Poftnino otaiono f ootovM Leto XX., st, 259 jpravništvo L|ubl|ano, Knafljova d - Telefon štev. 3122. 3123. 3124 3126 3126. inseratm oddeleki Ljubljana, Selen* burgovo ul. - Tel 3492 In 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon $1 2466. 'odružmco Celje; Kocenova ulica 2 Telefon $». 190. Računi pri oošt ček. zavodih: Liub-Ijano 11.842. Praga čislo 78.180, Wien st 105.241 Ljubljana, torek 7« novembra 1939 Cena 2 Din zhaio vsak dan razen ponedeljka Naročnina znašo mesečno 25 din Za inozemstvo 40 din. Uredništvo! .lubljana. Knafl|evo ulico 6, telefon 1122, 3123, 3124, 3125 3126 Maribor, 3ro|ski trg štev 7. telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjevo ulico štev 1, telefon štev 66. Rokopisi se ne vračajo Novi ameriški nevtralnostni Dolgotrajna razprava o nevtralnost-nem zakonu Zedinjenih držav je zaključena in kongres je sklenil nov nevtralnostni zakon, ki je z Rooseveltovim podpisom takoj nato stopil v veljavo. Amerika se nahaja odslej v novem razmerju do vojujočih se držav. Prodajanje orožja m drugih za bojevanje potrebnih sredstev državam v vojnem stanju, je odslej dovoljeno pod pogojem, ki se na kratko označuje z geslom »cash and carry« — plačaj in odpelji — proti takojšnjemu plačilu in z lastnimi prevoznimi sredstvi kupca. Da si napravimo pravilno sliko, kakšno je odslej stališče Amerike do vojne v Evropi, je najkoristneje, ako se pretehta, kateri razlogi so dovedli do spremembe nevtralnostnega zakona. Zakaj v teh razlogih se zrcalijo nagibi, ki so vodili večino v ameriškem senatu in v poslanski zbornici, da se je odločila za daljnosežno reformo. Eno osnovnih gibal nevtralnostne debate je bilo spoznanje, ki se je v Ameriki silno razširilo, namreč spoznanje, da je nevtralnostni zakon v stari obliki prav za prav po svojem učinku dosegel nekaj drugega, kakor pa so nameravali njegovi očetje. Nevtralnostni zakon v stari, sedaj razveljavljeni izdaji je nastal iz odpora zoper vojno sploh in iz težnje, da ostane Amerika daleč od vseh vojnih zapleti ja j ev. Toda po svojem učinku je dosegel, vsaj kar se prvega namena tiče, za Američane povsem nezaželen uspeh. Tako se je izkazalo najprej v teku japonsko-kitajske vojne, ko so Japonci kratko malo začeli svoj oboroženi napad na Kino brez vojne napovedi, da se s tem izognejo uporabi ameriške prepovedi glede izvoza orožja in za vojno potrebnih surovin. Nevtralnostni zakon tedaj ni pomagal preprečiti vojne, marveč jo je celo olajšal in jo napravil še bolj brutalno. Ako je hotela ustaviti izvažanje vojnih potrebščin japonskim napadalcem, je morala slednjič Amerika poseči po drugem sredstvu, po odpovedi trgovinske pogodbe. Drugo pomanjkljivost starega nevtralnostnega zakona so v Ameriki razkrivali na nič manj viden način. Rooseveltovi pristaši so argumentirali v naslednji obliki: Zakon bi bil še dokaj pravičen v primeru, ako bi šlo za dva enakovredna nasprotnika, ki sta se oba dolgo pripravljala na vojno in sta v moralnem pogledu oba iz kategorije napadalcev. Rooseveltovi pristaši so navajali razloge, zakaj se sedanja evropska vojna ne sme meriti s tem merilom, marveč z načelnim razlikovanjem, da ima svet opravka z napadalci na eni ter z napadenci na drugi strani. Napadalec se je mogel pripraviti in se opremiti s potrebnim orožjem, ker je imel iniciativo v svojih rokah, dočim je bil napa-clenec v slabšem položaju. Za dokaz teh svojih trditev so Rooseveltovi pristaši spretno izrabljali omahljivo in popustljivo politiko Chamberlaina v tednih lanske septembrske krize, politiko, ki je bila takrat zlasti v Ameriki zelo nepopularna. Stari nevtralnostni zakon so dalje dokazovali, gre na roko napadalcu ter s tem dejansko dosega povsem drugačne namene, kakor je bila zamisel njegovih iniciatorjev. Tako dokazovanje, ki se je s pridom naslanjalo na znane velike deklaracije predsednika Roosevelta in na njegove poskuse z apeli na vrhovne predstavi-telje sprtih držav v Evropi, preprečiti vojno, je v Ameriki čim dalje bolj prevladovalo. Sporedno s tem so vidno naraščale simpatije ameriške javnosti za britansko-francosko stvar, deloma iz zavesti skupnega izvora z Angleži, še več pa zaradi sodbe, da Angleži in Francozi proglašajo svojo borbo kot borbo za načela svobode, demokracije in liberalnosti v mednarodnih odnoša-jih, ki jih vse proglašajo tudi Američani za svoje ideale. Teh argumentov ni Roosevelt nikdar nehal naglašati, a odsevali so prav tako domala iz vseh enunciacij ameriškega javnega mnenja v vodilnem časopisju, na predavanjih, v radijskih in filmskih reportažah itd. Poleg tega so sodelovali tudi povsem zunanjepolitični nagibi. Propaganda za spremembo nevtralnostnega zakona je n. pr. postavljala parolo, da gre dejansko za prvo obrambno linijo Zedinjenih držav, ki bi bila nujno ogrožena, ako bi bile zapadne evropske demokracije poražene. Izbruh vojne v Evropi se je zdel večini Američanov kot potrdilo, da je bila Rooseveltova zunanja politika pravilna ter da so njegove bojazni že zgodaj pokazale položaj v pravi luči. Zato se je kljub neuspehu njegovih posredovanj z izbruhom vojne v Evropi pozicija prezidenta Roosevelta zelo oja-čila in je njegova zunanja politika v očeh velike večine Američanov dobila nekak nimb dalekovidnosti. Spričo tega ie njegova zahteva po spremembi nevtralnostnega zakona že sama po sebi ZBLIŽAN JE MED FINSKO IN RUSIJO Po nekaterih vesteh, ki pa se niso potrjene, je načelni sporazum celo že dosežen Omiljenje sovjetskih zahtev — Nadaljevanje pogajanj čez par dni Stockholm, 6. novembra. AA. (Ha-vas). Po telefonskih poročilih iz Hel- J sinkov se zdi, da se je dosegel sporazum med sovjetskim in finskim stališčem. Kljub temu pa pričakujejo, da bodo razgovori dolgotrajni, ker je problem precej zapleten. Sovjetski listi so danes prenehali napadati Fince, člani finske delegacije so pa dobili od sovjetske vlade vabilo, da se udeleže slovesnosti za torkovo obletnico revolucije. Kodanj, 6. nov. AA. Finska delegacija je sporočila svoji vladi v Helsinkih najnovejše sovjetske zahteve. »Po-litiken« poroča iz Moskve, da so sovjetske zahteve že milejše. Dopisnika listov »Politiken« in »National Tiden-de« brzojavljata, da Rusi nič več ne zahtevajo Hango, ampak Bilapvik, 10 do 15 km vzhodno od Hanga. Rim, 6. novembra. AA. Štefani poroča iz Helsinkov: Po najnovejših poročilih so v političnih krogih mnenja, da je ugodno razpoloženje za nadaljevanje finsko-sovjetskih pogajanj. Pričakujejo, da se bodo razgovori nadaljevali prihodnje dni. Finski odgovor danes aH jutri Moskva, 6. nov. o Kasno snoči se je izvedelo, da se more računati, da bo finska vlada odgovorila na modificirane ruske predloge šele po proslavi ruske revolucije 7. in 8. t ul, nakar naj bi se pogajanja nadaljevala. Finski uradni komunike London, 6. novembra. AA. Reuter poroča iz Stockholma: Nocoj v Helsinkih objavljeno uradno poročilo pravi, da se sov-jetsko-finska pogajanja vrše normalno in da počasi napredujejo. Včeraj ni bilo v Kremlju nobenega sestanka. Danes in ju-tir se bodo finski delegati udeležili svečanosti v proslavo 7. novembra. Finski delegati ne pričakujejo, da bi takoj dobili nova navodila, ker je finska vlada sestavila poseben odbor, ki naj izčrpno prouči poročilo, ki ga je finska delegacija poslala iz Moskve. Vojaški ukrepi ostanejo London, 6. nov. s. Iz Helsinkov poročajo, da je finsko vojno ministrstvo ukinilo za prihodnjih pet dni vse vojaške dopuste O tem ni bilo izdano za javnost nobeno sporočilo. Istotako ni bil izdan noben komunike o seji finske vlade, ki se je vršila danes popoldne in ie proučevala poročilo svoje delegacije v Moskvi o pogajanjih z rusko vlado. Balkan in Hnska kriza Rim, 6. nov. z. Zaenkrat Se niso znane nikake podrobnosti o stanju rusko-finskih pogajanj. Italijanski listi pa vendar razpravljajo o njih in o učinku njihovega rezultata na obči položaj v Evropi in Se posebej na Balkanu. listi naglašajo, da bo rezultat teh pogajanj odločilnega pomena ! za nadaljnji raavoj ruske politike v ju-i govzhodni Evropi in na Balkanu. Sestanek severnih držav Konferenca t. zv. »oslskega bloka" — Izenačevanje navodil in ukrepov o nevtralnosti Kodanj, 6. nov. br Danes dopoldne ob 11. se je v zunanjem ministrstvu pričela konferenca pravnih strokovnjakov drž. osl-skega bloka. Na posvet so prišli zastopniki Lufcsemburške, Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, Švedske in Finske. Švica tokrat ni poslala svojega diplomatskega opazovalca. kakor je bil to ob:caj pri vseh dosedanjih konferencah držav oslskega bloka. Na konferenci bodo strokovnjaki pripravili elaborate o koordinaciji zakonskih določb posameznih držav glede njihove nevtralnosti. Posebej se bodo bavili z vprašanjem letalskega prometa med temi državami. Konferenca bo trajala nekaj dni in nato bodo prizadete vlade proučile njene rezultate. Morda bodo še letos v oslskih državah unificirali vse nevtralnostno pravo. Pomanjkanje surovin v skandinavskih državah Stockholm, 6. nov. j. Trgovinska plovba v Severnem in Vzhodnem morju se vrši pod čedalje težjimi okoliščinami. Nevtralne skandinavske države trpe že veliko po-mankanje nekaterih surovin zlasti tekstilnega prediva. Prav tako občutno postaja pomanjkanje premoga in tekočih goriv, ki v vseh skandinavskih državah ne zadoščajo več za najnujnejše potrebe. Pristop par-nikom v danske, švedske in norveške luke 'je zaradi nemških minskih zapor tako nevaren, da so se morale cene prevozništva zaradi velikega rizika silno povišati. Novi nemški odlok, da se minske zapore pomaknejo od 4 na 3 km k švedski obali, je morjeplovbo skoraj povsem zavrl. Švedska vlada je ponovno protestirala proti tej nemški odločitvi, češ da je v nasprotju z zagotovili, ki sta jih dala skandinavskim državam v začetku vojne admiral Raeder in maršal Gdring, ko sta v imenu nemške vlade izjavila, da bo Nemčija strogo respektirala svobodno trgovino skandinavskih držav. Mine ob danski obali Kodanj, 6. novembra. AA (Štefani) Z veliko naglico se bližajo številne morske mine vodam v Sundskem prelivu. Opaziti je bilo celo, da so te mine dospele že 20 kilometrov južno od Kodanja. Vse to je dalo povod za veliko vznemirjenost med obalskim prebivalstvom Oblasti so ukrenile vse potrebno, da zavarujejo obalo. Na več krajih je prebivalstvo, ki biva ob obali, zapustilo svoje domove, ter se podalo v notranjost države Kodanj, 6. nov. j. Nemške mine, Id so jih viharji zadnjih dni potrgali iz nemških minskih zapor, so se pojavile celo pred kodanj skim pristaniščem. Dve mini sta zunaj pristaniških naprav eksplodirali. S kodanj-skega letališča so se takoj dvignila izvid-niška letala, ki sedaj nadzorujejo dansko teritorialno vodovje, ter obveščajo o blodenju min iskalne ladje, ki mine sproti spravljajo na varna »Vojna je zajela več ko polovico človeštva" Nov govor Molotova — Ostri napadi na Ang eijo in Ameriko — Molk v Nemčiji ...____. „_________.. i.__j.I. .i Moskva, 6. nov. s. Na predvečer ruskega narodnega praznika, 22 letnice revolucije, se je vršilo danes popoldne ob 18. veliko javno zborovanje. Za častnega predsednika zborovanja je bil izvoljen Stalin, v predsedstvo pa Molotov, Vorošilov, Kaganovič, Ka-linin, Andrejev, Mikojan, 2danov, Hruščov, Berija, Svernik ln Dimitrov. Kmalu po otvoritvi je povzel besedo predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov, ki je v enoinpolurnem govoru poveličeval uspehe Rusije od revolucije dalje, predvsem pa v tekočem letu. Molotov je govoril predvsem o notranji politiki Rusije in se je le v splošnih obrisih ali mimogrede dotaknil zunanje politike. Med drugim je rekel: 2e tri leta traja vojna med Japonsko ln Kitajsko, Id Je zajela okoli 570 milijonov ljudi in zahtevala milijone človeških žrtev. V zadnjih mesecih se je ta vojna razširila tudi na zapad Evrope. V to sta zapleteni na eni strani Anglija ln Francija s svojimi dominionl in kolonijami, na drugi pa Nemčija, druga največja država v EvropL če prištejemo tudi kolonije, ki so v vojno več ali manj zapletene, je ta vojna zajela 850 milijonov ljudi. Tako se nahaja sedaj v vojni na vsem svetu že več nego 1300 milijonov ljudi, to je več nego polovica celotnega prebivalstva sveta, ki znaša 2120 milijonov. Ni pa niti še mogoče red, da Je sedanji razmah že dokončan. Neuspeh Je doživel poskus, da bi bila potegnjena v vojno tudi Rusija, toda ni mogoče prikrivati, da se dosegla krepko podporo tako pri aktivnih politikih kakor v širših mno-žicsli« Objektivna presoja seveda ne more zanikati, da so imeli znaten vpliv na izoblikovanje večine tudi povsem materialni nagibi. Nedvomno je res, da je velik del industrijskih podjetnikov podpiral propagando za spremembo nevtralnostnega zakona v težnji, da si s tem pridobi trge za svoje izdelke m si izdatno poveča možnosti za dober zaslužek. Kakor pa je bil vpliv teh gotovo mogočnih krogov zelo velik, bi sam najbrž ne zadostoval za tako daljnosežno spremembo. Sme se verjeti onim, ki zatrjujejo, da pri ogromni večini senatorjev in poslancev in še pri večji večini javnosti niso bih merodajni pretežno materialni, profitarski razlogi Nagibi, ki so odločili spremembo nevtralnostnega zakona, pripadajo pretežno svetu političnega življenja, demokratičnega državljanskega pojmovanja in liberalnih mednarodnih odnošajev. Z novim zakonom stopa Amerika v novo razmerje do bojujoče se Evrope. S poudarkom razglaša Roosevelt ob svoji veliki zmagi, da je to razmerje prave nevtralnosti. Kako se bo praktično razvijalo v nadaljnjem to je odslej prepuščeno bodočnosti. pripravlja nadaljnje razširjenje vojne. Znano je na primer, kako resna vprašanja je sprožila angleško-francosko-turška pogodba. Število vojujočih se držav se bo naj-brže še povečalo. Za nekatere nevtralne države pa je znano, da je nevtralnost zanje samo maska, da prikrito podžigajo vojno, od katere hočejo imeti svoje koristi. Molotov je nato poveličeval sovjetsko notranjo politiko in ostro napadal »kapitalistične države«. Napadal je v tej zvezi tudi Poljsko, češ da je tudi bila samo eksponent kapitalizma in da je zato propadla. Po razpadu poljske države je s sodelovanjem ruske armade pridobila Rusija Ukrajino in Belorusijo. To je bil eden najpomembnejših uspehov Rusije v zadnjem času. Beloruska republika se je sedaj povečala na 10 milijonov preb valcev. Tudi Ukrajina, ki je bila mnogo vekov razkosana. je sedaj zedinjena in ima že 39 milijonov prebivalcev Rusija šteje z novimi 13 milijoni skupno 183 milijonov prebivalstva. V nadaljnjih izvajanjih je Molotov našteval uspehe ruske gospodarske politike, katere je označeval za izredno lepe in za- dovoljive. Omenjal je stahanovski pokret in delo na kulturnem polju, napovedal skorajšnje volitve v lokalne sovjete in poudarjal potrebo močnejšega sovjetskega patriotizma. Govor Molotova sta poleg drugih častnih gostov na prireditvi poslušala tudi veleposlanika Anglije in Zedinjen h držav. Opazilo se je med drugim, da Molotov ni nikjer ne direktno ne indirektno omenjal ruskih odnošajev z Nemčijo. Manifest kominteme London, 6. nov. s. Komunistična inter-nacionala v Moskvi je izdala danes manifest, v katerem dolži Anglijo, Francijo in Nemčijo, da se bore za nadvlado nad svetom. Sklicanje ukrajinskega parlamenta Kijev, 6. nov. j. Vrhovni svet sovjetov ukrajinske republike je sklical za 13. november v Kijev tretje izredno zasedanje vrhovnega sovjeta. Sovjeti so pripomogli k ameriški odločitvi Nadaljnji komentarji k spremembi nevtralnostnega zakona London, 6. nov. br. Nekateri listi tudi še danes komentirajo odločitev Zedinjenih držav v vprašanju njihove nevtralnosti. Tako naglašajo »Times«, da so Zedinjene države sedaj v resnici podale dokaz, da hočejo biti stvarno nevtralne, kakor to' določa mednarodno pravo. Zedinjene države so se sedaj prav za prav povrnile k svoji prvotni nevtralnosti. »Manchester Guardian« ugotavlja, da pomeni novi ameriški nevtralnostni zakon veliko podporo zapadnima demokracijama. Nemci in Rusi so s svojim postopanjem mnogo prispevali k večini, ki jo je ameriška vlada dosegla v kongresu pri glasovanju o svojih predlogih za spremembo dosedanjega nevtralnostnega zakona. List pri tem opozarja, da so afera z ameriško ladjo »City of Flint«, napadi ruskega tiska na Finsko ta Molotovljev govor s svojimi očitki Rooseveltu ameriško javnost silno razdražili. Nemška propaganda je v Ameriki tudi dokazovala, da se dosedanjega nevtralnostnega zakona ne splača spreminjati, ker zapadni zavezniki nimajo dovolj sredstev, da bi si nabavili orožje in druge potrebščine v Zedinjenih držav. List k temu pripominja, da imata Anglija in Francija samo v Zedinjenih državah naloženih toliko sredstev, da sta lahko glede dobav orožja in drugih potrebščin brez skrbi kar za celi dve leti. Za 50 milijard dinarjev naročil Washington, 6. nov. s. Naročila Anglije in Francije cenijo na najmanj 1 milijardo dolarjev. Anglija in Francija bosta morali vsa svoja naročila plačati bodisi z ameriškimi vrednostnimi papirji, bodisi z zlatom 2e sedaj imata v New Yorku in v Kanadi deponiranega za pol milijarde do- larjev zlata. Ameriška narodna banka bo zlato preračunala po ceni 35 dolarjev za unčo. Angleških in francoskih vrednostnih papirjev ameriška podjetja ne bodo smela prejemati v plačilo, ker bi to pomenilo v smislu nevtralnostnega zakona dovolitev posojila. Kriza ameriške paroplovbe New York, 6. nov. s. V nasprotju z velikimi naročili vojnega materiala iz Anglije in Francije v Zedinjenih državah bo imela Amerika znatne izgube, ker ameriške ladje ne bodo več smele pluti v tako-zvane nevarnostne cone v Evropi. Raču-j najo, da bo s tem prizadetih najmanj 92 trgovskih ladij, ki so doslej opravljale redno prometno službo z Evropo, skupno s 6000 možmi posadke. Izguba za Zedinjene države bo znašala letno 50 milijonov dolarjev. Vendar sta, kakor poročajo, ameriška in angleška vlada že sklenili sporazum, po katerem bo Anglija vzela iz prometa nekatere svoje ladje v Tihem oceanu in drugih predelih sveta ter jih postavila v službo v Atlantski ocean, ameriške ladje pa bodo prevzele dosedanje angleške linije. Velike mornariške gradnje Zedinjenih držav Washington, 6. nov. i. Oddelek za novoeradnie pri voini admiraliteti bo pospešil svoie delo tako. da bo gradbeni program ameriške vojne mornarice ab-solviran v kraišem času. kakor ie bilo prvotno predvideno. Potrebni kredit 1 milijardo in 300 milijonov dolarjev se bo porabil za zgraditev 3 novih letalskih matičnih ladii. 8 križark. 52 rušil-cev. 32 podmornic in 2.500 letal. ?red novo nemško mirovno ofenzivo? Kljub berlinskim demantijem se trdovratno vzdržujejo vesti o Goringovem obisku v Rimu Bfan, 6. nov. p. Politični krogi še nadalje mnogo razpravljajo o napovedanem obisku maršala Gorlnga v Rimu, čeprav so bile vesti o njem v Berlinu že demantirane. Splošno zatrjujejo v Rimu, da bo Goring prišel v Italijo Se ta teden. Med zunanjima ministrstvoma Nemčije ta Italije ae že nekaj dni vr&i živahna izmenjava misli o vprašanjih ki bosta o njih govorila Mussolini in Gdring. Iniciativo za sestanek je dala nemška vlada. Goring bo predložil Mussolini ju nemške predloge, na podlagi katerih naj bi se dosegel sporazum med Italijo ta Nemčijo v tem smislu, da bi mogla Italija zavzeti deflnitivno stališče do turško-francosko-angteškega pakta. Na osnovi tega sporazuma bi mogla Italija pričeti novo posredovalno akcijo v Londonu. Zato bi se moral po nemški želji udeležiti razgovorov tudi italijanski poslanik v Londonu Bastianini. O podrobnejši vsebini te nove nemške diplomatske akcije ni mogoče dobiti nika-kih informacij. A že samo dejstvo, da bo Gdring prifiel v Rim, se tolmači v tem smi-situ, da bo moral biti že pred njegovim obiskom med Italijo ta Nemčijo, dosežen stvarni sporazum o vseh načetih vprašanjih, tako da bi ga Mussolini ta Gdring samo potrdila ta proklamlrala. Ker je Italija že pred kratkim izjavila, da bo posredovala za mar le, če se bo položaj v Evropi bistveno spremeni. Je treba računati s ton, da bi Italija smatrala, da je taka sprememba že nastopila, če bo v resnici prišlo do Goringovega obiska v Rimu. Nemški demantiji London, 6. nov. o. Dopisnik »Da:ly Te-legrapha« objavlja vesti iz Amsterdama, po katerih je v kancelarska palači v Berlinu po zadnjih mnogoštevilnih in dolgotrajiph posvetovanjih zopet zavladal mir. Prevladuje vtis, da se je Hitler po posvetovanjih z vojaškimi poveljniki, ministri in diplomatskimi zastopniki odločil, da bo preko zime omejil vojaške operacije na najmanjšo mero. Doslej še ni jasno kako se bo razvijala bodoča nemška diplomatska akcija. Merodajni krogi v Berlinu deman-tirajo glasove po katerih naj bi odpotoval zunanji minister Ribbentrop vnovič v Moskvo, maršal Gdring pa v Rim. V tem času je akcija merodajnih nemških krogov na Wilhelmstrasse in nemškega tiska naperjena proti Švedski in Ameriki. Zlasti hudo napadajo nemški listi soprogo predsednika Roosevelta, ki ji očitajo, da je prijateljica Zidov in da huj-ska na vojno. Italijanski interesi na Balkanu Čarih, 6. nov. z. »Baseler National-Zei-tung« je objavila zanimiv uvodnik o ruski in italijanski politiki na Balkanu. List ugotavlja, da Rusiji ni mogoče oporekati njenih interesov na črnem morju in na Dar-danelih, a prav tako tudi ni mogoče Italiji odreči njenih interesov na Balkanu. Gotovo je, da Italija ne bi mogla pristati na nikake spremembe, ki bi se mogle izvršiti* na ruski pritisk v Rumuniji ali Bolgariji. Italija je z nekaj prijateljskimi gestami do Turčije že dokazala, da ji aneieško-francosko-turški sporazum nikakor ni na poti. marveč, da bi tudi po njenem mnenju lahko mnogo pripomogeJ za ohranitev miru ta nevtralnosti na Balkanu. Prav zaradi ruske nevarnosti se je Italija neposredno angažirala za varnost na Balkanu. lor&t za „C!ty o£ Flint" ferveJlta vlada je odklonila nemške zahteve I SW—u^mi, 6. nov. z. Kakor znano je no, veška vlada odklonila nemški protest «xadi osvoboditve ameriškega parn ka • Uty of FUnt« n internacije nemške po-^tdke te ladje Nemška vlada je v svoj-not, zahtevala da Norvežani takoj izpuste na svobodo nemško posadko, da izreče ladjo m njen tovor nemškim oblastem aii pa da ladjo s tovorom vred vsaj zadrže, dokler se pogajanja o tej stvari ne bi zaključila. Norveški polit čni krogi naglašajo v zvezi s tem, da je nemški kapitan zavo-zil s svojo ladjo v norveško !uko le navidez zato. da bi izkrcal obolelega ameriškega mornarja, v resnici pa zaradi tega, ker je ladja le z največj m naporom mornarjev vzdolž norveške obale v norveških teritorialnih x>dah prodirala proti jugu in se ni mogla oddaljiti na odprto morje, ker so tam nanjo že čakali angleški ruš-lci. Moštvo je bile že tako utrujeno, da se je na vsak način moralo nekoliko odpočiti. Kako se bo norveška vlada rešila iz sedanjega neugodnega položaja, še ni znano. Po ameriški želji bo ladja bržkone zadihana v Bergenu. Po nekih še nepotrjenih vesteh pa je bila ladja že prodana. London, 6. nov. s. Kakor poročajo iz Osla je poslala nemška vlada norveški vla- di noto, v kateri zahteva L izpustitev nemške posadke z ladje City of Flint, 2. izročitev ladje s tovorom vred Nemčiji, 3. če Norveška na to ne pristane, naj zadrži ladjo vsaj toliko časa, dokler trajajo pogajanja v tej zadevi. Ameriški kapitan o nemški posadki Washington, 6. nov. j. Kapitan ameriškega parnika City of Flint je dovolil re-porterju ameriške radijske družbe RCA intervju o dogodkih na parniku, odkar ga je zasedla nemška posadka. Kapitan je dejal, da so prišli nemški mornarji in častniki na ameriško ladjo oboroženi s puškami, revolverji, in ročnimi granatami ter da so imeli s seboj celo strojnico. Nemška posadka je vse do zadnjega vzdrževala na ladji red z rigoroznostjo, ki jo pozna sicer samo vojna mornarica. „City of Flint" se vrača v Ameriko t London, 6 nov. s. Nemška vlada je bila uradno obveščena iz Osla da se namerava ladja »City of Flint« s tovorom vred vrniti v Ameriko. Manjši boji na fronti Izvidniški poleti in lokalni spopadi - Novo zavezniško orožje — Francosko poročilo o nemških letalskih izgubah Pariz, 6. nov. AA Agencija Havas poroča o položaju na fronti: Francoska in br.tanska letala izrabljajo vremenske razmere za polete nad Nemčijo. Piloti se vračajo z dragocenimi podatki ;n posnetki. Prav tako so tudi nemška letala letela nad Francijo, a ne daleč za fronto. Ogledniški polet nemških letal je dal povod za alarm v severnih pokrajinah Francije. Tri nemška letala so letela nadTour-coingom, zaradi česar je bil alarm tudi v okoliških krajih. Eno od teh nemških letal je priletelo s Severnega morja, drugi dve pa iz Belgije. Na fronti pa )e bilo snoči slabo vreme. Davi so se vrer ienske razmere popravile Med smočnjo ne\ihto so nemške čete izvršile operacijo pred našimi prednjima postojankami v Vogezih. Sovražnik se je približal m začel napadati z ročnimi granatami. Toda francoski oddelki so takoj odgovorili z avtomatskim orožjem, tako da so se Nemci morali umakniti. Prav tako je naše prednje oddelke na bregu Rena presenetilo, ko so opazili, da so Nemci zavzeli neki otoček sredi reke. V akcijo so takoj stopili jarkovni možnarji. Teh možnarjev doslej še nismo uporabljali. Po nekaj strelih iz možnarjev so se Nemci umaknili. Nemško vojno poročilo Berlin, 6. nov. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na zapadu ponekod živahno izvidniško delovanje, drugače pa le slabotno topniško streljanje. Blizu Saarburga smo sestrelili francosko letalo. Francosko vojno poročilo Pariz, 6. nov br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo naslednje 127. vojno poročilo: Na nekaterih točkah fronte je bilo nekoliko lokalnega top iškega streljanja. Poplava na fronti ob luksembojrški meji Luxembourg, 6. nov. d. Vse včerajšnje dopoldne se je slišalo nepretrgano grmenje topov z nemško-francoske fronte Francoskemu streljanju je krepko odgovarjala Siegfriedova linija, vendar pa se je opazilo, da Nemci ne streljajo z enako silovitostjo. Mestoma je obstreljevanje postalo tako močno, da se je grom težkih topov slišal do same prestolnice Luksem-burga. ki je oddaljena 25 km od bojišča Iz obmejnih krajev se lahko opaža, kako se Nemci trudijo noč in dan z gradnjo novih utrdb za težko topništvo na desnem bregu reke Mozele in ob bregovih reke Our S tem so približali svojo obrambno črto popolnoma luksemburški meji, tako da obmejno prebivalstvo s prostim očesom lahko sledi nemškim delom Obenem kopljejo nemške čete ob Renu prekope za odvod silnih množin vode, ki so zalile prostor pred nemškimi položaji S tem hoče nemško vrhovno poveljstvo omogočiti čim hitrejši padec vode, ki pa kljub temu zaradi neprestanega dežja močno narašča Nižje ležeče utrdbe so zaradi tega pod vodo in so v dotičnih sektorjih nemogoče vsakršne bojne akcije. Boji ob gornjem Renu Basel, 6. nov. j. Nemške čete so danes ponoči zasedle majhen toda strategično zelo važen otočič v Renu, od koder pa jih je francoska artilerija z močnim ognjem kmalu zopet pregnala Na južnem odseku fronte so podvzeli Nemci več napadov na nekatere strateško važne francoske pozicije, vendar pa so bili odbiti. Letalstvo je imelo precej miren dan. Sestreljeno je bilo neko francosko izvidniško letalo. Nad francoskim mestom Turquoing so se danes dopoldne pojavila tri nemška bombna letala, ki so vrgla nekaj bomb. toda brez efekta. Protiletalsko topništvo je njih nadaljnjo akcijo kmalu ustavilo. Napadi na Forbach New York, 6. nov. s. Associated Press poroča, da je začela nemška pehota močno napadati mesto Forbach, ki leži na francoskem ozemlju. Večji oddelki nemške pehote so poskusili prodreti v jugovzhodna smeri od mesta iz VVarndtskega gozda, vendar so bili odbiti. Bitka v zraku Pariz, 6. nov s. Večerno 126. francosko ^ojno poročilo pravi: Velika aktivnost letalstva na obeh straneh. V ostri borbi je 9 francoskih borbenih letal napadlo skupino 27 nemških borbenih letal. 9 nemških letal je bflo sestreljenih, 7 od teh jih je padlo na francosko ozemlje. Vsa francoska letala so se vrnila. Letalski alarm v severni Franciji Pariz, 6. nov. AA. (Havas). Ob 11.18 dopoldne je bil v pokrajini Lilla letalski alarm. Konec alarma je bil ob 11.85. Nemška letala nad Belgijo London, 6. nov AA. (Reuter). Belgijska vlada je naročila svojemu berl nske-mu poslaniku, naj protestira pri nemški vladi zaradi včerajšnjega poleta nemških letal nad Belgijo Belgijske opazovalne postaje so namreč ugotovile, da so bila letala nemška. Foimorniška vojna je že presegla svoj višek ? Po angleških zatrjevanjih je obramba pred podmornicami tako napredovala, da ne bodo več mogla resno ogražati varnosti na morju London, 6. nov j. Glede na to da so- napadi nemških podmornic zadnje tedne manj pogosti kakor v prvih dneh vojne, sodijo v mornariških krogih da ie nemško mornariško poveljstvo izprevidelo, da sedanji način podmorniške vojne ni v nobenem razmerju z žrtvami, ki jih ta način zahteva od nem«ke mornarice. Varnostna služba aliiranega brodovja se je zadnje tedne zelo izpopolnila. Posebno se je zgostila mreža opazovalnih in prisluškovalnih postojank, tako da se nemške podmornice ne morejo več neopaženo kretati v onih morskih pasovih, kjer je ladijska plovba najmočnejša. Od začetka vojne so po doslej znanih številkah potopili Nemci samo 1.2 odstot-i ka celokupne angleške tonaže. Te številke kažejo, da je efekt nemških podmorskih napadov relativno celo manjši kakor leta •1917. ko je podmorniška vojna zahtevala največ žrtev. Nemci sicer trdijo, da se v podmorniško vojno še niso v celoti angažirali ter da bodo zavezniške ladje šele občutile pravo silo nemških podmornic. V nasprotju z nemškimi trditvami pa trdi angleška admiraliteta, da je najmočnejši sunek nemških podmornic že mimo in da razvoj nemških podmornic ne bo mogel držati koraka z napredkom obrambne tehnike aliiranih držav, ki bo v najkrajšem f času nevarnost s strani nemških podmornic /manjšala na minimum. Nazadovanje ladijskih izgub v oktobru London, 6. nov. J. Po podatkih, ki jih objavlja angleška admiraliteta, je bilo potopljenih v septembru še 37 ladij aliiranih držav, dočim je padlo to število v oktobru že na 18. Izgube nevtralnih držav znašajo v istem razdobju 15, odnosno 17 ladij. Iz teh številk je razvidno, da se je organizacija spremljevalnega sistema, ki se ga poslužujeta Anglija in Francija v svoji trgovinski plovbi, dobro obnesla. Nevtralne države, ld spremljevalne službe nimajo, trpe zaradi nemških podmornic in min mnogo večje izgube. Podvigi križarke „Admiral Scheer" London, 6. nov. AA. (Havas). Kaiptan britanske ladje »Klement«, ki se je potopila v južnem Atlantiku 30. septembra t. L, je danes prispel v London, da poda admirali teti poročilo o katastrofi ladje. Kapitan ne dvomi, da je ladjo potopla kri-žarka »Animiraj Scheer«, ena izmed nemških lahkih križark, ki skupaj s fcri-žarko »Deutschland« že nekaj časa zasleduje na Atlantiku britanske trgovske ladje. Kapitan bo lahko postregel strokovnjakom admralitete z dragocenimi informacijami, ker se je pri potopitvi njegov ladje nekaj časa mudil na križarki »Admiral Scheer«. Možno je, da je ter žarki: »Admiral Scheer« sedaj na Tihem oceanu kjer jo bo še težje najti kakor na Atlan tiku. Winston Churchill, prvi lord admira litete. ki se je prejšnji teden mudil v Parizu, je v razgovorih s šefi francos«e mornarice nedvomno raapravljal tudi o tem vprašanju. Nemci zaplenili švedsko ladjo London, 6. novembra. AA Reuter: Iz Stockhelma poročajo: Semkaj so prispele vesti, da so Nemci pred 2 tednoma zaple-niil in odpeljali v Stettin neki švedski par-nik, ki je opravljal redni promet med Rigo in Stockholmom Avtomobile in opravo baltiških beguncev in zavoje, namenjene v Šlezijo, v Veliko Britanijo, Francijo in Palestino, ki jih je prevažala ta ladja, so zaplenili. Reševanje danskih brodolomcev London, 6. nov. AA Nocoj je neka ribiška ladja naletela na enega od treh reševalnih čolnov z danske ladje »Kanada«, ki je bila potopljena v soboto. Ta ribiška ladja je prevzela brodolomce ter jih odpeljala na suho. Več ladij še vedno išče ostale brodolomce, ki so v drugih dveh reševalnih čolnih. Ponesrečena nova nemška podmornica Curih, 6. nov. j. Po vesteh iz Bremena se je v tamkajSnji ladjedelnici nemške vojne mornarice potopila neka nemška podmornica povsem nove konstrukcije, ki so jo šele preizkušali. Preizkušnje so se vršile ob ustju reke Wesere in se jih je udeleževalo mnogo nemških inženjerjev. Vsi inženjerji, kakor tudi ostala posadka so se s podmornico vred potopili, šele po več dneh se je posrečilo prodreti do podmornice in izvleči trupla. Nesreča pomeni za nemško mornarico tem težjo izgubo ker mnoge dragocene izkušnje, ki jih je tehnično vodstvo pridobilo na poskusnih vožnjah, še niso notificirali in so zdaj izgubljene. Curih, 6. nov. br. Kakor poroča »Neue Ziiricher Zedtung«, se je pripetila 4. t. m. v bremenski luki velika nesreča Tam so nemški pomorski strokovnjaki preizkušali novo podmornico. Pri nekem takem poskusu pa je podmornica ostala pod vodo. Ko so jo nazadnje dvignili na morsko gladino in vdrli vanjo, so našli vso posadko že mrtvo. Nemška petrolefska ladja naletela na mino Kodanj, 6. nov. AA. (Reuter). Neka nemška petrolejska ladja je naletela na mino v bližini danske obale ter se potopila. Do- , slej so rešili 5 mornarjev, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Voborgu, ter so bili vsi huje ah lažje poškodovani. Vseh 5 mornarjev so po *»rvi zdravniški pomoči odposlali v taborišče internirancev. m —--' ■ .,.. Tesno sodelovanje Belgije in Holandske Haag, 6. nov. z. Nizozemski zunanji minister je v posebni spomenici, ki jo je naslovil na parlament, obeleži! nekatera aktualna politična vprašanja. Opozoril je predvsem na odnoiaje Nizozemske z Belgijo. Prijateljstvo med obema državama je prišlo v zadnjih mesecih močno do izraza. Nizozemska in Belgija vodita povsem enako nevtralnostno politiko. Z enakimi sredstvi si bosta tudi v bodoče priradeva-li, da ohranita svojo neodvisnost in nevtralnost. Kar se tiče nove poljske vlade, ji s pravnega vidika ni mogoče odreči njenega značaja. Dokler se položaj v Evropi ne bo docela razčistil, tudi ni mogoče zahtevati, da nizozemska vlada ne bi bila zastopana no svojem diplomatskem predstavniku. Ogromno angleško notranje posojilo Parfz, 6. nov. br. Kakor poročajo lz j Londona, bo angleška vlada še ta teden dokončno proučila nove ukrepe o racionalizaciji prehrane vsega prebivalstva, ki jih je pripravljala že več časa. Ni pa pričakovati, da bodo novi ukrepi uveljavljeni pred 15. decembrom. Poleg tega bodo pripravile tudi vse potrebno za emisijo večjega notranjega posojila. Po informacijah nekaterih listov bo znašalo to posojilo 150 milijonov funtov (37 milijard dinarjev). Jeruzalemski mufti za sporazum z Anglijo Bejrut, 6. novembra. AA (Havas). Veliki mufti, ki se pravkar mudi v Bagdadu, je odobril najnovejše britanske predloge arabskim državam za ureditev palestinskega vprašanja. Arabski krogi v Bejrutu mislijo, da tvorijo ti predlog? zadovoljivo osnovo za nadaljevanje pogajanj za končno ureditev tega vprašanja, Izvedelo se je, da sta tudi egiptovska in iraška vlada odobrili jte predloge in da je iraška vlada o tem že obvestila britansko vlada Sovjetske zaplembe blaga v Vilnu Basel, 6. nov. z. »Baseter National ZeL-tung« objavlja daljše poročilo iz Helsinkov o ruskem režimu v Vitau, ko je bilo to litovsko mesto nekaj dni pod rusko Oblastjo. V enem tednu, pravi Bst, so iz vseh vflenskih trsrovin izginili vsi fotografski in radijski aparati, vse sukno in drugo tekstilno blago, vse usnje in usnjeni izdelki. Rusi so odvažali to blago kar z vozovi fe Viine. Vnrašanje ie, kako se bo sedaj škoda, ki je bila prizadejana trgovcem v Vilnu, popravila in poravnala. Sovjetska ladja v japonski luki Bertln, 6. nov. AA. Iz Kdbeja poročajo: Danes je prvič po več letih priplula v tukajšnjo luko 7500 tonska sovjetska trgovinska ladja »SaOipetoctfc, Bosna in Hercegovina naj bosta četrta banovina? Zanimive izjave voditelja muslimanov v JRZ ministra dr. Diaferja Kulenoviča Beograd, 6. nov. p. Minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič je sprejel večjo skupino novinarjev ter jim dal dolgo izjavo, ki obsega dva dela. Prvi se nanaša na politična vprašanja, drugi na resorna. V politični izjavi je minister naglasil, da se bo morala o priliki definitivne preureditve države pc njegovem mnenju ustanoviti tudi posebna edinica, ki bi jo tvorili Bosna in Hercegovina. Poleg Hrvatske, Slovenije in Srbije bi bila to četrta edinica v državi. Bosansko-hercegovska edinica bi bila posebnega pomena za državno edin-stvo, ker imata Bosna in Hercegovina spe-cifičen jugoslovenski značaj. Dejal je, da je bilo škoda, da se svojčas ni sprejel predlog Stojana Protiča o preureditvi države. Sedaj bi v državi vladale že docela druga- čne prilike. Minister je obširno govoril % jugoslovenskem značaju Bosne in Hercegovine. V resornem delu svoje izj&»« je naglasil, da bo konec tedna dovršena uredba o prenosu kompetenc z njegovega ministrstva na hrvatsko banovino. Nato je dal daljšo izjavo o vprašanju regulacije hudournikov. Zaenkrat je bilo najeto pri DHB trimilijonsko posojilo za najnujnejša dela. Ministrstvo pa bo najelo še 50-milijonsko posojilo, da bi se mogli vsaj vsi prometni objekti zaščititi pred hudourniki. Obširno je nadalje govoril o prilikah v šumarstvu in rudarstvu, o delovanju celulozne tovarne v Daruvaru in drugem. Omenil je tudi, da je v državnih rudnikih zaposlenih 7200 delavcev. Ivan Radič umorjen Tragična smrt nečaka Stjepana in Antona Radiča Ozadje Zločina še nI pojasnjeno Sisak, 6. nov. o. V Velikem Trebarjevem je bil snoči umorjen v svoji hiši 51 let star Ivan Radič, nečak pokojnega Stjepana in Antona Radiča, svoječasno član glavnega odbora HSS in poslanec v narodni skupščini od leta 1931. do leta 1935. Ivan Radič je snoči sam ostal v hiši s svojo taščo, ki je že legla k počitku, dočim je žena odšla na obisk k svoji poročeni hčerki. Sedel ja za mizo in čital liste. V tem času so se približali hiši neznani zakrinkani ljudie, izmed katerih je eden odprl okno. dočim je drugi oddal na Radiča dva strela iz revolverja. Nato sta dva napadalca skočila skozi okno v sobo in oddala na Radiča še pet strelov, tako da je obležal na mestu mrtev. Zločinci so po svojem dejanju pobegnili. Tašča, ki je vse to videla, se je skrila pod posteljo, kjer se je onesvestila in ostala do jutra, ko so zločin odkrili Umor spravljajo v zvezo s poslovanjem Ivana Radiča kot graditelja ladij in menijo, da gre morda za maščevanje delavcev, ki so mu očitali, da z njimi ni pravilno obračunaval. Po nekaterih drugih znakih bi bil morda umor izvršen tudi iz političnih razlogov. Morilcev še niso izsledili in manjka doslej za njimi vsaka sled. Habsburška propaganda Oton Habsburg pri Daladieru — Madžarski upi Curih, 6. nov. o. Kakor poroča »United Press« je bil pretekle dni Oton Habsburški dvakrat na obedu v družbi predsednika francoske vlade Daladiera. Dopisniku amsterdamskega lista »Telegraafa« so v Stenockerzellu, kjer živi habsburška družina v emigraciji, odklonili vsak odgovor o tem. češ da žive kot emigranti na nevtralnem belgijskem ozemlju in da bi ne bilo v skladu z gostoljubnostjo, ki jo uživajo. če bi dajali kake izjave. Budimpešta, 6. nov. o. Ponedeljski list »Fuggetlen Magvarorszag« piše, da je vprašanje restavracije Habsburžanov postalo v poslednjem času zopet glavni predmet mednarodnih razprav. Vprašanje Habsburžanov je. prišlo zopet na, dnevni red in sicer ne samo v tajnih, .pogajanjih, temveč tudi v širših krogih, pa tudi v pisanju mednarodnega tiska. Povod za pri-četek razprav o tem vprašanju so dale izjave bivšega angleškega ministra za vojno mornarico Duffa Cooperja, ki je po prihodu v Zedinjene države izjavil, da je eden izmed vojnih ciljev zapadnih velesil tudi vprašanje ponovne vzpostavitve habsburške monarhije, ker danes ni več dvoma, da je bila velika zmota zmagovalcev v pretekli svetovni vojni, ker so bivšo avstroogrsko monarhijo razkosali. Izjave Jožefa Habsburškega New York, 6 nov. o. Agencija Havas objavlja razgovor svojega dopisnika z bivšim nadvojvodo Jožefom Habsburškim. Govorila sta o usodi bivšega avstrijskega kancelarja Schuschnigga, ki je še vedno interniran v dunajskem hotelu »Metropol«, kjer je sedež nemške državne tajne policije. Nadvojvoda Jožef Habsbuški je dejal, da ne morejo nobene metode uničiti dr Schuschngga. pa naj živi v še tako neugodnih razmerah. Nato je govoril o avstrijski legiji, ki se bo borila na zapoditi. fronti skupno s češkoslovaškimi in poljskimi vojaki ter angleškimi in francoskimi četami, kar popolnoma odobrava. Ob koncu je bivši nadvojvoda dejal: Prepričan sem da bo svobodna Avstrija zopet oživela in z njo tudi svoboda Srednje Evrope. Njen položaj bo dal tako z gospodarskega kakor tudi političnega vidi ka v tem primeru odločen značaj miru bodoče Evrope. Kanada kot glavna letalska baza Anglije Imperialna letalska konferenca v Ottawi Ottawa, 6. nov. br. Konferenca britanskega imperija za ureditev letalskih centrov in šol v Kanadi bo otvorjena še ta teden. Razen novozelandske delegacije so prispele v Kanado že vse delegacije Velike Britanije, dominionov in kolonij. Posamezne delegacije so bile že prej v stikih s kanadskimi vladnimi odbori, ki pripravljajo načrte za ureditev problemov v zvezi z velikim letalskim programom, ki se bo izvedel v Kanadi Kanadsko vlado bodo na konferenci zastopali ministrski predsednik Mackenzie King ter ministri za narodno obrambo, finance in promet. Vodja angleške delegacije lord Rivedale je danes novinarjem izjavil, da so predlogi za izvedbo velikega načrta, po katerem naj bi Kanada postala ogromna letalska baza za ves britanski imperij, že pripravljeni, podrobnosti o njem pa bodo objavljene šele, ko jih bo konferenca sprejela. Prvi principielni sklep konference je bil, da postane Kanada centralno letalsko opo- rišče vsega britanskega imperija. Na več krajih v Kanadi bodo zgrajene velikanske tovarne in letališča. Tu se bo koncentriralo letalstvo posameznih dominionov. V pri-deljenih pilotskih šolah se bodo izobraževali piloti za vojno službo v vseh delih imperija. Kanadski letalski centri bodo največji na svetu in bodo po potrebi zadostovali za vežbalne manevre več tisoč le-taL Letalske šole v Južni Afriki London, 6. nov. AA. (Reuter). V so-glas ju z angleško vlado so bile ustanovljene v raznih krajih Južne Afrike posebne letalske šole. Pouk pilotov, oglednikov, fotografov in strelcev se vrši v velikem obsegu. Naglaša se, da je Južna Afrika pripravljena na najresnejše sodelovanje v vojni. Izvršene so bile tudi odgovarjajoče priprave za obrambo južnoafriškega primerja. Trozvezna pogodba v turškem parlamentu Ankara, 6. nov. br. Vlada je včeraj predložila narodni skupščini načrt zakona o angleško-francosko-turški trozvezni pogodbi Zakonski načrt sta pričela danes proučevati zunanjepolitični in vojaški odbor skupščine. Kakor kaže, bosta do srede zaključila svoje delo. V sredo popoldne se sestane velika narodna skupščina, ki bo pričela takoj razpravljati p tej pogodbi. Ob tej priliki bo imel zunanji minister Sa-radzoglu velik govor o mednarodnem političnem položaju ter o turških odnošajih do posameznih nevtralnih in vojskujočih se siL Orkan na atlantski obali Amerike New York, 6. novembra. AA. Silovit orkan je divjal n« vzhodnih obalah Zediaje-nih držav. Zahteval je k sreči le malo čio-ve&ih žrtev, zato pa je gmotna škoda toliko večja. Vihar je dosegel celo brzino po 100 km na uro. Obalni promet je bil ustavljen in prav tako tudi letalski promet. Številne ribiSke ladje je vihar vrgel na plit-B dražji, sedaj pa znaša podražitev zaradi visokih prevoznin 100%. rumunski parafin pa je kvalitativno slabši. Uvozni odbor pri Narodni banki je pristal na to, da odobrava uvoz parafina iz deviznih držav podjetjem, ki so doslej dobivala parafin iz Poljske. = Pred velikimi redukcijami v dalmatinski cementni industriji. Vojno stanje v Evropi je hudo zadelo cementno industrijo v Dalmaciji, ki je doslej 80*/» svoje produkcije prodala v inozemstvo. 2e pred vojno se je ta industrija morala hudo boriti zaradi konkurence na tujih tržiščih, zaradi deviznih težkoč in naglega razvoja konkurenčnih tvornic v inozemstvu. Zato je bila priseljena obratovati z zmanjšano kapaciteto. Z izbruhom vojnega stanja pa se je skoro ustavil izvoz, pomorski izvoz se je zaradi vojnega rizika silno podražil, kar je povzročilo, da so trenotno najvažnejša zunanja tržišča za naš izvoz praktično zaprta. Tudi domača potrošnja je zaradi nesigumosti v svetu in visoke trošarine slaba. Ker imajo tvornice polna skladišča izdelanega cementa, napovedujejo v kratkem v vseh tvornicah velike redukcije delavstva. — Podražitev terpentina In lan enega semena. Med industrijskimi surovinami, ki so se v zadnjem času občutno podražile, je omeniti zlasti terpentin, ki se je v inozemstvu podražil od 68 na 120 angl. funtov. Občutno se je podražilo tu&i laneno semenje. Cena domačemu lanenemu semenu (iz državnega posestva Belje) se je dvignila od 2.80 na 4.50 din za kg. Dobave. Centralna direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo naprave za avtomatsko izključenje akumulatorske baterije ter ročnih svedrov. — Pomorsko letalska šola v Divuljah sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo risalnih in navigacijskih pripomočkov. — Mornarska komanda v Sibeniku sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo barv in slikarskega materiala. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Ka-knju sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo papirja v ploščah, glav za napajanje kotlov, ln parketov lz parjene bukovlne. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragu-jevcu sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo pogonskega olja za ležaje, do 14. t. m. pa za dobavo navadnega kartona. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema' do 16. t m. ponudbe za dobavo krožnih žag. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo pocinkanih verig, škarij, kladiv ln prebijačev, do 21. t m. pa za dobavo ključavnic, kljuk, ključev, klozetnih školjk, kompletnih klozetov, umivalnikov, rešetk za ognjišča parnih kotlov. = Licitacije. Dne 13. t m. bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo večje količine konstruktivnega jekla, do 14. novembra pa za dobavo orodnega jekla. Dne 16. t. m. bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za postavitev vojnih objektov na Vrhniki Dne 24. t. m. bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pismena pogodba za dobavo 10.000 kg livarskega koksa. Dne 7. decembra bo pri štabu zra-koplovstva vojske ▼ Zemunu licitacija za dobavo razne pločevine. — Prodaja. Dne 10. t. m. bo pri glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja 1 vagona granitnega kamenja, lesa, desk, la-nolinske zmesi ln parafina. Borze 6. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nem- | Ski klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 33 in v Beogradu po 33.25. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačnejš- tendenci nudila po 437 (v Beogradu je bil tečaj višji i in je znašal 438.25 — 440). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bik) zaključkov. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 17530 — 178_50, Pariz 99.10—101.40, New York 4408 — 4468, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50 Bruselj 736.50 — 748.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.64 — 219.74, Pariz 122.47 — 124.77, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900J5 — 2938.55, Bruselj 909.63 — 921.63 Curih. Pariz 10.03, London 17.70, New York 446, Bruselj 74.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50. Stockholm 106.25, Oslo 101.30. Kobenhavn 86.10. Kfektt Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 437 bi., 4*/. agrarne 53 b!.. 6% begluške 82 bi.. 6*/. dalm. 70 — 73, 6% šumske 76 bi., 7% stabiliz. 90 bi., 7*/. invest 97 bi., 7% Blair 89.12 — 91, 8*/. B'air 92.50 — 94; delnice: PAB 202 den., Gutmann 40 den.. Trboveljska 200 den.. Šečerana Osijek 90 den., Osiječka Iijevaonica 150 den. Beograd. Vojna Scoda 438.25 — 440, 4% severne agrarne 51,50 den., 6°/« begluške 80.50 — 81.50 (81), 6% dalm agrarne 75.50 I — 76 (75), 6% šumske 73.50 — 74.50, 7'U , stabiliz. 97 den., 7•/• invest. 99 den., 7% Seligman 98.50 den., 7% Blair 89.50 — 91, 8% Blair 93.50 — 94, Narodna banka 7000 den., PAB 204.50 den. Blagovna tržišča Žito -f- NovoSadska blagovna borza (6. t. m.) ren enca čvrsta. Pšenica: baška okoL Novi Sad 167.50 — 170; gor. b. 169 — 171; srem. slav. 166 — 169; rž: baška 130 — 132.50. Oves: baški sremski in slavonski 146 — 148. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 150 — 152.50. Koruza; uaška 128 — 131; banatska 126 — 128; pariteta Indija 128 — 131. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 255 — 260; »2« 235 — 240; »5« 215 — 220; >6« 195 — 200; >7« 165 — 170; »7« 122.50 — 125. Fižol: baški, sremski beli brez vreč 335 — 340. Otrobi: baški in sremski 105 — 106, banatski 103 — 104. Posvst predsednikov slovenskih učiteljskih društev Ljubljana, 5. novembra. Po enkrat ali dvakrat na leto se sesta-nejo k skupnemu posvetu predsedniki vseh učiteljskih društev lz Slovenije. Okrajnih učiteljskih društev je v naši banovini 34 in tak zbor predsednikov vseh okrajnih učiteljskih društev je bil danes dopoldne v risalnici ljubljanske gluhonemnice na Zaloški cesti. Zbor je bil na pobudo vodstva ljubljanske sekcije JUU. Zborovanju so prisostvovali tudi Člani sekcijske uprave, upravnega odbora in nadzornega odbora. Predsedniški zbor je otvoril in vodil predsednik ljubljanske sekcije JUU g. Metod Kumelj, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče člane in službujočega policijskega komisarja. Iskreno je bil sprejet pozdravni brzojav, ki ga je poslalo predsedništvo glavnega odbora iz Beograda JUU. Predsednik g. Kumelj je poročal o nedavnem sprejemu pri ministru prosvete g. Božu Maksimoviču in pri načelniku za ljudsko šolstvo g. Aleksiču. Iznesel mu je težnje slovenskega učiteljstva, in sicer prestanek s premestitvami po službeni potrebi in razpisovanje vseh prostih učiteljskih mest Prošnje za premestitve naj bi reševala posebna komisija pri banski upravi v Ljubljani, njen član pa naj bi bil tudi zastopnik JUU. Minister g. Maksimovič je obljubil, da bo otvoril kredit za 300 učiteljev pripravnikov in jih bo pomaknil v uradniško skupinp. V razgovor je prišla tudi nedavna resolucija kmetijske zbornice, ki zahteva uvedbo nekaterih novih načel pri našem šolstvu. Napak bi bilo, ko bi posamezni stanovi dobili prevelik vpliv na naše šolstvo. Ljudska šola naj da le temeljne za nadaljnjo izobrazbo in naj ne bo nobena strokovna šola. Glavni tajnik g Drago Supančič je predložil navzočnemu predsedniškemu zboru tiskano poročilo o dosedanjem tajniškem delovanju. Poročilo je skrbno sestavljeno in nudi ičrpen vpogled v delo JUU, naše največje strokovne in kulturne organizacije. Točno prikazuje razmere na glavni skupščini JUU, kjer je hrvaško učiteljstvo zapustilo zborovalno dvorano in Izstopilo lz skupne stanovske organizacije. Eno glavnih naporov JUU je delo pri zaščiti članstva. Za vsak primer premestitve je organizacija pokrenila potrebne korake ln intervenirala pri odločujočih či-nlteljih ustno in pismeno. Seznam nerešenih zaščitnih primerov obsega 79 primerov. Od teh je 25 ločenih družin. Vodstvo sekcije se je trudilo za redno napredovanje po rangnih listah, kakor jih je sestavilo ministrstvo prosvete. Ker so Posveti v Beogradu Beograd, 6. nov. p. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je davi prispel v Beograd ln je imel takoj po svojem prihodu v hotelu Bristol daljši razgovor s hrvatskimi ministri. Ob 10. dopoldne so se pri predsedniku vlade sestali šefi vladnih strank. Nadaljevali so razgovore, ki so jih pričeli že v petek in ki so se nanašali na razna politična vprašanja. Predvsem so se posvetovali o novem občinskem, zakonu in o bližnjih občinskih volitvah. Po tej konferenci je imel dr. Maček daljši razgovor še posebej s predsednikom vlade Dragifio Cvetkovičem. Jugosfoven kot delegat na ameriški konferenci Beograd, 6. nov. p. V Havanl na Kubi se bo sredi tega meseca vršila konferenca ameriških držav, katere se bodo udeležili tudi delegati mednarodnega delovnega urada iz ženeve. Med njimi sta kot zastopnik delavstva Jauhara lz Pariza, kot zastopnik delodajalcev pa generalni tajnik beograjske centrale Industrijskih korporacij Djo-ka Djurčin. krediti za redno napredovanje že izčrpani, je bil naprošen minister prosvete, da doseže Izreden kredit. JUU je Izneslo željo, naj se pri napredovanjih ukinejo v bodoče vse protekclje. V najtežjem položaju so pripravniki, saj so morali nekateri čakati po več let na službo, zdaj pa ne morejo iz pripravniških skupin. Tem bo treba res najprej ustreči. Letos so povzročili razpisi službenih mest upravičeno kritiko ln odpor. Razpisana so bila le slabša mesta, ki za starejše učitelje ln take z družinami ne pridejo v poštev. V poslednjem času je bilo oddanih spet 34 boljših mest brez razpisa in to v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in v njih bližini. V težkem položaju so tudi učitelji kon-traktualcl. Nekateri so že po 20 let v službi, pa njih položaj še ni zadovoljivo rešen. Za njih izboljšanje so bili sprejeti potrebni sklepi. Nato je bila razprava o predlogih za novi finančni zakon. Vsa sreska dru3L'a naj d os Lavi jo sekciji potrebne predloge. Od leta 1931. so bile težave z nameščanjem učiteljskih kandidatov Pred leti je bilo več sto nezaposlenih, zdaj je nename-ščenih kandidatov samo še 30. Omembe pa je vredno, da je odšlo zadnje dni 20 mladih slovenski učiteljev v vardarsko banovino. Pri nas so krediti za nova nameščenja izčrpani, dočim so bila na jugu naše države mnoga mesta še nepopolnjena. Seveda pa primanjkuje tudi v Sloveniji še precej učiteljskih moči. Samo v srezu Murska Sobota je 31 praznih razredov, ki nimajo potrebnih učiteljev. Iz obširnega tajniškega poročila je razvidno tudi marljivo delovanje Mladinske matice, odseka za sestavo učnih knjig in drugih. Vseh odsekov je 13. Poročilo je bilo sprejeto s pohvalo. O blagajni je poročal nadzornik g. Rado Grum, o urejevanju stanovskih galsil pa ljubljanski učitelj g. Vekoslav Mlekuž. Živahno razpravo je zbudilo poročilo o aktivizaciji članstva. Govor je bil tudi o novih pravilih za učiteljska društva. G. Franjo Roš iz Celja je nanizal precej lepih misli o izboljšanju našega šolstva. G. Slavko Hudales iz Litije je razpravljal o pravnem položaju in je pokazal na skrb javnih nameščencev, ko se v zadnjem času brez potrebe navijajo cene življenjskim potrebščinam. Predsedniški zbor je sprejel nujen sklep ln ga bo dostavil odločujočim činiteljem v vednost. Nato je bil govor o raznih stanovskih in prosvetnih zadevah, o pedagoškem udejstvovanju. V iskrenem, tovariškem soglasju je bil zbor zaključen. Imenovanja v ministrstvu trgc *ie Beograd, 6. nov. p. Trgovinski minister dr. Andres je imenoval za Vršilca dolžnosti načelnika oddelka za industrijo in obrt v ministrstvu svetnika Ljubišo Oliča, za vršilca dolžnosti načelnika občega oddelka ministrstva svetnika Velibora Gligoriča, a za vršilca dolžnosti direktorja turističnega ravnateljstva pri ministrstvu višjega pristava dr. Teodorja Todoroviča. Iz učiteljske službe Beograd, 6. nov. p. V učiteljski službi je napredovala Viktorija Simčič na Jesenicah v 7. pol. skupino. Pogodbeni učitelj France Logar v Radovljici je bil sprejet v stalno učiteljsko službo s položajem v 7. skupini, enako Justina Silič v Slovenski Bistrici s položajem v 6. skupini. Premeščen je bil Stanko Gradišnik iz Št. Ilja pri Velenju v Maribor. Upokojeni so bili Fra-nja šoštarič v Gorici pri Gornjem gradu, Anton Štrigelj v Poljčanah, Ljudmila Vo-je v Boštanju, Julijana Fišer v Šoštanju in Josip Obal v Ljubljani. Angleški filmi v vojni Vefika Britanija krepi svoje živce tudi pred filmskim platnom Warder Street, glavno središče angleške filmske Industrije, se nadeja, da bodo kinematografska podjetja zdaj začela bolj intenzivno spraševati po zabavnih ln lahkih filmih, kakršne so v zadnjih letih zavračala. Doslej je bilo namreč največje povpraševanje po »straSnlh« (horrible) filmih. TI bodo zdaj po vsej priliki stopili v ozadje, kajti življenje je danes že samo na sebi dovolj strašno. Zaenkrat ima velik uspeh v angleških kinematografih film »Užitki Idiota«, ki se odigrava v nekem hotelu v začetku imaginarne vojne. Drugi film sllčne vrste je film o nemški invaziji v Anglijo iz 1. 1911. Proti vprizoritvi tega traka so nekaj časa vladali tehtni pomisleki. Angleška cenzura se je bala, da ne bi postali ljudje preveč vznemirjeni. Slednjič pa je premagala predsodke ln danes teče trak z velikim uspehom v mnogih kinematografih. Poleg teh dveh filmov cenijo danes na Angleškem posebno novo verzijo fUrna | o miss Edith Cavell, ki je bila v svetovni | vojni ustreljena od Nemcev. Film ima pro-: pagandno tendenco ter je bil dovršen v j Ameriki tik pred začetkom sedanje vojne. Vlogo miss Cavel Igra Anna Neagle. Ameriški Rdeči križ v Evropi Iz Amerike odpotuje v Evropo posebno \ odposlanstvo ameriškega Rdečega križa. Delegacija ima nalog, proučiti vprašanje, kako bi se dalo pomagati vojskujočim se državam. Odposlanstvo pojde najprej v ženevo, potem pa bo obiskalo vse evropske države, ki se nahajajo v vojni. M nove italijanske oddajne postaje V ponedeljek so bile izročene prometu tri nove italijanske radio-oddajne postaje, in sicer: Benetke, Verona in San Remo. Zadnja navodila Ruski transporti po Dunavu Iz Carigrada poročajo, da bo Rusija dobavljala svoje blago Nemčiji preko Črnega morja, od črnega morja dalje pa po Dunavu naravnost v Nemčijo. V prvi vrsti bodo ti transporti obsegali mangan in krom. Po Isti poti bo dobila Nemčija 12 tisoč ton turškega tobaka, ki je bil še pred začetkom vojne kupljen in čaka zdaj v skladiščih v Galacu. Nekaj tovorov turškega tobaka pa se nahaja tudi v bolgarskih pristaniščih Varni in Burgasu. Natovorjeni so na nemških ladjah, ki se od začetka vojne skrivajo v bolgarskih lukah, ker so se Nemci bali, da bi jih turške oblasti utegnile zapleniti. Nemci so prvi »Danziger Vorposten« piše, da je nemška uprava v Torunju izdala odlok, ki nalaga prebivalstvu tega kraja pod občutnimi kaznimi dolžnost pozdravljanja predstavnikov nemške vojske. Kdor nosi nemško uniformo ali celo samo znak na rokavu, temu pritiče pozdrav vsakega civilista. Poljaki se morajo takšnim možem odkriti ter se jim umakniti. Na trgu in v trgovini morajo postreči najprej nemško govoreče kupce, šele potem smejo priti na vrsto ostali. Topovska skrivališča na Maginotovi Uniji Letalski napad na morju Pomorščak opisuje svoje vtise in doživljaje v pomorski vojni Kakšen bo november ? Po dveh mesecih dežja in poplav se marsikdo vprašuje, kakšno vreme se nam obeta v novembru. Budimpeštanski meteorolog Vargha napoveduje za čas od 5. do 20. novembra še nekaj deloma lepih dni, ki bodo celo sončni. Po 20. bo baje snežilo in bo pritisnil tudi mraz. Pilot angleškega bombnika prejema na francoskem letališču poslednja navodila pred startom Eskimi in vojna „Beli možje so znoreli — začeli so se pobijati" Gvadalkvivir prestopil bregove V četrtek prošlega tedna so morali zapreti pristanišče v Sevilli. Reka Gvadalkvivir se je namreč razlila čez svojo strugo in je poplavila velik del ozemlja pri Tria-ni, kjer so morali izprazniti mnogo hiš. Hrana za ladijske topove Kapitan Ejna Mikkelsen. danski inšpektor vzhodne Grenlandije, je poročal po svojem povratku v Kodanj o vtisu, ki ga je napravila vest o novi vojni na Eskime Nekega dne se je inšpektor vozil s svojim motornim čolnom, ko se mu je približal grenlandski ribič s svojim kajakom in vzkliknil: »Beli možje so znoreli. Začeli so se medsebojno ubijati.« Na ta način je Mikkelsen sam zvedel za izbruh vojne. Ker Eskimi niso mogli pojmiti, zakaj se beli možje medsebojno ubijajo, jim je moral Mikkelsen pojasniti, da so prebivalci zelo velike vasi navalili na drugo veliko vas. pobili njene prebivalce in se polastili te vasi. Pojasnilo je napravilo na Eskime velik vtis. Dejali so, da so belokožci res znoreli in da ni mogoče več imeti spoštovanja pred njimi. V zadnji vojni, #ko na Grenlandiji še ni bilo radia, se je tamkajšnje belo prebivalstvo balo. da bodo napadli morda tudi Dansko Toda Eskimi, ki so bili obiskali Kodanj in so tam videli ogromne ceste ter neštete kamenite hiše. so ga tolažili, češ da je Danska neizmerno bogata in da ima izredno močne vojake. Če bi se dolgi kralj Kristijan, so dejali, postavil pred grad Amalienborg na čelo svojih z medvedjimi kapami pokritih vojščalcov in zapovedal pohod v Evropo, bi se nedvomna vsa druga ljudstva podvrgla... Razočarana novoporocenca Eksekutorjev znak na poročni postelji Ko se je te dni mlada, pravkar poročena dvojica v Milanu vračala iz cerkve in je stopila v svoje novo opremljeno stanovanje, je obstala kakor ukopana: poročna postelja in sploh vsi kosi lepega pohištva so nosili eksekutorjev pečat. Kaj je pomenilo to? Vratar jeva žena je pojasnila, da je med poročnim obredom prišel v hišo sodni izvršilec z več drugimi možmi in je zarubil vse pohištvo, češ da so ga nabavili na sleparski način. Sleparski način? Mlada žena je pogledala mladega moža s pogledom, ki bi ga mogel sežgati, če bi ne bil mož pri stvari res nedolžen. Kmalu se je namreč izkazalo, da je mož kupil opremo od nekega trgovca, ki si jo je nabavil na nezakonit način. Plačal jo je namreč z menicami brez vsake vrednosti. Ker se mu je potem mudilo, Deževni oktober Letošnji oktober je bil najbolj deževen mesec v zadnjih sedemdesetih letih. To ugotavljajo švicarski listi za švicarsko ozemlje, velja pa menda tudi za druge kraje na našem kontinentu. Padec s telefonskega droga Petdesetletni telefonski monter iz Luga-na Pietro Soldini se je te dni zaradi nekega popravila povzpel na telefonski drog in je z njega treščil na zemljo ter se ubil. Smrt v razbeljenem železu V železolivarni Wendel v Hayangu pri Mogunciji na Francoskem se je te dni prekucnil kotel z razbeljenim železom. Tekočina je poškodovala tri. livarje, ki so zaradi strašnih opeklin umrli kmalu po prevozu v bolnišnico. je ženinu opremo namesto za 3000 lir. kolikor je bila vredna, podal za 1200 lir. To ie bilo izredno poceni, vse okoli so ljudje govorili o tem dobrem poslu za mladega moža. In tako je za stvar zvedel tudi mizar. ki je bil trgovcu oddal opremo za ničvredne menice. Poskrbel je, da so opremo zarubili. Na žalost pravega sleparja ni bilo več mogoče dobiti, izginil je z denarjem čez gore in doline. V nekem angleškem pristanišča nakladajo na vojno ladjo granate za obstreljevanje sovražnih ladij Nemci na zapadu Nemški častnik posluša poročilo dveh oficirjev o položaju v prednjih vrstah pred sovražnikom Mornar z neke britske vojne ladje, ki je spremljala oddelek trgovinskih ladij, opisuje na sledeči eiačin več nemških letalskih napadov v 48 urah na to brodovje: Ob 8. smo odpluli iz nekega pristanišča na severozapadni angleški obali. Videti ni bilo dosti. Težka megla je ležala nad ladjami in zakrivala vsak razgled. Vse je bilo zavito v sivino in ljudje na delu so bili kakor sence duhov pred temnim ozadjem. Moštvo je bilo povsod na svojem mestu Mornarji so stali pri topovih in baterijah zoper letala ter so hudo trpeli zavoljo mraza, ker so bili nezavarovani. Poskušali so se ogreti z gibanjem rok in nog. Pozneje se je prikazalo sonce in sijalo malo skozi megleno steno, ne da bi dajalo toploto. Ladje iz spremstva so bile za nami. Ob straneh so patrulj irali angleški in francoski rušilci. Včasih so zavozili z veliko brzino naprej, če se jim je zdelo, da so opazili kaj sumljivega, nato so se vračali na svoje mesto. Kapitan je stal na poveljniškem mostu, s pipo v ustih ne da bi se ganil in zrl predse. Stražo so izmenjali, drugače je vladala popolna tišina v vsej okolici. Počasi se je zvečerilo. Mornarji so stali utrujeni naokrog, nihče ni spregovoril. Kapitan je odšel včasih za dve, tri ure spat in se je vračal potem na poveljniški most, vedno s pipo v ustih. V temi se je pojavil nenadno drug konvoj in po običajnem pozdravu so ladje odplule naprej, ladja za ladjo, skrbno zastražene po rušilcih. Eden izmed rušilcev se je pognal nenadno naprej, da preišče temen predmet, ki je plul v morju, toda ta je izginil in rušilec se je vrnil na svoje mesto. Drugi dan, ob 10.. pa je začela ena izmed spremljevalnih ladij nenadno streljati. V daljavi smo med oblaki zagledali letečo senco. Ogenj je postajal čedalje hujši, sovražni letalec se je bližal Izginil je in se ni prikazal več. Šlo je očitno za iz-vidni polet. Kuhar je prišel s sendviči in toplim čajem, vendar ga nihče ni hotel opaziti in se je nevoljno vrnil. Baterije so zopet začele streljati. Vsi so pozabili pri tem na glad Opazovalec je naznanil neko ladjo, šlo je pa za vodilno ladjo drugega konvoja. Na severu in na jugu so se vlekle težke megle. Samo pred nami je bilo modro nebo, tako da smo imeli dober razgled na daljavo kakšnih 8 do 9 milj. Sonce je stalo baš nad nami in vse oči so bile obrnjene navzgor, kajti napadi se dogajajo večinoma tedaj, ko slepi sonce straže pri obrambnih topovih. Cez kakšnih 10 minut so se pojavila tri letala in se usmerila naravnost proti nam. Potem je šlo vse zelo hitro. Topovi so otvorili ogenj, rumeni plameni so sikali iz cevi, povelja in kriki so se vrtinčili skozi zrak. Ogenj na desni in levi, vodni stebri so brizgali kvišku, kjer so bombe padle v vodo. Krogle iz strojnic so treskale na krov, tulci izstrelkov protiletalskih topov so švigali naokrog — in nenadno se je spet vse umirilo. Letala so izginila v megleno steno v daljavi. Nobena ladja ni bila poškodovana, noben mož ranjen. Kuhar je s svojimi sendviči in čajem spet prilezel gor. Mornarji so ugotovili, da so vsi prav za prav zelo lačni. Del posadke je odšel pod krov jest Sonce je spet sijalo in kuhar je bil videti vesel, da ga niso prezrli. Toda kratko potem se je spet pojavilo sovražno letalo, streljanje se je začelo iznova, v daljavi smo slišali strele drugega konvoja, ki so ga bili napadli. Potem je priletelo še več letal, a so se morala isto tako vrniti v megleno steno. Poveljnik drugega konvoja je sporočil, da ni zadeta nobena ladja in da tudi ni nobenega mrtveca. »Dobro,« je dejal naš kapitan, ki je stal še vedno na mostu in je bil svojo pipo poslal dol, da mu jo natla-čijo. A letala so se pojavila znova, vendar so jim sedaj sledila britska lovska letala, ki so jim bila tik za petami ter jih neprestano obstreljevala iz strojnic. Z brzino 300 milj na uro so zagrmela nad našimi glavami in izginila v oblakih. Nekemu rušileu so sporočili, da je bilo neko letalo sestreljeno in se je odpravil, da ga poišče. Sonce je zahajajo kakor rdeča ognjena krogla, postalo je popolnoma temno, dokler ni vzšel mesec, ki je ves naš sprevod oblil s tajinstveno svetlobo. Kapitan tega očitno ni bil vesel, ker je bila možnost nočnega napada na nas. Vse pa je postalo spet tiho, morje se je spremenilo v rumenkasto vodo. Prišli smo v vode, kjer je bil napad podmornic izključen. Naša naloga je bila opravljena V daljavi so se prikazale hiše nekega pristaniškega mesta, zapustili smo ladje in se odpeljali v luko. Kapitan pa je stal še vedno na poveljniškem mostu in dajal svoja kratka, jasna povelja. ANEKDOTA Francoskemu kralju Ludoviku XI. je neki kmet poslal nekoč v dar nenavadno veliko peso. Kralj, ki je bil v kmetovi hiši preživel nekoliko lepih ur. mu ie dal kot svoje darilo 1000 srebrnikov. O tem je zvedel neki posestnik v kmetovem sosedstvu in kmalu potem ie orišel pred kralja z lepim arabskim konjem ter mu ga ponudil v dar. Ludvik je takoj opazil, kam mož meri. Dar je sprejel in ga začel zelo hvaliti. Posestnik se je zibal že v najslajših upih, kako mu bo vladar darilo plačal. Tedaj je kralj zaklical: »Prinesite mi peso!« Prinesli so jo in kralj jo je izročil posestniku z besedami: »Veljala me je tisoč srebrnikov, dajem ti jo za konja!« VSAK DAN ENA »Kaj berem tukaj?! V vašem mestu raznese pošta največ pisem!« »Ce pomislim na opomine, ki jih samo meni pošiljajo upniki, se mi to ne zdi nič čudnega.« (»Guerin Meschino«) Zane Grey: zapada Roman Prvo poglavje Treba ji je bilo le pomisliti na sinove treh Thur-manovih rodbin, ki je živela z njimi v skupni domačnosti. Skoraj vsi so bili fantje okrog dvajsetega leta — samo Enoh Thurman jih je imel že preko trideset, in njegov bratranec Serge ni bil dosti mlajši od njega. Le eden izmed njih je bil oženjen, kajti žensk je bilo tod tako malo, da so se za vsako izmed njih dobesedno bojevali. Drugače so bili pa pri vsej robatosti, h kateri jih je silila narava dežele, miroljubne duše in živeli so med seboj v pravem tovarištvu. Skupaj so kot cowboyi gonili črede na skopo pašo. lovili medvede in gorske leve, ki so zalezovali živino, obdelovali polja, spravljali rž in proso, sekali v gozdu drva — in skratka, živeli delovno, skromno življenje. Ves denar, kar so ga zaslužili — nmogo ga tako ni bilo nikoli — so vestno oddajali materam, kajti sami niso imeli nikakih potreb. Mestne izkušnjave so jim bile neznane, in le redkokdaj je zašel kateri dalj kakor v najbližje mestece Ryson. Med vojno so bili res da nekateri izmed njih v vežbalnih taboriščih, in Boyd Thurman. najboljši jezdec izmed vseh, lovec, metalec lasa in drvar, se je celo boril v Franciji na fronti. Toda vrnil se je bil neranjen in vzlic vsemu, kar je moral preživeti, v duši povsem neizpremenjen — dejstvo, ki je v očeh Ma-ryje Stockwellove najbolje dokazovalo značajnost Thurmanov — in ne samo teh, ampak vobče tont-skih ljudi. Odkar je tu poučevala, še ni bila videla kogarkoli izmed Thurmanov ali njihovih sorodnikov v pijanem stanju. Kadili so cigarete, ki so si jih sami zvijali, in se pretepali za vsak prazen nič, a lagali niso nikoli, in če je kateri kaj obljubil, je ostal brezpogojno mož beseda. Bili so skromni velikani, snažni, čedni fantje, navzven povečini hladni in obrzdani, zmerom enako nared za težko delo kakor za šalo in ples. Pojavljenje mladega dekleta, kakršno je bila Georgia, je moralo nanje vplivati kakor goreča trava, ki jo vržeš v izsušeno travo na stepi. Rezki peket dirjajočih konj zunaj na cesti ]e zdramil gospodično Stockwellovo iz njenega premišljevanja. Cowboyi so se vračali s paše — kar precej je morala govoriti z njimi, kajti enega izmed njih bo treba naprositi, naj se pelje jutri v Ryson po Georgijo. Ko je stopala po vrtu. kamor so imele kokoši, psi in teleta neoviran dostop, se je šele prav zavedala, kako izgubljeno se bo Georgia tu čutila. Saj je bilo tudi njo v začetku groza preperele, deloma samo iz lesa zgrajene farmarske hiše, ki je bila danes s svojo mahovito streho in svojimi mnogimi, v senco velikanskih, prastarih dreves odetimi pri-gradki mil in drag pogled njenim očem. Tudi obore, ki se jim je zdaj bližala, so bile na mnogih krajih že kar od sile vegaste, le vrata so bili nedavno prenovili z novimi, svetlikaj očimi se borovimi deskami iz žage starega Henryja Thur mana. Enohov beli mezeg, ki so ga imenovali »modrijana«, ji je prišel naproti; to je bil najimenitnejši mezeg v vsej Arizoni, slaven posebno zato, ker je rad brcal. Prav za prav je bil bolj umazanosiv kakor bel, ne več kajsi mlad in vse drugo kot lep, toda imel je čedno oblikovano glavo in zelo pametne oči. Maryjo Stockwellovo je imel rad, tudi če — kakor danes — slučajno ni imela v žepu zanj sladkorja in se je moral zadovoljiti s tem, da ga je prijazno potrepljala ter pobožala po dolgih uh-ljih. Zraven njegove ograde je bilo tako imenovano pokopališče za vozove, ki je s svojimi telegami, samčki brez koles in zarjavelimi avtomobili nali-kovalo kupu razvalin ter prepričevalno oznanjalo minljivost vseh posvetnih reči. Oboram so se zdaj pridruževali hlevi, ki so jih nekdaj — kakor hišo — od potrebe do potrebe razširjali z večjimi ali manjšimi prigradki, tako da so zdaj s seniki vred tvorili pravo zmešnjavo različno visokih streh in odprtih vrat. V oborah samih je kar mrgolelo konj; večina so jih je slastno valjala v prahfc, ob Maryjinem prihodu pa so prhaje planili kvišku in oddirjali. Obstala je in nekaj časa opazovala ljubke gibe lepih živali, kar je zmerom rada delala, čeprav se jih je kdaj pa kdaj nekoliko bala, posebno kadar so se rezgetaje zgrnili okrog lese, nato pa spet v strnjeni vrsti zdrevili po širnem pašniku. Pred nekimi hlevskimi vrati je Mary končno našla devet čowboyev, ki so stali v gruči in se pogovarjali. Kadar so bili tako skupaj, so se ji zdeli prav za prav vsi čudovito podobni drug drugemu, in človek je moral res natanko pogledati, da jih je razločil. Vsi so bili visoke rasti, vitki in žilavi, široki v ramenih, v bokih pa ozki, in vsi so imeli močna, rahlo ukrivljena stegna, kakršna izdajajo rojenega jezdeca. Njihovih obrazov danes že zato ni bilo moči razbrati, ker so bili vsi pokriti z debelo plastjo prahu. Vsi so imeli velike sombrere — večina črne, nekateri sive, a vsi so bili stari, umazani, pomečkani in globoko potisnjeni na oči — modre, bluzam podobne flanelaste srajce in hlače zatlačene v visoke škornje, na katerih so jim žven-ketale dolge ostroge z velikimi kolesi. Gospodični Stockwelovi so odzdravili s tistim nekam zateg-njenim glasom, ki dela teksaško narečje ušesu tako prijetno. »Fantje, eden izmed vas mi mora storiti posebno uslugo,« je dejala nato. Enoh Thurman, ~odja vse družbe, moško lepa jahaška postaja, je stopil naprej. »Ce vas je treba peljati na ples, bi prosil, da ms blagohotno upoštevate, gospodična Mary,« je tehtno odvrnil. Prelepe jasne, svetlosive oči so mu pri tem blis-nile, in smehljaj mu je izpreletel drugače *ako resni koščeni obraz. Hrvatske šolske reforme Napovedi in informacije »Hrvatskega dnevnika" »Hrvatski dnevnik« napoveduje velike reforme v prosvetni politiki banovine Hrvatske. Načrt za te reforme pripravlja predstojnik prosvetnega oddelka banske oblasti Skorjač. »Pred njim leže na mizi — pravi list — zbrana dela Antona Radiča, kar dokazuje, da bodo reforme zelo globoke in daljnosežne. Sistem pouka v naših šolah je po večini nemški. Pri nas so enostavno naši pedagogi kar precepili tuje ideje na naše prilike. Tako smo stisnili naše narodno življenje v tuje kalupe. Dosedanja prosvetna politika na naših osnovnih šolah ni odgovarjala potrebam našega ljudstva. Odslej bo zastrujal po vseh naših prosvetnih ustanovah od ljudske šole pa do vseučilišča nov duh, ki bo odgovarjal idejam pokojnega ideologa hrvatskega kmetskega pokreta Antona Radiča.« O nameravanih reformah objavlja »Hrvatski dnevnik« še tele informacije: »Predvsem se bo pričela reforma na ljudskih šolah. Grafikoni o nepismenosti dokazujejo, da ni mogoče šablonizirati osnovnošolskega pouka. V bodoče ne bo mogel biti isti način pouka v srezih brez analfabetov in v srezih z velikim odstotkom nepismenih. Tako n. pr. bi se lahko Spremenil način pouka v srezilh z velikim odstotkom nepismenih tako, da bi otroci hodili v šolo vsak drugi dan, namesto cel teden. Na ta način bi pridobili prostor in čas za pouk otrok, ki danes sploh nimajo prostora v šolah ter so obsojeni na nepismenost ... Pripravlja se načrt za zidanje novih osnovnih šol. Sicer pa so naši travniki in gozdovi tudi učilnice, v katerih se lahko hrvatska deca mnogočesa nauči Treba bo tudi reducirati število knjig za posamezne razrede osnovnih šol. Reformirali bomo tudi srednje šole. Srednja šola ne sme biti samo priprava za vseučiližki študij. Abiturient srednje šole mora biti že sposoben za življenje. Predvsem mora poznati življenje svojega naroda in njegove potrebe. Zato bo uvedena v bodoče na hrvatskih srednjih šolah tudi sociologija. Enako bodo obširne reforme izvršene na univerzi. Narod potrebuje strokovnjakov, dobrih agronomov, tehnikov, zdravnikov, inženjerjev. sodnikov itd. Naše gospodarstvo še vedno boleha zaradi pomanjkanja res sposobnih in pravih strokovnjakov. Doslej so imele naše univerze le malo zvez z resničnim življenjem.« Splitski »Narodni list« V Splitu je pričel izhajati »Narodni list« kot glasilo jugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski. Glavni urednik mu je bivši minister dr. Grga Andjelinovič. List je prevzel ime, ki ima zlasti v Dalmaciji najlepšo tradicijo, saj je bil svoje čase »Narodni list« pod Biankinijevim vodstvom zastavonoša nacionalnega preporoda na našem Jadranu. V svojem programatičnem uvodniku izpoveduje »Narodni list« svojo globoko vero v narodno edinstvo, ki usodno veže Srbe, Hrvate in Slovence in jim nalaga, da solidarno organizirajo skupno državno življenje. Članek se postavlja na stališče stvarnosti. Današnja banovina Hrvatska je tu, in s tem dejstvom morajo računati tudi jugoslovenski nacionalisti. Pripravljeni iskreno sodelovati na izgradnji banovine Hrvatske, bodo nacionalisti svojo pažnjo posvečali predvsem tudi onim vprašanjem, ki so vezana z usodo skupnosti našega naroda in naše države, čim silnejši so faktorji, ki delujejo decentralizirajoče, tem bolj so potrebni faktorji, ki te tendence skušajo vskladiti z interesi celote. »Narodni list« iskreno želi, da bi se ti dve stroji vzajemno spopolnjevali. Danes vladajoči faktorji v banovini Hrvatski naj bi, braneč banovino Hrvatsko, branili tudi kraljevino Jugoslavijo, a jugoslovenski nacionalisti, braneč kraljevino Jugoslavijo, morajo braniti tudi banovino Hrvatsko. »Kot jugoslovenski organ bomo odločno žigosali vse ono, kar bi smatrali, da ni v skladu z interesi države, a ravno tako bomo brez obzira kritizirali vse, kar bomo smatrali, da se podvzema proti interesom naše banovine Hrvatske. Napram vladi g. Cvetkovi-da ostajamo v odločni, toda objektivni opoziciji. Boril se bomo proti vnkS totalitarni ideji in Ideologiji, pa naj m pojavlja v kateri kol! obliki. Branili bomo vse nacionalne institucije in ljudi, presojajoč stvari vedno s polno objektivnostjo in mirnostjo. Ako se bodo okrog nas zbrali vsi nacionalisti banovine Hrvatske, Hrvati in Srbi, potem smo sigurni, da bomo predstavljali sl-v lo, ki bo neminovno vplivala na razvoj pri-' lik v banovini.« Uvodnik »Narodnega lista«, ki ga je napisal njegov glavni urednik, je povsod vzbudil pozornost zaradi svojega realnega gledanja na naše narodne in državne probleme. Programatičnega pomena sta v listu še članka bivšega predsednika dalmatinske pokrajinske vlade in senatorja, znanega srbskega prvaka dr. Uroša Desnice, ter bivšega ministra dr. Ljudevita Auerja. Dr Desnica govori pod naslovom »Pogled v prošlost. nauk za bodočnost« o tem. kake so v 20 letih našega skupnega življenja utrpele silno škodo naše duhovno edinstvo, | naša politična in socialna morala in zavest naše nacionalne identičnosti. Ni sedaj čas, j da se iščejo krivci. Grešilo se je na vseh straneh. Prišlo je sedaj do sporazuma dr Maček — Cvetkovič. Ta sporazum je treba pozdraviti brez ozira na njegovo stvarno vsebino in na vprašanje legalnosti. Vsaka pogodba je na koncu dobra, če je sklenjena med dobrimi ljudmi, z Istim končnim ciljem in z lojalno iskrenostjo, brez za hrbtnih misli in prikritih ciljev Kakšne posledice bo akt od 26. avgusta Imel. bo pokazal čas. Odvisno bo to od načina njegovega izvajanja. Zato je treba zaenkrat očuvati blagohotno rezerviranost, kajti od načina, kako se bo sporazum izvajal, je odvisno, ali bo za našo državo ln njen narod končal z zmagovalno pesmijo ali pa s pogrebnim zvonjenjem. Dr. Auer poudarja dolžnost jugoslovenskih nacionalistov za konstruktivno sodelovanje pri izgraditvi banovine in države. Od tega konstruktivnega sodelovanja, ki zna-či aktivnost v političnem življenju banovine ln države, se jugoslovenski nacionalisti nočejo izključiti in nihče iih izključiti ne more. »Mi hočemo delati za napredek banovine Hrvatske in za veličino kraljevine Jugoslavije in bomo zavoljo tega lojalno pomagali pri vsakem takem delu.« »Narodni list« prinaša celo vrsto zanimivih pregleoov Iz zunanje in notranje politike, dopisov lz raznih krajev bivše primorske banovine. — vse pisano z objektivno mirnostjo in s stvarno argumentacijo »Narodni list« ni službeno glasilo nobene politične stranke. Izdaja ga kot tednik poseben konzorcij, ki mu je na čelu dr. Andjelinovič in katerega člani so odlični nacionalni ljudje lz Zagreba, Splita, Sinja, Dubrovnika, Mostarja in Siska. Odgovorni urednik lista je bivši narodni poslanec inž. Manfred Paštrovič. Zagrebški »Obzor« ne bi bil to kar Je. ako ne bi že takoj prve številke »Narodnega lista« vzel za povod intrig in napadov na JNS in njene ljudi. »Obzor« očita »Narodnemu listu«, da ni postavil jasnega programa. in da je zlasti nejasen glede banovine Hrvatske, akoravno je baš tu »Narodni list« povsem jasno in iskreno obeležil svoje stališče pozitivneea priznanja dej stva in voljo do konstruktivnega sodelo vanja. »Narodni list« se z »Obzorom« go tovo ne bo spuščal v dolge razprave, saj mu je »poslanstvo« tega dnevnika ravno tako dobro znano kakor nam. Tudi naši javnosti je znano, da »Obzor« nikoear ne predstavlja in da je »Obzorovo« mišljenje za nadaljnji razvoj naših prilik toliko pomembno, kolikor lanski sneg za prihodnjo letino. Beležke Seja banovinskega odbora JNS v Ljubljani V nedeljo dopoldne je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora JNS in strankine mladinske banovinske organizacije. Seja je bila izredno dobro obiskana. Predsedoval ji je predsednik banovinske organizacije dr. Janko Rajar, glavni poročili pa sta podala dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. M:mster dr. Budisavljevič pri Petru živkoviču Prošli petek popoldne je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Srdjan Budisavljevič kot novi predsednik SDS posetil predsednika JNS Petra Ziv-koviča na njegovem stanovanju Oba politika sta ostala dolgo v prisrčnem razgovoru. Konferenca JNS v Požarevcu V Požarevcu je bila v nedeljo konferenca delegatov Jugoslovenske nacionalne stranke za požarevsko okrožje. Konferenci je predsedoval Bogoljub Jevtič. Prvi govornik je Ml predsednik stranke Peter živkovič, ki je govoril o programu stranke ter obšmo razpravljal o sporazumu med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Naglasil je potrebo, da sporazum odobri in definitivno zaključi novo narodno predstavništvo, izvoljeno v svobodnih in tajnih volitvah. Za predsednikom živkovičem je govoril podpredsednik stranke Javo Banjanin, ki je zavračaj napade na JNS, češ da je hotela priti preko sporazuma do vlade. »To je grda kleveta, — je rekel med drugim — ker mi nismo nikoli iskali oblasti, temveč smo ;n še želimo najbolj iskreno sporazuma s Hrvati. Vlada nam sedaj obljublja volitve. Napoveduje, da bodo svobodne in tajne. Ml pa mislimo da je najboljša garanc;ja za svobodne volitve nad-strankarska vlada, ki bi samo volitve Izvedla in se potem umaknite« Kot poslednja govornika sta ^a^top'1-še bivši ministei dr. Dragut> vejič in bivši poslanec Jeremija Protič. Občinske blitve bodo šv letos ? V nedeljo dopoldne je bil v Osjeku shud samostojne demokratske stranke Govorih so predsednik stranke minister dr. Srdjan Budisavljevič, glavni tajnik Sava Kosano-vič. bivši minister dr. Hinko Krizman in za HSS dr Žiga Šol n Željko Klemene Minister dr. Budisavljevič je obširno raz pravljal o potrebi čim tesnejšega sodelova nja med Srbi in Hrvati, posebno še v bano vini Hrvatski, kjer so oboji med seboj ne razdružno pomešani :n povezan' Odločno je zavračal očitke, da bi dr Maček s spo razumom hotel razdeliti državo: »Vse kar . je bilo storjenega je bilo storjeno samo za j to. da se čim bolj okrep;ta d'žava in naša državna skupnost. V teku časa bomo izvedli popolno preureditev države in takrat bomo dobili poleg banov;ne Hrvatske še Slovenijo in Srbijo. Delali bomo za popoln povratek demokracije. Že danes se ponekod lahko svobodnejše diha Popo'na svoboda pa se bo skoraj vrnila. V prvi vrsti je treba ljudstvu vrniti občine s tajnimi in svobodnimi volitvami Še letos bodo izvedene svobodne občtn.-ke volitve s tajnim glasovanjem. Njim bodo sledile volitve v narodno skupščino in volitve v hrvatski sabor. Pri volitvah bomo stremili samo za tem, da pride do popolnega izraza svobodna volja ljudstva. Svoboda tiska bo uvedena, čim bodo rešena politična vprašanja. Nato pa bomo pristopili k reševanju naših gospodarskih in socialnih vprašanj.« Volilni zakon za hrvatski sabor Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«, je načrt zakona za volitve v hrvatski sabor že izdelan. Volitve v sabor bodo po volilnih okrožjih, ki bodo imela povprečno po 10 srezov. Voljenih bo s tajnim in svobo-bodnim glasovanjem 100 poslancev, ki bo- I do prejemali dnevnice samo v Saša zasedanja sabora. Volilni zakon bo zgrajen na načelu proporca, tako da bodo lahko zastopane v bodočem hrvatskem saboru vse skupine, ki imajo pristaše med ljudstvom. Datum saborskih volitev za sedaj še ni določen ter je odvisen v glavnem od poteka dela za organizacijo banovine Hrvatske. Rudarji pri ministru za šume in rudnike V soboto popoldne je posetila ministra za šume in rudnike dr. Džaferja Kuleno-viča deputacija iz Slovenije in Srbije. Slovenske rudarje so zastopali Jurij Arh za strokovno zvezo Valentin Zupan za Narodno strokovno zvezo in Jože Rozman za Jugoslovansko strokovno zvezo. Delegati so predložili ministru spomenico, v kateri zahtevajo plačanje letnih dopustov v rudarskih obratih ter sklicanje ankete za revizijo pravilnika o Bratovskih skladnicah. Iz slovenske politike Kakor poroča beograjska »Pravda«, je odstopil dosedanji šef ljubljanske tako zvane kmetijske skupine g. dr. Dragotin Lončar. Njegovo mesto je provizorično zasedel g. dr. Vaupetič, ki pa je zahteval, da se mu dajo svobodne roke v pogledu sprejemanja novih članov v to skupino. Ostali člani pa mu tega pooblastila niso hoteli dati in so na svojem sestanku celo sklenili, da vodstvo ne sme biti v rokah advokata. Viharna nemška skupščina v Novem Sadu V soboto in nedeljo je bila v Novem Sadu skupščina Zveze gospodarskih organizacij nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Skupščina je bila zelo burna, ker so poskušali tako zvani mladonemci pod vodstvom dr. Avenderja iz Pančeva prevzeti v svoje roke vodstvo Zveze Dr lohan Keoks, bivši predsednik Kulturbun-da. se je med prepirom s predstavniki ^venderjeve skupine tako razburil da ga te zadela kap in so ga morali iz skupščine prepeljati v sanatorij. Zaradi tega je morala tudi odpasti njegova kandidatura za predsednika Zveze. Namesto njega je bil nato izvoljen za predsednika bivši narodn1' poslanec dr Jožef Trischler Od stanb odbornikov je bil izvoljen samo bivfr podpredsednik, dočim je večino odborntških mest zasedla s svojimi ljudmi skupina dr. Avenderja. Frankovski klub v Splitu V Splitu so se odcepili nezadovoljni skrajni desničarji od tamošnje mestne or ganizacije Hrvatske seljačke stranke. Usta novili so svoj poseben klub, ki se je naseli! v prostorih Francoskega kluba, ta se je preselil v bivše prostore banovinskega taj ništva JRZ, ki je bilo po sklenitvi spora zuma likvidirano, odnosno združeno s taj ništvom v Zagrebu. Predsednik novega kluba, ki ima močno frankovsko obeležje, je odvetnik dr. Edo Bulat ki )e bil svoje čase med ustanovitelji Orjune. Nas parnik »Bar« ni potopljen Sušak, 6. nov. o. Glede na vesti iz nem škega vira. da je neka podmornica potopi-la na Atlantskem oceanu tovorni parnik »Bor«, je objavilo ravnateljstvo parobrod-ne družbe »Oceania«, ki je lastnica tovornega parnika »Bor«, izjavo po kateri je izključena možnost, da bi šlo za jugoslovenski parnik, ki je njena last ker se ta nahaja sedaj v nizozemski luki Dordreht pri Rotterdamu. Po Lloydovem registru je več pamikov s sličnim imenom tako nor veški parnik »Bor«. Švedski parnik »Bor« 7 finskih pomikov pa ima ime »Bore« z rimskimi številkama od IV do X Verjetno je, da gre pri potopitvi za eno izmed teb tujih ladij. J~vna v pojavlj ali kr. jih Zagreb, 6. nov o. Davi je ban dr Šuba >ič odpotoval z avtomob 'om v spremstvu načelnikov oddelkov banske oblasti 7a tehnična dela in kmečko gospodarstvo ter strokovnjakov v kraje srezov Novska' in Nova Gradiška kjer so povzročile zadnje poplave mnogo škode in uničile skoro vso letino. Ban je pregledal npustosene kraje ter je odobril kredit milijon dinarjev za javna dela v teh krajih Ugottvl eno je da bo potrebnih okoli 150 vagonov koru ze za prehrano prebivalstva pre1..) zime Ta koruza se kmetom ne bo d< 'i'a zastonj m ti se jim ne bo proll«zovala namesto d^na^ja kot plačil« izvršena javna dela Rast lAlški nsf afi m s.imosfcn .Dubiu»..ik, 6 nov o V zadnjih dn^h :e oil izvršen p >i?k s napada na staro ' vui pravoslavni samosian v Dučinu pri T.e binju v samostan je vdrlo sedem maski-ranih ra-bojnikov, redovnikom pa se je posrečilo po hudi borbi cdbiti napadalce V boju je bilo oddanih več strelov. Posrečilo se je prijeti štir razbojnike, med nj mi nj:hove?a vodit^Ha Rad vana Joka novica. Vsi so iz Trebinja Aret;ranci so izdali imena ostal:h treh ra^b in:kov. ki so prav tako iz Trebinja in ki jih sed ij »nsleclnjejo. Rusko-nemški blagovni promet Nsva ppj^ iitev med !: Mhnsk3 in zagreb rko želszniško d'rekcijo Maribor, 6. novembra Danes sta prišli v Cakovec delegaciji zagrebšk: in ljubljanske že^zmške direkcije zara:1 izročitve železniških prog Cakovec — Kotoriba (v dolžini 35 km), Cakovec — Dolnja Lendava (22 km) in Cakovec — državna meja (9 km), ki preidejo v upravo zagrebške direkcije. Na teh progah je zaposlenih okrog 300 uradnikov, podu^a^nikov in drugega osebja. V komisijah iz Zagreba in Ljubljane je 32 uradnikov. Zagrebško železniško direkcijo zastopajo inž. šorok načelnik savske sekcije Horvat ter dr Zaloltar. ljubljansko železniško direkcijo pa inž Hojs ter višji kontrolor Podbr^gar. Kom'sija je odšla danes v Kotoribo In pregledala progo, nato pa se je vrnila v Cakovec. Posli izročitve bodo . trajali 5 do 6 dhjL 1 Berlinska »Boersenzeitung« objavlja in-tervjuv z majorjem Tschunkejem, predsednikom odbora za gospodarske odnofiaje med Rusijo in Nemčijo. Tschunke najprej odločno zavrača poročila inozemskih listov, da Rusija ne bo v stanu preskrbovati Nemčije s surovinami. Rusija je še vedno zelo močna izvozna država, je dejal major, in se nje izvozne prilike zboljšujejo vsak mesec. Ako je doslej prišlo iz Rusije v Nemčijo za 200 do 300 milijonov mark blaga na leto, nI mogoče misliti, da bi sedaj kar naenkrat to ne bik) več mogoče. Pogajanja v Moskvi dokazu jejo baš nasprotno in že je mogoče zaznamovati veliko oživljen je ruskega izvoza v Nemčijo. Iz Rusije so prišla velika naročila za obodne stroje, opremo za železova!jame, kable za jaki tok itd. Obenem so bale zaključene znatne dobave ruskih surovin. Minister za promet dr. Dorpmuller Je k temu poročilu dodal, da je sedaj železniška zveza z Rusijo popolnoma vzpoetav-ljena. Proga Kovno—Dvinsk—Smolensk, ki nekoliko časa ni prihajala v poštev zaradi zatipanja v »koridorju«, » zdaj očiščena in posluje brezhibno. »udi proga Poznanj—Kutno—Varšava je takisto že v Obratu in sta ti dve progi prav posebnega pomena ravno za rusko-nemško izmenjavo blaga. Tudi zveza Nemčije z Vzbod-no Prusijo preko Gdinje je že otvorjena. Poleg tega bo v šestih mesecih popravljen prekop v BidgoSču, ki je tudi velike važnosti za rusko-nemškS blagovni promet. ŠPORT še neka] o pretekli nedelji 9 7 0 2 36:18 14 9 7 0 2 22:17 14 9 5 3 1 28:16 13 9 4 2 3 23:19 10 9 3 2 4 27:20 8 9 1 3 5 14:28 5 9 1 2 6 23:35 4 9 1 2 6 11:31 4 Prvenstvo LNP v številkah Kakor je že obširno poročalo ponedelj-sko »Jutro«, so imeli tudi to nedeljo v območju LNP polno zasedeno hišo. LNP je še ta termin izrabil, za odigran je prvenstvenih tekem, da bi tako čim prej zaključil tekmovanje v skupinah in prišel zgodaj spomladi do kvalifikacijskih tekem in razdelitev novih naslovov. Dogodki so či-tateljem gotovo še v spominu in je zdaj treba v nedeljo dosežene izide samo še pokazati v številkah. V ljubljanski skupini se je Bratstvo slednjič povzpelo pred dolgo nepremagljivega Marsa na vrh tabele, vsi ostali klubi v njej pa so ostali razvrščeni v prejšnjem vrstnem redu. V mariborski skupini je seveda CSK ostal prvi, medtem ko si je Maribor z nepričakovano — čeprav tesno — zmago nad Gradjanskim v Cakovcu lepo popravil pozicijo v tabeli. V celjski skupini ta nedelja po višji sili ni prinesla nobenih sprememb. Tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom je ostala nedokončana zaradi nenadne po-vodnji na igrišču, Atletiki pa sploh niso nastopili proti Amaterjem iz Trbovlja in so očitno hoteli igro' prepustiti Trbovelj-čanom brez boja. Na zadnjo besedo o tej tekmi moramo počakati od upravnega odbora LNP. V tabeli celjske skupine vodi začasno še Celje, v ostaiih dveh pa je slika naslednja: Ljubljanska skupina Bratstvo Mars Kranj Jadran Hermes Reka Disk Svoboda Mariborskf skupina CSK Železničar Maribor Gradjanskl Rapid Mura (Tekma med Rapidom in Muro ni upoštevana. ker je njen izid še sporen — po eni verziji 3:0 za Muro, po drugi pa 2:0 za Rapid — in je treba glede njega tudi počakati na odločitev pri LNP.) Prihodnjo nedeljo prvenstvenih tekem pri LNP ne bo, temveč se bo nadaljevalo Dokalno tekmovanje, v katerem bodo na sporedu tri tekme, in sicer Celje—Amater, Mars—Svoboda in Mura—Maribor. Kakor Doročajo iz Celia, enaistorica SK Celja za to tekmo sploh ne misli nastopiti. To je oosledica starega spora med Celjem in A.mat«»r1em, v zvezi s katerim je SK Celje zaradi oonovnih incidentov prekinil vse športne odnošaje z Amaterjem. Klubova uprava rv>oStvu ne bo dovolila nastopa, dokler LNP ne uredi te zadeve. p.tofok k srbski ligi V srbski lisri so Imeli v nedeljo na spo-■edu vseh 5 tekem Vn. kola, ki so se prav za prav vse končale s pričakovanimi zrna-?aml favoritov Tudi te tekme so precej trpele zaradi slpbeera vremena in viharja, v osta'em Da potekle brez pravega zanimanja med občinstvom, pa na srečo tudi Orez resnejših incidentov. Posebej omeniti oa je le treba eneea. ki je posebno značilen za nivo današnje nogometne generacije in nekoliko podoben nedavnemu Kaci-•anoveinii nrlmeru v Z*"tebu, in sicer s tekme med Vojvodino in Jedinstvom v Beogradu Tamkaj sta zadela drug ob druge-oa neki Simič In neki M^škov in se precej ornhn ohdojMa tako da je sodnik oba poslal v kdWm> Parpreta nasnrn«-nika na se tudi tamkaj že nista pomirila, temveč sta 7 6 0 1 22:10 12 6 3 1 2 7: 7 7 7 3 0 4 12:13 6 7 2 2 3 10:17 6 6 2 0 4 11:12 4 5 1 1 3 6: 9 3 se šele nato prav resno potolkla med seboj, tako da so ju morali razdvojiti drugi. Tudi tukaj bo imel nogometni forum hvaležno priložnost, da za vzgled ostalim izreče krepko besedo. Nedeljski rezultati se tudi v tabeli ne poznajo vidno in je v glavnem ostalo vse pri starem, saj sta samo ŽAK in Bask kot 8. in 9. menjala mesti. Tabela bo za 14 dni — v tej ligi bodo nadaljevali tekmovanje v Vin. kolu v nedeljo, 19. t. m. — takale: BSK 7 6 0 1 32: 7 12 Jugoslavija 7 5 2 0 23: 9 12 Slavija (S) 7 5 0 2 20:10 10 Jedinstvo 7 3 2 2 15:14 8 Gradjanski (S) 7 4 0 3 15:16 8 Vojvodina 7 3 2 2 14:16 8 Bata 7 2 2 3 12:21 • Bask 7 0 3 4 6:13 3 ZAK 7 1 0 6 12:19 2 Zemun 7 0 1 6 7:31 1- Konferenca gorenjskih smučarjev Preteklo soboto je bila na pobudo Gorenjskega zimsko-sportnega saveza na Jesenicah konferenca zastopnikov vseh včlanjenih klubov, ld je bila prav dobro obiskana. Na ta sestanek so bili povabljeni tudi zastopniki mariborske in ljubljanske podzveze, ki pa niso prišli, čeprav je GZSP v vabilih naglasil, da hoče pri tej priliki pripraviti teren za ustanovitev samostojne slovenske smučarske zveze, kakor so jo že pred tem ustanovili Hrvati in Srbi v Zagrebu in Beogradu. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik GZSP Pero Vovk, je pokazalo enotno na-ziranje vseh gorenjskih zimskosportnih delavcev glede vseh perečih vprašanj v tej športni panogi ter trdno voljo, da hočejo delati in doseči stavljene cilje. Največ podrobnosti o teh se je dalo posneti iz poročila dolgoletnega tajnika te podzveze g. Jožeta činkovica, ki je svoja izvajanja naperil proti sedanji upravi Zimskosportne zveze, češ da je bila deloma tudi ona kriva, da se gorenjski smučarski klubi niso mogli razvijati tako, kakor bi se lahko po svoji organizacijski sposobnosti in ogromnem kadru aktivnih smučarjev. V bodoče, tako je dejal tajnik Cinkovic, bo moralo biti drugače, ker bodo sicer Gorenjci prekinili vse zveze z vrhovnimi zimskosport-nimi organizacijami, pa tudi njihovi tekmovalci ne bodo nikjer več nastopali na njihovih prireditvah, niti doma, še manj pa na tujem. Zato bodo Gorenjci zastavili vse sile, da se čim prej ustanovi Slovenska smučarska zveza, ki naj bo vrhovna instanca za vse zimske športnike v naši ožji domovini. Po daljši razpravi je bil Izvoljen poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev te zveze. V odbor so bili izbrani gg. Pero Vovk, dr. Miha Potočnik, Jože Cinkovic, Drago Ažman, dr. Vinko Zalokar in Franc Steržinar. Kakor smo že zabeležili, je bil v soboto v Zagrebu ustanovljen nov veslaški forum za banovino Hrvatsko, in sicer Hrvatska veslaška zveza. V nedeljo je bil nato tudi občni zbor stare Jugoslovenske veslaške zveze v Beogradu, na katerem je prišlo do precej hudih nasprotstev baš zaradi ustanovitve one samostojne organizacije v Zagrebu. Zastopniki stare uprave in tudi številnih klubov so zastopali mnenje, da je treba reorganizacijo veslaškega športa izvesti v okviru še veljavnih pravil in zato niso hoteli priznati novega hrvatskega saveza, obenem pa so poudarili, da stari JVS še zmerom obstoja. Nogometna reprezentanca Sofije je v nedeljo gostovala v Berlinu in izgubila medmestno tekmo z reprezentanco Berlina z 2:4. R , t is »Teka -redi.j ja« na dan 1. decembra propagandnega atletskega tekmovanja ASK Primorje v Ljubljani priredi dne 1. decembra 1939 propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega gradu »Tek Zedinjenja« v proslavo državnega in nacionalnega zedinjenja. Tekmovanje se imenuje »Tek Zedinjenja« in se vrši vsako leto ob določeni uri dne L decembra kot sportno-spominska proslava Zedinjenja. Tekmovanje se vrši po dveh različnih progah s skupnim startom in skupnim ciljem pred Narodnim domom. Tekmovalne proge so naslednje: prva proga — (daljša) Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Studentovska, Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge okrog 5000 m. Druga proga — (krajša): Aleksardrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni, Stari, St. Jakobski trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge cca. 2.700 m. Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije: 1) vojska, 2) člani Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki niso verificirani za športna društva, 3) člani Z. P. O., 4) smučarji. 5) neverificirani atleti do 1. 1918, 6) neverificirani atleti 1. 1918, 1919, 1920, 7) neverificirani atleti 1. 1921, 1922, 1923, 8) juniorji 1. I921t 1922, 1923, 9^ Ju- l niorji 1924, 1925, 1926, 10) senlorji še ne-I plasirani na progah preko 800 m in 11) se-I niorji že plasirani na progah preko 800 m. Atleti rojeni L 1921. in mlajši ne morejo tekmovati na daljši progi. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JAS. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti kakor tudi oni, ld imajo prepoved nastopa zaradi prehoda ali kuni, člani klubov JAS in včlanjenih klubov IAAP kakor tudi klubov, ki niso včlanjeni v JAS. Prijavo s priloženo prijavnino din 5. za neverificl-rane atlete, din 20. za verificirane atlete inozemski atleti so prijavnine prosti je poslati do 30. novembra ob 12. na naslov »odbor Teka Zedinjenja«, Tavčarjeva ulica 1/TV. Prijavo brez priložene prijavnine se ne sprejmejo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom starta ln sicer proti enojni prijavnlni v areni Narodnega doma. Razpis za event. prehodna darila bo objavljen pozneje. JASO (službeno). Danes ob 18. članski sestanek v predavalnici št. 90. na univerzi. Pozivamo vse članstvo, da se ga sigurno udeleži. Dnevni red glej na ur. deski pri med. dekanatu. Vabljeni tudi oni, ki se še nameravate vpisati. Odbor. Poverjeništvo sodniškega odbora v Celja (slnžbeno). Sestanek saveznih sodnikov bo v petek 10. t. m. Ob 20. v mali sobi Celjskega doma. — Poverjenik. SK Ilirija (lahkoatletska). Drevi ob pol 19. v klubskem lokalu nad kavarno Evropo zaključni članski sestanek. Udeležba obvezna za vsei MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U ttčejo služb. Najmanjfii znesek sa enkratno objavo oglasa Din U.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 8.— sa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din &— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjfii znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—. Službo dobi Desinaterja (risarja-tehnika) samo prvovrstno moč išče tekstilna tvorni ca v Zagrebu. Medu-ličeva 10 za kravate. Nastop takoj. 29790-1 Čisto postrežnico Iščem. Naslov v vseh po-llovalnicah Jutra. 29594-1 Frizerko mlajšo sprejmem rn va-jenko. Dinter Drago, Sv. Petra cesta 95. 29688-1 Mlajšo postrežnico sprejmem. Jezerska 4, Sp. Šiška. 29814-1 Industrijski knjigovodja — bilancist na odgovornem mestu želi spremeniti mesto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 1940« 29406-2 Vajenci (ke) Učenca zdravega, sprejmem v trgovino z manufakturnim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv učenec«. 29789-44 Frizerko »•mostojno moč in brivskega pomočnika, hitrega, za takoj išče Milan Kreutz, Krško. Plača dobra, mesto Stalno pogoj. 29506-1 Krojaškega pomočnika »prejme krojač Muc, Gradišče 1. 29812-1 Benomirana trgovina z železnino v Ljubljani sprejme strokovno dobro izurjenega pomočnika. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobre referenece«. Tudi kmečki fant, potšen ln trezen, vajen konj, dobi službo pod gornjim naslovom. 29488-1 Službe išče Gospodična želi stopiti v službo. Zna kuhati in šivati ter druga hišna dela opravljati. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. o2d. Jutra pod Šifro »V dobro hišo«. 29801-2 Za frizerja bi se rad izučil mlad brivski pomočnik v dobrem salonu, kjer je dovolj dela. Učil bi se po dogovoru 1 do 2 leti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«. 29799-2 Plačilni natakar star J2 let, govori slovensko in nemško, položi kavcijo 10.000 din išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Soliden«. 29769-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavec, išče stalno službo. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 29809-2 Brivsko-frizerski pomočnik Bče službe. Vprašati: Šuc Adolf, Maribor, Kacijanar-jeva ulica 17. 29813-2 Tečaji nemščine začetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. Beethovnova 9, I. n Ta teden nov začetniški! 29803-4 U' l* Prodam lepo sobno kredenco, železna vraa. Mestni trg 13, II. nadstropje. 29807-6 Žensko jopo gorko, zimsko, dobro ohranjeno, kratko, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29794-6 Zemljišče v Novem mestu v Izmeri 13.000 kv. m, arondlrano ali na parce le, se ugodno proda. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Novo mesto. 29596-20 Pohištvo Elegantno jedilnico s kaučem za 7.500 dint proda mizar, ki nujno potrebuje gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 29811-12 Kapital Davčne pritožbe zoper zgradarino, prijave za zgradarino itd. obavlja — Davčna poslovalnica, Ljub ljana, Kolodvorska 41. 29707-16 V najem Iščem skladišče primerno 2a delavnico, v najem ali odkup. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Delavnica«. 29796-17 Kupim Starinsko brošo z dragimi kamni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Broša«. 29806-7 Knjige Popolnoma zastonj dobite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, če še danes pišete upravi »Družinskega tednika«. Ljublja na, Miklošičeva 17 28933-8 Brockhaus konverz. leksikon Dante Divina Comedia in razne note za klavir prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29469-8 Stanovanje Enosob. stanovanje takoj oddam eni osebi. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 29804-21 Dvosob. stanovanje oddam. — Pekarna Cerjak, Tržaška cesta 24. 29793-21 Malo stanovanje oddam eni ali dvema starejšima osebama tik tram vaia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29788-2' Posest Redka prilika! Hišo s staroznano gostilno v centru Ljubljane prodam. Plačilni pogoji: takojšnja gotovina event. prevzem 500.000 hipoteke, ostanek v gotovini. Resni interesenti naj pošljejo ponudbe brez posredovalcev na ogl. odd. Jutra pod »Celotna vrednost 1,200.000«. 29810*20 i Zapustil nas je za vedno dragi brat in stric, gospod LOVRENC GORJUP Pogreb bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti Glince K/26. SESTRA, NEČAKA in NEČAKINJA. Ujetnika ? deželi lar Enosob. stanovanje za dve osebi, oddam v pritličju vile, Štrekljeva ul. 9. 29726-21 Razno PREMO KOKS — DRVA nudi I. Pogačitl? BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna Od Va* k odvisno ds imat obleko vedno kol nov« zato Jo postite redn< kemično čistiti al barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 ilnfo — SredoKkalnic- John je počasi spoznal, da je mogel samo Cin-Lo priskrbeti vse te podatke, vsaj iz časa, ki sta ga prebila v Aziji. A kako je starec vedel, kaj je bilo na Angleškem? Poročevalska služba je morala biti v svetem mestu res vzorno organizirana. Starec je menda bral dečku te misli na obrazu in je rekel: »Vsemu temu se čudiš; a vedi, da smo si tu v stoletjih ustvarili povsem samostojno kulturo in da je naša znanost v marsikaterem pogledu razvita kakor drugod po svetu. Zato nam ni nič človeškega neznano.« Za slabo* vreme so snežke* galoše, Katere dobite pri .snanl veletrgovini čevljev Aleksander OBLAT, SV. PETRA C. 18. Telefon 24-35 TRGOVCI POPUST! Dve dvosobni stanovanji komfortni, oddam v novi stavbi. Herbersteinova ulica poleg Triglavske ulice. 26589-21 Enosob. stanovanje komfortno, čisto event. s kabinetom, iščeta novopo-ročenca za december ali januar, najrajši blizu centra Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državna uslužbenca«. 29786-21a Zakonski par brez otrok išče za 1. december ali pozneje dvosobno stanovanje s kopalnico med Miklošičevo in Smartinsko cesto. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod 'firen in točen plačnik«. I 29782-21a I 1 Sobo odda Elegantno sobo strogo separirano. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum 77«. 29797-23a Mesečno sobo lepo in »olnčno, oddam solidnemu gospoda aa Cesti 29. oktobra (Rimski) I. nadstr., it. 23. 29802-23 Komfortno sobo iičem neposredno poleg sodišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik 676«. 29798-23a Sostanovalca spreime boljša družina v prijazno sobo in dobro domačo hrano v bližini realke in tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29750-23 ESHES Boljši delavec z večjim prihrankom želi poročiti gospodično visoke postave. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«. 29784-2? Sobe išče Dve sobi za pisarno v sredini mesta iščemo. Pri ponudbah je navesti hišo, ulico, velikost prostora in najemnine. Ponudbe na oglasni odd. Jntra pod iifro »Zveza«. 29805-23a Kmečki sin trgovsko izobražen, samski s 140.000 din gotovine, se želi priženiti na večie posestvo ali trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečna prihodnost«. 29783-25 J223EH1B Broekhaus konver. leksikon Dante: Divina Oomedla ln razne note za klavir prodam. Naslov v oglas odd. Jntra. 29463-26 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova hui,J,IJ,i ZAHVALA Naš nadvse ljubljeni sinko Ford limuzino 8 cilindrsko, — brezhibno ohranjeno, Wanderer limuzino 4 cilindrsko, najnovejši model ugodno proda zastopstvo DKW, j. Lov Je. Tyr-?eva cesta 35. 29715-10 Tvrdka TELEFON 39-75. Slamii otvarja podružnico na Mestnem trgu 17 (bivši lokal zlatar, trg. Eberle). Meso — Delikatese Avtomehaniki! Večje avtomobilsko podjetje ISCE samostojnega mojstra z mojstrskim Izpitom z daljšo prakso, zmožen popravila vseh avtomobilov ter struženja ln avtogenskega varenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Takojšnji nastop 18«. BRACO GORŠE I Iz življenja na dežel? nas je zapustil za vedno. Ob tej težki izgubi smo prejeli številne Izraze iskrenega sočustvovanja ln sožalja, številni darovani venci in lepo cvetje pa je zasulo mnogo prerani grob. Vsem in vsakomur izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni šolskemu vodstvu za polnoštevilno udeležbo sošolcev na zadnji poti in v srce segajoče žalostinke ter sploh vsem, ki sočustvujejo z nami ter nas tolažijo v teh bridkih dneh. V GORNJI RADGONI, dne 3. novembra 1939. Globoko žalujoči f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je po težkem trpljenju naša ljubljena hčerkica in sestrica BARBKA danes preminila. Pogreb bo v torek, dne 7. novembra ob pol 5. uri popoldne na pokopališče v Vojniku. Vojnik pri Celju, dne 5. novembra 1939. RODBINA dr. POKORN MIRKO Brez posebnega obvestila. Prenehalo je utripati plemenito srce naše iskreno ljubljene sestre, svakinje in tete, gospe Amalije Jeglič roj. GLOBOČNIK PODPOLKOVNIKOVE VDOVE, ki je dne 5. t. m. zvečer po dolgi, mučni bolezni. Bogu vdano za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 7. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v Železnikih na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v Železnikih in v Ljubljani. ŽELEZNIKI, dne 6. novembra 1989. JOŽEF in MARTA GLOBOČNIK v imenu vsega sorodstva Danes ob 7. uri zjutraj nam je Bogu vdano dotrpel v najlepši moški dobi 48 let naš srčno ljubljeni soprog, očka, brat, svak in stric, gospod SLAVKO SMOLE posestnik, starešina gasil, čete, podstarosta Sokola itd. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 7. novembra %16. iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu. GOR. LOGATEC, dne 5. novembra 1939. FANCI, roj. RIHAR — soproga; IKO — sinček; MANICA — hčerkica; . rodbine: SMOLE, LANG, MILAVEC, GALA, ROTTER, TEVŽ, RIHAR in ostalo sorodstvo. DOLENJSKE TOPLICE. Kljub temu, da imajo Dol. Toplice že nekaj mesecev električno razsvetljavo, vendar vlada po cestah in ulicah v večernih urah še vedno egiptovska tema, kar je zlasti v sedanjem času, ko so tako dolgi večeri in je nebo splošno prepreženo z gostimi oblaki, zelo neprijetno. Človek pa ima tudi v večernih urah posla izven svojega doma. zato bi bil res že skrajni čas, da bi se tudi kraj sam vsaj skromno razsvetlil, da ne bi bilo potrebno tipati, kam naj se človek obrne. Zlasti neprijetno je za one, ki imajo opravka preko potoka SuSice in se poslužujejo novega mostiča preko novega res ličnega stopnišča Ker tukaj dela še niso dovršena, temveč se bodo prihodnje leto nadaljevala in tudi nova škarpa z ograjo ni še povsem dovršena, je nevarnost, da «e kdo v temi. ko lahko zgreši pravo smer oroti mostiču. zaradi teme prekobali v r>otok 'Na tem mestu bi bilo potrebno narediti začasno vsaj zasilno oeario in vsaj malo razsvetliti ta nevarni kraj. Iz Zagorja z— Občni zbor tujskoprometnega društva. Te dni se je vršil 7. občni zbor tuj-skoprometnega društva, o katerem je še nedavno kazalo, da se bo razšlo. Zadnje čase za tujskoprometno propagando ni bilo videti pravega zanimanja, zato je društvo pozvalo na zbor vse, ki imajo smisel za delo na tem področju. Pomlajeni odbor, v katerega je vstopil tudi neumorni kulturni delavec, učitelj Arnošt Adamič, jamči, da bo društvo že v doglednem času lahko pokazalo vidnejše uspehe. Zagorje je najstarejša naselbina v Zasavju, zato bi bilo potrebno, da se zberejo vsi zgodovinski dokumenti o kraju in njegovi okolici. Na iniciativo Ivana Hribovška se bo v okviru društva ustanovil poseben zgodovinski odsek, ki bo nalogo vršil. Predsednik občine je obljubil vso svojo pomoč in objavljen bo poziv prebivalstvu, da sodeluje pri zbiranju gradiva. Društvo bo založilo tudi nekaj lepih razglednic z motivi iz Zagorske doline. Za novega predsednika ie bil izvoljen g France Golob, ki ga poznamo kot agilnega delavca na tem področju. z— Sokolsko društvo je popravilo čakalnico. Bliža se zima in spet bo oživel zimski šport v zagorska dolini. Na programu za proslavo 501etnice Sokolskega društva so tudi smučarske tekme, med katerimi bodo zlasti pomembne skakalne tekme, saj je zagorski Sokol kot prvi pri nas že pred leti zgradili svojo skakalnico. Zaradi usedanja zemlje se zadnja leta skakalne tekme niso mogle vršiti, zdaj pa se je društvo^ odločilo, da skakalnico popravi. Most ki je bil previsok, je zdaj znižan, da se bodo zdaj tudi mlajši smučarji lahko vadili. Popravljen je tudi nalet, v izteku oa so odvozili odvišno plazečo zemljo in eabilj pilote. Malo je skakalnic pri nas, ki bi bile zgrajene na tako lepem in mirnem kraju, kakor je zagorska, pri tem pa ie od središča oddaljena samo 5 minut Tudi smuški odsek SPD bo izvedel prvenstvene rekme ljubljanskega podsaveza. Sokol-sltemu društvu gre vsa pohvala, predvsem oa gre zahvala priznanemu športniku br. >nž Veku Korošcu, ki je delu žrtvoval vse počitnice. z— Hud! nalivi so tudi v nedeljo ponoči napravili v Zagorju in okoliških krajih veliko škodo. Ko so zjutraj ljudje šli k prvi maši. so morali marsikje vodo bresti do cestah. Tudi zemlje in gramoza je toliko nanosilo, da je bila cesta težko uporabna za promet Kotredežčica in Medija sta zvrhali svoji struji. vendar bregov ni-=rta prestopili Velika je posebno škoda na polju. VMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Nase gledališče D B A M A Torek, 7.: zaprto. Sreda. 8.: Hudičev učenec. Red sreda. Četrtek, 9.: Antigona. Red četrtek. Petek, 10.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. V drami pripravljajo dve novi predstavi in sicer v režiji drja. Bratka Krefta Mo-lierovo komedijo »George Dan din« z Dane-šem v naslovni vlogi, prof. šest pa študira z drugo skupino igralcev mladinsko predstavo, KžLstnerjevo delo »Emil in detektivi« s Staričem v glavni vlogi Shawov »Hudičev učenec« je igra, kateri služijo kot ozadje ameriški boji za neodvisnost od Anglije v 17. stoletju. Shawova interpretacija teh zgodovinskih dogodkov je subjektivne jSega značaja in služi kot okvir k zgodbi o prekrasnem značaju hudičevega učenca Dika, ki ga igra Jan. Nadalje sodelujejo šaričeva, Maria Vera, Jerman. Sever, Presetnik, Brezi gar, A. Le-varjeva, Sancin, Drenovec, Bratina, Skr-binSek. Režija dr. Kreftova. Opozarjamo na predstavo popularne ve-seioigre »Neopravičena ura«, ki bo v petek izven abonmaja pri 7-nifomifr cenah. OPERA Torek. 7.: Glumač Matere božje. Red B. Sreda. 8.: zaprto. Četrtek, 9.: Figarova svatba. Premiera. Premlerski abonma. Petek, 10. ob 15.: Trubadur. Dijaška predstava. Globokr znižane cene Massenetov »Glumač Matere božje« je izvrstna ljudska opera v pravem pomenu besede, resno delo z obilico versko čustvene primesi, zato pa brez kompliciranih miselnih problemov. Pri naši uprizoritvi je zlasti lep uspeh dosegel Banovec v naslovni vlogi. V Mozartovi »Figarovi svatbi« bo pel vlogo Figara ravnatelj Betetto kar bo nedvomno najinteresantnejša stvaritev večera. Glavne ženske partije bodo imele Vidalijeva kot grofica Rozina, Ribičeva Suzana in Kogejeva Marcedonlina. Heybalo-va poje vlogo Kerubina, Polajnarjeva pa Barbko. Izmed moških bo pel Janko grofa Almavivo, Marčec Basilia, Zupan dr. Bar. tola, Orel vrtnarja, Rus ozir. Sladoljev pa sodnika. Glasbeno stran dela je naštudiral kapelnik dr. švara, režijo pa Ciril Debe-vec. Načrte za dekoracije, ki jih je izdelala gledališka slikama pod vodstvom Skruž-nega, Je sestavil po režiserjevi zamisli inž. E. Franz. Kot dijaška predstava se ponovi v petek Verdijev »Trubadur« z Miro Basičevo in Franclom v glavnih vlogah. Obisk priporočamo tudi ostalemu občinstvu. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 7.: Navihanka. Red A. Sreda, 8.: zaprto. Četrtek, 9.: Plesni večer Kiirbos Litvinova. Izven. Petek, 10.: zaprto. (Gostovanje v Oelju). Pomembna južnonemška specijalna tovarna strojev za pralnice in desin-fekcijskih aparatov ISCE pri oblast-vih dobro vpeljanega zastopnika za Hrvatska — Ponudbe pod A. L. 7799 na ALA Anzeigen A. G. — Mtinchen 2. Dobava poljskih kuhinj za oojsko V ministrstvu vojske In mornarice, ekonomski oddelek, se bo sklenila ofertalna pismena pogodba na dan 15. novembra 1939. leta ob 11. uri za dobavo in naročilo 200 komadov voznih kuhinj po 150 litrov in 3000 komadov tovornih kuhinj po 25 litrov. Kavcija 5% za domače tn 10% sa tuje ponudnike od vrednosti se mora položiti pri blagajni državne hipotekarne banke. Pogoji so na vpogled in se dobe proti vplačilu predpisane takse v garnizijskem odseku vsak delavnik za časa delovnih ur. E. G. br. 12546/39. Ministrstvo vojske in mftrnftrfce. Urejuje Davorin RafJjen, - Maje aa Konzorcij Stanko Viraot, - Za Narodno tiskan* d. d. kot Uakamarja Fran Jenrn. - Za inaeratm del je odg^oam Alojz Novak. - Vsi v i^ubljaai. I^aši kraji in ljudje Vinogradi v Pisecah po lanski toči Pridelek je neznaten, vendar pa je kakovost dobra Pišeče, ob koncu oktobra. Četudi letos po lanski strašni tod še nismo pričakovali normalnega pridelka, je bila trgatev vendar še manjša, kakor smo pričakovali. Vsak je nabral dosti manj, kakor se je nadejal Le malo je med nami vinogradnikov, ki so imeli polovico normalnega pridelka. Takšna pa je bila trga-tev le tam, kjer je po lanski toči še nekaj malega ostalo. Kjer je lanska toča čisto ugonobila trsje, ni bilo skoraj nič. Ko je pisec teb vrst vprašal starega kmeta iz takega kraja po uspehu trgatve, mu je odgovoril: »Mama je šla v vinograd, pa prinesla nekaj grozdov, ki smo jih skupaj pozobali.c K tej miizerijd je mnogo pripomogla tudi letošnja toča 12. maja. šla je po tisti poti ka kar lanska ln ponekod uničila malone ves grozdni nastavek. Cel mesec dni po toči je trsje mirovalo, preden se je pomoglo do nove rasti. Okleščeno listje se je sicer obnovilo okleščeni grozdni nastavki pa ne. Ta toča je zbila po teh krajih še to malo droz-dja. kar ga je bilo, da ni bilo nič trgatve, pa še mladje je bdla tako močno poškodovala, da še drugo leto ne bo ondi normalnega pridelka, ker je trsje slabo pognalo in ni nastavilo rodnega lesa. Slednjič pa je tod še v avgustu ropotala toča. Letošnja dolgotrajna suša s hudo vročino je kolikor toliko prijala trs ju. V Piše- cafa skoraj cele tri mesece ni bilo izdatne-j ga dežja in je že trsje trpelo po kamemitih legah. Zaradi suše je grozdje ostalo bol; drobno in manj sočno. Zato je dalo dosti manj mošta kakor v normalnih letih. Kar kor je klosterneuburška moštna tehtnica kazala, so imele nasledne vrste te-le stopinje sladkorja: rulandec 22, rizling 21—22, belo mešano 19 in rdeče 18. Torej kakor leta 1911., ko je bila odlična kapljica. TaJkšna bo letos tudi. Obče ogorčenje med tukajšnimi vinogradniki je povzročila določitev cen po sladkorni stopnji. Ljudje pravijo: »Sami smo letošnji mošt pridelali in sami ga bomo znali tudi pravilno ceniti in prodati! Takšno določanje cen pa odločno odklanjamo, ker služi samo v špekulativne nar mene.« Po trgatvi je hodil po vinogradih vinski kupec s klostemeuburško tehtnico in meril kipeči mošt. Povsod je ugotovil le nizko stopnjo sladkorja in tako pritiskal na ceno. Naravno, ker kipeča mošt pač ne kaže več točne stopnje sladkorja. Sladkor se vendar prt vrenju spreminja v alkohol in ogljenčevo kislino. Strokovno pravilno merjenje sladkorne stopnje je le mogoče takoj, ko se mošt iztisne, pa ne dva ali ve. ini pozneje. Kolikor je letošnjega mošta, je prvovrsten, kakor je bdi v letih 1911 in 1917. Dravinjska dolina spet pod vodo Poljčane, 6. novembra Pred dobrim tednom smo poročali o po-vodnji v Dravinjski dolini in včeraj v nedeljo smo se spet znašli v vodi. Ponoči od sobote na nedeljo je močno deževalo »n zjutraj navsezgodaj so že začele vode mo čno naraščati. Tokrat so vode še silovite je drle iz svojih strug kakor pretekli teden. Najprej je narasla Brežnica s pritoki ter preplavila travnike in njive v vsej dolžini. Nevarno je v dopoldanskih urah naraščala tudi Dravinja, ki je opoldne prestopila bregove in -spremenila dolino v jezero. Višek je bil dosežen okrog 15. ure. De zevalo je še naprej, toda danes je k sreči nastalo lepše vreme. Pridelke, ki so še na polju, bo treba kmalu spraviti domov zaradi nezanesljivega vremena. Sp. Poljčane so bile od Poljčan odrezane, ker je bila cesta v dolžini več 100 m pod vodo. Prav tako je bil pod vodo del ceste med Makolami in PoljčanamL Zaradi velike vode in slabega vremena je izostalo včeraj mnogo romarjev na Ljubično in na Sv. Lucijo. Tukajšnja električna centrala zaradi prevelikega navala vode nI mogla delovati in je bil ves dan tok prekinjen. Zanimiv je bil pogled na dolino iz konjiškega vlaka. Vsa dolina okrog in okrog je bila spremenjena v veliko nepregledno jezero. Kdo ve, kdaj bo prišlo do tako zaželene preureditve Dravinjine struge. Ob grobu borcev Gornja Radgona, 6. novembra. Lepo vreme pred praznikom mrtvih je omogočilo obnovitev številnih grobov. Šolska mladina je pod vodstvom učiteljstva uredila in olepšala zapuščene vojaške grobo ve, občinska uprava pa je dala urediti in olepšati skupno grobnico radgonskih žrtev in Maistrovih borcev, številni dobrotniki ter šolska mladina so prinašali vence in šopke cvetja na vojaške in druge zapuščene grobove, da je bilo obsežno pokopališče pri Sv. Petru v Gornji Radgoni vse v krasu jesenskega cvetja. Kakor vsako leto, odkar so bili prene-šen. ostanki radgonskih žrtev s pokopališča nemške Radgone, je tudi letos stala na praznik Vseh svetih popoldne ob skupnem grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev častna straža Sokola in gasilcev. Ob lepem vremenu je prihitelo na pokopališče mnogo ljudi od blizu in daleč. Posebne pozornosti je bdi deležen grob naših borcev. Po cerkvenem obredu so združeni moški pevski zbori zapeli dve žalostinki pred kapelico, ob grobu bojevnikov pa še žar lostinko »Oj Doberdob«, ki je v vseh vzbudili! tužne spomine na strahote vojne in na požrtvovanje prvih oznanjevalcev Jugoslavije na našem severu. Stoletnica užiske gimnazije Užice, 6 novembra Letos je minulo sto let od ustanovitve užiške gimnazije. Po Kragujevcu. kjer je bila gimnazija ustanovljena L 1834, po Sab-cu, čačku in Zaječaru, kjer &o bile gimnazije ustanovljene l 1837, so v Miloševi Srbiji odprli še tri nove gimnazije: v Užicu. Negotinu in Beogradu. Beograd je kot središče političnega in kulturnega življenja Srbaje morali dobiti svoj višji šolski zavod,-v Užicu in Negotinu pa šo ustanovili dvo-razredno gimnazijo iz drugih razlogov. Oba kraja sta namreč igrala važno vlogo, ker sta bila blizu meje; prvi je mejil na Bosno in Hercegovino ter na Sandžak, drugi pa je bil mejak zapadnih bolgarskih krajev. Oba srednješolska zavoda v teh dveh obmejnih krajih nista bila ustanovljena samo zaradi domače, temveč tudi zaradi mladine iz krajev preko meje. Ta namen se je v dolgih letih v vsakem oziru uveljavil in je užiško gimnazijo vse do leta 1912 obiskovalo mnogo dijakov iz Bosne, Hercegovine in iz Sandžaka. Iz užiškega srednješolskega zavoda je izšlo mnogo zaslužnih in v zgodovini naših borb za osvobojenje in zedinjenje častno zabeleženih mož. Tako je užiško gimnazijo obiskoval tudi vojskovodja vojvoda Petar Bojovič, vasojevi-ški rojak. Hvalevrednega namena, naj bi užiška gimnazija predvsem služila ukaželjni mladini iz krajev pod tujim jarmom, se niso v dovoljni meri zavedali krajevni faktorji in je bila gimnazija že po dveh letih spet zaprta, ker v obeh svojih razredih ni imela dovolj učencev. Odprli so jo spet po enem letu in že v šolskem letu 1840-41 se je število dijakov tako zvišalo, da so morali nastaviti še dva nova profesorja. Potem ni nihče več dvomil o upravičenosti obstoja gimnazije. Uničujmo kaparje na sadnem drevju Letošnja obilna sadna letina ln živahna kupčija s sadjem morata pač vsakega sadjarja prepričati, kako velikega gospodarskega pomena je sadjarstvo in kako dobro se vnovči res izbrano sadje. To prepričanje ga mora voditi tudi k spoznanju, da ima sadno drevje mnogo sovražnikov in zaje-dalcev, ki uničujejo sad in tudi drevo samo. Med zelo nevarne zajedal ce prištevamo poleg krvave uši. ki napada skopo vse sadno drevje, kaparje. ki zlasti napadajo češplje, breskve, marelice in hruške. Pri nas je posebno znan češpljev kapar, ki je ponekod, zlasti v Bosni uničil že ogromno množino češpljevih dreves in ss je v večji množim pojavil tudi v iy».«h krajih, tako da je nevarnost, če ga ne bomo uspešno potoončavali, da nam uniči mnogo češpljevih, pa tudi drugih sadnih dreves. Kaparje prištevamo k rastlinskim uši-cam, katerih dorasle žuželke se pokrijejo s kapicami in se od tedaj-nič več ne gibljejo. Pod kapico izsesavajo drevesni sok, zležejo jajčeca in poginejo. Iz jajčec se iz-vale mladi kapar j i, ki se razlezejo po drevju in se na primernih mestih prisesajo na kožo in izsesavajo drevesni stric. Ko dorasejo, se jim noge in tipalnice posuše in čez sebe napravijo kapice, ki jih varujejo pred vremenskimi in drugimi nezgodami. Do zime izsesavajo drevesni sok, potem poginejo. Tako se naglo množe in naprav-ljajo zlasti po zanemarjenih češpljevih nasadih veliko škodo. Kaparje uničevati m težavno, če se tega dela pravilno in ob pravem času lotimo. Najprimernejši čas za uničevanje Icapar-jev je od meseca novembra do marca. Najprej očistimo napadeno drevo s tem, da izrežemo vse suhe, pregoste in zelo od kaparja napadene veje. Nato ostrgamo s strgalom deblo in ostale veje. Vse odrezane veje in nastrgane odpadke, ki so padli na podloženo rjuho, moramo takoj sežga-ti. Osnažimo in od kaparjev očistimo drevo z lOodstotnim arborinom (na 1 kg arbo-rina 9 litrov vode). Deblo in debelejše veje, kjer ni brstja, pa namažeroo z 20-odstotnim do 30odstotnim arborinom (na 2 kg arborina 8 litrov vode, ali na 3 kg arborina 7 litrov vode). Dobro in zelo priporočljivo je, če mesca marca škropljenje in mazanje drveja z arborinom ponovimo. Tudi poleti moremo kaparje uničevati, ali tedaj je zaradi nežnega listja nevarnejše, ker ne smemo brizgati z ostrimi tekočinami (karbolineji) po listja Deblo in veje pač lahko namažemo z 20odstotnim do 30odstotnim arborinom, škropiti pa U smeli edino le z dvoodstotno raztopino tobačnega izvlečka. Dva nočna požiga Dobova pri Brežicah, 6. nov. Nedavno ponoči je začel goreti v Ločah kozolec, last Jožefa Petrigoja. Zgradba je bila polna slame in sena. S kozolcem sta zgorela tudi čistilnik in mlatilnica. Zažgala je gotovo zlobna roka. Ko je bila streha v plamenih, so vojaki, ki so stražili železniški most, opazil, da je bežal od ognja neki človek proti njim. Neznanec pa se je, bo je opazil vojake, obrnil ln pobegnil čez polje proti Hrvatski. Ljudstvo ne razume, kdo bi mogel biti požigalec, ker je gospodar miren in dober človek. Zavarovan je bil kozolec samo za 1500 din in je škoda le delno poravnana. — Drugi požar je bil v sosednji vasi Mihalavcu na vseh svetnikov ponoči Zgorela sta hiša ln hlev, ki sta bila pod eno streha Ogenj sta zapazila dva soseda. Pravita, da je začelo goreti na vrhu strehe. Lastnica te hiše Marija Horvatičeva je ubožna, ker ta»a le košček zemlje. Zdaj pa ji je pogorel tudi ves živež. Ce bi ne bila soseda okna razbila in zbudila lastnico in njeno hčer, bi bili ženski gotovo zgoreli. Ubogi ženski sta nujno potrebni pomoči, zlasti ker nista biU zavarovani Prav 2 dni prej je bil pri ženskah zavarovalni agent ln ju silil, naj se zavarujeta. Pa sta agenta odbili zaradi gmotnih ozlrov. Ljudje sodijo, da je tudi to domačijo zažgala zlobna roka. Za redno dostavo poŠte Ljubno, 6. novembra Vaščani osobJto Obrtniški hi trgovski krogi v Ljubnem so bili nemalo začudeni, ko jim je selski ptomonoša pogodbene pošte v Podnartu pred kakimi 14 dnevi sporočil, da bo namesto dosedanjega vsako-dnevnega dostavljanja pošte takoj po prihodu jutrnjega vlaka Ob 8. uri dostavljal pošto v bodoče vsak drugI dan ln še to v poznih popoldanskih urah, ko bo obiskal vse ostale manjše vasi v okolici občine Ovšiže, kakor da smo poštah v zadnjem času kot kaka majhna gorska vas, kjer dobi tu pa tam vadčan izjemoma kako pismo. Poštni upravi M moralo biti znano, da tvori poštnih interesentov pri poštni upravi v Podnartu izmed vseh prizadetih vasi prav Ljubno s svojim obrtništvom in trgovino. Pri tako važni spremembi U bflo treba dati temu pridobitnemu prebivalstvu možnost, da se Izjavi in poda svoje pomisleke. Xn vendar se je to zgodUo Alkohol in obup LJubljana, 6. novembra Malo po 14. uri so bili danes ljubljanski reševalci poklicani na sv. Petra cesto v krznarsko delavnico, kjer si je mladi pomočnic Marjan P. s strelom iz samokresa pognal kroglo v glavo. Marjana so reševalci nezavestnega nemudoma odpeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer so ugotovili, da je rana smrtno nevarna. Zdravniki bodo morali napeti vse sile, da bodo mogli rešiti njegovo mlado življenje. Kolikor smo mogli v naglici ugotoviti, je Marjan spravil v resno nevarnost svoje življenje prav za prav brez pravega razloga. Vsaj njegovi delovni tovariši, pa tudi gospodar si ne morejo prav razložiti njegovega nerazsodnega poskusa, da bi se odvzel življenje. Gospodar, pri katerem se je zdaj komaj 17-letni fant šele pred nedavnim izučil krznarske stroke, pozna svojega bivšega učenca in sedanjega pomočnika kot vseskozi resnega in solidnega fanta. Takšen je prišel vsaj ns videz tudi da-nez popoldne v delavnico. Morda je nesrečno naključje hotelo, da se je prav danes popoldne vrnil v delavnico tudi gospodarjev sluga s poti na Štajersko, odkoder je prinesel s seboj nekaj žganja. Tega so hree vsakega obvestita, ns rano, po flgsH . iniciativi in iz kake potrebe. Upali smo, \ da bodo gospodje, ki stoje na »špid«, proti takemu zapostavljanju vasi kaj ukrenili, toda po vseh znakih se to ne bo zgodilo. Zato smo primorani za zdaj, tem potom najodločneje protestirati in zahtevati, da se ta za naše razmere nesprejemljiva odredba takoj popravi in se nam dostavlja pošta takoj po prihodu vlaka, ki opravlja poštni promet, zjutraj kakor'doslej. Prebivalstvo vasi Ljubno tvorijo po večini obrtniki ln trgovci, katerih mnogi uporabljajo pošto za eksport svojih izdelkov po oeli državi in tudi še preko njenih meja, vsekakor pa pride za vsakega vaščana v paštev pošta za pisemska naročila in i dobro razširjeno časopisje, v naši vasi. Nekako do L 1872 je bil v naši vasi poštni urad in dobro nam je znano, po kakih vplivih smo ga izgubili. Dolgo po odvzemu poštnega urada smo bdli tako zapostavijeni, da smo morali imeti svojega vaškega pismonožo in plačevati od pisma in dopisnice, šele po dolgi borbi se nam je pošta dostavljala po poštnem slu brezplačno. TO bflo v času pred vojno pod pottno direkcijo v Trstu. Smatrali smo za potrebno napisati te vrstice. Vzdržujemo se vsake nadaljnje kritike ki opisovanja ter upamo, da nam poštna uprava takoj popravi krivico, tako, da se nam bo dostavljala pošta vsak dan takoj v dopoldanskem času ko doslej. uspehi ruskih strelcev Maribor, 6. novembra Včeraj je bila v prostorih Sokolskega doma v Rušah izredno dobro obiskana strelska sla vnosi, katero so med drugimi posetili tudi delegati mariborskega strelskega okrožja polkovnik brat Svetozar Ra-dovanovič, brat dr. Miloš Vauhnik, brat Reja Slavko in brat dr. Rodman Lado. Slovesnost je bila združena z razdelitvijo nagrad najboljšim tekmovalcem, ki so se udeležili letošnjih strelskih tekem v dveh turnirjih in sicer 29. oktobra in 5. t. m. na domačem lepo urejenem strelišču v Rušah. Tekem se je udeležilo 28 tekmovalcev, od katerih so trije tekmovali iz vseh treh sta-vov ležečega, klečečega in stoječega za prehodni pokal, katerega je odnesel brat Medved Anton s 106 točkami. Lampreht in Črnigoj sta bila pa lepo nagrajena. Ostali so se udeležili nagradnega tekmovanja samo iz ležečega stava in so dosegli sledeče rezultate: Fridolin J. 1 nagrado z 62 točkami. Drugo čuček J. 50 točk. Tretjo Lampreht F. 46. CetTto Črnogoj J. 42 točk. Peto Fajfek L. 41 točk Šesto Gjurovič St. 41 točk. Sedmo Golob F. 36 točk. Osmo Sebenik A. 34 točk. Deveto Lajšič J. 29 točk Deseto Gorjanc A. 29 točk Po razdelitvi nagrad je pozdravil vse navzoče podpredsednik ru3ce strelske družine brat Lampreht Franjo, prav posebno pa navzoče delegate strelskega okrožja iz Maribora. Vzpodbudne besede na zbrane strelce sta spregovorila br. polkovnik Radovano-vič in br. dr. Miloš Vauhnik ter jih bodrila k nadaljnjemu uspešnemu delu na polju strelskega športa. Ob zaključku svojega govora je brat polkovnik Radovano-vič odlikoval s posebno nagrado točasno najboljšega strelca Fridolina Janka. Po oficielnem delu strelske slovesnosti se je na prireditvenem prostoru razvila prijetna zabava. — NOVICE k eelega sveta in najboljše razvedril«! ■udi luksuzni super 055 uitiarni pregled »Gorski vijenac« v u Iranskem prevodu O pesnitvi črnogorskega vladike Petra H. Petroviča Njegoša« Gorski vijenac« obstoji že obsežna literatura. Vse kaže, da še dolgo ne bodo povedane zadnje besede o tem delu in o drugih pesnitvah originalnega srbskega klasika Branko Lazarevič vidi v »Gorskem vijencu« poleg narodnih pesmi in Meštrovičevih skulptur »tri najviše jugoslovenske vrednosti«, izrazite duhovne konstrukcije dinarskega človeka V »Gorskem vijencu« odkriva »nekaj prastaro balkanskega, nekaj divje ilirskega, nadalje ilirsko-slovansko zmes, ki vodi v nekako balkansko gotiko in naposled nekaj praslovanskega in čisto slovanskega, nekaj. kar je izključno balkansko in sicer tolikaj balkansko da lahko rečemo za »Gorski vijenac«, da je jedro balkanskega jedra, sol njegove soli.« In svojo študijo sklepa Lazarevič s sodbo, da je ta pesem ekstaze, sile in monumentalnosti kakor sonce vedno velika. Zares, kdor pozorno prebira Njegošev »Gorski vijenac« ki ga je Slovencem priredil že pred mnogimi leti pokojni profesor Perušek, mora priznati čisto svojske kvalitete in presenetljivo notranjo, skoraj bd rekli: rasno silo te pesnitve. Morda jo bomo prav v teh časih prebiral še z večjo zvedavostjo in pazljive jšim razumevanjem, ker nam pripoveduje o zvijači, s katero $cuša nasprotnik preslepiti in izkoristiti svojo slabotno narodno žrtev. V pesnitvi vidimo kako zmagujeta nad zvijačo in spletko odločnost in junaštvo. Dosedanjim prevodom Njegoševe mojstrovine se je pravkar pridružil italijansttd prevod, ki ga je z naslovom »II serto della montagna« priredil Umberto Urbani in izdal pri uglednem milanskem založniku Garzantiju (28+174 strand), s sHko Njegoša). Ni to prvi italijanski poskus, da se Njegoševo delo približa velikemu narodu, iz katerega je izšel nesmrtni Dante, že L 1847—48 je priobčil »Osser-vatore Triestino« nekatere odlomke v prevodu Giacoma Chdudina. L. 1902 je izšel prevod Giovannija Nicolicha. ki pa ni prevedel posvetila očetu Srbije Karagjorgju in ne velikega dela Draškove epizode v Benetkah. Milan Rešetar sodi o tem prevodu da je skoraj tako slab kakor ruski nekega Lukjamovskega, čigar prevod Njegoševe pesnitve je po Rešetarju »pravo strašilo«. Tržaški slavist ln prevajalec Umberto Urbani je bdi nedvomno poklican, da prevede v Dantejev jezik eno najoriginalnej&h pesniških stvaritev slovanskega juga. Njegovo trdno poznanje srbskohrvatskega jezika se je pokazalo zlasti v težavnem prevodu Stankovičeve »Nečiste krvi«, ki zaznamuje v Italiji lep uspeh. Prevajanje »Gorskega vijenca«, ki je spdsan v nekoliko arhaičnem jeziku in dokaj obilno prepleten s tgrtfzmi In provincialiajni, ni bBo tafoko f delo. Morda M kak izrazite j« pesnik dal svojemu prevodu še več pesniških kvalitet, kakor jih je dal Urbani, vendar ga ni v Italiji prevajalca poezije, ki bi boljše od njega poznal stilistično ia jerikovno zgradbo tega umotvora. Šele sedaj, ko so dobili Urbanijev prevod, bodo mogu Italijani spoznati eno najznačilnejših duhovnih stvaritev svojih jadranskih sosedov, delo, Id se po svojem duhu kakor tudi po formi močno razločuje od vbc Italijanske slovstvene tradicije. Z geslom »La Divina Oommectta del popolo serbo« je 'poslala založba ta prevod na Italijanski knjižni trg. Nedvomno častna primerjava, če trvažujemo, kakšen pomen ima Dantejeva Božanstvena komedija ne le v italijanski, marveč sploh v svetovni literaturi. Ume vanje dela bo močno olajšal prepotrebni komentar iz avtoritativnega peresa Milana Rešetarja, ki je bil spisan za originalno izdajo tn ki ga je U. Urbani prevedel v poglavitnem izvlečku. Uvodna beseda o Njegošu hi njegovem delu poteka lz prevajalčevega peresa. Prizadevni pisec dveh knjig zfcdrke »Scrittori jugosiavi« piše s zanosom o pesniku »Gorskega vijenca«, ki mu je »velik tudi kot človek, kot reformator, hot vladar majhnega naroda, ki ima ▼ vsaki vasi kakšnega Dfogena in kakšnega Sokrata, najsi se je naš pesnik rad naztval ,vladarja med barbari in barbarja med vladarji'.« Z občudovanjem pBe italijanski slavist o tem črnogorskem knezu in vladOd, ki je »rajši pre-kinffl stike z Avstrijo, zakaj politični sen tega velikega vladarja majhne države je Ml, zlomiti ne samo turško moč z obrambo firoe gore pred Osmani in krščanstva pred islamom, marveč tudi odtrgati od Avstrije južne Slovane in jih zediniti pod žezlom Karadjordjevičev«. Ta Cuogoij« poet-vla- dar je pisal banu JeJačdču L 1848 med dro-gkn: »Ves naš narod upira oči vate in dviga roke k tebi kakor k Mesiji, ki mu ga je poslalo nebo.« Urbani nadalje citira, po M. Rakočeviču v »Jutru« podatke, s lrnirgrvim zanosom so Njegoša sprejemali slovenski rodoljubi in pripoveduje o njegovem tridnevnem bivanju v Trstu L 1844., na to pa razpravlja o značaju in pomenu svojega prevoda »Gorskega vijenca«. Na Str. 17 svojega uvoda pravi: »Peter n. Po-trovič Njegoš, ljubitelj Deržavina in Puškina, Miltona in Byrona, Danteja in Pe-trarce je postal z »Gorskim vijencem« Dante srbskega naroda ki vseh narodov tega veka, ki se bore za rešitev domovine, za vero svojih prednikov in za čistost svoje rase.« — »Gorski vijenac« je zagovor tistega obupnega krvolitja, ki je rešilo Orno goro pred pogubo in hkrati poveličevanje junaštva in ljubezni do domovine.« O svojem prevodu pravi avtor na str. 21.: »Kritiki bodo presojali moj prevod. Jaz lahko samo povem, da sem delal z ljubeznijo in strastjo, zakaj izmed vseh pesnikov imam poleg Danteja in Leopardija najrajši Srba Njegoša, Hrvata Kranjčeviča in Slovenca Prešerna.« Glede vrednosti svojega prevoda navaja prof. Urbani izjavo alovečega beograjskega kritika Bogdana Popoviča, ki pravi, da so njegovi enajsterd, (s katerimi je prevedel Njegoševe deseterce) »polni poezije in hkrati verni Njegoševemu besedilu.« Nisem Italijanih, zato ne smem presojati Urbanijevega prevoda z jezikovne strani. B« pa mi je poseben užitek, ko sem mogel te dni primerjati Izvirnik in prevod stran za stranjo ter uživati v ubrano pojočih enajstercih Urbani jevega prevoda, v jasnosti ta sooči, ki Jo daje krut* italijanski ker tudi podnevu sprejema evropske tat izvenevropske postaje glasno in čisto. Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevnl popularni super na mesečne obroke od Din 180.— RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 6, RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON BREMEC — CELJE, Miklošičeva nI. 2, L. LUSICKY, MARIBOR, Koroška c. 11. potem tovariši v delavnici poskušali in steklenico je nagnil tudi alkohola povsem nevajeni Marjan. Opazili so, da mu je žganje takoj zlezlo v glavo, in v takem stanju, pravijo, da je potem, češ, da hoče iz svojega plašča vzeti 10 din, potegnil iz žepa droben revolver ter si iz njega, še preden so mogli prisotni to preprečiti, pognal kroglo v glavo. Cim pa je odjeknil strel, se je nezavesten zgrudil na tla, ves osmo-jen po desni strani glave okrog ušesa. V, bolnišnici so ugotovili, da je krogla, ki si jo je Marjan ob desnem ušesu pognal x glavo, šla skozi glavo in se ustavila za levim ušesom. Uboj in smrtna nesreča Maribor, 6. novembra Sinoči se je pripetil pri Sv. Martinu pri Vurbergu krvav dogodek, ki je zahteval življenje 191etnega trgovskega pomočnika Matije Pečarja. Ob tem času se je namreč vračal iz gostilne domov omenjeni Matija Pečar. Njemu je sledil tudi 191etni pastir Mirko Petek, ki je tudi bil s Pečarjem v Toplakov! gostilni. Nenadoma pa je hotei Matija Pečar nazaj v gostilno. Temu pa se Je protivfl Mirko Petek, ki je hotel na vsak način s Pečarjem domov. Zaradi tega je nastal med obema prepdr, sledile so žaljivke, dokler ni Mirko Petek segel po nožu in zabodel Pečarja v trebuh. Rana je bila smrtonosna. Kmalu je Pečar umri. Ko je Petek videl, kaj je napravil, je pobegnil ln ga orožniki sedaj iščejo. Mrtvo truplo Matije Pečarja so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Martinu pri Vurbergu, kjer je bila danes popoldne obdukcija. Uboj je vzbudil med ljudmi ogorčenje in vznemirjenje. V Studencih pri Mariboru pa je postal žrtev smrtne nesreče 641etni cestni pome-tač Franc Krajnc, ki je bil ushižben prt mariborski mestni občini. Franc Krajnc je prenočeval v seniku posestnika Maksa Kol-nfka na Aleksandrovi cesti v Studencih. Franc Krajnc je prišel kakor Običajno danes ponoči domov in se je po lestvi vzpel kvišku, da U M prenočit na svisU Pzi tem mu je spodrsnilo, omahnil je z lestve in padel na betonska tla, kjer je obležal s prebito soben jo. Davi ob 4. so ga našH mrtvega. Krajnčevo truplo so prepeljali T mrtvašnico studenškega pokopališča. jezik Njegoševim verzom ter v prevajal* Cevi resnobni zvestobi originalu, kolikor jo je dopuščal duh Dantejevega jez£ka. Njegoševe pesniške misli dobivajo tudi v tej jezikovni obliki monumentalen izraz. Naj navedem samo prevod enega najbolj zrnu-ndh izrekov iz »Gorskega vijenca«: Esser buoni nei bene č mol to facife, i forti si conosoono ai cknenti! Njegoš, ki Je — kakor pričajo riasti. Ne-nadovičeva pisma, — močno cenil italijansko kulturo, bi bil imel posebno veselje s tem prevodom, ki dostavlja nov člen h graditvi trajnega duhovnega mostu med juž-noskcvansMm in italijanskim svetom. Mostu, ki si ga je želel vidoviti Mazzini, čigar pisma o italijansko-slovanskem sodelovanju so nedavno izšla v novi izda$. Obrise te nove solidarnosti je videl Car-ducci v svojem spevu o sicilijanski revoluciji, ki ga je spisal devet let po Njegoševi smrti: Serijo, aJtbencB! sa Ppdan cfi Oossovo Grande 1'ombra di Laazaro s'aiza... Skladatelj in naša javnost Pod naslovom »Kogojeva akademija« se je vršila v petek dne 3. t. m. v opernem gledališču dobrodelna prireditev, katere materlelnl donos je namenjen obolelemu slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju. Takoj uvodoma Je treba pripomniti, da širša javnost pri nas ni naklonjena sporedu resnih akademij, niti ni toliko povezana z usodo kulturnih delavcev — umetnikov, da bi čutila potrebo v zadostni meri podpirati slične prireditve. Zato je bil obisk z njene strani precej pičel. V večji meri so se odzvali glasbeniki sami dolžnosti, pri-sottyovati dobrodelni predstavi. Prav ti gs Domače vesti * Promocija. Na medicinski fakulteti v Beogradu je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Dimnik Rafael iz Ljubljane. Čestitamo! * Osebna vest. Napredoval je za višjega carinskega inšpektorja g. Milenko Ma-nojlovič pri mariborski carinarnici. * Smrt starega srbskega politika. V Cu- priji je umrl v starosti 76 let ugledni posestnik Milosav Radojkovič, ki je bil najuglednejša osebnost vsega okoliša. Pred vojno je igral važno ulogo tudi v političnem življenju. Bil je od mladih let zelo požrtvovalen v vrstah radikalne stranke in je mnogo žrtoval v dostikrat tvegani borbi za ljudske pravice. Ko pa je radikalna stranka prišla na oblast, se je pridružil njeni levici, ki je šla v opozicijo, nezadovoljna z oportunističnim delovanjem prvakov. Ves okoliš je odobraval njegov korak in se sploh ni v Cupriji in okraju ničesar dogodilo brez njegove volje. Gazda Mile je bil v vsakem oziru prvak in voditelj svojega okraja. V nekdanji srbski narodni skupščini je užival kot poslanec sloves požrtvovalnega zastopnika narodnih teženj in duhovitega govornika. Opozicija ga ie mnogokrat izrabila za svojega glavnega poročevalca in znal je ure in ure tako duhovito govoriti, da so v skupščini ostajali vsi poslanci in tudi člani vlade. Posebno popularen je postal. ko je nekoč po dolgi obstrukciji za-klical vladni večini: Poljubite klopi, ki jih boste morali zapustiti! — Med okupacijo je M. Radojkovič s svojim ljudstvom zvesto delil zlo in trpljenje ter si je tudi drugače kot človek naroda pridobil neom°jeno spoštovanje in zaupanje. Po osvobojen ju se politično ni hotel več udejstvovati češ. da je vrsta na mladih. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, bi se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Osri reg. S. bi. »0474/35. * Akademija sedem umetnosti. V Beogradu deluje že šest let prva in edina naša samostojna in privatna akademija, ki ima naziv »Akademija sedem umetnosti« Ustanovljena je bila po iniciativi znanega knjigarnarja in založnika Gece Kona v Beogradu, njeni ustanovitelji in prvi delavci pa so bili pisatelji, pesniki in slikarji, ki so že dolga leta v poslovnih stikih c Konovo založbo. Akademija sedem umet »osti je dala na svoj program hvalevredno nalogo, da bo vsako leto ob svoji redni skupščini izplačala kakemu jugosloven-skemu pisatelju ali likovnemu umetniku nagrado v znesku 10.000 din To svojo nalogo je akademija izpolnila doslej še vsako leto in tudi zdaj na svoji sedmi glavni rfmpščini. ki je bila v nedeljo v Beogradu v dvorani Kolarčeve ljudske univerze Skupščine so se udeležili tudi vsi umetniki, ki so doslej prejeli nagrade od te privatne akademije. * Karikaturist Kondor razstavlja v Beogradu. Karikaturist Ladislav Kondor, prekmurski rojak, ki je svoji umetnosti sicer samouk, a ima v svoji zbirki karikature najodličnejših osebnosti vsega sveta, je prispel te dni v Beograd in bo od 12. t. m. razstavljal svoja dela v dvorani Inženjerskega doma Ves čas razstave bo tudi karikiral obiskovalce ter za mal denar prodajal svoje karikature. Pred otvoritvijo razstave se je umetnik oglasil v uredništvih beograjskih listov, ki so z . daljšimi članki opozorili na delo in na prireditev zanimivega umetnika. Iz TJublfane Kdaj bo odkritje PrelOvčevega spomenika pred Matico? Na to vprašanje v nedeljskem »Jutru« smo prejeli naslednje pojasnilo: Namen postavitve spomenika popularnemu skladatelju in zborovodju Zorku Prelovcu je, žal — naletel na nepredvidene težkoče tako glede prostora, kakor tudi oblike spomenika. Prav tako se je tudi študij njegovih pesmi zaradi nemirnih zadnjih tednov v zvezi z odsotnostjo pevcev nekoliko zavlekel, vendar pa upamo, ako smemo račinati s sedanjimi prilikami, da se bo koncert Prelovčevih pestmi vršil v prvi polovici prihodnjega meseca. Odbor »Ljubljanskega zvona«. stavljajo velike zahteve na sestavo sporeda in njega izvedbo. Kogojeva akademija jih je le deloma zadovoljila. Predvsem si želimo več smisla za koncertno petje! Ojačani operni orkester je otvoril večer z »Nočjo na pusti gori« od M. Musorgske-ga. Na prisotne, ki so pod vtisom težke Kogojeve usode z resno zbranostjo sledili zvokom, je ta točka napravila verjetno najgloblji vtis. Musorgskega preprosti, kratkosapni, nezamotani način zvokovne gradnje je v tej skladbi v presenetljivem nasprotju s kaotičnim izrazom glasbe same. Stokanje violin spominja na blodnje nemirne duše, turobno-podtalno se oglašajo trobila, surovo udarja ob uho kričeči plesni motiv, tajinstveno bije nočni zvon in le polagoma utihne do pokojne tišine boj razbrzdanih elementov. Ali ni ta skladba prapodoba razgretega ustvarjalčevega mozga? — Med solisti so najbolj ogreli recitatorji (Lipah, šaričeva, Danilova. Jan) tako po izberi poezij kot po dovršenem podajanju. V. Vodnikovi, Prešernovi Gradnikovi, Kosovelovi in Klopčičevi stihi so bodisi v trdo izklesani besedi, bodisi v mehkem prelivanju zvokov toplega organa ali z mrko zamaknjenostjo zajeli poslu-šalčevo dušo. Kot skladatelj je bil Kogoj na večeru premalo zastopan. Gdč. Hejbalova Je zapela njegovo »Jaz se te bom spomnila« lz mladih dni, ga. Kogejeva pa »Istrski motiv«, medtem ko sta obe pevki, kakor tudi gdč. Bašičeva in g. Lupša, izpolnili spored še s pesmimi Mendelsohna, Wagnerja pa Zajca, Adamiča, Premrla in švare španski ples na nepomembno glasbo B. Adamiča v izraziti izvedbi gdč. Wisiakove se ni ujemal z značajem ostalih točk. Učinkovita predigra Borodinovega »Kneza Igorja« je v ne baš najboljši ubranosti zaključila prireditev. Dirigirala sta gg. Nef- u— Poroka zavednega sokoisKega para. V Žalni sta se v nedeljo popoldne poročila marljiva sokolska delavca, podstarosta vi-škega Sokola br. Rudi Marinčič in gdč. Ida šuligojeva, učiteljica v Ambrusu. Za priči sta bila br. Stane Brodnik in br. Lipe Kosec. Bilo srečno! u— Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k lepo uspeli akademiji za bolnega skladatelja g. M. Kogoja. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi in v četrtek, obakrat ob 20. važni pevski vaji vsega mešanega zbora. Nova navodila! Odbor. OTROŠKE OBLEKE Bebi perilo najceneje pri »LAMA«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. u— Rekord ljubljanskega tramvaja za Vse svete. Električna cestna železnica ima na praznik Vseh svetih vsako leto tako živahen promet, kakršnega sicer ne doži-vimo noben drug dan. Letos pa je tramvajski promet v resnici presegel vse dosedanje rekorde. Pred dograditvijo sveto-kriške proge tramvajska uprava noben dan ni izdala več ko 35.000 vozovnic. Lani je na praznik Vseh svetih ta številka dosegla 44.469, letos pa se je povečala na 49.058 Ker smo letos doLili tudi nove vozove domačega izdelka, ie bilo s prikolicami vred v prometu 52 tramvajskih voz. ki so prevozili 8400 km. kar predstavlja prebližno petino ekvatorja Lani je tramvajska uprava na Vse svete kasirala din 79.778. letos pa 88.197 din. Ljudje, ki so se ta dan posluževali tramvaja so izdali za vozovnico povprečno po 180 din. iz č°sar razberemo, da se ie z Viča in St Vida od koder stane vožnja 2 din peljalo do Sv Križa razmeroma malo ljudi kar je pač razumljivo, ko imata Vič in St Vid vsak svoie pokopališče Odkar imamo proga do Sv Križa, se je tudi Dromet na drugih tramvajskih progah za lep odstotek poživil. ZIMSKO PERILO, Karničnik, Nebotičnik u— Sadjarska tn vrtnarska podružnica Ljubljana-mestn priredi prihodnje predavanje v sredo 8 t. m ob 19. v kemijsk dvorani na I. Jrž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj- O vzimljenju povrtnme torej o deiu na vrtu ki ga je treba sedaj nemudoma izvršiti. Vstop prost, člani in gostje vabljeni. o— Pretep v Kolodvorski uTtci Sred' no poldneva sta se včerat v Knlodvorsk; uli ci pntokla dva Dalmatinca ki sta vzbudila nned pasanti precei pozorne, s H Pred enim 'zmed dalmatinskih vinotočev sta se nam reč prav po južnia%o namrei nrenirala potem pa sta si skočila v lase Zakaj jima je tako gorko postalo pri duši. da sta se n« kratkem prerekanju še dejansko spopa dla. se sicer ne ve. a naibrž sta morala 'meti kak družinski spor Mt.žaka sta nam reč rodna brata k- ju pa to krvno sorod stvo ni motilo da bi si bila prizanašala Na srečo mimo maniših prask n- bilo hujših pos'edic kakor da sla morska spremiti stražnika na policijsko postajo Ker se nista ogrešila več kakor proti javnemu redu in miru na cesti, z obla&tvi ne bosta imela težkih računev VOJAKI! Zdrave noge vam ohrani originalni SANO PED Vrečica 2 din u— Važno za gg. tehnike Na vse tehnične potrebščine, kakor risarska orodja računala, pavzne papirje in dru«e oripo-močke nudi popust tvrdka M Tičar <—i u— »Boomps a Daisy« najnovejši d^u žabni ples se bo poučeval drevf ob 20. uri pri »nadaljevalnem plesnem tečaju« Jen kave šole v Kazini Novi začetniki reč* za novince dame in eosnode se otvori ® petek 10. t. m. ob 20 uri Informacije te vpisovanje rudi za posebne ure vsak dan Akademiki. dijaki-nje imajo popust. (—) u— JNAK Edinstvo v torek, dne 7 t. m. ob 20. bo v lokalu »Doberdoba« reden članski sestanek. Udeležba je obvezna posebno za tov juriste. Po sestanku seja odbora. Predsednik. (—) Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zon-Zou SESTRA ALI LJUBICA z Joseflno Baker, edinstveno ženo, ki se ji ni klanjal samo ves Pariz, marveč so uživala njen čar vsa velemesta * Tudi Ljubljana SžlTto kažejo razprodane predstave! - Preskrbuj! vstopnic* že v p^p^jll-SAMOŠE DANES! Nepreklicno zadnjikrat! — Za mladino neprimerno! _ Predstave ob 16., 19. in 21. nrl. - KINO SLOGA, tel. 27-30. Iz Cella e— Za vodovod v št. Juriju ob jui. žel. je razpisala banska uprava dobavo 2.356 m cevi iz litega železa Proračun znaša 253.600 din. Dnfga javna pismena ponudbena licitacija bo v ponedeljek 13. t. m. ob 11 v prostorih hidrotehničnega odseka banske uprave v Ljubljani e— V Vojniku je umrla v nedeljo Barb-ka Pokornova, hčerka banovinskega zdravnika dr Mirka Pokorna; pogreb bo danes ob 16.30 na pokopališče v Vojniku. V celjski bolnišnici je umrl 32-letni posestnik Adam Videč iz Male Breze pn Sv. Lenartu nad Laškim. Pokojmma bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soža-Ijel e— Staro sovraštvo. V Vojniku sta se v nedeljo sprla 24-Ietni dninarjev sin Anton Bobnar iz Škofje vasi in delavec Cin! Kuzman med katerima je vladalo že staro sovraštvo. Kuzman je v jezi pograbil nož ter zabodel Bobnarja v vrat in levo pleče. Težko poškodovanega Bobnarja so oddali v celjsko bolnišnico. e— Marija Hočevar jeva je podlegla poškodbam. V nedeljo smo poročali, da je na železniški progi pri Rečici ra Paki v soboto zjutraj lokomotiva saviniskega osebnega vlaka treščila v 76-ietno preužitkarico Marijo Hočevarjevo iz Podgore pn Šmart-nem ob Paki in jo odbila s proge Hoče varjevj je počila lobanja, dobila pa je tudi hude poškodbe na rokah. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je že po poldne izdihnila. e— Savinja, ki je do«egla v nedeljo popoldne 2.50 m nad normalo in s pritoki vred povzročila v Celju in Savinjski dolini veliko poplavo, je včeraj upadla že za 1.50 m. Ker je nastalo včeraj lepo solnčno vreme, je nevarnost nadaljnjih poplav minila. Iz Maribcra a— Slavnostna otvoritev Sokoljega planinskega doma na Pohorju bo v nedeljo dne 12 t. m ob 11 uri. V proslavo otvoritve priredi mariborsko sokolstvo prijateljski večer v sredo, dne 8 t m ob 20 uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Mariboru. (—) h fCratt5a r— Koncert jadransKe straže, ki bo drevi ob pol devet h v veliki dvorani Narodnega doma, bo družabni in umetniški dogodek v našem mestu. Po idejnem nagovoru nastopi iz prijaznosti naša priznana in odlična operna pevka gdč. Vera Maj-dčeva pri klavirju pa sodeluje iz jubez-nivosti diplomirana konservatoristka gdč Marija Horakova, mladinski zbor gimnazije pa zapoje himno Jadranske straže pod vodstvom ge prof. Slugove in g. Ll-parja. — Z ob Ino udeležbo manifogtir-t j mo jadransko misel in zavest! a i r* To^ejk, 7. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav (plošče) — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Naše rudno bogastvo (prof. J. Bačar). — 12 Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poroči la, objave. — 13: Napovedi. — 13.20: Kon cert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Plesna glasba (plešče). — 1840 štajerski gradovi (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. Prebivalci Perasta v XVIII. stoletju. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Cajkovskij: Uvertura 1812 (plo šče). — 20.20: A. Leskovčeva drama »Vera ali nevera«. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Beograd 19.40: Plošče. — 20.10: Pevska ura. — 20.40: Poljudni napevi. — 21 Skladbe za čelo — 21.40: Plošče in plesi — Zagreb 17.15: Radijski orkester. — 20 Hrvatski pesniki v besedi in glasbi. — 20.30: Sonate. — Praga 20.10: Koncertni večer. — 21.15: Plošče. — 23: Češki skladatelji. — Sofija 19: Koncert orkestra. — 20: Komorna glasba. — 20.30. Ruske romance. — 21.20: Lahka in plesna mpzika. — Dunaj 16: Koncert orkestra. — 20.15: Popularne melodije. — 22.50: Kakor Berlin. — Berlin 20.45: Koračnice. — 21: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka glasba. — 24.15: nočni koncert. Kino Matica — 21-24 DEMONSKA SIMFONIJA Preds^SbS16.D19Nto2i. url. ALEKSANDERS RAGTIME BAND Muzlkalna drama najlepših kompozicij ln melodij nesmrtnega IRVTNGA BERLINA Še danes ponavljamo prekrasni nepozabni film Nihče naj ne zamudi tega sporeda! Predstave ob 16., 19. ln 21. url. KINO UNION — tel. 22-21. BREZDOMCI Poročila naše II. izdaje: Skupščinske volitve bodo pred občinskimi Zanimive informacije beograjske »Politike" Beograd, 6. nov. p. Beograjska »Politika« ugotavlja nocoj v svoji razpravi o političnem položaju v zvezi z mnogoštevilnimi konferencami v predsedništvu vlade in zlasti z današnjim posvetom (glej poročilo na 5. strani), da so razpravljali predvsem o skupščinskih in občinskih volitvah. Prvotno je prevladovalo stališče, naj se najprej izvrše izpremembe v zakonu' o občinah ter uveljavi načelo tajnega glasovanja, razširijo občinske samouprave, razpišejo občinske volitve in šele nato razpišejo volitve v narodno skupščino na podlagi novega volilnega reda. To stališče je zastopal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Medtem je po omenjenih posvetovanjih predsednik vlade korigiral svoje stališče in sprejel načelo, da se najprej izvrše volitve v narodno skupščno. V ta namen je bil danes določen širši odbor ministrov, ki naj izdela načrt zakona o volitvah narodnih poslancev. Po menju informiranih krogov zato ni izključeno, da bodo volitve v narodno skupščino razpisane že v prav kratkem času. Italija svari Nemčijo pred Rusijo Milan, 6. nov. br. Italijanski tisk je bil v zadnjem času zelo rezerviran nasproti nemško-rusKemu prijateljstvu. Zato so tem večjega pomena nocojšnja izvajanja milanskega lista »Italia«, ki pravi med drugim: Ruski ekspanzijski načrti bodo prej ali slej prišli do izraza v sporu z nemškimi težnjami in interesi. Diplomatsko delovanje Rusije v Baltiku, posebno pa v smeri proti Bosporu proti jugovzhodu Evrope ln Balkana spominjajo na nekdanjo carsko ekspan djsko politiko. Nemci si o tem pač ne smejo delati nlkakih iluzij. Naravne zahteve narodov, ki so utemeljene v njihovem zgodovinskem razvoju, se ne dajo izbrisati in ne morejo biti brezpredmetne. Ruski načrti so dolgo ležali v arhivih, a čim nastopijo ugodne okoliščine, se vedno lahko met polože na mizo. List izraža končno prepričanje, da rusko-mško prijateljstvo ne more dolgo trajati. Dobri odnošaji. ki vladajo sedaj med obema državama, pričajo, da je med njima španska stena, za katero se nasprotnika vsak na svoji strani pripravljata, da strgata z obraza sedanjo krinko. Nadaljnje spremembe v Italiji Rim, 6. nov. br. V zvezi z zadnjimi spremembami v vladi in v vodstvu fašistične stranke ugotavljajo tukajšnji politični kro-g, da ne bo ostalo samo pri dosedanjih ukrepih. 2e nocoj je novi generalni tajnik fašistične stranke po Mussolinijevem pooblastilu odstavil voditelja fašistične mladinske organizacije Morettija in ga zamenjal z Borsattijem. Pri florentinski pokrajinski fašistični zvezi je za pokrajinskim tajnikom Ricclardom prevzel to funkcijo Maroni. P. pokriti bruseljski žup3n umrl Bruselj, 6. nov. v. Danes Je umrl dolgo-etni bruseljski župan Max, eden izmed najbolj popularnih belgijskih javnih delavcev. Izredne zasluge za svoj narod si je priboril zlasti med svetovno vojno v času, ko je bila Belgija zasedena po nemških četah. Zaradi njegovega delovanja v tej kritični dobi so ga pozneje odlikovale Belgija, Anglija ln Francija ter tudi druge zavezniške države s svojimi najvišjimi edovi. Bruseljski župan Adolphe Max je dočakal starost 70 let. Po poklicu je bil advokat. Zgodaj se je začel udejstvovati politično in se je priključil liberalni stranki. Leta 1914 je bil prvič izvoljen v bruseljski mestni svet, 5 let nato pa že za župana. Med zasedbo Belgije po nemških četah v svetovni vojni je prišel v oster konflikt z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Ko je končno odklonil plačilo velike vojne kontri-bucije, ki so jo Nemci naložili Bruslju, je bil aretiran in do konca vojne zaprt v raznih nemški ječah. Po vojni je bil Izvoljen tudi v belgijski parlament in je bil dvakrat minister. Ves čas pa je bil župan belgijske prestolnice, letos že 30 let. Liberalna stranka izgubi z njim enega svojih najuglednejših voditeljev. fat in dr švara, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel poleg obeh imenovanih še 1 g. Simoniti. Požrtvovalnost, s katero so se stavili zgoraj imenovani umetniki na razpolago trpečemu drugu v prid, je vredna hvale in posnemanja. p. š. Zapiski Nova številka »Misli in dela« prinaša poleg uvodnika razpravo doc. dr. Stojana Bajiča »Banovina Hrvatska«, članek ing. J. Teržana »Zemlja, človek — kmetstvo, narod«, aktualne preglede dr. B. Vrčona i dr. Podrobneje bomo prikazali ta zvezek v eni prihodnjih številk. Srbska študija o poeziji Iga Grudna. Naš slovenski rojak, dr. 'Ion Smerdel je priobčil v najnovejšem zvezku skopljanskega »Južnega pregleda« ln v posebnem odtisu študijo. »Lirika Iga Grudena«. Pisec vidi v razvoju slovenske povojne lirike dve smeri: pesniški realizem in ekspresioni-stlčno romantiko. V teh dveh smereh so po dr. Smerdelu najznačilnejša imena: Alojz Gradnik, Vida Taufer in Igo Gruden. Vso trojico označuje neki poseben nemir, ki je umetniško najboljše izražen pri Gradniku, prefinjen pri Vidi Tauferjevi ln apokaliptično privlačen pri Igu Grudnu. Na to pisec karakterizira z zgoščenimi potezami celotni razvoj naše povojne poezije ln prehaja h Grudnu. »Gruden se razločuje od Gradnika in Tauferjeve po notranji Iskrenosti, žolčljivi patetiki ln bridkem poudarjanju socialne krivice. Pri Grudnu, kakor tudi pri večini pisateljev iz Julijske krajine, je formiran poseben življenjski stud nasproti nasilju, vzporedno z njim pa je naglašena bojevitost, ki Ima kaj pogosto, zlasti v njegovi liriki, tragičen konec v rezigniranem popuščanju pred zlom, v čigar zmago pa vendarle ne veruje,« Nato pisec podrobno razčlenja ln označuje Grudnovo najnovejšo zbirko »Dvanajsta ura«, se zaustavlja pri posameznih pesmih, opozarja na njih vsebino in pesniške kvalitete. Pesem »Barake« navaja v celotnem prevodu. Smerdelova študija je lepo priznanje poeziji Iga Grudna in dober podnet zanimanju za naše pesništvo v srbskem kulturnem krogu. Aleksander MaKlecov, Zadaci i metode lz-učavanja kriminaliteta u Jugoslaviji. Kot poseben odtis iz Arhiva za pravne i društvene nauke Beograd) je izšla razprava profesorja na pravni fakulteti Aleksandrove univerze v Ljubljani Aleksandra Makle-cova, ki obravnava nekatere poglavitne naloge proučavanja kriminalitete v naši državi. V prvem delu svoje razsprave se bavi pisec s pomenom sociografije in kri-minografije ter ugotavlja, da je kriminalna geografija pri nas šele v skromnih začetkih, d asi so raziskavvnja te vrste pomenljiva za sociološka dognanja o zvezi med družbo in kriminaliteto. Pisec je podvrgel kritiki tudi kriminalno statistiko v naši državi. V drugem delu svoje razprave razglablja prof. Maklecov vaško in mestno kriminaliteto v Jugoslaviji kot predmet kriminografskega proučevanja. V tretjem delu ugotavlja številčni odnoe med vaško in mestno kriminaliteto v Jugoslaviji. Ce upoštevamo splošno številčno razmerje med agrarnim 76, 3) ln mestnim 23, 7) prebivalstvom, tedaj odpada sorazmerno največ zločinov 25.75°/o) na mestno prebivalstvo. V tem pogledu so zanimive razpredelnice. ki jih objavlja avtor. Največ zločinov se stori pri nas proti imetju 38.71 odstotka, ln proti osebi 34.46%). Pisec se zavzema, da se smotrno proučuje kriminaliteta glede na mestno in vaško prebivalstvo in da se najprej statistično obdela stanje kriminalitete po posameznih krajih, saj bodo samo na tej osnovi mogoča nadaljnja proučevanja. Dr. Ivan Pintar Med i ko - kirurški učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec. Pod tem naslovom je izdal pisec v knjigi na 96 straneh svojo habilitacijsko disertacijo, ki obravnava zanimive pojave lz zgodovine medicine na Slovenskem. V uvodnem delu razpravlja dr. Pintar o mediko-kirurških iicejih v splošnem. Na takih Iicejih so se v dobi, ko je kirurgija spadala med cehe, šolali prizadev-nejši kirurgi, ki pa so jih za razliko z zdravniki dolgo časa šteli med obrtnike. Šele z daljšim razvojem kirurških šol je začela tudi kirurgija povečavati svoj ugled in se boriti za priznanje enakovrednosti z medicino -""isec prikazuje podrobno ta razvoj in zlasti opozarja na njegov potek v naših deželah. V nada'jnjih poglavjih podaja dr. Pintar izsledke svojega proučevanja zgodovine ljubljanske šole in sicer posebej po njenih razvojnih razdobjih: od leta 1782—1808, v dobi Ilirije ko je postala del del Ecole centrale t j. univerze, dalje v letih 1813—1833, 1833— 1848 in 1848—1849. L. 1849. je bila šola ukinjena in z njo se je zaključila zanimiva razvojna doba našega medicinsko-kirurškega šolstva. Pisec se posebej zaustavlja pri vidnejših osebnostih ki so delovale na ljubljanski šoli, zlasti pri znamenitem priro-dopiscu Hacquetu, pri A Makovlcu, prof. V. Kernu itd. in navaja bibliografijo njihovih strokovnih spisov. Ta nesporno zanimivi in potrebni donesek k zgodovini medicine na Slovenskem bo lahko ocenila strokovna kritika, mi ga samo beležimo kot nov pojav na malo obdelanem področju domače znanosti. Razprava je opremljena s portreti in faksimili. INSERIRAJTE V »JUTRU M I Papen v Sofiji Sofija, 6. nov. p. Nemški poslanik Papen je na poti v Ankaro prispel iz Beograda v Sofijo ob 10.50 dopoldne. Opoldne ga je sprejel min. predsednik dr. Kjoseivanov, ki mu je popoldne vrnil obisk. Ker poslanik Papen popoldne zaradi zamude vlaka ni mogel nadaljevati svojega potovanja, je odpotoval šele ponoči. Mackensen zopet v Rimu Rim, 6. nov. AA. (Havas). Nemški veleposlanik v. Mackensen, ki je odpotoval dne 30. oktobra na poročanje v Berlin, se je vrnil danes v Rim. Sondiranje terena za sejo Balkanske zveze Carigrad, 6 novembra, br Kakor poroča Anatolska agencija, je jugoslovenski poslanik danes odpotoval iz Ankare v Beograd. Po poročilu te agencije se je odpeljal v domovino iz nekih rodbinskih razlogov. V tukajšnjih političnih krogih pa so mnenja, da ima poslanik posebne misijo. Turška vlada se namreč zanima, ali bi ju-goslovenska vlada pristala na to, da bi se v kratkem sestal stalni svet balkanske zveze. NemSko-rnsko sodelovanje v Aziji Pariz, 6. nov. p. Francoski listi so davi objavili vesti, da je nemška vlada predložila ruski vladi obsežen načrt za nemško-rusko sodelovanje v Evropi in Aziji. Listi objavljajo tudi podrobnosti tega nemškega načrta. Moskovska vlada je načrt že pričela proučevati in v zvezi z njim je deloma tudi prihod nemškega poslanika iz Moskve v Berlin Von der Schulenburg je nemškim odgovornim faktorjem že poročal o prvih rezultatih posvetovanj ruskih odgovornih činiteljev o tem nemškem načrtu. Med drugim določa načrt, da preide Finska popolnoma pod ruski vpliv Daljnosežno akcijo naj bi Rus ja m Nemčija pričeli že v doglednem Času preko "rana in Afganistana v smeri poroti Indiji. Amerika bo prepovedala izvoz na Japonsko Wa»hlngtonj g. nov. s. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Pittmann je izjavil, da bodo morale Zedinjene države s sklepom kongresa po poteku sedanje trgovinske pogodbe z Japonsko 26. januarja morda proglašati popolno ali delno prepoved izvoza blaga' iz Zedinjenih držav v Japonsko, če se dotlej odnošaji med Zedinje-nimi državami in Japonsko ne bodo popravili. Pittmann je izjavil dalje, da Japonska na Kitajskem noče upoštevati pravic Zedinjenih držav. AngleSka izvidniSka letala nad Nemčijo London, 6. nov. j. (Reuter). Angleška tzvidniška letala so v večji skupini napravila danes uspešen krožni polet nad za-Padno Nemčijo, odkoder so prinesla fotografske posnetke strateglčno važnih kra-jev^Eno Izmed letal se nI vrnilo na svojo