NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XVIII, ŠT. 185 SEPTEMBER 1992 YU ISSN 0351-6180 INiK SU Razstavni prostor na sejmu »Moderna hiša« v Vidmu Sejem Moderna hiša 92 v Vidmu Zanimiva ponudba Že lani smo se preko pobratenega Gonarsa, ki je odkupil 22 m2 razstavnega prostora, udeležili sejma »Moderna hiša« v Vidmu. Letošnji sejem je bil od 19. do 27. septembra in so se ga udeležili tile razstavljalci: ELLES BOROVNICA, LIKO, FENOLU, proizvajalec štedilnikov Franc Furlan in IDEJA Kamnik. To so bili tudi edini razstavljalci iz Slovenije, katerih prostor je zakupila občina Vrhnika. Ob obisku sejma smo izvedeli, da je kar precej zanimanja za nekatere razstavljene izdelke. Tudi sam direktor sejma nam je povedal, da so zadovoljni s prvimi stiki in bi želeli še tesnejše povezave na naslednjih sejmih, ki jih prirejajo v Vidmu. Tako bi vzpodbudili tudi druge vrhniške razstav-Ijalce, ki vidijo nadaljnjo perspektivo in gospodarsko povezavo z Furlanijo - Julijsko kra- jino. Veliko zaslugo za sodelovanje na sejmu v Vidmu ima tudi župan Gonarsa, ki je prvi navezal stike med Vrhniko in sejmiščem v Vidmu. 3. S Razgovor na sejmu o nadaljnji perspektivi razstavljalcev iz Vrhnike - prevajalka, Vili Granda, župan Gonarsa in direktor sejma Jesen v vrhniški občini Spet je mesec naokoli in z njim Naš časopis, 185. številka. Če ga boste podrobneje pregledali, boste videli, da ima v glavi novi vrhniški grb. Nekateri pravijo, da so vesla spet obrnjena napačno naprej - toda v grbih ni toliko pomembno, kako so delali Jazonovi veslači. Iz časopisa samega se vidi, da vrhniško občino kljub napačno obrnjenim veslom le žene naprej in da ima uspehe. Med drugim tudi tega - o čemer so se pohvalili ob 120. obletnici Lika, da se ozirajo za novimi trgi in da niso obupali. Tudi manjša podjetja so, kot je videti, spoznala, da velikega južnega trga - kije bil potuha - ni več, in so se začela preusmerjati. Izjema je Kovinarska, toda zgodba tam vsaj za zdaj diši po nečednostih. Vendar tudi teh ne bo več v vrhniški občini: na notranjih straneh na dolgo in na široko pišemo o tem, kako bo z novo Komunalno deponijo okolje bolj čisto. V časopisu je tudi odmev »gospoda iz ozadja« na dolgo polemiko o splavu. S tem člankom v našem časopisu jo lahko končamo. Kajti tako izmenjevanje pogledov za in proti v lokalnem glasilu je lahko neskončna zgodba, in občinski časopis ni medij, ki bi razpletel zadeve, o katerih različno mislijo učene glave in vročekrvni politiki. Po moji sodbi to ni nede- mokratično stališče uredništva, saj se ob takem prepiru lahko zgodi, da zmanjka prostora za domače teme. Malo bolj smo se ozrli tudi po vrhniških novih prebivalcih, to je slovenskih vojakih, ki služijo domovini v obeh vrhniških vojašnicah. Precej fantov je iz Štajerske: zanimivost te nove vrhniške populacije je, da so vsaj malo spremenili odnos do žeje v vrhniških gostiščih: pijejo predvsem pivo iz Laškega, ki ga zdaj na Vrhniki prodajo skoraj več kot ljubljanskega. Poveljniki so nam povedali, da je odnos Vrhničanov do slovenskih fantov v uniformah precej bolj kritičen kot je bil odnos do vojske, ki je odšla - in da si prizadevajo fante prepričati, naj bodo, dokler so tu, zgledni vrhniški prebivalci. Zavedajo pa se tudi dejstva, da gre mladost včasih čez mejo in to koga tudi moti. Pravijo, da mlado slovensko vojsko vzgajajo v rodoljubnem duhu in kot dobre ljudi - toda kot povsod drugod je tudi danes vsaka slovenska vojašnica Slovenija v malem, in v njej so pač zastopane vse slovenske nravi. Želijo pa si tudi, da bi domačini brez strahu hodili mimo njihovih vrat - saj so tam vendar sami domači. Toliko je za zapisati, kaj se dogaja na Vrhniki na začetku jeseni. Za to jesen pa se ve, da bodo razpisane volitve, na katerih bomo za Miklavža izvolili najboljše ljudi. Tone Janežjč Predsednik Kvaternik odstopil zaradi bolezni Skupno zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika je bilo tokrat v Mali dvorani Cankarjevega doma. Mogoče je tudi novo okolje vplivalo, da so bili vsi trije zbori sklepčni. Takoj na začetku so poslancem prebrali odstopno izjavo sedanjega predsednika skupščine Franca Kva-ternlka. V pisni izjavi je na kratko pojasnil namen svojega odstopa ter med drugim poudaril: »Po štirimesečni rekonvalescenci sem ugotovil, da se mi zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi si upal še naprej prevzeti obveznosti, ki sem jih opravljal zadnji dve leti. Ker je bolezen take narave, da potrebuje dolgotrajno zdravljenje, mi vest ne dopušča še naprej vzdrževati stanje neprisotnosti na delovnem mestu.« Delegati so soglasno sprejeli odstop predsednika Skupščine občine Vrhnika Franca Kvaternika s tem, da bo še vedno delegat družbenopolitičnega zbora skupščine. Prav tako so se delegati enotno odločili, da je potreben enomesečni postopek (do 30. 9. 1992) za izvolitev novega predsednika skupščine, ki mora biti iz vrst sedanjih delegatov. PIŠE: PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Kraj v znamenju uspešnosti Jesenski dnevi prinašajo s seboj umirjeno zadovoljstvo, ki ga s svojimi darovi prinaša narava. Kljub suši v naših krajih, ki povzroča skrbi predvsem kmetom, je večina poljščin in sadja obrodila dovolj, da bo lahko preživel vsak, ki si je s svojimi rokami in s svojim delom sposoben prislužiti vsakdanji kruh. Konec poletja je s seboj prinesel tudi šok za vse delavce Kovinarske in vse nas, ki smo s tem podjetjem kakorkoli povezani. Kar kruto je spoznanje, da lahko posamezniki s svojimi nepremišljenimi odločitvami še vedno ogrozijo življenjski standard velikega števila ljudi. Ta čas je prinesel s seboj tudi prve pritožbe zaradi telefonskih priključkov (»tam ga že imajo, pri nas pa še ne«) in nezadovoljstvo posameznikov, ker je bil zaradi del na cestah otežen promet, vendar upam, da je večina ljudi tudi zadovoljnih, ker se bo v kraju le zgradilo kaj novega. Polletje s svojimi rezultati poslovanja je prineslo tudi zavidljiv uspeh IUV. S svojimi dosežki so postali najuspešnejši izvozniki v ljubljanski regiji. Dobro organizirano delo prinese za seboj tudi dobre rezultate. V Borovnici je gradnja čistilne naprave v zaključni fazi. S prevezavami, ki bodo tudi dosedanjim odpadnim vodam omogočale prečiščevanje, bo Borovniš-čica bistrejša in čistejša, pa tudi zaloge pitne vode bodo bolj obvarovane. Jesenski čas bo prinesel tudi žar predvolilne mrzlice. Mnogi izmed nas bomo izpostavljeni še bolj podrobni analizi našega dela in ogledovanju z vseh strani. Toda prepričan sem, da delo, ki je opravljeno, dokazuje, da nismo samo spali. Zato lahko mirno trdim, da živimo v kotičku Slovenije, ki s svojo podjetnostjo, iznajdljivostjo, prizadevnostjo in pridnostjo še vedno uspešno kljubuje vsem preprekam, ki se postavljajo pred nas. Torej lahko o našem kraju dodam le še tisto, v kar verjamem, da Vrhnika je: kraj v znamenju uspešnosti. 21. ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Če gospodarstvo preživi, bo tudi standard višji Iz poročila izvršnega sveta SO Vrhnika, ki so ga obravnavali na 21. seji skupščine navajamo nekaj podatkov: V obdobju od 7. 6. 1991 do 30. 6. 1992 je bilo 35 sej Izvršnega sveta, na katerih smo obravnavali 317 točk dnevnega reda. Skupščini smo predlagali v obravnavo in sprejem: - 17 odlokov - 10 sklepov - 2 pravilnika - 5 odredb, ki so bili objavljeni v uradnih glasilih. Poseben del poročila smo namenili že ustaljeni razdelitvi po področjih: - planiranje - povezava z industrijo - drobno gospodarstvo - gostinstvo in turizem - kmetijstvo - gozdarstvo - družbene dejavnosti - infrastruktura - povezava s KS. Poseben poudarek našemu delu so dajali lanski dogodki v 10 dnevni vojni za Slovenijo, predvsem zaradi ogromne količine vojaškega potenciala v naši občini. Lahko ugotavljamo, da se naše ideje o postopni demilitarizaciji občinskega prostora vsaj delno uresničujejo: - v bivši dom JLA na Trgu Karla Grabeljška 3 se bo preselila Glasbena šola Vrhnika, - samski dom bo namenjen potrebam Policijske postaje in Oddelka za obrambo, - na območju hangarjev na Stari Vrhniki se bo razvila po-djetniško-obrtna cona, - v nekaterih skladiščih v Borovnici so prostori uporabljeni v civilne namene (RK Republike Slovenije, Tehniški muzej Bistra) - 530. učni center TO je na lokaciji na Stari Vrhniki samo začasno (preselitev na Rasko-vec v vojašnico Ivan Cankar je predvidena v treh do petih letih). S spremembami sistema se spreminjajo tudi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika. V zadnjih dveh letih so se te pristojnosti pove- Zasedanje občinske skupščine v mali dvorani Cankarjevega doma. čevale, vendar nova lokalna samouprava ne predvideva več popolnoma enakega občinskega gospodarjenja. Ocenjujemo, da svoje delo v okviru možnosti zadovoljivo opravljamo, pri čemer se zavedamo, da žal v času gospodarske recesije ni dovolj finančnih sredstev, s katerimi bi zadovoljili vse želje in potrebe. Zaradi tega so odločitve, na katerih ravneh ravnati omejevalno in kje spodbujevalno, večkrat neprijetne in boleče. Upamo, da se kljub vsemu v zadnjem letu standard naše občine ne zmanjšuje, ampak celo dviguje. Med poslanci se je nato razvila zanimiva razprava z nekaterimi pripombami in vprašanji. Največ pripomb je bilo na vzdrževanje cest, kjer je bilo zelo malo narejenega, pa še tam, kjer delajo razni izvajalci, ni prave kontrole kakovosti opravljenih del. Tu je možnost uvedbe pogodbenih »cestarjev« predvsem tam, kjer so še makadamske ceste. Prav katastrofalna pa je magistralna cesta M 10 (stara cesta Vrh-nika-Ljubljana). Na večkratne pripombe poslancev ni bilo narejenega skoraj ničesar. Tudi republiški poslanec je prešibak, da bi z navedenimi pripombami uspel v republiški skupščini, ker je cesta M 10 republiškega značaja. Nekoga izmed delegatov je tudi zanimalo, kaj se dogaja s čistilno napravo. Takojšen odgovor je bil, da je financiranje nadaljnje gradnje odvisno od občine Vrhnika in IUV, ker je vodna skupnost ukinila vsa sredstva. Več pripomb je bilo tudi, da je v poročilu premalo poudarjeno povezovanje Izvršnega sveta z vrhniškim gospodarstvom ter da bi Izvršni svet moral več vedeti, kaj se dogaja v posameznih podjetjih glede delavcev, socialne varnosti. Kako je s plačami, izgubami in stanjem poslovanja. Eden od delegatov je tudi menil, da je treba zmanjšati družbeno režijo ter pripraviti razpravo o problematiki obrtniške dejavnosti in jo uvrstiti na eno izmed sej skupščine. Delegati so poročilo z vsemi pripombami soglasno sprejeli z mislijo, ki jo je izrekel predsednik Izvršnega sveta Vili Granda: Če bo vrhniško gospodarstvo preživelo, se bo povečal tudi sedanji standard. Pri tretji točki dnevnega reda, kjer so delegati razpravljali o uresničevanju proračuna občine Vrhnika za prvih šest mesecev leta 1992, je bilo samo nekaj vprašanj: • Kam in zakaj so šla sredstva za požarno varnost (tudi delegatsko vprašanje), • zakaj so bila porabljena sredstva pri praznovanju občinskega praznika; • ter odkod so bila sredstva pri promociji monografije ob Dominkovi razstavi. Vse nadaljnje točke so obravnavali po uveljavljenem načinu. Delegati so se razgovorih ob odgovorih na delegatska vprašanja in postavljanju novih. Naslednja skupščina bo v četrtek, 29.10.1992, ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma. Po vsej verjetnosti bodo tedaj volitve za novega predsednika Skupščine občine Vrhnika. S. S Napeljava telefonskega omrežja po načrtih Poslanci obiskali učni center Republiški poslanci so si nekako odtrgali svoj dragoceni čas in so obiskali vrhniški učni center. Tam jih je poveljnik Toni Turk skupaj s sodelavci seznanil s potekom usposabljanja, kakor tudi z delom v enotah in poveljstvu učnega centra. Poveljnik jih je seznanil s podrobnostmi iz življenja učnega centra, kakor tudi s težavami, ki jih srečujejo pri svojem delu. Toni Turk je poudaril, da ne potvarjajo informacij o delu centra, tako da predpostavljeni vedno vedo, kakšne so realne razmere v centru, kar je zelo pomembno. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz) Z novimi telefonskimi številkami se lahko pohvali že 230 novih telefonskih naročnikov. Tako bo uresničena I. faza gradnje telefonskih naročnikov do konca oktobra, ko bo že 300 novih priključkov. Tudi gradnja telefonskega omrežja poteka po načrtih in bo prevzeta konec oktobra. S tem pa bo omogočeno nadaljevanje vključevanja novih telefonskih naročnikov na območjih celotnega Gradišča, Idrijske, Dobovičnikove, Betaj-nove, Tičnice, Stare Vrhnike in Vrtnarije (tudi druge ulice s teh območij). Po omenjeni končani ureditvi omrežja (konec oktobra) bo potekala napeljava telefonskega omrežja za Opekarsko, vse ulice za trafo postajo, naprej za Sinjo Gorico in Blatno Brezovico; dela bodo predvidoma končana konec leta 1992. S tem pa bodo zagotovljeni tehnični pogoji za vključevanje novih telefonskih naročnikov na teh območjih. Tako se napeljava celot- nega telefonskega projekta za Vrhniko nadaljuje po začrtanih poteh, za nekatere bolj, za druge manj ugodno. Nekateri pač dobijo nov priključek prej, nekateri kasneje. Vse je odvisno, kje kdo stanuje, kje po- ALI STE VEDELI Baterije zbiramo teka napeljava omrežja in kje so tehnične možnosti za telefonski priključek. Vso ureditev pa spremljajo tudi velike I nančne težave, ki jih izvajalci rešujejo z različnimi posojili. S. s. Letos spomladi v okviru Ministrstva za varstvo okolja stekla akcija poskusnega zbiranja baterij, v katero je bila vključena tudi Vrhnika. V občini smo namestili pet kontejnerjev za zbiranje odpadnih baterij, katere sicer uporabniki odlagajo v smeti. Ugotovili smo, da so občani dokaj dobro osveščeni, saj se je vsak teden v kontejnerjih nabralo nekaj deset baterij.' Če vemo, da so to posebni odpadki, ki ne sodijo na deponijo, je rezultat zadovoljiv. Ker je bila akcija zaenkrat le poskusna, pri tem niso bili od- pravljeni temeljni problemi' predvsem kam s tako zbranimi baterijami. Trenutno jih bo uskladiščilo Ministrstvo za varstvo okolja, končna rešitev pa še ni znana. S to akcijo je Ministrstvo želelo ugotoviti osveščenost | možnost zbiranja tovrstnih odpadkov. Zato je tudi časovno omejena - izteka se v septembru 1992, vendar bomo pri po; krovitelju akcije skušali doseči takojšnje redno nadaljevanje, saj se bo le tako lahko dosegel pravi namen. KOMUNALNO PODJETJA VRHNIKA Liko slavi 120 let September je bil na Vrhniki, še predvsem v Verdu in Borovnici, v znamenju častitljive obletnice: slavili so 120 let obstoja podjetja, ki zadnjih trideset let nastopa pod imenom Liko in si je ne samo na domačem trgu, ampak tudi na tujih, zagotovil svoje mesto. Začetke podjetja postavljajo v leto 1872, ko je veleposestnik in podjetnik z Verda Franc Kotnik od takratnih oblasti dobil dovoljenje za izdelovanje in prodajo parketa. Že dve leti kasneje je za svoje kvalitetne in lepe izdelke dobil nagrado na razstavi v St. Poltnu v Avstriji. Tam je dobil tudi pobudo za izdelovanje ornamentnih ploščic. Okcasne parkete so v tovarni izdelovali do leta 1955, ko so se preusmerili na izdelavo masivnega in lamelnega parketa. Borovniške korenine firme segajo še bolj nazaj, v leto 1857, ko je bilo tu že razvito žagarstvo. Leta 1886 je Franjo Svigelj postavil dve žagi, leta 1893 pa zasnoval stolarno, ki je zaslovela s svojimi pletenimi stoli. Kjer pa je tovarna danes, js v začetku stoletja delovala žaga Srečka Kobija, ki je izvažala žagan les v Italijo, pozneje so v njej izdelovali stole, mize, obešalnike in ležalnike. Sedanji poslovni sistem Liko se je po različnih reorganizacijah po vojni razvil iz LIP Verd in LIKO Borovnica. Značilno za to proizvodno dejavnost je, da se je z leti usmerila predvsem v izdelavo končnih izdelkov, s katerimi je bilo mogoče celo na ameriško tržišče, kamor izvažajo že trideset let. Obdobje po letu 1970 je značilno po velikih naložbah: delovna organizacija se je v svoji branži tako razvila med najbolj prodorne v Sloveniji. Zagona ni ustavil tudi katastrofalni požar, ki je leta 1989 uničil stolarno v Verdu. Rekordno hitro so vse postavili na novo in že konec tistega leta obnovili proizvodnjo. Direktor sistema Liko Friderik Kovač razmišlja o prihodnjem razvoju takole:. »Naša Prizadevanja gredo v to smer, da bi podjetje ohranilo položaj, y 9a je ustvarilo v letih težkega ln neizprosnega boja in s številnimi žrtvami. Obstoječi ob- seg poslov in dobri poslovni odnosi niso nastali sami od sebe. Naši poslovni partnerji so imeli posluh za naše tehnološke in organizacijske probleme. V letu 1990 smo se preoblikovali v osem mešanih podjetij z omejeno odgovornostjo in v nekatera so svoj kapital vlo- dec, Fantoni, Dorians, Tondon Gino, Mednarodno podjetje Slovenijales, Lesnina Interles, Hensel, ITC Varaždin, Oroplet Pleternica, Tovarna pohištva Čepovan, arh. Franc Berlič, Emil Gaspari, predstavniki so se vsi udeležili slovesnosti. Razen tega jih prejmejo še Penwood iz Toronta, Fujitsu žili tudi tuji družabniki. Nova organizacija naj bi prispevala k nenehnemu razmišljanju in uresničevanju novih programov v posameznih družbah, k boljšemu gospodarjenju, tveganju v tržnih razmerah in seveda tudi k odgovornosti za početje in posamezne poteze subjektov, ki so oblikovani v sistemu LIKA. Z novo organizacijo je bilo ustanovljeno tudi podjetje, ki je ponovno oživilo proizvodnjo ornamentnega parketa.« Obletnico so likovci skromno proslavili v krogu najzvestejših delavcev in poslovnih partnerjev v Peklu pri Borovnici in podelili priznanja. Plakete so prejeli R & G Manufacturing, WPI - Wood Producto Internacional, S. K. Products Corp., Büttinghaus Gra- GMBH iz Munchna, Metalka MDS Informacijski inženiring in dr. Ernst Hčller iz Gradca ter LB d. d. Ob obletnici so se spomnili tudi na upokojence in delavce, ki so bili podjetju najbolj zvesti. Med njimi sta priznanji prejela najstarejša upokojenca Ivana Drašler, ki je delala še na Pe-tričevi žagi v Borovnici in Janez Železnik, ki je delal na žagi v Verdu. Ljudmila Kocmut je bila v Liku zaposlena največ let, od svojega 13 leta, Franc Furlan je bil zvest celih 45 let. Med še zaposlenimi sta najdalj v Liku Štefanija Dormiš, 34 let, in Vilibald Pušnik kar 38 let. Posebno priznanje je prejel tudi moški pevski zbor Liko, ki je počastil slovesnost. Kaj je res v bistri Brozga netočnosti . Avtorici članka Brozga, ki se ie Potrudila in v 184 št. Našega časopisa v svojem članku °rozga bralcem natresla kup netočnih informacij o LIKU, v Povezavi z gostilno Bistra, ter vsem bralcem časopisa je namenjeno to pojasnilo. LIKO je gostilno v Bistri od-*uPil konec leta 1989 od hotela fantova za nekajkrat višjo Ceno, kot jo avtorica omenja v svojem članku. Takoj po °Pravljeni primopredaji objekta Srno se lotili izdelave investicij-SKpga programa razvoja in s še dvema partnerjema ustanovili podjetje LIKO BISTRA, "■o.o., ki naj bi skrbelo za ^esničevanje zastavljenih ci-'l6v. Ker omenjeno podjetje ni °Pravljalo vloge, zaradi katere m bilo ustanovljeno, smo sami W lastniki objekta nadaljevali * aktivnostmi. , Tako smo pri Zavodu za ra-ž|skavo materiala in konstrukcij v Ljubljani naročili raziskave ,6rena in temeljev ter predlog sanacije objekta. Nadalje smo ^delali predstavitveno gradivo 'n video film o možnostih raz-v°ja turizma v Bistri. Na željo Predstavnikov občine smo v vi-^6o film vključili predstavitev Mrii drugega dela občine. Že konec preteklega leta Srno imeli pripravljen celoten investicijski program ureditve kompleksa Bistra, ki vsebuje sanacijo oz. ureditev samega gostinskega objekta kot tudi njegove okolice. Doslej smo v naš projekt Bistra vložili že znatna sredstva in upamo, da se nam bodo stroški v prihodnosti povrnili. Da še nismo pričeli uresničevati program ureditve, je kriv sprejeti Zakon o denacionalizaciji v novembru 1991. Na podlagi določb tega zakona spada tudi objekt gostilne v Bistri med nepremičnine, glede katere obstaja dolžnost vrnitve. Upravičenec do denacionalizacije g. Galle je pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za denacionalizacijo tudi za naš objekt v Bistri. Z g. Gal-letom smo imeli že več razgovorov na temo denacionalizacije in upamo, da se bomo z njim dogovorili za odškodnino v denarju, tako da nam ne bo treba objekta vrniti v naravi. To je naša želja, saj kljub težavam ne nameravamo odstopiti od zastavljenega cilja. Kmalu po odkupu objekta smo spodnji gostilniški del oddali v najem, ker smo želeli, da se do tedaj, ko bomo lahko pričeli z deli, na tem prostoru opravlja vsaj minimalna gostinska dejavnost. Trditve o »mastnih« zaslužkih od najemnine ne držijo. Višina najemnine je bila sporazumno določena med pogodbenima strankama, vendar smo morali nadaljnji najem najemniku odpovedati zaradi njegovega neplačevanja najemnine. Sredstva pa, ki so bila z najemnino le zbrana, niso zadoščala niti za tekoče vzdrževanje objekta - popravilo strehe ter za sanacijo po požaru v zgornjih prostorih. Letos smo sklenili najemno pogodbo z novim najemnikom, vendar do njene uresničitve ni prišlo, ker nas je prehitel občinski izvršni svet, ki je ugotovil, da je gostilna v Bistri s svojo okolico najprimernejši prostor v občini za postavitev begunskega centra oz. šotorišča. Mogoče te odločitve v resnici sploh ni sprejel izvršni svet, saj so delavci postavljali ograjo in šotore že dan prej, preden je izvršni svet odločal o lokaciji centra. Kako neurejeno je bilo to šotorišče, pa smo imeli možnost opazovati občani pa tudi številni obiskovalci Tehniškega muzeja Slovenije. Glede »dobre naložbe«, ki naj bi jo LIKO dobil zastonj z notranjo vodovodno napeljavo za potrebe begunskega centra moramo povedati, da za nas ne predstavlja nikakršne vrednosti, saj jo pri načrtovani namembnosti objekta ne bomo mogli uporabiti. S spoštovanjem! LIKO, d.o.o. Danes Liko zaposluje 730 ljudi. V zadnjem času je prišlo do zmanjšanja tega števila z 956. Pohvalijo se z razmeroma dobro izobrazbeno strukturo, saj jih je kar 42 odstotkov najmanj kvalificiranih. Podjetje veliko vlaga v izobraževanje, saj se zaveda, koliko to pomeni pri načrtovanju novih projektov, pri katerih se moraš zanesti na izkušene in izobražene ljudi. Naj naštejemo vse dele sistema: Liko, družba za trgovino, finančni inženiring, razvoj in proizvodnjo, Vrhnika, Liko Vrata, družba za proizvodnjo vrat Borovnica, Liko Stoli, družba za proizvodnjo pohištva, Verd, Liko Borles, družba za proizvodnjo pohištva, Borovnica, Liko Les, družba za predelavo lesa, Verd, Liko Mo-dus, podjetje za zaposlovanje invalidov, Verd, Liko Servis, Verd in Liko Pris, podjetje za računalništvo in industrijske sisteme. Ob obletnici so izdali lično monografijo in popisali dejavnost podjetja od začetka preko prelomnih let do danes. Sklicevali so tudi tiskovno konferenco, na kateri je vodstvo sistema predstavilo dejavnost in načrte. Pravzaprav je skoraj cela občina povezana z Likom, saj je tam bil ali je še zaposlen skoraj vsak deseti domačin pa tudi marsikdo drug, ki si je v letih doslej prav v tem kraju našel delo in bivališče. prejeli smo Pa še o telefoniji v Podgori Tako kot drugje tudi v naselju Podgora v Verdu novi naročniki nestrpno čakajo na telefonske priključke. Kljub obvestilom o poteku oziroma vzrokih časovnega zamika gradnje, o čemer vedno obvešča skoraj vsaka številka Našega časopisa, se je pojavilo govoričenje, da bi v Podgori že bili lahko narejeni, vendar jaz nisem hotel podpisati soglasja za prekop in položitev kabla prek moje parcele. V zvezi s tem naj pojasnim tako avtorjem kot razmnože-valcem takega besedičenja, da je to neresnica. »Sporno« soglasje sem podpisal pravočasno že lani na Zavodu za načrtovanje na Vrhniki, in sicer tako za prekop in položitev kabla prek dveh mojih parcel, kot tudi za vzidavo objekta oziroma razdelilne omarice na mojo hišo. Kakšno je trenutno resnično stanje z novimi priključki, mi je prijazno pojasnil direktor PTT podjetja na Vrhniki - g. Ko-pina. Po njegovih besedah imajo letos v načrtu izdelavo nekaj priključkov od obstoječega objekta (razdelilnika), ki je pri mostu čez Ljubijo, v smeri Podgora. Njihovo šte- Nagrade inovatorjem Na prvem dnevu bistriških kulturnih dni, ki so pod pokroviteljstvom poslovnega sistema LIKO, so bile podeljene nagrade in priznanja INOVATOR LETA 1991. Nagrado sta prejela Marko Kastelic in Peter Ko-bal za inovacijo POZICI-ONIRNI MODUL. KRATKA PREDSTAVITEV INOVACIJE: V podjetju LIKO PRIS se poleg računalniške dejavnosti ukvarjajo tudi z industrijsko avtomatizacijo. Pred leti so razvili progra-mabilni krmilnik PKL 9100, ki je bil uspešno uporabljen pri avtomatizaciji strojev v lesni, strojni in kemični industriji. Krmilnik odlikuje visoka stopnja modularnosti, s katero je mogoče sestaviti optimalni krmilnik glede na zahteve. V osnovi ga sestavljata procesorski in napajalni modul. K njima pa lahko poljubno dodajamo module digitalnih vhodov, digitalnih izhodov, relejskih izhodov in analognih vhodov. Krmilnik lahko povezujemo v večje sisteme prek vgrajenih serijskih linij. Uporabnik ima možnost vnosa parametrov v krmilnik prek tipkovnice, rezultate pa lahko pregleduje na monitorju. Pri avtomatizaciji z industrijskim krmilnikom PKL 9100 se je mnogokrat pokazala potreba po natančnem premikanju določenih orodij ali izdelkov. V teh primerih smo uporabljali uvožene samostojne pozicionirne krmilnike, ki jih je upravljal naš krmilnik. Ti so bili ponavadi precej dragi, težave pa so bile tudi s servisiranjem. Zaradi tega smo se odločili za samostojen razvoj pozicionirnega modula. Pozicionirni modul je namenjen natančnemu premikanju orodij oziroma izdelkov. Premikanje lahko opravlja z asinhronimi ali servo motorji. Vsak pozicionirni modul lahko nadzira premikanje enega motorja, v krmilnik PKL 9100 pa je mogoče dodati do osem takih modulov. Slednje pomeni, da lahko krmilnik PKL 9100 kontrolira premikanje v osmih, med seboj neodvisnih oseh. Pozicionirni modul ima vgrajen svoj mikroprocesor, ki tako razbremeni mikroprocesor na glavnem procesorskem modulu. Za krmiljenje motorja uporablja analogni napetostni izhod, povratno informacijo o poziciji motorja pa dobi prek inkrementalnega dajalnika impulzov, za katerega ima vgrajene posebne vhode in števec. Modul vsebuje tudi vse digitalne izhode in vhode, potrebne za premikanje. S to inovacijo v LIKU PRIS predvidevajo, da bodo do konca leta pridobili 10 aplikacij, okvirna vrednost ene pa je od 20.000 do 50.000 DEM. vilo pa je odvisno predvsem od omejenih možnosti priključitve na omenjeni objekt, prostih linij (parov žic) na obstoječem zračnem kabelskem omrežju in tehnične izvedbe same. Natančneje bo to razvidno ob montaži priključkov. Za nadaljnjo uresničitev želja naročnikov pa je potrebna razširitev (povečanje) tako linij (parov žic v kablu) kot tudi števila objektov oziroma priključkov v njih. Kot je povedal g. Kopina, zato načrtujejo položiti večji zemeljski kabel do objekta pri Ljubiji in naprej proti Podgori. S tem deli naj bi predvidoma pričeli v prvi polovici leta 1993. To pa je odvisno predvsem od denarja - investitor za ta dela je namreč PTT podjetje. Tako naj bi v prihodnjem letu končno dobii telefone vsi naročniki na tem koncu, na zemeljsko mrežo pa bomo potem priključeni tudi tisti, ki imamo oziroma bodo do tedaj že imeli telefone priključene na zračno linijo. Upam, da mi zaradi vzrokov, ki sem jih napisal v uvodu, ne bo treba postati stalni dopisnik Našega časopisa, nejeverneži pa se o resničnosti moje trditve lahko prepričajo tudi osebno, ker kopijo podpisanega soglasja hranim doma. Žal ugotavljam, da se »špe-tirčki« med ljudmi iz političnih vrhov očitno prenašajo tudi v najbolj odmaknjene zaselke, kar pa po mojem in tudi mnenju mnogih drugih prav gotovo ne prispeva k tako opevani enotnosti Slovencev. Puhloglavo obtoževanje pač (še) ni demokracija. JOŽE NOVAK, Verd 243 Inovatorja Peter Kobal (zgoraj) in Marko Kastelic (spodaj) Lokacija sanitarne deponije i. Sedanja vrhniška deponija komunalnih odpadkov se polni že prek prvotno načrtovanih zmogljivosti, v času nastanka pa ni bila urejena v skladu s sedaj veljavnimi načeli sanitarnega deponiranja. Po oceni upravljalca, Komunalnega podjetja Vrhnika, bo obstoječa deponija zapolnjena v enem letu. Ob ugotovitvi potrebe zagotovitve novih deponijskih površin so proučevali tudi možnosti odlaganja odpadkov zunaj občine, vendar so se izkazale za neabetavne. Odvoz odpadkov na deponijo Barje zaradi njene omejene zmogljivosti že za potrebe same Ljubljane ni bil sprejemljiv. Prav tako bi bila lahko neka povsem nova regijska deponija s sežigalnico in reciklažo realno uresničljiva šele v daljšem obdobju. Vedno znova se je potrdilo, da mora občina Vrhnika zaradi razreševanja že prisotnega lastnega problema čimprej urediti lastno deponijo. Določitev lokacije nove deponije je naloga, ki bi morala biti rešena v okviru dolgoročnega družbenega načrta občine. Zaradi strokovne zahtevnosti in ekološke problematike se je odločitev zavlekla, zato ni bila uresničena predpisana družbena verifikacija, ki bi omogočila izdelavo potrebne urbanistične in projektne dokumentacije. Tako je lokacija nove sanitarne deponije v dolgoročnem načrtu občine opredeljena kot organizacijska naloga. II. Po podatkih Komunalnega podjetja Vrhnika je bilo v vrhniški občini v letu 1991 v celotni količini 23% gospodinjskih odpadkov in 76% industrijskih. Samo delež IUV je glede na celotno količino znašal 57%, kar je razlog za posebno preučitev urejanja novega odlagališča. Po oceni IUV se bo količina usnjarskih odpadkov v prihodnjih letih zmanjševala; deloma zaradi predvidenega postopnega uvajanja polpredelanih kož, zaradi boljšega izkoriščanja kožne snovi in zaradi delne predelave odpadkov. Večina usnjarskih odpadkov je, ob upoštevanju nemških normativov, primernih za odlaganje na urejeni komunalni deponiji, zato je smiselno predvideno skupno odlaganje komunalnih in ustrezno pripravljenih industrijskih odpadkov. Ocena potrebnega deponij-skega prostora je izvedena izkustveno. Upoštevaje vse navedene količine odpadkov, bi letna potreba po deponijskem prostoru na območju Vrhnike znašala približno 30.000m3: od tega 9.000m3 za gospodinjske odpadke, 9.000m3 za industrijske odpadke, 9.800 m3 za blato iz čistilne naprave in 10% za prekrivne inertne materiale. Prostornina za industrijske odpadke je izračunana glede na predvideno količino 18.000 m3 in dejstvo, da je te odpadke mogoče stisniti za približno 50%. IV. Kot osnova za preverjanje možnih lokacij sanitarne deponije je bila v maju 1985 izdelana študija hidrogeoloških razmer za območje občine Vrhnika. V študiji, ki jo je izdelal Geološki zavod, je bilo s hidroge-ološkega stališča raziskanih 5 lokacij: • v Podlipski dolini 2 lokaciji • v Bevkah • v Blatni Brezovici • območje opuščenih gli-nokopov na desnem bregu Ljubljanice. Glede vseh teh lokacij je bilo v letu 1985 pridobljeno mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Le-ta je lokaciji v Bevkah in Blatni Brezovici ocenil za popolnoma neprimerni - nekoliko manj odločbo odklonil lokacijo v glinokopih (ornitološki pomen) ter menil, da je po njihovih določilih lokacija južno od Špičastega griča še najbolj sprejemljiva. Najprimernejšo lokacijo naj bi določili predvsem naslednja merila: - neprepustna, glinasta tla - naravne ali umetne vdolbine v tleh - nizek nivo talne vode, ne-poplavno področje - zemljišča slabše kakovosti - oddaljenost od zbirnih področij pitne vode - urejena infrastruktura (ceste, elektrika, vodovod) - bližina prispevnega področja odpadkov - primerna oddaljenost od naseljenih predelov glede na prevladujoče smeri vetrov - primerni podnebni pogoji glede na količine padavin in temperature zraka - bližina čistilne naprave za čiščenje izcednih vod - bližina lokacije za pridobivanje primernega materiala za prekrivanje deponiranih odpadkov - zemljišče, ki ni pod arheološko ali naravovarstveno zaščito. V letu 1987 je bila izdelana strokovna analiza izbranih potencialnih lokacij za komunalno deponijo v občini Vrhnika (Smelt - dr. Ivane) s predlogom za izbor optimalne lokacije. Analiza je izločila kot primernejšo lokacijo v opuščenih glinokopih v Sinji Gorici. Lokacija leži vzhodno od opuščene opekarne in južno od Ljubljanice kakih 300 do 400 m južno od obstoječe deponije. Na vzhodu bi območje segalo do trase novopredvi-dene ceste v Sinjo Gorico. Od naselja Vrhnika je fizično ločena z avtocesto. Najbližje vrhniške hiše (onstran avtoceste) so oddaljene najmanj 500m, hiše južnega obronka Sinje Gorice 500m, najbliže ležeči objekti (Malnar, ribiški dom) pa 200m, kar je glede na strokovne ugotovitve Hidrometeorološkega zavoda Slovenije (gibanje vetrov po vetrovni roži, sodobna tehnologija) sprejemljivo In taka organizacija deponije ne bi poslabševala bivalnih razmer. Lokacija še vedno ni usklajena z interesi onritologije, kar bi bilo mogoče reševati z maksimalnim ohranjanjem obstoječe vegetacije in ustrezno izbiro mikrolokacije deponije (zadnji opuščeni glinokop). Tehnološki in ekološki projekt za ureditev sanitarnega deponiranja komunalnih odpadkov in rekultivacijo na določeni lokaciji, ki ga je izdelal Smelt, določa potrebne ukrepe za zagotovitev tehnološko dognano in ekološko sprejemljivo odlaganje odpadkov na obravnavani lokaciji. Temeljne značilnosti urejanja predlagane deponije so ta-kele: - dostop po obstoječi lokalni cesti z Verda (preurejena) - zavarovanje deponije pred stoletnimi vodami Ljubljanice z nasipom pred začetkom obratovanja - stalno črpanje vode: čista meteorna voda bo speljana po cevi v Ljubljanico, izcedne vode pa na ČN - dosledno dnevno prekrivanje deponije - odplinjevanje, tako da bo zaradi podtlaka zagotovljeno preprečevanje emisije smradu - sežiganje plina na bakli, kasneje morebitno energetsko izkoriščanje - sanacija območja - rekultivacija. Sklep Določanje lokacije deponije je v vsakem prostoru in je bilo v vsakem času zahtevna naloga, saj dejavnost okolju (vi-zuelno in emisijsko) ni prijazna. Preizkušanje omenjenih in trenutno predvidene lokacije je bil zahteven in drag postopek, kar pa še vedno ne pomeni, da je ta lokacija najprimernejša v občini. Zanesljivo je idealno odlagališče tisto, ki je zunaj interesnega območja občine, vendar bi bila vedno v interesnem območju nekoga ali nečesa drugega. V svetu razvite tehnologije odlagališč, ki jih povzemamo tudi pri nas, zagotavljajo ne moteno funkcioniranje za bližnjo poselitev (emisije) in se zato intenzivneje ukvarjajo z estetskim urejanjem odlagalnih površin, intenzivnim ozele-njevanjem in sprotno sanacijo Lokacijo deponije v opuščenih glinokopih v Sinji Gorici dajemo v javno obravnavo v času katere bodo na razpravah pojasnjeni vsi dvomi o pri; mernosti, morda z nasprotnimi strokovnimi argumenti, tudi potrjeni. Začete korake je vsekakor treba preveriti in jih, če bodo nova strokovna spoznanja tako pokazala, v celoti čimprej preusmeriti. Vrhnika, september 1992 ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE Akcija-10% Kaže, da bo za kolesarsko stezo zmanjkalo prostora Odpadki na Vrhniki Pričetki organiziranega zbiranja in odlaganja odpadkov segajo v šestdeseta leta, ko je bil sprejet prvi odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Vrhnika. V želji, da bi se zbiranje in odlaganje uredilo, je bila storjena velika napaka, saj je bil za odlagališče določen opuščen glinokop - bajer na Tojnicah. Napaka je bila v tem, da se je začelo odlagati kar v vodo, zaradi česar je nastal hud smrad na celotnem območju. V letu 1981 so pričeli sanirati odlagališče, v letu 1983 pa je IS SO Vrhnika zadolžil upravni organ za pridobitev nove lokacije. Območje, kjer je bilo zbiranje in odvoz odpadkov, je bilo prvotno le Vrhnika in Borovnica. Takšno stanje je trejalo kar nekaj časa, šele po letu 1979 pa se je pričel krog odvoza širiti. Zdaj je zbiranje urejeno že v vseh območjih občine, razen na Pokojiški planoti, Podlipi in v Zaplani. Na sedanjo deponijo so pričeli odvažati odpadke ob koncu šestdestih let, da bi ukinili ali vsaj zmanjšali število smetišč sirom občine. Pri odlaganju so nastajali veliki problemi zaradi močnega smradu, ki se je širil iz zagnite vode. Poleg tega je onesnažena voda iztekala v Ljubljanico, in tako zastrupljala ribe, redno pa so nastajali tudi požari. S sanacijo je bil urejen izpust odpadnih vod, že odloženi odpadki so se prekrili z debeljšim slojem, tako da smo preprečili požare, uredili smo odvajanje meteornih vod in delno ozelenili deponijo. V letu 1991 smo glinikop dokončno zasuli, in tako dokončno odstranili vodo. Učinek tega je opaziti tudi pri smradu, ki je bistveno manjši kot prej. Sama tehnologija zbiranja odpadkov se je prilagajala sistemu odvoza in splošnim prizadevanjem. Prvotno je bilo zbiranje od padkov urejeno v 80-litrskit| posodah. Kasneje smo uvedi' še kontejnerje s prostornini 5 m3, in sicer najprej za usta' nove in podjetja, potem pa i za stolpnice. S širitvijo podroSl odvoza smo v osemdesetih le tih uvedli konterjnerski odvo* tudi v posameznih zaselkih kjer so nameščeni krajevn1 kontejnerji. Prvi začetki ločenega zbira' nja odpadkov segajo v let" 1986, ko smo namestili kontejnerje za zbiranje steklenic. V letu 1991 smo na deponij1 uredili prostor za ločeno zbira' nje kovinskih odpadkov, nfl' meščen je bil tudi kontejner Z0 zbiranje le-teh v Dragomerju V oktobru 1992 pripravljam" namestitev več kontejnerjev z* zbiranje odpadnega papirja* dočim bo za ločevanje odpad' kov v celoti potrebna širša aK' cija, na podlagi že izdelani!1 določil. KOMUNALNO PODJETJA VRHNIKA Odpadki v Industriji usnja Pomemben del odpadkov, ki se odlagajo na vrhniški deponiji, nastaja pri proizvodnji usnja v IUV, in v času, ko razpravljamo v novi deponiji, tehnologijah odlaganja in ukrepih za varovanje okolja ter sploh o prihodnjem ravnanju z odpadki, je primerno nekaj besed nameniti tudi usnjarskim odpadkom. Poznamo jih več vrst, vsaka ima svoje značilne lastnosti, ki vplivajo tudi na ravnanje z njimi. Nestrojeni odpadki nastajajo na začetnih fazah predelave kož. V našem primeru je to predvsem odpadna maščoba, ki ostaja na svinjskih kožah pri odiranju. Približno 13 ton teh odpadkov vsak dan odvažamo v kafilerijo v Zalog, kjer jih skupaj s klavničnimi odpadki predelajo v krmirno moko in industrijsko maščobo. V to skupino odpadkov lahko uvrstimo tudi ščetine, katerih prav tako ne zavržemo, ampak jih po pranju, sortiranju in usmerjanju prodamo kot surovino za ščetke, čopiče in podobne izdelke. Strojeni odpadki nastajajo pri mehanski obdelavi usnja (cepljenju, struženju, brušenju in obvezovanju). Pretežno so to odpadki nedodelanega usnja, ki jih zdaj v celoti deponiramo. Ker pa so to sorazmerno velike količine materiala (7 do 9 ton vsak dan), ki vsebuje uporabne sestavine, potekajo obsežni poskusi za vsaj delno predelavo teh odpadkov. Ena od možnosti je izdelava posebnih vrst umetnega usnja, kar poteka v sodelovanju s podjetjem KONUS iz Slovenskih Konjic, druga pa kemična razgradnja (hidroliza) teh odpadkov, ločitev kroma in uporaba očiščenega beljakovinskega hidrolizata za različne namene. Opremo za polindustrij-sko predelavo po tej tehnologiji prav sedaj postavljamo v us-njarni. Pomemben odpadek je še blato, ki nastane pri mehan-sko-kemičnem čiščenju odpadnih voda. Njegove količine so velike (20 do 25 ton na dan), zaradi prisotne soli in kroma pa ni primeren za uporabo v kmetijstvu, čeprav ima tudi gnojilne lastnosti. Zaradi tega se blato filtrira in deponira. Za ustrezno in neškodljivo deponiranje je treba poznati lastnosti posameznega odpadka in njegovo obnašanje na deponiji. To lahko simuliramo s tako imenovanimi izlu-ževalnimi testi, ki pokažejo, kakšne izcedne vode lahko pričakujemo na deponiji. Na podlagi teh izluževalnih lastnosti v svetu tudi določajo vrsto deponije, na katero spada posamezen odpadek. Predpisov, ki bi urejali te stvari, pri nas še nimamo, zato smo pri ocenjevanju primernosti usnjarskih odpadkov za deponiranje uporabljali tuja (nemška oz. avstrijska) navodila. Pri tem smo ugotovili, da je večina odpadkov, ki zdaj nastajajo v IUV, primernih za odlaganje na urejeni komunalni deponiji, za preostale pa bi bila potrebna nezahtevna poprejšnja obdelava. Ta relativna neproblematičnost usnjarskih odpadkov je tudi razlog, da jih obravnavamo skupaj z gospodinjskimi in drugimi podobnimi odpadki, za katere je predvidena skupna deponija. In kakšna so predvidevanja na področju usnjarskih odpadkov za prihodnost? Glede vrste odpadkov in njihovih last-nostni ni pričakovati bistvenih sprememb, saj ni verjetno, da bi se usnjarska tehnologija v bližnji prihodnosti bistveno spremenila. Spremembe lahko pričakujemo predvsem v količinskem pogledu, saj se bodo prizadevanja za boljši izkoristek kožne snovi, delna zamenjava surovih kož s polprede-lanimi, predvsem pa aktivnosti za predelavo in koristno uporabo nekaterih odpadkov gotovo odrazila v zmanjšanju količin, ki jih bo še treba deponirati, i To kratko razmišljanje o usnjarskih odpadkih lahko zaključimo s tem, da jih je po evropskih določilih mogoče odlagati na urejeni komunalni deponiji. V našem, vrhniškem primeru pa lahko pričakujemo, da se bo njihov količinski delež v skupnih odpadkih postopoma zmanjševal, pri čemer pa v bližnji prihodnosti ne predvidevamo bistvenih sprememb v njihovi kakovosti. TONE GANTAR Mi in okolje Zopet objavljamo fotografije, ki nas spominjajo, da je človek del okolja, ki ga mora spoštovati ter ga ohranjati. V tem okolju živimo in delamo ter je nenazadnje ogledalo nas samih. Še o variacijah in molčečih ženskah Oglašam se kot »gospod iz ozadja«, ker mi ni všeč »branjevski« način obravnavanja materinstva in splava v rubriki Prejeli smo (zmagala naj bi tista, kateri bo zadnji zmanjkalo Paradižnikov za metanje v nasprotnico). Vsakomur je dovoljeno nastopiti v javnosti z napisano °esedo, vendar mora prenesti tudi javni odmev na svoje pisanje. Jokati potem, ko so te drugi pretepli, ker si jim kazal jezik, in stresati užaljenost, je smešno. Pogoj, da bodo bralci napisano pravilno prebrali in predano razumeli, je lahko izpolnjen le pod pogojem, da avtor najprej sam stvar pravilno razume ter pravilno napiše. Če se potem oglasijo bralci(ke) in napišejo svoje mnenje, ki je drugačno, še ne pomeni, da so Prijeli za kamne. Plazovi se °bičajno prožijo z enim kamnom ali z eno kepo (»Moj prvi Prosti spis je bil ironični odgovor na temo materinstva in splava in tako ga je treba tudi razumeti«). če so se javno oglasile ženske, ki se veselijo materinstva, 'o še zdaleč ni srednjeveška 'ema. Smrt je tema. Odprtost *a življenje je svetloba. Kdo se ne bi prvi veselil materinstva, °e ne ravno ženske. Ali ne Smejo javno izraziti svojega Veselja? Moški (še) ne moremo roditi otrok! Ne vem, iz katere številke zdravstvenega vestnika je vzet podatek, da je najpogostejši rak na dojkah ravno pri nunah? Če bi vse nune, kolikor P je v Sloveniji, imele raka na °beh dojkah hkrati in še na ij Vseh prstih, ne bi prednjačile ^ed ženskami z obolelostjo za rakom! Merilo za humanost (človečnost) je pozitiven in odgovoren 0 °dnos do življenja, saj je to največ, kar imamo (mimo- 1 9rede: kdaj se pa življenje *ačne?). Vse drugo izvira iz pa, Seveda so gledanja na *ivljenje lahko različna. Indijca zgodba pripoveduje o bu- £ ^stičnem menihu, ki je čistil kanalizacijo. Mimo je prišel princ in umazanemu menihu dejal: »Ti imaš oči prašiča (ker gledaš umazanijo)!« Menih se je vzravnal, se nasmehnil in princu mirno odvrnil: »Ti imaš pa oči Buda.« Presenečenemu princu je menih nato pojasnil: »Kdor nosi v svojem srcu Buda, ga vidi povsod, kdor pa nosi v svojem srcu prašiča, ga vidi povsod!« Nihče ne zanika, da človeško življenje he prinaša preizkušenj, naporov in trpljenja. Marsikdo je ravno takrat postal dojemljiv za razsežnost življenja, ki bi mu drugače ostale tuje. Materinstvo je odrekanje, je pa tudi veselje, Ekonomsko gledano so otroci res čisti deficit (izguba). Po tej logiki prinaša izgube tudi zakon: kosilo za enega je cenejše kakor za dve, tri ali več oseb. Za koga naj pa potem živimo? Zadovoljstvo srca (žal) nima cene. Zanima me, kje se skrivajo tiste »določene cerkvene instance«, ki sovražijo ženske zgolj zato, ker so ženske? Ker spadajo med »instance« tudi mežnarji, farovške kuharice, ministranti, ključarji, pritrko-valci, vaški župniki, člani župnijskih pastoralnih svetov.., bi bilo pravično, da krivca imenujemo z njegovim pravim imenom, da ne bo senca suma na vseh. V čem je pravzaprav to sovraštvo? Kako se kaže? Od izida znamenite okrožnice Humane vitae je preteklo 25 let in v tem času je medicina potrdila škodljivost umetnih sredstev proti spočetju (zlasti posledice stranskih učinkov hormonskih preparatov - pilul). Papež v okrožnici zagovarja in priporoča naravne metode. Če se na drugih področjih navdušujemo za vrnitev k naravi (»Zeleni«), zakaj se tu ne bi smeli? Neosvešče-nim bo še naprej brez težav diktirala farmacevtska industrija, ki si je prisvojila monopol in denar. Zdravnikov od pisanja receptov ne boli glava! Pravica za načrtovanje družine je osnovna človekova pravica. Starši se po vesti odločajo, koliko otrok bodo imeli, kar pomeni, da odločajo o spo- četju; o rojstvu pa ne mroejo več odločati, kajti spočeto človeško bitje se nujno rodi! Preprečitev rojstva je nasilni poseg v naravni proces in zaključek tega procesa, torej dejanje proti naravi. Odločanje o življenju že spočetega bitja ni več v »pristojnosti« staršev niti Skupščine. Zgodovina bo presodila (ne)smiselnost in do žensk (nejčloveško vsebino člena 55. Če uzakonimo pravico do splava (zato, ker jih pač delajo), enako lahko uzakonimo tudi pravico do samomora, pravico do tatvine, pravico do jemanja mamil In podobno. Ne kradi, Ne laži... Tudi papež Aleksander VI. (Borgijec), ki je vodil Cerkev od 1492-1503 in ga prištevajo k najnevrednejšim osebam na papeškem prestolu, ni mogel odpraviti šeste božje zapovedi: Ne nečistuj, ki ga je žulila v letih 1462-1471, ko se mu je kot škofu v Valenciji, kardinalu - diakonu in podkanclerju Cerkve rodilo več nezakonskih otrok. Škof je postal že leta 1455, ko je imel 25 let in ga je na to mesto postavil njegov stric. Kot papež pa ni bil ože-njen. Duhovniki v pravoslavni Cerkvi so oženjeni še danes. Glede vcepljanja občutka krivde pa samo to: odpravimo sodišča, ki obsojencem vcepljajo občutek, da so krivi! Veliko težje bo ukiniti človekovo vest. Marsikdo bi jo rad, pa mu zaenkrat ni uspelo kljub obiskom psihiatra in uživanju pomirjeval. Za ranjeno človekovo vest je zdravilo edino v spo-vednici. Z razbijanjem prometnih znakov ne bomo zmanjšali prometnih nesreč. Kvečjemu z upoštevanjem. Rad bi poznal kakšnega »dr.«, ki trdi, »da do dna pozna žensko dušo in telo«. Tega ne zmorejo niti ženski »dr.«. Naj zaključim s »preparator-stvom« duš. Sem gotovo spada tudi vzgoja za življenje. Bolj ko bomo ljudi »preparirali« z motivi za življenje, s solidarnostjo, s čutom za pravičnost, z razumevanjem in tolerantnostjo, lažje se bomo odločali ZA ŽIVLJENJE. JOŽE STRŽAJ Peš pot proti Močilniku je skoraj ob vsaki klopci, ki so tudi potrebne obnove, nastlana s smetmi, ki so prišle »same od sebe«. Prav gotovo je nekoga utrudila naporna teža odpadkov, zato se je spočit na klopci ter vso nesnago pustil nemilosti. To je prav gotovo naredil človek. Plakatiranje na Vrhniki je urejeno z odlokom, predvsem kje je dovoljeno obesiti plakat. Zato so postavljeni posebni panoji in table, kjer je to mogoče. Vendar tega ne sme opravljati vsak zase, ampak deluje zasebna agencija, ki opravlja to dejavnost. Za kršitelje, ki plakate še vedno lepijo vse povsod (tudi na avtobusnih postajah - prepovedano), pa so določene tudi denarne kazni. Na Logu smo pred nedavnim fotografirali kamione, ki zasedajo športno igrišče. Pa poglejte, kako igrišče z razbitimi tablami sameva sedaj; mogoče čaka na označitev novih parkirnih prostorov na Logu. N.Č. OBISK PREDSTAVNIKOV GONARSA Komisija za produktivno sodelovanje Goste smo sprejeli v Domu Karla Grabeljška, kjer je bil kratek kulturni program. Po uvodnih besedah Marte Rija-vec je g. Dorigo, župan občine Gonars, uradno otvoril razstavo fotografij o Gonarsu. Pogovore smo nadaljevali v prostorih Skupščine občine Vrhnika. Razdelili smo se v tri delovne skupine. Dorigo, I. SKUPINA Navzoči: Guido župan Alfredo G.TvIenon, zadolžen za obrt, industrijo in trgovino Tomaž Mesec, podpredsednik Skupščine občine Vrhnika Vinko Tomšič, podpredsednik Izvršnega sveta SO Vrhnika Vili Granda, predsednik Izvršnega sveta SO Vrhnika V prvem delu je pogovor potekal predvsem o možnostih gospodarskega sodelovanja. Občina Vrhnika je s svojo lego zanimiva za vlaganje italijanskih podjetnežev, zato bi lahko tudi povezava med Vrhniko in Gonarsom spodbudila takšne ukrepe. Nujna bi bila povezava prek institucij, kot so Gospodarska zbornica Slovenije in komercialna zbornica v Vidmu. Za koordinacijo dela so gostje predlagali ustanovitev komisije na lokalnem področju za produktivno sodelovanje (analiza možnosti in ogledi obstoječih obratovalnic, nadaljevanje dialoga). Obstajajo tudi možnosti za sodelovanje na kmetijskem področju (sir, meso), vendar bi moral poiskati povezave z uvoznimi agenti na italijanski strani. Glede na stanje obrti in po- djetništva v občini Vrhnika bi bilo zanimivo predvsem področje lesne in kovinske obdelave (nove tehnologije). Ob zaključku je bila poudarjena nujnost ohranjanja že obstoječih stikov in poskus navezave novih povezav, ki bi prebivalce obeh mest povezovala ne samo na kulturnem, športnem in institucionalnem nivoju, temveč tudi prek trgovinskih proizvodnih povezav. Zapisal: VILI GRANDA II. SKUPINA Navzoči: Francesco Budai, zadolžen za šport in prosti čas Michèle Di Bert, predsednik Bibliotekarskega društva in občinski svetovalec Milocco Clauido, predsednik komisije za sodelovanje z Vrhniko Marta Rijavec, ZKO Vrhnika Andrej Kos, podpredsednik IS Ljubica Lukan, svetovalka za družbene dejavnosti V prvem delu obiska smo goste iz Gonarsa peljali na obisk v Cankarjevo knjižnico. Ogledali smo si tudi športna igrišča v središču Vrhnike. Pogovarjali smo se o možnostih sodelovanja na kulturnem področju ter se dogovorili za nastop Mojce in Gregorja Oblaka XII/92 v sklopu božično-novo-letnih praznikov in na razstavnem področju - fotografija. Na področju športa smo se okvirno dogovorili za sodelovanje nogometnih ekip, moških košarkarskih ekip ter ženske odbojkarske ekipe. O točnih datumih športnih srečanj naj bi se dogovorili kasneje - potrebno je usklajevanje glede na različne datume liga- ških tekmovanj naših in njihovih ekip. Zapisala: LJUBICA LUKAN III. SKUPINA Navzoči: Lidija Tondon, zadolžena za problematiko starejših občanov Urban Žirovnik, podpredsednik Društva upokojencev Vrhnika Jože Trampuš, predstavnik Društva upokojencev Vrhnika Sonja Pirnat Keršmanc, sekretarka IS Po ogledu razstave fotografij in prostorov Cankarjeve knjižnice smo se pogovorili o problematiki starejših občanov. Ugotovili smo, da je problematika podobna. Italijanska država namenja del sredstev tudi tistim družinam, ki skrbijo za svoje starejše sorodnike. 700.000 LIT dobi družina, ki skrbi za svojega starejšega sorodnika doma, torej ga ne da v dom za starejše. Podobno kot pri nas so urejene pokojnine; revalorizirajo jih mesečno in so zadovoljive. Dogovorili smo se: 1. Da se bodo naši predsedniki udeležili praznika starejših v občini Gonars, 18. 10. 1992. Uradno povabilo bomo prejeli po faksu. Število udeležencev bomo javili pozneje. 2. V prihodnjem letu bomo organizirali obisk občine Gonars oz. bodo upokojenci iz Gonarsa obiskali Vrhniko. O vseh podrobnostih za organiziranje izletov se bomo dogovorili v začetku prihodnjega leta. Zapisala: SONJA PIRNAT KERŠMANC RAZSTAVA - ZBIRKA PESMI Prijateljski obisk iz Gonarsa Ob obisku predstavnikov iz pobratenega mesta Gonars smo postavili razstavo, na kateri so gostje predstavili stare fotografije mesta - življenje, običaje in opravila v Gonarsu in mestu Fauglisu v začetku tega stoletja ter umetniško fotografijo s popotovanja po Tajski in Indiji. Ob obisku nam je g. Michele Di Bert, predsednik bibliotekarskega društva, izročil zbirko pesmi njihovega vsestranskega umetnika in pomembne osebnosti - TITA MARZUTTI-NIJA. V uvodu je g. Di Bert zapisal takole: »Zamisel o objavi furlanskih pesmi Tita Marzuttinija se je porodila znotraj novoustanovljenega Bibliotekarskega društva iz Gonarsa in sicer takrat, ko se je pojavila želja, da bi odkrili in ovrednotili obstoječo kulturno dediščino. Trg in srednja šola v Gonarsu nosita ime po Titu Mar-zuttiniju, drugače pa je njegov večstranski opus bolj malo znan. Srečanje s sinom Arnaldom v Fauglisu je prineslo na piano zbirko furlanskih pesmi, ki predstavljajo živahno podobo življenja v našem kraju v prvi polovici tega stoletja. Ob Titu Marzuttiniju se v nas, modernih, ozko osredotočenih in specializiranih ljudeh pojavi neka melahonična zavist, ki jo začutimo do umetnika, ki je znal v sebi združiti sakralno, posvetno in ljudsko glasbo, poezijo, slikarstvo in kiparstvo, in se s svojim ekleti-cizmom in nedvomno genialnostjo posvetil tudi tehnološkim pridobitvam. Društvo želi s to publikacijo razširiti med mladimi kulturno dediščino, ki je osnova tako osebne identitete kot tudi identitete skupnosti.« Spoznavanje medsebojnih kultur prinaša nove vrednote v odnos prijateljstva, zato se mi zdi vredno, da iz zbirke predstavimo zapis o življenju in delu tega vsestranskega italijanskega umetnika. Za prevod tega zapisa, in tudi za siceršnje sodelovanje in pripravljenost pri navezovanju stikov in sporazumevanju, se iskreno zahvaljujem gospe Emanueli Molek. »Giovanni Batlsta Marzuttini se je rodil v Vidmu v zgodnjem popoldnevu 9. februarja 1863 leta in bil zapisan v krstno knjigo v župniji San Giacomo Apostolo, kamor sta spadala tudi njegova starša. To sta bila Paolo Marzuttini iz znane in premožne vldemske družine, kot cenilec je služboval pri Monte della Pieta v Vidmu, in Maria Facci, sestra slavnega domoljuba in človekoljuba Carla Faccija. V Vidmu, ki se je pripravljal na priključitev k Italiji, je vse vrelo. Tudi Marzuttinijevi in sam Facci so delovali v tajnih odborih za združitev. Zelo malo je znanega iz Titovega otroštva, razen dejstva, da je bil prvi izmed petih otrok in da je imel, kot je bilo takrat v navadi, za domačega učitelja svojega strica Carla Faccija, izobraženega človeka in znanega pianista, ki pa svojega mladega nečaka ni hotel, želel vpeljati v svet glasbe. Pri šestih letih so ga vpisali v osnovno šolo »Stabilimento alle Gra-zie«. To je razvidno iz spričevala za šolsko leto 1872-73, v katerem je obiskoval četrti razred, kar je bil tudi zadnji razred za to stopnjo izobrazbe. Njegov sošolec v tem času je bil Nicolo Serafini, s katerim je tudi še kasneje ohranjal dolgo in trdno prijateljstvo. S šolanjem je nadaljeval do tretjega letnika gimnazije, njegov cilj, najbrž podprt s strani strica Carla, pa je bil doseči vojaško kariero. In tako ga najdemo I. 1876 v Milanu v Vojaškem zavodu, ki ga je vodil polkovnik Bava Beccaris, ki se je zapisal v zgodovino s tem, da je ob koncu stoletja v Milanu zatrl ljudske množice. Tita se je kmalu zavedel, da je izbral napačno pot, pot, ki ni ustrezala njegovemu im-pulzivnemu, nekonformističnemu značaju. Po poldrugem letu se je vrnil domov v Videm. Ker je bil prekinil s šolanjem na gimnaziji, seje odločil, da bo nadaljeval na tehničnem inštitutu, še prej pa je moral opraviti tretji letnik tehniške šole na Čedadskem za- Delegacija iz Gonarsa si je fotografij o svojem kraju. vodu. Kasneje se je vpisal na Tehnični inštitut v Vidmu, vendar je študij opustil še pred koncem tretjega letnika, ker ga je prevzela neustavljiva umetniška strast, zaradi katere je opustil prav vse. Leta 1882 je spoznal Cesara Si-monettija, s katerim ga je vezala slikarska strast: toda kot vsi vemo, samo od umetnosti se ne da živeti in tako si je Tita svoj prvi kruh služil kot litograf v delavnici Passero v Vidmu. Skupaj s prijateljem je zapustil Furlanijo in se naselil v Firencah, kjer sta oba delala v litografskih delavnicah in ob tem študirala na Akademiji likovnih umetnosti. Marzuttini je bil slušatelj Štefana Us-sija in je bil na izpitu za profesorja risanja ocenjen z najvišjo možno oceno, spodletelo pa mu je na izpitu iz geometričnega risanja. To ga je tako potrlo, da je, ne da bi še enkrat poskusil, opustil študij in se vrnil v Videm. Ni pa opustil slikarstva; pravzaprav se mu je posvečal še celo življenje in v njem ohranja floren-tinski vpliv, ki je viden v njegovih pejsažih, portretih, rožah in živalih. Za svoje slikarstvo je leta 1890 dobil javno priznanje s strani Etto-reja Tita, priznanega beneškega slikarja. Predvsem je blestel v akvarelu, poizkušal pa se je tudi v drugih tehnikah: jedkanica, olje, svinčnik. Leta 1883 ga je navdalo zanimanje za glasbo in z vsem žarom se je posvetil študiju harmonije in kontrapunkta pod vodstvom dobrega prijatelja in učitelja Luigija Cuoghija. Ker je želel nadoknaditi izgubljeni čas, se je cele dneve posvečal glasbi in predelal celoten program Konzervatorija. Vzporedno s tem je študiral še kompozicijo in instrumentacijo pri Edoardu Arnholdu, ki je bil tedaj dirigent videmske godbe. še enkrat in čisto brez potrebe si je želel uradnega priznanja in je zato poslal prošnjo za preizkušnjo na Konzervatorij v Milano, kjer je bil zopet globoko razočaran. »Površno so ga izprašali trije mladeniči, medtem ko je slavni Bazzini bral časopis... dali so mu vedeti, da glasba ni zanj.« Kljub temu mu ni manjkalo priznanj. Leta 1885 je prejel drugo nagrado na siciljanskem natečaju in v domačem okrožju mu je bilo ponujeno mesto dirigenta pri godbi iz Tarcenta, ki je bila takrat ustanovljena, pa je bila čez slabi dve leti zaradi političnih razmer že obsojena na razpust. V Tarcentu je spoznal Mario Troiano, s katero se je poročil leta 1889 In mu je bila zvesta in privržena soproga vse do smrti. V Vidmu je tedaj skupaj z Nico-lom Serafinijem ustanovil Društvo tamburašev in kitaristov. Na čelu med obiskom na Vrhniki udeležila tudi otvoritev razstave Klub alternativnih Stara cesta 16 7? 061/754-484 061/754-083 športov Vrhnika SNOW BOARDIN G WINDSURFING BEACH VOLLEY SKATEBOARDING FREE CLIMBING MOUNTAINBIKE TEAM društva je ostal štiri leta in se v tem času posvetil študiju tamburice, ki je tedaj veljala še za precej neznan inštrument na tem področju. S pomočjo tržaškega izdajatelja Schmidla je objavil zbirko vaj za tamburico, ki jo je leta 1908 izdala še založba Fticordi. Tržaški Umetniški krožek ga je povabil v Trst, kjer je ustanovil Tamburaški krožek, ki je imel lasten sedež in finančna sredstva. V tem obdobju uspehov pa tudi precejšnjih naporov se je v Marzuttiniju porodilo zanimanje za furlanske ljudske pesmi in skupaj z Esc-herjem in Cuoghijem se je odločil obnoviti furlansko glasbeno tradicijo. Velik je njegov prispevek k furlani (star ljudski ples, ki ga plešejo v Furlaniji), kateri je posvetil študijo, ki jo je leta 1914 objavil njegov prijatelj Schmidl. Avtor slavnih vilot (villotte - tradicionalne ljudske pesmi, ki jih pojejo v Furlaniji) je uglasbil tudi besedila drugih znanih furlanskih avtorjev: Pietro Zorutti, Bindo Chiurlo, Emilio Nar-dini, Francesco Locatelli in Maria Giotti del Monaco. V letih 1920-30 se je preizkusil tudi v zvrsti sakralne glasbe in med drugim zložil štiri maše. Njegov celoten glasbeni opus je bil ne dolgo tega podarjen knjižnici videmskega Konzervatorija. V Vidmu je naletel na znatne ekonomske težave, vendar ni opustil umetnosti. Moral se je spoprijeti s konkretnim delom, ki je zagotavljajo preživitev za njegovo družino, ki se je povečala z rojstvom sina Guida leta 1894, prej pa je že utrpela izgubo treh deklic. Ker so ga zanimali eksplozivni motorji, kar je bilo za tiste čase precej nenavadno, se je raje uk varjal s trgovino in popravljanjem avtomobilom. Bil je vodja Mehanične delavnice delle Grazie, Združenja mehaničnih delavnic, kasneje pa je z inženirjem Carlom Fachinijem ustanovil Furlansko mehanično delavnico. Bil je prvi prebivalec Vidma, ki je dobil vozniško dovoljenje. Skoraj dvajset let je delal kot mehanik. Njegovo zanimanje za strojništvo je razvidno že iz njegovih mladostniških študij, v katerih najdemo metode za konstruiranje aerostatičnih balonov na topel zrak, elektromotorjev in drugih strojev. Njegov ustvarjalni duh se je odražal v odkritjih in poskusih na področju strojništva. Skonstruiral je in spravil v tek navpični štiritaktni eksplozivni motor, sprojektiral je in sestavil enosedežni avtomobil, uspel je skonstruirati celo letalo, katerega poskusni let 17. avgtusta 1910 se je nesrečno končal. Iznašel je tudi izviren sistem za izdelavo vžlgalničnih škatlic, ki ni povzročal prevelikih količin odpadnega papirja. Svoje izkušnje je uporabil tudi pri načrtovanju in izdelavi igrač, za kar je leta 1915 prejel zlato medaljo kralja Vittoria Emanuela III, in razstavi igrač v Milanu leta 1916 tudi prvo nagrado. Leta 1901 se mu je rodil sin Ar-naldo, ki še danes skrbi za ohranitev spomina na očeta. Z vstopom Italije v 1. svetovno vojno se je za Tita Marzuttinija in njegovo družino začelo novo obdobje v njihovem življenju. Sin Guido je bil poklican na francosko fronto ravno v trenutku, ko se je začel uveljavljati kot nadarjen vi-, olončelist. Guido, ki je bil kot oče ljubitelj fotografije, nam je zapustil obsežno in kruto fotodokumenta-cijo o vojni, ki do sedaj še ni bila objavljena, kot še ni bil objavljen celoten fotografski arhiv Tita Marzuttinija. Med vojno se je Marzuttini spoprijateljil z angleškim slikarjem J. M. Princeom, ki je bil nastavljen kot vojni dopisnik nekega londonskega časopisa in katerega je Marzuttini oskrboval s pristnimi vojnimi zgodbicami. Caporetto je presenetil prebivalce Vidma in jih prisilil v beg proti notranjosti Italije. 27. oktobra 1917 je Tita z družino in ing. Fachinijem odpotoval v Milano, kamor so prispeli šele po mesecu dni. V lom-bardskem glavnem mestu je nekaj časa vodil podružnico tovarne igrač. Ko se je mudila priložnost za selitev v Neapelj, kjer bi ustanovil in vodil strojni obrat Ingano in Di Lauro z dvesto delavci, jo je Marzuttini nemudoma sprejel, da bi tako izboljšal ekonomske razmere, v katerih je živela njegova družina. Čas, v katerem so živeli, pa je družini povzročil novo dramo. Iz Blignyja so jim sporočili, da je padel njihov sin Guido, odlikovan s srebrno medaljo. Starševska bolečina je bila tako huda, da sta se, nesposobna za nadaljnje delo, želela čimprej vrniti v Furlanijo. Šele po koncu vojne, v začetku leta 1919, se je Tito lahko vrnil v Videm, kjer je našel popolno opustošenje. Izguba imetja (plenilci niso prizanesli niti njegovemu slikarskemu ateljeju) in bolečina ob izgubi sina sta Marzuttinija prisilila, da se je zatekel v hišico v Fauglisu, ki ji je nadel pomenljivo ime »Pustota«. Življenje v Fauglisu ga ni ločilo od javnega udejstvovanja. V tem času je Tito pravzaprav prvič prevzel politične in upravne funkcije, in sicer kot prefektivni komisar občine Gonars v letih 1919-1920-Nato je bil župan iste občine v letih 1924-1930. Desetletno ukvarjanje s politiko pa ga ni odtegnilo od slikarstva in glasbe, katerima se je popolnoma predal in prešel v zrelo obdobje ustvarjanja. Vsak prosti trenutek je posvetil umetnosti. Rad je pisal v furlanskem jeziku in s svojim bistroumnim duhom, ki je včasih že mejil na satiro, preobračal v verze svoje izkušnje z ljudmi, z naravo-Leta 1920 je nastala prva pesem, ki tudi začenja zbirko njegovih pesmi, in je sedaj prvič izdana. Furlanski umetnik se je moral v zadnjih letih svojega življenja zaradi izčrpanosti oddaljiti celo od Fauglisa. Kljub hudi bolezni je vs« do konca nadaljeval s svojim delom. Zapustil je neke vrste duhovno oporoko na nekaj na hitro spisanih straneh. To je neke vrste mešanica misli, ki jih je sam naslovil: »Ker sem norec!« Na teh straneh Marzuttini zapiše nekaj pogledov o času, v katerem je živel, se javno izpove o svojih umetniških zamislih in izrazi svoje mnenje, ki ni vedno pohvalno, o političnem | družabnem življenju tistega časa Umrl je v Fauglisu 1. decembra 1943. O sebi je pustil takole mnenje: »Prosim vas, spominjajte se m« samo kot furlanskega slikarja l| glasbenika in vas rotim, nikar ne pomešajte umetniške plemenitost-s prvim vozniškim dovoljenjem-s strojništvom, avionom, občin; skim svetom, častnimi dolžnostm1 in še drugimi opravili, ki so običajna diletantom, torej sloju, ki s« ukvarja z vsakim po malo In ki g3 sovražim z vsem srcem. Reven-majhen kakor želite, toda UmetniK-ne diletant...« M. F- Podjetniško obrtna cona pod Hruševco Z umikom Jugoslovanske armade z Vrhnike je prostor, ki so ga njihove enote zavzemale, dobil nov pomen. Po zakonodaji je upravljalec vseh nepremičnin Ministrstvo za obrambo, ki mora delovati v smislu Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91) in Kriterijev za upravljanje z nepremičninami Jugoslovanske armade, ki so prešle na Republiko Slovenijo - Ministrstvo za obrambo (IS..-RS na 132. seji 11.11. 1991). Na osnovi teh dokumentov je bil med Izvršnim svetom Skupščine občine Vrhnike in Ministrstvom za obrambo na podlagi razgovorov z dne 4. 12. 1991 sklenjen Dogovor o pooblastilu strokovnim službam SO Vrhnika pri vodenju postopkov in izboru najugodnejših ponudnikov za objekte in zemljišča, ki bi jih lahko dodelili v civilno rabo. Med njimi je tudi področje tehničnega bloka vojašnice na Stari Vrhniki, vključno s področjem pod Hruševco, ki naj bi jo izpraznili 31. 12. 1992. Glede tega je bila pri IS SO Vrhnika aprila ustanovljena Agencija za posredovanje armadnih nepremičnin, ki vodi postopke in druge dejavnosti, povezane s posredovanjem objektov. V Dogovoru je v bližnji prihodnosti omenjena možnost uporabe zgornjega dela vojašnice na Stari Vrhniki, ki so ga sedaj usposobili za potrebe 530. učnega centra TO kot dodatnih možnosti Podjetniško-obrtne cone, predvsem za poslovne potrebe pa tudi za druge civilne namene. Vprašanje razvoja obrti in podjetništva je eno izmed pomembnih vprašanj nadaljnjega gospodarskega razvoja občine. Da bi se podjetništvo in obrt lahko nadalje razvijala, nujno potrebujeta prostor za delo. Veliko potrebo po prostoru je bilo čutiti v vedno večjem povpraševanju po poslovnih prostorih oziroma površinah na območju občine Vrhnika. Zaradi navedenih potreb je bil že v preteklosti izdelan, vendar žal neuresničen, projekt obrtne cone v Sinji Gorici. Tako je bilo veliko vlog za območje Podjetniško obrtne cone že pred javnim razpisom takoj po osamosvojitvi Slovenije. Prvi javni razpis je prispel prek Obrtne zbornice Vrhnika do vrhniških obrtnikov, ki so bili tako prednostno obveščeni. Razširjeni javni razpis je bil objavljen v juniju. Prispelo je več kot 50 vlog, ki smo jih obravnavali posamezno. Na seji IS SO Vrhnika, ki je bila 16. 9. 1992, je bil potrjen izbor bodočih uporabnikov Po-djetniško-obrtne cone, kar je prvi pogoj za sklenitev najemne oziroma kasneje odkupne pogodbe. Potrjen je bil izbor uporabnikov za 70% skupnih razpoložljivih površin. Pri izboru uporabnikov, smo upoštevali zagotavljanje smotrne uporabe stavbnega zemljišča, interese varstva okolja, naravne in kulturne dediščine ter interese gospodarskega in socialnega razvoja občine. V prostorih Podjetniško-obrtne cone bodo do doslej znanih podatkih o izbranih uporabnikih tele dejavnosti: splošno mizarstvo, izdelava dežnikov in sončnikov, izdelava dvigal, izdelava vijakov, kovinska galanterija, izdelava lesnih briketov, predelava plastike in servis strojev za brizganje plastike, livarstvo Al platišč in izdelkov iz Al, servis kmetijske mehanizacije in polnjenje gum delovnih strojev, prodajalna kemičnih izdelkov, izdelovanje disperzijskih mas, avtoservisne storitve, di-skontna prodaja, garaže za delovne stroje, skladišče tehničnega blaga in blaga široke porabe ter črpalka za dizel gorivo, kurilno olje in avio bencin. Sodelovanje z Ministrstvom za obrambo je bilo vseskozi zelo dobro. Tako so nam omogočili oglede s posameznimi zainteresiranimi podjetniki oz. obrtniki in strokovnimi sodelavci ter pridobitev dokumentacije iz arhiva. Sedaj praznijo objekte bodoče Podjetniško obrtne cone, tako da je upanje, da bodo prostore spraznili in predali v uporabo še pred koncem leta. Z ministrstvom smo se dogovorili o višini najemnin, ki so dokaj ugodne. Za pridobitev poslovnih prostorov bodo sklenjene najemne pocjodbe z predkupno pravico. Želimo si, da bi bil omogočen dolgoročni odkup teh objektov. Prav tako si prizadevamo za lokacijsko in urbanistično ureditev področja Podjetniško-obrtne cone. S projektom urejanja podjetniško obrtne cone smo seznanili vlado republike Slovenije s pristojnimi ministrstvi, od katerih pričakujemo obisk v prvi polovici oktobra in njihovo nadaljnjo pomoč. AGENCIJA me in ne »rtil 5irv m )bi- en- niKi - No, draga GOSPODA, ali vam je bilo prijetno? Sedaj pa imate nove zadolžitve! še tri ponujene možnosti Urejanje pločnika ob Idrijski cesti Zaradi zanimanja in potrebe ureditve pločnika ob Idrijski cesti smo v preteklih letih in v letu 1992 lastnike zemljišč, ki meje najužno stran cestišča naprosili, da na podlagi idejnega projekta ureditve pločnika spo-roče načelno soglasje k posegu. Odziv je bil različen, v nekaterih primerih tudi izrazito odklonilen, nekaj lastnikov zemljišč pa je dvomilo v potrebo ureditve pločnika v širini 1,60 m, kot je predvideno v projektni dokumentaciji. Ker so uporabniki Idrijske ceste poleg številnih pešcev, stanovanj v zaledju, šolarjev in delavcev Iskre tudi starejši občani Doma upokojencev, je neurejena površina za pešce javna dela Nekaj je le narejenega V prizadevanjih za zmanjšanje brezposelnosti so v okviru Slovenije sprejeti sklepi, da se določeno število čakajočih na delo zaposli pri javnih delih. Tudi na Vrhniki smo se lotili takšnega reševanja in že v letu 1991 sta bila dodeljena dva delavca Komunalnemu podjetju, da pod njihovim vodstvom olepšata videz kraja. Z njuno pomočjo smo začeli urejati parke, ki so bili zanemarjeni že nekaj let. že do konca leta je bil urejen park v Močilniku. Letos pa smo uredili še park pri Sveti Trojici. Že spomladi je bilo posekano grmovje, pokošena trava, razširjene in posute so bile peš poti in odpeljan odpadni material. Čez poletje je en delavec pomagal pri obnovi zidu in kapelic okrog cerkve. Tudi septembra so se dela pri Sv. Trojici nadaljevala, saj so delavci GG ugotovili, da je park napadel lubadar in odstraniti je bilo treba večino iglavcev. Po končanem urejanju Sv. Trojice bomo v letošnjem letu ponovno uredili park v Močilniku in na Drči. Ugotavljamo, da so takšna dela zelo koristna, saj z minimalnimi stroški (za osebne dohodke poskrbi republika) polepšamo podobo mesta, in bomo zato z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA z morebitnimi počivališči tembolj problematična in zato deležna kritičnih pripomb. Ob preverjanju širine pločnika smo ugotovili, da je širina določena v skladu s področno zakonodajo (pravilnik), zožitev bi bila možna le v delu grajenih omejitev (stene). Ker želimo in moramo ob tej cesti zagotoviti površino za pešce, je Biro »PRIMIS« na zahtevo oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje pripravil še tri variantne rešitve pločnika ob Idrijski cesti, ki predvideva menjajoč potek (leva stran, desna stran ceste) in še sprejemljivo zoženje pločnika. Dokumentacija variantnih rešitev, ki je izdelana samo za 1. fazo, do odcepa k Žitu, je obsežna in jo je nemogoče objaviti v občinskem glasilu, zato smo jo razgrnili na oglasni deski upravne stavbe občine Vrhnika, II. nadstropje. Prebivalce ob Idrijski cesti prosimo, da si variante poteka pločnika ogledajo in sporoče pisne pripombe na naslov: Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika. Po pridobitvi pripomb bo KS organizirala javno razpravo, da bi izbrali najboljšo, za vse sprejemljivo varianto, ki bi bila osnova za ureditev pločnika. ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE u s e s e n Uveljavite se lahko v dejavnosti trgovine s tehničnim blagom, saj vam omogočimo stalno, celovito in prednostno oskrbo vaše prodajalne, kar zagotavlja naša kakovostna blagovna znamka. Pokličite nas! Metalka Trgovina, p. o., Ljubljana Dalmatinova 2 tel.: 061/314 135,314454 fax.: 061/320 581 e metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili Na mednarodnem kmeti j s koži vi I s kem sejmu v Gornji Radgoni že drugo leto zapored uspešna predstavitev vrhniških govedorejcev Občni zbor vrhniških zadružnikov: delovno predsedstvo in gost, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. ZADRUŽNI ZBOR Novo vodstvo Sredi avgusta so se zbrali vrhniški zadružniki na občnem zboru, na katerem so izvolili, kakor veleva reorganizacija kmetijske zadruge, upravni odbor in druge organe. Vrhniških zadružnikov je vseh skupaj 220, zbralo se jih je 119. Na koncu so za predsednika upravnega odbora izvolili Albina Novaka, za podpredsednika Franca Jazbarja in enajst članov: Štefana Gutnika, Franca Hladnika, Janeza Kerna, Jožka Koširja, Petra Marinka, Jožeta Ogrina, Janeza Rodeta, Francija Rusa, Janka Šivica, Janeza Malovrha in Antona Žnidaršiča. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivan Gabrovšek, Anton Kavčič, Anton Keršman, Franc Umek in Mirko Žust. V disci- plinski komisiji so Marko Fur-lan, Franc Jereb, in Pavel Ogrin ter delavki Marija Jereb in Betka Petrovčič. Na občnem zboru je bilo tudi sporočeno, kako zadružniki vplačujejo članske deleže: do 15. avgusta je polovico deleža vplačalo 220 članov, od teh 7 po 400 DEM, 1 član 100 in 212 članov 200. Zborovalce je ; pozdravil predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in jim predstavil tudi 4 njena podjetja. Med drugim je poudaril, da kmetje nasprotujejo vključitvi slovenskega kmetijstva v Evropo' vse dotlej, dokler ne bodo izdelani ukrepi za zaščito domačega proizvajalca. Zadružna zveza pri vladi zahteva izpraznitev zalog sira in masla, OBVESTILO VSEM LASTNIKOM GOZDOV Preprečevanje in zatiranje podlubnika Vse lastnike gozda obveščamo, da sta letošnja velika suša in močan semenski obrod smrek povzročila prekomerno širjenje zelo nevarnega gozdnega škodljivca - smrekovega podlubnika, ki ponekod grozi s pravo katastrofo. V začetku podlubnik napade oslabela ali poškodovana drevesa, ki jih je treba čimprej posekati, obeliti hlode in panj ter veje zmetati na kupe (debelejši konci vej morajo biti skriti v notranjosti kupa). Podlubnika najbolje zaustavimo, če vejevje in lubje, v katerem je podlubnik, odstranimo iz gozda. Če vsega tega ne naredimo pravočasno, se bo podlubnik zelo hitro razširil v sosednje še zdrave smreke. Tako nastane žarišče podlubnika, ko škodljivec lahko uniči tudi do 100 m3 in več smrek. Tako žarišče se navadno ponavlja nekaj let. Ker pa podlub-niku sledita tudi lesar in lesna osa, se tako zelo zmanjša uporabna vrednost lesa, zaradi česar dosega nižjo tržno vrednost. Vse lastnike gozdov - posebno velja za predele, kjer je večji delež smreke prosimo, da svoj gozd večkrat pregledajo (sedaj, ko se podlubnik naglo širi, enkrat na teden) ter vsak napad podlubnika takoj sanirajo ter najkasneje v roku sedmih dni prijavijo terenskemu gozdarju na Javno gozdarsko službo v Logatec ali na Vrhniko, da bodo posek evidentirali ter pripravili nadaljnje ukrepe za varstvo vaših gozdov (lovne nastave, obvestila sosedom, izvedbe sanacij). V vseh gozdovih, posebej še v pretežno smrekovih sestojih, opozarjamo na dosledno izvajanje gozdnega reda, saj lahko vsaka malomarnost (neobeljeni neizdelani vrhači, neobeljeni panji...) povzroči pojav in širjenje žarišča podlubnika v tej in sosednjih parcelah. S tem ne bi bil prizadet samo malomaren lastnik gozda, temveč tudi lastniki sosednjih parcel. Tudi gozdarji bomo poostrili nadzor v gozdovih in vsako žarišče podlubnika odkazali ter obvestili lastnika - rok za posek in Izdelavo napadenih dreves pa bo največ 8 dni. Ker bi v primeru da lastnik gozda tega ne bi storil v danem roku, bile ogrožene tako druge posesti kot javni interes do gozdov, bomo morali lastnika predlagati v postopek sodniku za prekrške ter posebej za posek na stroške lastnika gozda. Vse navedeno velja tudi za smreke, ki rastejo zunaj gozda (na travniku, pašniku, pri vikendih ipd.). Javna gozdarska služba pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana zato svetuje lastnikom gozdov, naj pri preprečevanju in zatiranju smrekovega podlubnika sodelujejo z gozdarji na terenu. Le-ti vas bodo tudi seznanili z ugodnimi pogoji odkupa smrekove hlodovine in celuloznega lesa iglavcev pri GG Ljubljana. JGS Logatec - Vrhnika pri mleku zahteva dolgoročno razvojno politiko. Na zboru je direktor Marjan Kržič dejal, da zadruga že zdaj širi dejavnost tudi na odkup lesa. V razpravi je bila dana pobuda, naj bi na Vrhniki spet klali živino, In ne tako kot zdaj, v Ljubljano vozili živino, nazaj pa meso, kar povzroča dodatne stroške. Tako zadruga ne more konkurirati. Udeleženci zbora so bili deležni tudi strokovnih nasvetov predsednika zbora dr. Janeza Verbiča ob letošnji suši. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Vrhnika, ki je dejal, da je bila zveza tu ustanovljena kot stanovska organizacija in naj taka tudi ostane. Veseli del zborovanja je bil v Bistri, kjer so si zadružniki priredili družabno srečanje. Na letošnjem jubilejnem, 30. mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni je bila polega drugega programa tudi največja slovenska razstava govedi vseh treh pasem: svetlo lisaste, rjave in čr-nobele. Razstavo so pripravile rej-ske zveze za posamezne pasme v sodelovanju z republiško govedorejsko službo. Čutiti je bilo, da so na novo ustanovljene zveze bližje kmetom, da so bolj njihove, zato je bila velika udeležba razstavljavcev in tudi razstava sama je bila zelo odmevna. Živali so bile ves čas sejma v lepo urejenem hlevu na sejmišču samem. Vsak dan so bile strokovne predstavitve posameznih pasem za obiskovalce sejma. Množica obiskovalcev v hlevu samem pa kaže, da je govedoreja bila in bo najpomembnejša panoga kmetijstva v državi Sloveniji. Glede na odbire strokovne komisije so na razstavi sodelovale tudi štiri živali naših, vrhniških kmetov, članov Govedo-rejskega društva Vrhnika. Od štirih odbranih živali je prvesnica lisaste pasme rejca Franca Rusa iz Loga v kategoriji prvesnic prejela prvo mesto in zvonec. Telica rjave pasme rejca Pavleta Bradeška iz Li-gojne pa je prejela prvo mesto in zvonec v kategoriji telic. Tako že drugo leto zapored (tudi lani sta bili dve živali uvrščeni na prvi mesti in prejeli zvonec) naši najboljši rejci do- OBSEG IN UKREPI ZOPER POSLEDICE SUŠE Pomoč v obliki regresov Tudi v občini Vrhnika je bila imenovana komisija za oceno škode zaradi suše v letu 1992. Do 21. 8. 1992 je komisija pripravila oceno višine škode zaradi suše na kmetijskih površinah in jo posredovala Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Škoda je bila ocenjena na podlagi ogledov na terenu in podatkov agrokarte o kmetijskih zemljiščih in povprečnih pridelkih v naši občini. Ocenjena je škoda na posameznih območjih občine, in sicer: a) v hribovitem delu (Za-plana, Smrečje, Pokojišče) - na travinju 35% (610 ha, povprečni pridelek 4,51 sena/ ha) in na njivah 30% (48 ha), b) na Barju z obrobjem - na travinju 30% (2738 ha, povprečni pridelek 5,61 sena/ha) in na njivah 15% (1061 ha). Vlada republike Slovenije je sprejela sklep o merilih in pogojih za zmanjšanje ali odpis prispevka za zdravstveno zavarovanje (Ur. list RS, št. 42/ 92), po katerem se zavezancem (občanom, ki so zavarovani kot kmetje) za plačilo tega prispevka prispevek zmanjša ali odpiše, če je bil donos na posamezni parceli ali na več parcelah manjši zaradi suše v letu 1992. Občinska komisija je (namesto posamezne zahteve zavezanca) na podlagi podatkov Geodetske uprave občine Vrhnika (računalniških izpisov lastninskih in posestnih listov) pripravila za vsakega zavezanca podatke, potrebne za znižanje katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in jih posredovala Republiški upravi za prihodke - Izpostavi Vrhnika. Pri pripravi podatkov smo upoštevali navedeno oceno škode. Prav tako bomo izdelali popis zavezancev za plačilo davka od kmetijskih zemljišč. Poleg navedenih ukrepov je Vlada republike Slovenije sprejela Odlok, po katerem republiški program finančnih intervencij v kmetijstvo zagotavlja sredstva prizadetim kmetijskim proizvajalcem za: a) regres za semena krmnih rastlin - višina regresa je 80% od prodajne cene in b) regres za nakup dušičnih mineralnih gnojil (KAN, UREA) za gnojenje strniščnih posevkov in travnikov - v višini 35 %. To velja za obdobje od 1. 6. 1992 do 15. 9. 1992, s tem da mora kmetijski proizvajalec Kmetijski zadrugi Vrhnika (odkup) ali občini Vrhnika (soba št. 20) predložiti originalno fakturo o nakupu v omenjenem obdobju, in sicer najkasneje do 20. 10. 1992. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Vrhnika je na seji 23. 9. 1992 sprejel sklep, da se za ublažitev posledic suše prerazporedi del sredstev programa za pospeševanje proizvodnje hrane za povišanje regresa mineralnih gnojil, in sicer za višinsko območje 35%, za nižinsko pa 25%. Da bo za regresiranje dovolj sredstev do konca leta, bo del sredstev zagotovil dodatno tudi občinski proračun. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je bil soglasen, da je ta oblika pomoči najprimernejša in dolgoročno zagotavlja primerno kmetijsko proizvodnjo. KOMISIJA ZA OCENO ŠKODE zaradi suše v letu 1992 segajo vidne in vzpodbudne uspehe na državni ravni in tako dokazujejo, da vrhniška govedoreja sodi v zgornji ka- kovostni razred v državi Sloveniji. Kmetijska svetovalna služba JANEZ DRAŠLER RIVA 1125572; roj.: 23. 1. 1990; telitev: 30. 3. 1992; 1. kont.: 18,0kg; 2. kont.: 23,4kg; 3. kont.: 21,3kg; v. v.: 138cm. Rus Franc; Barjanska 2, Log. Oče: Drago 120546; Mati: Rjavka 1012937; 2/4997-204-4,55%; 111/4087-174-4,25%. LINDA 1163896; roj.: 26. 8. 1990; prip.: 12. 2. 1992; Fjord 110502; v. v.: 132cm Bradeško Pavel; Vel. Ligojna 17; Oče: Bon 110651; Mati: Limona 1001852; 1/5200-202-3,88%. V dnevnem časopisju je bila objavljena slika krompirja velikana, ki je tehtal 1160g. Prav gotovo je ta novica vzpodbudila gospo Pavlo Straži' šar iz Borovnice, ki nas je poklicala v uredništvo, da je tudi ona pridelala nekaj krompirjev »velikanov«. Tako sem se napotil s fotoaparatom do prijazne gospe Pavle in izmed velikih krompirjev fotografiral največjega. Da mi boste verjeli, je v dokaz tudi tehnica, ki je pokazala točno 1150g. Ne glede na veliko sušo, ki je pestila večino krajev pO Sloveniji in na poljskih pridelkih naredila veliko škode, p* sta Barje ter »marostarska« zemlja le dobro obrodila. Obenem nam je tudi povedala, da toliko in tako velikega krom' pirja ta zemlja še ni obrodila. Vendar to ni edini rekorder: skoraj vsaka vas ima svojega' S. S ŠKODA, Kl JO DELA DIVJAD Pot do odškodnine Že nekaj časa ugotavljamo, da lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdnih površin (v nadaljevanju oškodovanci) ne prijavljajo škode, ki jo povzroči na premoženju divjad. V nadaljevanju vas želimo seznaniti s pravno podlago in s postopkom uveljavljanja odškodnine za povzročeno škodo. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč določa, da mora škodo, ki jo povzroči na premoženju divjad, za katero je določen popolni ali delni lovopust in škodo druge divjadi - medveda in divjega prašiča (po 13. členu navedenega zakona) povrniti lovska organizacija, ki upravlja lovišče, na območju katerega je škoda nastala oziroma za škodo, ki jo povzroči divjad, za katero je predpisana trajna ali začasna prepoved lova, družbenopolitična skupnost, katere organ je odredil prepoved. Višino škode in plačilo odškodnine določita oškodovanec in lovska organizacija s pisnim sporazumom. Če sporazum ni urejen v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevo pri lovski organizaciji, lahko v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, vloži prijavo povzročene škode z navedbo višine odškodnine, ki jo zahteva. Prijavo je treba vložiti pri za lovstvo pristojnem upravnem organu tiste občine, kjer je lovska družina vpisana v register (pri občini Vrhnika za LD Borovnica in LD Vrhnika) oziroma kjer ima druga lovska organizacija svoj sedež (za LZS - Gojitveno lovišče Ljubljanski vrh občina Ljubljana Center). Pristojni občinski upravni organ imenuje za ugotovitev višine škode posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavnik upravnega organa, kmetijski izvedenec za ocenitev škode na kmetijskih kulturah oz. izvedenec za druge škode ter lovski izvedenec. Na ogledu je treba ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev o prijavi oz. poravnavi škode - način, kako je bila škoda povzročena, obseg škode, znake, iz katerih je sklepati, da je škodo povzročila divjad in kakšna divjad, ali/in kako je lastnik oz. uporabnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo, ki jo povzroča divjad, ter ali je lovska organizacija izvedla ukrepe glede na navedeni zakon. ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE OBČINE Vrhnika Drenovški vandrovci na Krnu Skupina osmih članov športnega društva DREN se je odločila, da bo prvi vikend v mesecu septembru odšla v hribe. Za svoj cilj si je izbrala Krn (2245 m). Na pot smo odšli v četrtek 3. 9. 1992 od 14. uri v sončnem vremenu izpred športnega parka. S kombijem smo se pripeljali do Savice v Bohinju. Cilj tega dneva je bil, da pridemo do koče pod Bogatinom in tam prespimo. Ko-rajžno smo zakoračili v strmino pred nami in po približno 2 urah poti prišli na Komno. Po krajšem postanku na Komni, kjer smo že ugotavljali, da imajo nekateri iz- skozi oblake pa so posvetili še sončni žarki, kar nas je opogumilo, da nadaljujemo pot. Počasi, a vztrajno smo se dvigovali proti vrhu Krna, toda tudi vreme se je pričelo ponovno slabšati. Prišli smo v meglo iz katere je močno rosilo, vendar deževalo le ni. Po približno treh urah hoje, ko smo prišli do sedla, kjer se odcepi pot za Krn, smo si vsi želeli, da bi bili čimprej v zavetišču. Na zadnjih metrih poti do zavetišča nas je ovirala izredno gosta megla in močan veter, kar je marsikomu pobralo veliko moči in je bil sam nase jezen, kaj mu je bilo treba se mučiti Nekoliko okrogli in močni fantje so se veseli in polni novih vtisov vrnili iz opisane poti na KRN. med nas več kondicije kot drugi, srno se odpravili še v 15 minut oddaljeno kočo pod Bogatinom. Veseli, da smo premagali napor tega dne, smo v koči odprli svoje nahrbtnike in se okrepčali. Večer snno preživeli v prijetnem vzdušju, 1 pa ga je malo pokvaril oskrbnik, ker nam je povedal, da je za naslednji dan napovedano slabše vreme. Domenili smo se, da bomo naslednji dan, ko bomo vstali in videli kakšno je vreme, določili pot Vr>aprej. Jutranje nebo v petek je bilo oblačno. Okrepčani z ajdovimi *9anci smo se odločili, da nadaljujemo pot do koče pri Krnskem je-2eru. Nebo nad nami je postajalo vedno bolj temno in v meglo zaviti bogatin ni pomenil nič dobrega. Dvigali smo se proti bogatinskemu sedlu in pričele so padati prve dežne kaplje. S svojimi rekviziti Proti dežju, ki smo jih imeli v nah-ortnikih, smo se zavarovali proti dežju in nadaljevali pot. Nam v veselje je dež kmalu prenehal in je le Se rahlo rosilo. V takšnem vremenu smo prišli v kočo pri Krnskem jezeru. Peč v koči je bila zakurjena in ob njej smo si posušili ■nokro obleko, dušo pa smo si privezali s čajem in rumom. Murčiju Smo naredili uslugo s tem, da smo Pojedli njegovo salamo in zmanjšali težo njegovega nahrbtnika. počitek nam je dal novih moči, s hojo v hribe. Topla peč v Go-milščkovem zavetišču na Krnu in vroča jota ter priboljški iz nahrbtnikov so nam ponovno vrnila veselje. Še bolj smo bili zadovoljni, da smo na toplem in suhem, ko se je takoj po prihodu v zavetišče ulil močan dež. Zvečer se je nevihta še razbesnela tako, da je padala toča, dež in sneg. Skozi okno smo opazovali kako udarjajo strele v dolino pod nami. Za marsikoga je bil to pojav, ki ga je prvič videl. Nevihta pa ni preprečila planinskega krsta, ki ga je moral prestati Murči, ki je bil prvič v življenju na nadmorski višini nad 2000 m. Dolgo v noč smo sedeli v koči in se smejali Mirovim šalam in pozabili na utrujenost. Skupna ležišča in slab zrak so bila vzrok, da smo v soboto že navsezgodaj vstali. Zunaj nas je čakalo presenečenje, kajti vreme je bilo kot v pravljici. Ponoči je zapadlo nekaj cm snega, o deževnih oblakih pa ni bilo niti sledu. S Krna je bil čudovit razgled na vse strani. Videla se je cela Furlanija, Videm in obe Gorici sta bili tik pred nami. Oskrbnik nam je povedal, da imamo izredno srečo, saj le malokdo lahko uživa tak razgled. Po zajtrku smo odšli na vrh Krna, kjer je sledilo obvezno slikanje. Lepo vreme je dalo vsem moči, da smo se odpravili na najdaljšo turo našega programa, to je osem ur oddaljena planina Razor. Poledenele steze in tudi do pol metra visoki snežni zameti nas niso motili. Korajžno smo se bližali našemu cilju in ob poti z zanimanjem ogledovali ostanke prve svetovne vojne. V krnskem pogorju je tega veliko: od kasarn, bunkerjev, pre-prek itd. Po štirih urah hoje se je prilegel počitek pri lovski koči. Manjša teža v nahrbtnikih in zamenjava nogavic nas je vzpodbudila, da smo lažje nadaljevali pot. Pred nami je bilo še nekaj manj kot polovica poti in tik za lovsko kočo najhujši vzpon tega dne, vzpon na Dobrenjščico. Med hojo proti opusteli planšarlji Kal smo občudovali v dolini reko Sočo in vasi ob njej. Na tem delu poti smo videli veliko planinskih rož planik, ki so rasle tik ob stezi. Kmalu smo v daljavi zagledali kočo na planini Razor Še dobro uro hoje in prispeli smo v eno izmed najbolj urejenih koč, kar jih poznam. Vsi napori in križi današnjega dne so bili pozabljeni, ko so nam v koči postregli z makaroni, ki bi jih bil vesel še tak sladokusec. Večer smo si rezervirali za »fe-što«, kateri sta se pridružila tudi oskrbnik in kuharica. Vzdušje je bilo enkratno, saj nismo pozabili na petje naših narodnih. V nedeljo zjutraj smo kar malo pozno vstali in se odpravili na Vogel. Takoj za kočo smo se začeli vzpenjati in po uri in pol hoje smo že bili na vrhu prevala. Sledil je krajši postanek in priložnost za ogled okoliških vrhov, ki so bili ožarjeni od sonca. Tri ure smo porabili, da smo prišli do sedežnice na Orlovih glavah in skoraj vsak izmed nas je zavriskal od veselja, ko je prispel do nje. S sedežnico smo se odpeljali do Ski hotela in v bližnji brunarici potešili žejo s pivom. Po uri počitka smo se z gondolo odpeljali v dolino, kjer nas je čakal kombi, da nas odpelje domov. Voznik Pavle nas je razveselil s steklenico borovničevca, kar je še povečalo naše veselje, da smo brez nezgod in srečno prišli do cilja. Med vožnjo proti domu smo v veselem razpoloženju komentirali našo pot in si želeli, da čimprej prispemo v športni park na Drenovem griču. Ob 17. uri nas je v športnem parku že čakal zaboj piva in dobrodošlica vseh, ki so nas že nestrpno pričakovali. Murči nas je nato povabil še v Ribiški dom v Sinji gorici na postrvi. Ob obujanju spominov na prehojeno pot smo sklenili, da drugo leto organiziramo podoben izlet. Udeleženci te ture: Miha Petkov-šek, Franc Jelovšek-Murči, Miro Jerina, Jožko Ogorevec, Lojze Petkovšek, Boris Rus, Sandi Kavčič in Andrej Petkovšek se ob tej priliki zahvaljujejo za pomoč, ki so jo prispevali Franc Jelovšek-Murči, glavni pokrovitelj, saj je prispeval za majice, s katerimi smo ponesli ime Športnega društva DREN tudi v naše gore. Prav tako se zahvaljujemo za pomoč Gasilskemu društvu Drenov grič - Lesno brdo in voznikoma Tonetu in Pavlu, gostilni Kavčič in mizarstvu Jelovšek. Planinski pozdrav vam vsem pošiljajo DRENOVŠKI VANDROVCI! Sestavil: LOJZE PETKOVŠEK Udeleženci ekološkega tabora v Bevkah KAJ SE JE ŠE DOGAJALO POLETI Ekološki tabor Bevke '92 Zeleni Vrhnike so na pobudo predsednika dr. Marjana Vez-jaka v tednu od 29. junija do 4. julija organizirali ekološki tabor Bevke '92. Na njem je sodelovalo dvanajst učencev tedaj sedmih, sedaj že osmih razredov vrhniške in borovniške osnovne šole. Prijavilo se jih je sicer veliko več, a so lahko učitelji biologije zaradi pomanjkanja denarja izbrali le po enega iz vsakega razreda. Pri tem so upoštevali predvsem zanimanje za probleme, povezane z ekologijo, pa tudi splošni učni uspeh. »Del mladih ljudi,« pravi gospod Vezjak, »kaže zelo veliko občutljivost za težave, povezane z varovanjem okolja, zato je tudi njihovo zanimanje za ekologijo večje. Tem obvezni program v šoli po našem mnenju ne nudi dovolj. Prav njim je namenjen naš tabor. Škoda le, da se ga niso mogli udeležiti vsi, ki so to želeli.« Tudi Bojan Gabrovšek, ki je vodil tabor skupaj s Terezo Oblak in Jernejem Mrzeljem meni: »Mlade je treba ne le učiti, ampak predvsem vzgajati za prihodnost. Pomembno je, da sami začutijo utrip narave, povezanost človeka z njo in predvsem, da o tem začnejo sami razmišljati. Tudi mi nismo sprejeli nalog voditeljev tabora kot člani stranke, ampak - če se lahko tako izrazim - kot pripadniki zelenega življenja na Zemlji.« Program tabora je bil zastavljen dokaj široko. V ponedeljek dopoldne so se udeleženci s pomočjo socialne delavke Lučke Kenk najprej spoznali med seboj, popoldne pa se je začelo zares. Študent geologije Andrej Smrekar je predaval o nastanku in zemljepisnih značilnostih Ljubljanskega barja in okolice. Naslednje dopoldne so šli na izlet do Ljubljanice, kjer so se pogovarjali o mejnih področjih znanosti in z Videokamera ki jo je posodil videoklub OS Ivana Cankarja, snemali žuželke in rastline. Popoldne je bilo na sporedu predavanje Jane Horvat o zgodovini Barja in okolice, dopolnjeno s prikazom diapozitivov. Naslednji dan, v sredo, je biologinja Ivana Le-skovar predstavila rastline na tem območju, tečajnike opozorila na ogrožene med njimi, popoldne pa so si jih ogledali v naravi. Da ne bi bilo prenaporno in preveč dolgočasno, so poskrbeli tudi za zabavo in zvečer skupaj odšli v disko v Bevkah. Naslednje jutro pa spet zares, saj je bilo zjutraj na pro- gramu predavanje Tomaža Trilerja o pticah na Barju. Popoldne so videli, kako se ptice lovijo v mreže, jih obročkali in si od blizu ogledali približno deset vrst. Predavatelj jim je predvajal tudi petje ptic, posneto na kaseti. Skupaj so skušali ugotoviti, za katero vrsto gre, a se, kot sami pravijo, niso najbolje odrezali. V petek dopoldne so poslušali predavanje o glivah na Barju in odšli do osamelca, kjer so si jih tudi ogledali. Popoldne je g. Andrej Petrovič govoril o lovu in predvsem o varovanju divjadi na Barju. Zvečer je bila »poslovilna« zabava, čeprav se tabor še ni končal. V soboto je bilo namreč še najbolj zanimivo. S kombijem, ki ga je - tako kot prostor v šoli v Bevkah - dala na voljo OŠ Log-Dragomer, so se odpeljali na izlet po Barju. Pogovarjali so se o vsem, kar so na taboru novega izvedeli, si ogledali fosile v kamnolomu na Lesnem Brdu, bili pa so tudi pri čebelarju, kjer so poskusili domači kruh in med. Denarna sredstva za tabor je zagotovila SO Vrhnika, sponzorirala pa sta ga še Gambit d.o.o. iz Ljubljane in picerija Boter z Vrhnike. Vsi sodelavci in predavatelji so se honorarju odpovedali. DARINKA KODERMAN 11 M;; Ob 50. obletnici ustanovitve Dolomitskega odreda so se borci tega odreda srečali v Ribiškem domu. Tako se je v soboto, 5. 9. 1992, zbralo kar precej nekdanjih soborcev Dolomitskega odreda. Srečanje so izrabili tudi za letno skupščino odreda ter izvolili novo vodstvo domicilnega odbora. Nov odbor bo vodil Vrhničan, Janez Rozman. Slavnostni govornik pa je bil Rudolf Hribernik-Svarun. S.S. ZGODOVINSKI DOGODEK Italijani plezajo po Ellesovih lestvah Majhno podjetje ELLES iz Borovnice, ki se je vseskozi borilo za obstoj v gospodarskem svetu, je v letošnjem juliju prvič izvozilo v Italijo 500 kosov A lestev. Nemalo zaslug ima tudi direktor podjetja, ki skupaj zaposluje 25 delavcev, Franjo MODRIJAN. Z njim smo se pogovarjali predvsem o sedanjem poslovanju ter o velikih težavah s pridobivanjem novih trgov. Težave so se eačele z zaprtjem bivšega jugoslovanskega trga, saj so v Srbijo, na Hrvaško in v BIH prodali okoli 50% svoje proizvodnje, v glavnem elektroinštalacijskega programa. (V celotni proizvodnji je ta še do nedavnega pomenila 80%, lesni program pa 20%). Odločili so se za večjo proizvodnjo lesnega programa, predvsem podstrešnih stopnic in različnih A lestev. S tem pa se je pričel boj za prodajo teh izdelkov na domačem in tujem trgu. Obiskali so precej lesnih kupcev v Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji in Nemčiji. Ugotovili so, da je na teh trgih veliko ponudb enakih izdelkov z nizkimi cenami iz vzhodnih držav, predvsem iz Češke. S sedanjo tehnologijo in visokimi stroški teh cen ne morejo dosegati. Tujcev namreč ne zanima, od kod je proizvajalec, pomembna sta kakovost in cena. Pripravljeni so sicer tudi sovlagati v proizvodnjo, vendar s pogojem, da je podjetje v zasebni lastnini. Po vseh razgovorih jim je v juliju, kljub slabši tehnološki opremljenosti, le uspelo izvoziti 500 kosov A lestev za italijanskega kupca. Ta izvoz se je septembra ponovil, načrtujejo pa, da bodo tudi do konca leta vsak mesec izvozili enako količino. Direktorja podjetja smo povprašali o nadaljnji proizvodnji elektro programa? Sama proizvodnja in pro- daja sta se zmanjšali za polovico, vendar pa je glavni problem v tem, da sedanji izdelki niso primerno oblikovani in standardizirani za prodajo na zahodna tržišča. Prav sedaj potekajo intenzivni razgovori z dvema proizvajalcema inštalacijskega materiala iz Nemčije. Obstaja možnost kooperacije, vendar pa je njihova proizvodnja na tako visoki tehnološki stopnji, da bi ELLES težko dosegel konkurenčne cene. Zaenkrat kaže le na možnost montažnih del, ki pa v strukturi cene izdelka predstavljajo le 5 do 6 odstotkov. Ob razgovoru o težavah in uspehih ELLESA smo izrabili priložnost ter Franju MODRIJANU postavili še nekaj zanimivih vprašanj: Kako ocenjujete delovanje ukrepov sedanje republiške vlade? Mislim, da so sedanji ukrepi vlade pravilno naravnani, vendar pa bo uspešna šele tista vlada, ki bo uspela znižati družbene stroške na raven, sprejemljivo za sedanjo stopnjo gospodarske razvitosti. Slišimo lahko za zelo pozitiven odnos do Slovenije v razvitem svetu, kar bi morali s pridom izkoristiti, bolj izrabiti znanje in Direktor Franjo Modrijan Pošiljko v Italijo nalagajo energijo mladih, obetajočih strokovnjakov na vseh področjih. V občinski skupščini ste delegat socialistične stranke, kako ocenjujete delo vrhniške vlade? Nova občinska struktura je našla posluh za dokončanje začetih investicij v prejšnjem obdobju (semaforizacija Vrhnike, vrtec v Borovnici, javna razsvetljava in drugo). Premalo pozornosti pa namenja vzdrževanju infrastrukture, predvsem cestnega omrežja. Uspela tudi ni pridobiti več sredstev iz republiškega proračuna, predvsem ministrstva za obrambo, saj je Vrhnika, kljub številnim protestom, še vedno precej vojaško mesto. Več bo treba narediti na področju razvoja drobnega gospodarstva in obrti, ki imajo po mojem mnenju možnosti razvoja in zaposlovanja v občini. V predlogu nove komunalne ureditve je Borovnica omenjena kot samostojna občina. Kaj mislite o tem? Borovnica ima možnosti kot samostojna občina, saj po znanih podatkih Borovničani prispevamo v občinski proračun več kot 20 odstotkov raznih prihodkov. Zato mislim, da bi Borovnica v občinskem proračunu morala dobiti glede na svoj prispevek precej več sredstev kot sedaj. Letošnje sušno poletje je marsikje povzročilo pomanjkanje vode. Pred 10 leti ste bili član strokovnega teama za vodooskrbo občine Vrhnika. Kako sedaj gledate na takratne odločitve? V obdobju 1981/82 so bile res velike polemike o strokovnih rešitvah vodooskrbe na Vrhniki za dolgoročne potrebe. Menim, da je bila ena najpomembnejših odločitev takratnega Izvršnega sveta pod vodstvom Franca Krašovca, izbira Borovniškega vprašaja kot glavnega vira za oskrbo občine z vodo. Poudariti moram vsestransko strokovno pomoč Zavoda za načrtovanje Vrhnika in vztrajnega in požrtvovalnega strokovnjaka inž. Zvo-neta Menceja iz Dragomerja. Pravilnost odločitve je bila potrjena tudi na obeh referendumih tako leta 1982 in leta 1985, vidna pa najbolj ob sušnih obdobjih. V razgovoru z vami pa ne moremo mimo vaše velike ljubezni - košarke. Več kot 20 let ste bili aktivni igralec, med drugim tudi v ekipi, ki je igrala v takratni II. zvezni ligi. Kako vidite perspektivo tega tradicionalnega športa v občini Vrhnika? Razmere v slovenski košarki so se v sedanjem času popolnoma spremenile. Odnosi v klubih so se skoraj profesi-onalizirali. Ekipe iščejo bogate sponzorje, s tem si zagotavljajo sredstva za nakupe kakovostnih igralcev. Manjši klubi teh možnosti nimajo in se morajo zadovoljiti z domačimi igralci. Vrhnika je sposobna finančno podpreti eno ekipo, ki bi igrala v I. državni ligi, zato pa bo potrebno več posluha in več sodelovanja med obema članskima ekipama iz Borovnice in Vrhnike ter podpore vrhniškega gospodarstva. In za konec še vaše mnenje o bližajočih se volitvah. Volitve moramo Slovenci pametno izkoristiti in se svetu izkazati kot zrel narod, kateremu demokracija v pravem pomenu besede ni tuja. Glavna naloga volivcev bo zato izbrati ljudi, ki jim zaupajo in za katere so prepričani, da so sposobni podrediti lastne interese splošnemu napredku in blaginji vseh ljudi. Pri tem po mojem mnenju pripadnost stranki ni najpomembnejša, kar je pokazalo že prvo večstrankarsko obdobje zadnjih dveh let. Spraševal je: SIMON SEUAK V MESECIH: FEBRUAR, APRIL, OKTOBER, DECEMBER BALAJC GEZA 61360 VRHNIKA Pavkarjeva pot 9 V vseh krajevnih skupnostih na območju občine Vrhnika od 1. 5. 1992 dalje, na osnovi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika št. 2/2-sl/92 z dne 9/3-1992, opravljam dimnikarsko službo, t.j. čiščenje in pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Razpored dimnikarskih del po dnevih, mesecih in krajevnih skupnostih je objavljen posebej in prosim vse krajane, da, če bo le mogoče, upoštevajo urnik. Za vse storitve pa se priporočam s kakovostno opravljenim delom. RAZPORED DELA V MESECIH: JANUAR, MAREC, MAJ, NOVEMBER I. PONEDELJEK Vrhnika - Pot na Košace, Ljubljanska cesta, Robota cesta Blatna Brezovica I. TOREK Vrhnika - Partizanski tabor, Ob progi, Sivkina ulica, Možinova ulica, Blatna Brezovica I. SREDA Vrhnika - Delavsko naselje, Opekarska ulica Bevke I. ČETRTEK Vrhnika - V zatišju, Travniška ulica, Ob izviru, Mokrice, Vrtnarija, Kolodvorska ulica Bevke I. PETEK Vrhnika - Jelovškova ulica, Na livadi, Rožna ulica, Kuclarjeva ulica Mala Ligojna I. SOBOTA Delo po naročilu strank. II. PONEDELJEK Stara Vrhnika Velika Ligojna II. TOREK Stara Vrhnika Velika Ligojna II. SREDA Stara Vrhnika Borovnica - hišni sveti in centrale II. ČETRTEK Vrhnika - Gradišče, Kurirska pot Sinja Gorica II. PETEK Vrhnika - Gradišče, Kurirska pot Sinja Gorica II. SOBOTA Delo po naročilu strank. III. PONEDELJEK Vrhnika - Hrib, Na Klisu, Močilnik Drenov grič III. TOREK Vrhnika - Cesta 6. maja, Drenov grič III. SREDA Vrhnika - Na zelenici, Drenov grič III. ČETRTEK Vrhnika - Poštna ulica, Krpanova ulica Lesno brdo III. PETEK Vrhnika - Cesta gradenj Log - Cesta borcev, Cesta v Mole, Hercegovskega odreda, Rimska cesta, Ulica 8. maja III. SOBOTA Delo po naročilu strank. IV. PONEDELJEK Verd - Cankarjevo nabrežje, Kotnikova cesta, Cesta na Barju, Čolnarska cesta, Brigadirska cesta Log - Ob potoku, Cesta v Hrastovec, Cesta v Lipovec, Rimska cesta, Ulica OF in drugo IV. TOREK Verd - Janezova cesta, Kačurjeva cesta, Cesta na polju, Ledina Log - Loška cesta, Rimska cesta, Vr-hovčeva cesta, Dolomitskega odreda IV. SREDA Verd - Jagrova cesta, Cesta krimskega odreda, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta Log - Cesta na Ferjanko, Pionirska, Cesta Ivana Kavčiča Borovnica - hišni sveti, centrale IV. ČETRTEK Verd Log - Barjanska cesta, Loška cesta, Molska cesta IV. PETEK Verd Borovnica - Zavrh, Pokojišče, Padež, Lašče, Pristava IV. SOBOTA Delo po naročilu strank. I. PONEDELJEK Vrhnika - Stara cesta, Kopališka ulica, Vas Dobovičnikova ulica Borovnica - Dol pri Borovnici I. TOREK Vrhnika - Stara cesta, Ob Ljubljanici, Lošca, Dobovičnikova ulica Borovnica - Dol pri Borovnici, Laze I. SREDA Vrhnika - Na klancu, Prečna pot, Pot v Močilnik, Tičnica Borovnica - Laze, Ljubljanska cesta, Zalarjeva cesta I. ČETRTEK Vrhnika - Na klancu, Usnjarska cesta, Betajnova Borovnica - Zalarjeva cesta I. PETEK Vrhnika - Čuža, Mrakova cesta, Sušni- kova cesta, Betajnova Borovnica - Pot na Malence, Na griču, Švigljeva, Cerkova I. SOBOTA Delo po naročilu strank. II. PONEDELJEK Vrhnika - Petkovškova ulica, Idrijska cesta, Pri lipi Borovnica - Ramovševa cesta, Miklav- čičeva, Paplerjeva, Molkov trg II. TOREK Vrhnika - Pot h Trojici, Med vrtovi, Kolesarska pot, Ob potoku Borovnica - Rimska cesta, Pot v Jele Dražica II. SREDA Vrhnika - Ob Beli, Prisojna pot, Pot h studencu Borovnica - Mejačeva, Gradišnikova, hišni sveti in centrale II. ČETRTEK Vrhnika - Notranjska cesta Borovnica - Brezovica pri Borovnici II. PETEK Vrhnika - Gabrče, Cankarjev trg Borovnica - Niževec, Ohonica, Zabo-čevo II. SOBOTA Delo po naročilu strank. III. PONEDELJEK Vrhnika - Tržaška cesta Borovnica - Ulica Bratov Mivšek, Miku-ževa III. TOREK Verd - Podgora Vrhnika - Raskovec Borovnica - Ljubljanska, Obrtniška, Ulica bratov Debevc, Pod goro, Dem- šarjeva III. SREDA Vrhnika - Pavkarjeva pot Borovnica - Breg pri Borovnici III. ČETRTEK Vrhnika - TurnovŠe Borovnica - Pako III. PETEK Vrhnika - Grilčev grič, Mirke Dragomer - Kotna pot, Kratka pot, Mirna pot, Pot na Polane, Ob gozdu, Vrhna pot III. SOBOTA Delo po naročilu strank. IV. PONEDELJEK Smrečje Dragomer - Pot ob Snežaku, Pot za stan, Lepa pot, Stara cesta, Na vasi, Pod Lovrencem IV. TOREK Podlipa Dragomer - Dragomerška, Laze, V Loki, Na grivi, Ljubljanska cesta IV. SREDA Podlipa Borovnica - hišni sveti in centrale IV. ČETRTEK Zaplana Lukovica - Partizanska pot, V dolini, Vrhniška cesta, Cesta za Tičnico Bistra IV. PETEK Zaplana Lukovica - Pod gradom, Na pobočju, Vrhniška, Pot na Plešivico IV. SOBOTA Delo po naročilu strank. IZBOR SIMBOLA BODOČE OBČINE BOROVNICA Krajevna skupnost Borovnica je letos v juniju razpisala nagradni natečaj za znak (grb) bodoče občine Borovnica. Na natečaj je prispelo deset predlogov, od katerih je strokovna komisija, ki jo je imenoval Svet krajevne skupnosti Borovnica, v ožji izbor uvrstila štiri. Ker komisija želi, da bi prebivalci borovniške kotline znak sprejeli za svojega, se je odločila, da končni izbor znaka prepusti širšemu krogu občanov. Tako bo izbran znak, ki bo glede na poslane kupone prejel največ glasov. Glasuje lahko vsak krajan s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Borovnica. Posameznik lahko glasuje le enkrat. Upoštevali bomo pravilno izpolnjene kupone, poslane po pošti ali oddane v zaprti kuverti na sedežu Krajevne skupnosti Borovnica, Paplerjeva 15, 61353 Borovnica. Rok za oddajo kuponov je 15. oktober 1992. Vsi oddani kuponi bodo vključeni v nagradno žrebanje, ki bo na javni prireditvi v drugi polovici novembra 1992, kjer bo tudi predstavljen izbrani znak Borovnice. GLASOVALNI KUPON ZA IZBOR ZNAKA BOROVNICE Glasujem za znak pod zaporedno številko: 12 3 4 Ime in priimek:_ Naslov:_ BOROVNICA V izbiro simbola so vključeni rezultati javnomnenj-ske raziskave v NAŠEM ČASOPISU. Poleg borovniškega mostu sta bila predlagana še močvirski tulipan in slapovi PEKEL. Odločila sva se za prvega, ker: - se je zanj odločilo največ krajanov, - je preprost, pa še vedno značilen in dovolj realističen, - je pregleden, bolj razpoznaven in uporabnejši za druge namene (odtis na dopisih, zastava in drugo). Razmišljala sva tudi o vključitvi preostalih dveh predlogov, vendar bi kopičenje znakov in detajlov bilo zaradi navedenih razlogov neustrezno in estetsko neprimerno. Izključila sva možnost uporabe preostalega stebra ter se rajši odločila, da nakaževa celotno konstrukcijo, ker je bolj razpoznavna in estetsko stabilnejša kot pa ruševina. Viadukt predstavljajo trije dvoetažni oboki od skupno petindvajsetih. Stebri niso zaključeni, tako da je z obeh strani nakazano nadaljevanje. Avtentična konstrukcija ima sicer močno izražen lok (majhen krivinski radij), vendar sva ga izpustila, ker bi simbol Preveč spominjal na amfiteater. Most je izdelan v sivi barvi - HKS 91 K (stebri so bili zidani iz klesanega kamna). Rdeči obokani del je namerno izpuščen zato, da je zmanjšan premočan realističen učinek, ki se ne sklada z izrazito abstrahi-ranim ozadjem. Podlaga grba je razdeljena na osem barvnih ploskev v modri HKS 46 K in zeleni barvi - HKS 54 K. Modre ploskve nad spodnjimi arkadami rnostu predstavljajo izvire (na ta način so s kombinacijo barve in ploskve v ozadju inkorporirani slapovi v PEKLU), ki se skupaj z drugimi vodotoki v bližini fnostu zlijejo v enoten tok - Borovniščico. Predstavlja io modro polje, ki poteka pod srednjim obokom mostu. V spodnjem delu pa dve zeleni polji, povezani 2 mostom, predstavljata dva hriba (realistični po-")en), širši pomen pa takšna kombinacija dobi s klasično simboliko mostu, povezava med različnimi svetovi, kar je nenazadnje funkcija mostu tudi bila. Dve zeleni polji v zgornjem delu, povezani v stičišču z modrim poljem v spodnjem delu, predstavita dve dolini (levo polje Strmec in desno polje pekel). Obe dolini sta simbolizirani v zeleni barvi, ker uPava, da bo tudi »leva« dolina spet postala zelena v pravem pomenu besede. Znak sem oblikoval glede na smernice iz javnega mnenja Borovničanov, da bi postal naš simbol borovniški most ali soteska Pekel. Bil naj bi preprost, vendar bi povedal vse. V svojem predlogu sem združil most in Pekel skupaj, pa še nekaj svojega sem dodal, kar mislim, da je tudi neke vrste znamenitost Borovnice in (ali) njene okolice. To je Barje (Morostarji). Na spodnjem delu znaka se to izraža kot prekinjene črte (polja) na »mokri« podlagi. V srednjem delu se pojavlja oblika mostu, ki ostaja v beli barvi oziroma barvi materiala, iz katerega bo izdelan, zadaj pa mogočen slap, ki ponazarja oziroma simbolizira celotno sotesko Pekel z vsemi večjimi in manjšimi slapovi. Soteska se pojavi na zgornjem delu znaka, kjer je temnejše zeleno polje. Zasnova in oblika znaka je že narejena tako, da daje možnosti izdelave kot relief, ki bo v bodoče večkrat potreben (razni znaki, odlikovanja, značke, priponke, obeski itn.). Relief je zamišljen tako, da ga je mogoče izdelati iz različne kovine in potem simbol postane zlat, srebrn, bronast,..., kot je bilo že prej omenjeno. Za pečate in tisk je predvidena obdelava v črno beli tehniki. Osnovni obliki sta dve: okrogla in oblika grba, tako da bi se lahko uporabljali obe, saj se vsebina ne spreminja. Barve so tri: zelena - Borovnica je obdana z zeleno barvo, to so širni gozdovi okrog nje in Barje; svetlo modra - voda iz soteske, slapovi ter velike zaloge pitne vode na Mahu; bela - svetloba osnovnega simbola. V zastavi, ki sem jo oblikoval malo drugače, kot je v navadi, morajo ostati enake barve kot v grbu, to so zelena, ki je vedno na vrhu, modra, ki je v spodnjem delu, ter bela, kjer se lahko tudi postavi simbol oziroma grb, v sredini. Pogojni elementi - SLAPOVI, MOST - VIADUKT in STEBER - so vključeni v zaščitni znak v treh različnih tehnikah in s tem poudarjajo vsak element posebej. 1. SLAPOVI: črtno - linijska tehnika Ponaztarjajo razgibanost in lepoto grape v Peklu. Pri barvni različici je linijski raster podložen z modro barvo (PANTONE 300 C), ki z vrhnjega dela (100%) prehaja proti sredini znaka v belo. Slapovi niso podloženi z nobeno barvo, da dosežemo večji kontrast in da ustvarimo večjo dinamiko. 2. MOST - VIADUKT: grafična tehnika - kontrast Silhueta viadukta v sredinskem delu znaka za stebrom ponazarja nekdanjo mogočno gradnjo, ki je povezovala levi in desni breg - Dunaj in Trst. Črno-beli kontrast pripoveduje gledalcu, da je še vedno zelo jasno prisoten pri domačinih, čeprav ga že dolgo ni več. Izbrane so samo linije, ki so bile zelo značilne za viadukt. 3. STEBER: risarska tehnika - realistični prikaz Center znaka je mogočen steber, ki še vedno krasi Borovnico, ter pomeni center kraja-občine. Gledan je s strani Pekla proti odprti dolini, kar naj bi dalo tudi neko simboliko. Pri barvni varianti je steber podložen spodaj s sivo (PANTONE 422 C), ki prehaja na belo v višini 2/3 stebra. (Pri ČB tehniki sivo nadomestimo s 35% črno.). Pod stebrom ter na levi in desni strani je zelena (339 C), kar ponazarja ekološko čisto dolino in okolico. Barva navzgor tudi prehaja v belo. Levi, desni in spodnji trikotniki so modre barve - prisotnost vode oz. talnice. Barvna različica vsebuje tudi siv rob, kar daje znaku večjo kompaktnost in vidljivost. MG1ICA Lepota in dopadljivost znaka sta ponavadi posledica logičnega in postopnega pristopa pri izdelavi znaka in napisa. Vendar pa mora oblikovalec upoštevati pri izdelavi nekaj temeljnih pravil: ENOSTAVNOST je eno takih pravil, brez prevelikega števila simbolov in z enostavnimi potezami, kar zagotavlja, da bo znak dovolj zapomljiv in berljiv. V prikazanem primeru je osnovni lik, iz katerega sem izhajal, KVADRAT, znotraj katerega se po logični razporeditvi (zlati rez) eden nad drugim zvrstita znak in napis. Naslednje tudi zelo pomembno pravilo je tipografija izpisa - to je oblika črk v izpisu, ki mora na nek način odražati REALNOST. V tem primeru je uporabljena na novo izrisana tipografija (s tem se izognemo plačilu copywright pravic), ki lahko odraža stabilnost, moč in nežnost hkrati, obenem pa s svojimi visokimi črkami lahko spominjajo tudi na KOLONE MOSTU, čemur dolgo ime Borovnice le še dodatno prispeva. Različna UPORABNOST v barvi in obliki je prav tako lastnost dobrega znaka saj omogoča enkrat sredinsko, pokončno ali ležečo uporabo (dopisni papir, štampiljka, pano, tabla ob cesti). BARVA znaka in napisa naj bi bila barva gozda, saj GOZD popolnoma obvladuje Borovniško dolino in ji daje svoj značaj. Zaradi uporabnosti (fotokopije, telefaks, tisk) sem pripravil tudi različico v črni barvi, saj je zelo preprosta in cenena pri tisku. Se nekaj besed o grbu. Grbi so stvari, vzete iz zgodovine, in odražajo tradicijo oblasti in s tem trdnost sistema. Grbi so in so bili privilegij mest. Znak, katerega sem vam predstavil, ni delan za zgodovino (čeprav je iz nje vzet), temveč za prihodnost. Če pa bo Borovnica v prihodnosti kdaj pridobila mestne pravice, se grb po potrebi izvede iz treh kolon borovniškega mostu. KS BOROVNICA KOMISIJA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO ZNAKA BOROVNICE :;:v::::,¡:::";::í;:::;í:'S: Borovničani vabijo Prihodnje leto bodo Borovničani priredili veliko »fešto« v čast občinskih sklepov in odlokov, ki so v neznansko korist njihovemu edinemu preostalemu stebru nekdanjega železniškega mostu. Zadnji Odlok o zaščiti ostankov borovniškega viadukta so sprejeli lani 30. oktobra na seji IS SO Vrhnika. Tudi v »gnilem delegatskem sistemu« so o potrebni zaščiti tega stebra veliko razpravljali na vseh ravneh: od borovniške KS do občinskih skupščinskih sej. Celo železnica je tedaj še imela denar in je ponudila znatno vsoto za morebitno soudeležbo pri zavarovanju stebra, če bi se seveda kdo lotil tega posla, pa se ni. Poročilo o takih prizadevanjih v korist ostanka mostu sežejo v leto 1963, ko so na občinski seji zbora proizvajalcev 12. aprila 1963 sprejeli sklep, da poleg drugih objektov sodi med spomeniško varstvene objekte tudi steber viadukta v Borovnici. Sklep je bil objavljen 7. junija 1963 v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, na strani 187 (evival). Zato bodo Borovničani povsem upravičeno z velikim slavjem praznovali tridesetletnico poskusa vsestranske skrbi za zaščito njihove znamenitosti. Vsi, ki bi radi s svojim nastopom popestrili program proslavljanja, se bodo lahko prijavili Iniciativnem odboru v predpustnem času. FRANČIŠKA CELARC Moja »šica« Pod tem naslovom bi moral biti v junijski številki Našega časopisa objavljen zapis pogovora, ki sem ga pripravila z (že upokojeno) vrhniško učiteljico. Je ena tistih, ki mi je ostala v spominu iz šolskih dni, saj ni bila zgolj suhoparna »podajalka« šoloobvezne snovi, ampak je bila in je še vedno predvsem ČLOVEK. Takrat davnega leta 1949 je peljala naš tretji b razred na izlet na Reko. Večina nas je prvič videla morje, ladje, črne mornarje. Na železniško postajo Verd smo se vrnili zvečer ob 11", ko je bila že trda tema. Seveda smo bili vsi peš, jaz pa sem imela še to smolo, da sem morala sama proti Pod-gori. Bilo me je neznansko, strah. Učiteljica je to opazila in me pospremila dobršen del poti, potem pa se je sredi noči sama peš vračala domov proti Vrhniki. In katera je ta učitelj-cia? Ne smem povedati, ker jo je strah. Vidite: z njo sem se dogovorila za pogovor. Prijazno me je sprejela, mi ponudila kavo in poklepetali sva o stvareh, ki so me zanimale. Natipkala sem najin pogovor in ga ji poslal v »cenzuro«. Strinjala se je z objavo. Nekaj dni kasneje pa sem dobila njeno pismo, v katerem je prosila, naj sestavka ne objavimo, ker bi bila potem preveč izpostavljena mulariji, ki je že prej večkrat razgrajala po njeni ulici in okrog hiše. Potem bi bilo najbrž še huje, saj bi bilo iz zapisa moč ugotoviti, da živi sama in mladi znajo biti pozno v noč zelo nesramni in razgrajaški! In zdaj razmišljam: Starši smo dostikrat siti svojih dveh, treh otrok, učiteljica pa se razdaja leto za letom razredom s po trideset otroki. Koliko potrpljenja, razumevanja, živcev pa tudi ljubezni je vtkano v njeno delo. In čisto na koncu se boji! Meni je takrat davnega leta 1949 pomagala premagati strah, jaz pa sem danes brez moči, ko je strah mojo »šico«... FRANČIŠKA CELARC (KOTIČEK, KI GA PRIPRAVLJAJO V DOMU UPOKOJENCEV NA VRHNIKI) Naš glas naj seže do vas Pozdravljeni! Spet se oglašamo iz Doma upokojencev na Vrhniki. V prejšnji številki Našega časopisa smo obljubili poročilo z izleta. Tako Vam v nadaljevanju posredujemo kar nekaj mnenj udeležencev. Povprašali smo jih, kaj jim je bilo všeč in s čim niso bili preveč zadovoljni. »Dobro se mi zdi, da sem v Stiškem samostanu srečala patra Ašiča. Povedal mi je, da nimam postelje prav obrnjene. Pripombo pa imam na kosilo in tudi kava ni bila dobra.« .(Marjana Menart) »Všeč mi je bila družba, spremstvo in šofer. Narobe pa je bilo, da se nismo prej ustavili na kavi, da je bil grad Bogen-šperk zaprt in da nismo nič peli domov grede.« (Stane Dolar) »Naužili smo se zelenja, narave, všeč mi je bila tudi Forma viva in razstava v domu na Sredi junija je šest naših stanovalk obiskalo cvetlično razstavo v Ljubljani v Cekinovem gradu. Sredi julija je bila pri nas »likovna delavnica«. Obiskala nas je likovna pedagoginja iz bližnje šole. Pod njenim vodstvom so nastajali reliefi in različni okrasni predmeti iz gline. V začetku septembra smo na našem dvorišču pripravili piknik. Udeležilo se ga je zelo veliko stanovalcev in delavcev Doma: ga. direktorica, glavna sestra, sestre, negovalke, kuharice, ekonoma, hišnika in drugo. Za glasbo je bilo poskrbljeno, igrali so »Stari po- Tisju. Vendar pa je vodička premalo povedala o NOB na tem območju.« (Marjana Maček) »Tako lepo je dišalo po senu na Zaplazu. Ravno so ga obračali in pravi lojtrnik je čakal tam zraven. Škoda le, da je bil zaprt grad Bogenšperk.« (Julka Molek) »Všeč mi je bilo, da smo šli po zdravilno vodo za oči k izviru na Zaplazu. V slabem spominu pa mi je ostalo, ker drugi dan nisem nič slišala zaradi višine.« (Fani Nusdorfer) »Pot mi je bila všeč, na vsak način pa je bilo premalo postankov. Če bo še tako, ne bom šel več na izlet!.« (Jože Lenič) »Dobre so bile divje češnje. Grajski vrt na Bogenšperku bi mi bil pa še bolj všeč, če bi bil moj.« (Hermina Maček) vratniki«, nekateri so tudi zaplesali. Za hrano in pijačo je bilo ne samo dobro, odlično poskrbljeno. S tem so bili vsi zadovoljni. Kdor se ni mogel udeležiti piknika, je dobil za večerjo kar obilno zakusko v sobo. Tudi naša fotokronika je postala za nekaj fotografij bogatejša. Za šalo pa še tole: na pikniku je bil tudi neki očka z malim sinkom, ki je junaško povedal: »Očka, jaz pa ne bom šel nič v šolo, bom šel kar v službo.« Sredi septembra so nekateri naši stanovalci obiskali cvetlično razstavo v Volčjem po- toku. Peljal jih je hišnik s kom-bijem. Rado bi šlo več stanovalcev Doma kot je prostora v kombiju. Tam je bilo prelepo, videli smo prekrasno cvetje, ki je bilo lepo aranžirano, in drevesa, menda z vsega sveta. Tam smo srečali tudi našo znanko Marjano Deržaj. Obljubila je, da bo prišla k nam, če jo bomo povabili. Čeprav je omenjena že v kroniki, zasluži malo več pozornosti. Morda vas zanima, kako se je pravzaprav začelo. To je dolga zgodba. Že dalj časa smo se namreč pogovarjali, da bi nekatere prostore v naši veliki hiši napravili bolj prijetne, tople. Ampak kako? Obrnili smo se na gospo Lučko Selan, likovno pedagoginjo na vrhniški osnovni šoli in prijazno nam je obljubila svojo pomoč. Tako sta njeni učenki najprej poslikali veliko stekleno okno V septembru so štiri stanovalke obiskale Teološko fakulteto oz. razstavo ročnih del invalidov, ki so jo pripravili tam. Dve naši stanovalki sta na razstavi tudi sodelovali s svojimi izdelki. Zdaj smo z našimi »dogodki« na tekočem. Prihodnjič pa nasvidenje. VERA v pritličju. Kot bi posijalo sonce na pisan travnik! Ko pa smo v mislih opremljali prostor, smo se domislili, da bi lahko stanovalci sami po svojih zamislih izdelali nekaj reliefov iz gline. In ker je gospa Lučka rekla, da ji je med počitnicami kar malo dolgčas po poučevanju, smo se lotili dela. Povabili smo vse, ki bi se radi naučili kaj novega, vse, ki so radovedni in ki bi radi pokukali v skrivnosti oblikovanja gline. Tisti julijski četrtek so udeleženci delavnice prihajali počasi, malo obotavljivo. Ne- kateri z običajnim: »Kaj pa bo tukaj? Bom samo malo pogledal.« Kmalu jih je bilo že kakšnih deset in pod njihovimi rokami so nastajale najrazličnejše figure. In da ne boste mislili, da je bila to edina tovrstna izkušnja, je treba povedati, da zdaj vsak petek, ko se Nikoli prej še nisem delala z glino. Poskusila sem, ker so me povabili. Naredila sem cvetlico, mucka in figurico s kužkom. Rajši pa delam rože iz papirja, ker jih znam bolje.« (Marija Ploj) Preden sem prišel v dom, nisem vedel, kaj vse so ljudje sposobni narediti. Človek pa zaradi bolezni ne more naredit vsega, kar bi rad. Tako je bilo tudi na likovni delavnici. Jaz sem lahko samo občudoval, kar so delali drugi.« (Stane Dolar) Če bi lahko napisala nekaj malega, me povpraša Andreja, v zvezi z našo likovno delavnico. Bilo pa je žal tako, da moje srečanje s sicer prijazno likovno pedagoginjo ni bilo prav nič vzpodbudno in veselo. »Kaj pa vi delate?« - »Oh, nič,« rečem, »naredila sem kroglico, jo pritisnila in nastal je gumb.« - »O, ne, to je prelahko, naredite raje ptička, takole, vidite, tako in tako se to dela! Moram priznati, da mi je šlo na jok kot učenki pri pouku. Zato tudi nisem mogla ne takrat ne pozneje ničesar izoblikovati. Tudi druge so bile začetnice, a so imele veselje In uspeh in so marsikaj lepega naredile. Je že tako žal včasih v življenju, da če ni prirojene ročne spretnosti, ne gre in ne gre.« (Vida Štefančič) srečamo pri ročnem delu, kdo prav rad oblikuje tudi glino. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo gospe Lučki Selan in njenima učenkama Katji Petavs in Evi Malavašič za njihovo dobro voljo in trud. Še si želimo sodelovanja z njimi! Da, likovni tečaj. Tudi sama sem se ga udeležila in ko mi je naša delovna terapevtka predlagala, da bi o tem napisala kakšno misel, sem se odločila, da bom res zapisala eno od misli, ki so se mi ob tem delu porajale. Znano je, da vsak človek že ob rojstvu prinese s seboj zasnove nagnjenj in idej, ki bodo rasle z njegovim razvojem. Ko sem obdelovala glino in pri tem opazovala druge, s kakšno zavzetostjo gnetejo in oblikujejo svoje izdelke, sem razmišljala takole: ali ne bi vsaj nekateri od njih postali pravi umetniki, če bi imeli ob svojem doraščanju in dozorevanju srečo, da bi naleteli na ljudi, ki bi jim pri tem pomagali in njihova nagnjenja negovali in vzpodbujali. Ker pa te sreče niso imeli, so nagnjenja, hotenja zamrla in ostala skrita globoko v njih. Ko se je zdaj ponudila priložnost, je to ponovno pokukalo na dan, toda žal, mnogo, mnogo prepozno. Dragi bralci, preberite te vrstice in odločite se za obisk naše vsakoletne razstave. Poleg drugega si oglejte tudi naše izdelke in prepričana sem, da bo marsikdo od vas ugotovil enako kot jaz. (Marjana Maček) V prihodnji številki boste lahko izvedeli več o razvoju in delovanju našega doma in o srečanju, ki ga pripravljamo za konec novembra. Zdaj pa k nasi kroniki! Še o likovni delavnici... Kaj pa pravijo udeleženci? Turistično leto 1993 OCENJEVANJE TRGOVIN Blagajane petim in dva osata September je, za nami pa dolgo, vroče poletje. In dolgo in vroče ocenjevanje vrhniških trgovin. Ocenili smo jih 65. Nemalo dela, vendar široko zastavljena akcija, več ocenjevalcev različnih poklicev in mnenja občanov, da bi bil rezultat kar najbližje resnici. V trgovine smo prihajali nenapovedani, posamično, kakor običajni kupci. Ocenjevali smo zunanjo urejenost, med katere sodijo znaki razpoznavanja, izložba, čistoča in vklapljanje v okolje; notranjo urejenost, kjer je vsekakor spet pomembna čistoča, razvrstitev artiklov in primeren inventar. Ocenjevali smo prodajalce: pristop, prijaznost, urejenost. Še turistična ponudba v trgovini je lahko prinesla dodatne točke in ocene bralcev v dobro ali slabo. Nenazadnje smo v sodelovanju z Rafaelom Jurjevčičem in Društvom invalidov ocenili tudi dostopnost lokalov za invalide in gibanje v njih. Vse preveč pozabljamo, da med nami žive ljudje, ki ne morejo hoditi po stopnicah in mimo preutesnje-nih polic, pa četudi bi radi kupovali in živeli kot vsi. Zavedamo se, da vsega na vsakem mestu ni mogoče zagotoviti. Poskušali smo biti stvarni in upoštevali smo možnost: »ni mogoče«. Tako so rezultati tu in Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu in Izvršni odbor TD Vrhnika smo se odločili, da podelimo PET BLA-GAJAN • trgovini PIKO Sinja gorica. Je prijetna, lepo urejena trgovina, kjer ne manjka prijaznosti; • ZLATO RUNO Ivice Glušič gre v korak s časom, ponudbo oblikuje po željah kupcev, skrbi za obveščenost in ne skopari s prijaznostjo. • Cvetličarna Karmen - tu gre pohvaliti predvsem zunanjo urejenost, ki je gotovo pravi biser v nemogočem okolju. • Boutique IUV, kjer sta zunanjost in notranjost vzorno urejeni, tudi osebje je prijazno in ustrežljivo. • Delikatesa Kmetijske zadruge, ki je najbolj prijetna živilska trgovina. Je pa žal tudi druga stran medalje, kakor radi pravimo. Nič kaj nismo želeli podeliti OSATA, pa vendar se mu nismo mogli izogniti. Dva bomo podelili: • Mlečni trgovini Kmetijske zadruge, ki je zbrala najmanj točk in • Mercatorju za vse trgovine na Vrhniki, ki so na splošno slabo ocenjene. DO Mercator premalo pozornosti posveča tem trgovinam. Menimo, da bi bil skrajni čas, da v te trgovine tudi nekaj investira in jih posodobi. Daleč najbolj moteča je prodaja delikates. Pri tem pa smo kupci zelo občutljivi. Ze ob razpisu smo zapisali, da ne bomo ocenjevali in podeljevali BLAGAJANE in OSATA zato, da bi komu delali reklamo ali da bi koga grajali. Naša želja je, da bi bile dobre trgovine še boljše in da bi se slabo ocenjene potrudile in si morda že prihodnje leto prislužile BLAGAJANO. Vse za dobro nas vseh: prodajalcev in kupcev. Svečana razglasitev in podelitev diplom bo na javni prireditvi v prvi polovici oktobra. Takrat bomo med glasovalci izžrebali dobitnike obljubljenih nagrad' - uokvirjeno fotografijo vrhniškega portala - prispevek ZKO Vrhnika - Monografijo Vrhnike - prispevek SO Vrhnika - 5 x 2 pizzi Pizzerije Boter. Vašega sodelovanja bomo veseli tudi v prihodnje. Če kdo želi dodatna pojasnila glede akcije ocenjevanja trgovin, naj vprašanje pošlje v Turistično-informativni biro, Cankarjev trg 4, 61360 Vrhnika. Na vaše vprašanje bomo pisno odgovorili. V letu 1993 bo v Sloveniji potekala celoletna turistična akcija »Turistično leto 1993«, ki Ima namen, da se Slovenija predstavi Evropi z vsemi svojimi turističnimi zmogljivostmi, naravno lepoto in da predvsem privabi čimveč turistov, kot je že bilo pred leti. Tudi vrhniško turistično društvo je ocenilo, da se je potrebno z vso zagnanostjo pripraviti na akcijo ter Vrhniko z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi danostmi približati turistom. Pripravljena so programska izhodišča, ki naj vzpodbudijo še kakšno nedorečeno misel in idejo ter razpravo oziroma kritiko, predvsem z namenom, da bi izboljšali turistično ponudbo in dejavnost turizma na Vrhniki. Zato Turistično društvo prosi vse zainteresirane, ki lahko pomagajo da svoje ideje in zamisli pisno pošljejo ali oddajo v Informativni pisarni (pod Črnim Orlom). Za lažje razmišljanje pa navajamo samo nekaj poglavitnih ciljev iz osnutka izhodišč: 1. Videz kraja in njegova komunalna ureditev: • urejanje in vzdrževanje ulic, parkov, zelenic, drevoredov, parkirišč, naselkov, vasi, blokov; • ureditev turističnih tabel, kažipotov in napisov; • videzi javnih zgradb, balkonov, oken, vrtov ter odlagališča smeti in čistilne naprave; 2. Priprava turističnih točk: (Bistra s tehničnim muzejem, Močilnik in Retovje, Cankarjeva pot, Sv. Trojica, Stari maln, področje Zaplane in Ulovke, camp pri bazenu, ribiški dom, Podlipska dolina) 3. Obuditev turistične ponudbe z izleti in pikniki ob sodelovanju gostinske ponudbe; 4. Povečati razne dejavnosti za razvoj turizma; • reklamiranje, propaganda; • prospekt in turistični vodič Vrhnike; • organizacija raznih turističnih prireditev (v povezavi z raznimi institucijami); S. S. TIMEOUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 BOGDAN BLAZNIK Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 Velika izbira otroških in odraslih copat (DIADORA, ADDI-DAS, HEAD, SPALDING, coca cola) ter zelo ugodne cene športnih torb. NOVO - NOVO - NOVO - NOVO PREDSEZONSKO ZNIŽANJE SMUČARSKIH ARTIKLOV - smučarske vezi SALAMON 20% - tekaške vezi SALAMON 20 % - razne smuči 20% - smučarski čevlji SALAMON 20% - tekaški čevlji SALAMON 20 % - JAKNE ADIDAS 30% - ROKAVICE ATOMIC 30% Popust velja ne glede na način plačila: - gotovina ali ček; - brezgotovinsko - kreditna kartica, eurocard, amerikan exprès Možnost plačila tudi na 2 čeka, popust je manjši za polovico. Plačilo na 3 čeke brez popusta. Vsi popusti veljajo do 20.10.1992 ali do prodaje zalog. DESETLETNICA DELOVANJA DRUŠTVA INVALIDOV Volja je močna Društvo invalidov Vrhnika v letošnjem letu praznuje 10-letnico plodnega in humanega delovanja. V ta namen so pripravili proslavo, ki je bila v polni kinodvorani Cankarjevega doma. Proslave se je udeležil tudi podpredsednik vlade republike Slovenije Viktor Žakelj. Poleg njega so se svečanosti udeležili še predsednik vrhniškega izvršnega sveta Vili Granda, predsednik zveze društev invalidov Slovenije Vili Medved ter invalidi iz Slovenj Gradca, Radgone, Cerknice in Logatca. Po kratkem kulturnem programu je navzoče pozdravil podpredsednik republiške vlade Viktor Žakelj, ki je poudaril ves trud in življenjsko voljo invalidov v sedanjem težkem času, ko je vedno manj sredstev za razne humanitarne aktivnosti, saj nekateri žive že na robu eksistence. Vendar pa bo sedanja vlada storila vse, da bodo tudi invalidi ohranili sedanji življenjski standard. Nato je besedo prevzel predsednik društva invalidov Vrhnika Janez Petrič, ki je orisal 10-letno prehojeno pot, ki vam jo predstavljamo. Na pobudo ZDIS-a se je v pomladnih mesecih leta 1982 pri SZDL Vrhnika pričela akcija za ustanovitev društva invalidov. Iniciativni odbor za ustanovitev društva je zadevo vzel zelo resno. Po dopustni-škem premoru se je v relativno kratkem času odbor odločil za sklic ustanovnega zbora. Prijetno presenečenje je bil že podatek, da se je zbora udeležilo 116 invalidnih oseb. Izredno posrečena je bila prva sestava 11-članskega izvršilnega odbora, ki je v prvem štiriletnem mandatnem obdobju pokazal izredno zavzetost za delovanje društva, saj je bila udeležba na sejah, verjeli ali ne, 98%. Dobro izdelani načrt bodočega dela društva je v polni meri dala polet in zagon širokemu krogu članstva. Zavedajoč se, da nismo društvo samo za združevanje invali- dov, temveč je naša naloga mnogo širša, samo v naši strategiji dela vanjo postavili na prednostno mesto socialni program - predvsem program ohranjevanja zdravja. Žal smo hitro spoznali, da sredstva, pridobljena od ZDIS-a oziroma Loterije niso zadostna za izpolnjevanje zadanih si nalog in moramo torej poiskati še druge sofinančerje. S petimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi smo uspeli podpisati sporazum o sofinanciranju naših programov. To je bil eden prvih sporazumov na tem področju in je bil prek ZDIS-a razposlan vzorec vsem društvom invalidov v Sloveniji. Ko smo zagotovili finančno podporo za naše programe smo smelo štartali in z vidno uspešnim delom začeli pridobivati novo članstvo. Danes lahko z veseljem povemo, da smo v minulem obdobju v okviru programa ohranjevanja zdravja uspeli nuditi v objektih ZDIS-a bivanje 140 članom in to s popolno poravnavo nastanitvenih stro- Gostje z zanimanjem spremljajo kulturni program. utrinek z razstave ročnih del invalidov. ^kov. Hkrati smo registrirali 70 članov v zdraviliščih. Socialni Program pa ni samo ohranjevanje zdravja. Sodelovali smo Pri pridobitvi stanovanjske pravice za naše člane in opremi 's-teh. Letno oskrbimo 25 do 30 članov z najnujnejšo ozimnico, obiska na domu je vsako 'eto deležno večje število težje °bolelih oseb. V času, ko je na ,ržišču primanjkovalo določenih prehrambnih dobrin, smo s pomočjo trgovskih organizacij nabavljali le-te in jih razde-'jsvali nujno potrebnim. V akciji Odstranjevanja arhitekturnih ovir smo uspeli sprožiti nekaj Prenovitvenih del, sami pa udarniško opravili več kot 300 ur pri ureditvi zunanjosti in izdelavi klančine ter stopnic pri društvenih prostorih. Čeprav Vseskozi dajemo prednost so-oialnemu programu, pa vzpo-r6dno z njim delujemo tudi v športno-rekreacijskem programu. Imamo dobre strelce, Oalinarje, šahiste. Z žensko in moško ekipo smo leta 1989 dosegli prvo mesto v avtoreliju. Posebno pozornost smo namenjali sodelovanju z društvi v regiji pa tudi po Sloveniji. Menimo, da ravno sodelovanje z društvi prinaša bogate izkušnje o delu z invalidsko populacijo. Šest let smo bili nosilci koordinacije Notranjske, pripravili smo prvo srečanje invalidov Notranjske - leta 1989 smo podpisali listino o pobratenju z Dl Slovenj Gradec in z Dl Gornja Radgona. Društvo je odprto za vsa sodelovanja. S svojimi člani se vključujemo tudi v delovanje občinskega Rdečega križa, kjer pomagamo pri pripravi razne pomoči beguncev iz vojnih območij Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Čeprav je naša dejavnost bogata in lahko trdimo tudi uspešna, deluje celotni odbor brez vsakršnih nadomestil oziroma honorarjev, saj smo prepričani, da le s takim načinom dela lahko obdržimo zdravo društvo, v katerem je delo res tovariško. Na koncu je predsednik podelil priznanja najbolj zaslužnim in delovnim članom društva, ki so vseh deset let marsikatero uro in dan prostovoljno podarili za delovanje društva. Priznanja so prejeli: Miro Bizjan, Francka Pristavec, Anica Čamernik, Albin Na-gode, Rezka Bunjevčič, Jože Pivk, Berto Zalar, Tončka Bizjak, Pavle Dobrovolje, Jože Vogrinc, Ivan Potrebuješ, Konrad Benkič, Franc Peterle, Franc Postružnik, Ivan Bran-celj, Miro Mladenovič, Mojca Seljak, Janez Petrič, Miro Šinkovec, Miha Tdminc in Pevski zbor Dragomer. Po končani proslavi je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma otvoritev razstave ročnih del invalidov, ki jo je odprl predsednik Izvršnega sveta Vili Granda. Tako je prvošolčke sprejela učiteljica na Drenovem griču. Prvošolčki prestopili šolski prag Prvega septembra se je uradno pričel prvi šolski dan. 251 otrok iz vse občine pa je resnično prvič pričelo hoditi v osnovno šolo, kjer bodo spoznali mariskaj novega. Vsaka šola se je različno pripravljala na prvi šolski dan, vsi pa so se trudili, da bi prvošolčke čimlepše sprejeli, saj naj bi jim ta dan ostal vsaj nekaj časa v spominu. Vrhniški in ljubljanski policisti ter pripadniki narodne zaščite so poskrbeli za prometno varnost na vseh prehodih v bližini šol. Še posebno svečano je bilo na Drenovem griču, kjer so se v novo zgrajeni šoli šolska vrata sploh prvič odprla. Tu so sprejeli 17 prvošolčkov. Tudi Bevčani so si pridobili en prvi razred, v katerem je 12 učencev. V os- novni šoli Log-Dragomer pa je na prvi šolski dan pričelo hoditi v šolo 34 učencev, ki bodo v dveh razredih. Na vseh teh treh šolah so pripravil krajši kulturni program, vse prvošolčke in njihove starše pa je pozdravil ravnatelj Lovro Novinšek. Na Vrhniki je v osnovni šoli Ivana Cankarja 135 učencev v prvih razredih, v Borovnici pa 53 učencev. Laura je že prvi dan pazljivo poslušala prva navodila v šoli Log-Dragomer. Malo zaskrbljeni in veseli obrazi otrok in staršev prvega šolskega dne v Bevkah. V enem izmed prvih razredov osnovne šole Ivana Cankarja. Bistra '92 Letošnje bistriške kulturne prireditve, že 16. po vrsti, so nam v treh večerih, od 11. do 13. septembra, postregle s tremi predstavami različnih zvrsti. Otvoritveni večer je bil v Cankarjevem domu, kjer so najprej podelili občinska priznanja inovatorjem za leto 1991. Osrednji dogodek večera pa je bila gleda- Letos se je Slovenija prvič vključila v mednarodni literarni kviz, ki je bil ob 500-letnici odkritja Amerike posvečen Krištofu Kolumbu. Občinske knjižnice so prostovoljno sprejele organizacijo kviza; Cankarjeva knjižnica je dolžnost z veseljem sprejela in ni nam žal. Mladi so se z navdušenjem lotili reševanja. Pri tem so jim bili v knjižnici v Borovnici in na Vrhniki na voljo priročniki in enciklopedije, v katerih so lahko s pomočjo knjižničark poiskali odgovore na vprašanja v kvizu. Prav to je bil poglavitni namen kviza: da se mladi na zanimiv, neprisiljen način srečujejo s knjigo in iz nje črpajo znanje in vedenje o svetu in življenju na njem. Prizadevnost pa je dobro tudi nagraditi: en reševalec iz Slovenije se bo udeležil mednarodnega bralnega tabora, eden iz vsake občine je šel 17. septembra na izlet, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Iz naše občine je bil to Marko Trček iz Verda. Nagrade preostalim reševalcem naj bi priskrbela knjižnica. V ta namen smo se obrnili na Izvršni svet SO Vrhnika, na naša podjetja, trgovine in nekatere obrtnike. Odziv je bil več kot razveseljiv: IS SO je namenil za nagrade in prireditev ob žrebanju 50.000,00 SIT, darovalci so prispevali svoje izdelke, usluge ali blago, ki ga prodajajo. Ko smo izločili nad 17 let stare reševalce, je ostalo 65 pravilnih rešitev. Toliko smo pripravili tudi nagrad, tako da je bil nagrajen vsak reševalec. Na zaključni prireditvi, ki je bila 31. avgusta v Cankarjevem domu, vodil jo je Janez Doli-nar, sta med žrebanjem nastopila pevec Janez Zmazek in rokohitrec Marjan Filipič. Veselja je bilo polno prgišče, navdušenje pa se je preneslo tudi na prvi šolski dan, ko so zamudniki prihajali po nagrade v Cankarjevo knjižnico. liška komedija Alda Nikolaja Prva klasa, v kateri so nastopili dramski umetniki Iva Zupančič, Jurij Souček in Danilo Benedičič. Njihova dognana igra in lahkotni žanr predstave sta seveda ogrela občinstvo, ki pa na žalost ni bilo ravno številno. Drugače pa je bilo naslednji večer. Otroci, ki so Namen kviza je bil vsekakor dosežen. Človek, ki v mladosti začne prijateljevati s knjigo, bo živel bogatejše in ustvarjal-nejše življenje. Velika naklonjenost darovalcev pa je dokaz, da potrebujemo izobražene in ustvarjalne ljudi, ki bodo sposobni opravljati zahtevne naloge, ki jih prinaša čas. Da smo cilj dosegli, so prispevali: Izvršni svet SO Vrhnika Frizerski salon KATI Gostilna MARINČIČ Gostilna SIMON Industrija usnja Iskra antene Keksarna ADAMIČ KOVAČ Kopališče BAZEN Krojaštvo STANOVNIK KZ MLEKARNA LIKO Optik JELOVČAN Žito PEKARNA se v spremstvu staršev prišli zabavat ob lutkovni igrici Veliki Kikiriki Lutkovnega gledališča Ljubljana, so zapolnili vse klopi na dvorišču starega bistriškega gradu. Nadja Vidmar in Nace Si-mončič sta s svojo predstavo o zajčku, ki mijavka, petelinčku, ki pohrusta lisico, in dedku, ki se hvali na vsa usta, spravila v dobro voljo prav vse. Bistriške kulturne prireditve sta sklenila Meri Avse-nak in Bojan Adamič z večerom šansonov slovenskih Pizzerija BOTER Slaščičarna BERZO Testenine BAŠKOVIČ Trgovine: ANVINA BARBY BLAGO - MIX CANKARJEVA ZALOŽBA COMING CVETLIČARNA JANA KARA KOCKA, BOROVNICA MEDO MERCATOR OREL PRODAJA ZELEN, C. 6. maj TIME OUT ZLATO RUNO Zahvala velja tudi knjižničarkam osnovnih šol, ZKO za gostoljubje v njihovi dvorani ter Centru za informiranje in NAŠEMU ČASOPISU za uspešno obveščanje. M. J. avtorjev. Za svoj nastop zaslužita vso pohvalo; ne le zaradi občutenega nastopa in umetniške dovršenosti, s katero sta nas popeljala skozi besedila najboljših slovenskih avtorjev tovrstnih besedil, ampak tudi zato, ker sta se potrudila za popoln nastop navkljub skoraj praznim klopem pred seboj. Poslušalcev je bilo, verjeli ali ne, le nekaj več kot 30. Se ne bi kazalo nad tem zamisliti? DARINKA KODERMAN Vrhniški zmagovalec kviza Marko Trček si je prislužil izlet po Sloveniji. FILMSKI SPORED ZA NAJMLAJŠE v vrhniškem kinu do konca leta: 16. 10., petek, ob 17,00 in 18.10, nedelja, ob 15.00: REŠITELJI IZ AVSTRALIJE - ameriška barvna risanka Disneyeva celovečerna risanka nam predstavlja osemletnega dečka Cadyja. V avstralski puščavi ga ugrabijo nevarni tolovaji. Mišji agenti-detektivi iz mednarodnega društva za reševanje izgubljenih se spustijo v nevarno pustolovščino, da bi ga rešili... 30. 10., petek, ob 17.00 in 1. 11., nedelja, ob 15.00: PETER PAN - ameriška barvna risanka Fantastični svet Walta Disneya nam bo tokrat predstavil znano pravljico o Petru Panu, Kresnički Wendy in drugih junakih pravljice J. Harrica in njihovem boju proti hudobnemu gusarju ka-petanu Kljuki v čudežni deželi. 13. 11., petek, ob 17.00 in 15. 11., nedelja, ob 15.00: RAČJE ZGODBE - ameriška barvna risanka Tudi to so Disneveve risanke - nekaj manj kot deset jih je - v njih pa boste srečali vrsto znanih junakov z racmanom Jakom na čelu. Vse tri filme vam nudim kot ABONMA po 300 SIT, posamezna vstopnica pa stane 150 SIT. Poleg teh filmov vam v decembru pripravljamo za Miklavža risanko OLI-VER, prav tako Disneveve produkcije, kjer se junaki Dickensovega Oliverja Tvuista predstavljajo v živalski preobleki. V tednu pred Božičem bomo predstavili najnovejšo risanko LEPOTICA IN ZVER ali SNEGULJČICO, prav na Božič pa bo na sporedu film BELI OČ-NJAK po romanu Jacka Londona - pustolovska zgodba o psu volčjaku na daljnem severu Aljaske. 27. 9., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: BUGSY - ameriški barvni stereo Režija: Barry LEVINSON V gl. vi.: Warren BEATTY, Annette BENING, Harvey KEITEL, Ben KING-SLEY, Elliot GOULD, Joe MANTEGNA V tridesetih letih je Benjamin »Bugsy« Siegel veljal za »najnevarnejšega človeka v Ameriki«. Skupaj z Johnom Dillingerjem in Alom Caponejem je dal pečat nekemu celemu obdobju... Razkošen gangsterski ep po vzoru na BOTRA in BRAZGOTINCA zagotavlja verno rekonstrukcijo tega obdobja. Film je bil nominiran za celo vrsto Oskarjev. 2. 10., petek, ob 19.00: 4. 10., nedelja, 17.00 in ob 20.00: SKODRANA SUZY - ameriški barvni stereo CURLY SUE Režija: John HUGHES V gl. vi.: Jim BELUSHI, Kelly LYNCH, Alison PORTER Romantična komedija simpatične osemletne deklice, ki s pomočjo svojega uličnega prijatelja (Jim Belushi) osvaja simpatije trde in cinične bogate odvetnice. 9. 10., petek, ob 19.00 11.10., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: PRINC PLIME - ameriški barvni stereo PRINC OF TIDES Režija: Barbra STREISAND V gl. vi.: Nick NOLTE, Barbra STREISAND Srednješolski profesor književnosti in nevvjorška psihiatrinja sta privlačen in umsko čustveno bogat par. Izvrstni dialogi dvigajo film med najboljša dela. 16. 10., petek, ob 19.00 18. 10., nedelja, 17.00 in ob 20.00.: F/X-2 - ameriški barvni stereo Režija: Richard Franklin V gl. vi.: Bryan BROWN, Brian DEN-NEHY Na začetku leta je bil na TV sporedu film F/X-UMOR S TRIKOM, tokrat pa bomo v kinu predvajali nadaljevanje: Rollie Taylo se ne ukvarja več s posebnimi efekti in filmskimi triki, ampak si izmišlja nove patente. Nekdanji policist Brady ga prosi, da bi mu pomagal nastaviti past morilcu, ki ubija osamljene ženske. Nerad pristane, kmalu pa ugotovi, da je vse skupaj past, saj ga hočejo kot nezaželeno pričo likvidirati. Pomaga mu lahko le nekdanji prijatelj, bivši policaj Leo McCarthy, Film po kakovosti in napetosti prav nič ne zaostaja za prvim filmom. 23. 10., petek, ob 19.00 25. 10., nedelja, ob 18.00 in ob 20.00.: V ZADNJEM TRENUTKU - ameriški barvni stereo FINAL ANALYSIS Režija: Phol JOANOU V gl. vi.: Richard GERE, Kim BASINGER Psihiater Isaac Barr se zaljubi v sestro svoje pacientke, ki je v mladosti ubila svojega očeta. Toda stvari se zapletejo, ko njegova nova ljubezen ubije soproga. Kako mu jo bo uspelo rešiti? Je morda samo ona kriva? Napet triler po vzoru Hltchkockove Vrtoglavice. 30. 10., petek, ob 19.00.: 1.11., nedelja, ob 17.00 In ob 20.00.: GLADIATOR - ameriški barvni stereo Režija: Rowdy HERRINGTON V gl. vi.: James MARSHALL, Cara BUONO, Robert LOGGIA, Ossle DAVIŠ, Cuba GOODING Jr., Brian DEN-NEHY Nezakonite stavnice in lažlrani boksarski boji niso redkost; težko se je upreti, saj gre za veliko denarja... 6. 11., petek, ob 19.00 8. 11., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00.: NE RECI MAMI, DA SMO SAMI - ameriški stereo DON'T TELL MOM - THAT BABYSITTER IS DEAD Režija: Stephen HEREK V gl. vi.: Christina APPLEGATE, Joanna CASSIDY, John G ETZ Pred odhodom na počitnice mama prepusti svojih pet otrok ostareli varuški, ki nenadoma umre. Da ne bi mami pokvarili počitnic, otroci strpajo truplo v zaboj z napisom: »Stara gospa je umrla naravne smrti«... 13. 11., petek, ob 19.00 15. 11., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00.: ROKA, KI ZIBA ZIBKO - ameriški storoo HANDTHAT ROCKS THE Režija: Curtis HANSON V gl. vi.: Annabella SCIORRA, Rebecca de MORNAY, Matt McCOY, Ernie HUDSON Claire Battel toži svojega ginekologa zaradi nekorektnega pregleda. Zaradi ogrožene kariere se ginekolog ustreli, njegova žena pa zaradi pretresa splavi. Sovraštvo usmeri na Claire in na njenega novorojenega otroka. Kot varuška pri Bartelovih pripravlja peklenski načrt... 20. 11., petek, ob 19.00 22. 11., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00.: MESTNI FANTJE - ameriški stereo CITY SLICKERS Režija: Ron UNDERWOOD V gl. vi.: Billy CRYSTAL, Daniel STERN, Bruno KIRBY, Helen SLATERi Jack PALANCE Trije razvajeni možje srednjih let se odločijo, da bodo počitnice preživeli »aktivno«, kot gonjači živine na Divjem zahodu. Nove izkušnje in poklicni kavboj (J. Palance - OSCAR letos za stransko vlogo) jim bodo pomagali pri premagovanju krize srednjih let. Reševalci nestrpno čakajo na številne nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. odprto: torek, sreda, četrtek od 12.00 do 23.00 petek, sobota, nedelja od 12.00 do 24.00 ponedeljek zaprto. Nudimo vam vse vrste PIZZ - boter, mornarska, kraška, madžarska, calsone, capricissa ter znano družinsko pizzo za štiri osebe. Poleg pizz vam nudimo pri nas malo znano špansko jed zurzuello, ki je pripravljena iz školjk, sira, paradižnikove omake in česna. Na željo gosta pa pripravimo tudi: lasagne, školjke v buzari, pečeno svinjsko kračo, kanelone, morsko ploščo, palačinke ter več vrst sadnih kup. Prav ponosni smo tudi na našega državnega prvaka v mešanju pijač Aleša Ogrina, ki vam lahko pripravi več vrst napitkov in naših znanih koktejlov. Točimo odprto pivo ter briško belo vino in črni koprski refošk. Kolumb in doba odkritij VRHNIČANKE USPEŠNE ŠE NAPREJ V novi slovenski državi so se odprle nove možnosti za uveljavitev v mednarodnem prostoru tudi telo-vadkam v Športni ritmični gimnastiki. Elvira Dreškovič je junija nastopila na evropskem prvenstvu v Stutgartu. Vrhničanke so iztržile kar precej lepih uspehov na številnih uradnih in prijateljskih tekmovanjih na državnem in tudi mednarodnem nivoju v sezoni 1991/92. Na prvo mednarodno tekmo so se podale 7. decembra. V konkurenci 11 športnih društev jim je pripadlo tretje mesto, med posameznicami pa je dosegla najvidnejši uspeh 13-letna Sandra Bikar z drugim mestom v kategoriji mladink. VRSTNI RED: EKIPNO: 1. TJ Slovan Plzen, 2. SK Jihvalova, 3. ŠZ Vrhnika. Članice: 6. Dreškovič (ŠZ Vrh), mladinke 1. Fialova (Motorlet), 2. Bikar (ŠZ Vrh), 3. Kudrnova (Plzen); pionirke 6. Jeremič, 14. E*ajnič, 16. Cvetko (vse ŠZ Vrh). članice in mladinke v Sloveniji. Pri članicah je bil vrstni red pričakovan. Morda je bila še najbolj presenetljiva uvrstitev Sandre Žilavec pred Elviro, vendar pa po prikazani vadbi prav nič, saj je Sandra pokazala v mnogoboju mnogo več odločnosti in prepričanja vase. Tako je bil VRSTNI RED takle; članice: 1. Pod-pečan, 2. Zaletel, 3. Žnldarič, 4. Žilavec, 5. Dreškovič; mladinke: 1. Rakuša, 2. Kokalj, 3. Lazič, 7. Bikar. Sandra Žilavec je naša prva tekmovalka, ki je kot članica državne reprezentance v individualnih vajah nastopila na uradni evropski tekmi. Tako je 2. maja v avstrijskem mestu Feldkirch v zelo močni konkurenci reprezentantk iz najmočnejših držav v svetu ritmike (štiri prvouvrščene tekmovalke so se kasneje uvrstile tudi v finala na olimpijskih igrah) dosegla več kot odlično 14. mesto v konkurenci 29. telovadk. Njene ocene so bile skoraj za točko višje, kot Oh ta kultura V sredini Elvira Dreškovič, poleg nje Sandra Žilavec Sandra Bikar Murska Sobota je 18. 1. gostila najboljše mlade tekmovalke v Sloveniji. Kar prvi dve mesti pa sta zasedli tekmovalki Iz naše občine: Maja švigelj in °orovničanka Blljana Milašinovič sta bili "ajboljši v 1. selekciji. Tudi v kategoriji Pionirk (10 let) so slavile Vrhničanke dvojno zmago, saj je Dušica Jeremič Ponovno dokazala, da je eden največjih uPov slovenske ritmike. Drugo mesto Pa si je Urška Cvetko razdelila z Mariborčanko Polono Baš. VRSTNI RED: 1. mt 1. Švigelj (šZ Vrh), 2. Milašinovič (5Z Vrhnika - Borovnica), 8. Rode, 20. *Limp, 30. Sekulič (vse ŠZ Vrh) pl-pnlrke: 1. Jeremič, 2. Cvetko (obe ŠZ •rti) In Baš (Mb), 4. Pajnlč (ŠZ Vrh) in Lonec (Mb). Ze drugič pa se je naš klub udeležil "lednarodnega turnirja Westminster international v Londonu. 10. 4. je naša adina predstavnica Žilavčeva dosegla "aveto mesto. Žal pa se ni uvrstila v fl-"ale. Vrstni red: 1. Siefert (Hill), 2. So-u'tiwick (Mer), 3. Cieslak (Poljska). Teden dni za tem je bil v Ljubljani že 5- mednarodni turnir mladih. Le-ta je bil "akoliko uspešnejši za naše telovadke, Jaj se je Dušici in Elviri uspelo uvrstiti Mi v finale; slednji celo dvakrat. Ome-velja, da je bila Dušica že drugo leto ?apored najmlajša udeleženka turnirja i da je tekmovala med dekleti, ki so Pila tudi dve leti starejša od nje. •RSTNI RED: mnogoboj skupina p (pionirke) 1. Gril (ND), 2. Zachilli Pano - Italija), 3. Rebov (ND), 11. Je-rarnič (ŠZ Vrh); skupina B (mladinke) ¡1 Lazič (ND), 2. Rakuša (Moste), 3. Tasarz (Schmiden - Nemčija), 11. Bikar (SZ Vrh); skupina A (članice): 1. Pod-Pečan (ND), 2. Krafczyk (Schmieden I Nemčija), 3. Zaletel (ND), 12. Dreško-JJc (ŠZ Vrh). Finale: C: 1. vaja 1. Gril, I Rehar, 3. Vengust, 5. Jeremič; A: *olebnlca: 1. Podpečan, 2. Žnidarič, 3. 'ačenko, 5. Dreškovič; žoga 1. Podpe-*an, 2. Krafczyk, 3. Žnidarič 7. Dreškovič. V tem času pa se je na osnovi testi-ranj oblikovala tudi državna reprezen-'anca za skupinske vaje s ciljem: na-s,op na evropskem prvenstvu v Stutt-9artu. Naša Elvira je preskus opravila odlično - bila je četrta po vrsti. Od takrat "aprej se je redno udeleževala treningov državne reprezentance in junija ji je Vrhniška Športna zveza finančno omo-9očlla 1. nastop naše telovadke na evropskem prvenstvu. konec aprila je bilo prvo v vrsti državnih prvenstev v ŠRG. 25. in 26. so se 9'ede na kontrolna selekcijska tekmo-"anja med letom pomerile le najboljše jih sicer dobiva na slovenskih tekmovanjih. VRSTNI RED: 1. Petrova, 2. Popova (obe Bolgarija), 3. Oulehlova (Csfr), 11. Tvrtkovič, 14. Žilavec (obe Slovenija). Državno prvenstvo za pionirke in ka-detinje je bilo 23. in 24. 5. v Mariboru. Tu smo po zaslugi Dušice osvojili kar štiri medalje: srebrno v mnogoboju, zlato v vaji brez rekvizita si je razdelila skupaj z Moščanko Peganovo, v preostalih 2 finalih pa je osvojila 2. mesto. Lepe nastope sta pokazali tudi Urška in Tina, ki sta v skupni razvrstitvi dosegli 4. in 5. mesto. V kategoriji kadetinj je nastopila tudi Borovničanka Klara Su-hadolnik, ki pa po vidnejših mestih nI posegla. Uvrstitve: mnogoboj 1. Pe-gan, 2. Jeremič, 3. Bač (MB) brez rekvizita: 1. Jeremič in Pegan, 3. Baš; Kolebnlca, žoga: 1. Pegan, 2. Jeremič, 3. Baš. Končno tekmovanje za najmlajše je bilo 16. maja. Edina, ki se je uspela uvrstiti med deseterico, je bila Biljana s 7. mestom. Vrstni red: 1. Šuštaršič, 2. Despot, 3. Pahernik (vse Moste). Po končanih državnih prvenstvih pa nas naša dekleta še niso prenehala razveseljevati. Zadnji dan v maju je bilo v Zagrebu prijateljsko tekmovanje med slovenskimi in hrvaškimi klubi. Vrhničanke so se izkazale kot ene izmed najboljših, saj so z izjemo kategorije kadetinj vedno stale na stopničkah. Vrstni red: pionirke: 1. Žerepinko (Maksimir), 2. Jeremič (ŠZ Vrh), 3. Juri-nec (Maksimir), 4. Milašinovič (ŠZ Vrh - Borovnica). Zaradi omejenega števila tekmovalk je Tina Pajnič tekmovala zunaj konkurence, a je dosegla enak re- zultat kot tretjeuvrščena Jurinec; kade-tinje: 1. Radanovič (Varaždin), 2. Re-her (ND), 3. Bajza (Maksimir), 7. Suha-dolnik (ŠZ Vrh - Borovnica); mladinke: 1. Cerovec (Var), 2. Bikar (ŠZ Vrh), 3. Salamon (Leda Zg). članice: 1. Lipovac (Maksimir), 2. Žilavec (ŠZ Vrh), 3. Kim (Mb). Dušica in Sandra Bikar pa sta sezono končali na najboljši možni način - s pokaloma na mednarodnem turnirju. 20. junija sta tekmovali na Dunaju. Vrstni red: pionirke: 1. Borgna (Udine - I), 2. Jeremič (ŠZ Vrh), 3. Hinterleltner (Dunaj - A), članice: 1. Taborsky (Dunaj - A), 2. Mc Kenzie (London - VB), 3. Bikar (ŠZ Vrh). Dunaju je sledilo še prijateljsko tekmovanje v poljskem mestu Lodz. V vseh kategorijah so zmagale predstavnice naše športne zveze; med pionirkami Dušica, pri mladinkah Sandra Bikar, pri članicah pa Žilavčeva. Na novo sezono so se tekmovalke pričele pripravljati že v začetku avgusta. Konec meseca pa so se Sandra Bikar, Dušica, Tina, Urška in Biljana udeležile skupnih priprav najboljših slovenskih mladih telovadk. Trenirale so pod vodstvom profesionalne baletne pedagoginje in strokovnjaka za akrobatiko. Po uspešnih pripravah sta obe San-dri, Dušica, Tina, Urška in Biljana kot posebne gostje odpotovale v Ancono. Tam so na glavnem trgu mesteca Chi-aravalle nastopile v okviru poletnih prireditev. Naše nastope so prireditelji tamkajšnje tekmovalke in številni gledalci zelo lepo sprejeli in obljubiti smo jim morali, da prihodnje leto lahko spet računajo na nas. Tudi vi lahko! ŠPELA MOHAR 18. Pohod Vrhnika - Triglav Že osemnajsto leto ni minilo brez peš pohoda z Vrhnike na Triglav. Povžarji smo jo mahali proti očaku od 21. do 23. avgusta. V organizaciji ŠD POVŽ je na pot odšlo 17 pohodnikov, med njimi dve ženski. V petek po 14. uri smo se podali s Stare Vrhnike čez Sušo v Podlipo, od koder smo po krajšem postanku krenili proti Šentjo-štu in Suhem dolu, najvišji točki prvega dne. Navzdol v dolino Bre-bovnico smo kar padli. V koritu prijetno hladnega studenca se je že hladila osvežujoča pijača, zraven pa je prijal tudi prigrizek. Pot smo nadaljevali mimo Rudnika Urana Žirovski vrh v Gorenjo vas in naprej v Hotavlje, kjer smo se utaborili na kmetiji. Naši kuharici sta se lotili večerje, po njej pa smo odšli spat na seno. V soboto zjutraj smo že z dnem krenili proti Blegošu in se čez Črni Kal spustili v Selško dolino. V Zalem logu nas je že čakala malica, ki nam je dala novih moči, da smo premagali pot na Soriško planino, pa še soparno je bilo, da je teklo od nas. Kosila še nismo pojedli, ko so se nad nami začeli zbirati temni oblaki. S pospešenim korakom smo se zapodili proti Bohinju, toda že na pol poti se je vlilo in treskalo kot za stavo. Mokri kot miši smo pritekli v Bohinjsko Bistrico. Še dobro, da na Uskovnici ni bilo »nabito« polno in smo se posušili In normalno prespali. V nedeljo navsezgodaj je naša četica korakala naprej čez planino Konjščico do Vodnikovega doma. Pohod so materialno podprli: Borut Birtič, Gostilna Povž, Trgovina Veronika, Stara Vrhnika, Zavarovalnica Triglav, Corning, Orel Jelko, Kmetijska zadruga Vrhnika, Pekarna Vrhnika, Trgovina Simon, Anton Baškovč, Mercator, Bife Jernejev kot, IDV Vrhnika, Stenplast, Bife Martin Merlak, Diskont Frank, Gostilna Jurca Podlipa. Ko smo malo zajeli sapo, smo šli naprej na Kredarico. Triglav se je sramežljivo skrival v oblakih. No, kljub temu smo ga šli »potoškat« in nato sestopili prek Planike do Vodnikovega doma. Čakal nas je še najbolj neprijeten kos poti v Voje, kjer nas je čakal kombi. Utaborili smo se ob koči, si spet napolnili prazne želodce in si odpočili od naporov zadnjih dveh dni. Proti večeru pa smo se odpeljali proti dumu. S. J. Matevž in Matilda sta bila mož in žena že kar dobra štiri desetletja. Dovolj dolgo, da sta med tem časom imela kup otrok in da so se ti otroci razkropili po svetu in sta zdaj sama - kot na začetku. Zdaj jima seveda ni kazalo in tudi ni bilo mogoče, da bi si omislila nov naraščaj; bila pa sta tudi mnenja, da bi se tudi v drugo vsa zadeva enako obnašala in končala. Včasih sta po kosilu kar obsedela za mizo in se pogovorila o tem in onem in včasih celo o kulturi. O ja, prav je zapisano, zakaj tudi preprost človek ima o njej svoje mnenje in poglede; prav tako kot jih imajo tisti, ki jo imajo nekako za svojo last in mislijo, da imajo le oni do nje vso in edino pravico. Na manjšem posestvu sta živela, ki jima je dajalo obilo dela, a malo dohodka. Toda niti nista tako godrnjala in se jezila kot se nekateri, ki imajo dosti večje dohodke in Še večje apetite. Nedelja je bila tisti dan. Dež je padal, kot da so se odprle vse zapornice neba in vreme še zdaleč ni bilo primerno za kakšen sprehod ali posedanje na vrtu. Zato sta po kosilu spet obsedela za mizo in se tako vneto pogovarjala, kot da sta prvič skupaj. In je tako naneslo, da sta to nedeljo pričela kramljati prav o kulturi, čeprav sprva tega niti nista imela v načrtu. Res pa je, da sta bila v mladih letih - in še tudi nekoliko pozneje - vnefa igralca v vaški igralski skupini. Matevž je bil, v zadnjih letih svojega delovanja v dramski skupini, celo režiser. Res so jih zmerjali za amaterje, na oder pa so le spravili marsikaj lepega. Tudi kaj takega, kar ni bilo pristojnim veličinam najbolj všeč, a je bilo zato ljudem! Ona, Matilda, je imela še žilico, da je od časa do časa »stol-kla« skupaj kakšno pesmico, ki so ji jo tu in tam celo objavili. »Ja, ja, veš, Matilda, saj je bilo včasih tudi lepo, če pomislim nazaj v tista leta. Je že res, da nam za ves naš trud ni nihče rekel hvala, raje nasprotno. Toda neko osebno zadovoljstvo smo pa le imeli.« »Oh, Matevž, kar priznaj, da ni prav nič čudno, da je dandanes ta dejavnost skoraj zamrla - razen, seveda, v poklicnih gledališčih. Nekaj časa človek že dela zastonj in iz veselja, toda pride čas, ko se mu vse skupaj zazdi neumno in začne premišljevati, zakaj bi se izpostavljal, morda celo upravičenim, še večkrat pa neupravičenim in tudi zlonamernim kritikam. Jaz zase že lahko rečem, da se ne bom nikoli več vtikala v te zadeve. Raje doma sedem in napišem, kar mi narekuje srce in čeprav morda to ne bo nikoli objavljeno.« »Ja ja, veliko knjig sem že prebral in lahko ti rečem, da pisatelja ponavadi najbolj kritizirajo ljudje, ki njegovih knjig sploh niso prebrali in tudi drugih ne veliko ali nič. Zdi se mi, da je kar precej takih, ki se tolčejo po prsih, kako silno da so kulturni, čeprav niti nimajo jasnega pojma, kaj naj bi kultura sploh bila. Saj to še veš, da sem nekaj časa pel pri prosvetnem zboru. Ko pa se je začelo tisto: te in te pesmi morate prepevati, teh in takih pa ne, sem neki večer kar pozabil iti na vaje in potem nisem šel nikoli več. Veš, spomnil sem se na tiste besede: Pusti peti moj ga slavca...« »O, Matevž, je že tako - vsaj jaz sem teh misli - da če nekdo nekaj dela iz čistega veselja in zastonj ter s tem nikomur ne škoduje in se še trudi, da bi to tudi naredil čim bolje in s tem razveselil ljudi, potem ga zaradi tega ne bi smel nihče obsojati in črniti.« »Tako naj bi bilo, a ni! Zato pa sem se tudi povsem umaknil iz javnega delovanja. Lepo doma sem ob večerih in na deske ter krožnike rišem in vži-gam take podobe, kot mi jih narekuje srce in jih vidij oči. In če kakšno komu podarim, mi je vsaj hvaležen. Saj je tudi to delček kulture, čeprav nepriznan. « »Kolikor starejša sem, toliko bolj sem prepričana, da ni kulturen vsak, ki se za takega razglaša, pa če ima še toliko šol. Dve vrsti kulture sta in le če obe združimo, nastane ona prava: velika kultura. Nekdo ima tako, drugi drugačno, obe skupaj pa le nekateri. In veš, tega mnenja sem, da je ona druga, tako imenovana srčna kultura, še bolj pomembna, čeprav jo je vse manj in manj. O, veš, zato se ne čudim, če vidim včasih koga z visoko izobrazbo in zvenečim naslovom, a se obnaša kot slon med gredicami - marsikdo je že to opazil. Spomnila sem se na človeka, ki je obnemogel in padel v pbcestni jarek in ni mogel sam iz njega. Prišel je mimo človek z doktorskim naslovom, mlad, poln moči, znanja in navdušenja za socialno pravičnost - vsaj v besedah - in je šel mimo. Saj, naj si mar umaže obleko in roke, pa mudilo se mu je, delo za pravico in resnico ga je čakalo tam za prvim vogalom. Gledal je naravnost predse in ni ga mogel, no, hotel videti. Oni nesrečnik pa je še naprej stokal v jarku. A je naneslo, da je prišel mimo starejši človek; preprost delavec je bil in komaj da se je znal za silo podpisati. Stopil je na rob jarka in nesrečniku ponudil roko ter ga spravil iz blata in vode na trdna tla. Ko ga je za silo očedil, ga je odvedel na njegov dom. Kdo od teh dveh je bil bolj kulturen, kaj misliš?« »Nič, ker je zadeva jasna kot sredozemsko nebo sredi poletja. Mene, veš, pa najbolj moti, da nekateri, ki se imajo za izobražene in kulturne in imajo v rokah moč peresa, tako radi in kot naročeno zlivajo žolč in gnojnico ter pošiljajo strele na glave tistih, ki hočejo biti pošteni in pravični. Pa me ponavadi pomiri misel, da strele vedno udarjajo le v visoka drevesa in vrhove, nikoli pa ne v grmovje in blatne kolovoze. Oh in da o nekaterih, ki se po mačehovsko obnašajo do narave, raje sploh ne govorim. « »Tako je, Matevž, da resnica vedno ostane resnica; laž pa ima lahko ne vem koliko obrazov, lahko je tudi razglašena za kulturno, toda še vedno ostane laž in prej ali slej se to tudi pokaže. Pa je kakor je in kaj midva moreva...?« »Nekaj že...I Če drugega ne, srčno kulturo lahko gojiva samoti in razočaranju navkljub! In rečem ti, če bova dosledno spoštovala tisti nenapisani zakon p srčni kulturi - tako v odnosu do ljudi kot do narave - bova precej bolj srečna in zadovoljna, kot sva bila včasih na odru.« »Še kako prav imaš. Veš, Matevž, le še naprej delaj svoje krožnike in druge temu podobne reči, jaz bom pa kaj napisala in bova tudi tako, na malo skrit način, nekaj doprinesla v mozaik slovenske kulture. Morda le drobcen kamenček, toda tudi ti morajo biti, da je slika popolna. In še nekaj je, Matevž, česar sem vesela: Nikogar ne sovraživa in upam, da tudi naju nihče ne. Tudi to je kultura - kultura srca! Ivan Malavašič Ko se je nekoč gospoda s kočijami po cesarski cesti pripeljala na Vrhniko, ji je vse od začetka trga delal senco lep drevored. Danes se po avtocesti pripeljemo na Vrhniko, pa nas že na izhodu dokaj dotrajane ceste pričakata le neugledno grmičevje in zapuščen zeleni pas in potem naprej... Kako prijetno je vstopiti v pospravljeno stanovanje, kjer je na pogrnjeni mizi svež šopek cvetja. Kdaj se bomo tako zelo zavedali, da je Vrhnika naš dom, da bomo zanjo tudi resnično nekaj storili? POSKUSIMO TAKOJ! IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA IN TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA RAZPISUJETA JAVNI NATEČAJ ZA UREJANJE DELA JAVNIH POVRŠIN - zeleni pas ob izhodu z avtoceste, - zelenica z vrtnicami pri Črnem orlu, - Cankarjev spomenik, - zelena otočka ob vhodu na parkirišče pred teniškim igriščem, - nekdanji vodnjak v parku pred Športno zvezo, - spomenik In park K. Grabeljška, - zelenica ob parkirišču pri cerkvi sv. Pavla, - zelenica za mostom v Verd (Enajsta šola). ' Pogoji: ; 1. K sodelovanju vabimo zainteresirane podjetnike, obrtnike in druge, ki so pripravljeni urejati ali sofinancirati urejanje javnih površin. 2. Urejanje oziroma sofinanciranje daje sponzorju možnost postavitve reklamnega panoja na izbrano površino v skladu z enotno ureditvijo, ki jo bo določila urbanistična služba biroja »PRIMIS« Vrhnika. 3. IS SO Vrhnika in Turistično društvo Vrhnika bosta z izbranimi sponzorji sklenila pogodbe za leto 1993, s katerimi bo natančneje določen način sodelovanja. 4. Vaše prijave pričakujemo do 30. 10. 1992. Prijave zbira Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije (Viktor Razdrh, tel. 755-121, int. 242). Vrhnika, september 1992 ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA tel. 754-484 PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV V OKTOBRU 1992 4.10. ob 10. uri 7. odprto prvenstvo Vrhnike v teku z dvokolesnimi rolkami na Ulovko 11.10. ob 10. uri tradicionalni GOZDNI TEK ULOVKA 92 18.10. ob 10. uri občinsko prvenstvo v kolesarjenju PODLIPA 92 d.o.o. DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA IN LESNIH IZDELKOV 61353 BOROVNICA, Obrtniška 2 tel.: (061) 746-159, 746-348 fax: (061) 746-072 obvešča podjetnike, ki še nimajo urejenega računovodstva in financ, da lahko svoje težave zaupajo našim strokovnjakom. Storitve opravljamo na PC tekoče, kakovostno in poceni. Poslovna tajnost podatkov je zagotovljena. Pridite, prepričajte se, ne bo vam žal. AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA AVTO ŠOLA Obveščamo vas, da organiziramo tečaj iz cestnoprometnih predpisov v ponedeljek, 12. 10. 1992, ob 16. uri v Osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki. Pri pouku bomo uporabljali računalnik. Po tečaju CPP organiziramo tudi tečaj iz prve pomoči in zdravniški pregled, v oktobru pa tudi teoretični izpit iz cestnoprometnih predpisov, ki ste ga morali doslej opravljati na Izpitnem centru v Ljubljani. Informacije in prijave: AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA, Stara cesta 7, tel. 754-292. Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BOUTIQUE GREGORY STARA CESTA 46, VRHNIKA tel.: 752-347 Nudimo vam: ženska, moška, otroška oblačila (jeans - ja-kne, kavbojke, bluze, puloverje, srajce, bundice...) po ugodnih cenah: ženski, moški puloverji ženski pleteni kompleti moške srajce, dolgi rokav kavbojke diesel REPLAY -2.600,00 SIT -3.900,00 SIT -2.300,00 SIT -2.900,00 SIT -3.200,00 SIT ODPRTO: ponedeljek - petek sobota od 9. do 12. ure od 16. do 19. ure od 9. do 12. ure Vljudno vabljeni UPRAVNI ORGANI OBČINE VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Objavlja prosto delovno mesto vodenje investicij in izvajanje nadzora Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še tele pogoje: - visoka izobrazba (VII/1) gradbene smeri - 3 leta delovnih izkušenj - preizkus iz ZUP-a (v roku 6 mes.), strokovni izpit za področje gradbeništva - poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni (do vključno 10. 10. 1992) na naslov: Upravni organi občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri. ® ANTONREMŠKAR 61357 N. Gorice Podpeška 236 Tel./fax. 061/651-309 Popolna ponudba oljnih gorilnikov thvssen, API in ecoflam, cistern 1000 do 30001 z opremo, vključno z montažo. Servisni pregledi, priprava na kurilno sezono. NUDIMO VAM BUKOVE BRIKETE ZA KURJAVO 1.000 kg BRIKETOV = 2,6 m3 BUKOVIH DRV PAKIRANO V VREČAH! INFORMACIJE tel. (061) 769-124 OD 14. ure DALJE (razen srede). /O ljubljanska banka AG. BOROVNICA OBVESTILO SPREMENJEN POSLOVNI ČAS OD 1. OKTOBRA 1992 NAPREJ: OD PON. DO PETKA OB SOBOTAH V sredo, 16. 9. 1992, sva se s sodelavko odpeljala v Poljče. Na cestninski postaji na Logu sem kot ponavadi plačal 25,00 SIT. Šele v Poljčah sem ugotovil, da temu verjetno ni bilo tako, ampak sem desettolarskl bankovec zamenjal s tisočtolarskim. V mislih sem se od tisoč SIT že poslovil. Presenečenje me je čakalo ob povratku. Na Isti carinski postaji mi je delavec izročil modro kuverto, na kateri je pisalo: Jesenko Tone, bela škoda, 1.000 SIT, PERKO ALEŠ. Na ta način se Alešu iskreno zahvaljujem in si želim, da bi bilo v naši državi še več takih poštenjakov. Tone Jesenko trgovina s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, kozmetiko in sanitetnim materialom tel.: 061 752345, 752629, fax: 061 752629, 61360 Vrhnika, Stara cesta 41, Slovenija NOVO NA VRHNIKI! NOVO NA VRHNIKI! DOMAČA LEKARNA: v kateri dobite vsa fitoterapevtska sredstva priznanih proizvajalcev, več vrst zdravilnih čajev, razne vitaminske napitke za športnike in... toplomere, aparate za merjenje tlaka... KOZMETIKA: preparativna, dekorativna, barve za lase priznanih proizvajalcev REVLON, L'OREAL, negovalna kozmetika za mlade, najmlajše in tudi na moške nismo pozabili. SANITETNI MATERIAL: vse vrste obližev za rane, specialni povoji za športnike, pribor za nego bolnika na domu. Plenice CHICHO, vložki, kondomi, ... V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU POSEBEN POPUST! NAKUP NAD 1.500,00 SIT - 5% NAKUP NAD 3.000,00 SIT - 10% OBRATOVALNI ČAS DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK-PETEK 8.-12. URE 15.30-19. URE SOBOTA 8.-12. URE VLJUDNO VABLJENI! VLJUDNO VABLJENI! VLJUDNO VABLJENI! od 7.30 do 11.00 in od 14.00 do 16.30 NE POSLUJE VABIMO VAS NA 3. TABOR SKD - SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V LJUBLJANI 17. OKTOBRA Prvo poznanstvo smo navezali na Ptuju ob 1. taboru leta 1990 Ponovnega srečanja smo se veselili na 2. taboru v Novi Gorici 1991. Na tretjem taboru, ki bo v LJUBLJANI, 17. oktobra, utrdimo naše medsebojne vezi v iskreno prijateljstvo, ker KER NAM NI VSEENO... SKD VRHNIKA OBČINSKI ODBOR BIROSISTEMI co. ce. STARA C. 7,61360 VRHNIKA, TEL. 061/752-212, FAX+38 61 751-292 PRODAJA Canon • FOTOKOPIRNI STROJI • TELEFAXI • KALKULATORJI • RAČUNALNIŠKA OPREMA SERVIS Canon • SERVISIRANJE • VZDRŽEVANJE • REZERVNI DELI • POTROŠNI MATERIAL • STROKOVNA POMOČ • prodaja biroopreme po ugodnih cenah • možnost nabave po sistemu staro za novo • garancija 18 mesecev • originalni rezervni deli in reprodukcijski material • hitro odzivanje na klic po servisiranju • pri vzdrževanju in dostavah ne zaračunavamo potnih stroškov • kakovostno servisiranje in vzdrževanje • TPUtikUM <3dprCo od torka do petka %-i2e in /<£-/5>r teb 7SZ-S2° OiapaliJka 4 ■ Vrhnika. (D H N Na podlagi 46., 50. 51. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89), 3. do 19. člena odloka o stavbnih zemljiščih občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 6/92) in sklepa 9. seje UO Sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika z dne 22/4 - 1992 OBJAVLJA SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VRHNIKA JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA PROIZVODNO POSLOVNE OBJEKTE IN INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO I. ZA PROIZVODNO POSLOVNO DEJAVNOST 1/1. Predmet oddaje so komunalno opremljena zemljišča v k. o. Vrhnika (Sinja gorica - Tunjice): pare. št. 2718/10- 1.841 m2 pare. št. 2718/3 - 1.843 m2 pare. št. 2718/8 - 1.886 m2 pare. št. 2718/7 - 1.904 m2 1/2. Za območje oddaje so izdelane programske zasnove kot sestavina srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986 - 1990/92, ki določajo usklajeno z dolgoročnim planom občine Vrhnika, proizvodno poslovno cono. Za gradnjo na oddanih zemljiščih bo za posameznega Investitorja izdelan zazidalni načrt oz. lokacijska dokumentacija, s katerim bo določen podroben program dejavnosti z ekološkimi in urbanističnimi pogoji. I/3. Cena stavbenga zemljišča na dan 16/9-1992 je 2.526,00 SIT za 1m2. I/4. Višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena znaša za mesec september 795,00 SIT za m2 zemljišča. I/5. Posebni kriteriji - ekološko neproblematična dejavnost - zagotavljanje novih delovnih mest II. ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO Predmet oddaje je komunalno opremljeno zemljišče: pare. št. 1840/6, 1839/17 k. o. Log - skupaj 629 m2 (1840/6 - 370 m2, 1839/17 - 259 m2) za 1 vrstno hišo po predpisanem projektu 28/86 - biro »PRIMIS« Vrhnika. (cena za 1 m2 stavbnega zemljišča na dan 16/9 - 1992 je 2.326,00 SIT, višina stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča za mesec september je 582,00 SIT za m2 zemljišča). III. Ponudniki morajo predložiti ponudbe z navedbo podatkov iz odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 6/92) najkasneje do 15/10 - 1992. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč mora o izboru obvestiti ponudnike v 15 dneh od zaključka razpisa. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni od zaključka razpisa. IV. Rok plačila cene stavbnega zemljišča je 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča oz. ga glede na interes obeh pogodbenih strank določi UO Sklada stavbnih zemljišč. V. Rok za zaključitev gradnje do III. gradbene faze je 2 leti po izdaji gradbenega dovoljenja, ki ga mora pridobiti investitor. V primeru, da investitor v določenem roku ne bi zgradil objekta do III. gradbene faze, se zemljišče vzame iz uporabe in vplačana kupnina za zemljišče, valorizirana vrne. VI. Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah z oznako »ZA JAVNI RAZPIS« in priložiti dokazilo o plačani varščini v višini 130.000,00 SIT (proizvodna dejavnost) oz. 30.000,00 SIT (stanovanjska gradnja) na žiro račun št. 50110-654-45036 - Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika. VII. Vse tolarske vrednosti so vezane na DEM, po prodajnem tečaju SKB. VIII. V primeru, da uspeli ponudnik odstopi od ponudbe oz. ne sklene pogodbe v predpisanem roku, mu vplačana varščina v celoti zapade. Neuspelim ponudnikom se vplačana varščina vrne brezobrestno, najkasneje v 15 dneh po zaključnem razpisu. Uspelim ponudnikom se varščina vračuna v pogodbeno ceno. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na Biroju PRIMIS Vrhnika, Tržaška c. 23, tel. 755-616 oz. na Občini Vrhnika, tel. 755-121 int. 241. Vrhnika, 25/9-1992 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VRHNIKA CENITVE VSEH NEPREMIČNIN VAM STROKOVNO IN POCENI NAREDIM- ZAPRISEŽENI SODNI IZVEDENEC IN CENILEC. MARTINA PLEH0 PAVČIČEVA 18, LOGATEC TELEFON (061)741 877 MALI OGLASI PRODAM parcelo - pašnik v katastrski občini Breg, velikosti 1748m2; cena 4.000 DEM. Telefon: 811-324 Sošolci - sošolke, rojeni leta 1920 in 19211 Vabimo vas na ponovno srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra 1992, ob 11. uri v gostilni Caserman. Nasvidenje na srečanju Pripravljalni odbor ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA prodaja kombinirano vozilo CIMOS CITROEN 25 D, leto izdelave 1986, prostornina 2500 cem, moč 55 KW, nosilnost 950 kg, št. reg. mest 8+1, stanje števca 150.000 km. Informacije po telefonu 754-484, dopoldan. ZAHVALA G. KATHE GRAH IZ BOROVNICE, ZAB0ČEV0 12 Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika se v imenu beguncev, ki so nastanjeni pri sorodnikih in znancih na Vrhniki, toplo zahvaljuje g. Kathe za osebno samoiniciativno zbiranje denarnih sredstev oblačil in hrane. 00 RK Vrhnika RAZPIS DELAVNIC ZA PROSTI ČAS Dragi učenci, spoštovani starši! Glede na izkušnjo minulega šolskega leta Vas obveščamo in vabimo, da del dragocenega prostega časa preživite ustvarjalno. Z GLEDALIŠKO IN LIKOVNO DELAVNICO POD MENTORSKIM VODSTVOM za učence, ki se jim lahko pridružijo tudi starši, bomo nadaljevali V MESECU OKTOBRU. Informacije lahko dobite na šoli in na Zvezi kulturnih organizacij, tel. 753-648! NASVIDENJE! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata Sava Mihajloviča železniškega upokojenca iz Verda 256 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. žena Marija, hčerki Slavka in Milena ZAHVALA Ob tragični izgubi našega Marka Berganta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, posebej še njegovim prijateljem, sodelavcem z RTV Slovenija, vsem sosedom in gospodu župniku. Mama, oče, brat ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice Alojzije Kralj - Glažar iz Stare ceste 54 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, posebno g. Milki Selman, g. Hriberniku ter g. Šavliju za izkazano pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ni besed, s katerimi bi se dalo ublažiti bolečino ob izgubi dragega brata in sina Marjana Beleta Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi. Iskrena hvala kolektivom pošt Vrhnike, Logatca, Horjula, Preserja, Hotedršice, Rovt in Cerknice, kolektivu VVZ Vrhnika, Zvezi paraplegikov in stanovalcem Krožna pot 8 za pomoč in darovano cvetje. mami, oči in sestri Katarina in Kristina ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Benjamina Rudolfa se iskreno zahvaljujemo kolektivu IUV, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu IUV za svečanosti ob pogrebu. Hvala govorniku IGD IUV Vrhnika gospodu Janezu Petriču za ganljive besede ob slovesu od dolgoletnega sodelavca in prijatelja ter gasilcem iz gasilskih društev IGD IUV Vrhnika, Vrhnika, Sinja Gorica, LIKO Verd, Borovnica, Blatna Brezovica, Podlipa - Smrečje, Log, Zaplana in Šmartno pri Litiji, ki so razvili svoje prapore nad grobom pokojnega. Hvala pevskemu zboru IUV Vrhnika za ganljivo petje in domačim gasilcem, ki so ga položili v njegov zadnji dom. Zahvaljujemo se tudi gospodu duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, se še enkrat najiskreneje zahvaljujemo. Hvala Vam. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Društvo invalidov Vrhnika se zahvaljuje podjetju OREL, ŽITU Vrhnika, gospodu Isteniču in vsem, ki so nas gmotno podprli pri organizaciji proslave in razstave ob našem jubileju. Vsem najlepša hvala in veliko delovnih uspehov! ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA tel.: 754-484 Urniki zimske vadbe v telovadnicah V času od 12. 10. 1992 do 15. 4. 1993 bo v telovadnicah v popoldanskem in večernem času organizirana vadba za selekcije športnih društev in za rekreacijske skupine. Cena za uporabo katerekoli telovadnice v navedenem času je 20.000 SIT za enourni termin in 30.000 SIT za termin, ki traja 1,5 ure za skupino, ki jo sestavljajo odrasli občani (selekcije športnih društev uporabe telovadnice ne plačajo). Uporaba telovadnice je mogoča: - če je prisoten vodja posamezne skupine, - če je prisotnih vsaj 8 članov skupine, - če imajo vsi uporabniki s seboj primerno športno obutev. Če bi se vadbe dvakrat zapored udeležilo manj kot 8 članov, bo taka skupina izgubila termin, dobila pa ga bo druga, saj je želja za uporabo telovadnic več, kot je možnih terminov. 16.5o do 17.3o 17.5o do 18.50 18.5o do 20.00 20.00 do 21.00 21.00 do 22.50 U^NIkS VADbL V TELOVADNICI 05 L0G-DCAG0MEX URA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK URA SOBOTA NEDELJA 18.00 Odbojka Rekreacija Tenis šolski Košarka 8.00 Badminton do ŠD Dragomer nogometna sekc » ŠD Dren program oD Bl.Brez-ovica do 19.5o V: Smirnov V: Trček V: Kucler V: Šušteršič 9.3o V: Smirnov 19.3o Košarica Aerobika Tenis Rekreacija Košarka 9.3o Tenis Tenis do ŠD Dragomex ŠD Dragomer ženske ŠD Dren do ŠD Dragómer športna rreta 21. oo V: PeČlin V: ßtrajnar V: Pečan 11.00 V: Pečan V: Gruden 11.00 Tenis Tenis do ŠD Dren TO 12.3o Vt Kucler V: Molk UZM\C VAObl V TELOVADNICI PARTIZAN PONEDELJEK ŠEG V: Mohar Nogomet Usnjar ČL V: Krasnik Aerobika 1: Miljkovič Planinsko društvo V: Verbič Košarka 4. razred V: Zupan Smučarsko društvo CI V: Košarka ŠD Verd V: Jesenovec Rekreacija ženske V: Možina Odbojka ženske V: Rijavec SREDA 15.00 - 16.5o Učni center TO V! Nikolavčič Cicibani 4-6 let V: Žajn Nogomet Usnjar PI V:Hvala,Selšek Nogomet ŠD Partizan V: Brajkovič Pekački smuč. klub V: Grom Odbojka moški V: Rožmanec Cicibani 2-4 leta V: Gazič Tekaški smuč. klub V: Grom Smučarsko društvo PI V: Rekreacija ženske IUV V: Rajakovlč Košarka ŠD Povi V: Petkovšek 13.15 - 14.50 Upravni organi V: Razdrh Š R Ü V: Mohar Tekaški'smuč. klub V: Grom Nogomet KS Vas V: Margon Aerobika V; Miljkovič Košarka ŠD Partizan V: Pahor \ADbE V TELOVADNICI ČAZČEDNE STOPNJE URA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK URA SOBOTA NEDELJA 16.45 do 17.45 Alpska šola smučanja V: Šraj šolski program Šolski program Alpska .šola smučanja V: šraj 17.45 do 19.00 Tekaški smuč. klub V: Grom Z. Karate V: Mustafič Šolski program Tekaški smuč. klub V: Grom Z. Karate V: MustaTič 19.00 do 20.00 športno plezanje V: Grom A. Rekreacija upokojenke športno plezanje V: Grom A. Sportway dekleta V: Miljkovič športno plezanje V: Grom A. do 9.15 9.15 do lo.5o I0.50 do 11.45 11.45 do 13.00 15.00 do 14.3o 14.5o do I6.00 I6.00 do 17.50 17.3o do 19.00 19.00 do 2o.3o 2o.3o do 22.00 Nogomet Dren PI V: Matic Nogomet Dren ML,ČL V: Matic Nogomet Usnjar PI V:Hvala,Selšek Sportway V : Mustafič Rekreacijo moški IUV V: Butko Nogomet RS Žabe V: Šurca Rekreacija ŠD Lipa V: Kuzmič Namizni tenis IUV V: Vrbančič CD 4 l Wt 4 'S g 4 O ct P N CD OJ 9 % a> H* N 4 CD CD o. < K* 4 <+ I d p- CD O 4 N >o o 4 P. C \ (K Športna ponudba na OŠ Ivana Cankarja Značilno za človeka je tudi, da zna hoditi, teči, skakati v višino in daljavo ter metati. Zato lahko rečemo, da so ta gibanja toliko stara kot človek, saj jih je uporabljal v različne namene predvsem zato, da je preživel in ohranil vrsto. Toda ko se je nahranil in si tako za določen čas zagotovil osnovno eksistenco, si je zaželel tudi igre. Izbral si je tudi takšne, pri katerih se je lahko primerjal z drugimi: kdo je močnejši, kdo hitrejši, kdo skoči dlje in višje, kdo dlje vrže. Sčasoma je to počel vse bolj organizirano. Končno so Stari Grki to igro poimenovali z eno besedo - atletika (beseda atletika pomeni v starogrškem jeziku boriti se, tekmovati). V začetku je bil motiv igre tisti, ki je človeka vzpodbudil, da je začel gibanja v atletiki študirati in razvijati, da bi presegel že preseženo: da bi nekdo skočil še višje in še dlje in še hitreje pretekel neko razdaljo in še dlje vrgel neki predmet vedno bolj določene oblike in teže. Ob tem pa je zanemaril dejstvo, da ta gibanja prvenstveno niso namenjena preverjanju največje sposobnosti človeka, pač pa so sestavine življenja vsakogar. To biološko dejstvo je zanemaril zato, ker je postalo gibanje z razvojem civilizacije vse manj nujno. Tako se je sčasoma preprosto »vsedel«. Med ekstremnimi rezultati, ki so jih dosegali posamezniki in rezultati množic, pa je nastajal vedno večji razkorak. Posamezniki so napredovali prav neverjetno, zmogljivost množic pa je vedno bolj slabela, kar je mnogokrat dokazano. Ker pa to ni ostalo brez posledic, je hipokinezija (premalo gibanja) postala naenkrat problem, ki ga zlasti v zadnjem času poskuša človek reševati s kinezofllijo (ljubezen do gibanja), torej z nagovarjanjem ljudi, naj ta gibanja vendarle vključijo nazaj v življenje. Res je, da ta niso več tako nujna kot nekoč, so pa ponovno nujna, le da tokrat drugače. Kako je človek ta gibanja in gibanja nasploh zmanjšal, zgovorno kaže izračun I. Brega: v prejšnjem veku je človek od vse energije, ki jo je potreboval za življenje, kar 96% ustvaril z močjo svojih mišic in mišic domačih živali, le 4% pa z jadri, vetrnicami, vodnimi kolesi in nazadnje s stroji na paro. Danes pa od vse energije, ki jo potrebuje, ustvari z mišično močjo le še T-%. Ko je torej človek ugotovil, da mu je tolikšno zmanjševanje gibanja začelo povzročati različne, predvsem zdravstvene težave in da tako ne bo šlo več naprej, je med drugim začel gibanje uvajati tudi v vzgojo. Izmislil si je šport in začel ljudi nagovarjati, naj zopet hodijo, tečejo, skačejo, mečejo in še kaj. Uvod iz knjižice Janeza Tometa je namenjen veliki večini občanov, ki so se »preprosto vsedli«. Nagovarjamo jih, da »vstanejo«, se sprehodijo, stečejo, kolesarijo... Po krajši ali daljši vadbi bodo lahko lahkotno zaplesali, doživeli lepe trenutke v družinskem krogu, s prijatelji v športni igri, ki so jo nekoč z veseljem igrali. Lahko si izberejo tudi novo športno igro, primerno sedanjemu psihofizičnemu stanju, npr: badminton, tenis, namizni tenis, fitness... Še posebej ne dovolite vašim otrokom, da bi se v dobi odraščanja »vsedli« pred televizor, video ali celo v lokale. Nagovorite jih, da se vključijo v številne interesne dejavnosti s športnega področja, ki smo jih pripravili za učence na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Interesne dejavnosti po posameznih športnih panogah bodo potekale vse leto, lahko so v tečajni obliki ali kot občasne aktivnosti. Vse šolsko leto bodo potekale tele aktivnosti: Splošna športna vadba za 1. razred Splošna športna vadba za 2. razred Splošna športna vadba za 3. in 4. razred 2 skupini, za vsak turnus posebej Splošna športna vadba na predmetni stopnji Splošna športna vadba je namenjena učencem, ki si želijo več športnih aktivnosti po lastni izbiri in nimajo visoko tekmovalnih ambicij, da bi se vključili v klub, ki goji določeno športno panogo. Dodatna športna vadba za 1. razred Dodatna športna vadba za 5. in 6. razred - dečki Dodatna športna vadba za 5. in 6. razred - deklice Dodatna športna vadba za 7. in 8. razred - deklice Dodatna športna vadba za 7. in 8. razred - dečki Za dodatno športno vadbo naj se odločijo učenci po posvetu s starši, ki smo jim na podlagi športnega kartona priporočili več športnih aktivnosti, primernih njihovim sposobnostim in željam. Odbojka 6., 7., 8. razred - deklice Odbojka 6., 7., 8. razred - dečki Košarka za dečke - 4. razred Atletika za učence 3. in 4. razredov Šah na razredni in predmetni stopnji Sportno-ritmična gimnastika za deklice od 1. do 4. razreda Planinska dejavnost na razredni stopnji Planinska dejavnost na predmetni stopnji V te dejavnosti se lahko vključi vsak, ki ima željo po takem udej-stvovanju. Tečajne oblike Tenis V jeseni bomo organizirali 14-urne začetne tečaje za učence od 3. do 8. razreda. Pravkar poteka tečaj za tretje - in četrtošolce na peščenih igriščih Teniškega kluba Vrhnika, ki je odstopil igrišča v uporabo in zagotovil žogice za vadbo. Udeležuje se ga 68 tečajnikov, ki vadijo v 4 skupinah pod vodstvom učitelja tenisa Uroša Justina in vaditelja tenisa Aljoše Se- Ijaka. Učencem nižjih razredov posojamo 20 otroških teniških loparjev, priti morajo le v športni opremi in teniških copatih na peščena igrišča. Pozimi bomo omogočili igranje v telovadnici po metodi mini tenisa. Ta omogoča v prirejenih razmerah igranje večjega števila igralcev. V ta namen so v rabi večje žogice iz penaste gume, za katere je potrebna izvedba udarcev kot pri običajni teniški igri. Badminton V 10-urnih tečajih želimo učence seznaniti s to »priročno« igro, ki jo lahko igramo na vseh površinah (dvorane, travniki, asfalt, pesek, tudi na snegu..) in domala v vseh letnih časih. Učenci in učenke od 3. do 8. razreda se bodo seznanili z vsemi udarci, pravili in pripravo igrišč na različnih površinah. Pozimi bodo lahko igrali v telovadnici Partizan, in sicer ob sobotah dopoldne. Loparje in žogice bomo zagotovili v šoli, učenci lahko prinesejo tudi svoje pripomočke. Tečaje bo vodil Aljoša Grom. Namizni tenis Z 20-urnimi tečaji želimo učence naučiti ali izpopolniti osnovne udarce v namiznem tenisu in jih tudi tako navdušili za igro, ki jo največkrat igramo v zaprtih prostorih. Prepričani smo, daje namizno-teniških miz v občini veliko, prav tako bi se našel prostor za igranje v posameznih krajevnih skupnostih, npr.: opuščenih šolah, gasilskih domovih, zadružnih domovih, sejnih sobah. Potrebno je nekaj dobre volje, odpeljati »odvečni material« zadnjih let in postaviti mizo. Če to ne bo mogoče, bodo učenci lahko igrali ob sobotah v telovadnici Partizan. Tečaje bo vodil Aljoša Grom. Judo - samoobramba Učenci od 5. do 8. razreda bodo v 30-urah spoznali in preskusili nekaj osnovnih metov ter vadili obrambe proti davljenju, brcam, udarcem, objemom, držam za lase... Čeprav se je pametneje izogibati konfliktnim situacijam in veščine uporabljati v športne - tekmovalne namene, kar Judo v svoji prvotnosti je, bodo lahko učenci po nekaj tečajih in redni vadbi pridobili toliko samozavesti, da bodo lahko skrbeli sami zase. Tečaje bo vodil Janez Vidmar, ki ima v ju-jitsu črn pas, tretji dan in počutje tudi v kadetski šoli v Tacnu. Kimono (posebna obleka) ni potrebna, dovolj je trenerka. Ples 30-urni tečaji bodo organizirani za skupine 1. in 2. razred, 3. in 4. razred, 5. in 6. razred, 7. in 8. razred. Prirejeni bodo starosti otrok od skupinskih plesov za nlž-ješolce do standardnih plesov za višješolce. Potekali bodo v zimskih mesecih dvakrat na teden po 45 minut, učili pa bodo vaditelji plesa. Poleg naštetih interesnih dejavnosti v šoli organiziramo medra-zredna tekmovanja v nogometu za dečke od 5. do 8. razreda,.v košarki za dečke in deklice od 6. do. 8. razreda, med dvema ognjema za dečke in deklice 5. razredov, poligon za učence od 1. do 4. razreda in mnogo drugih tekmovanj, ki jih organizira ŠŠD. Občasne športne aktivnosti bodo organizirane, ko ne bo pouka, dnevih, ob sobotah, praznikih in med počitnicami. V telovadnicah Partizan in Ivan Cankar bodo učenci, ki bodo želeli igrati odbojko, mini tenis, namizni tenis in badminton, nekajkrat odšli na plavanje v Ljubljano. Med prazniki in počitnicami bomo poleg naštetih aktivnosti organizirali še drsanje (v primeru, da na Vrhniki-Bajerju ne bo varno) in smučanje na najprimernejšem smučišču (Ulovka, Kranjska Gora..). Učenci se lahko vključijo v posamezne športne panoge tudi v klubih v občini, kot so nogometni klub Usnjar, Košarkarski klub Vrhnika, Smučarski tekaški klub Corning Vrhnika, Smučarski klub Vrhnika, pa ima tudi Alpsko šolo smučanja za učence male šole ter 1. in 2. razreda. Večina celoletnih dejavnosti in tečajne oblike interesnih dejavnosti s športnega področja se bodo pričele v začetku oktobra. Učenci razredne stopnje (od 1. do 4: razreda) bodo dobili podrobna obvestila v obliki tiskovine. Za učence predmetne stopnje pa bodo obvestila v posebni številki časopisa Enajsta šola. Učence opozarjamo, naj spremljajo obvestila o pričetku posameznih tečajnih oblik za določene razrede po šolskem radiu in obvesti-, lih na panoju ŠŠD. Vse predstavljene interesne dejavnosti, ki jih organizira šola Ivana Cankarja, so brezplačne (razen izletov in vstopnin). Starše prosimo, da nagovorijo svoje otroke, naj se vključijo vsaj v eno izmed ponujenih možnosti in vztrajajo do izteka izbrane dejavnosti. Prav zaradi osipa prijavljenih v prejšnji!1 letih smo uvedli več tečajnih oblik, ki trajajo manj časa, in ponudili več različnih športnih panog, da bi zadovoljili več okusov. Biološka potreba otrok po gibanju v tej starostni stopnji je 2 do 6 ur na dan. Prepričani smo, da smo s to ponudbo prispevali delček k ureditvi otrokovih potreb-Starši lahko dobijo podrobnejša pojasnila glede športne vzgoje ali interesnih dejavnosti pri športnih pedagogih na OŠ Ivana Cankarja v času njihovih govorilnih ur, lahko pa tudi po telefonu (061) 753-096 vsak ponedeljek od 10. do 10.46 pri vodji aktiva športnih pedagO' gov- Vodja aktiva SJ VINKO BIZJAK Na osnovni šoli Ivana Cankarja so organizirali teniški tečaj. V dveh skupinah se ga je udeležilo 40 učencev. ŠPORTNE DEJAVNOSTI V 530. UČNEM CENTRU TO VRHNIKA Košarka in nogomet Tudi vojaki in častniki 530. učnega centra na Vrhniki (kasarna na Stari Vrhniki) so se zelo aktivno vključili v slovensko akcijo »TEDEN ŠPORTA 92«. Precej aktivnosti in tekmovanj so organizirali v sami vojašnici med seboj. V goste pa so povabili tudi zunanje vrhniške ekipe ter se z njimi pomerili v raznih športnih panogah. Na svojem košarkarskem igrišču so gostili ekipo RCG Vrhnika. Ob bučnem navijanju vseh vojakov v učnem centru je zmagala bolj uigrana in trenirana ekipa RCG Vrhnika z rezultatom 71:48 (32:18). Za ekipo učnega centra so- bili strelci: Mar- gon 10, Cestar 6, Šušteršič 21, Veber 2, Nikolavčič 9 igrali pa so še: Okoren, Gajžer, Jereb, Povše in Cigula. Za RCG Vrhnika pa Koščak, 4, Rajakovič 0, Gantar 3, Durovič 20, Malacko 10, Smrekar 16, Strmole 2, Margon 0, Strgar 16. Tekmo sta srečno pripeljala do konca sodnika Rom in Seljak. Poveljnik Učnega centra Tone Turk, ki je sam velik ljubitelj športa, je ves zadovoljen pohvalil svoje bučne navijače - obenem ugotovil, da bi marsikatera košarkarska ekipa potrebovala toliko takšnih navijačev. Brez nogometnega srečanja tudi ni šlo. Ekipa Usnjarja je na svojem igrišču bila domačin ekipi učnega centra. Gosti pa so brez usmiljenja napolnili mrežo Usnjarja in ga premagali s 5:1 (2:1). Gledalci so videli pravo šolo nogometa, ki so ga prikazali vojaki iz učnega centra, pa čeprav so igrali prvič skupaj. Ekipi sta igrali v naslednjih sestavah: Usnjar: Jerman, Zobec, Krečko-vič, Mijatovič, Sojer S., Sojer T., Šalja, Arhar, Popovič, Hribljan, Gutnik (Slabe, Hojak). 530. učni center: Šmid, Srša, Rukav, Maksimovič, Debevec, Lipovec, Kancilja, Podrebšek, Ger-bec, Koren, Jančigaj (Kovač, Kralj, Sredinšek, Lenček, Nikolavčič). Strelci: za Usnjar - Šalja (32') ter za učni center - Kancilja (5', 65') in Podnebšek (25', 52', 57'). Poleg košarke in nogometa so pripravili še eksibicijski turnir dvojic v odbojki na plaži. Tu pa so se pomerili kar med seboj in prikazali zanimive igre, saj je med inštruktorji precej dobrih igralcev odbojke. S. S. Košarkarska ekipa 530. učnega centra z dvema Vrhničanoma: Nikolavcicem in Margonom. Teden športa Teden športa je na Vrhniki Potekal od 7. 9. do 12. 9.1992. V tem času so bila različna tekmovanja in predstavljene so bile številne športne discipline, ki so se jih lahko udeležili vsi krajani. Glede na vremenske razmere ter tudi zanikanja ljudi so dejavnosti potekale dokaj različno. Plavanja so se udeležili skoraj vsi otroci '2 vseh osnovnih šol. Malo kanj je bilo zanimanja za tenis I odbojko na plaži. Košarkarji so odigrali pionirski turnir vseh ,reh šol. Turnir pa so odigrali 'udi člani; zmagovalec je bila Vrhnika RCG pred ELLESOM (Borovnica) in Jesenicami. Še najuspešnejši konec je bil na Drenovem griču, kjer so v soboto, 12. 9.1992, organizirali igre brez meja. V petih igrah se je pomerilo devet ekip. V zanimivih, predvsem po spretnostnih igrah je na koncu slavila ekipa Tekaškega smučarskega kluba Corning (starejši), sledile pa so ekipe: Sinja gorica, Blatna Brezovica, Povž, (Stara Vrhnika), Corning (mlajši), Borovnica, ŠD Dren (Drenov grič), ŠD Lipa (Pod-lipa) in Dragomer (osnovna šola). Za zabavni del je poskrbel ansambel ČUKI. Zmagovalna ekipa COMING s pokalom TENIŠKE NOVICE Občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike Na teniških igriščih teniške sekcije Vrhnika je bilo od 11. 9. do 13. 9.1992 občinsko prvenstvo v tenisu za vse kategorije posameznikov. Nastopilo je okoli 100 tekmovalcev, ki so dokazali, da je na Vrhniki vedno več ljubiteljev igre z rumenimi žogicami. Tudi gledalcev je vedno več, ki so z zanimanjem gledali zanimive in borbene igre. Posebno posamezna finala so bila na vrhniški ravni in marsikateri favorit je moral priznati poraz. Marljivi člani teniške sekcije so pripravili več praktičnih nagrad, ki so jih prispevali vrhniški obrtniki in lastniki trgovin, kar dokazuje, da so v tem spoznali propagando za svoje izdelke. Tako so nagrade prispevali: OREL d.o.o., galerija Medeja, ISKRA - ANTENE, COMING, BOTIOUE ŠKARJICE, slaščičarna BERZO, TRGOVINA C0-C0M, zlatarna »ML«, trgo- Odprto prvenstvo Drenovega griča V okviru akcije »TEDEN ŠPORTA 92« je ŠD Dren organiziral odprto prvenstvo Drenovega griča v tenisu za člane. Tekmovanje je bilo 5. in 6. 9. 1992 v športnem parku na Drenovem griču. Veliko število gledalcev je videlo precej lepih tekem in dokazalo, da je tenis na Drenovem griču kar priljubljen predvsem med mladimi. Vse nagrade in pokale je prispevala trgovina blago - MIX. V finalnem srečanju je Aljoša Seljak, po napetem in zagrizenem boju premagal Milana Volka s 5:7, 6:1, 7:5. Za tretje mesto pa je Iztok Škof (Horjul) premagal Viktorja Razdrha s 7:5 in 6:4. S. S. vina U'REDU, trgovina TIME-OUT, Galerija 2, Galerija Ml-VAS, trgovina KARA, drogerija DIČNA. Vsi prvi trije iz vsake kategorije pa so prejeli pokale, ki jih je prispeval član teniške sekcije Vrhnika Bruno Kosi. Uvrstitve po posameznih kategorijah: Pionirji: 1. Neko Praznik (Dragomer), 2. Uroš Mesojedec, 3. Peter Kavčič (Vrhnika). Mladinke: 1. Maruša Šerjak (Dragomer), 2. Anka Zorko (Dragomer), 3. Damjana Vrenjak. Mladinci: 1. Jure Piršič (Dragomer), 2. Robert Srdič (Vrhnika), 3. Joško Grdadolnik. Ženske nad 18 let: 1. Nataša Savič (Vrhnika), 2. Slava Volk (Vrhnika), 3. Andreja Brajkovič (Vrhnika). Moški nad 18 let in 35 let: 1. Milan Volk (Vrhnika), 2. Rale Brajkovič (Vrhnika), 3. Zdene Božič (Vrhnika). Moški nad 45 let: 1. Jože Prvinšek (Vrhnika), 2. Jože Malavašič (Vrhnika), 3. Lado Hribar (Vrhnika). Na podelitvi pokalov pa je predsednik teniške sekcije Vinko Kunstelj razglasil najboljša tenisača v letu 1991 (po posebnem točkovanju), in sicer je pri ženskah to Nataša Savič, pri moških pa Rale Brajkovič. s. S. Obetajoči mladinci na občinskem teniškem prvenstvu (z leve) Robert Srdič, Jure Piršič in Joško Grdadolnik. Štirje finalisti turnirja Volk, Seljak, Škof in Razdrh s predsednikom teniške sekcije ŠD Dren. Satelitska antena na Štajersko Na prvem tekmovanju gorskih kolesarjev za veliko nagrado Vrhnike, ki ga je na smučišču Ulovka priredil klub alternativnih športov SPORTWAY, so štartali najboljši slovenski tekmovalci. Zahteven 4,8 kilometrski krog, ki se je začel z rahlim makadamskim vzponom na Planino, nadaljeval z gozdnim spustom in spet z vzponom na vrh smučišča, pa hiter spust mimo lovske koče v nov krog, je presenetil nekatere tekmovalce, tako da jih je kar precej odstopilo. Tekma je bila zelo zanimiva tudi za številne gledalce ob progi, saj so se tekmovalci spuščali po smučišču s hitrostjo tudi do 80 km/h. Tekma je bila po mnenju udeležencev zelo dobro pripravljena, spremljali pa so jo tudi številni novinarji in sne- ODDAM V NAJEM MANJŠI LOKAL 20 m2, S POSEBNIM VHODOM, PRIMEREN ZA VSE MANJŠE DEJAVNOSTI, NA VOLJČEVI 15 (ZRAVEN TRGOVINE HRIB); TELEFON 755-382. malci, Radio glas Ljubljana, ki se je celo dopoldne v živo javljal z Ulovke. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. To so bili: g. Jelko OREL, OBČINA Vrhnika, ISKRA ANTENE Vrhnika, AVTO-HIŠA SELIŠKAR, LIKO, COPIA in CARANTANIA iz Lj„ IUV, FUN SPORTS, ŠZ Vrhnika, JFM Drenov grič, CIMOS servis MERLAK, merilci TIMING Vrhnika, zlatarstvo LANČIČ in AURUM, COMING, ANDORA, gostilni KRANJC in MA-RINČIČ, BOTER, PAPALINA, MEDEJA, Ufredu, nočni bar LESKO-VEC, BERZO, EVROPA, APOLON, Cl d.o.o. in pa dr. Primož RUS. Glavno nagrado, komplet za satelitski sprejem, ki ga je podarila ISKRA ANTENE, si je po šestih krogih privozil naš najboljši tekmo- valec Marjan Jauk s časom 1:42:14 pred Idrijčanom Boštjanom Brelihom in Ljubljančanom Dejanom Kastelicem. Mladinci: Budja iz Ljubljane pred Pistorjem (MTB Štajerska) in Likarjem (Winners Club) so prevozili pet krogov. Veterani, vozili so dva kroga, so bili: Komac (UNI), Likar in Mole (Vrhnika). Ženske: Pere (Celje) so tudi vozile dva kroga. Rekreativci so bili: Reberšak (Scott Merida Jezersko) pred Stanovnikom (ARS Audio) in Pirihom (Idrija). Od naših tekmovalcev sta nastopila JANEZ BARBO (SPORTWAY), ki je dosegel odlično 5. mesto in ROBERT MELE, ki pa ni imel sreče s kolesom. Naše čestitke veljajo vsem tekmovalcem. Za prihodnje leto načrtujemo več tekem, tudi za državno prvenstvo in pa tudi v spustu. Radi bi, da bi bila proga, na kateri je bila tekma uradno pripravljena kot MTB proga, poleg nje pa bi uredili tudi spust in obe primerno zavarovali ter označili. Tako bi se vrhniška proga pridružila drugim po Sloveniji in številnim po Evropi. vodstvo SPORTWAY BOŠTJAN ERČULJ Vrhniški košarkarji pričeli z novo ekipo Vrhniška članska košarkarska ekipa je v tekmovalni sezoni 91/92 morala izstopiti iz lige predvsem zaradi nediscipline gledalcev ter tudi nekaterih igralcev. Zato je vodstvo kluba moralo nekatere igralce disciplinsko izključiti iz ekipe, obenem pa pričelo strokovno pripravljati novo ekipo, ki naj bi v prihodnosti prinesla večje uspehe ter se uvrstila v višji rang tekmovanja. Večje ambicije ekipe so povezane tudi z večjimi potrebami po finančnih sredstvih. Tako je glavni sponzor ekipe RCG, po katerem se članska košarkarska ekipa Vrhnike tudi imenuje. Preostali sponzorji so še: Trgovina Kara, Varga-lant in Pizzerija Boter. Razne usluge pa pridobijo tudi v IUV Vrhnika. V ekipo sta se vrnila Miro Ga-brovšek in Milan Jevšek, ki sta več sezon igrala v ELLES Borovnica. Iz Ljubljane pa prihajata dva visoka igralca Milan Rešetovič (center) in Peter Adamič (krilo). Drugi igralci pa so domačini, vsi stari v povprečju 19 let: Simon Koščak, Simon Strgar, Saša Gantar, Robert Malacko, Andrej Smrekar, Grega Bule, Saša Rajakovič, Uroš Justin in Matej Žun. V razgovoru s trenerjem Rokom Zupanom smo izvedeli, da so pričeli s treningi že 17. avgusta, in to trikrat tedensko. Vsak teden so odigrali tudi po eno trening tekmo. Trener in igralci si želijo, da bi se uvrsti čim višje, vsaj na drugo mesto, ki vodi v nadaljnje tekmovanje (plej-off). Samo tekmovanje je razdeljeno v štiri območne skupine in samo prva dva dobita pravico nadaljnjega tekmovanja in s tem možnost uvrstitve v višji rang, to je II. slovensko košarkarsko ligo, kjer sedaj že igra ELLES BOROVNICA. Razpored tekem v domači telovadnici osnovne šole Ivana Cankarja je takle: 10. 10. 92 RCG Vrhnika : Anhovo 17. 10. 92 RCG VRHNIKA : Domžale B 31. 10. 92 RCG VRHNIKA : Skofja Loka 14. 11. 92 RCG VRHNIKA : Šenčur 12. 12. 92 RCG VRHNIKA : Etiketa - Žlri 9. 1. 92 RCG VRHNIKA : Gorenja vas 23. 1. 92 RCG VRHNIKA : Pre-stranek Vse tekme so v soboto ob 19.30. Vodstvo kluba prosi in vabi vse ljubitelje košarke na Vrhniki, da bi športno in disciplinsko bodrili košarkarje ter tako pripomogli tudi k nadaljnjemu razvoju in perspektivi vrhniške košarke. S. S. Bivši »žogobrci« na sceni Na otvoritvi nogometne sezone na Vrhniki, ki je bila 22. 8. 1992, so se med seboj pomerili nekdanji igralci nogometnega kluba Usnjar. Sedanje novo vodstvo kluba se je namenilo, da nekdanje igralce pritegne v delo kluba ter tako poskuša ponovno oživiti klubsko dejavnost in izboljšali kakovost dela z vsemi ekipami. Prav zanimivo je bilo gledati borbenost in pristno znanje »žogobrca«. Čeprav so bili igralci iz več generacij, ni noben zaostajal za drugim in vsak je hotel doseči gol. Na koncu rezultat ni bil pomemben, saj so spoznali, da so takega druženja še potrebni. Gledalce pa so spomnili na nekdanja zlata leta nogometa na Vrhniki. Na upravi kluba Usnjar si prizadevajo pritegniti v še večjem številu vse generacije nekdanjih nogometašev, ki so pripravljeni pomagati in nogometu na Vrhniki dati večjo veljavo in popularnost. PRIPIS K SLIKI: PRED ZAČETKOM TEKME 2 x 10 MIN. SO BILI OBRAZI SPOČITI IN NASMEJANI, DRESI PA SUHI. stojijo: Mesec, Slavec, T. Ogrin, J. Horvat, Savič, Popit, Vujoševič, Grbec, Stržinar čepijo: Čelešnlk, M. Margon, Berginc, Jove-škovič, L. Horvat, Petkovšek, R. Margon S. S. ŠE EN DRŽAVNI PRVAK IZ VRHNIKE Vrhniški košarkarji z novimi močmi do boljših rezultatov: stojijo predsednik kluba Jaklič, V soboto 26. oktobra, si je Jevšek, Gabrovšek, Gantar, Rešetarevič, Smrekar, Adamič in trener Zupan. Čepijo Malacko, naš šahist Leon Gostiša že če-Rajakovič, Koščak, Durovič, Justin in Strgar. trtic priboril naslov šahovskega državnega prvaka. Državno prvenstvo je bilo v Postojni in je v petnajstih kolih dosegel 11 točk. Prehitel je večnega tekmeca Aljoša Grašarja za pol točke. Na naslednja mesta so se uvrstili Šifrer, Sedmak, Jelen, Osterman, Mikec, Barle... Gostiša in Grosar sta si priborila pravico nastopa na conskem turnirju v Gradcu za svetovno prvenstvo. Po bronasti medalji iz Manile, je to še en uspeh Leona Gostiše. Prišel, videl zmagal... - Aleš Prek Aleš Prek je eden izmed obetajočih mladih športnikov, ki svoje življenje kreira tako, kot mu narekujeta dva športa - gokard in smučanje. Lahko bi rekli, da že gre po stopinjah vrhunskih športnikov, saj je njegov »delovni dan« prežet s športom, še zlasti sobota in nedelja, pa naj bo to poleti ali pozimi. Prav prijetno je kramljati s prisrčnim petošolcem. Poln še otroških iskric govori že kot pravi mož in rad pove tako kot misli. Gokard je njegov najljubši šport, raje ga ima kot smučanje. Ko odpelje zadnjo dirko v smučariji, tam nekje v sredini maja, že sede v gokard in družina se preseli na gokard piste. Portorož, Ljubljana, Ptuj... Prej sneg, nato asfalt. No, slednjega so vajeni, saj je oče dolgoletni tekmovalec v gokardu in jabolko pač ne pade daleč od drevesa. To reklo se je letos še posebej potrudilo, saj je bila to Aleševa prva tekmovalna sezona v gokardu in glej ga - zmagal je kar na štirih dirkah in postal državni prvak za leto 1992. Vsaj še naslednje leto bo vozil v tej kategoriji (60ccm), potem pa - no, vsa prihodnost je še pred njim. Toda šola je vendarle prva naloga. Če bo pri učenju tako priden, kot je uspešen v športu, bo vse teklo kot namazano. Če pa bo zaškripalo, se bo treba pač nečemu odpo- vedati - enemu od športov pač. Toda kateremu, ko pa tudi v smučanju dosega izredne uspehe. Notranjski pokal je letos obvladoval brez težav, bil prvi mušketir, in na državnem prvenstvu dosegel 15. mesto, kar bi lahko vzporejali z rezultatom v gokardu. Letos se je že vrnil s smučarskih priprav v Avstriji in do konca zime bo v ospredju smučanje. Potem pa spet - gokard. Družina se temu prilagaja. Stalno je na poti, priprava motorja - pri tem je prvi serviser brat MIHA, testne vožnje, živčnost pred tekmo..., to je povsem vsakdanje za družino Prek. Aleš iskreno pove, da bi ob sebi rad imel tudi svoje sovrstnike, da bi tekmovali med seboj. Na Vrhniki ni namreč nikogar njegovih let, ki bi se ukvarjal s tem športom. Zato vabi vse vrstnike, ki jih ta šport zanima, da se mu pridružijo. Z veseljem bi jih sprejel, jih česa naučil in pokazal, kaj zna. Res je, da ta šport zahteva ogromno sredstev in družinski proračun presneto trpi zaradi tega. Tudi nagrade niso tako vzpodbudne, kot bi lahko bile. Nekaj stroškov že pokrijejo, vseh še zdaleč ne. Zato bi bilo prav, da sedaj, ko je na Vrhniki nekaj dirkačev, tudi v drugih kategorijah, izkoristimo edinstveno možnost popularizacije tega športa. K temu bi lahko pripomogli tudi Športna šola tenisa, plavanja, taborjenja V času od 24. do 29. avgusta 1992 smo v športnem parku in v avtokampu na Vrhniki organizirali športno šolo za osnovnošolske otroke. V šolo se je vključilo 14 otrok iz Vrhnike in Logatca. Vsako jutro so se otroci zbrali ob 8. uri in se pod strokovnim vodstvom Aljoše Seljak dve uri učili granja tenisa. Potem so skupaj odšli v Mlečno restavracijo, kjer je bila za udeležence šole organizirana prehrana. Športno šolo so otroci nadaljevali s plavanjem v bazenu, prav tako pod vodstvom Aljoše Seljak. Po plavanju sta otroke »prevzela« Sabina Dolenc in Primož Lašič, ki sta pripravila pester program družabnih iger. športno šolo smo sklenili s piknikom na Pokojišču. Na podlagi vtisov otrok in njihovih staršev menimo, da je bila športna šola dobro organizirana, saj so bili udeleženci zadovoljni. Ker so se letos z otvoritvijo avtokampa ponudila možnosti za organizacijo takih in podobnih »šol« in ker se je pokazalo zanimanje za vključitev v take oblike izobraževanja in družbenega življenja, se bomo potrudili, da bomo tudi v prihodnjem letu organizirali kaj podobnega. Športna zveza Vrhnika Portret državnega prvaka v gocartu v kategoriji juniorji - 60ccm sponzorji. Z njihovo pomočjo bi lahko organizirali dirko na Vrhniki, da bi ljudem pokazali, kaj pravzaprav gokard je. Aleš pravi, da je to eden izmed najbolj zanimivih športov in da bi ga z veseljem predstavil vsem Vrhničanom. Ob tej priložnosti mu zaže-limo še veliko uspeha na dirkalnih stezah, pa tudi v smuča- nju in predvsem - v šoli. Da bi vztrajal in da bi mu družina še tako stala ob strani ter prenašala vsa športna bremena. Za-želimo pa si tudi, da bi tudi na Vrhniki našli toliko posluha za gokard, da bi ta nekdaj že zakoreninjena panoga znova zacvetela. Ob sedanjih možnostih tega ne gre zamuditi! MAJA MAKOVEC Sonja Ralca - državna prvakinja Na Ravnah na Koroškem je bilo 19. in 20. septembra 1992 1. Državno lokostrelsko prvenstvo v disciplini FITA-ARROVV-HEAD. Tekmovalo je 100 loko-strelcev iz 17 klubov in društev. V instinktivnem stilu (Be-arbovv) je SONJA RALCA, članica LK Dragomer-Lukovica, dosegla 331 krogov ter tako pred Jelko Povše (LK Kamnik, 291 k.) in Štelo Pavšič (LK Nova Gorica, 209 k.) osvojila državno prvenstvo, za kar ji čestitamo. Športna zveza Vrhnika NAŠ ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 755-121 int. 222, organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5 — odstotnim prometnim davkom.