov pred stavbo Ministrstva za zdravstvo pa je bil po njegovem mnenju preuranjen, saj je ministrstvo že upočasnilo postopke sprejemanja zakonodaje in je pripravljeno na dialog s sindikati. Ker se pogovori o predlaganih spremembah še niti dobro niso začeli, za dodatni pritisk sindikatov v obliki protestnega shoda ni bilo pravih razlogov. Po drugi strani pa se predstavniki sindikatov z omenjenim mnenjem ministra Bručana niso strinjali. Ponovno so poudarili, da so morali pravočasno reagirati, saj bi bilo pozneje, po objavi zakona v Uradnem listu, za ukrepanje že prepozno. Kakor koli že, predstavniki sindikatov in zdravstvenega ministrstva so se strinjali vsaj v ugotovitvi, da je treba poiskati soglasje na pogajanjih za zeleno mizo, torej v okviru socialne- Miro Jakomin ELEGANTNE IN ENOSTAVNE REŠITVE ZA ENERGETSKE POSTROJE PREDNOSTI uporabe CONNEX sistema Pfisterer: - kovinsko ohišje, - enostavna montaža, - primeren za zunanjo namestitev, - je mehansko in električno izoliran, - zaščita IP66. Več o tem na http://www.belmet.si Širok spekter APLIKACIJ: - SN distribucijski transformatorji za primarno in sekundarno povezavo, - energetski transformatorji, - primerni tudi za SF6 postroje, - povezave SN motorjev, - rešitve za zidne transformatorske stolpe. BELMET-fl BELMET MI d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 23a, 1000 Ljubljana Tel: 01/ 51 888 10, faks: 01/ 51 888 20, E-mail: public@belmet.si POGOVOR S PREDSEDNIKOM UPRAVE NE KRŚKO Elektrika IZ NEK je tržno zanimiva Letos minevajo tri desetletja od začetkov priprav in gradnje NE Krško. Kronološko smo te začetke nanizali v minulih številkah, nismo pa se dotaknili življenja in dela tega energetsko nadvse pomembnega objekta v poznejših letih. Že kmalu po odprtju gradbišča je bila izbrana skupina inženirjev, ki se je začela usposabljati za prevzem elektrarne, v njej je bil tudi sedanji predsednik uprave NEK Stane Rožman. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem delu elektrarne, njenih uspehih in šibkostih, odnosu do okolja, razvojnih možnostih. P rvega januarja 1983 je začela jedrska elektrarna komercialno obratovati. Kako ste bili usposobljeni delavci, ki ste prevzeli objekt ? 34 »Konec leta 1975 sem bil izbran v drugo skupino desetih operaterjev, ki smo šli na dveinpolletno usposabljanje - deloma doma, deloma v ZDA - za pridobitev posebnega znanja, povezanega z jedrsko tehnologijo. Dve leti zatem pa je v Krškem že začela z delom organizacijska skupina za zagon elektrarne, ki je imela nalogo, da izvede vsa potrebna testiranja objekta, od hladnih in vročih preskusov do komercialnega prevzema elektrarne. V skupini so bili predstavniki dobavitelja opreme Westinghousa in pa domači strokovnjaki. To je bilo obdobje in priložnost za pridobivanje dragocenih praktičnih znanj in izkušenj, kar nam je pozneje prišlo zelo prav.« Skozi katere delovne procese v elektrarni ste šli, preden ste postali njen direktor? »V začetku obratovanja elektrarne sem bil nekaj let vodja izmene, potem vodja proizvodnje, pa štiri leta namestnik tehničnega direktorja in leta 1988 postal direktor elektrarne - vse do uredbe pred dvema letoma, po kateri imamo zdaj dvočlansko upravo in sem njen predsednik. Že od samega začetka nastajanja elektrarne kot organizacije sem bil vpet tudi v njen poslovni del kot predsednik poslovnega odbora NEK, ki so ga sestavljal po štirje člani iz Slovenije, Hrvaške in NEK« Kako presojate elektrarno danes, po dobrih dvajsetih letih njenega obratovanja, kot elektroinže-nir, ki objekt pozna »v dušo«? Je bila izbira dobra, oziroma kakšen objekt smo z Westinghouso-vo elektrarno dobili? »Mislim, da smo prevzeli dobro elektrarno, prevzeli smo jo samostojno, brez obdobja prilagajanja in brez posebne pomoči iz tujine. To se je pokazalo kot dobro, saj smo s tem preverili svojo usposobljenost, oblikovali ustrezne ekipe in akumulirali dragoceno znanje, ki je potrebno pri uvajanju novih tehnologij. V začetku smo imeli nekaj manjših težav z nestabilnostjo opreme, kar se je odrazilo v nenačrtovanih krajših zaustavitvah. Vendar to se dogaja po vseh tovrstnih objektih in mnogo elektrarn ob začetkih obratovanja prehodi težjo pot, kot smo jo mi v Krškem. Pri nas ni bilo nepredvidenih odpovedi opreme, kar pomeni, da je bila dobro izbrana. Izbran je bil reaktor, ki je najbolj zastopan v 430 jedrskih elektrarnah po svetu, je najstabilnejši in glede jedrske varnosti najbolj konzervativno projektiran. Kje so bile šibke točke elektrarne in na kakšen način ste dvigovali obratovalne kazalce? »Vsako obratovalno obdobje pokaže določene šibke točke. Z leti obratovanja so se pri nas pokazale na izboru uparjalnikov in klasične nejedrske opreme. Z menjavo uparjalnikov, kondenzatorja in še nekatere opreme smo te pomanjkljivosti odpravili, in dosegli današnje stanje obratovanja, ko imamo eno samodejno zaustavitev na leto ali pa še te ne in več kakor devetdesetod-stotno razpoložljivost. Seveda pa je razlogov za dobre rezultate in večjo stabilnost več, med drugim še posebej visoka usposobljenost kadrov. Kaj je elektrarna pridobila z modernizacijo glede varnega in zanesljivega obratovanja in tudi glede na konkurenčnost proizvedenih kWh, kar je v tržnih razmerah še kako pomembno? »Modernizacija je precej rešila vprašanje dolgoročnega in stabilnega obratovanja elektrarne. Z zamenjavo uparjalnikov je bila odpravljena ena od pomembnih šibkih točk elektrarne, saj so se ti pokazali neustrezni za 40-letno obratovalno obdobje. Praktično v vseh elektrarnah tega tipa so jih zamenjali že pred nami, nekateri pa tudi pozneje. Danes so uparjalniki izdelani iz drugačnih materialov, stabilnejših na korozijske procese in konstrukcijsko popolnejši. Poleg tega smo ob modernizaciji ugotovili, kakšne so projektne rezerve v opremi elektrarne, jih izrabili in dvignili njeno moč za 40 MW. V tem največjem investicijskem posegu v elektrarno smo zamenjali še kar nekaj sekundarne opreme in postavili simulator. Postavitev slednjega je bila ob pravem času, saj je modernizacija elektrarne zahtevala poglobljeno usposabljanje ekip na simulatorju, ki je enak komandni sobi elektrarne. Tudi to je prispevalo k uspešnemu zagonu elektrarne in njeni vrnitvi v elektroenergetsko omrežje po tem, ko smo glavni del modernizacije opravili v okviru rednega letnega remonta. Pri obratovanju z originalnimi uparjalniki so postajali stroški pregledov ocev-ja vsako leto višji. Poleg tega smo prišli že na mejo, to je 24 odstotkov začeplje- 9682 nih cevi, ko bi morali začeti zmanjševati moč elektrarni, kar pa tudi ne bi šlo v nedogled, in kmalu ne bi več izpolnjevali kriterijev za obratovanje. Novi uparjalniki elektrarni zagotavljajo dolgoročno obratovanje z vsemi predpostavkami za podaljšanje obdobja obratovanja. Poleg k visoki stabilnosti in razpoložljivosti objekta, prispevajo tudi k večji proizvodnji. Ta se je povečala s 4,5 milijona kWh pred zamenjavo na več kakor 5 milijonov kWh danes, kar med drugim pomeni, da je postala proizvedena kWh iz naše elektrarne tržno izredno zanimiva.« Po kakšnih principih posodabljate elektrarno in uvajate tehnološke novosti? Koliko elektrarna na leto vlaga v posodobitve? »Posodabljanje opreme elektrarne je naša stalnica. Temelji zanj so obratovalne izkušnje elektrarn po svetu in domača spoznanja. Poleg tega upoštevamo upravne zahteve domačih in tujih organov, predvsem je za nas mero-dajen ameriški upravni organ, ker je elektrarna zgrajena po ameriških standardih. Vsakih deset let smo dolžni narediti sistematični varnostni pregled elektrarne in nato akcijski načrt posodobitev. Slednjega potrdi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Ne nazadnje so izhodišča za posodabljanje tudi v analizah strokovnih združenj, kot je Združenje Westingho-usovih elektrarn, kjer so obdelani generični pojavi, ki spremljajo elektrarne tega tipa. Sicer pa imamo za pet let vnaprej izdelan program investicij. Za posodabljanje elektrarne namenjamo na leto od deset do petnajst milijonov evrov iz lastne amortizacije, ki je sestavni del naše lastne cene kWh. Na kakšen način izključujete možnost človeških napak med delom? »Predvsem s čim bolj kakovostnim usposabljanjem zaposlenih in čim večjo kadrovsko stabilnostjo. Stalno vlaganje v ljudi ima visoko prioriteto in je pomembna vrednota naše varnostne kul- ture. Uveljavljanje vrednot varnostne kulture je dolgotrajen proces, nosilci so predvsem vodilni delavci. Vodilni delavci so odgovorni, da je človeških napak čim manj, vsaj tistih z neželenimi posledicami. Pri tem procesu odigrava pomembno vlogo simulator, na katerem izvajamo različne scenarije, ki se lahko zgodijo v realnih okoliščinah. Simulator je orodje za utrjevanje delovnih tehnik in pomeni v procesu sistematičnega usposabljanja veliko pridobitev. Naša primerjalna prednost v primerjavi z drugimi jedrskimi objekti po svetu so kompetentni ljudje. Kaj se je z leti pokazalo na objektu, da bi bilo bolje drugače načrtovati? Mogoče hladilne stolpe? »Dvajsetletna obratovalna zgodovina je prinesla številna spoznanja glede izboljšav, ki so bile tudi uvedene. Povečanje zmogljivosti hladilnih stolpov je le eno od področij prihodnjih investicij. Menimo, da ima ta tema v petletnem načrtu ustrezno prednost. Letos začenjamo uresničevati ta projekt.« Katere so težave, ki bi jih morali odpraviti, če bi želeli podaljšati življenjsko dobo elektrarni? »Ne ugotavljamo posebnih težav. Če bomo še naprej tekoče posodabljali opremo, upoštevajoč tudi kriterije sta- ranja, bo podaljšanje življenjske dobe zgolj administrativni upravni postopek. Pomembno je, da je program spremljanja stanja opreme celovit in sistematičen. Podaljšanje se bo verjetno izvedlo v več manjših korakih. Skupna obratovalna doba, ki jo je mogoče doseči, je 60 let ali več.« Kakšno je sodelovanje elektrarne z okoljem, v katerem njeni objekti stojijo - občino Krško in širšo regijo Posavja? »Na najnižji točki je bilo sodelovanje takoj po osamosvojitvi, ko je zavladala ev-forija predčasnega zapiranja. Takrat NEK ni imela domovinske pravice v Sloveniji in smo morali dokazovati, da je ta objekt smotrno izkoriščati. Danes je doseženo polno razumevanje vloge NEK pri oskrbi z električno energijo, tako države kot drugih institucij in javnosti. V Posavju je objekt sprejet s posebnim razumevanjem. Lokalna skupnost ima poglobljeno razumevanje posebnosti našega obratovanja. K ustrezni podpori pa zagotovo prispeva stabilnost obratovanja elektrarne, trasparentnost našega dela in ne nazadnje finančni učinki, ki jih je lokalna skupnost deležna preko nadomestila. Vse tri elemente je treba dolgoročno zagotavljati, če želimo konstruktiven odnos lokalne skupnosti in dolgoročno sožitje.« I Stane Rožman: »Naša primerjalna prednost pred JE po svetu so kompetentni ljudje.« Kaj pa sodelovanje elektrarne z mednarodnimi institucijami? Kolikokrat vas obiščejo mednarodne misije in kakšne so bile njihove ocene vašega dela? »Čeprav smo edina jedrska elektrarna v državi, to ne pomeni, da smo izolirani. Zelo smo vpeti v različna mednarodna združenja, kar nam omogoča dostopnost informacij, ki so nujne za naše delo. Dolgoročno je najslabša samozadostnost, ki postane hitro nevarna. Mednarodne misije, ki presojajo raven jedrske varnosti, so v Krškem organizirane vsaka tri leta. Poleg tega potekajo tudi druge oblike izmenjav. Danes so varnostne presoje osredotočene na varnostno kulturo podjetja oziroma na človekovo ravnanje. Seveda tudi naši strokovnjaki sodelujejo v mednarodnih misijah po svetu in prispevajo k vsesplošnemu dvigu obratovalnih standardov. Tovrstne misije ob koncu obiska pripravijo pisno poročilo, v katerem ugotovijo področja možnih izboljšav. Doslej so bila tovrstna poročila za našo elektrarno vedno pozitivna.« Glede na oblikovan trg električne energije, konkurenčnost električne energije iz NEK in želje lastnikov po čim večjem zniževanju stroškov - do kod lahko še greste pri zniževanju? Kakšne cilje ste si zastavili? »Pričakovanja lastnikov glede zniževanja stroškov v tržnih razmerah so logična in enaka povsod po svetu. Naša odgovornost je, da zagotovimo varno obratovanje in da dovolj konzervativno presojamo, do katere meje je moč stroške zniževati. V zadnjih desetih letih smo dosegli razumno raven glede stroškov in varnosti obratovanja in v prihodnje ni pričakovati bistvenih sprememb. V današnjih razmerah oba lastnika dosegata pričakovani profit na trgu. Na drugi strani pa je bistveno, da v našem primeru oba lastnika razumeta varnostne vidike tovrstnega objekta in upoštevata naša stališča.« V zadnjih letih se spreminja vloga jedrske energetike tako v svetu kot pri nas. Glede na to, da trajajo postopki od idejnih zasnov do konkretnih rešitev celo desetletje, kakšni so vaši dolgoročni cilji? »Želimo si dolgoročno ohranjati jedrsko opcijo v našem prostoru, zagotavljati tehnološko sodobnost, varnost in stabilnost naše elektrarne. Zgraditev trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov je eden od pogojev za podaljšanje življenjske dobe elektrarne. Nadalje želimo ohranjati znanje in sodelovati pri razvoju jedrske tehnologije v Evropski uniji. Doma pa pričakujemo čim prejšnjo opredelitev jedrske lokacije ali lokacij, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj te dejavnosti - tudi načrtovanje NEK II.« Minka Skubic T Vzorno sodelovanje z jedrski sku objekti Med slovenskimi politiki in župani, ki najbolje poznajo elektroenergetiko, je zagotovo Franc Bogovič, župan občine Krško, v samem vrhu. Je neodvisen podjetnik, ki mu ukvarjanje s politiko ni nujnost. Tudi zato si upa zavzeti stališče do problema in ga jasno povedati. Kot član SLS je drugi mandat župan občine z jedrsko elektrarno in v tej vlogi sodeluje v evropskem združenju jedrskih mest, kjer je letošnje leto podpredsednik. S kakšnim namenom je bilo ustanovljeno združenje jedrskih mest in kakšna je njegova vloga? »Najprej so bila to nacionalna združenja v Franciji, Španiji, Nemčiji in na Švedskem. Potem so ta združenja ugotovila potrebo po medsebojnem povezovanju, špansko združenje AMAC je prevzelo vlogo koordinatorja in njihov generalni sekretar je postal generalni sekretar celotnega združenja, ki so se mu pridružila še mesta z jedrskimi objekti iz Češke, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije in naše Krško. Leta 2000 je bila prva konferenca našega združenja GMF v prostorih Evropske komisije v Bruslju. Na njej so sodelovali tudi predstavniki direktoratov Evropske komisije za transport in energijo, za zdravje in za okolje. Od takrat se vloga našega združenja krepi, ker se je ugotovilo, da obstaja med Evropsko komisijo in našim združenjem naravna povezava, saj so cilji tako Evropske komisije kot lokalnih območij varno obratovanje jedrskih objektov in ustrezno ravnanje z odpadki ter pravočasno zagotavljanje sredstev za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Okrog tega nimamo težav poistovetiti stališča. Med tem pa se je velikokrat pokazalo, da je politika na višji ravni pogosto podrejena trenutni politični kombinatoriki posameznih vlad. Jedrski objekti so običajno zelo hvaležno področje za medstrankarsko politično obračunavanje brez pravih strokovnih argu- mentacij. Zato je k istim ciljem usmerjeni dialog laže vzpostaviti med nami in Evropsko komisijo, in zato nas slednja šteje kot svojega partnerja.« Koliko mest je vključenih v združenje in kako združenje deluje? »V združenju je od 60 do 70 mest iz prej omenjenih držav. V zadnjem času se trudimo, da bi vključili še angleška mesta, vendar pa ima v tej državi lokalna samouprava manjšo vlogo, tako da bi bila primerjava z njimi težja. Vsako leto se člani združenja - župani mest dobimo na letni skupščini, kjer izvolimo predsedstvo z enoletnim mandatom. Predsedstvo predstavlja predsednik, zdaj je to kolega iz Švedske, in dva podpredsednika, eden je iz Madžarske in drugi sem jaz. Predsedstvo se sestane tri- do štirikrat na leto, pregleda delo združenja in pripravi načrt dela. Letos bo naše letno srečanje jedrskih mest oktobra v prostorih Evropske komisije. Naše združenje je tudi soorganizator srečanja programa Cowam, ki se bo odvijal v začetku julija v Ljubljani in v Krškem. To je projekt, ki ga financira Evropska komisija, namenjen pa je ugotavljanju primernih postopkov pri umeščanju zahtevnih objektov v okolje.« Kakšna je vsebina vašega delovanja, kakšno problematiko obravnavate na vaših srečanjih? »Na naših srečanjih izmenjujemo izku- šnje iz posameznih držav, opravimo analizo stvari tako iz lokalnih skupnosti, kjer stojijo jedrski objekti, kot tudi razmere na področju jedrske energetike v posameznih državah.« Kakšen je odnos do jedrskih objektov v posameznih državah? »Razmere v posameznih državah se precej spreminjajo, odvisno od nacionalne politike, ki je trenutno na oblasti. Sicer pa župani ugotavljamo, da je praktično v vseh lokalnih skupnostih vzpostavljen normalen konstruktiven dialog med jedrskimi objekti, občinami in občani. Očitno v poslovnih filozofijah vseh jedrskih objektov prevladuje vedenje, da so odvisni od okolja in zato na tak ali drugačen način z lokalno skupnostjo korektno sodelujejo. Poučen je primer iz Nemčije in Švedske, kjer vladi težita k zapiranju jedrskih elektrarn. Podlage za to niso bile varnostne analize ali tehnološke težave elektrarn, temveč so to politične odločitve, ki so bile sprejete pred sedmimi, osmimi leti, ko je bila situacija na področju oskrbe z elektriko povsem drugačna, kakor je danes. Okolja, kjer so te elektrarne zrasle v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, so te objekte sprejela, v njih so se v velikem številu zaposlili domačini, od objektov dobivajo mesta nadomestila in ti objekti so vpeti v življenje svojih okolij. Poseg politike moti to utečeno sobivanje. S podobnimi problemi so se srečali v Nemčiji tudi ob odločitvi, da ne bodo več uporabljali centralnih odlagališč NSRAO, temveč jih bodo zgradili ob obstoječih elektrarnah, ob vsaki svojega.« Vam to sodelovanje koristi pri spoznavanju izkušenj iz drugih okolij in njihovem v Krško? »S spremljanjem utripa drugih okolij lahko predvidiš, kaj te čaka v določenem primeru reševanja problema in kakšne bodo posledice. S tem, ko vsako leto organiziramo letno srečanje v drugi državi, natančno spoznamo razmere na kraju samem. Prav ta neposredni stik z Evropsko komisijo in pretok vse- 37 21 45 38 stranskih informacij iz drugih okolij mi je prišel zelo prav v minulih letih, ko je bilo treba poznati primerjave z evropsko zakonodajo pri sprejemanju meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o urejanju razmerij okoli NEK in pri sprejemanju sprememb domače zakonodaje, povezane z jedrsko varnostjo, ter pri uveljavljanju uredbe o plačevanju nadomestila lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora ob jedrskem objektu. Kaj ste se naučili od svojih kolegov iz mest Evropske unije, kjer so jedrski objekti, in s čim menite, da ste jih obogatili vi - kot zgledom dobre prakse iz Krškega? »Pomembno se mi zdi, da sem leta 2000 razčistil sam s sabo, ker prej nisem poznal razmer širše po Evropi, da imam kot župan lokalne skupnosti, v kateri je jedrska elektrarna, povsem identičen pogled na jedrski objekt, kot ga imajo moji kolegi - župani drugih mest, vključenih v združenje. Ugotovil sem, da dlje, kot so ljudje od jedrske elektrarne, večja je njihova bojazen in strah do teh objektov. Prav tako skušajo večkrat tovrstne objekte izrabiti za neke politične zgodbe in politična obračunavanja. V domi-cilnih občinah pa je to tema, na kateri se politične točke ne zbirajo in se poskuša do tovrstnih objektov racionalno in odgovorno ravnati. To spoznanje mi je samo še potrdilo pravilnost mojega dotedanjega pogleda in zato mi je veliko pomenilo. Kot zgled dobre prakse, ki je lahko vzor marsikomu zunaj, pa je organizacija sklada za dekomisijo, ki ga imamo v Sloveniji oblikovanega na način, kot ga skuša speljati EU s svojo direktivo, pa ji ne uspe. Tudi EU se zavzema, da bi bili nacionalni skladi izvzeti iz posameznih družb, ki upravljajo jedrske objekte. Prav ta dober primer organizacije sklada si je v Krškem na kraju samem ogledalo vodstvo evropskega združenja GMF, ki je bilo pozitivno presenečeno nad videnim v celotni občini, tako delovanjem sklada, jedrske elektrarne, njene okolice, odnosa do okolja itd.« So vaši sestanki tematski? Ste mogoče na katerem od njih obravnavali tudi odlaganje NSRAO in problematiko, povezano s tem? »Srečanja so tematska. Vsako leto podamo pregled situacije v posameznih državah, kar nam omogoča, da imamo celovit pregled področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki v posameznih državah, s poudarkom na državi gostiteljici, v kateri se odvija vsakoletno srečanje. Predstavniki posameznih držav in predstav- niki Evropske komisije pa nas seznanijo tudi s predvidevanji za prihodnost. Seveda pa mi nismo akterji, ki bi lahko sprejemali odločitve. V okviru takega sodelovanja sem seznanil svoje kolege z aktualnim iskanjem lokacije za odlagališče NSRAO pri nas.« So se s podobnimi težavami srečevali tudi po drugih mestih, ko so iskali tovrstne lokacije? »Bistvena razlika med njimi in nami je, da so te težave pravočasno reševali, in sicer takrat, ko so se gradile jedrske elektrarne, so o tem razmišljali in te rešitve v paketu sprejemali. V tujini so odprta vprašanja drugje, predvsem pri visoko radioaktivnih odpadkih, in ne toliko pri nizko in srednje radioaktivnih odpadkih, ki jih imajo praktično ustrezno skladiščene povsod tudi v državah, o katerih bi mi mislili, da to ni tako. Tudi Madžari so na primer daleč pred nami.« Ostali ste med petimi občinami, ki so ponudile lokacije za odlagališče NSRAO. Če boste ostali tudi v nadaljnjem izboru oziroma če bi bila lokacija pri vas najustreznejša, boste skušali dobiti soglasje občanov tudi na referendumu? »Prav zdaj se pripravljamo na ustanovitev lokalnega partnerstva z Agencijo ARAO z namenom, da v pogovore o lokaciji vključimo čim več zainteresiranih, tako da bo odprt dialog z vsemi zainteresiranimi. Če bomo izbrani in predvidevam da bomo, bo dialog potekal sočasno kot ugotavljanje tehničnih parametrov primernosti lokacije in bo del ugotavljanja družbene sprejemljivosti odlagališča. Predvidevam, da bo ta odprti dialog z občani potekal dve do tri leta. V tem času bo treba odgovoriti na vrsto stvari, od tega, kaj smo delali v preteklosti, kako smo porabili denar, kaj nameravamo v prihodnje, treba bo narediti analize in raziskave s področja zdravstva vplivov na okolje, če bodo prebivalci to zahtevali. Na koncu, če bomo prišli v končni izbor, se bomo morali v občini odločiti, na kakšen način lokacijo sprejeti. Po vsej verjetnosti je za pričakovati, da bo to referendum na ravni naše občine.« Menite, da je sedanji način iskanja lokacije ustrezen? Je dobro, da je zdaj spodbujena k razmišljanju o iskanju lokacije za odlagališče NSRAO celotna Slovenija in da se odpirajo vprašanja in dileme o NSRAO, ki ste jih v Posavju že davno prešli? »O tem imam svoje mnenje in tudi izkušnje iz evropskih povezav v okviru jedrskih mest. V Evropi je bilo še pred nekaj leti videti, da je program jedrske energije v zatonu, danes pa je vsem jasno, da Evropa v naslednjih štiridesetih, petdesetih letih brez jedrske energije nima energetske oskrbe. Po vsej verjetnosti se nemški vladi ne piše najbolje, ker je narobe presodila energetsko situacijo in s tem povezano politiko zapiranja jedrskih elektrarn, kar zelo prispeva k rasti cene elektrike in nekonkurenčnosti njihovega gospodarstva. Danes se zelo resno govori o novih jedrskih objektih v večjem delu Evrope, in kjer razmišljajo o tem, povsod govorijo o starih lokacijah, kjer tovrstni objekti že stojijo. Nekaj k temu prispeva del stare infrastrukture, predvsem pa je pomembna družbena sprejemljivost tovrstnih objektov na obstoječih lokacijah in okoljih, kjer je bistveno boljša kot drugje. Iz tega razloga, ki smo ga vseskozi tudi pojasnjevali Agenciji ARAO, je treba na lokacijo I Franci Bogovič v Krškem gledati z drugega zornega kota. Sedanji način izbora je lahko dvorezen meč. Poziv vsem občinam je odprl razprave o jedrski tehnologiji v vsej Sloveniji in hkrati na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. V prvi fazi se je res prijelo osem lokacij, vendar je to število iz dneva v dan manjše, in lahko se zgodi, da na koncu ostane ena sama ali pa tudi nobena, in sicer prav zaradi sindroma NIMBY (ne na mojem dvorišču), ki ga lahko pospeši prav takšne način iskanja lokacije. V našem okolju pa govorimo tudi o že delujočem jedrskem objektu, o njegovi družbeni sprejemljivosti v naši občini, o sprejemljivosti gorivnih elementov iz NEK, ki ostajajo v našem prostoru. Menim, da Agencija ARAO deluje z malce prevelike distance in s premalo poznavanja razmer na lokalni ravni, kjer deluje jedrski objekt. Prepričan sem, da bi morali predstavniki ARAO bolje poznati in pri svojem delu upoštevati tudi razmere na področju energetike, možnosti prihodnjega razvoja, poznati določila meddržavne pogodbe o urejanju razmerij o NEK. Ves čas spremljamo delo agencije, z njo sodelujemo in vztrajamo na tem, da bomo kre-atorji dogodkov, ki se odvijajo v naši občini, saj smo prepričani, da agencija lahko sama nehote naredi korake, ki bi imeli zelo negativne posledice na področju sprejemljivosti jedrskih objektov v naši občini. Sodbo o tem širokem postopku bom prihranil za njegov konec« Kaj hočete reči, da se že vidi, da denar ni vse, in se občin, predvsem pa ljudi, z njim ne da kupiti v zameno za lokacijo? »Če v krški občini že ne bi imeli delujočega jedrskega objekta, ne bi razmišljali, ali bi ponudili prostor za jedrsko lokacijo za naslednjih tristo let. Mi tega privilegija, da bi izbirali, ali bi imeli ali ne radioaktivne odpadke v našem prostoru, nimamo več. Odločitev je bila sprejeta v preteklosti, objekt je tu, do zdaj nismo imeli z njim nobenih slabih izkušenj. Objekt je umeščen v prostor, normalno deluje in ima vodstvo, ki mu zaupamo. V našem interesu je, da se odlagališče zgradi v času, ko elektrarna obratuje, proizvaja elektriko in jo prodaja. Na našo pobudo je bil spremenjen zakon o jedrski varnosti in sedaj prvič vsebuje letnici, da mora biti državni lokacijski načrt za odlagališče NSRAO sprejet do leta 2008, samo odlagališče NSRAO pa zgrajeno do leta 2013. Z naše strani bi bilo neodgovorno, da se sedaj ne bi vključili v postopek ugotovitve družbene sprejemljivosti odlagališča v neposredni bližini NEK.« Menite, da je z rešitvijo odlagališča NSRAO pove- » zan tudi nadaljnji razvoj NE Krško na obstoječi t lokaciji? I »Prepričan sem, da je v Sloveniji treba v zakonskih rokih zgraditi odlagališče NSRAO. Treba je intenzivno zbirati denar v skladu za razgradnjo NEK s strani obeh lastnic NEK, da bomo ta program lahko plačali. Prav tako je treba poskusiti najti mednarodno rešitev za ravnanje z visokoradioaktivnimi snovmi in izrabljenim jedrskim gorivom. Če bo čez osem let vse to narejeno, bodo mogoče takrat dane možnosti za ponovni premislek o prihodnosti jedrske lokacije. Od države in občine bi bilo odgovorno, da že danes rezerviramo prostor in na takšen način tudi omogočimo nemoten razvoj občini in občanom v bližini NEK, saj se po mojem prepričanju danes omejuje bistveno preveliko območje.« Kako gledata na morebitno lokacijo NSRAO preostali dve posavski občini, ki zdaj dobivata del prispevka za začasno odlagališče in sta se tudi prijavili ter še ostajata v konkurenci za izbor lokacije? Računata na nadaljevanje delne odškodnine? »Ko se je sprejemala meddržavna pogodba, nam je prvič uspelo dobiti odškodnino na račun lokacije začasnega skladišča NSRAO ob NEK. Takrat smo se občine Sevnica, Brežice in Krško dogovorile, da ta prispevek delimo po številu prebivalcev do sprejetja lokacije za trajno odlagališče. Po tem pa ta prispevek pripada v celoti občini, kjer bo lokacija odlagališča NSRAO. To je eno od odprtih vprašanj in po moji presoji bomo morali ta problem ponovno odpreti v prostoru in najti neko sprejemljivo rešitev.« Kako si občina Krško pomaga z nadomestilom, ki ga dobiva na račun jedrske elektrarne v svojem okolju? Kolikšen del proračuna pomeni ta prispevek? »Dejstvo je, da je jedrski objekt moteč za prostor, in so cene zemlje in stanovanj pri nas pod povprečjem v državi, po drugi strani pa prav tak objekt prispeva k gospodarski rasti okolja. Zato poskušamo tudi z nadomestili, ki jih dobimo na račun NEK, intenzivno vlagati v gospodarski razvoj in ustvarjati razmere za normalno gospodarsko rast ter z delom denarja - to je z vlaganji v kulturo, šolstvo, šport - dvigniti kakovost življenja vseh občanov. Na takšen način želimo narediti kompenzacijo v prostoru. Ali smo pri tem uspešni ali ne, bo pokazal čas. Nadomestilo iz NEK pa nam pomeni petino letnega občinskega proračuna.« Minka Skubic POSODABLJANJE PRENOSA RTP Koper čedalje bolj gršča V poletni mesecih so gradbena dela na vrhuncu, zato ne preseneča, da je te dni zelo živahno tudi na gradbišču RTP Koper, ki bo po prenovi prvo Elesovo stikališče v GIS izvedbi. Z montažo ključne opreme naj bi začeli že to jesen, vsa dela pa predvidoma končali v prvi polovici prihodnjega leta. Prenova oziroma natančneje kar zamenjava precej dotrajanega 110 kV stikališča RTP Koper je po začetnih težavah in za energetiko že tradicionalnih zapletih s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj v polnem zamahu, pri čemer na prizorišču po uspešno končanem pilotiranju zdaj poteka gradnja temeljev. Čeprav je bilo po prvotnih načrtih predvideno, da naj bi konkretna gradbena dela začeli že nekaj tednov prej, se je po besedah vodje projekta Martina Hostnika tudi tokrat zapletlo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, tako da se je investicijska ekipa morala znajti po svoje in čas do pridobitve dovoljenja zapolniti z drugimi deli. Ob tem gre poudariti, da je ravno čas pri investicijah, kot je prenova RTP Koper, ključnega pomena, saj je treba vsa dela opravljati, medtem ko stikališče normalno obratuje in ne sme biti oskrba odjemalcev v nobenem trenutku ogrožena. Sicer pa so v RTP Koper pripravljalna dela, ki so zajemala premestitev nekaterih naprav, izvajalci začeli že konec minulega leta in jih do konca letošnjega januarja tudi končali. Omenjena premestitev sekundarnih naprav in celotnega 35 kV stikališča, ki je potekala v sodelovanju z Elektro Primorsko, je bila namreč pogoj za začetek rušitve dela obstoječega objekta in sprostitve prostora za zgraditev novega poslopja, Nadaljevanje na strani 49 401 Poseben stroj s kleščami je enajst metrov visoko stavbo zrušil v rekordnem času kot za šalo. Ves čas rušenja so stavbo polivali z vodo, tako da prahu skoraj ni bilo. 11 POGLED PO EVROP Navdušenje nad Evropo preraslo hudo krizo Dolgo pričakovani vrh Evropske unije, ki je bil 16. in 17. junija v Bruslju, se je kljub obetom, da bo povezavo vendarle rešil zapletov, to pahnil v še večjo krizo, po presoji mnogih politikov celo največjo v njeni zgodovini. Predstavniki držav članic so se namreč po dolgotrajnih pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013 razšli brez dogovora. Peterica članic - Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Španija in Finska - je zavrnila vse kompromisne ponudbe predsedujočega, luksemburškega premiera Jeana-Clauda Junckerja, pogovore pa je zaznamovala huda napetost predvsem med Veliko Britanijo in Francijo. Omenjeni državi sta bili v pogajanjih o večletnem proračunu najbolj oddaljeni - Francija in tudi večina drugih članic namreč pričakuje od Velike Britanije, da se bo postopoma odpovedala svojemu proračunskemu popustu, ki ga je od leta 1984 deležna zaradi manjše porabe sredstev za kmetijstvo, njen premier Tony Blair pa je to zavrnil. Kot je pojasnil, se je pripravljen o rabatu pogovarjati le, če se odpre vprašanje strukture celotnega proračuna, predvsem njegove kmetijske porabe, ki zavzema približno 40 odstotkov evropske blagajne, največ od tega je namenjenih Franciji. »Nesmiselno je, da dajemo toliko denarja kmetijstvu, v katerem je zaposlenega manj kot pet odstotkov prebivalstva,« je prepričan Blair. Francija je njegovo zahtevo takoj zavrnila, pri tem je stopila na njeno stran Nemčija, med nezadovoljnimi pa sta bili še Nizozemska in Švedska, ki plačujeta v proračun glede na svoje število prebivalcev nesorazmerno velik znesek. Zadnjima in Veliki Britaniji sta se pridružili Španija in Finska, vse skupaj pa so zavrnile kompromisne predloge, ki jih je pripravil predsedujoči Uniji, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. V zadnji ponudbi je predlagal, da se proračun za 27 držav za sedem let, od začetka leta 2007 do izteka 2013, omeji na 867,6 milijarde evrov ali na 1,056 odstotka bruto domačega proizvoda razširjene Unije, kar bi ugajalo predvsem velikim plačnicam, ki so zahtevale omejitev na največ en odstotek. Kljub dodatnemu rezu za 3,4 milijarde evrov se voditelji niso mogli uskladiti, in pogajanja so propadla. Jean-Claude Juncker, ki si je ob koncu vrha v Bruslju za svoja prizadevanja poleg pohval večine voditeljev članic prislužil celo novinarski aplavz, je bil po pogajanjih zelo razočaran, saj je presodil, da se je znašla Evropska unija po propadu pogajanj »ne le v krizi, temveč v globoki krizi«. »Želeli smo zagotoviti dogovor o novi perspektivi. A smo pogoreli. Tako pri proračunu kot ustavi je prišlo do spopada dveh ideologij,« je tudi opisal razmere Juncker, katerega »navdušenje nad Evropo je doživelo hud udarec«. Dogovor je bil blizu, a nekatere države ga preprosto niso želele, je še poudaril. Peterice članic, ki so zavrnile vse njegove kompromisne ponudbe, sicer ni poimenoval, čeprav je jasno, kdo je po njegovem glavni krivec: britanski premier Tony Blair, ki pri rabatu ni popustil niti za malenkost. Burni odzivi predstavnikov držav Neuspeli vrh je podobno kot pri predsedujočem zbudil razočaranje pri številnih predstavnikih držav Evropske unije. Tony Blair dogodka sprva niti ni želel komentirati, pozneje pa je dal izjavo britanski zunanji minister Jack Straw, ki je evropskim voditeljem očital, da stremijo k Uniji, ki jo določa preteklost. »Evropa je razdeljena in ločnica poteka med tistimi, ki želijo unijo prihodnosti, in tistimi, ki želijo Unijo, ujeto v preteklost. Vlade, ki so v pogajanjih Veliki Britaniji očitale nepopustljivost pri rabatu, so na napačni strani ločnice. To je trenutek težav, pa tudi priložnosti.« Ob koncu je obljubil, da bo Velika Britanija ponudila nove smernice med svojim predsedovanjem Uniji. Sicer pa so predstavniki omenjene države vztrajali pri tem, da je nedopustno, da namenja Unija tolikšen del denarja kmetijstvu, ki zavzema majhen del njenega gospodarstva. Slovenija je takoj po neuspešnem poskusu dogovora o novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 začela pogajanja za bolj ugodno delitev na statistične regije. Slovenija predstavlja namreč po dosedanjih predlogih eno samo regijo, zaradi česar bi izpadla iz kroga upravičenk največjega dela pomoči. Kot je povedal predsednik slovenske vlade Janez Janša, si bo država prizadevala za razdelitev na dve regiji, s čimer bi lahko dobila bistveno več sredstev iz naslova evropskega strukturnega in kohezijskega sklada. Nemški kancler Gerhard Schroeder je Veliki Britaniji kot glavnemu krivca za propadla pogajanja ob bok postavil Nizozemsko. »Menim, da je bil dogovor dosegljiv. Nimamo ga samo zaradi nepopustljivosti Nizozemske in predvsem Velike Britanije,« je dejal in ocenil, da Evropska unija zdaj v eni najhujših kriz v svoji zgodovini. Podobnega mnenja je bil francoski predsednik Jacques Chirac, ki je kritiziral »sebičnost« Londona. Kot rečeno, so bila pogajanja najbolj napeta prav zaradi nesoglasij med Francijo in Veliko Britanijo. Zadnja je vztrajno poudarjala, da se je o rabatu, ki bo za letos znašal okrog pet milijard evrov, pripravljen pogovarjati 1498 421 le po zagotovilu o začetku reforme strukture proračuna, še posebej njenega kmetijskega dela, ki pa je do leta 2013 zamrznjen že od oktobra 2002. Rešitve, ki jih je v tej smeri predlagal Luksemburg, je Chirac sprva zavračal, a nato v želji po dogovoru vendarle popustil. London na kaj takega ni bil pripravljen, britanski diplomati so celo poudarjali, da se z dogovorom sploh ne mudi. Nova perspektiva bo začela veljati šele leta 2007, časa je torej dovolj za pogajanja o boljšem proračunu, so trdili. Za zadnji poskus so se v trenutku, ko so pogajanja pravzaprav že propadla, odločile še nove članice Unije, ki so ponudile, da se v zameno za dogovor odpovedo svojemu delu proračunskega izplena. Gesta je vsekakor vrgla slabo luč na stare članice, kar je priznal tudi predsedujoči Uniji: »Sram me je bilo, ko sem slišal, da celo nove države članice, ena revnejša kot druga, pravijo, da so se za dogovor pripravljene odpovedati delu svojih sredstev,« je dejal Juncker, njegovega mnenja pa sta bila tudi Chirac in Schroeder. K ustavi spet čez eno leto Vprašanje finančne perspektive pa, kot je znano, ni edino, ki spodjeda prihodnost Evropske unije. Razhajanja so namreč čedalje večja tudi o ustavi. Naj spomnimo, da je doživel dokument konec maja in v začetku junija dvakratno zavrnitev. Najprej so se proti njej v 55 odstotkih izrekli francoski volivci, nekaj dni pozneje pa so jim sledili še Nizozemci, kjer je »nee« na volilnih lističih obkrožilo kar 65 odstotkov volilnih upravičencev. Razlogi za takšen razplet so različni - po mnenju analitikov so Francozi glasovali predvsem proti politiki domače vlade, Nizozemci pa so izrazili nelagodje zaradi sedanjih razmer v državi. Zaradi previdnosti, da se slab rezultat ne bi ponovil še tretjič, so Britanci referendum zamrznili, saj naj bi bilo po javnomnenjskih raziskavah proti ustavi kar 64 odstotkov anketiranih. Podpora je začela padati tudi drugod - v Lu-ksemburgu, kjer je referendum napovedan za 10. junij, je delež tistih proti skorajda iz nič narasel na 38 odstotkov, podobno kaže na Danskem (referendum je napovedan za 27. september), na Češkem, kjer bodo glasovali o ustavi prihodnje leto, je za manj kot dvajset odstotkov ljudi, podpora pa je začela padati tudi na Poljskem. Voditelji so se na tokratnem srečanju sicer bistveno manj ukvarjali z ustavo kot s proračunom, kljub temu pa so se strinjali, da se mora po dvojnem ne proces ratifikacije nadaljevati, čeprav so mnogi prepričani, da je ustava »mrtva«. Vsekakor pa je jasno, da roka za sprejetje ustave, ki je postavljen za november 2006, ne bo mogoče izpolniti, med drugim zaradi tega, ker potrebujejo države čas za premislek in razprave, so se strinjali voditelji. Evropska unija naj bi se tako k vprašanju ustave vrnila v prvi polovici leta 2006. V prihodnjih mesecih bo prihodnost Evropske unije torej precej negotova. Velika Britanija, ki jo mnogi voditelji krivijo za največjo krizo v evropski zgodovini, je obljubila, da si bo kot predsedujoča prizadevala, da bo dogovor o proračunu dosežen do konca leta. Sedanji predsedujoči Jean-Claude Juncker je prepričan, da to ni mogoče. Soglasje bo po njegovem dosegljivo v najboljšem primeru šele prihodnje leto, a še to bo precej odvisno od pripravljenosti Velike Britanije na kompromise. Simona Bandur Povzeto po STA I 20 12037393 10 Vetrna elektrarna Tauernwindpark Vetrna elektrarna Tauernwindpark stoji na gorskem grebenu v avstrijskih gorah Niedere Tauern, severno od Gradca, na 1.850 metrov nadmorske višine. Področje pokriva sto metrov širok in 1,3 kilometra dolg trak zemljišča na gorskem grebenu med vrhovoma Kobaldeck in Pichlerstein ter je pravokoten glede na glavne smeri vetra. Na omenjeni lokaciji so leta 2002 postavili vetrno polje z enajstimi vetrnimi turbinami tipa Vestas 66. Vsaka od njih pa ima moč 1.75 MW. Skupna ocenjena moč vetrnega polja je 19,25 MW, letna proi-zvodnja pa znaša tudi do 45.5 GWh električne energije. To pomeni letno oskrbo z elektriko za okrog 15.000 gospodinjstev oziroma pokrivanje 0,8 odstotka potreb avstrijske Štajerske po električni energiji. Lokacija vetrne elektrarne je zunaj območij Nature 2000, je pa širša lokacija Niedere Tauern vključena v Naturo 2000. Projekt Tauernwindpark Oberzeiiring je Evropska komisija sprejela v 5. okvirni program. Evropska komisija zaradi raziskovalnih razlogov finančno podpira dve turbini v skupnem znesku skoraj poldrugi milijon evrov. Omenjeno vetrno polje se nahaja na območju, ki ni urbanizirano in degradirano. Pobudo za lokacijo je dal zasebnik in ne država. Postavitev vetrne elektrarne v Oberzeiiringu si je zamislil svetnik za trgovino Franz Brunner iz Knittelfelda na avstrijskem Štajerskem, ki je operater Uitz Mill-a in hidroelektrarne. Kot navdušenega lovca so ga motili močni vetrovi, ki so nenehno pihali iz Kobaldeca. Porodila se mu je zamisel, da uporabi ta dostopni energetski vir in da bi proizvajal električno energijo ne le z uporabo vode, temveč tudi vetra. Brunner je pri uresničitvi zamisli poiskal pomoč strokovnjakov, in sicer podjetje Energiewerkstaat GmbH. To je tehnično razvojna agencijo za vetrno energijo, ki je začela meritve vetrnega potenciala v okviru projekta Altener. Rezultati meritev so bili nadpovprečni. Nadaljnji koraki za razvoj projekta so bili finančno in časovno zelo zahtevni, zato je razvoj prevzel gospod Trauttmansdorf. V ta namen je leta 1999 ustanovil podjetje Tauernwindpark Windkraf-tanlagen, ki upravlja vetrni park. Izbrali so podjetje Vestas Enotne meritve na omenjeni lokaciji so pokazale, da je povprečna hitrost vetra 7 m/s, kar je primerljivo z vetrnimi razmerami na Severnem morju. Zaradi ugodnih rezultatov meritev se je podjetje Tauernwindpark GmbH lotilo načrtovanja vetrne elektrarne in zbiranja potrebnih dovoljenj. Spomladi leta 2001 so bila sprejeta vsa dovoljenja za gradnjo vetrne elektrarne. Zaradi tehničnih zapletov z dobaviteljem je leta 2001 izšel nov razpis, na katerem je bilo za dobavo vetrnih turbin izbrano podjetje Vestas. Omenjeno podjetje je namesto dobave dvanajstih vetrnih turbin ponudilo dostavo enajstih vetrnih turbin z višjo produktivnostjo, kar bi ekonomsko, tehnično in ekološko izboljšalo projekt. Zaradi te spremembe je bilo treba pridobiti nova dovoljenja na področju ohranjanja narave, pridobivanja električne energije in konstrukcije elektrarne. Postavitev vetrnih turbin na zemljišču, ki ni namenjeno gradnji, na avstrijskem Štajerskem po zakonu ni dovoljena. Zato je bilo treba spremeniti namembnost zemljišča, na katerem so postavili vetrno elektrarno, ki je nad gozdno mejo. Mestni svet v Oberzeirinu je konec novembra 1999 izglasoval spremembo namembnosti lokacije, namenjene vetrni elektrarni. Na javni razgrnitvi ni bilo nasprotovanja gradnji. Predstavnik elektrarne Tauernwindpark Peter Bartoleit: »Ker je vetrna elektrarna na višini skoraj 1900 metrov, ni bilo veliko ugovorov okoliškega prebivalstva. Še največ težav je bilo s pridobitvijo lastništva parcel za izgradnjo poti, ki je bila nujno potrebna zaradi dovoza težjih delov pri gradnji elektrarne in njenega vzdrževanja. Sicer pa so morali investitorji kljub visoki legi lokacije pridobiti kar petdeset dovoljenj za postavitev vetrnega polja.« V Sloveniji še nimamo vetrne elektrarne, sedanji postopek pa terja najmanj 35 dovoljenj. Avstrija sodi med države Evropske unije, ki imajo več kakor 100 MW moči vetrnih elektrarn.V državah Unije različno izrabljajo vetrno energijo. Med letoma 2003 in 2004 se je skupna instalirana zmogljivost vetrnih elektrarn v Uniji povečala za petino, to je na dobrih 34.200 MW. Na prvem mestu je Nemčija, ki ima več kakor 16.000 MW vetrnih elektrarn, sledita Španija z 8.000 MW in Danska s 3.000 MW. Dejstvo pa je tudi, da vetrnih elektrarn med državami Evropske unije nimata le Slovenija in Malta. Potrebna pridobitev številnih dovoljenj Bolj zapleteno je bilo pri iskanju energetskih dovoljenj. Na podlagi energetskih zakonov avstrijske Štajerske morajo vetrne turbine z močjo več kot 500 kW pridobiti dovoljenja za obratovanje. To vključuje tudi pogajanja z lastniki zemljišč in lokacij. Vloga za energetsko dovoljenje z vsemi načrti in tehničnim opisom je bila vladi avstrijske Štajerske poslana oktobra leta 2000. Oddati je bilo treba številne dokumente. Dovoljenje družbe Det Norske Veritas za vsako vetrno turbino (tip vetrne turbine), vključno z identifikacijsko številko. Soglasje proizvajalca, da bodo upoštevani evropski standardi (varnostne zahteve, nizki napetostni standardi, elektromagnetni vpliv na okolje). Potrebne so bile tudi garancijske listine proizvajalcev 47 rotorjev, da so bili ti pravilno proizvedeni in testirani z identifikacijsko in proizvodno številko. Potrebovali so tudi protokole pri zagonu turbin, ki morajo vsebovati vse podatke o prilagoditvah. Potem poročilo izvajalca glede visokonapetostnih žic, ki kaže, da je bilo delo opravljeno v skladu z ÖVE 1 in EH41. Treba je bilo pridobiti še posebno dovoljenje za električni vod, od stikalne opreme do transformatorske podpo-staje v Teufenbachu. Opravljena so bila tudi pogajanja z lastniki zemljišč za 21 kilometrov dolg podzemni vodnik. Dovoljenja za podzemne napeljave vodnikov in priklop na transformatorsko podpostajo so pridobili decembra leta 2001. Treba je bilo seveda dobiti tudi gradbeno dovoljenje, vendar pa je morala deželna vlada Koroške prej spremeniti namembnost lokacije in je ustrezna zemljišča namenila za izrabo vetrne energije, kar je storila decembra 2001. V skladu z dovoljenjem oddelka za letalstvo je bilo treba na vrhu treh turbin namestiti neutripajo-če signalne luči, ki jih morajo vključiti, kadar svetloba pade pod 12 Luxov. Dovoljenje oddelka za okolje na avstrijskem Štajerskem so graditelji pridobili marca leta 2001. Gradbišče je bilo omejeno na minimum, kar je pomenilo, da obstoječe ceste niso smeli širiti. Za žerjave so bile na razpolago majhne delovne površine, med delom pa morali voziti prek podlage iz desk, položene na površino vegetacije. Transformatorji v vetrnih stolpih »Lokalno prebivalstvo ni nasprotovalo postavitvi vetrnih elektrarn, kar je bila posledica dobrega obveščanja prek številnih organiziranih dogodkov in rednih diskusijskih skupin v lokalnih gostiščih in neprestanega toka informacij v javnih občilih. Sicer pa v neposredni bližini vetrnih elektrarn stalno živi le en prebivalec, saj je območje precej neobljudeno. Kljub temu ga po postavitvi vetrne elektrarne obiskuje kar precejšnje število turistov,« pravi Peter Bartoleit in nadaljuje: »Med težjimi postopki je bila pridobitev soglasja glede dostopne poti. Obstoječo gorsko cesto Höenstrasse sta zgradila dva zasebna cestna izvajalca. Cesta je v lasti dvajset različnih lastnikov. Primerno rešitev so vpletene stranke iskale več kakor tri leta. Odkupljena so bila vsa okoliška zemljišča, saj je bilo treba za postavitev vetrne elektrarne in dostop do nje cesto razširiti. Opravili pa so tudi več kot 150 pogovorov z lastniki zemljišč. Lastnikom zemljišč so morali plačati več kot 650.000 evrov, še vedno pa imajo pravico do uporabe ceste. Tako je bila rešena ena največjih težav, to je dostop do lokacije.« Pri postavitvi vetrnega polja je bilo poskrbljeno za varovanje okolja in pokrajine. Turbine so pripeljali na mesto gradbišča s posebej zasnovanimi vozili, zato dostopne ceste ni bilo treba veliko širiti. Zelo zanimiva je bila tudi postavitev transformatorjev, ki so jih umestili kar znotraj vetrnih stolpov, in ne - kot je običajno - v posebnih zgradbah. Graditelji so želeli ohraniti naravno floro in strukturo tal. Tudi pri gradnji temeljev in kopanju jarkov za električne vodnike je bilo poskrbljeno za varovanje okolja. Po končani gradnji je bilo celotno zemljišče vrnjeno v prvotno stanje. Samo postavitev in delovanje vetrnega polja pa so tudi posneli in predvajali po internetu. Jože Skok 441 Veterne elektrarne na Avstrijskem Štajerskem zagotavljajo elektriko za 15.000 gospodinjstev. Gospodarska zbornica: pred novim začetkom ali koncem? Gospodarska zbornica Slovenije se je v iztekajočem se mesecu znašla pred korenitimi spremembami, ki bodo odločale o njenem nadaljnjem obstoju. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč pripravilo predlog novega zakona o gospodarski zbornici, ki želi odpraviti obvezno članstvo. Če bo parlament jeseni zakon sprejel, bodo o usodi ustanove odločali njeni člani, ki bodo povedali, ali želijo, da zbornica posluje naprej s prostovoljnim članstvom, ali pa bo morala konec prihodnjega leta v likvidacijo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) deluje po sistemu javnopravnih zbornic, ki izhaja iz evropskega kontinentalnega modela. Po njem ima avtonomen, strokoven in reprezentativen značaj ter stabilno finančno oporo v obvezni članarini, kar ji med drugim zagotavlja možnosti za izvajanje javnih nalog in javnih pooblastil, kakor so zapisali na Ministrstvu za gospodarstvo. Temu nasproten je anglo-ameriški model, ki ne pozna obvezne članarine, marveč je izrazito tržno interesno usmerjen. Njegovo delovanje je torej odvisno predvsem od učinkovitosti tržnih mehanizmov, zaradi česar se postavljajo vprašanja reprezentativnosti, strokovne neodvisnosti, ustrezne teritorialne pokritosti zbornic, obenem pa so lahko zaradi nezanesljivega financiranja okrnjene njene javne funkcije. Prav na te pomanjkljivosti anglo-ameriškega modela so opozorili predstavniki GZS, toda ministrstvo vztraja, da gospodarstva ne smemo povezovati s prisilo in tako mora biti tudi »izhodišče za združevanje v zbornice prostovoljno, saj lahko skupne interese najbolje opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami«. Po predlogu zakona naj bi bila gospodarska zbornica samostojno, nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in se zaradi skupnih interesov združujejo. Kakor so dodali na ministrstvu, je mogoče tudi na zasebnopravno obliko zbornice prenašati javna pooblastila, torej funkcije, ki so sicer v pristojnosti državne uprave. Zbornični sistemi v Evropi Kakor smo že razložili, so gospodarske zbornice v Evropski uniji organizirane na temelju dveh modelov: modelu javnopravnega statusa, kot ga poznajo v Nemčiji, Franciji, Španiji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Avstriji, ter modelu zasebnopravnega statusa, ki je uveljavljen v Belgiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem, Irskem, Danskem itd. V teh sistemih so zbornice urejene kot družbe z omejeno odgovornostjo, društ- va ali celo kot javne trgovinske družbe, denimo, na Irskem. Poleg tega se evropski zbornični modeli razlikujejo glede na število vključenih zbornic, in sicer na ureditve z eno samo nacionalno zbornico (Luksemburg, Danska in Portugalska) ter ureditve z večjim številom zbornic, ki so vključene v koordinacijsko strukturo, poznajo pa jih v preostalih državah Evropske unije. Razlike med modeloma zbornic z javnopravnim oziroma zasebnopravnim statusom se kažejo tako pri širini članstva kot tudi pri oblikah financiranja, funkcijah in težnjah širjenja. V prvi skupini je članstvo načeloma obvezno in je povezano z vpisom v register gospodarskih subjektov, v drugi pa prostovoljno. Financiranje v prvem sistemu je pretežno fiskalno ali parafiskalno, v drugem je glavni vir članarina, v prvem število funkcij narašča, saj dobivajo zbornice od države številna javna pooblastila, v drugem pa država nerada prenaša pristojnosti na zbornice, zato opravljajo le naloge, ki so v interesu članstva, ne pa tudi v javnem interesu, so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo. Pomembna razlika se kaže še v strukturi organov zbornice - javnopravne ustanove regulira država s svojimi akti ter soodloča v njej s posebnim elektorskim telesom, zasebnopravne pa vodijo izvoljeni člani po postopku, opredeljenem v aktih zbornice. Oblikovanje obeh temeljnih sistemov ima tudi svojo zgodovino. Javne gospodarske zbornice so se v svoji najbolj temeljni obliki prvič pojavile že konec 16. stoletja v Franciji kot združenja trgovcev in proizvajalcev, šele pozneje pa je na to področje poseglo javno pravo. Druga oblika ima korenine v Veliki Britaniji, kjer so se zbornice izoblikovale ob koncu 18. stoletja in se kot subjekti zasebnega prava ohranile do danes. Oba modela se pojavljata v različnih oblikah - v javnopravnem modelu jih ustanavlja in oblikuje država, drugod pa nastajajo avtonomno, vendar jim država podeli javnopravno subjektiviteto. Zakonska urejenost Kot so v gradivu o predlogu zakona o gospodarskih zbornicah zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, je v zadnjem desetletju in pol večina novih članic Evropske unije ter del držav nekdanjega vzhodnega bloka preoblikovala zbornično združevanje v anglo-ameriški model brez obveznega članstva in članarine. Med njimi so, denimo, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Češka Republika, Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Romunija, Moldavia, Ukrajina, Ruska Federacija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Ciper in Malta imata takšen sistem že od nekdaj, Slovenija pa je med novinkami edina, ki sledi modelu obveznega članstva, so poudarili pripravljavci gradiva. Po novem predlogu naj bi se to torej spremenilo in z novo zakonodajo se bo Slovenija predvidoma uvrstila med države, v katerih delujejo zasebnopravne zbornice na podlagi posebnega zakona. V Evropi namreč tudi na tem področju obstajajo razlike, saj poznamo države, kjer imajo prav tako zakone, ki urejajo zbornično delovanje, med njimi so Češka, Madžarska, Poljska, Švedska, Finska, Latvija, ter države, kjer v ta namen niso sprejeli posebnih zakonov, denimo, Velika Britanija, Irska, Ciper, Malta, Bolgarija, Estonija ... Kot smo ravnokar navedli, deluje na podlagi posebnega zakona iz leta 2002 finska zbornica, ki obstaja že 145 11828137 od leta 1918. Je osrednja organizacija, ki sledi poslovnim interesom na ravni države, članstvo v njej je prostovoljno, njene dejavnosti pa so financirane s članarinami. Nacionalna Gospodarska zbornica Češke ima pravno podlago v zakonu iz leta 1992, ki prav tako določa prostovoljno članstvo. Vsega skupaj 88 okrajnih zbornic je povezanih regionalno in sodi pod omenjeno, osrednjo institucijo. Na Madžarskem delujejo zbornice na podlagi pravnega akta iz leta 1999 kot javno telo na podlagi prostovoljnega članstva, pri čemer je treba dodati, da je prostovoljno članstvo v lokalnih zbornicah, ki se morajo obvezno vključiti v nacionalno zbornico. Gospodarska zbornica Poljske je bila ustanovljena s parlamentarnim aktom o gospodarskih zbornicah deset let prej, torej 1989. Omenjeni akt je določil, da bo članstvo v zbornici, ki je organizirana na podlagi regionalnega, poklicnega, branžnega in podobnega povezovanja, prostovoljno. Regionalno se povezujejo tudi švedske gospodarske zbornice, ki so bile ustanovljene z zakonom iz leta 1990. Slednji je nadomestil predhodno kraljevo resolucijo, ki je sicer precej podobno kot zakon urejala to področje, sicer pa je nov pravni okvir prinesel predvsem okrepitev pravnega statusa administracije pri izdajanju dokumentov in jo povezal z državo. Švedske zbornice -vsega skupaj jih je dvanajst - so zasebnopravne, kar pomeni, da članstvo v njih ni obvezno. Financirajo se s članarinami, pri čemer ima vsaka zbornica svoj sistem. Gospodarsko zbornico Slovaške sestavlja devet regionalnih zbornic, ki niso samostojne pravne osebe. Osrednja zbornica deluje na podlagi zakona iz leta 1992, ki je predvidel obvezno članstvo, od sredine leta 1996 pa je članstvo prostovoljno. Primeri zasebnih in avtonomnih ustanov V nasprotju z navedenimi primeri zbornica na Irskem ni bila ustanovljena na podlagi zakona, marveč je zasebna organizacija, ki obstaja že od leta 1923 in predstavlja 55 lokalnih zbornic. Kar 90 odstotkov članov je predstavnikov malih in srednjih podjetij. Kakor smo že omenili, imajo še daljšo tradicijo britanske gospodarske zbornice, ki prav tako niso nastale na podlagi zakona; organizirane so na lokalni ravni in zagovarjajo interese lokalnih podjetij. Glavna zbornica je tako zelo majhna in le koordinira delo preostalih, s čimer želi preprečiti podvajanje dela. Interese lastnikov zastopa Konfederacija britanske industrije. Po vzoru britanskega modela je urejena Gospodarska zbornica Malte, prav tako avtonomna institucija. Ustanovljena je bila leta 1848 na podlagi anglosaksonskega modela zasebnega prava. Organizacija se financira v glavnem s članarino vključenih podjetij, sicer pa obstaja na Malti - podobno kot v Veliki Britaniji - poleg zbornice še nacionalno predstavništvo industrije (Malta Federation of Industry). Estonska gospodarska zbornica je bila sprva organizirana kot javna ustanova, leta 1989 pa se je reorganizirala v zasebno s prostovoljnim članstvom. Med člani je kar 95 odstotkov malih in srednjih podjetij, po večini iz tekstilnega, prehrambnega, kovinskega in gradbenega sektorja. Višina članarine je določena glede na število zaposlenih v podjetju, pozna pa dve vrsti članov: dejavne in podporne. V prvo skupino sodijo zasebne ali javne pravne osebe iz Estonije, ki se ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi, lokalni predstavniki tujih podjetij ter samostojni podjetniki, ki se strinjajo s statutom in plačujejo članarino. Dejavni člani imajo pravico glasovanja v splošni skupščini ter posebne pravice in obveznosti. Podporni člani so fizične ali pravne osebe, ki želijo sodelovati z zbornico, se strinjajo z njenim poslanstvom in so ji pripravljeni pomagati. Nimajo volilne pravice, prav tako jim ni treba plačevati članarine. Slovenski javnopravni model Slovensko gospodarsko zbornico, ki je urejena po javnopravnem modelu, sestavlja 19 gospodarskih in poklicnih zbornic. V obdobju po letu 1991 so se uveljavile kot poseben tip pravnega subjekta, vendar po mnenju ministrstva za gospodarstvo do danes niso dobile jasnih okvirov in vsebine, zato je treba sistem, v katerem se je pokazala vrsta slabosti, spremeniti, predvsem pa prenoviti. GZS se s tem ne strinja in opozarja na pomanjkljivosti predloga zakona, med drugimi na vprašanje reprezentativnosti, predvsem pa na težave z izpolnjevanjem javnih nalog. Zdaj namreč opravlja približno 60 odstotkov splošnih javnih nalog za slovensko gospodarstvo, za kar porabi približno tri milijarde tolarjev. Jožko Čuk, predsednik GZS, je tako zahteval, da predlagatelj zakona javno pove, kdo bo po uveljavitvi novosti izvajal te naloge in kako se bodo financirale. Prav tako pomembno vprašanje, ki se pojavlja ob sprejemanju novega zakona, je, kakšna usoda čaka druge zbornice, predvsem obrtno in kmetijsko-gozdarsko. Na ministrstvu so pojasnili, da z zakonom ne morejo spremeniti obrtnega zakona, po katerem je imenovana Obrtna zbornica Slovenije (OZS), bo pa to verjetno vplivalo nanj. Sicer pa so tudi člani skupščine OZS na seji v začetku junija podprli prenovo zborničnega sistema, po katerem bi bili obrtniki združeni v Zbornico obrti in podjetništva, ki bi imela obvezno članstvo. Kljub številnim odprtim vprašanjem za zdaj vse kaže na to, da bo odločitev o spremembi GZS sprejeta. Predlog naj bi že septembra dobili v roke poslanci in ga bodisi potrdili bodisi ovrgli, zadnjo besedo pa bodo imeli člani zbornice. Vseh 65 tisoč bo v šestih mesecih po sprejetju zakona z navadno večino odločilo, ali se bo GZS prilagodila novi zakonodaji in še naprej poslovala kot gospodarska zbornica s prostovoljnim članstvom ali pa bo morala v likvidacijo. O prihodnosti GZS bo torej mogoče kaj več povedati šele jeseni, vsekakor pa se lahko zgodi, da ustanove, kot jo poznamo danes, po letu 2006 ne bo več. Povzeto po predlogu zakona Ministrstva za gospodarstvo in STA 65 Upravljanje z vsebinami na medmrežju Internet ponuja številne možnosti za izobraževanje, vendar zahteva od učenca povsem drugačen, predvsem precej bolj dejaven pristop. Peter Baum-gartnen, univerzitetni profesor iz Hagna, je nedavno opravil raziskavo, na podlagi katere je najprej opredelil glavne tipe klasičnega učenja ter jih prenesel na uporabo svetovnega spleta. Kot je ugotovil, se tako kot pri klasičnem izobraževanju tudi pri uporabi interneta uporabniki razlikujejo predvsem glede na vlogo, ki jo v procesu zavzemajo - lahko so namreč le sprejemniki informacij, lahko pa tudi dejavno sodelujejo in pomagajo pri oblikovanju mnenja, ki se širi po internetu. Peter Baumgartner je v raziskavi pregledal več kakor 130 tipov sistemov za upravljanje izobraževalnega procesa (LMS ali Learning Management Systems) ter nadaljeval delo s proučevanjem približno 250 sistemov za upravljanje z vsebinami (CMS ali Content Management Systems). Na podlagi tega je izdelal tri prototipe izobraževalnih modelov in pet tipov sistemov za upravljanje vsebin, ki so uporabni v izobraževanju. Prvo in drugo skupino tipov je med sabo povezal in poskušal ponazoriti tako načine izobraževanja kot tudi vloge, ki jih v procesu zavzemata učenec/uporabnik in učitelj/upravljalec spletnih strani. Izobraževalni modeli, ki jih je identificiral omenjeni avtor, so povsem klasični in jih je z lahkoto mogoče prepoznati. Prvi temelji na prenosu znanja, ki ga je Baumgartner poimenoval Poučevanje I. V tem primeru je izvor učenčevega znanja učiteljevo znanje. Ta ve, kaj se morajo učenci naučiti in zato je njegova odgovornost, da jim vsebino na preprost način posreduje. Pri tem mora vendarle biti pozoren, da znanja ne bi prejeli prehitro, saj si ga tako ne bodo zapomnili, marveč mora biti proces nekoliko bolj poglobljen. Takšen način poučevanja je dandanes pravzaprav že nekoliko zastarel, saj prevladuje prepričanje, da je izobraževanje veliko bolj uspešno, če pri njem učenec tudi dejavno sodeluje. Drugi model (Poučevanje II), ki temelji na pridobivanju, sestavljanju in kopičenju znanja, je že veliko bolj dejaven -učenec mora v tem primeru sodelovati tako pri načrtovanju izobraževanja kot tudi pri pregledovanju znanja. Njegova dejavnost je torej tista, ki podpira učni postopek ali celo pogoje, ki so nujni za njegovo izvedbo. Učenje je kot pri prvem modelu še zmeraj pod učiteljevim nadzorom, le da tokrat tudi popravlja morebitne nepravilne predpostavke, napačne učne navade ali načine razmišljanja in pomaga učencem pri oblikovanju doslednega modela mišljenja o temi, ki jo obdelujejo. V prvem modelu v nasprotju s tem učenčeve dejavnosti niso pomembne, marveč le rezultati, Evropska unija^^ Velike razlike v plačah Zaposleni v industriji in storitvenih dejavnostih v 25 članicah Evropske unije so leta 2002 po podatkih, ki jih je zbral evropski statistični urad Evrostat, v povprečju zaslužili 26.800 evrov. Kot je ugotovil, so razlike med njimi ogromne: delavci v Veliki Britaniji so na primer zaslužili v tem letu povprečnih 36.200 evrov, v Latviji pa le 3200 evrov. Državljani z najvišjimi plačami so še Luksemburžani, ki so zaslužili 35 tisoč evrov, Nemci s 34.600 evri, Irci s 30.800, Švedi s 30.200 ter Nizozemci z nekaj več kot 30 tisoč evri. Na repu lestvice pa so se poleg Latvijcev znašli Litovci s 3600, Estonci s 4400 in Slovaki s pet tisoč evri zaslužka leta 2002. V Sloveniji je znašal letni zaslužek 10.080 evrov. Kakor je poudaril Evrostat, je treba pri tej primerjavi upoštevati razlike v cenah med državami oziroma standard kupne moči. V tem primeru so razlike med članicami manjše, razmerje med plačami in cenami pa je najbolj ugodno v Luksemburgu, Nemčiji in Veliki Britaniji, najmanj pa v baltski trojici. Zanimivi so tudi podatki o razlikah med plačami po spolu. Leta 2002 so Evro-pejke dosegle le tri četrtine plač moških. Njihova povprečna plača je znašala 21.400 evrov, moški pa so zaslužili v povprečju 29.900 evrov. Relativne razlike so bile največje v Veliki Britaniji, na Danskem in na Cipru, kjer so bile plače žensk za tretjino nižje od moških. Manj kot 20-odstotno razliko so na Evrostatu izračunali za Madžarsko, Poljsko, Litvo, Belgijo, Švedsko, Finsko in Slovenijo. Pri nas so ženske leta 2002 v povprečju zaslužile 9170, moški pa 10.710 evrov. STA Grčija mora vrniti več kakor pol milijarde evrov Evropska komisija je v začetku meseca odločila, da mora Grčija zaradi nepravilnega upravljanja sredstev iz evropskih skladov med letoma 2000 in 2004 Evropski uniji vrniti 518 milijonov evrov. V omenjenem obdobju je namreč država nepravilno izvedla razpise za javna dela ter neustrezno razdelila evropski denar. Zahtevo mora izpolniti v štirih letih, pri tem pa bo Komisija upoštevala posledice, ki jih bo imelo vračilo na grški proračun. Država se je ob tem zavezala še, da bo v štiriletnem obdobju poskrbela, da bo 220 milijonov evropskih sredstev porabila v skladu z evropskimi predpisi in da bo čim prej uskladila nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil z evropsko. STA 147 C??A 97 v drugem modelu pa tudi način, kako do njih pride. Model Poučevanje III zajema razvijanje in poglabljanje znanja ter morebitne nove iznajdbe. V predhodnem modelu je naloga učitelja, denimo, da prestavi učencem naloge, ki jih morajo izvesti, v tretjem modelu pa je to izpopolnjeno, saj učenci ne slonijo le na učiteljevem znanju, marveč ga z njegovo pomočjo poglobijo, izumljajo novosti ter proizvajajo novo znanje. Pri delu so plodni, vendar jih mora k temu spodbujati ustvarjalno učno okolje, ki mora biti izzivalno, nestabilno, negotovo in edinstveno, torej takšno, da v njem stare rešitve in tradicionalno znanje ne morejo več delovati, kakor je poudaril Baumgartner. Pri tretjem modelu se morajo tako učitelji kot tudi učenci poglobiti v situacijo, v kateri rezultat ni določen, razlika med obojimi je tako le v tem, da imajo prvi več izkušenj in večje metaznanje. Na podlagi navedenih treh modelov je Baumgartner izoblikoval pet tipov upravljanja vsebin na medmrežju, razlikujejo pa se predvsem glede na pedagoško motivacijo, kakor je razložil. Prvo je tako imenovano čisto upravljanje vsebin, ki je prvo stopilo na trg. Gre za tradicionalni tip, katerega značilnost je hierarhična razporeditev poteka dela v ustvarjanju inter-netnih vsebin. Hierarhijo običajno sestavljajo uredniki, sou-redniki in avtorji, takšen tip pa je očitno najbolj soroden z modelom Poučevanje I. Za tipične primere je avtor navedel spletne strani, kot so www.mamboserver.com, www.opencms.com, plone.org, typo3.org. Drugi tip ponazarjajo sistemi za upravljanje vsebin spletnih dnevnikov ali tako imenovanih blokov, ki so urejeni kronološko. V tem okviru se velikokrat uporabljajo orodja, ki spodbujajo razpravo - bodisi obvestilni mehanizem (TrackBack), ki avtorjem omogoča, da komentarje povežejo v razpravo, bodisi sindikacijo oziroma postopek, s katerim avtorji objavijo svoje vsebine, na katere se lahko naročijo drugi avtorji oziroma uporabniki. Spletne dnevnike je torej najlažje predstaviti kot orodje, ki je namenjeno razpravi in jo je zmožno razširiti po vsem svetu. V tem smislu so skladni z vsemi oblikami poučevanja, je prepričan Baumgartner, še najbolj s tretjo obliko. Primeri: www.blogger.com/start, www.mova-bletype.org, www.pmachine.com. Bistvo tretjega tipa, ki temelji na sodelovanju, je razvoj in upravljanje skupnih virov. V njem interaktivnost ni namenje- na širšemu občinstvu, temveč le določeni skupini, ki skupaj deluje. Tudi ta del je podoben tretjemu modelu poučevanja, tipična primera sta denimo www.convea.com in www.egroupware.org. Dopolnitev temu so sistem za upravljanje vsebin, ki so namenjene skupnostim in omogočajo sodelovanje. Zaradi več-namenskosti jih Baumgartner imenuje tudi švicarski noži, saj lahko delujejo tako kot tradicionalni sistemi za upravljanje vsebin kot tudi sodelovalni spletni dnevniki. Če vse prispevke združimo na enem spletnem mestu, je mogoče sistem uporabiti za oblikovanje zbirke virov na kakem konkretnem področju. Najbolje se skladajo s tretjim modelom poučevanja, značilna primera te vrste pa sta spletni strani www.phpnuke.org in wwwpostnuke.com. Zadnji in najbolj dodelani sistemi so po Baumgartnerjevi oceni sistemi Wiki, ki so v bistvu zelo preprosti in omogočajo soustvarjanje pri pripravi internetnih strani. Idealen primer je kajpak spletni leksikon Wikipedija: ta skupna iniciativa je začela delovati v začetku leta 2001 in je do zdaj zbrala že več kot pol milijona člankov v angleščini. Zamisel je prevedena v več kot devetdeset jezikov z več kot sto članki, od tega ima 22 jezikov zbranih vsaj deset tisoč člankov. Poleg tega se je razširila še na sorodne projekte, kot so Meta-Wiki, Wiktionary, Wikibooks, Wikiqoute ... Sistem, ki deluje zgolj na podlagi prostovoljnega dela, ni usmerjen le sodelovanju, temveč »sodelovanju do skrajnosti«, meni Baumgartner, saj lahko kdor koli na svetu dodaja vsebine, lastne zamisli, jih popravlja, pregleduje ali celo izbriše. Primeri Wikijev so spletne strani: c2.com/cgi-bin/wiki (prvotni Wiki), twiki.org (za poslovno uporabo) in www.jsp.wi-ki.org/Wiki.jsp (osnovan na Java Server Pages). Klasično izobraževanje je po mnenju Petra Baumgartnerja torej mogoče prenesti tudi na (so)ustvarjanje spletnih strani, pri čemer sta bistvenega pomena učenčeva oziroma uporabnikova dejavnost in motivacija za sodelovanje. Tako kot je pri učenju najbolj ustvarjalna oblika tista, ki spodbuja oblikovanje novega znanja, je na spletu najbolj ustvarjalna tista, ki zajame sodelovanje široke skupine ljudi. Simona Bandur Povzeto po članku The Zen Art of Teaching - Communication and Interactions in eEducation, objavljenem na spletnih straneh elearning.info 48 Nadaljevanje s strani 40 v katerem bo nameščeno sodobno GIS stikališče. Zaradi premestitve 35 kV naprav je bilo treba prestaviti tudi del daljnovoda Koper-Izola, ki se je prej končeval v Elesovem stikališču, po novem pa je vezan na sosednje distribucijsko stikališče. Kot nam je povedal Martin Hostnik, tudi tu ni šlo brez težav, pri čemer ni bila vprašljiva sama tehnična izvedba, temveč ureditev vseh administrativnih zapletov. Občina je namreč zemljišče, ki je bilo predvideno za premestitev daljnovodnega stebra, hkrati oddala tudi DARS-u za postavitev oljnega jaška, s čimer se je začelo obdobje dolgotrajnih usklajevanj in prepričevanj vseh vpletenih strani. Na koncu je bilo tudi to uspešno rešeno in Eles se je v skladu z uredbo o javnih delih v javnokoristnem področju energetike lotil že omenjenih prestavitve-nih del in jih do konca januarja tudi končal. V čakanju na gradbeno dovoljenje, ki ga je Eles prejel 4. maja, so nato potekale priprave na zahtevno rušenje dela stavbe, ki je bilo prav tako uspešno izpeljano. Tej fazi je nato sledilo še pilotiranje skupno 36 pilotov, 32 za samo stavbo in štiri za potrebe namestitve antenskega stolpa, pri čemer je bila tudi ta faza projekta 27. maja uspešno dokončana in zdaj smo v fazi gradnje temeljev. Prenova naj bi bila dokončana v prvi polovici prihodnjega leta Zapleti s pridobivanjem dovoljenj so prvotne roke sicer postavili nekoliko na glavo, vendar pa upamo, pravi Martin Hostnik, da nam bo v prihodnjih mesecih uspelo zamujeno nadoknaditi in na koncu projekt vendarle speljati v predvidenih časovnih okvirih. Izvajalci so nekaj časa že prihranili pri rušenju in postavljanju pilotov, saj so rušenje, za katerega je bilo sprva predvidenih štirinajst dni, z uporabo posebnih klešč skrajšali na en dan, namesto enega pilota pa jim je na dan uspelo postaviti dva. Tudi aktualna slika na gradbišču je spodbudna, tako da predvidevamo, je dejal Martin Hostnik, da naj bi bila stavba, v katero bodo nameščene nove GIS naprave, dokončana septembra. Konec devetega meseca naj bi se začela enomesečna montaža stikalne opreme in sočasno potekala tudi montaža sekundarne opreme, to je meritev, zaščite in vodenja in nameščale tudi naprave lastne rabe. Od konca letošnjega oktobra do januarja prihodnje leto naj bi potekalo testiranje celotnega novega sistema, tej fazi pa bodo sledila še najbolj zahtevna dela preklapljanja daljnovodnih polj iz starega na novi sistem, ki naj bi jih predvidoma končali marca 2006. Celotna investicija je vredna milijardo tolarjev in pol, že sklenjenih pogodb je za 954 milijonov, letos pa naj bi iz celotne kvote za vsa predvidena dela in že naročeno opremo porabili slabih 600 milijonov tolarjev. Brane Janjić Kriza zaposlovanja grozi demokraciji in svobodi Velik prepad med velikim bogastvom in neznatnim številom novih delovnih mest v sedanjem globalnem gospodarstvu čedalje bolj ogroža mednarodno varnos demokracijo in ra-zvoj, zato bi ga bilo treba čim prej premostiti, je na nedavni konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO) povedal njen generalni direktor Juan Somavia. Prav krizo zaposlovanja je označil za največje politično vprašanje današnje a časa in ponazoril trditev s podatkoma, da j lani boga-stvo naraslo za pet odstotkov, število novih delovnih mest pa le za 1,7 odstotka, kar pomeni, da se je svetovna proizvodnja povečala za štiri tisoč mili ard dola ev, nezaposlenost pa zmanjšala le za pol milijona delovnih mest. Prav tako skrb zbujajoči sta dejstvi, da v nekaterih državah kar devet od desetih delavcev dela v neorganiziranem, nezaščitenem in nestabilnem gospodarstvu ter je bila lani zaposlena manj kot polovica mladih, ki so sposobni za delo. Da bi nastale razmere presegli, je treba po mnenju Somavie izvesti tri sklope medsebojno povezanih ukrepov: okrepiti sodelovanje med sindikati, delodajalci in ministrstvi za delo, okrepiti prizadevanja ILO pri promociji dostojanstvenega dela na nacionalnih in regionalnih ravneh ter po-staviti zaposlovanje v središče razprav o globalnem razvoju. STA Pred začetkom temeljenja so morali položiti 36 pilotov s premerom sto centimetrov v globino 16 metrov. 149 9 944281 wanmmm— Poslovno leto končali 50I V distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska so poslovno leto 2004 končali zelo uspešno, saj so dosegli 816 milijonov tolarjev dobička (pred obdavčitvijo), kar je v primerjavi z letom 2003 kar za 88,8 odstotka več. Boljši izid poslovanja v primerjavi z letom prej je rezultat višje pozitivne razlike med ustvarjenimi prihodki od prodaje električne energije in stroški nakupa električne energije, prihodkov, ki se nanašajo na odpravo popravka vrednosti terjatev do kupcev električne energije, ter prizadevanj uprave in vseh zaposlenih. Kot je povedal Jože Knavs, predsednik uprave Elektra Gorenjska, so vse enote družbe poslovale pozitivno, razen enote, ki deluje na področju dobave električne energije tarifnim odjemalcem. Čeprav je ta gospodarska javna služba leto 2004 končala z manjšo izgubo kot leto prej (rezultat višjih prihodkov, nižjih stroškov, racionalizacije poslovanja), pa povišanje tarifnih postavk za prodajo električne energije tarifnim odjemalcem, katerih določanje je v pristojnosti vlade, ni bilo tolikšno, da bi omogočalo pozitivno poslovanje dejavnosti. Cena električne energije v okviru tarifnih postavk, ki jo je določila vlada, namreč ne pokriva cene nakupa električne energije. Učinkovito uresničevanje strategije dela »Z rezultatom smo zelo zadovoljni, saj se je kot pozitivna pokazala strategija dela, ki jo je uprava opredelila v Poslovnem načrtu 2004-2007. K dobremu poslovnemu rezultatu, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, so prispevali: konkurenčno nastopanje na trgu, spremenjen odnos do naših odjemalcev in skrb za večjo prepoznavnost podjetja na trgu. Dobra je bila tudi investicijska politika, saj smo investicije uresničili v vrednosti 2,6 milijarde to- larjev, kar pomeni 100-odstotno uresničitev zastavljenega načrta,« je poudaril Jože Knavs. Nadalje je pojasnil, da je gospodarska javna služba upravljanje distribucijskega omrežja leta 2004 dosegla boljši rezultat kakor leta 2003. Ugodnejši poslovni izid je bil uresničen zaradi večjih količin distribuirane električne energije in iz teh izhajajočih višjih prihodkov iz cene za uporabo omrežij, kljub temu, da so bili skupni stroški poslovanja in stroški izgub leta 2004 višji kakor leta 2003. V dejavnosti distribucije električne energije so za leto 2004 dosegli slabši poslovni izid kakor leto prej. Prvi vzrok je v tem, da so več vlagali v vzdr- Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs (na levi) in član uprave mag. Andrej Šušteršič. 20 dobičkom ževanje naprav in napeljav, drugi pa v prav tako končali z dobičkom, ki je bil nekoliko višji amortizaciji kot leta precej večji kakor leta 2003. Na boljši 2003. V energetski tržni dejavnosti do- izid poslovanja so vplivali predvsem vi-bave električne energije upravičenim šji prihodki od prodanih proizvodov in odjemalcem so kljub višjim prihodkom storitev. od prodaje električne energije upravi- Poleg tega je Jože Knavs povedal, da se čenim odjemalcem in prihodkom, ki je dodana vrednost Elektra Gorenjska izhajajo iz odpisov obratnih sredstev leta 2004 povečala na 4,5 milijarde to-leta 2004, ustvarili nekoliko manjši do- larjev (za 10,9 odstotka glede na prej-biček kakor leta 2003. Slabši poslovni šnje leto), predstavil pa je tudi podatke izid je posledica višjih stroškov nakupa o bilančni vsoti družbe. električne energije. V drugih neener-getskih tržnih dejavnostih, v okviru ka- V teku zdr si e nje terih je zajet tudi tisti del dejavnosti organizacijSklh Gnot proizvodnje električne energije, ki je po ustanovitvi hčerinske družbe ostal v Kot je med drugim povedal mag. An-Elektru Gorenjska, pa so leto 2004 drej Šušteršič, član uprave Elektra Gorenjska, v podjetju poteka proces reorganizacije in združevanja organizacijskih enot. Tako se bosta združili enoti Dobava električne energije tarifnim odjemalcem (DTO) in Nakup in prodaja električne energije (NPEE) ter enoti Upravljanje distribucijskega omrežja (UDO) in Distribucija električne energije (DEE). Te spremembe se odvijajo na podlagi določb energetskega zakona, ki določajo, da se bo 1. julija 2007 odprl trg električne energije za vse odjemalce, ter omogočajo izvajanje nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v skladu z zakonodajo. Končni rok za izvedbo vseh potrebnih del je 1. julij 2007. Sicer pa so v Elektru Gorenjska že v začetku leta 2005 uspešno končali pomemben del dejavnosti na področju reorganizacije, zastavljene v skladu s Poslovnim načrtom 2004-2007. Pri tem so že upoštevali možnost, da se združita enoti Upravljanje distribucijskega omrežja in Distribucija električne energije. Enoti sta bili organizirani na tak način, da bi bilo poznejše združevanje čim bolj olajšano. Poudariti pa je treba, da v času načrtovanja in izvedbe reorganizacije še ni bila sprejeta Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem. To je po navedbi mag. Celotni prihodki Elektra Gorenjska so leta 2004 znašali 19,3 milijarde tolarjev in so se v primerjavi z letom 2003 povečali za 11,4 odstotka. Celotni odhodki podjetja so leta 2004 znašali 18,5 milijarde tolarjev, kar je 9,5 odstotka več kakor leto prej. Tako je podjetje Elektro Gorenjska končalo poslovno leto 2004 z dobičkom v višini 816 milijonov tolarjev (pred obdavčitvijo), kar je v primerjavi z letom 2003 za 88,8 odstotka več. Šušteršiča tudi poglavitni razlog, da OE SODO z omenjeno reorganizacijo ni bil ustanovljen. Kot rok za izvedbo vseh dejavnosti na tem področju so določili 1. januar 2006. Poleg tega je član uprave še omenil, da v hčerinski družbi Gorenjske elektrarne, d. o. o., načrtujejo gradnjo novih malih hidroelektrarn in izrabo drugih virov energije. Že lani so začeli uresničevati projekt za vgradnjo toplotne črpalke moči 2 x 15 kW, za katerega so pridobili 40 odstotkov nepovratnih sredstev od Aure. Dodaten korak pri uresničevanju določil Nacionalnega energetskega programa so naredili z zgraditvijo male fotonapetostne elektrarne v Radovljici z močjo 16,2 kilovata. Z izkoriščanjem najčistejšega vira energije bodo tako proizvedli 17.000 kilovatnih ur na leto. Mala fotonapeto-stna elektrarna Radovljica je prva tovrstna elektrarna v okviru elektro distribucijskih podjetij v Sloveniji. Družba pa intenzivno sodeluje tudi pri kogene-raciji možnih skupnih nastopov z nekaterimi industrijskimi in komunalnimi sistemi. Miro Jakomin 51 ELEKTRO MARIBOR novo vodst onomskega Ljudje se običajno premalo zavedamo, da ima vsaka poslovna odločitev svoje finančne posledice. Tako finančne funkcije v podjetju ne udejanjajo samo zaposleni v okviru finančno-ekonomskega sektorja, temveč tudi zaposleni v okviru drugih poslovnih funkcij, glavna vloga finančno-ekonomskega sektorja pa je v usklajevanju teh odločitev in obvladovanju finančnih tveganj, meni mag. Andreja Zelenič Marinič, nova direktorica finančno-ekonomskega sektorja v distribucijskem podjetju Elektro Maribor. 521 ke. Sodelovala je v številnih projektih znotraj in zunaj podjetja. V okviru regionalnega programa Phare za Slovenijo je sodelovala s strokovnjaki ESB (Electricity Board of Ireland) in predstavniki resornega ministrstva na področju računovodstva in financ. Zadnji projekt, ki ga je vodila kot svetovalka uprave, je bil projekt vzpostavljanja sistema kontrolinga v Elektro Maribor. Omenimo pa še, da je februarja letos magistrirala na področju računovodstva in revizije na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru pri prof. dr. Francu Koletniku in dr. Dušanu Bobeku. Po besedah nove finančne direktorice Dosedanji direktor finančno-eko- novodske službe. Na Slovenskem inšti- so konec leta 2004 v podjetju Elektro nomskega sektorja mag. Ivan Pri- tutu za revizijo je opravila vse predpi- Maribor kot prvi v slovenski elektrodi-stovnik je konec aprila odšel na sane obveznosti in prejela certifikat o stribuciji uspešno končali projekt uva-letni dopust, 1. avgusta pa se bo pridobitvi strokovnega naziva revizor- janja kontrolinga. Vloga kontrolinga je upokojil. Po njegovem odhodu je delovno mesto direktorja finančno ekonomskega sektorja v Elektru Maribor prevzela mag. Andreja Zelenič Marinič. Na tem dokaj zahtevnem delovnem mestu pokriva računovodsko, finančno in plansko-analitsko službo. Med najpomembnejše naloge tega sektorja sodijo načrtovanje, priskrba in namenska poraba finančnih sredstev z namenom zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, zagotavljanje računovodskih informacij za zunanje in notranje uporabnike ter skrb za zakonitost poslovanja v skladu s predpisano zakonodajo. Mag. Andreja Zelenič Marinič je hkrati z nastopom na novem delovnem mestu postala tudi članica delovne skupine za ekonomiko in finance pri Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ distribucije). Mag. Andreja Zelenič Marinič je že od začetka svoje delovne in poslovne poti zaposlena v Elektro Maribor. Po končani diplomi se je leta 1988 zaposlila v podjetju kot planerka denarnih tokov v finančni službi. Svoje teoretično znanje je želela še izpopolniti, zato se je vpisala na specialistični študij Revidiranje poslovanja in podjetniško svetovanje. Leta 1994 je postala vodja raču- Mag. Andreja Zelenič Marinič, nova direktorica finančno-ekonomskega sektorja v distribucijskem podjetju Elektro Maribor. predvsem ekonomsko-svetovalna na področju spremljanja uspešnosti poslovanja podjetja z namenom obvladovanja njegovega poslovnega rezultata. V začetku tega leta so po spremenjeni organizacijski shemi ustanovili štabno službo za strateški kontroling, vzpostavili sistem uravnoteženih kazalnikov (angl. Balanced Scorecard-BSC) in ga vključili v letošnji gospodarski načrt Elektra Maribor. Sistem BSC sestavljajo kazalniki štirih temeljnih vidikov poslovne uspešnosti, in sicer finančno-računovodskega, trženjskega, notranjih poslovnih procesov ter vidika učenja in rasti podjetja. Znotraj teh vidikov so izpeljani kazalniki, ki izhajajo iz strateških in operativnih ciljev podjetja, ter vplivajo drug na drugega, zato so v medsebojni vzročno-posledični povezavi. Skratka, gre za to, da v skladu z zastavljenimi cilji preverjajo uresničevanje posameznih nalog in na podlagi ugotovljenih odstopanj predlagajo ustrezne ukrepe, vse z namenom, da bi dosegli zastavljene cilje v poslovnem letu 2005. Sistem uravnoteženih kazalnikov pa bodo v prihodnje še razvijali in nadgrajevali na podlagi novih spoznanj in izkušenj. Na novem delovnem mestu bo mag. Andreja Zelenič Marinič svoja prizadevanja usmerila v uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev in v izdelavo strategije financiranja, s katero bodo v Elektru Maribor opredelili primerno strukturo in obseg lastnih ter tujih virov financiranja, ki bodo omogočali načrtovano poslovanje podjetja kot celote. Cilj je tudi znižati vezavo terjatev in maksimirati denarni tok, zato bo pozornost nove finančne direktorice še posebej usmerjena v reševanje težav na področju neplačevanja že porabljene električne energije. Največ težav imajo z dolžniki iz tekstilne industrije, ki se, kot je znano, že dalj časa nahajajo v težkem gospodarskem položaju. Kar pa zadeva uresničevanje investicijskih načrtov, so glede na dejstvo, da ni na razpolago dovolj lastnih sredstev, predvideli tudi zadolževanje z najema- njem dolgoročnih posojil v skladu s predpisanimi postopki. Sicer pa v podjetju Elektro Maribor, kot je znano, namenjajo veliko pozornost predvsem racionalizaciji stroškov poslovanja, s čimer se še posebej intenzivno ukvarja prav finančno-ekonom-ski sektor. Vloga finančno ekonomskega sektorja je v pripravi kakovostnih in pravočasnih poročil o poslovanju podjetja in posameznih dejavnostih z namenom, da se opozori na morebitne odklone pri doseganju načrtovanega poslovnega izida. Mag. Andreja Zelenič Marinič se zaveda, da bo uresničitev zastavljenih ciljev odvisna od vseh zaposlenih v finančno ekonomskem sektorju. Prisega na par-ticipativen slog vodenja, ki se kaže v tem, da svojim zaposlenim zaupa in jih posluša, z njimi sodeluje pri odločanju ter jim pomaga, da kar najbolje uporabljajo svoje sposobnosti in pridobljeno znanje. Miro Jakomin PONOSNI NA DOSEŽKE PRETEKLOSTI ... ... MOTIVIRANI Z IZZIVI PRIHODNOSTI! Zastopamo švicarsko podjetje Pfiffner Messwandler AG, ki proizvaja merilne transformatorje. Proizvodni program obsega visoko napetostne oljne merilne transformatorje do 525 kV ter SN in NN merilne transformatorje. Izdelki podjetja Pfiffner Messwandler AG slovijo po svoji moderni konstrukciji, visoki švicarski kakovosti ter dolgi življenjski dobi, zaradi česar so dobro znani zahtevnim kupcem doma in v svetu. rG PFIFFNER I Dodatne informacije: CELJE: g. Albin Skok tel.: 03/543 25 86, fax: 03/543 23 85, e-pošta: albin.skok@merkur.si NOVO MESTO: g. Drago Žibert tel.: 07/371 84 81, fax: 07/371 84 82, e-pošta: drago.zibert@merkur.si I limiti' J I fli li Jii L L MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo oREJETnmmza gradnjo oelek rne Po enomesečnem zapletu in koalicijskem usklajevanju je vlada sredi junija sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (tretja v spodnjesavski verigi), ob tem pa tudi tri pomembne sklepe, s katerimi se uveljavlja enotno gledanje na gradnjo HE Blanca v luči celotne investicije na spodnji Savi. Omenjene uredbe so se še posebej razveselili v posavskem odboru za gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V začetku junija so namreč sklicali krizni sestanek in opozorili na potrebo po premostitvi zapleta, da bi lahko pravočasno uresničili načrtovane dejavnosti. 54I Po podatkih Ministrstva za finance pri zastoju uresničevanja projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi še zdaleč ni šlo za »modne muhe finančnega ministra«, kot je bilo zaslediti v javnosti, temveč za resen in temeljit premislek dr. Andreja Bajuka o virih in preglednosti financiranja gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, kar samo še dodatno potrjuje njegov odgovorni odnos do razpolaganja z javnimi financami. Bistvenega pomena je, da je zdaj odprta pot za hidroelektrarno Blanca, ki jo bodo začeli graditi že novembra. Zaradi naravnih rečnih značilnosti in pogojev morajo biti roki res skrbno izbrani, sicer bi se gradnja precej zavlekla. Potekajo pa tudi tako imenovane predhodne dejavnosti za gradnjo HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice, kot so izdelava idejnih zasnov, študij, odkup zemljišč, pridobivanje soglasij itd. Objekt deloma v koritu Save deloma na obrežju Po seji vlade je o sprejeti uredbi o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca spregovoril mag. Marko Starman, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor ter koordinator dejavnosti iz pristojnosti MOP na področju gradnje hidroelek- trarn na spodnji Savi. Pri pripravi državnega lokacijskega načrta sta bili za jezovno zgradbo hidroelektrarne Blanca presojani dve variantni rešitvi, in sicer varianta A (gradnja v strugi) ter varianta B (gradnja na suhem). Na podlagi izdelane študije, pridobitve stališč posameznih ministrstev in lokalnih skupnosti je bila kot ustreznejša predlagana variantna rešitev A, kjer je pregrada objekta locirana deloma v koritu reke Save. V postopku priprave usklajenega predloga državnega lokacijskega načrta za HE Blanco so bile proučevane hidrološke, geološke, prostorske, okoljske in druge razmere na območju, na katerem so predvidene ureditve hidroenergetskega objekta ter druge ureditve, potrebne za gradnjo in obratovanje HE Blanca ter sanacijo vplivov. Smiselno so bile upoštevane tudi pripombe in predlogi lokalnih skupnosti. Po uredbi o državnem lokacijskem načrtu za HE Blanco bosta jezovno zgradbo sestavljali pregrada in strojnica. Je-zovna zgradba bo locirana deloma v koritu reke Save in deloma na obrežju. V strojnici bodo nameščeni agregati s skupno nazivno požiralno močjo 500 kubičnih metrov na sekundo in s skupno letno proizvodnjo 169 gigavatnih ur. V levem delu pregradnega objekta bo pet prelivnih polj. V podslapju pre- livnih polj bo struga reke Save poglobljena v dolžini približno 2,5 kilometra. Akumulacijski bazen bo imel površino 130 hektarjev in prostornino 9,95 milijona kubičnih metrov. HE Blanca se bo priključila na obstoječe elektroenergetsko omrežje (110 kV daljnovod Brestanica-Sevnica) preko dvosistem-skega 110 kV daljnovoda. Poleg tega omenjena uredba vsebuje še vrsto drugih določil glede energetske, vodne, gospodarske, prometne in komunalne ureditve na tem območju. Enoten pogled v luči celotne investicije Kot je znano, je veriga del nacionalnega programa varstva okolja in je pomembna tako z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov kot tudi z vidika urejanja poplavne varnosti na Savi. Ob sprejemanju državnega lokacijskega načrta za HE Blanco je vlada na predlog Ministrstva za finance spre- Kot so med drugim poudarili na Ministrstvu za okolje in prostor, gradnja verige elektrarn in s tem tudi hidroelektrarne Blanca pomeni prioriteto glede na podeljeno koncesijo v skladu z določili zakona o pogojih koncesije za izrabljanje energetskega potenciala spodnje Save. Nacionalni program varstva okolja med ukrepe za izpolnjevanje ciljev šteje tudi gradnjo hidroelektrarn, ki bi nadomestile izpad električne energije po zaprtju nuklearne jedrske elektrarne Krško in hkrati upoštevale obveznost po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. V Posavju pozdravili uredbo o HE Blanca BinntH jela tri dodatne sklepe v zvezi s financi- ljeni načrt za HE Blanco ovrednoti v ranjem verige hidroelektrarn na spo- povezavi z načrti dodatnih investicij za dnji Savi. Tako je naložila Holdingu vse druge hidroelektrarne. Kot že reče- Slovenske elektrarne, da mora v dveh no, gre pri tej vladni odločitvi v bistvu mesecih predstaviti celovit srednjero- za enotno gledanje na gradnjo HE čni finančni načrt svojega poslovanja, Blanca v luči celotne investicije na spo- v katerem bodo vključene vse tekoče in dnji Savi. načrtovane investicije ter lastni pri- So v Ministrstvu za finance pred krat- hodki in prihodki vseh v holding pove- kim res razmišljali o možnosti vstopa zanih družb. Po drugem sklepu mora- tujih strateških partnerjev v gradnjo ta Ministrstvo za okolje in Ministrstvo spodnjesavske verige? Kot je odgovoril za gospodarstvo v sodelovanju s finan- mag. Marko Starman, o kakršni koli čnim ministrstvom proučiti možnosti drugačni obliki investiranja gradnje financiranja investicij za ureditev in- verige elektrarn na spodnji Savi ni bilo frastrukture na način, da se odplačilo govora. Merila, načini in druge zadeve posojilnih obveznosti krije iz prihod- so jasno opredeljene tako v zakonu o kov ustreznih koncesijskih virov. Tretji pogojih koncesije na spodnji Savi kot sklep pa zavezuje ministrstva za okolje, tudi v koncesijski pogodbi. Vprašanje promet in gospodarstvo, da do konca se je pojavilo samo v tem smislu, kako julija pripravijo usklajeno oceno doda- dodatne investicije upravičiti v nadalj- tnih spremljajočih investicij, potrebnih njih proračunih. V bistvu gre za potre- za izvedbo celotnega projekta gradnje bo po pridobitvi čim bolj natančne oce- verige hidroelektrarn na Spodnji Savi. ne o zgornji meji investicij z vidika S temi dodatnimi sklepi se omenjena energetskih, infrastrukturnih in dru- ministrstva zavežejo, da se že priprav- gih momentov. V posavskem odboru za gradnjo verige hidroelektrarn, kjer so bili v zadnjem času zelo zaskrbljeni zaradi zapleta pri uresničevanju tega projekta, so sredi junija z veseljem sprejeli novico o sprejetju uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Boštanj. Ponovno so poudarili, da projekt gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi ni projekt Posavja, temveč projekt Republike Slovenije, ki je za njegovo uresničevanje sprejela poseben zakon. Zato je toliko bolj pomembno, da je naposled prišlo do težko pričakovane medresorske uskladitve v okviru vlade. Kot je že na seji odbora v začetku junija povedal predsednik Niko Galeša, so prvič doživeli, da so se predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarstvo tako dejavno vključili v reševanje problematike na spodnji Savi. Šele v prvih letošnjih mesecih je prišlo do bistvenih sprememb na tem področju (redni tedenski sestanki o operativnem delu), prej pa Posavci zaradi »zvezanih rok« niso mogli kaj dosti storiti. Za vzorno sodelovanje pri tem projektu se je Niko Galeša posebej zahvalil okoljevarstvenemu ministru Janezu Podobniku, koordinatorju dejavnosti mag. Marku Starmanu in gospe Marijani Mali, strokovni sodelavki iz kabineta ministra za okolje in prostor, ki je prevzela operativno vlogo predstavnika koncedenta pri tem projektu. Svojo vlogo v okviru danih pooblastil korektno opravlja tudi mag. Djordje Žebeljan, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo. »Želimo si, da bi se tako spodbudno sodelovanje nadaljevalo tudi pri gradnji drugih hidroelektrarn na spodnji Savi, naš odbor pa bo storil vse, kar je v naši moči, da bi še bolj pospešil dejavnosti, ki so pred nami,« je menil Niko Galeša. Miro Jakomin Sprejeto uredbo o državnem lokacijskem načrtu za HE Blanca je po seji vlade predstavil mag. Marko Starman iz MOP. 55 OPTIMIZACIJA OBRATOVANJA HE Dravograd čno močjo V Hidroelektrarni Dravograd so z dodatnim povečanjem pretoka skozi turbine povečali moč elektrarne za 1 MW, s čimer bodo lahko na leto zagotovili kar tri milijone kilovatnih ur več električne energije. Projekta so se lotili v okviru iskanja najoptimalnejših parametrov obratovanja vseh elektrarn na Dravi. Stemeljito prenovo in vgradnjo novih agregatov na HE Dravograd v letih 1997 do 2000 so Dravske .. elektrarne povečale pretok na tem objektu s 325 na 405 kubičnih metrov na sekundo, s čimer se je tedaj za 4 MW povečala tudi sama moč elektrarne. Nove večje agregate so namestili na istem mestu, kjer so bili prejšnji, zato je bilo treba pri konstruiranju upoštevati omejitve, ki so jih narekovali gradbena konstrukcija vtoka in izto- ka ter vbetonirani deli nosilne konstrukcije turbine, ki med samo prenovo niso bili zamenjani. Prilagoditev nove turbine obstoječim gradbenim gabaritom je torej omejila maksimalni pretok elektrarne Dravograd na samo 405 kubičnih metrov na sekundo, čeprav je že takrat v vodstvu DEM obstajala želja, da bi na HE Dravograd dosegali pretok 420 m3/s, enako kot višje ležeča avstrijska elektrarna Lavamoend. V fazi izvajanja projekta prenove se je pri načrtovanju modelne turbine pri dobavitelju turbinske opreme pokazalo, da pogodbeno določenega in garan-tiranega pretoka 405 m3/s ne bo mogoče doseči s 24-lopatičnim vodilni-kom. Zato je dobavitelj število lopat povečal na 32. S to rešitvijo je Litostroj izpolnil garancijske vrednosti pretoka in moči. Poznejše obratovanje in sugestije s strani strokovnjakov iz Turbo-inštituta, ki so za Litostroj opravili preizkuse modelne turbine, so DEM navedle k temu, da so na objektu preverile možnost nadaljnjega odpiranja vodilnih lopatic, da bi s tem še povečali pretok elektrarne. Podroben pregled vodnega trakta turbine je potrdil, da vbetonirani deli turbinske konstrukcije vendarle dopuščajo večje odprtje turbine ter s tem povečanje pretoka. Kot nam je povedal Zlatko Urili, so se zato obrnili na proizvajalca turbin tovarno Litostroj za po- 56I S tehnično izboljšavo so v Dravogradu pridobili dragocene kilovate in storili korak bliže k optimizaciji obratovanja celotne dravske verige elektrarn. Na sliki: Servomotor vodilnika HE Dravograd drobnejšo analizo stanja in pripravo ustrezne tehnične dokumentacije ter oktobra lani podpisali tudi pogodbo za izvedbo izboljšave. Dela so opravili v času rednih remontnih del oziroma med že načrtovano ustavitvijo agregatov od januarja do marca letos. Vsa dela na elektrarni so izvedli sami pod nadzorstvom nadzornika Litostroja. »HE Dravograd je pomenila ozko grlo zaradi zgornje ležeče avstrijske elektrarne Lavamoend, ki ima večji pretok. Ob ugodnih hidroloških razmerah oziroma nominalnih pretokih avstrijske elektrarne smo vodo v Dravogradu prelivali, kar seveda pomeni določeno izgubo energije. Pogodba z Avstrijci nas namreč zavezuje na določeno višino vode v dravograjskem jezeru, saj jim v nasprotnem zmanjšujemo padec, kar je z njihovega obratovalnega stališča nesprejemljivo,« nam je dodatno pojasnil Vojko Vujanovič. Kakor koli že, ta problem so z omenje- nim povečanjem odprtja vodilnika oziroma povečanjem giba servomotorja vodilnika za 28 milimetrov v Dravogradu zdaj uspešno rešili. Vojko Vujanovič je še dodal, da so morali za optimizacijo obratovanja izpeljati tudi določene prilagoditve na elektronski opremi, kar pa glede na sistem s prenovo vpeljane digitalne regulacije ni pomenilo kakšnih večjih tehničnih težav, saj je sistem grajen tako, da omogoča prilagajanje novim zahtevam. Dragocene pridobitve moči in energije Šele konkretne meritve na elektrarni so potrdile, da so tokrat resnično izpeljali zelo koristen poseg. Pretok elektrarne se je namreč dejansko povečal na najmanj 420 kubičnih metrov na sekundo, s tem pa tudi moč elektrarne za več kot 1 MW. Na leto to pomeni kar dodatne tri milijone dragocenih ki-lovatnih ur iz obnovljivega vira oziroma dva odstotka več elektrike iz HE Dravograd na leto, kar je toliko, kot če bi zgradili novo malo hidroelektrarno. Poleg tega so za dodatne kilovate porabili bistveno manj denarja, saj je celotna tehnična izboljšava stala »le« okrog tri milijone tolarjev, medtem ko znaša investicijska vrednost primerljive male hidroelektrarne med 500 milijoni in milijardo tolarjev. Brane Janjić Obseg industrijske proizvodnje nižji za 2 6 odstotka Gospodarska stagnacija, s katero se že nekaj časa sooča evroobmočje, se kaže tudi v Sloveniji, so ugotovili analitiki Banke Slovenije. Rast realnega bruto domačega proizvoda (BDP) je tako v zadnjem lanskem četrtletju znašala 4,3 odstotka, v prvem letošnjem pa le 2,6 odstotka, podobno je bil tudi obseg industrijske proizvodnje v prvem četrtletju za 2,6 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Po oceni Banke Slovenije se tudi medletna rast BDP v evroobmočju zmanjšuje že eno leto in je tako v prvem četrtletju letos znašala le 1,4 odstotka. Temu primerno se vedno znova znižujejo napovedi za rast gospodarstva v letošnjem letu - OECD jo je denimo znižal z 1,9 na 1,2 odstotka kot razloga pa navedel visoko ceno nafte in močan evro. Inflacija v evroobmočju je aprila ostala na enaki medletni ravni kot predhodna dva meseca in je tako znašala 2,1 odstotka. STA Palme za biodizel Tajska vlada načrtuje, da bo do leta 2008 na 800 tisoč hektarjih zemljišč zasadila palme za pridobivanje surovin za proizvodnjo biodizla. Večino - 640 tisoč hektarjev - jih namerava zasaditi na domačih tleh, preostanek pa v Laosu in Kambodži. S tem želi država nadomestiti uvoženo dizelsko gorivo, ki poganja kar 60 odstotkov vseh vozil na tamkajšnjih cestah. STA 157 VZDRŽEVANJE ELEKTRARN Remonta plinskih turbin v teB-u Razpoložljiva moč Termoelektrarne Brestanica je na pragu 312 MW, v slovenskem elektrogospodarskem sistemu pa pomeni predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja v trenutkih, ko je sistem preobremenjen, ali ko pride do izpada hidroelektrarn oziroma daljnovodov. ja zapornih ventilov, opravljen je bil podroben pregled vseh pomožnih sistemov in izvedla se je sanacija razpok na izpušnem sistemu,« je pojasnil Marjan Jelenko, odgovorni skrbnik plinskih blokov štiri in pet. Pri elektro delih pa so pri obeh remontih pregledali vse elektro komponente, opravili so meritve in kontrole relejno zaščitenega generatorja in transformatorja ter izvedli meritev izolacijskega sistema generatorja. Kot je povedal ________________________________________________________________ Marjan Jelenko, so na področju instru- mentacije in vodenja preverili merilne Pet plinskih agregatov v termoelek- vzdrževanja, tako da smo denimo zava- pretvornike, ki so pomembni za zane-trarni Brestanica, trije po 21 MW rili razpoke, ki so se pojavile na izpu- sljivo in varno obratovanje. in dva po 114 MW, mora biti spo- šnem delu - difuzorju plinskega blo- Remont se je končal z izvedenim stro-sobnih v 15 minutah priti do pol- ka,« je razložil Marjan Jelenko in še kovnim tehničnim pregledom, ki mu je ne moči 291 MW, zato v Brestanici re- dodal, da so bile vstavljene balansirne sledilo poremontno obratovanje. Na-dno skrbijo, da so vse plinske turbine v uteži za izboljšanje dinamičnih lastno- men strokovnega tehničnega pregleda brezhibnem stanju in imajo visoko sti turbine, saj so v preteklosti imeli te- je bil izvesti pregled skladnosti izvede-startno ter obratovalno zanesljivost. To žave s povišanimi vibracijami na tem nih del in vgrajene opreme s tehnični-jim uspeva z rednimi remonti, in sicer plinskem bloku. mi predpisi, normativi, standardi in te- jih na leto izvedejo pet. Aprila so imeli »Pri remontu plinskega bloka pet pa so hnično dokumentacijo in zagotoviti remont na plinskem bloku štiri, mesec bila v sklopu strojnih del opravljena preglednost ter učinkovitost izvajanja pozneje pa še remont na plinskem blo- podobna dela kot pri remontu turbine vzdrževalnih del z namenom čimprej-ku pet. štiri. Izveden je bil pregled vročih de- šnjega vstavljanja elektroenergetskih lov plinske turbine, opravljene so bile naprav v obratovalno pripravljenost. ReiTIOllt o z večjo meritve geometrije plinske turbine, Oba remonta sta bila manjšega obsega zagonSKO ZOnesljivost preventivno sta bila zamenjana dva go- (obsega A/B inšpekcije), kar za zapo- rilnika, v filtrski postaji za dobavo ze- slene v TEB sicer ne olajšuje dela, tem-V TEB-u so z remontoma na plinskih meljskega plina je bila izvedena sanaci- več pomeni, da so podrobneje pregle-blokih štiri in pet po besedah koordi- 58 natorja Marjana Jelenka pregledali stanje plinskih blokov in izvedli redna vzdrževalna dela, saj lahko le tako zagotovijo varno in zanesljivo obratovanje termoelektrarne. Pri aprilskem remontu so pregledali tako imenovane vroče dele plinske turbine, opravili meritve geometrije plinske turbine, kar pomeni, da so ugotavljali, ali so vsi deli v pravi legi znotraj predpisanih toleranc in ali ni prišlo med obratovanji do takih sprememb ter deformacij, ki bi lahko vplivale na zanesljivost in varnost obratovanja. »Preventivno je bil zamenjan en gorilnik, zamenjali smo kontaktorje elektromagnetnih ventilov za dovod goriva v gorilnike in dogradili tretje končno stikalo na dimniških loputah. V okviru remonta smo izvedli posege kurativnega in preventivnega Pregled zgorevalne uspešna dali najbolj pomembne komponente na agregatu, kot so na primer vroči deli izgorevalne komore, lopatice plinske turbine, kompresor, vstop zraka, izpuh. S timskim delom do uspeha Za uspešno izvedbo remonta so se v delo poleg služb za obratovanje in vzdrževanje vključile tudi služba komerciale in služba splošnega sektorja. Vsak remont - prvi je trajal deset dni, drugi pa enajst - je zahteval šestdeset ljudi v operativnem delu. Plinski bloki v času remontov ne delujejo, zato v TEB-u stremijo k temu, da so njihovi remonti čim krajši. Kratek rok izvedbe pa je možen samo, če za tem stoji dobra priprava, ki pa traja skoraj eno leto. »Po končanih remontih na plinskih blokih se takoj pripravljamo na nove remonte. Več dela imamo tri mesece pred remontom, ko so priprave bolj intenzivne. Takrat pregledamo, kaj smo postorili med letom, treba pa je specificirati delo na komponentah, pregledati stanje materiala, preveriti, ali je dovolj nadomestnih delov, in sestaviti ekipo, ki bo izvedla remont.« Za zaposlene remont pomeni, da so v polni angažiranosti osem do dvanajst ur na dan. Vodja remonta z zadovoljstvom ugotavlja, da je med različnimi službami in sodelavci vzpostavljeno dobro sodelovanje. »Vsak pozna svoje naloge in odgovornosti, tako da z dobrim sodelovanjem opravimo remont hitreje in z manj težavami. Timski pristop pri izvedbi remonta plinskega bloka štiri in pet se je pokazal kot učinkovit, ustaljen in uspešen način dela. Ta način je predviden tudi za naslednje remonte.« Uspešno pa ni bilo samo timsko delo, temveč tudi oba remonta. Jelenko ocenjuje, da sta bila opravljena v kratkem času, pa tudi prvi zagonski poskusi so bili uspešni, tako da v TEB-u pričakujejo, da bosta turbini uspešno obratovali do naslednjega rednega remonta. Termoelektrarna Brestanica 59 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ MED PRVIMI S CERTIFIKATOM OHSAS 18001 vn po poti ri'iiiie odličnosti stne vidike oziroma deiavnike. V termoelektrarni Šoštanj je bila v začetku maja uspešno izvedena še certifikacijska presoja po sistemu vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:1999, s čimer je postala prva elektrarna v državi, ki ima kar tri certifikate - sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem in vodenja varnosti in zdravja pri delu. 60I stne vidike oziroma dejavnike, kot so: mehanski dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme, dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest, dejavniki v zvezi z električno energijo, dejavniki v zvezi z nevarnimi snovmi, fizikalnimi dejavniki, biološkimi dejavniki, dejavniki v zvezi z ekološkimi razmerami, dejavniki v zvezi z razmerjem delavca do delovnega mesta, psihološkimi dejavniki, dejavniki v zvezi z organizacijo dela, drugimi dejavniki in dejavniki, vezanimi na skupni sistem varnosti in zdravja pri delu. V vsaki izmed dvanajstih skupin programov VZD je po posameznih organi-Na strateški konferenci HSE je bil da OHSAS 18001. Ugotovitve tega dela zacijskih enotah oziroma procesih po-sprejet terminski načrt projekta presoje so v celoti potrdile ustreznost stavljenih do pet programov, s kateri-vzpostavitve sistema varnosti in vzpostavljenih postopkov z zahtevami mi se zagotavlja obvladovanje prepo-zdravja pri delu po zahtevah siste- standarda ter potrdile dosledno izvaja- znanih tveganj skozi oceno tveganja in ma vodenja varnosti in zdravja pri de- nje zahtev področja varnosti in zdravja obvladovanje ključnih nerešenih pro-lu OHSAS 18001 v vseh družbah Hol- pri delu, ki izhajajo iz izdelane ocene blemov varnosti in zdravja pri delu pri dinga Slovenske elektrarne do marca tveganja leta 2001. Ocena tveganja se vsakodnevnih dejavnostih. 2006. Z namenom postavitve enotnega je nenehno dopolnjevala glede na pre- Revizija ocene tveganja na ta način sistema varnosti in zdravja pri delu je poznane spremembe na delovnih me- prehaja v redno obliko revidiranja, naj-bil vzpostavljen svet vodenja in njemu stih in vključuje do leta 2005 že osem manj enkrat na leto pa vpeljani sistem podrejen varnostni kolegij (opravlja dokumentiranih sprememb. varnosti in zdravja pri delu omogoča strokovne naloge s področja varnosti oceno doseganja postavljenih ciljev na in zdravja pri delu) na ravni HSE, ki Prvi del certifikacijske presoje je vklju- področju varnosti, oceno dejanske sto-koordinira izvedbo projekta v vseh čeval naslednje poudarke: pnje tveganja (vprašalnik po posame- družbah HSE. V skladu s prvim delom - usklajenost politike podjetja s politi- znih varnostnih dejavnikih oziroma vi-terminskega načrta je projekt dejavno ko varnosti in zdravja pri delu; dikih) in prepoznavanje novih varno- potekal v družbi TEŠ in v družbi HSE. - pregled dokumentiranosti zahtev pro- stnih vidikov (novih nevarnosti ali no-Sistem varnosti in zdravja pri delu je cesa varnosti in zdravja pri delu v vih priložnosti za stalno izboljševanje) del integriranega sistema vodenja in je okviru obstoječih dokumentiranih področja varnosti s strani vseh zaposle-dokumentiran v skupnem poslovniku postopkov; nih. vodenja. Sistem varnosti in zdravja pri - uskladitev poslovnika vodenja z zah- Drugi del zunanje certifikacijske predelu dopolnjuje obstoječe postopke po tevami standarda OHSAS 18001; soje je potekal 4. in 5. maja in je vklju-procesih in temelji na treh ključnih do- - prepoznavanje in obvladovanje za- čeval preverjanje naslednjih področij, kumentih, in sicer: konskih in drugih zahtev s področja vezanih na varnost in zdravje pri delu, - SP 51-01 Prepoznavanje in ocenjeva- varnosti in zdravja pri delu. in sicer: nje pomembnih vidikov varnosti in Na podlagi ocene tveganja, ki je vzpo- - povezanost s sistemom ravnanja z zdravja pri delu; stavila nabor potrebnih ukrepov za po- okolja; - SP 52-01 Določanje okvirnih in izved- samezna delovna mesta, delovne skupi- - komuniciranje z zaposlenimi, izvaja-benih ciljev ter programov varnosti in ne in za celotno podjetje, se je izdelala nje komunikacijskega načrta, komu-zdravja pri delu in analiza izdanih ukrepov ter vzpostavil niciranje v izrednih razmerah; - SP 53-01 Obvladovanje dejavnikov nabor potrebnih dejavnosti, ki so zdru- - področje civilne zaščite, prve pomoči, varnosti in zdravja pri delu. žene v programe VZD. Programi so bi- usposabljanja; V okviru redne presoje sistema vodenja li vzpostavljeni na vseh enajstih dejav- - potencialne nevarnosti (požar) uspo-kakovosti in sistema ravnanja z oko- nikih področja VZD in za skupen si- sobljenost za uporabo; ljem v družbi TEŠ, ki je potekala 13. in stem varnosti in zdravja pri delu. - zadovoljstvo zaposlenih v povezavi z 14. aprila, je bil izveden prvi del certi- Vzpostavljenih je dvanajst skupin pro- obveščanjem in komuniciranjem na fikacijske presoje po zahtevah standar- gramov, ki se nanašajo na vse varno- področju varnosti in zdravja pri delu; 0427 - varnostne vidike pri razvojnih (investicijskih) projektih; - preglede službe varnosti in zdravja pri delu; - nabavo in uporabo in pregled osebne varovalne opreme. Skozi presojo se je potrdila velika zavest vseh zaposlenih do upoštevanja varnostnih zahtev, vključevanja teh zahtev v delovne postopke in uveljavitve teh zahtev do zunanjih dobaviteljev in izvajalcev. Presoja je v celoti potrdila skladnost z vsemi zahtevami standarda OHSAS 18001 in potrdila vzpostavljeno dobro metodologijo za nadgradnjo izdelane ocene tveganja s prepoznanimi ukrepi in nalogami po organizacijskih enotah. Nadaljnje izboljšave, ki bodo temeljile na uresničevanju postavljenih programov VZD, bodo pomenile podlago za redno revizijo ocene tveganja, redno oceno stanja varnosti in zdravja pri delu na vseh procesih, predvsem pa bodo omogočale ure- sničevanje poti k poslovni odličnosti po modelu EFQM. Potrjeni in certificirani sistem v družbi TEŠ pomeni tudi prvi korak pri vzpostaviti enotnega sistema vodenja na ravni vseh družb HSE. Tako je termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., postala prva izmed družb, ki proizvajajo električno energijo v Republiki Sloveniji, ki je pridobila naslednje tri certifikate: - ISO 9001:2000 Sistem vodenja kakovosti; - ISO 14001:1997 Sistem ravnanja z okoljem (kontrolna presoja aprila je potekala že po zahtevah standarda ISO 14001:2004 in smo jo uspešno opravili) in - OHSAS 18001:1999 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. mag. Jože Borovnik dr. Slavko Plazar Ugotovitve iz poročila o certifikacijski presoji OHSAS 18001:1999: »V času izvajanja certifikacijske presoje ugotavljamo bistveni napredek pri zavedanju in odgovornosti, ki je bila na pred-presoji ocenjena kot šibkost, pa čeprav je bil na voljo zelo kratek razpoložljivi čas. Najvišje vodstvo, nosilci procesov in nosilci funkcij so v okviru podeljenih kompe-tenc prepoznali priložnost za izboljšanje sistema, saj so sprejeli vse potrebne ukrepe in programe.« »Na kraju samem prepoznane manjše neskladnosti so bile med izvajanjem predpresoje in certifikacijske presoje takoj odpravljene ali pa so bili sproženi postopki za njihovo odpravo, kar kaže na veliko fleksibilnost sistema.« »Najvišje vodstvo spodbuja in podpira nadaljnji razvoj sistema vodenja.« »Podjetje razpolaga z dobro delujočim in učinkovitim sistemom vodenja tako, da so izpolnjene zahteve specifikacije po OHSAS 18001 in jih sodelavci upoštevajo.« Termoelektrarna Šoštanj se ponaša kar s tremi certifikati kakovosti. BI jFuenergijo ološko Holding Slovenske elektrarne in njegovi poslovni partnerji pri prodaji Modre energije - Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska in Elektro Maribor so 9. junija priredili priložnostno slovesnost ob podelitvi diplom za kupce Modre energije. Podelitev je potekala v zeleni dolini ob akumulaciji HE Završnice, kjer je pred 90 leti začela oddajati prve kilovate električne energije prva Kranjska deželna elektrarna. 62I stev, zbranih s prodajo Modre energije, se namreč steka v Modri sklad. V njem zbrana sredstva so namenjena izključno spodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Na podlagi že podpisanih pogodb o nakupu Modre energije v skladu ocenjujejo, da se bo do konca tega leta v Modrem skladu zbralo približno 13 milijonov tolarjev in takrat bodo tudi ocenili, kako obsežnih projektov spodbujanja izkoriščanja obnovljivih virov energije se bodo lahko lotili. V sklopu Modre energije so lansirali tudi maskoto Modri Jan, ki nagovarja naše najmlajše, saj se v skladu zavedajo, da je treba začeti osveščanje že pri otrocih. Njim je Vpetost Slovenije v evropske toko- poslovno področje Holdinga Slovenske tudi treba privzgojiti odgovoren odnos ve pred nas postavlja nove zahte- elektrarne dr. Milan Medved. do ravnanja z okoljem in seveda odgo- ve in izzive. Zaveza za varovanje voren odnos do varčevanja energije. okolja je ena med najbolj trdno Modri sklad in maskota Modri Jan Modri Jan nagovarja naše najmlajše tu- zapisanimi zavezami v direktivah EU. di po internetni strani, pa tudi v revi- Izpolnjevanje določil Kjotskega proto- Nakup Modre energije pomeni hkrati jah, namenjenih predšolskim in šol-kola pri zniževanju emisij toplogre- tudi skrb za nadaljnji razvoj področja skim otrokom. V Holdingu Slovenske dnih plinov pred nas postavlja izjemno obnovljivih virov v Sloveniji. Del sred- elektrarne smo na blagovno znamko zahtevne naloge. »RECS, to je mednarodni sistem certi-ficiranja energije, pridobljene iz obnovljivih virov, je nastal leta 2001 kot prva oblika za spodbujanje mednarodnega trgovanja s certifikati energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Danes je RECS International največje mednarodno združenje 115 energetskih podjetij iz 18 različnih držav, članica RECS je od začetka leta 2004 tudi Slovenija. Bistvo njegovega delovanja je iskati predvsem tržne spodbude za kupce in proizvajalce energije iz obnovljivih virov. Tudi hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči, ki proizvajajo Modro energijo, so vključene v mednarodni sistem RECS in vsaka od teh elektrarn ima tako imenovano obnovljivo deklaracijo, ki vsebuje podrobne podatke o načinu proizvodnje in o proizvedeni energiji. Kot dokaz kakovosti in sledljivosti se za Modro energijo uporablja ravno certifikat RECS, saj je za vsako MWh prodane Modre energije zagotovljeno unovčenje RECS certifikata,« je dejal predsednik upravnega odbora RECS Slovenija in direktor za Krke, Predstavnii prejel prvo diplomo Modra energija ot največjega kupca, je iz rok ministra mag. Andreja Vizjaka osvEščeni kupci Modra energija ponosni, je dejal dr. ohranjajoč razvoj,« je v osrednjem go- Vizjak je ob tem dejal, da doseganje Milan Medved, in izrekel zahvalo vsem voru posebej poudaril minister za gos- zahtev iz Kjota lahko gledamo tudi kot distribucijskim podjetjem, ki si priza- podarstvo mag. Andrej Vizjak in nada- spodbudo, da razvijemo in iščemo no- devajo s prodajo Modre energije na ljeval: »Spodbujanje izrabe obnovljivih ve tehnologije. Na Ministrstvu za go- stran okolja pridobiti čim več novih virov v Sloveniji sega v čas pred dobri- spodarstvo se zavedajo, da sta znanje kupcev. mi desetimi leti, ko smo s sistemom ne- in inovativnost tista, ki lahko peljeta povratnih subvencij ob investiciji spod- naprej razvoj posameznega sektorja, Prednostno naloga so budili močan razvoj malih hidroelek- celotnega gospodarstva in končno celo- vlaganja v elektroenergetiko trarn. Sistem nepovratnih subvencij se tne družbe. Poudaril je, da moramo te- je obdržal do danes, ko so nepovratne sneje povezovati teoretično znanje vi- Obnovljivi viri energije imajo v ener- subvencije predvidene predvsem za sokošolskih zavodov, razvojno-razisko- getski bilanci Slovenije razmeroma ve- spodbujanje projektov za proizvodnjo valnih institucij s prakso gospodarstva. lik delež, približno 10 -odstotni, kar pa toplote iz obnovljivih virov energije in Ob proizvodnji električne energije iz moramo še bistveno povečati. Pri pro- za spodbujanje novih tehnologij za obnovljivih virov energije je bistveno izvodnji električne energije je stanje bi- proizvodnjo električne energije. Slove- tudi varčevanje in smotrna učinkovita stveno boljše, saj obnovljivi viri pome- nija kot članica EU sprejema tudi zave- raba energije. Vloga države je promovi- nijo skoraj tretjino proizvedene elektri- ze na področju varovanja okolja. Naša rati varčno in premišljeno porabo čne energije. Velik del te energije od- zakonodaja je usklajena z veljavnimi energije ter prihranke. pade na velike hidroelektrarne, pribli- predpisi EU, ki urejajo področje ener- žno tri odstotke vse električne energije getike s precejšnjo mero zavesti, da 651 kupcev Modre energije pa na male hidroelektrarne. V Sloveni- ima to področje lahko velik, pretežno ji v primerjavi z državami EU 15 in EU negativen vpliv na življenjsko in narav- Moč obnavljanja je v jamstvo za priho- 25 proizvedemo nadpovprečno veliko no okolje. EU tako uvršča omejevanje dnost. Na leto bodo dosedanji kupci električne energije iz obnovljivih virov podnebnih sprememb in povečano ra- kupili okrog 22 GWh Modre energije. energije in dosegamo 5. mesto. Glede bo čistih tehnologij tudi med cilje traj- Minister za gospodarstvo mag. Andrej rasti porabe električne energije so ra- nostnega razvoja v okviru svoje Strate- Vizjak se je odločil, da bo postal upora- zmere popolnoma drugačne, saj ima gije trajnostnega razvoja. Cilji varstva bnik Modre energije in z Bojanom Kum- med vsemi državami evropske unije okolja, ki zadevajo energetiko, pa so rom iz Elektra Celje podpisal pogodbo Slovenija najslabše kazalce na tem po- uvrščeni tudi v socialno-ekonomsko o nakupu kot 651 kupec. Zatem je mi- dročju in torej naša poraba električne politiko EU, na primer preko sistema nister mag. Andrej Vizjak osebno pode- energije najhitreje narašča. spremljanja strukturnih sprememb. lil modre diplome desetim količinsko »Ocenjujem, da v Sloveniji zavest o po- Zelena knjiga, ključni dokument EU največjim kupcem Modre energije gle- menu uporabe obnovljivih virov ener- na področju energetske politike, od de na predviden letni odjem, in sicer gije narašča, kar dokazujejo tudi vedno okoljskih vprašanj izrecno obravnava podjetjem Krka, d.d., BSH Hišni apa- številčnejši kupci Modre energije. Se Kjotski protokol in ga poleg liberaliza- rati, d. o. o., Novi Car Interior Design, pa na drugi strani pojavlja težava, ka- cije energetskih trgov obravnava kot d. o. o., Poslovna skupina Sava, Alpos, ko omejiti vedno večje potrebe po največji izziv za energetski sektor pri d. d., CM Celje, d. d., Elektroinštitut energiji tako, da zaradi tega ne bi trpel zagotavljanju zanesljive oskrbe z ener- Milan Vidmar, Agroind Vipava, d. d., razvoj. Vlada si je kot prednostno nalo- gijo.« Skupina Viator Vektor, d. d. in G-M&M, go na področju energetike zadala skrb d. o. o. Drugim kupcem Modre energi- za zanesljivo oskrbo z energijo ter s Kjotski sporazum kot spodbuda je pa so diplome podelili predstavniki tem gospodarna in nadaljnja vlaganja v distribucijskih podjetij. proizvodnjo, v prenos in distribucijo. Kjotski protokol je Slovenija sprejela Smo torej pred novo, zahtevno nalogo: in se zavezala, da bo do leta 2010 Drago Papler sistem je treba dograditi in nadgraditi, zmanjšala izpuste toplogrednih plinov tudi s pomočjo novih tehnologij. Kljub glede na izhodiščno leto za osem od- naraščajočim potrebam po energiji stotkov. Poglavitna ovira doseganju te- mora oskrba še naprej ostati takšna, ga cilja v Sloveniji je transport, ki sko- kot smo je vajeni: kakovostna in zane- kovito narašča in s tem povečuje količi- sljiva. Zagotovo pa imajo absolutno no škodljivih izpustov. To seveda pove- prednost pri investicijah v elektroener- čuje pritisk na energetiko, ki mora svo- getiki tiste, ki so usmerjene v obnovlji- je izpuste toplogrednih plinov toliko ve vire energije in omogočajo okolju bolj zmanjšati. Minister mag. Andrej OBNOVLJIVI VIRI ZELENA ENERGIJA PRVO LETO BL OVNE ZNAMKE V Elektru Ljubljana smo pred dobrim letom dni začeli ponujati zeleno energijo. Ta, zdaj že več kot leto dni stara blagovna znamka, pomeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih in do okolja prijaznih energetskih virov, desetih lastnih malih hidroelektrarnah. V podjetju verjamemo, da lahko s svojim ekološko ozaveščenim ravnanjem prispevamo k varovanju in ohranjanju čistega in zdravega okolja. To sta tudi eni od naših pomembnih poslovnih usmeritev. Zeleno energijo smo name-nili tistim svojim gospodinjskim odjemalcem, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Zeleno energijo prodajamo že leto dni. Da bi se produkt tudi naprej kakovostno razvijal, še posebej v zadnjih mesecih posebno intenzivno pripravljamo njegovo prenovo. Delo poteka v okviru projektne skupine: Razvoj produkta zelena energija. Glavni namen našega projekta je širjenje ekološke ozaveščenosti med našimi odjemalci in s sredstvi, zbranimi na posebnem računu, podpirati projekte vzdrževanja obstoječih in zgraditve novih proizvodnih zmogljivosti ter pospeševati racionalno rabo energije. O porabi zbranih sredstev na tem računu bomo javnost redno obveščali. Ena izmed temeljnih dejavnosti projektne skupine je zagotoviti transparen-tnost kakovosti produkta, in sicer z uvedbo certifikatov oziroma potrdil o izvoru energije. Naslednja pomembna naloga skupine je pridobiti kupce, ki razmišljajo podo- bno kot mi in ki želijo prispevati k ohranjanju okolja, v katerem živimo. Da bi svojo nadaljnjo vizijo laže načrtovali, smo februarja med bralci našega internega glasila izvedli anketo. Ta je pokazala, da morebitne nove kupce moti predvsem cena zelene energije. Bralci so nam v anketi sporočili, da je bila prvotna cena nekoliko previsoka. Njihovo mnenje smo upoštevali ter spremenili višino in strukturo cene. Od 1. junija 2005 naprej je cena zelene energije tako enaka ceni električne energije za tarifne odjemalce, povečana za 1 tolar/kWh, ki pomeni dodatek za zeleno energijo. Sredstva, zbrana s tem dodatkom, bodo nakazana na poseben račun podjetja Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, d. o. o., in se bodo uporabljala izključno za različne okoljske projekte. V prenovljenih pogodbah smo upoštevali tudi dejstvo, da je do okolja prijazna električna energija, proizvedena v kvalificiranih elektrarnah do 1 MW na-zivne moči, namenjena tarifnim odjemalcem. Slednji pa skladno z veljavno zakonodajo ob nakupu tako proizvedene električne energije postanejo upravičeni odjemalci. Prav zato se nakup in prodaja zelene energije izvajata v okviru OE Prodaja električne energije upravičenim odjemalcem. Ob prenovi produkta zelena energija smo za naše kupce pripravili tudi nekaj prijetnih presenečenj, in sicer: osebnega svetovalca, nalepke in diplome za izkazovanje ekološke ozaveščenosti, organiziranje okroglih miz in podobno. Mag. Violeta Irgl 64I Dodatne informacije o zeleni energiji dobite: - pri osebnem svetovalcu na telefonski številki 01/230-43-76, vsak delavnik med 9. in 10. uro; - v klicnem centru na telefonski številki 01/430-42-70, vsak delavnik med 7.30 in 14.30; - na elektronskem naslovu: zelena.energija@elektro-ljubljana.si; - na spletni strani Elektra Ljubljana www.elektro-ljubljana.si in - na vseh informacijskih mestih na upravi in posameznih distribucijskih enotah v času njihovih uradnih ur. RGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Maj v znamenju likvidnostnih težav Slovenska borza električne energije se je maja soočila z upadanjem prometa na dnevnem trgu, kar je posledično pomenilo tudi manjšo likvidnost trga. Maja se je dejavnost članov borze na dnevnem trgu v primerjavi z aprilom tako znižala kar za 75 odstotkov. Začetek upadanja likvidnosti sovpada s težavami, ki so se pojavile v slovenskem EES. Zaradi težav je bil ELES-SOPO prisiljen znižati višino razpoložljivih prenosnih zmogljivosti na slovensko-hrvaški meji, hkrati pa se je za prenos električne energije zaprla tudi slovensko-avstrijska meja. Udeleženci na trgu, ki so tudi člani Borzena, so v okviru razpoložljivih zmogljivosti, ki so bile na razpolago, lahko pokrivali le del svojih obveznosti, dogovorjenih v okviru letnih pogodb, zato za nadaljnje trgovanje na Bor-zenu energije ni bilo. Celotno dogajanje je za udeležence na trgu pomenilo povečanje negotovosti pri dobavi električne energije, kar se je v negativnem smislu odrazilo tudi na borzi električne energije. Še dodaten negativni vpliv na borzo pa je povzročil umika prednostnega dispečiranja. Povprečni mesečni volumen trgovanja je znašal 27 MWh, na dnevni ravni pa je volumen nihal med dnevi brez trgovanja in 336 MWh, kolikor je znašal volumen v nedeljo, 8. maja 2005. Večina transakcij pri sprotnem trgovanju je bila maja sklenjena s produktoma pasovne in nočne energije; s tema produktoma je bilo sklenjenega 77 odstotkov celotnega volumna trgovanja. Povprečni mesečni indeks SLOeX za maj znaša 7.163 indeksnih točk, kar je 28 odstotkov manj kot aprila. So bili pa pri podajanju ponudb veliko bolj dejavni člani avkcij za pravice do uporabe prenosnih zmogljivosti. Udeleženci avkcij so maja lahko vnašali ponudbe za hrvaško-slo-vensko mejo in za slovensko-italijansko mejo. Na voljo je bilo vsak dan 160-170 lotov zmogljivosti pasovnega produkta, 5-25 lotov zmogljivosti evro-trapeznega produkta in 10-35 lotov zmogljivosti evronočnega produkta v smeri iz Hrvaške v Slovenijo in pa 5 lotov produkta DS1, 1 lot produkta DS2, oziroma v nedeljo 3 lote produkta NP1 in 1 lot produkta NP2 zmogljivosti v smeri iz Slovenije v Italijo. V večini primerov je bila alocirana celotna količina ponujenih zmogljivosti. Povprečna cena pri pasovnem produktu na hrvaško-slovenski meji je maja znašala 669 SIT/MW/h, povprečna cena za pravico do prenosa za delavnik in soboto (produkt DS1) na slovensko-italijanski meji pa 2.168 SIT/MW/h. Gibanja marginal-nih cen posameznih produktov so prikazana tudi na grafih. Borzen SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V MAJU 2005 //S///S/