oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine xxix.—leto xxix. ^ruman vetiral ,ke-ovo proti- J^vkovno predlogo i*! _ 4 washington, ii. junija — ^^ska zbornica je danes s ^ glasovi proti 255 glasovi Prla predsednika Trumana, ''j, v dolgi poslanici vetiral protistavkovni zakon-''lačrt. Oddana sta bila dva več kot pa jih je potreb-^ takem slučaju. Za uzakoni-f predloge, ki je vetirana od ^f^^nika, je potrebna dva-^^iska večina. je v poslanici na kon-da Case-ove predlo-i T podpisati, ker veru-fco ^ ntiirnem času nemo-delavce v demokraciji pri-, u'' delajo za privatne de-^jalce. m EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds cleveland, OHIO, wednesday (sreda), JUNE 12, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 115 Krvavi monarhistični izgredi v Neaplu; 100,000 republikancev koraka v Rim ednik je dalje rekel, da predloge industrij-•ifiniirnosti ne bi zmanjšala, povečala, in da bi tak ne bil preprečil ali skraj-®^vke, ki so v teku zadnjih ^ev tako občutno prizadele j^ko gospodarstvo. j/^®dnik je med drugim iz-apeliral za polno produk-' kateri je izjavil, da je ^ Uspešno sredstvo proti ''"'itrolirani inflaciji. RIM, sreda, 12. junija—Snoči so monarhisti v Neaplu vprizorili velike izgrede, v katerih je bilo najmanj 12 oseb ubitih, nad sto pa ranjenih. Vršile so se strelske bitke med oboroženimi monarhisti in policijo. Več sto ribičev je s tovornimi zahtevali, da kabinet tomobili skušalo vdreti v vo- i kralja Umberta v izgnan- jašnico, da pridejo do orožja m Demonstracija je bila po municije. Policija je s pomocjo razpršena, mornarjev odbila napad, pri ce- socialistični minister Romita, mur sta bili ubiti dve osebi, 15 pohod pred kabi- pa je bilo ranjenih. netno palačo, je posvaril repub- * likance, da naj ne vprizorijo na- RIM, sreda, 12. junija—V Ne- i pada na manjšo grupo monarhi-aplju je danes divjala civilna! stov, ki so aklamirali Umberta vojna med monarhisti, republikanci in nasprotnimi strujami, ti obstoje pri policijski sili. Puške so pokkle in bombe padale skozi ves dan. Do večera je bilo v spopadih najmanj sedem oseb ubitih in okrog 50 ranjenih. V Rimu je skoro 100,000 razjarjenih republikancev vprizori-lo pohod pred Viminalsko pala- ^^nferenca angleške r'^vske stranke p JONDON, 7. junija — (O.N. Ta teden se sestane v Bournemouth vsakoletaa '®i'enca angleške delavske 1*^^. Do pred kratkim je pričakoval, da bo naj-zadeva na razpravi je pridružitve angleških katere je močno '(M unija rudarjev. Toda času je bilo to vpra-odločeno v vrsti posamez-k* .^ij, tako da je pričakova-predlog propadel berz Jih - -4, spopadov. H,. G8t Bevin bo zagovarjal I zunanjo politiko proti na ^ ^ sicer maloštevilne toda (A opozicije. Približ- iK<'Be • ^ delavske stranke oči-, A da je s svojo zuna- ' rjjjj ^'tiko dosegel to, da ga v podpira Churchill — ta del delavske ^ ® raje videl, da usmeri 1 (ij.. *yojo zunanjo politiko k d 1^5 z Rusijo, kot naj- predpogoju za mir l^il Očitajo mu tudi, da ni Foreign Office-a starih ^&tivnih elementov, in da •■'^iftenil politike na Grškem. v ♦'•■IBINICA zakona m? ,v eljek sta splošno po- ^r. in Mrs. Louis Balant ^^ijia j6l Ohio, obhajala 40 njiju zakonskega živ-^ Mr. Balant je doma iz ^Itn^ Mubljani, soproga pa iz Višnja gora, ter 'M ^ Poročila leta 1906 v Bar-^ čestitkam njiju 'Jev se pridružujemo tudi "I^^V želimo, da bi 'iti ^ in vesela obhajala tudi , ^^bile j! v\N, 12. ntt^k * seja društva Slo skupna seja j' 12. junija se vrši iz seja društva Slo Sokolice št. 442 SNPJ in ij ^ Concordians štev. 18^ ijg ^ svrho izvolitve delega-13. redno konvencijo !|)' ^rošene so vse članice % ^^Stev, da se gotovo ude izredne seje, ki se prič ob 8. uri zvečer v na \\ prostorih SND na St Ave, LOUIS ADAMIČ V WASHINGTONU Kakor se nam poroča, se Mr. Louis Adamič spet mudi v WashingtonUi D. C., kjer ostane do konca tedna. UNRRA nima težav z ^železnim zastorom' (SMihajlovič priznal dogovor za premirje z ^^rnci in poga- janja s kvizlingom ^^bfedičem pred bližnjo Kvirinalsko palačo. Premier Gasperri je zaključil peto kabinetno sejo v teku zadnjih 24 ur, toda je odgodil zadnjo sejo, ne da bi se bil dosegel sporazum, ali je Italija republika, kakor je bilo razglašeno včeraj, in ne da bi se kaj ukrenilo z ozirom na dejstvo, da Umberto noče oditi v izgnanstvo. \^estna počitniška taborišča za mladino V bližini Warrensvilla je clevelandska mestna vlada pri-jravila prostor, kjer bodo šotori za mladino iz štirih cleveland-skih "settlement" hiš. Dolgost jočitnic bo po dva tedna in se prično 16. junija in trajajo do 24. avgusta. Priliko do počitnic, ki bodo Drezplačne, imajo otroci od 8. do 16. leta. Mesto bo dalo na raz-jolago kabine in vse osobje. V glavnem se bodo poslužili te prilike : University Settlement, Vlemck House, East End Neighborhood House in Friend-y Inn. "Teden prijaznosti" Convention & Visitors Bureau je prihodnji teden razglasil v Clevelandu za "teden prijaznosti" napram gostom, ki prihajajo iz različnih držav na obisk v Cleveland. Torej pazite na to, da boste prijazni in obzirni pri vožnji z avtomobili napram tujcem, kot tudi v vseh drugih ozi-rih. Vesti iz živi jen j a ameriških Slovencev San Francisco, Cal. — Dne 28. maja je umrl Matt Koche-var, star 56 let, doma iz vasi Nostoflje pri Semiču, Dolenjsko. Bolan je bil osem let in član SNPJ. Barberton, O. — Dne 17. maja je bil Joseph Ocepek, sin družine Frank Ocepek, častno odpuščen od mornarice, pri kateri je služil tri leta. Njegova mati se nahaja v bolnišnici v Colum-busu. O., in je bila vsled bolezni, katero je dobila v kavčukar-ski tovarni, že devetkrat operirana. Auburn, 111. — Dne 1. junija je umrl John Domevsek, ki je dalj časa bolehal. Rojen je bil v Franklinu, Kansas. Tukaj zapušča mater, dva brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. Komaj teden prej je bil pokopan njegov oče Andrej Domevsek. WASHINGTON, 9. junija — (O.N.A.) —Uradniki UNRRA-e so izjavili, da niso imeli nobenih težav s Churchillovim "železnim zastorom" med vzhodom in zapadom. Dve UNRRA-ini misiji, v katerih se nahajajo ameriški uradniki, sta na delu v Sovjetski uniji, prva v Ukrajini, druga v Belorusiji. Obe poslujejo brea vsakih težkoč. Gen. ravnatelj UNRRA-e, Fi-orello La Guardia, je objavil brzojavko načelnika UNRRA-ine misije v Ukrajini, da so sovjetske oblasti v vsakem oziru prijateljsko sodelovale, ter da jim je bilo mogoče obiskovati bolnišnice, tovarne, prodajalne, kolektivne farme in natančno proučiti ruski sistem racioniranja. UNRRA-ino poročilo pravi, da je najti primere uničenja ukrajinskih mest Kremenčug in Poltave le v Varšavi. 90 odstotkov Kremenčuga je do tal porušenega, Poltava pa do 80 odstotkov. Le ena hiša v glavni ulici je ostala nepoškodovana. 100,000 prebivalcev se je vrnilo, toda živeti morajo v kleteh, ali pa v razvalinah. VIHAR POVZROČIL SMRT 10 OSEB NA VZHODU V torek zvečer so v državah ob atlantski obali in Pennsylva-niji divjali viharji, tekom katerih je izgubilo življenje najmanj 10 oseb. V nevihti se je ponesrečilo tudi Aeko vojaško letalo. Vihar je ruval drevesa, trgal strehe in povzročil veliko škode. Četniški vodja trdi, da so njegovo postopanje odobravali Amerikanci in Angleži, ki so ga pozivali, da "likvidira komuniste" prefabricirana hiša postavljena v 8 urah EVANSTON, 111. — Neki izu-čen tesar in nekaj pomočnikov je v teku osmih ur tukaj postavilo in kompletno izgotovilo štiri in pol sobno hišo, ki je bila "prefabricirana" pri Home-ola-Corp. v Tacoma, Wash. Cena taki hiši je okrog $4,000. starost avtomobilov V sedanjem času je povprečna starost avtomobilov na cestah več kot osem let. Ameriški tožilec pojasnjuje počasnost procesa proti vodilnim nacijem v Nuernbergu BRUSELJ, 9. junija — (O. N.A.) — Glavni ameriški tožilec na sodni obravnavi, sodnik vrhovnega sodišča Robert Jackson, je bil na dvodnevnem obi-skrf v Belgiji in je izjavil, da je potek sodne obravnave v bistvu prehiter. "Mnogo ljudi", je dejal sodnik Jackson, "posebno pa oni, ki so bili žrtve nacističnega terorja, mislijo, da so obravnave prepočasne, ter da ne bi bilo potrebno, da tako pazimo. Toda nam je pred vsem do tega, da nikdo ne bo mogel očitati zavezniškim sodnim oblastim, da so bile pristranske ter da so se želele maščevati, mesto da bi iskale resnico in pravico. "Ako ne bi dajali vsakemu obtožencu popolne svobode odgovora", je nadaljeval ameriški tožilec, "je jasno, da bi že po časopisje nikakor ne more navesti vseh." Sodnik Jackson je naglasi!, da so ameriški tožilci sami predložili sodišču 4,000 dokumentov, ki se tičejo obtožencev. Dodatno pa je bilo predloženih še nešteto fotografičnih posnetkov in tudi filmov. Ameriški tožilec je poudaril da bodo pozneje enkrat vsi ti dokumenti, fotografični posnetki in filmi izšli v 8 ogromnih knjigah, tako da bodo na vse večne čase ostali "kot nestroh-Ijiv spomenik nacistične kriv de". "Na sodni obravnavi v Nue-renbergu", je dejal sodnik Jackson, "namreč ne delamo le za današnji dan in sedanjost, temveč tudi za daljno bodočnost in še ne-rojena pokoljenja." Po mnenju glavnega ameriškega tožilca je pričakovati, da par desetletjih slišali očitke, da, bo obravnava zaključena enkrat Oče povozil sinčka Charles Van Tilburg, 1550 Babbit Rd., Euclid, je vodil svoj avtomobil iz garaže na cesto. Tedaj je pritekel pod avto njegov 16 mesecev star sinček, katerega je oče povozil. Prepeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je bil proglašen mrtvim. ZAROKA Zaročila sta se Miss Frances Strnad, hčerka Mrs. Jennie Str-nad, 1415 E. 51 St., in Joseph Okorn, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Okorn, 1096 E. 68 St. Bilo srečno! mlada zvezdnica NovigrQbovi andrej šmajd V Lakeside bolnišnici je umrl Andrej šmajd, star 61 let. Doma je bil iz vasi Predoslje pri Kranju, odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Bil je ves čas zaposlen pri New York Central železnici. Bil je član društva "Slovenec" št. 1 SDZ. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. * * » joseph božič Preminil je v ponedeljek popoldne Joseph Božič, star 60 let, stanujoč na 10010 Reno Ave. Doma je bil iz fane Smiledent, vas Spodnje Porente na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča soprogo Marijo, rojeno Rožanc, in tri sinove: Josepha, Johna in Jerry. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče, v v # john pekol Kot smo včeraj poročali, je v ponedeljek ob 12:20 uri popoldne umrl v Cleveland Clinic bolnišnici John Pekol, p. d. Petere, star 67 let! Stanoval je na 16316 Arcade Ave. Doma je bil iz vasi Trebnje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča tri sinove: Johna, Alberta in Maxa, dve hčeri Frances in Mrs. Helen Hočevar ter brata Andreja v Bronx, N. Y. Žena Magdalena je umrla leta 1941. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče. BELGRAD, 11. junija—Četniški vodja Draža Mihaj-lovic je danes tekom obravnave, pri kateri se bori za svoje življenje, priznal, da je pred koncem vojne podpisal premirje z nacijskimi zastopniki, s katerimi se je na podlagi dogovora sestal v neki kavarni. smo bili pristranski. Na žalost je namreč tako neizmerno mnogo dokumentov na razpolago, da po koncu meseca julija, ter da bo sodišče nato izreklo svojo sodbo. HIMEN Fittsburška civicna operna družba, ki bo dajala predstave V soboto se bosta poročila Miss Elizabeth Oswald, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Oswald, 3548 W. 48 St., in Clarence Vo-kač, sin Mr. in Mrs. Victor Vo-kač, 1165 E. 61 St. Poroka se bo vršila ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi sv. Bonifaca, poročna slav-nost pa se vrši zvečer v dvorani Hy-Land. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Gostilničar ustreljen Včeraj zjutraj je bil najden ustreljen skozi glavo 51-letni Aleksander Rigo, lastnik resta- tekom poletnih mesecev, je iz-1 vracije na 10506 Quincy Ave brala komaj 7 let staro Patti Policija išče neko žensko, o ka-Lou Goldstrohm iz Homestead teri je znano, da je imel Rigo, Parka, Pa., za vlado v operi "Sa- ri.' ki je bil ločen od svoje žene, ljubezensko razmerje. Navzlic temu pa je četniški vodja na drugi dan svoje obravnave podal izjavo nedolžnosti ter rekel, da se ne čuti krivega kolaboracije in izdajstva. Sedeč mirno ob mali mizi, je Mihajlovič, ki je bil v začetku vojne pozdravljen kot vodja odpornega gibanja v Jugoslaviji, dosledno zagovarjal vse svoje korake. Ameriški častnik se udeležil sestanka z naciji V obtožnici proti Mihajloviču je jugoslovanska vlada med drugim prinesla na dan, da je neki britski oficir, ki je bil leta 1943 poslan v Jugoslavijo, povedal Mihajloviču, da naj "likvidira komuniste v Jugoslaviji" in da se je leta 1944 Mihajlovičevega sestanka z nekim nemškim poveljnikom udeležil tudi neki ameriški častnik. V obtožnici je ameriški častnik identificiran kot polkovnik McDowell, ki je označen kot šef ameriške misije na Mihajlovi-cevem glavnem stanu. Obtožnica pravi, da sta se Mihajlovič in McDowell v avgustu 1944 sesta-a z nekim Nemcem po imenu Neubacher, ki je označen kot šef administracijskega štaba nacij-ske vojaške komande v Srbiji. Rečeno je dalje, da sta se Mihaj-ovič in McDowell mesec pozneje zopet udeležila sestanka z Neu-bacherjevim zastopnikom. Mihaljevič priznava zvezo z Milanom Nedičem Mihajlovič je priznal, da je zgodaj jeseni leta 1941 poslal delegacijo k jugoslovanskemu kvizlingu Milanu Nedicu, toda je zanikal, da je sklenil dogovor z Nedičem, katerega je proseku-cija skušala ugotoviti kot dokaz kolaboracije. Potem je Mihajlovič priznal, da je po sklenitvi sporazuma s Titovimi partizani imel sestanek z Nemci. Na sestanek z naciji je pristal vsled tega, je rekel obtoženec, ker so mu povedali, da bo to "koristno," ako želi preprečiti kaznilne ekspedicije proti njegovim silam od strani nacijev. Rekel je, da je premirje z naciji sklenil na sestanku v neki kavarni. Potem je rekel,' da je imel zadnji pogovor s Titom po telefonu, tekom katerega ga je Tito vprašal, kaj namerava storiti. "Jaz sem rekel: 'Umaknil bom svoje čete.' Tito se s tem ni strinjal, nakar sem mu rekel, da ne bo nikdar preživel vojne." Četniški vodja priča, da se je trikrat sestal s Titom Obtoženi četniški vodja je rekel, da je poprej imel tri sestan- ke s Titom, in da sta se na prvem sestanku on in Tito sporazumela za skupen boj četniških in partizanskih čet proti silafn osišča. Mihajlovič je potem pričal, da je neki britski kapitan z imenom Hudson jeseni leta 1941 dospel s podmornico iz Kaira, ki ga je pozival, naj "vodi boj za Jugoslavijo in ne za komuniste in Sovjetsko zvezo." Četniški vodja je med drugim izjavil, da je prostovoljno odklonil obrambo, ki inu je bila ponujena iz inozemstva. Rekel je, da se je z njim v zaporu dobro postopalo, da ni bil prisiljen odgovarjati na Vprašanja, ki so podlaga obtožnice proti njemu. * Identiteta polkovnika McDowel-la objavljena v Washingtonu WASHINGTON, 11. junija — Vojni department je danes polkovnika McDowella, ka®a omenja obtožnica jugoslovanske vlade proti Mihajloviču, identificirala kot polkovnika Roberta H. McDowella, ki je bil svoj čas profesor za zgodovino na Michi-ganski državni univerzi.- Vojni department pravi, da mu ni znano, kje se McDowell sedaj nahaja. Poročilo vojnega departmenta pravi, da je McDowell rodom iz Sirije, in da je dovršil študije v Wooster kolegiju v Wooster-u, Ohio, in na Ohijski državni univerzi. Poročna dovoljenja Te dni so si izposlovali poročna dovoljenja sledeči slovenski pari: Joseph Garvas, 1139 Norwood Rd., in Christina Zver, 5915 Quimby Ave.; William Glavič, 1277 E. 169 St., in Gloria Perry, 19106 Arrowhead Ave.; John Hegler, 1096 E. 72 St., in Jennie Levstek, 1169 E. 76 St.; Viktor Kosič, 4735 Payne Ave., in Josephine Russ, 1857 E. 63 St.; Joseph Zakrajsek, 15316 Ridpath Ave., in Helen Piwowar, 14628 Westropp Ave. na obisk V Aurora, Minn., se je podal na obisk k svojim staršem Mr. Louis Lozar, in njegova žena Mary. Tamkaj bosta ostala dva tedna. Mary je hči poznane družine Louis in Mary Roytz, ki vodita gostilno na Grovewood Ave. waterloo camp Člane društva Waterloo Camp št. 281 WOW se opozarja, da se jutri večer, 13. junija vrši redna seja v ijavadnih prostorih. Ker je več važnih stvari za rešiti, je dolžnost vsakega člana, da se udeleži. \ stran 2 ENAKOPRAVNOST 12. junija, 1946 ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)_________ For Half Year—(Za pol leta)_ For 3 Months—(Za 3 mesece)_______ -$7.00 - 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland,. Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)_____ For Half Year—(Za pel leta)____ For 3 Months—(Za 3 mesece)__ _$8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ame#iko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) --- .$9.00 . 5,00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.): Atomska in bakterijologicna vojna Presenetljivo je po mojem mnenju, kako malo se naša javnost zanima za nedavno razodetje predpriprav za bakterijologično vojno. Vest je namreč največje vojaške in politične važnosti in utegne imeti ravno tako dalekosežne posledice kot atomska bomba. V končni analizi bi morala ta nova strašna ipožnost strasti uničevanja onemogočiti vsako novo vojno. Nedavno je, kot znano, eden kongresnikov omenil novo bakterij ologično orožje, katero je pripravila naša mornarica. Kmalu nato je naznanila angleška vlada, da je bil organiziran odbor vojaških in naučnih strokovnjakov, da prouči sredstva obrambe proti takemu napadu. Zanimivo je, da so angleški strokovnjaki, ki dobro poznajo atomsko bombof izjavili, da se jim vidi bakterijologičn-o orožje še mnogo strašne j še kot atomska bomba. v' angleškem časopisju je bila objavljena vest, daje to orožje "v masni produkciji v ameriški tvornici, ki leži v državi Indiana." Napadailec, ki bi se poslužil tega orožja, bo mogel sipati smrtonosno snov "v obliki praška, ki bo zastrupil vse, zrak, vodo in hrano." Zadnje vesti o tem predmetu, ki so prišle po ovinkih v javnost, pravijo, da nimamo le enega takega sredstva, temveč najmanj tri. Prvo je baje prašek, ki vsebuje oni virus, ki povzroča otroško paralizo, ter je tako strašen, da bi 100-milijonski delec' ene unče podrl odraslega človeka. Drugo sredstvo je baje posebno silna varijacija rastlinske in živalske bolezni, s katerim smo nameravali uničiti žetev riža na Japonskem, kjer se je pa vojna končala še pred-no smo prišli do tega, da nastopimo s tem orožjem. O tretjem sredstvu pravijo, da je namenjeno vodovodom sovražnih dežel in bi povzročalo hudo zastrupljenje. Ako so taka strahotna in nečloveška orožja ne le "na razpravi," temveč tudi že v produkciji, bo to najbrže razburilo ves svet in prav posebno našo ameriško javnost. Do-zdaj smo bili preveč prizadeti z novicami o stavkah—obenem pa smo to stvar spravljali v zvezo z atomsko bombo, s katero srno se do neke mere že sprijaznili, oziroma se nanjo v mislih navadili. Veliko vprašanje pa je, da-li imamo monopol takega orožja. Tako na primer velja pomisliti, da so Rusi morda nekoliko zadaj za nami v pogledu fizike in atomske energije, toda na polju bijologije so brez dvoma med prvimi na svetu. O enem teh bijologičnih orožij trde, da ne potrebuje produkcija nobenih posebnih naprav, ter da bi že "navadna pivovarna" zadostovala. Ce pa so velike tovarniške naprave nepotrebne, zakaj ne bi bilo mogoče, da bi učenjaki osišča poskusili nekaj takega v kakšnem temnem kotičku Nemčije ali Španije? Vojna z bakterijologičnim orožjem bi bila nekaj strašnega in bi bila zares vojne popolnega uničenja. Vsestranske totalne eksterminacije. Upoštevati je treba naslednje pomisleke: 1. S tem orožjem bi bilo mogoče uničiti prebivalstvo sovražne dežele, toda po infekciji jih, ne bi mogli niti okupirati. 2. Učinka bakterijologične vbjne ne bo mogoče omejiti na napadeno deželo. Anglija bi bila že v nevarnosti, ako bi nekdo s takim orožjem udaril na katero koli evropsko deželo. 3. Monopol tega orožja je nemogoč. 4. Te vrste vojna ne zahteva nikake tehnične nadmo-či kot na primer prevladovanje v zraku. Celo navadni tajni agenti bi mogli raznašati te kali smrti. 5. Vsaka vojna, ki bi se začela z atomsko bombo, bi se utegnila končati z udarci bijologične vojne. Ako pomislimo na vse to, postane jasno, da je velika nesreča, da človeštvo še ni dovolj daleč, da bi bila vojna za vedno onemogočena. Toda oni, ki toliko govore o vojni, naj bi si zapomnili, da v bodočih vojnah ne bo več zmagovalcev. Vsi narodi bodo premagani, vsi bodo prizadeti. "Zmaga" ne bi več pomenila konca vojne, kajti z bakteri-jologičnim orožjem bo mogoče tudi majhni peščici, da nadaljuje vojno osvete proti vsemu svetu. Naša vojaška sredstva dokazujejo, kako smešno in kriminalno brezsmi-selna bi bila vsaka vojaška avantura. UREDNIKOVA POŠTA Iz Californije Spodaj podpisana sva se podala pred mesecem dni na obisk v Californijo. Tekom najinega bivanja tukaj, sva se sestala z sledečimi Clevelandčani, ki so se sedaj ustanovili v Californi-ji; Mr. in Mrs. Dan Nagode, Mr. in Mrs. Ludvik Debevec, ter Mr. in Mrs. Charles Lusin, katerih sva bila zelo vesela. Tukaj sva tudi srečala Mr. Ed Simsa, ki je igral na domu Mr. in Mrs. Anton Sittar. Zdaj je baš skončal sliko "Vigil Antes of Boon Town". Seznanili smo se tudi z Mr. in Mrs. Zagorc, Mrs. Mary Stucin in Mr. Frank Matjazic, ki so se zelo potrudili, da sc? nas počastili. Tem potom se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, ki go nama bili na roko posebno še ko sem se nahajal v bolnišnici. V Cleveland se nameravam vrniti enkrat v avgustu. Torej najlepše pozdravljava vse znance in prijatelje in na svidenje! Anton in Mary Bostjancich (19703 Mohawk Ave.) >0000000000000000000000OOOOOOOOOOO^O PISMA IZ STAREGA KRAJA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' • Ma+i opisuje smrt svojih treh sinov— partizanov Jugoslovanski c^n Cleveland, O. — Preteklo je leto dni, odkar se je vršil zelo uspešen "Slovenski dan" na prijaznem vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Vsled svoje pestrosti in privlačnosti je ta dan ostal nedvomno mnogim posetnikom v spominu. Ker je bil "Slovenski dan" nadvse pričakovanje uspešen, se je sklenilo, da se bo letos na istih pro ■ štorih vršil "Jugoslovansk dan", ki bo po obsegu in vspore-du daleč nadkrilil lanskega. "Jugoslovanski dan" se bo vr šil v nedeljo dne 23, junija na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclid, O. Ako povdar-jamo "Jugoslovanski", s tem nič ne pretiravamo, ker bodo sodelovali : Slovenci, Hrvatje, Srb' in Macedonci. Piknik se bo vršil pod pokroviteljstvom Združenega odbora clevelandskih Ju goslovanov, ki obstoja iz: SA-NS-ovih podružnic, Progresivnih Slovenk, Hrvatskega narodnega Viječa, srbskega Vidov danskega kongresa in Macedon ske obrambene organizacije. V slovenščini bo govoril Stane Krašovec, kateri se je prav kar vrnil iz Slovenije. Njega jc jugoslovanska vlada ponovne poslala na važno misijo v Ameriko. In ker je strokovnjak v gospodarskih zadevah, narfc bc povedal marsikaj zanimivega i rodne domovine. V srbo-hrvašči-ni bo pa govoril Šimen Balen ataše za informacije pri Jugo slovanskem poslaništvu. T u d on je pravkar prišel iz Jugoslavije. Poleg teh so bili povablje ni: župan mesta Euclid, K. Sims in guverner F. J. Lausche. Ker se nobena naših večjil' priredb ne konča brez petja, tako bo tudi "Jugoslovanski dan' dobro zastopan s pevci. Po najnovejših podatkih bodo na te.' priredbi zastopani sledeči pevsk zbori: Slovan iz Euclida, Zarja in Glasbena matica iz St. Clai Ave, Jadran iz Collinwooda ir Planina iz Maple Heightsa.- Seveda tudi brez godbe ne bo. Ze razvedrilo občinstvu in za ple; zvečer v dvorani, bodo . igral iz\'ežbani hrvaški tamburaši Pravijo, da bo tudi za, žejne in lačne dobro preskrbljeno; Hrvatje govorijo o celi čredi jan cev. Slovenci pa o rogati živini Del čistega preostanka je na men jen za otroško bolnišnico \ Sloveniji, drugo pa za ostale de le Jugoslavije. Na tej priredbi se bo oddale tri krasne dobitke in sicer: ledenica, pralni stroj in čistilnik za preproge. Poleg tega se bo vršil srečelov za manjše predmete. Ker se te stvari danes sploh ne dobijo po trgovinah, bo nekatere doletela res izredna sreča. Mrs. Ivana Gubane, v Geneva, O., je prejela od svoje prijateljice Ane Bernard iz Bleda, Slovenija, Jugoslavija, izredno zanimiv opis borbe njene družine z Nemci. V vojni je izgubila svoje tri sinove in mož ji je umrl od izčrpanosti. Pismo se glasi: "Bled, 6. marca 1946. "Draga Ivanka! "Spominjam se Te še vedno, ko si bila doma. Zato Ti hočem popisati, kako se nam je godilo v kruti vojni. Jaz sem imela 4 sinove in eno hčer, pa sem tri izgubila in mož mi je umrl. "Ko so prišli Nemci, so začeli vse preganjati. Veliko so jih preselili ali pa zaprli. Potem so začeli preganjati moje sinove. Jakob je šel v hribe s tremi tovariši, za njima so šli še trije, tako da se je s šestimi možmi pri nas začela partizanska vojska na Ilovici. Saj veš v kakšnem strahu smo vedno živeli, ko so hodili ponoči po hrano. Ker 1941 leta ni smel človek nobenemu nič zaupati. Smo vse tako skrivali, da ni smela vedeti desnica, kaj dela levica. "Jakob je ušel, Jožeta so zaprli v Begunje in ga čez tri tedne privezanega h kolu s štirimi tovariši ustrelili, kot talca. Ata je eno uro klečal pri njem in mohl. Ustreljeni so od 8 ure zjutraj do 4 ure popoldne ostali privezani h kolom v posmehovanje. Nato so jih naložili na voz in jih odpeljali na gmajno in vse skupaj zmetali v eno jamo. Za tem žalostnim sprevodom so šle samo tri, ker niso pustili drugih kot sorodnike. Vsa cesta je bila .pokropljena s krvjo. "Mene niso pustih iti gledati, ker sem bila že vsa tako prestrašena in bolana. Zvečer je prišel Jakob domov in mi je svetoval naj grem v Tržič, da se bom "lodila na Golnik zdraviti, ker bodo gotovo selili. "Nato so zaprli Ivana, ker je vozil les na Pokljuki, ker so trdili, da ima vez z Jakobom. Samo en primer; Jakob ni imel strahu. On je bil tako energičen, da so ga drugi občudovali. Imeli so taborišče kar pod smreko. Enkrat je prišel zvečer na planino, pa so ga pregovorili naj ostane pri njih čez noč in res ostane. Zjutraj se prebudi ob 4 uri in hoče oditi, pa mu pastarica brani, naj počaka, da bo malo skuhala in res ostane. Ob 5 uri je bila Ž3 vsg, planina in koča obkoljena, da ni mogel lobeden ven. Nemci pridejo v kočo in vprašajo, če je tukaj kaj banditov. Jakob jim odgovori, da on ne ve nič, pastarica jim pa lahko pokaže eno kočo, mogoč^ so tam. "Tako so odšli s pastarico in pustili pred vrati stražo, pa so je premislili in kmalu vrnili na- v zvezi s to priredbo se vršijo ogromne priprave. Številni odbori se trudijo, da bi čimbolj zadovoljili občinstvo. V danih okolščinah ni to malenkost, ampak Slovenci so iznajdljivi. O številu posetnikov se mnenja križajo. Večina trdi, da jih bo od 8 do 10 tisoč. No, vpričo za-limanja bi ne bil; nič presenečeni. Priredba se bo vršila tudi ob slabem vremenu. Da bo pik-lik tembolj slikovit, se apelira la ženske, da pridejo v narodnih nošah. Ker smo prepričani, da ljudje hrepenijo po najnovejših novicah iz Jugoslavije in da radi joletijo v prosto naravo na oddih, vam kličemo, da si nedeljo 23. junija rezervirate za "Jugoslovanski dan" na Reoher A.ve. Poleg duševnega in teles-lega užitka bodete imeli tudi irijetno zavest, da ste pomagali gmotno vašim krvnim bratom v rodni domovini. Frank Česen. zaj. Jakoba ni bilo nikjer. Vso kočo so preiskali in stražar jih je zaklinjal, da ni šel nobeden iz koče. Kljub temu ga ni bilo. "Nemci so vzeli vse sumljive osebe na planini, jih odpeljali v Begunje. Pred kočami so pa pustili stražo do 6 ure zvečer. Potem je tudi straža odšla. Pod pečjo je bila ena luknja za pepel, bolj nevidna. Tam notri je zlezel. Pištolo je vrgel za eno leseno steno. V taki luknji je ostal nepremičen 13 ur, ker vsak šum bi ga izdal. Ob 6 uri zvečer ni mogel več vzdržati pod vročo pečjo v tistem prostoru in se odloči, da zleze ven in bo stražo kar s sekiro pobil, ker ni imel drugega orožja, ako je še pred vrati. "Ko zleze ven, na žalost omedli za hip, potem pogleda ven in vidi, da so že odšli. Takrat pri-dfe od druge koče eden pastirjev, ko ga ugleda, mu pokima, naj pride bliže in ga prosi za malo mleka, ker skoraj ni mogel govoriti, ko je imel tako suha usta. Z mlekom se je okrepčal. Cela stran, ko je ležal, je imel en sam mehur. Pištolo je dobil tam kjer jo je skril. Drugi večer je bil že doma, da nam je povedal, kako se je rešil. On je vedno govoril, da naj se za njega ne bojimo, pa sem se kljub temu bala. Potem so v Radovljici zažgali Derničevo žago, ker so Derniča selili in notri se je naselil Nemec. "Dva Nemca so odpeljali s seboj radi tega, da ne bi streljali talcev, ga so jih kljub temu 30 ustrelili pri žagi. Se razume, Nemcev ni bilo več nazaj. Drugi dan so vse brate, sestre, otroke, stariše zaprli v Begunje. Sestro enega partizana s6 zaprli z dva dni starim otrokom. "Pri nas so vse zaprli. Mene niso, ker me niso dobili doma, ker sem bila v Tržiču. Takrat se je hotel sam javiti, ker ni mogel prenesti, da bi družina trpela radi njega. Celo noč je prejokal in prebedel, to so mi drugi potem povedali. Pa mu niso drugi dovolili, da bi se javil, ker niso Nemcem nič verjeh, da bi potem vse izpustili. Potem jih je prosil, naj ga pustijo samega, da se malo umiri, šel je malo po gozdu tam nad Kupljenkom, kar mu pride nasproti 14 oboroženih Nemcev. A on se takoj znajde. Jih pozdravi in vpraša, kam da gredo. "So ga povpraševali ako mogoče on ve, katera pot je bližja za na Bled. Tako da je bil z vsakim korakom v smrtni nevarnosti. Odločil se je, da gre mene obiskati in potolažiti, tudi če ga stane življenje. In res je prišel. Samo tam so bili orožniki, da vsakega legitimirajo, ako bi prišel kak nepoznan moški. "Mož od sestrične hčere je dobro vedel, da je razpisana nagrada za Jakoba v vsoti 50,000 mark. Ko ga orožnik legitimira, mu Jakob reče: "Saj me tukaj pozna en krojač, ker grem k njemu. Vam bo on povedal, da sem iz Kranja, ako meni ne ver-j jamete. In sta res odšla, na ža-1 lost — k izdajalcu. Jakobu je vse pritrdil. Orožnik mu je rekel, da lahko gre. Krojač pa re-jče: "Aufpasen." I "Seveda ga potem orožnik ni j izpustil. Med tem časom pa pride k meni njegov tovariš in I vpraša ako sem jaz mama od Jakoba. Ko sem mu pritrdila, je ' rekel, da bo malo počakal, jaz naj grem pa pogledati, ako gre i Jakob sam, naj ga pokličem, drugače pa ne.'In res, Jakob gre z enim Nemcem. Jaz zaprem in grem v kuhinjo povedat. Takoj nato se zasliši en nem pretep v veži. Pogledam in vidim, da je imel moj sin Nemca pod seboj. Me pogleda in reče: ma-I ma, ne piorem drugače. Na pomoč takrat ustreli skozi stekle- na kuhinjska'vrata. Njegov tovariš Nemca in tudi sina malo rani. "Nato primeta Nemca in ga neseta ven in izgineta. Razumljivo, da so mene takoj peljali v zapor. Tri dni mi niso dali nobene hrane. Ko nisem mogla več vstajati, so mi začeli dajati hrane. Deset dni sem bila v Tržiču, 10 dni v Kranju, potem so me peljoli v Begunje, tam sem bila tri mesece. "Tam je bil zaprt tudi moj mož. Nato so naju izpustili za štiri mesece. Med tem časom je bil Ivan v kazenskem lagerju. Po prestani kazni je lahko prišel na obisk domov. Ob tej priliki so ga partizani vzeli s seboj v hribe. Mene in moža pa v lager v Nemčijo v Nuernberg za 18 mesecev.. Potem nama je eden pomagal, da smo prišla na dopust na Bled. Ob tem času m; je mož umrl. Potem so mene pustili kar na Bledu. "Doma so se naselili Nemci Potem so prišli partizani in so vse požgali, tako da nimamo nič. Jakob se je s svojo četo pomaknil v Sevško dolino in sta z enim drugim komandantom združila svoji četi in zasedla Dražgoše. Oba sta imela 163 mož. Nemci so navalili na njih z armado 12,000 mož, na Draž goše. Borba je trajala tri dni pa jim niso nič mogli. Potem jim je en domačin pripeljal za hrbet,, nato so se partizani morali umakniti. Imeli so pet mrtvih, Nemci pa 1,153 in veliko ranjenih. To je bilo o božiču 1941 leta. "Jakob je ostal s svojimi v Sevški dolini in je svoje ranjene in ozebene borce spravil k ljudem, da jih zdravijo. Na enem takem obisku je bil izdan. Obkolilo ga je 30 Nemcev. Snega je bilo en meter visoko. Sprem Ijevalec je padel takoj. Jakot je bežal še kakih sto metrov in je zašel v snežni plaz. Ko je vi del, da je obkoljen, si je pognal kroglo v glavo. Metal je bombe, pa so bile sabotažne. Zato je moral bežati. Padel je 10. februarja 1942 leta. •"Ivan, najmlajši je padel na Pokljuki v poletju 1943 leta, Trupalla nismo dobili. Jakoba in Joža smo prekopali in pripeljali z drugimi borci na Bled. "To je samo en drobec od vseh gorja in preganjanj. Sploh n' vsega mogoče popisati. Ako boš kdaj brala kakšno knjigo, kako so delali Nemci s Slovenci, vedi, da vseh grozot ni mogoče napisati, kakoršne so delali. "Metali so žive ljudi v goreče hiše; otroke in dojenčke so trgali materam iz rok in jih metali v ogenj. To se je zgodilo v Radovni. Kadar so si zaželeli krvi; so šli z avtomobili v Begunje. Vzeh so po 100 do 150 mož, jih peljali na polje in s strojnicami postrelili. To je bilo samo ha Gorenjskem. Ljudje so držali precej skupaj. Tudi med nami so bili ravnotako izdajalci, sk-mo he tako veliko,,kot drugje. Po Štajerskem in v Srbiji, tam so cele vasi in mesta požgane, prebivalci pa pobiti. Naj končam. Saj Ti vsega, kakor so nas gonili in sramotili, ne morem popisati. Še to Ti povem, da nam iz Amerike pomagajo. "Prejmi iskrene pozdrave od "Ane Bernard". Novice iz Jugoslavije Iz poročil reparacijske komisije o škodi, ki jo je povzročila italijanska okupacijska vojska v Jugoslaviji so vzeti sledeči iz-črpki: Italijanski fašistični okupatorji so med svojim neizzvanim napadom na Jugoslavijo in neprestanimi boji narodov Jugoslavijo za svobodo in proti itali-'janskemu zatiranju vzeli življe-j nje 437,956 osebam in onespo-I sobili za delo 131,250 ljudi. Od-j gnali so na prisilno delo 84,512 ljudi. V koncentracijska tabo-jrišča so poslali 109,437 interni-^ rancev, a v ujetniških taboriščih I je bilo 7,450 vojnih ujetnikov, ki so jih po kapitulaciji Italije izročili Nemcem. Prisilno so izselili 122,430, a prisilno mobilizirali 87,215 oseb. Sovražnik je požgal in porušil ali poškodoval 142,555 kmečkih domov. Uničil je 4,750,000 sadnih dreves, 38,000 hektarov vinogradov, oropal 969,000 glav joveje živine, 3,095,500 gl^cv drobnice, 12,760,000 perutnine in 102,OCO panjev čebel. Italijani so posekali ali uničili 21 milijonov kubičnih metrov lesa in posekali 34,000 hektarov gozdov in nasadov. Popolnoma uničili so 424 in poškodovali 620 žag. Oropali so 980,000 ton črnega premoga, 1,730 ton železne rude, 218,000 lignita, 120,000 ;on kromove rude in 752,000 con raznih drugih rud. Skupna škoda, ki je bila pO' raročena. industriji, je cenjena nad 34 milijonov dolarjev. Strašno-je bilo uničenje železniškega prometa. Uničenih je bi-'o 2,434 in poškodovanih 1,737 tovornih vagonov, uničenih 239 n poškodovanih 154 potniških vagonov, uničenih 157 in poškodovanih 85 lokomotiv, uničenih 38,000 ton tračnic in mnogo drugega materiala. Italijanski okupator je odvzel, potopil ali poškodoval 19 tovornih ladij, 177 ladij in drugih plovnih objektov in 1,561 mo-;ornih čolnov in jadrnic. Oropal in uničil je 8,810 avto-iTttobilov, 1,480 motociklov, 2^ avtobusov, 56,250 koles in 4,6o5 kočij in težkih voz. Uničil 3® 146,000 telegrafskih in telefon* skih drogov, nad 60 kilometrov žice, 1,350 telefonskih central« 4,060 telefonskih aparatov, enO .elefonsko in 2 radiotelegrafs^i postaji. Razrušenih ali težko poškO' iovanih je bilo 148,516 poslopU v mestih ifi vaseh in nad 900 mostov.^ Oropano je bilo blago v 1,480 trgovinah na debelo, 22,' 178 trgovinah na drobno in ventar iz 16,881 hotelov in S®' stiln. Italijanski okupator je odn®' sel 9,594 kilogramov zlata 29,951 kilogramov srebra iz rodne banke. Zaplenil je tudi nad 22 milijonov kilogramov tobačnih izdelkov. Popolnoma uničil je 23 škodoval 20 bolnišnic, uničil 1 zdravstvenih domov, uničil ali poškodoval 175 javnih ambula^ in 32 zdravstvenih postaj. Uničili so inventar v 1>0" knjižnicah in 1,814 šolah. Uni^^ li so laboratorije, kabinete, zbirke v 114 šolah in znanstve* ne zbirke, instrumente, apa^^^® in biblioteko medicinske fak^^ tete v Ljubljani. Odnesli so knji ge iz knjižnice v Ljubljani. Italijani so skrunili verske ustanove, odnesli dragocenost* iz mnogih cerkva in samostaH*^^ in popolnoma uničili 297 verski ustanov raznih veroizpovedi. Celotna škoda, ki so jo Italij^ ni povzročil v Jugoslaviji od aprila 1941 do 9. septembri 1943, se ceni nad devet tisoč liionov ameriških dolarjev." t%a odpade na neposredno terialno škodo $1,449,363,681- Dve leti in pol so bila pod lijansko zasedbo sledeča ročja Jugoslavije: vsa Dal^^ cija, Črna gora, Hercegovi^^' Kosovo, Metohi jsko podro^J®' skoraj ves Sandžak, skoraj P" lovica Slovenije z Ljublja'!"^ vsa južnozapadna Hrvatska Karlqvcem, velik del Bosnc del Makedonije s Tetovem, Gostivarom, I^ičevom, Dcbr°^^ in Strugo, kar je tretjina, ce ® nega jugoslovanskega podro J ' (Po "Slovenslcem poročevalcih Preskrbite potrebno slovenski mladini v SlovefliJ^ Prispevajte za otroško ^ • v Sloveniji! V uradu , pravnosti" lahko oddaste doUžl %, 1946 ENAKOPRAVNOST ' BTRAN 3 UDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE W(idaljevanje) je počil še enega ali ^fevidna bandita, potem kail vrata svoje sobe, da lekaj časa zadrži napa-' prišel skozi druga vra-hodnik in od tod po lestvi na podstrešje. pozneje se je naglo še parkrat ustrelil, da ®®vražniki mnenja, da je na svojem mestu, pri-l^P°biti vsakega, ki bi si bližati se stopnicam. J® pa opazil, da je nje-?umna obramba napra-."ook utis na napadalce. ^ previdni in si niso več ®^ojega. skrivališča. ^' Lionel se ni motil. Za-.["■estanega streljanja se Sost dim po notranjosti ® gavči niso natančno Nekateri so se bali, prijateljev v bli- kje je prav za prav njih . ^ jih ne bi dobro obo-, napadla od zadaj. ^Jemite mi, je dejal Zo-^ ^tador, izključeno je, . senor, čeprav po-"^ravnost občudovanja ' "Pal čisto sam tu sem % ijev, ^edel, ne da bi imel ki bi mu pomagali, so dale premisleka. ,'^vzaprav ni dobro ve-^ Sodi, vendar je skle-^ okoristi z začasnim ^ Jegova ura je tedaj Vam n, ie vražnikov sta padla s konj in se krčevito zvijala na tleh. Nato je divje podžgal svojega konja in v blaznem diru bežal v smeri meteorološke postaje, nad katero se je že zibal privezan okrogli balon Mr. Swa-nna; njegovi pomočniki so ga bili napihnili v teku popoldneva s pomočjo tekočega vodika, ki ga je imela postaja v velikih množinah na razpolago. Lionel je, naslonjen na vrat svojega konja, pogledal na uro. 112'. — v desetih minutah bo šest; — i ne dospem več pravočasno. Njegove ostroge so bile rdeče od krvi, njegov konj je dir-! jal, da je tekel pot od njega, a vse to ni nič pomagalo, gavči so bili hitrejši in bi ga kmalu morali dohiteti. Ena krogla je oprasnila njegovega konja ob boku, druga ga je lahno ranila na rami. Še enkrat se je ustavil in streljal na najbližje bandite: trije so popadali s sedel. Prijezdil je sedaj v gozdno pokrajino, kjer je bila precejšnja gošča. Tu ga je bilo mnogo težje zasledovati. Pustil je konja slepo dirkati naprej, kajti čutil je, da je skoraj izven nevarnosti. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! PISMA IZ STAREGA KRAJA Kako so mučili partizane pri Sv. Urhu pet. Ven odtod, ali pa 5 je mislil. Komaj da dosežem me-postajo. ^ skokih je bil spet na ^ Odprl je okence in ^streho; pustinja se je ^0 obzorja. Naglo je Mstrešje nazaj in mr-2 vseh kotih. Tu in felil, da preplaši svo-Mce, toda čas je hi-, Ji dragocene minute so za drugo. ^ šest je vzkliknil v ' če si zlomim til-način moram od- Nev v v cumnato, ki je prej ^ našel v svoje ve-iižrt starih sedel, ^j/®belo plastjo prahu, je zbežalo več ° Se je "približal. ^drezal stremena, ki najtrdnejša, jih 5 '^pravil tako kakih ^ j®v dolg jermen. 'Na-^lezet na streho, pri-na železni kri^ 5^ ®Pustil po njem na-^ ^ posadinem zidu, v t L " 80 med splošnim (t| banditi brezdvom-Slavnim napadom, 'tef na tla, tekel v V sta] njegov konj, L skokom v sedlu, in k ® krogla zažvižgala Oh • Histerija, ki njegov beg in Nim. vendar za njim, ^sna od jeze: vas ''L proti enemu! Saj %1! . . s silnim truščem ^ in zajahali vse razpolago ,® < oč d. O o_ POPRAVEK Včeraj smo poročali, da sta Mr. in Mrs. Charles Mahne prispevala $5 za otroško bolnico mesto venca za pokojno Mrs. Miklavčič. Pravilno bi se morala ta notica glasiti, da sta Mr. in Mrs. Charles Lampe, Bishop Rd., izročila Mr. Louis Levsteku $5 za otroško bolnišnico, mesto venca ža pokojno Mrs. Miklavčič, katero vsoto je potem Mrs. Levstik izročila v to svrho pri krožku št. 1 Prog. Slovenk. Illuminating Co. kupi električno centralo Pričakuje se, da. bo cleveland-ska mestna zbornica v kratkem ŠIVALNE STROJE P O P R A Vvl M O Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE. 5557 ROOFING — SIDING — GUTTER sčistimo, popravimo in prebarvamo Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni. YANESH BROS. Home Improvement Co. WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3 Družina z enim otrokom želi dobiti v najem stanovanja s 4 ali 5 sobami. Mož ima stalno delo. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311. Farma in cottages naprodaj ali za zameno. Nahajajo se 12 do 40 milj vzhodno. BECK REALTY CO., GL 7856 Proda se Get Your Tickets Here! AND THE FAMOUS lASIDSHOW FREE ADMISSION FREE S E GIFTS Music Hall Public Auditorium WEEK OF JUNE 17, 3 P. M. GET YOUR TICKETS FROM US Kaye Hardware & Appliance 7610-7612 St. Clair Ave. set za sprejemno sobo, 3 komadi, in miza. V izvrstnem stanju. Vpraša se na 19715 Mohawk Ave. Slovensko dekle dobi delo kot prodajalka v pe-kariji. Zglasiti se je v NOVAK'S Bakery, 6218 St. Clair Ave., HE 7158. IŠČE SE BEAUTY OPERATORICO za splošno delo v lepotični stroki; mora biti izurjena "finger waver". Pokličite MU 7773, ali pa zvečer KE, 3312. DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAixmount 6516 ^ih najbližjih so- A1 Leveč SUPERIOR GARAGE Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE.—EN 0367 NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede našega ljubljenega soproga in očeta IVAN ŽLINDRA (SPENCER) Svoje mile oči je za vedno zatisnil dne 2. junija. Pogreb se je vršil dne 6. junija v cerkev sv. Neže in nato smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Iskreno zahvalo tem potom izrekamo vsem, ki, so položili krasne vence h krsti, vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo btale v cerkvi sv. Vida, vsem ki so izkazali svoje sočutje v dneh naše žalosti ob izgubi dragega soproga in očeta. Ljubljeni soprog in oče. odšel si v večnost, odkoder ni več vrnitve. Prestal si trnjevo pot tega življenja, a nas si zapustil žalostne in osamljene. Počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška gruda, v naših srcih ohranimo spomin na Te do konca naših dni! Žalujoči ostali: MARION, soproaa; DOLORES, hčerka Cleveland, Ohio, dne 12. junija, 1&46. PIKNIŠKI PROSTORI V NAJEM Za mala društva in klube se odda v najem krasno nanovo m-ejeno farmo za piknike; nova plesna dvorana, dobra voda in vse potrebno. Majhna najemnina. KALIOPE FARM Eddy Rd., severno do gozda med Oak Rd. in Route 91 NAZNANJAMO da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom . v stari domovini, obiščite MIhaljevIch Bros. 6424 St. Clair Ave. he 6152 B. j. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Playefs Vse delo jamčeno Vaš donesek za otroško bolnico T Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi t uradu "Enakopravnosti"! Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 KADAR RABITE zobozdravniško. oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. ▼ poslopju Norih American bank« VHOD NA STRANI E. 62 8T. stran 4. ENAKOPRAVNOST 12. junija, 1946 PISMA IZ STAREGA KRAJA Na Rakeku, v Begunjah in Menišiji je bilo dosfi belih Mr. Frank Turšič, 1532 Mil-1 "Mene so 3. februarja zopet roy Ave., Toledo, Ohio, je od zaprli. Sem bil zaprt v Ljubljani svojega brata Ivana Turšiča, dva meseca. Od tam so me spu-podomače Matijov, doma iz Be-' stili. Potem so me zopet zaprli, zuljaka, sedaj pa bivajočega na sem bil spet dva dni zaprt v Rakeku, prejel pismo, v katerem mu opisuje, kako je tekom vojne romal iz enega kraja v drugegann prišel v stiko s sinom —partizanom, ki je postal komandant divizije. Kot piše, je bilo največ prebivalcev na Rakeku, v Begunjah in Menišiji pri belogardistih, ki so krivi, da se je tako mučilo tamkajšnje ljudi. Pismo je Mr. Turšič poslal sestri Mrs. Mary Peterlin, 1931 E. 141 St., katera ga je poslala nam v priobčitev, ker je mnogo rojakov v Clevelandu od tam doma, eden izmed njih je urednik Ameriške Domovine. Pismo se glasi: "Rakek, 18. marca 1946. "Dragi brat! "V prvem pismu sem Ti malo opisal, kako smo živeli med Italijani. Zdaj bom pa spet malo opisal, kako smo med Nemci. "Ko sem se vrnil iz italijanske internacije, sem bil en čas kar doma. V jeseni, ko je bilo vino v Vipavi, smo zaprosili nemško komando, da so nam dali dovoljenje za iti po vino. "Prvič, ko smo šli, smo ga točili v Podragi, pri župniku. Zvečer, ko smo imeli vozove gotove, so prišli v vas tudi partizani na večerjo. Potem so nas povabili poslušat svoj radio. Ker je bilo osvobojeno po partizanih, so jo imeli v vsaki vasi, da so hodili ljudje poslušati. "Tam je bil ravno en kurir. Iztokov. Jaz sem mu napisal pismo in pripomnil, da bom spet prišel čez en teden. Po enem tednu smo prišli v Št. Vid pri Vipavi. Damo konjem jesti in gremo v gostilno. Že pride kurir-ka od Iztoka, čeravno so bili .Nemci v Št. Vidu in vpraša, če je en Turšič iz Rakeka tukaj. Povem, da sem jaz. Nato me pokliče ven in mi pove, da me sin čaka v Podragi. "Jaz sem povedal takoj na skrivaj, da je Iztok v Podragi. Jaz sem konje oddal, da jih je gonil en drugi. Z menoj je šel tudi Matevžev Janez in njegov sin. Podraga je oddaljena pol ure od Št. Vida. Ko nas pripelje kirurka tja, ravno v tisto hišo, kjer smo pred enim tednom radio poslušali, pa dobim sina Iztoka v kuhinji. S seboj je imel še osem tovarišev. Eden je bil iz Loške doline, Jakob Gregorič, z Vrhnike. Ta je bil od začetka njegov spremljevalec. Nekaj je bilo Primorcev in dva Rusa, ki sta ušla Nemcem. Iztok je bil komandant Kosovelove brigade. Potem smo šli po vinogradu, kjer so partizani dobro vedeli za vsako stezo v vas Manče. Tam smo dali konje v stalo in sin nas je povabil h terencu. Tam smo se navečerjali, potem pa se napili, čeprav smo bili komaj en kilometer od ceste, ki so jo imeli Nemci zasedeno. Smo peli in pili, da so nas lahko slišali. "Ko ^e je naredil dan, so šli partizani naprej v Goče, mi smo pa vino točili v Mančah. Potem nisem sina več videl, čeravpo smo pozneje šli še v Gaberje. Njegovi vojaki so bili tam, a njega nismo mogli več dobiti. Držal se je Krasa, ali pa na Cavnu in v trnovskih gozdovih. Kurirke so pa k nam nosile pošto. "Potem smo šli še v spodnjo Branico. Tam nas je čakal Iztok osem dni pri Hmelakovih. Tam Ljubljani in spet so me spustili. Zopet pride kurirka izpod H ruševja in mi piše sin, da moram za vsako ceno tja priti. Jaz si nisem upal. Nato sem mu pisal, naj pride on na Planinsko goro. Mi bomo šli pa kosit, ker imamo travnik blizu in se bomo pogovorili. Žal, njega ni bilo, pa smo odšli domov. "O polnoči so mene zopet aretirali. Mogoče, da je prišel sin tja drugi dan, toda od nas ni smel noben v Planino, tako da nismo prišli v stiko. Mene so potem odpeljali v Nemčijo v Dresden in od tam v Schenberg. Tam smo morali delati teden ponoči, en teden podnevi, po 12 ur dnevno. Hrane so nam dali pa toliko, da je človek komaj pokonci stal. Največ je bil kore-njev zos in krompir z olupki vred. "Potem so se bližale fronte. Od ene strani Angleži, od druge Rusi. Nemci so nas iz strahu izpustili. Dne 7. aprila so nas kar spodili domov. Domov smo se vozili tako, da smo morali brez vsake hrane šest dni in šest noči stati v vagonu. Dne 13. aprila smo prišli v Št. Vid pri Ljubljani. Tam so bili tedaj še Nemci, pa so nas civilisti precej prevzeli in so nam povedali, da ne smemo domov, da nas bodo spet domobranci zaprli. Potem sem čakal do 26. aprila tam, nato sem pa ušel na vlak in se odpeljal domov. Na 27. aprila sem prišel domov in 1. maja so me že zopet zaprli. Takrat jim je zadnja ura bila. "Dne 2. maja zvečer so jih pobrali v zaporu, jih odpeljali na Turjak in še 23 ljudi pobili in v eno skupno jamo zakopali. Potem so pa napravili velik ogenj na grobu, da bi skrili sled. Nas so dali na tisto mesto, in smo čakali, da nas bodo {udi potolkli. Pa jih je prehitelo. "Dne 8. maja 1945 so nas partizani osvobodili. Vrnili smo še domov na vse razbito. Zdaj pa spet delamo kot živina. Tri vozove so mi pobrali in štiri konje s komati vred. To so največ napravili domobranci, da sem tako trpel, ker je Ivan ušel. Ker niso mogli njega, so pa mene mučili. "Jaz sem zdaj slabega zdravja, zraven pa še vsega manjka. Imam še enega sina, da se muči. On bo star 22 let. Tukaj nam manjka najbolj obleke in obutve, sladkorja in skoraj vsega. "V Bezuljaku je pa bilo skoraj vse belo. Pozdražov, Matijev, šuštarjevga Tone, Kranjč, ti mislim so bili pri partizanih, drugo, je pa vse belo. Saj si se vsega nisem ogledal, da bi Ti mogel točno popisati, kaj vse se je tukaj godilo. Tukaj so bili skoraj vsi iz Begunj in skoraj iz cele Minišije, ki so bežali pred partizani, da so lažje lumparije uganjali in izdajali po Rakeku. Pri nas jih je bilo včasih po 20. "Tako sem Vam malo površno opisal življenje v tej vojski. "tfas vse skupaj lepo pozdravljamo! "Ivan Turšič." UREDNIKOVA pq^A Zakaj oni v "Kristusu" ne delajo tako kot učijo? Cleveland, O.—Že več let s zanimanjem opazujem kulturno in politično delovanje v tej naši novi demokratični domovini. Ampak zdi se mi, da so zrak in morski valovi poleg mnogo dobrih stvari prinesli s seboj z one strani tudi precej zla. Prinesli so s seboj dosti plevela in ga tukaj raztrosili na nedolžno zemljo. Ker pa je ameriška zemlja rodovitna, se ta plevel kaj hitro razširja in raste. Kljub temu upam, da bodo modemi plugi kemične iznajdbe uničile ta plevel. To ne bo dolgo trajalo, kajti narava nikdar ne spi, ona gre vedno naprej. To je posvečeno vam v "Kristusu." Tekom zadnjih pet let ste pokazali, kam vodi vaša pot in komu pomagate. Sedaj vemo, kaj ste prisegli "očetu" v Rimu. Sedaj vemo, da imate oči zaprte in besede samo ha koncu jezika, ne čuta v srcu, ko govorite: "Dajte lačne nasititi in nage obleči." Jaz bi rada vedela, kaj si vendar mislite, ko čitate pisma naših bratov, sester, vaših sošolcev in vaščanov, ko vsi pišejo, kje, kdo in kam je bil peljan in pretepen, bičan in obešen. Ka^ si ob tem mislite? Ali ob vseih tem morete še mirno spati? Ali vas nič vest ne peče ? Takih slučajev je na tisoče. Težko je verjeti, da v teh časih takšni brezsrčni ljudje živijo, da si upajo stopiti pred ljudstvo in drugače govoriti, kot pa je res. Dokler je dekle še mlado, jo strašite in govorite, da je Eva dala grešno jabolko Adamu. Ampak ta pravljica drži samo en čas. Zakaj ne poveste, da vi tista "jabolka" krstite in poročate ? Nazadnje pa še tožite, da je premalo jabolk in da tisto drevo premalo rodi. Ali mislite še vedno tako razlagati "nauke" ob dva tisočletju? Verujem, v postave, katere govorijo, da kar je dobrega, naj se izpolnjuje in kar je gnilega, naj se odstrani. To ljudstva sprevidevajo po vsem svetu. Dobro ste imeli razprežene mreže povsod, toda sedaj se trgajo kar vprek. Proč z lažmi in hinavstvom, čimpreje, tem bolje. Želeti bi bilo, da bi tako učili in razlagali ljudem, kot je v skladu z naravo, in ljudstvo bi vam verovalo in sledilo. Kako oni v "Kristusu" razlagajo in učijo mladino, naj navedem samo en primer. Moja hčer- ka Sally je bila v naši naselbini povabljena, naj pride v cerkev peti. Enkrat pride domov in pravi: "Mama, jaz ne grem več v cerkev." Vprašam jo, zakaj ne. Ona pravi: "Jaz sem dobro slišala, kaj je 'father' govoril." Vprašam jo, kaj je bilo. Ona mi reče: "Ali ni Rusija, naša zaveznica in prijateljica?" Jaz jo zagotovim, da je naša zaveznica in prijateljica. Toda hčerka je rekla, da je "father" govoril, da naši sovražniki so Japonci, Nemci in največji sovražnik pa je Rusija. Od tiste nedelje moja hčerka ne verjame več, kar "father" pove. Torej tako učite vi v "Kristusu" naše otroke. Vprašam vas, zakaj neki naj bi Rusijo sovražili? Te mržnje in ščuvanja proti Rusiji izhajajo samo iz rimskih nebes. Mi vemo, da je Rusija prva velika država na svetu, ki je s svojimi mogočnimi žarki posvetila na Rim. Zato si vi v "Kristusu" na vse načine prizadevate, da bi jo uničili, pa ne bo šlo tako. Naš veliki predsednik Roosevelt je videl in čutil, da brez Rusije ne bo zmage. Zato je počasi začel pošiljati zastopnike v Rusijo. Danes smo Amerikanci lahko veseli, da smo skupno zmagali in štrli krutega sovražnika, nacizem in fašizem. Sedaj vi v "Kristusu" le točite nazadnjaške solze po njih. Še pokadite jih z vašim kadilom, da bo bolj držalo do sodnega dne, ko Hitler in Mussolini vsta-neta od smrti. To so razlogi, da napenjq.te vse sile. Ker so vam vrata na široko odprta, le lopu-tajte z njimi, dokler se ne upehate. Hvaležna sem Zedinjenim državam, ki nas so sprejele in da imamo pnliko, da povemo lahKo naše težnje in se tako boljše počutimo. Vi pravite, da naj gremo k spovedi. Tukaj je izpoved. Sedaj pa naložite pokoro tistemu, ki dela greh in razpleta sovraštvo. "Ameriški Domovini" pa dajte lavorjev venec, ker poje tako lepe litanije, prebira rožni denarja, čeprav je newburški venec in v duhu pošilja prošnje kanonik Oman dejal, da ne da v Rim, da bi papež vsaj rešil nič za—komuniste. Na tem me-škofa Rožmana. Druge Slovence stu bodi izrečena zahvala do- pa brez škode lahko hudič vzame, ker so partizani—komunisti in teh ni prav nič škoda. Govorite, da so celo nekaj svojih bratov oplašili, da so reveži pobeg- brim ljudem za. darove za prvo pomoč. Dne 23. junija bo velik piknik vseh treh podružnic SANSa v Clevelandu in še bratje Hrvati Farma se proda ali zamenja za posestvo v nili v tujino. Partizani pa še ni-1 in drugi bodo zraven sodelovali, majo takih vrvi, da bi jih nazaj Tako bomo sTcupno delali za Ju-potegnili. | goslavijo, da bo tam še več ob- Sedaj pa za partizane—komu-1 lečenih in še več nasičenih in Ko je elektrika odpovedala v mehaničnem stroju za dihanje, so 11-letni Arlene Kventon ohranili življenje s tem, da so obratovali ročno zračno sesalko na "železnih" je imel stanovanje, toda je rav- {pljučah. Uposlenci Cook County bolnišnice so neutrudlji- niste skrbi UNRRA organizacija z vsem najboljšim, kar premore. Jaz prav nič ne tožim radi tega, čeprav nimam dosti si- mladina pozdravljena v novi bolnišnici Ko bomo to dosegli, se bo po cerkvah tudi več Boga molilo rovega masla in nogavic, samo' in hvalilo za pomoč iz Amerike, da se pomaga tamkajšnjim lju-1 Zato ste tudi vi v "Kristusu" po-dem, ki so se za svojo svobodo | vabljeni na pošteno in iskreno borili na življenje in smrt. Koli- sodelovanje za pomoč. Mogoče kokrat so me vroče solze polivale, ko sem in še čitam tako žalostna pisma iz stare domovine. bo tudi vaša hišica, vaši sorodniki, deležni kaj od tega. Torej, vsi ste vabljeni na to veliko dobrodelno prireditev, ki se vrši Clevelandu. 17 akrov zemlje, traktor in orodje. Moderfio kokošnjak s avtomatičnim v vodom. Zidana garaža, lepa s novanjska hiša. Cena $25, ' James Bavetz, Middle Ridgc Madison, Ohio. Naprodaj je , v. K cnb D® hiša za eno družino, o s 1197 E. 168 St. Za nadaljna P jasnila se obrnite na MATT F. INTIHAB 630 East 222 St. IV 2644 ali Moj brat Anton, moja sestra na vrtu Slovenskega društvene- Reza, moji in Tvoji sošolci— prijatelji, tako pišejo. Ob tem bi se tudi kraški kamen moral omehčati. Ko smo tukaj v tej lepi deželi to slišali, smo se začeli organizirati. Seja danes, seja jutri. Vsa inteligenca se je skupaj zbrala in smo sklenili, da ga doma na Recher Ave., Euclid, Ohio. To sem napisala iz srca, ker čutim v srcu prošnje revežev. Žalostno je, da se najde še kdo, ki odreka pomoč rojakom v do-movihij Sramoto naj nosijo, dokler živijo. Saj poštenost in res- bomo, kolikor največ mogoče, j niča vedno zmaga in bo zmaga-pomagali od tukaj. Naši bratje, i la tudi v tem, v kolikor še ni. sestre, starši, tete in nečaki, po- j Srčna hvala vsem in vsakemu trpite, vztrajajte. Do danes me-, za vsak dar pomoči potrebnim nim, da se je že marsikateri že- 'v Sloveniji iij Jugoslaviji! lodček nasitil in rana obvezala ] Jennie Hrvatin. z našimi prispevki. V kratkem - bodo imeli lepo streho, Stvaren patriotizem! Deja- Za mladinsko bolnišnico se Co : nja'j ne besed! Prispevajte za tudi zbrala predvidevana vsota otroško bolnico v Sloveniji! ' HOME TO STAY . . . Whenever Janet Bisel, Los Angeles, was forced to part front her airdale pet, "Snapper," he always showed up. He recently followed her from Gallup, New Mexico, a distance of 900 miles. Uncle Sam Says . >•' , yO',. ^ - ^^■■'' -^-y. -i>ž^: iSwpS^ no en dan preje odšel, ko smo mi prišli. Potem je kmalu postal komandant divizije. vo operirali ročno sesalko skozi osem ur. Dr. John P. Waitkus, levo, stoji pripravljen, da nadomesti dr. H. Bern-steina, medtem ko bolničarka Marlies Stern pomaga bolnici The raising of the fla| is always a wonderful thrill. This statue of the scene on Mount Surabachi which now stands across from the Navy Department in Washington, D. C., our nation's capital, recalls the back-the-attack spirit and your deeds as a wartime bond buyer. My slogan for you today on the first peacetime Flag Day since 1941 is "Now Back Your Future." Continued investment of part of your earnings in savings bonds is consistent with devotion to the flag. Old Glory symbolizes the security which savings bonds assure, U. S. Trgasury Dtpartmtnl Naznanilo in zahvala 1884 1946 Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt i[ztrgala iz naše srede našo nadvse prelj ubij eno mater in staro mater Katarino Lah ROJENA INTIHAR Blagopokojnica je preminila v Glenville bolnišnici dne 13. maja v starosti 67 let. Doma je bila iz vasi Žerovnica, fara Grahovo pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Pogreb se je vršil 17. maja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče. Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti blage pokoj nice, kot tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, vsem, ki so prišli pokoj nico pokropit na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so se udeležili njenega zadnjega sprevoda na pokopališče. Hvala nosilcem krste in Rev. Baragi za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo. Našo zahvalo izrekamo društvu Lunder-Ada-mič, št. 28 SNPJ in društvu Srca Marije ter podr. št. 25 SŽZ za spremstvo na pokopališče. Ljubljena in nikdar pozabljena mama in stara mama! Prestala si trnjevo pot tega življenja in sedaj se raduješ tam gori nad zvezdami, kamor si odšla po plačilo za vsa Tvoja številna dobra dela. Nas si zapustila žalostne in osamljene, saj smo Te vsi ljubili. Počivaj v miru, ljuba mamica, spomin na Tvoje dobro srce si bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj! Žalujoči ostali: CHARLES, FRANK in LOUIS, sinovi; MILDRED, GIZELLA in HELEN, sinahe; pet vnukov; v stari domovini pa zapušča sestro in več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 12. junija, 1946. Išče se fs!' priletnega moža za delo mi. Katerega zanima, P; če IV 4511, ali naj se zglas 830 Babbitt Rd., Bucli&J^ Naprodaj ^ je peč na premog za gret j®' izve se na 1441 E. 47 St. Ženska ali dekte k#' dobi službo na domu; z nje in lahko hišno opravi pranja. Ima lastno sobo i palnico. Tedenska do $25. PokličiteKE^l^^_>. Odrasla dobro poznana v ColH'^^ g{^. in Euclidu, nujno potreM^^^j no vanje s 4 ali 5 sobanU' ^ Pokličite IV 2126, po 4- ^ poldne. d k Ju, te] s pr. ta 2a sp] Ta rat k oki iiSi str J ije let ŽENSKE hišne 5. pop. do 1.40 5 večerov v teo" $34.00 tedensko V downtown Zglasite pe v Elecfric 700 Prospect A*®' soba 901 ura«* Ženski uposlevalo» THE OHIO I nc ^ TELEPHONČ^ v Pcer %ar K w, ^je hh '.^kt Oblak Se priporoča, te vsak čaa, podne ^ noči. Delo garantira® ^ tra postrežba. O^rD rsun zaupanjem starega znanca John OW*** 1146 E. 61 S'' he 2730 Zakrajšek F'"'®' Home, 6016 ST. CLAIR Tel; ENdico" Oglašajte v IcoP'«'