C. C. Postale. - Escc ogni mcrcoledi e subato. ¦ / ottobre 1925. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsaico srcüü vopoldne in soboto zjutral. Stane za celo leto IS L. « pol Ida 8 L. « četrt leta 4 L. la inozcrnstvo celo lew 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne morano ozirati. Odgovwni urednik: Poldi Kempcrlc. fiMtfMßf St. 80 V Gorki, v sredo 7. oktobra 1925. utoviu. Ncfrankirana pisrna se ne sprejemujo. Oglasi se rat'unajo po dogu- voru in se plačajo v nn- prel. List izduia kor. sorcij »GORISKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskarns. v Gorici. Riva Piazzui- ta St. IS. Uprava in uredništvo. ulica Manwli štev. S, (pre\ Scuole). — Zbor zaupnikov politic» Mtn in „Kmečko delavske zveze". V četrtck 1. oktobra se je vršila v Gorici scja širše.ua odbora poli? tične.ua društva »Edinosti«, kütcri so prisostvovali tudi /aupniki iz d.eželc Namen sestanka jc bil po? dati toeno sliko izvršene.Ua dela, razložiti zaupnikom sedanii politic eni položaj ter zaertati smcrnice i za bodočnost. Poročilo glavnega tajnika drja Bitežnika. Po otvoritvi je povzel brž besedo dr. Bitežnik in razjasnil v izčrpnem, strnjenem s.;ovoru vcliko delo poli? tičneua društva in Kmetsko?delav? ske zveze na praktično?Uospodar? skem, politično?kulturnem in or.ua? nizatoričnem polju. Navzoei so po? zorno poslušali in prckinjevali z odobravanjem nje.uovo poročilo. Dr. Josip Bitežnik je izvaial: »Delo politične.ua društva in Kmetsko?delavske zveze je bilo v nraktieno ? qospodarskem oziru mnogostransko in brez samohvale Iahko trdimo tudi uspešno. Ozrimo se najpre.j na davčno po? litiko. V »Goriški Straži« ie tajni? štvo razložilo najprcj Ijudstvu za? konodajo italijanskih neposrcdnih davkov in eelotno obeinsko finan? čno zakonodajo. Dolua vrsta elan? kov je stala že sama na sebi precej ^" :Jri ?n riptenv.itičnc^a študij«. Praktična dejanska pomoč. Razen tei*a je Kmetsko?delavska zveza pomagala v mno.uoštcvilnih slučajih posameznim elanom v nji? hovi potrebi. Urad Kmetsko?delav? ske zveze je izpolnil nad 200 prizi? vov (rekurzov) proti predpisu za? stalih davkov in novih italiianskih davkov. Urad je spisal elanom nad 50 davenih napovedi in potom po? slanca Besednjaka ie naša or.Uani? zacija ponovno uspešno posredova? la pri finančnem ministrstvu in sis nanenem nadzorništvu za izhris zastalih davkov. Gotovo je uspeh tudi našc.ua de? la, da j'c bil zastarani zemljiški da* vek skoro celoma odpisan. Kmetska hiša naj bo davka prosta. Znano Vam je iz »Goriške Stra? že«, da so davkariie ponekod nala? Uale na kmeekc hiše proti zakonu hi.šni davek. Da bi davena oblastva postavo pravilno tolmaeila in izva? jala, sta dr. Besednjak in dr. Bitež? nik posredovala pri davkariii v Aj? dovšeini, dr. Bitežnik je posredoval tudi pri davkariji v Idriji in posl. Besednjak v isti zadcvi pri finan? enem nadzorniku. Istoeasno je po? skrbelo tajništvo takoj s poukom in opominom v »Straži«. Delo se je konealo z uspehom in tako je pri? hranila Kmetsko?delavska zveza de? želi lepe svote denarja. Žganjekuha. Vsem je še v spominu delo Kmet? sko?dclavske zveze, da bi se dovo? lila ž^anjekuha proti polovieni pri? stojbini eez rok, ki ua je bila vlada že doloeila. Poslanec Besednjak jc v ta narrten ponovno posredoval v Vidmu in na finančncm ministr> stvu v Rimu in dr. Bitežnik pri si* nanenem tehnienem oddelku. Tudi to delo je konealo z uspehom. Da bi bilo u.uodnosti deležno eim več? je število kmeekih posestnikov, jc Kmetsko*delavska zveza priskrbe* la in dala uradu, ki je izdaial dovo? Ijenja za z.üanjekuho. na razpolas^o lastno pisarniško moe za dva me- seea. Tudi v tern slueaju so bile naše- mu Ijudstvu prih ran jene lepe svot-;. Rekvizicije i;i vo.jiia odškodnina. O.L{romnej4a dela je povzroeilo v zadnjem easu naši or^anizaciji vpra.šanje vojne odškodnine in voj^ nih rekvizieij. Kakor vselei je taj? nišivo preskrbelo najprei Hudstvu pouk ter razložilo v eeli vrsti elan= kov vsebino doLjovora o voinih re? kvizieijah med Italijo in Avstrijo. Da bi bilo delo sistematieno in uspešno, je kmetsko?delavska zve? " za ustanovila v Gorici poseben od? sek, v katercm so sodelovali biv. posl. Leek, dr. Stojan Braiša in dr. Vlado Cilaser. Tajništvo ie s po? moejo drja Glaserja sestavilo vse l^otrebne vzorce za »G. Stražo« ter jih dalo tudi ponatisniti za vojne j oškodovance. Kmetsko - delavska | zveza je priredila tudi lepo , vrsto I shodov, na katerih so vojni oškodo? ! vanci sprejeli dobro izdelano reso? lucijo, ki ji je vlada skoro v celoti ui^odila. Posebno zahvalo ie naša : or&inizacija dolžna izreči v tern ! poslancu Besednjaku, ki jo je neu? '. morno podpiral v tc-m boiu z uspeš? • nim posredovanjem pri osrednji ; vladi v Rimu. Tajništvo je no možnosti odno? ; Mulo v raznc oheine svoje zastop? nike, da ho po izdelanem naertu iz? polnjevali prijave terjatev nasproti Avstriji. Ravnofako je izpolnjcval te prijave osrednji urad naše orga* nizacije v Ciorici. Tzpolnili smo na tisoče teh prijav. Poudariti moram, da mora biti vsa dežela v prvi vrsti naši or.Uani? zaciji hvaležna, da se ie to težko vprašanje za vojne oškodovance na srednje ui»oden naein rešilo. Čero. V ostalem se je Kmetsko?delav? ska zveza trudila n*a polju vojne od? škodnine predvscm za nesreeneže, ki^ so bili prizadcti po znani zadru.ui »("-er«*«. V ta namen so ie ustanovil tudi poseben odsek, ki je pa moral pnnehati s svojim delom radi po? manjkanja denarnih sredstev. Sedaj nadaljuje delo tajništvo sa? mo in zbira vse tozadevne slueaje, nakar bo s pomoejo posl. Besednja? ka in dru^ih naših delavcev napra? vilo potrebne korake v Benetkah, v Trstu in v Rimu. Wad K. D. Z. je posredoval v mno^oštevilnih slueajih za likvida? cijo vojne škodc, na stotine strank je iskalo pri našem tajništvu nasve? tov v zadcvi vojne odškodnine. Pred italijansko javnost. Naša organizaeija ie naroeila po? slancu Besednjaku, naj oriše težki Uospodarski položaj dežele v rim? skem parlamentu. To je poslanec Besednjak tudi izvršil in žel za svoj cnerijieni in stvarni tfovor priznanje tudi v italijanskem easopisju, po? sebno v uoriških italiianskih listih. Da bi izerpno seznanili široko ita? lijansko javnost z našimi tjospodar? skimi zahtcvami ter da bi tudi ita? lijanskc sodržavljane prite.unili v obrambo gospodarskih pravic naše pokrajine, ki so za vse enake brez ozira na narodnost, smo ponatisnili Besednjakov .^ovor v italijanseini in ,Ua razširili po Primorskcm, s či? mer mislimo, da smo naredili dobro delo. Poslanec Besednjak je zahteval med dru^im v <,fovoru odpis vseh zastalih davkov. Da danes te.^a ni? smo še dose^li in homo morali v te j smeri nadaljcvati borbo z vse? mi dovoljcnimi sredstvi. Invalidi, vdove in sirote. Najncsrečnejši med nami so bili v uradu Kmetsko-delavske zveze vedno z ljubeznijo sprejeti in or? ijanizacija jim je poma^ala, kolikor je bilo v njeni moei. Na stotine in? . validov, vdov in sirot ie iskalo pri nas pomoči in v stotinah slueaicv jc bilo naše posredovanje spesno- Tajništvo je izpolnilo nad 100 inva? Hdnih prošenj, pospešilo je ugodno rešitev invalidnih prošenj v 200 slueajih in napravilo nad 60 inv. pris I zivov (rekurzov)- Vsi pre^anjani in zanemarjeni stanovi naše.^a naroda so našli v I naši organizaciji uspešno zašeito ' ali vsaj moralno oporo. J Vzeli smo v obrambo prejianja* ne duhovnike, posredovali za učite? ]je, se potej*nili v zadniem času za zelezniearje in cestarje, seitili inte? \ rese jetniških euvajev.tcr pravice ! vpokojenih rudarjev in tjozdnih dc? . lavcev v Idriji in Prestranku. V ko? 1 rist vseh tch zapostavljenih je posl. I Besednjak posvetil mno^o easa in 1 dela in nje^ovo posredovanje jc .Silo i/ vc'ip^ t'.'d.i vspf:šr.o. Pomoč v nesreči. Kmetsko?delavska zveza je stala Ijudstvu oh strani tudi v času, ko prišle nad deželo elementarne ne? sreee. Če je vnieila toea pridelek ali pustošila povodenj zcmljo, jc naša or^anizacija, k<^likor je pač bilo v njeni moči, pomatjala prizadetim. V najhujših slueajih je dr. Bitežnik obiskal osebno poškodovane kraje, zbral- potrcbn oi^radivo, na kar je naš poslanec posredoval za podpo? ro in odpis davkov. Tajnik dr. Bi? težnik je imel v zadnjih časih pre? ccj dela radi poškodb, ki so nastalc našim kmetovalcem o priliki vojaš? kih vaj. Proti razlastitvenemu zakonu. Javnosti je šc dobro v spominu nas boj proti tako imenovanemu razlastitvenemu zakonu. Da bi Ijudstvo znalo, za kaj ^re, ie tajni* ištvo priredilo predvscm popolen prcvod zakona in ieie danes, ko ie slov. iaši? zem strt za vse case. Od volitev ni bilo vcč v naši po? krajini mo^oenih politienih nasto? pov na ljudskih zborovanjih. Zato je pa naroeila naša politiena ori*a* nizacija posl. Besednjaku, naj oriše naše razmere v rimskem parlamen? tu ter oznani prcd zakonitimi za? stopniki italijanskeiia naroda na.šc zahteve na šolskem in jezikovnem polju. Za slov. šolo in slov. jezik. V dveh velepomembnih politienih jJovorih je posl. Besednjak uteme? liil pravico naše.^a ljudstva do sole z narodnim uenim jezikom in do slovensko ? hrvatske.ua uradovanja na sodnijah. Odmev, ki sta ^a na? šla njej»ova ^ovora v ital. javnosti, dokazujejo, da je bil njcLjov nastop ueinkovit in koristen. V njcL|ovih «iovorih je izra/en narodni program naše or,i*anizacije. Isti program se izraža v »Goriški Straži«, ki je bila v tern času dru.ao j*lavno orodje naše or.uanizaeijc. Kljub vsem zaplembam in obsod? bain urednika Kemperla je »Goriš? ka Straža« branila kot levinja dve najveeji svetinji nase.ua rodu: slo? venski jezik in slovensko solo. Dodatne ure. Za ti dve neoddatni in ncodvze4> ni pravici vsake^a naroda je imela naša or.uanizacija priložnost se po? te.Uovati tudi v podrobnem delu. Boriti smo se morali z vsemi silami celo za poslednje mrvice jezikovnih pravic, kar nam jih je država še pii? stila. Cicntilijev sol ski zakon pušea naši dcci par tedenskih uric pouka za matcrin jezik. Toda šolsko oh? lastvo je tudi tukaj postavo prekrši? lo in zabranilo posebno v Istri do? datne ure. V naši deželi se ni po? učevala slovenščina v dodatnih urah v Devinu, Doberdobu, Jam* ljah, Ukvah in Merniku. Poslanec Besednjak je nastopil v rsrstu in Ri? mu proti kršitvi Gentilejeve.ua za? kona in to delo še sedaj nadaljuje. Boj ni še uspe.šno dokonean. Da bi olajšalo staršem prošnie za dodat? Stran 2. »GORIŠKA STRA2A< nc urc, je našc politično društvo pri* rcdilo posebne tiskovine in jih raz* poslalo v različne krajc po dcžcli. Poslancc Besednjak jc posrcdoval pri ministru prosvete, da se uvcdc dodatni pouk materine.ua jezika na ital. srcdnjih šolah za slov. dijake, a ni šc prcjcl pozitivne.ua od.Uovora. Prosvetno življenje. Za pravice našeua jczika smo sc morali boriti cclo na pokopališču. Goriška občina je prcpovedala slo* vcnskc napise na Urobovih naših dra.uih. Poslancc Besednjak jc pro* tcstiral v Vidmu in Rimu tcr dose* Uel, da sc je siirovi odlok razvclja* vil. Naša oruanizacija jc smatrala za svojo dolžnost, da ščiti pred oblast* mi tudi intercse naših kulturnih in prosvctnih organizacij. Poslancc B¦::¦.¦ scdnjak sc jc boril v Rimu nad pol lcta za prosvctna društva, ki jih j> bila videmska prccktura vničila u^r doscuel, da sc je moulo nad 30 dm* štev obnoviti. Doseuel jc tudi, da je oblastvo odstopilo od zabtevL-, da mora biti prva.toeka pri društvenih prireditvah italijanska, tako cia se smcjo v slov. vasch vršiti dancs zo* pet čisto slovcnske prircditv1 Razume se, da je naša prlitična oruanizacija posredovala v k .list društcv tudi v posameznih sliu i jih in siccr prav pouostoma pri krajcv* nih oblastvih. »Rdeče knjige«. Da bi idejno poulobili naše giba* njc, sino sklcnili, naj bi izdajala Kmcčko * delavska zvcza »Rdeče knji,ue«. Njih namen jc širiti nied našc ljudstvo politično in uospodar* sko kulturo in splošno izobrazbo tcr prcšiniti naše članc z idejami kršč. socializma. Prva knjiua, ki jc popi* sovala z.Uodovino irskeUa naroda, je izšla, a jo jc policijsko oblastvo za* plcnilo. Jzdajanje »Rdcčih knjiu« bomo nadaljcvali. Po naroeilu oruanizacije jc izve* del urcdnik Bednarik ljudsko statis* tiko, ki bo služila kot uradivo za po? sebno knji^o o Slovcncih, ki bo iz* šla, kakor upamo, prihodnje lcto v italijanskem jcziku. Nove organizacije. i)a bi bilo našc politično dclo na Primorskem bolj smotrcno in enot* no, smo ustanovili skupen odbor z bratsko istrsko orUanizacijo, v ka* tere.ua smo odposlali Goričani kot zastopnika posl. Besednjaka in dr.ja Bitcžnika. Ta je obencm priprav* ljalni odbor za ustanovitcv skupne krše. socialistične organizacije Slo* vcnccv in Hrvatov v Italiji. Ustanovili smo tudi društvo za Zvczo narodov, ki sc priklopi os* rednji zvezi za vso državo v Rimu. Ustanovil se je Vrhovni svet, v katercm so zastopanc vse uospodar* skc, kulturne in politične oruaniza* cijc Slovcnccv in Hrvatov v Italiji, ki slonc na temclju kršč. načel. V Vrhovni svet je odposlala tudi naša oruanizacija svoje zastopnikc. S Trstom nismo imcli v tej dobi skoro nobenih stikov, kcr ni bilo mo.Uoče do danes uspcti pri tržaški or.uanizaciji, da bi pristala na usta* novitcv Narodneua sveta, ki jc predpouoj vsakemu uspešnemu in plodnemu sodclovanju mcd stran? kami. Tečaj in sestanki. K. D. Z. jc prircdila socialni te? eaj v mcsccu februarju, ki sc ua jc udclcžilo nad 80 fantov iz Goriške in Tržaškc; prvikrat je bilo na na* šcm tečaju tudi 6 Istranov. S posl. Bcscdnjakom jc društvcni lajnik imcl vcč scstankov in shodov v Istri in smo tarn ustanovili 6 Kmet* sko * del. zvcz. V teku pol leta je tajništvo priredilo na Goriškem nad 30 sestankov, na katcrih so jljo* vorili posl. Besednjak, urcdnik Kempcrle in dr. Bitcžnik. Na tch scstankih smo povsod ustanovili tudi zaupniškc odborc. To dclo bo? mo morali dokončati do prihodnje* t>a velikeua konuresa naših zaupni* kov iz celc pokrajine. Zaključek. Iz tct^a mojeua noroeila, v katc* rcm sem sc moral ozirati samo na najvažncjšc stvari, lahko sklepate, cenjeni odborniki in zaupniki, da je naša politična or.Uanizacija vršila kljnb vsem težkočam in raznim ovi* ram vztrajno in eastno svojo nalo* Uo. Ni jc bilo važne politične, uo* spodarske in kulturne zadeve, do katere ne bi bila naša oruanizacija zavrcla svojc.ua določeneua stališča. Vsestransko dclo za našc delov* no liudstvo bo tudi v prihodnosti naše uibalo; živimo v tcžki dobi pre* izkušnje, a težak boj, ki smo ua do dancs vodili, nas jc očistil, zato sc Ua nc bojimo tudi v bodoenosti. Na* šc delo pa naj bla.Uoslovi Bou, kcr vse nase strcmljcnjc jc posveceno samo ideji, da naj zavlada med sta* novi in narodi krščanska pravič* nost.« Debata. Poročilo .ulavnc.ua tajnika dr.ja Bitežnika so snrejeli odborniki in zaupniki z živim odobravanjem in mu eestitali na izvršencm dclu. Na* to se je razvila daljša debata, kate* re so se živahno vdelcžcvali zaupni* ki iz dcžclc. Stavili so mnouo vpra* šanj, zahtevali pojasnil, razpravljali o davkih, o šolstvu, o Uospodarstvu in sploh o vseh važnejših problem mih, ki sc jih je dotaknil dr. Bitež* nik v svojem poročilu. Po rcsni in plodni izmeni misli jc bil cnoulasno sprcjet prcdlo.U, naj sc vzame poro* čilo tajnika s pohvalo na znanje. Poročilo poslanca Besednjaka. Dru.Ua točka dncvnc.Ua rcda jc bi* la razprava o političncm položaju. Povzel je besedo poslancc Besed* njak, ki je mcd druuim izvajal: »C)dkar sem zadnjič poročal pred širšim odborom naše organizacije, so se izvršilc v notranji politiki dr* žave važne spremembc. Ob novem letu so bile šc politične razmere v državi v polni ne.Uotovosti, imeli smo občutek, da stojimo v vrvežu, I/. katcrc.Ua sc moraio roditi kmalu novi, odločilni do.uodki. Opozicio* nalnc strankc so bile prepričane, da je fašizem doiural in so se žc pri; pravljalc, da prevzamejo dediščino. Matteottijcv zločin in vse, kar mu jc sledilo, jc bilo ustvarilo v Italiji tak položaj, da so tudi že mno.ui fa* šisti obupovali nad obstankom via* de. Opoziciolnalne stranke, ki so se bile umaknile v znak protesta iz parlamenta na Aventin, so bile zmaue nad fašizmom tako Uotovc, da sc niso hotele s fašizmom niti meniti ter zahtevale brezpogojno kapitulacijo, V svoji samozavesti so podcenjevale dejansko moč fa* šizma in storile tako napako, ki je postaia usodna. Vlada se je utrdila. Pritiralc so fašizcm v pozieijo po* slednje obrambe ter ua prisilile, da jc seuel v boju za obstanek do zad* njcua orožja: 3. januarja je Musso* lini izjavil v zbornici, da jc nastopil trcnotck, ko bo odločila krizo Uola sila. Opozicionalne stranke niso mo* .Ule postaviti silo proti sili ter so zato podleule. Za pogajanja ni bilo več časa. Od tcdaj se jc vlada ved* no bolj krepila in se še dancs na? prcj utrjuje. Politični položaj se je torej prevrnil, s tern mora računati tudi naša politika. Mi smo kot mo* trilci sledili vscm političnim do.Uod? kom, kcr znamo, da jc usoda našc* Ua ljudstva v izdatni mcri odvisna od političnih sprememb v državi. Nove razmere poslednjih mesecev obeutimo v vscm nascm javnem življcnju. Pritisk sc vcča, plenitvc »Goriškc Straže« sc množijo. Disc* mo tcžko vzdušje. Največja nevarnost. Oblastniki \- naši pokrajini misli* jo, da storijo dobro, ako zavrtc vi* jak, a Bou zna, ali nc ravnajo po* Uosto proti namenu osrcdnjc vladc. Mi mislimo, da kar delajo, ni pa? metno. Naše ljudstvo mora biti vztraj* no, treba mu jc čvrstc.Ua pouuma in čilc vcrc v zmauo pravicc, ki bo uo* tovo prišla. Največji naš sovražnik jc politična brezbrižnost, je topa udanost v usodo. Saj itak vsc nič nc poinaua! Proti tcmu sovažniku sc bo slov. ljudstvo boiilo z vsemi sredstvi in Ua bo nvcmaualo, kakor ,Ua je vselej v dneh politične stiske. V dokaz naj nam bo njc.uova zma.uovita borba proti slovenskcmu snoparstvu. Trije važni dogodki. S tcm sem prišcl na naše notranjc strankarske razmere. Odkar sem zadnjie prcd vami poročal, so sc do* vršile v naši domači politiki tri zna* čilnc spremembe. Prcdvscm jc slo* vcnski fašizcm v našem politienem življenju dviual svojo vloUo in lc* Uel neopazno v Urob. Smrtni sunck je odncscl iz zadnjc volivnc borbc, kjer jc dokazal, da nc more obstati in vztrajati mcd slow, ljudstvom. Tudi italijanski javnosti so se kon* tčno odprlc oči in »Nova doba« jc prcnchala. Hden najbolj protinarav* nih in zoprnih pojavov našc.Ua po* litičnc.Ua živjcnja jc z.uinil in sc nc vrne več. Zavcdno slovcnsko ljudstvo je prcstalo preizkušnjo sijajno, naša politična or.uanizacija jc pa ponos* na, da je borbo proti slow snopar* stvu vodila in po tcžkih žrtvah srečno dokončala. Nova komunistična politika. Komunstčna stanka sc je začcla v zadnjcm času približevati narod* ncmu prouramu: to je dru.Ui po* mcmbni do.uodek v naši notranji politiki. Stranka, ki jc bila vselej skrajno intcrnacionalna ler nas na* padala, da tratimo encruije naroda v brczplodnih borbah za solo in je* zik ter oviramo tako socialno osvo* bojenje delovne.Ua ljudstva, ta stranka sc jc pričcla sedaj zanimati sama za pouk v materinščini in za rabo slovenskeua jezika v uradih in vsem javnem življenju. To jc nova politika Tretje internacionale, ki skuša prite.Uniti v obmoeje svojih mednarodnih naertov kolonijalna plcmcna, zaiiranc narode in narod* nc manjsine. Tako je izdelala Trc* tja intcrnacionala narodni program tudi za slovansko manjšino v Italiji, da bi zvišala propa.uandno silo mcd našim ljudstvom. Namen jc jasen in očitcn. Prepričan sem sicer, da bo ostal program, v kolikor jc za nas sprejcmljiv, na papirju, kakor se jc doslej redno in vedno uodilo. Nova politika komunističnc stran* kc zahteva vsekakor našo pozor* nost in komuniste mora smatrati naša oruanizacija za resne nasprot* nike. V naših krajih nc more dancs no* bena. pomcmbnejša slranka dobiti v slov. * hrvatskem ljudstvu *tal, ako ne postavi v svoj program od* locne zahteve po domaei soli in po enakopravnosti nasc.ua jezika v uradii in javnem /ivljcnju. Idejno čiščenie. Morda sc bližamo času, ko bodo vscm slov. strankam narodne in jc* zikovne zahteve \r ulavnem vsaj praktično cnake in bo narodna za* vest vsem skupna, vsem sama ob sebi umljiva. ^r čem bi se potem razlikovalc strankeV Kaj bi nas lo* čilo na primer od komunistov? Lo* cijo nas najveeja in najuloblja vpra* šanja človeške.ua življenja: nazori o družini in zakonu, o vz.Uoji mladih rodov, verske ideje in moralna na* čcla, skratka vse, kar sc imenuje krščanska kultura in omika, ki jo komunizem zavestno zametujc tcr jo hočc do korenin iztrebiti. Pre* pad, ki sc nc da premostiti! V na* eelni borbi, naj sc ljudstvo odloči, zaživi naj idejno življenje, značaji naj sc izoblikujejo. Idejno čiščcnjc naprcduje tudi v razmeju do edi* njaške stranke. Ljudje sc načelno čcdaljc bolj orientirajo, to jc tretji pomembni do.Uodck v naši notranji politiki zadnje.ua pollctja. Kdinjaš* ka stranka jc hotcla utesniti politic* no življcnjc Slovcncev in Hrvatov v Italiji na z.Uolj jczikovno * narodno borbo, misleč, da sc more s tcm iz* erpati vse življenje in nehanje kul* turnc.ua naroda v 20. stolctju. Resnična narodna politika. Slovcnski človck, kakor so si Ua naslikali v Trstu, sploh ne obstoji. Takih Slovencev in Hrvatov na Pri* morskem ni. To jc umetna abstrak* cija, jc tvorba domišljijc. Resnični slovcnsko * hrvatski narod obstoji iz kmetov, ki sc mučijo na polju, uUibajo v velikih skrbch, kako bodo plaeaii davek in redili družino, ob* stoji iz dclavccv, ki sc tresejo pred šibo brczposclnosti ali pa iz bouati* nov in kapitalistov, ki branijo svoje Uospodarske in socialnc predpravi* cc proti vsem nasprotnikom brez razlike. Samo iz takih ljudi sestoji slov. * hrvatski narod, vsc druUo je prazna utvara. Na to enostavno in jasno resnico smo sezidali svojo politiko. Gradili smo svojo politično dclo na resnič* ni narod ter objeli VSIH2 nje.Uove življcnjskc potrebe: narodne, jezi* kovnc, Uospodarske, socialnc, ver* skc in kulturne. Kot sinovi kmet* skih ali delavskih starsey smo se od* ločili, du orUaniziramo slov. in hr* vatsko dclovno ljudstvo, ki tvori hrbtenico našc.Ua naroda. Nastala jc Kmctsko * delavska zveza, sloncča na narodnih, krščanskih in social* nih načelih. Proti oruanizaciji knie* tov in delavccv v Kmctsko * delav* ski zvezi se jc upirala edinjaška stranka skoro dvc leti. Naeelno so* cialno delo sc jim jc zdelo nepotreb* no in škodljivo. Označili so to za luksus. Tako stanje je bilo dejansko v priklad bo.uatcjšim slojcm, ki so izrabljali dobro vero idealistov, in v škodo rcvcžem. Kongres zaupnikov. Ta siva in motna doba je srečno za nami. Kmctjc in delavci imajo neodvisno oruanizacijo, vsi sloji morejo svobodno ščititi svoje sta* novske interese, živeti prosto idejno življenje in se boriti odkrito za svoje socialnc in verske ideale. Du* ševnost nasc.ua naroda se je razui* bala in sc izobražujc ter kreni v tek* mi mcd oruanizaeijami. Stremljcnjc po resnejšem naeel* nem dclu sc jc začelo pojavljati na* rahlo tudi mcd mladino cdinjaške stranke, kar jc dobro znamenje. V interesu naroda bi bilo, da bi čim prcj zuinila iz javneua življenja sie* herna breznačelnost. Za obrambo jezikovnih in na* rodnih pravie, ki so skupna zadcva vseh Slovcncev in Hrvatov v Italiji brez razlike na stan, je pa treba ustanoviti Narodni svet, v katerem bi bile enakopravno zastopane vse strankc. Kmctsko * delavska zveza mora poulobiti in razpresti svojo or.Uani* zaeijo po deželi, zakaj orsianizato* rična po.ulobitev jc najveeja nalo.ua, ki nas čaka v bližnji bodočnosti. Maiiifcstacija naše politične in oruanizatoričnc moči naj postane prihodnji vcliki konures zaupnikov, ki se bo vršil spomladi in kjer sc po* ložijo tcmclji enotni kršč. soc. or* Uanizaciji vseh Slovcnccv in Hrva* tov v Italiji. Da se to eastno delo zvrši, je naloUa vas odbornikov in zaupni* kov, ki zastopate naše delovno ljudstvo.« Resolucije. Poročilo poslanca Besednjaka jc bilo pozdravljeno z živim odobra* vanjem. nakar sc jc razpredla po* drobna razprava o političncm polo* žaju in so se pretresali obširno naj* bolj iicreci problemi sedanje^a mo* menta. Podalc so sc ožjcmu odboru in tajništvu smcrnicc za bodoče de* lo. Zastopnik postojnskc.ua okraja jc razvil v živi in učinkoviti bescdi sliko razmer v tržtiški pokrajini tcr dokazal, da jc cdinjaška stranka iz* Uubila v postonjskcm okraju med ljudstvom vso zaslombo. Kot rcsna politična sila pride v poštev kršč. soc. uibanje in komunistiena stran* ka. Nujno pa je potrebno in zadnji čas je, da sc izvedc v tržaški pokra* jini oruanizacija naše strankc. Razpravljal sc jc tudi težki polo* žaj naše.ua časopisja, na kar je bila sprejeta ob zaključku nastopna rc* solueija \r prilot! »GORISKA STRAŽA Stran 3. »Goriški Straži«. »Sirši odbor izreka pohvalo »Go* riški Straži«, ki bruni odločno, po* žrlvovalno in pogumno pravice .s/o? venskega Ijudstva v tcj mordti naj? težji dobi njegove politične in kuU turne zgodovine. l 7redništ\'U, posebno pa uredniku Leopoldu Kemperlu gre izrecno prh znanje zu vse žrtve, ki jih je vzel rndevoljno nnse v prospeh sloven* ske stvari; i/.rečena naj mu bo jav; nu zahvala in naša popolna solidary no st.« Za slovensko šolo. Po kratkem ra/.govoru o stoven? skem šolst\'u je bila sprejeta eno- glasno nastopna resolucija: »Sirši odbor pol. društ\'u »Edinoz sti« v Gorici, pomnožen z zuupniki z dežele, proglasa ob pričetku šoU nkega let a iznova nuravno pravico slovenskih oirok do pouku v mate- rinem jeziku ter izjavlja slovesno, da se ne bo slovensko ljudstvo nik? dar umaknilo iz bojti, dokler ne do; se/.e zopet s\'ojih lastnih šoL ki so niu bile po krh'ici odvzete.« »Istočasno ponuvlja zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika na sodnijah, pri občinskih, deželnih in državnih uradih, ki se nahaja-jo nu domači zemlji.« Narodni svet. Razmotrival se je težki položaj, v katerern sc nahaja naš nurod in odborniki in zaupniki so ugotovili soglasno, da postaja raznarodova? nje vedno bolj premišljeno in ob- sežno. Pri tej priliki se je oglasil k besedi bivši poslanec Šček in po- udnril življensko potrebo našega Ijudstva, da se ustanovi kot skupni nadstrankarski organ Narodni svel. Na njegov predlo.u je bila eno? Ulasno sprejeta nastopna resolucija: »Širši odbor pol. drustva »Edinot sti« v Gorici, pomnožen z zaupniki, poziva o/.ji odbor, naj stori vse ko: rake, da tržaško politično drustvo odstopi od svojega načelnega sta? lišča proti Narodnemu svetu, da se vendar ustanovi skupna narodno- obrambna organizacija vseh Slovas /7or v Italiji.« Pred zaključkoni zborovanja je bil eno^lasno sprejet predlou, naj se izreče poslancu Besednjaku za? upnica in javna zahvala za nje.Uovo neuinorno delo v prid Ijudstvu. Tako se je končal pomembni po? litieni sestanck, dokaz moči in ži? vahnosti naše or.Uanizacije, ki bo rodil, kakor upamo, v deželi lepe sadove. DNEVNE VESTI. Optantom v Julijski Krajini na znanje. Dne 29. septembra se ie na pova? kilo pripravljalncUa odbora vršilo va/no posvetovanje onih vojnih oškodovancev, ki so dobili italijan? sko državljanstvo po opciü ali po izberi (opzionc o elczione), pa do? sedaj šc niso dose.uli priznanja do vojne odškodnine. Truovsko?indu? strijska zveza za Goriško ic dobro? hotno dala na razpolaganie svojo dvorano v. C. V. E. 111. št. 10 in tu so navzoei sklenili, da se po vz.ulc? du že obstoječib takih odborov za lstro in Tirolsko tudi iz naše strani napravijo v tej mueni zadevi po? trebni koraki za pomoe in pospe? Šitev. V to svrho je pripravljalni odbor dobil naročilo, nai prefi vsem sestavi seznam vseh optantov, ki se s tem nujno vabijo, da eimnrej pis? rneno naznanijo na zaeasni scdež odbora ime, priimek, oeetovstvo in toeen naslov. Te podatke pošljite na Ant. Dolenza, Gorizia, Via Dan; te št. 2. Ko bo sestavlien seznam, se skliee sredi oktobra zborovanje vseh optantov, kjer sc izvoli stalni odbor. ZakljuČitev kamnoseškega tečaja. V7 nedeljo. dnc 27. m. m. sc je Zakljueil v Nabrezini tcčaj za kam? losckc. Tečaj se je pričcl radi priza? devanja zavoda za pospcšcvanje obrti že 17. avgusra. Ob zaključku tečaja so bila razstavliena najboijša dela tcčajnikov, ki so kazala zelo lepe uspchc. Umetniška 25sletnica. V pondeljek je obhajal znameniti slovenski skladatelj l^mil Adamie 25sletnico svojega umctniške^a de? lovanja. Adamie je že naš star zna? nee ne lc izpred vojne, ko je po? učeval na Ciril Metodovi šoli v ^rstu, ampak tudi iz prav zadnje dobe, ko je tako vzorno in požrtvo? Valno vodil pevski tečaj naše »Pro^ ^vetnc zvezc". Našemu priiateli . ^elimo posebno mi Ciorieani, da j Petindvajsetletnici umetniške^a (K ¦ lovanja sledila petdesetletnica v vsej svežosti umetniskci'a ustva? rjanja. Kraljeva pot v Dalmaciii, Ko so končalc z.^odovinske slo? vesnosti ob prcnosu pepela vclikcj4a ^etra Njeiioša na Lovčcn, je kralj Aleksander s kraljieo potoval po dalmatinskem Primorju. Nje^ova Pot je bila pot vladarja ? zmagoval? ca, ki Lja narod nc lc spoštuje, am? Pak ljubi. Koder se je vladarska s^'ojiea pokazala, niso prenchale slovcsnosti s katerimi je ljudstvo slavilo svojc.ua kralj a. Posebno se je kralj pril'jubil med ljudstvom, kcr je povsod, kamor je prišel ^ovoril in sc prijazno po.Uovarjal z vsakim priprostim kmetičem. Kako vsc druLjačna slika kot prej! Svetopisemski grozd. Neki trtorejec v občini Beziercs na Francoskem je te dni doživel kar pravi »Sveto pismo« o obljubljcni deželi. Na neki trti jc namrcč ubral Urozd, ki je tchtal 3 kilo^rame in pol. Divje veselje. Z maroškcLla bojišea je prišla vest, da so Spanci zasedli eno s>lav? nih Abd ? el ? Krimovih postojank, mesto Ajdir. Ta postojanka je o^rožala zaliv Alhueemas, kjcr so se izkreevale španske čcte. Vsi na? cionalistieni prenapetcži v Parizu in Madridu so kar iz sebc od vesclja nad tem vojnim uspehom. Na dc? name in krvnc žrtve se pa ne zmi? slijo. Ustvaritelj močne Anglije. Dne 29. proslc.ua meseea so po vscj An^liji slovcsno praznovali dvestolctnico smrti lorda Clivca. Ta mož je razširil moe male države na britanskem otoku čez vso južno Azijo in je s tem postavil temeljni kamen sedanjemu svetovnemu bri? tanskemu .Uospodstvu. Boj proti malari.ji. V nedeljo, pondeljek in torek je zboroval v Rimu prvi kon.ures za pobijanje malarije. Otvoritveni u<>? vor je imel Mussolini. Na zborova? nju so navzoči zastopniki 25 držav, ki tr'^e vslcd te hudc bolczni. Mcd temi jc tudi Ju.uoslavija, ki sc mora zlasti v južni Srbiji boriti proti tcj nadleui- »Mir in red« v Florenci. Napcta struna med prostozidarji in fašisti je naj prej poeila v Floren? ci. Nek prostozidar je usmrtil fa? šistovskeua podtajnika Luporinija. Radi te<*a so fašisti zaeeli napadati svojc nasprotnike in razbijati po njih pisarnah. Krvavo sc maščujejo dru.u nad druuim. Sam nadtajnik Fa? rinacci je moral v Florcnco hladit prevročc ulave. Trockij zopet general. Bivši vrhovni povcljnik rdcče ar? made Leon Trockij je dobil popol? no zadoščenjc in je spet postavljen na čclo boljševiški armadi. Ko so nastala neso.ulasia med njim in iz? vršilnim odborom, se je šel »zdra? vit« na Krim. Zdai pa spet trepcee Kvre-a pred najboljšim or^anizato rjem boljševiških polkov. Mekne novice. sfjcW-s \ —- ¦;'¦' . Gpricani pri sv. očetu. ' Dne\"2f> t. m. je sprejel papež v po? sebni avdijenci 300 romaricv iz Go? riške.Ua. Vodil jih je uoriški nad? škof. Sprcjem pri papežu ie bil nad vse prisreen. V svojem na^ovoru se je papež spominjal tudi sv. Am? broža, ki se jc mudil v Gorici in jo s svojo svetostjo bla.Uoslovil. Obrtna sola v Gorici. Na uoriški lovski razstavi je bil mizarski oddclek kr. obrtnc sole v Ciorici trikrat odlikovan radi mizar? skih del. Komaj po cnoletnem ob? stoju pa se že kažejo taki uspchi. Vajenci naj nc zamudc u.Uodnc pri? like za vpis v to prepotrebno solo. Nova poštna palača. Palača za uoriškc poštnc urade jc vprašanje, ki je občina in vlada kliub ncštevlnim scjam ne moreta še rcšiti. Prcd par dnevi je prišcl v Gorico odposlancc poštneua mini? strstva, da se po^ovori radi te za* deve. Mcnda so se gospodie tako domenili, da bo občinska hiša stala turn, kjer je nekdaj bila truovska zbornica, na vo.Ualu ulice Morelli in trua Rotta. Tarn v bližini, tudi via Morelli pa bodo zaeeli uraditi "mo? dcrno palačo za poštne uradc. Bo? mo vidcli? Ženska obrtna sola. Vodstvo ženske obrtne šole v Gorici naznanja, da se bo zaklju? čilo vpisovanjc v obrtno šolo dne 18. oktobra. Sprejemaio se učenke, ki so dovršilc trinajsto lcto in so obiskovale komplementarno ali me? ščansko šolo ali katero druUo, ki jo vodstvo smatra za tem enakovred? no. Vpisujc sc pri šolskcm vodstvu, Via della ("roce 3. ob uradnih urah. Tarn sc dobijo tudi poiasnila. /Sen? ska obrtna sola pripravi uoienkc za šiviljc in jim nudi tudi druuo, za Uospodinjstvo potrebno izobrazbo. Kaj je novega na cležeii? Iz Bukovice. Težka nesreča. V Bukovici se je v torek 6. t. m. zjutraj zuodila strahovita nesreča. V bivši Pahorjcvi opekarni, scdaj last družbe Cantoni & ('omp., ki lc? ži par minut od volčjegrajskc po? stajc nedaleč od cestc, ki pelje proti Biljam, je zjutraj okrog 6.30 eksplo? diral Diesel ? motor. Motor jc bil postavljen v posebnem, okro.u 5 m širokcm prostoru, ki je bil z^rajen tik strojneua oddclka, čiuar strojc je Ljonil. Eksplozija jc bila strašna. Slišali so jo daleč na okro.U, v bliži; ni se je prav zemlja strcsla. r|\idi poslcdicc so bile težke. Stcne poslo? pja, v katerem je stal motor, so bile raz.Unane in docela porušene, ce? mentna streha se je vdrla in tudi sosedna z^radba za strojc je močno trpcla. Še hujšc so bile pa poslcdice za delavcc, ki so zunaj čakali na začetck dela. Rušeče se stene so jih pokopale pod svojimi razvalinami in mnoUo njih težje in lažjc ranile. Croriski »Zcleni križu je 12 delavcev prcpcljal v uoriško bolnišnico. Od ranjenccv je eden smrtnoncvarno poškodovan, druui so pa tudi vcči? noma tcžjc prizadeti. Razun trch so vsi ranjenci domačini. Solkan. Dnc 20. septcmbra jc vprizorila naša Podružnica »ZclencUa križa« traucdijo »Veleja«, ki je vspcla v vsakem oziru najsijajnejšc. Vsi i.Uralci in i.Uralke so rešili svoje vlo? Ue častno. Vdclcženci so bili s pri? rcditvijo zelo zadovoljni. Od či^te? Ua dobička jc odbor nakazal L 230 domačim >dovam in sirotam, L 250 pa vodstvu »ZeleneUa križa v Go? rici. Podružnica »Zclenc.ua križa« v Solkanu, sc najtoplcjc zahaljuje iUralcem in iuralkam »Vcleje« dne 20. 9. t. 1. za njih trud in požrtvo? yalnost. Posebc pa g. Frideriku Škodniku za re/iranje. Bo.U obilo po? vrni! Odbor. Kamnje. V nedeljo 11. t. m. se vprizori v prostorih gostilne Rebek drama v 4. dejanjih »Dom«. Ker nudi to umetniško delo veliko vzuoine.ua in poucnc.ua užitka, sc pričakuje kar najobilnejša udeležba. V slučaju morebitne sprcmembe, bo občin? stvo pravočasnp obveščeno. Sirite ,Goriško Stražo'! GOSPODARSTVO. Poučni izlet kmetijsko=nadalievalne sole v Biljah. Vodstvo kmet. nad. šoV v Bi'jah je priredilo v nedeljo 27. sept sir«i? kovno kmctijski poueni i/l?t po Vi? pavski dolini. Ciojcnci ni tudi »iru,i;i za .Uospodarstvo sc zaninisijoci po? sestniki, so si ogledali vinsko za-»rii- Uo v Dobravljah, kleti kmctijskega društva v Vinavi, mlekarno in za? družni vinoUrad v Št. Vidu in nazaj Urcde žganjarno v Dornbcr.Uu. Če? prav jc bila vdeležba številna, se priporoča, da bi se šc v vcčjem šte? vilu vdclcžcvali kmetijskih izletov. Tokrat so sc odlikovali poscstniki iz Vrtojbc, posebno pa iz Bukovice. Vsakdo je s pravim zanimanjem oulcdoval koristne ustanove na l'o? spodarskem polju. Lepa vrsta za Uospodarstvo se zanimajočih izlct? nikov se jc pola.Uoma pomikala na kolesih po lepi \;ipavski in ouledo? vala razne načine obdclovanja vino? Uradov, polja itd. Prišedši v Do? bravlje jc g. Slavko Vrčon odprl in razkazal dobro urejeno vinsko klct in pojasnil njeno delovanje. Na to je U- Ko.ulot Uovoril o praktičnih klcteh in ravnanju z moštom. G. agr. inž. Rust ja pojasni o bodočcm delovanju zadru^e, ustanovitvi žua? njarne itd. Ob 9. uri je družba šla Zahvala gosp. Au.u. Ravnik?u, vodiu Zavaro« valnice L'Union v Gorici, Via Bar? zellini No. 2 za takojšnjo pravilno ccnitev in izplačilo odskodnine Lir 23.800. — za moj pogoreli hlev. Viktor Madon Madoni 145 (Grgar). ZAHVALA za sočutje ob smrti in sprejemu na zadnji poti nam prcdragc niaine oziroma taSCe Magdalene Ferletič roj. Jug, posestnice. Posebno sc zahvaljujemo domačemu g. vikarju Francu Švari za to- lažila za časa bolezni, kakor tudi gg. kuratu Cirilu Zamar-ju iz Bilj in Antonu Grbecu, župniku v St. Petru in sploh vsem prijateljem, znancem ter sorod- nikom, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti. Vrtojbu-Ori'fwvlje, 4. oktobra 1925. Žalujoči ostali. St ran 4. »G0R1ŠKA STRA2A« nuprej in dospcla v Št. Vid nad \:U pavo ob 10. uri. Tu si je oglcdula dobro urejeno mlekarno, kjer je 14. Loi^ar Anton podrobno razkazal njen nstroj, delovanje, mcrjeirie mleka in vsa v to stroko spadajoea opravila, kar so vdele/cnei teeaja z zanimanjem opazovali. Obiskali so eebelnjak L. Ritežnika, nato se po* ekli v zadružni vino.Ljrad, kjer je temeljito obrazložil nje.uove koristi i>. Kudolf Ivan in ^ovoril 0 preuretU bi travnikov, ki bi donasali trikrats nih dohodkov. V par stavih pove g. Kollos kako se zasajajo trte v vino? Urade. Okoli 1. ure popoldng so se vrnili mladi posestniki v Vipavo in si o^ledali vzorne kleti kmetijskega društva. Tu so z velikim zanima; njem sledili praktienim izvajanjem vodje si. Premrov-a. Vsled nepriea? kovano slabe.uui vremena se izlet po Braniški dolini ni vršil. Ob povratku so izletniki obiskali v Dornberj4u z.üanjarno, kjer so sledili z veliko vnemo in pozornosljo izvajanjem o žt. Ivana Hriea. Poueni iz? let je vodil ueit. j». Jos. Koglot, ki je ob vsaki priliki pojasnil razne stro* kovne pojme, za kar smo mu zelo hvaležni in se bomo v polnem ste? vilu odzvali vabilu za prihodnje take izlete. Vdelc/enec. Važno za vinogradnike! Oskrbništvo posestev bar. Teu? ffenbachsa v Vipolžah naznanja, da je uredilo popoln obrat za ž^anje* kuho od najnižjih do najvišjih sto* pinj alkohola. Se 25. sept. se spre* jema vsaka množina zdravih tropin od 10 q naprej pod jako u.Uodnimi po.Uoji. Tostvarne pri.tjlasitve se la* hko podajajo v oskrbn. pisarni v Vipolžah od 9. ure prcd'p. do pol? dneva, kjer se dobe tudi natanenej* ši pogoji. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Velee. «*. Za^ vrl Alfonz, župnik, Dol*Otlica L. 150. - Prisrena hvala! Valuta. Dne (5. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 110 75 do 117.50 Lir za 100 belg. frankov 110. - do 112.- Lir za 100 švic. frankov 479.— do 482.-- Lir za 100 češ.-slov. krön 73.50 do 74. Lir za 1 zlato marko 5.85 do 6.00 Lir za 100 dinarjev 4410 do 44.50 Lir za 1 Sterling 119.— do 119.40 Lir za 1 dolar 24.60 do 24.70. Lir Novci po 20 frankov 93.— do 9fi.— Lir za 100 avst. krön 0.0345 do 0.0355 Lir Naredba glede osnovnega pouka z dne 10. januarja 1924. št. 2185. Č1. 1. pravi, da se mora poduee? vati verouk na nižjih stopniah os= novnih šol v dru^ojezienih pokraji* nah v tamošnjem jeziku. V mešanih šolah pa mora poskr= beti šolsko oblastvo, da se ueenci razdele po skupinah in se vrŠi pouk v maternem jeziku. KNJIGE ZA VEROUK prodaja Katoliška knjigarna v Gorici. Krasno zaokroženo posestvo v bližini Maribora, povscm iužno le? žeče, z 22Vo oralov zemlie, obstoje? ee iz: V:-. vinogradov z izbranimi \'u ni, V4 sadonosnikov, ostalo njive, #ozd in travniki z gosposko hišieo, vselitev mogoea takoj in z viniear? skimi stanovanji, hlevi itd. se pro? da pod ugodnimi pogoji event, tudi z letošnjim vinskiin pridelkom vred. — Vprašati Oglasni zavod Kovaeie, Maribor, Slomškov trg 16. 2sletna čistokrvna psica volejega plemena je na prodai. Naslov pri upravi. 504etni mestni stražnik v pok. želi znanja v svrho ženitve s pošte? no gospodieno ali vdovo primerne starosti. Pismene ponudbe s sliko pod šitro )vSreea« na upravo »Go? riške Straže«. POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorici, via Ascoli št. 18 pritličje, se dobi vclika izbera kurjega in gosjega perja za postelje in podzglavnikc po naj- nižjih konkurcnčnih cenah. POZOR NA ŠTEV. 18. ZOBOZDKAVNIK Dr. L. MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3, dO 5. Prav gotovo je, da najboljše originaine ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - QORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik. Cassa di risparmio unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione Conte Thurn - - - Goriški mont (Hranilnica) Ustanovljen 1831 Sedež Via Carducci 2 Operacije zavoda. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun. — Posojila na nepre- mičnine z eno zapadno dobo, s plačilom na obrokc in z amorti- zacijo. — Tekoči računi z jamstvom na vknjižbc, menice in vrednostne papirje. — Posojila občinam in javno priznanim kor- poracijam. -- Predujmi in posojila na vrednostne listine. — Na- kup vrednostnih listin ter v tekočem polulete zapadlih odrezkov. Eskomptovanje in reeskomptovanje menic. Brezplaeno izdavanje nakazil na „Banca d'Italia" in na „Istituto di Credito dellc Casse di Risparmio Italiane v Rimu." — Na- vadna hramba ter uprava vrednot. — Sodni pologi. MESTN9 HRDNILNICa L]UBL]J)NSKil (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči raeun proti najugodnejšenui obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekoeem račumi najvisje niogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilnienega premoženja še mesto Ljubljana. z vsem premožcnjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je ___ l^* popolnoma varna. -*W Manutakturna trgovina FELBERBAUM & ROLICH G O R I C A CORSO VERDI 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje tcr vsake vrste plat- nenega blaga. PODRUŽNICA LjubljanshB hreditne banhe v Borici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 - Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plaea banka sama). Na tekoei racun ter proti odpevedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupnje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). IzvrŠLije sploh vse v baneno stroko spadajoee posle najkulantneje. „Mundlos" sivalni stroji „Göricke^ duoholBSfl, motopini „Fiani11 belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanicno delavnica, Piozza Cauour šteu. S. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) Vellha zaloga češhega platna iz znane touarne Regenchart E Raymann, vsako- vrstno blago za poročence hahor tudi veliha izbira moshega in ženskega suhna. Blago solidno! Cene zmerne!