NOVI LEKSIKON JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV
Kdor se hoče informirati o biografskih in bibliografskih podatkih sodobnih slovenskih književnikov, je v zadregi. V Slovenskem biografskem leksikonu, ki sega šele do gesla Schmid, novejših podatkov po večini ne najdemo, saj so snopiči, ki so že izšli, izhajali od leta 1925 do 1960. Kronološko urejeni Kratek bibliogralski pregled slovenskega slovstva M. Boršnikove (Lj. 1955) preneha z medvojno generacijo, razen tega pa je že zdavnaj pošel; nujno bi bila potrebna nova izdaja, dopolnjena s povojnimi književniki. Še največ podatkov o sodobnih piscih najdemo v Smolejevem Siovensitem dramskem leksikonu v dveh delih (Lj. 1961—1962). Ta pa upošteva le književnike, ki imajo kakršniokoli zvezo z gledališčem in dramatiko, in tudi pri tem je prvi del že razprodan.
•Suvremeni pisci Jugoslavije. Ured. Miloš Zorzut. Zagreb, Stvarnost 1966. (VIII+397 str. 80». (Biblioteka suvremenih priručnika.)
169
Slovenske avtorje lahko poiščemo še v knjigi Književni godišnjak, Pisci jugoslavenskih naroda (Zagreb 1961), v katerem najmlajših pisateljev še nii, in pa v Enciklopediji Jugoslavije Leiksikografskega zavoda v Zagrebu, katere prvih šest knjig je izhajalo od leta 1955 do 1965; izšla je šele do črk »Put« in izhaja vedno počasneje.
Matica srpska v Novem Sadu popravlja obširen bio- in bibliografski leksikon jaigoslovanskih književnikov, ki lupamo, da bo enakovreden podobnim delom pri drugih slovanskih narodih (predvsem Slownik wspölczesnych pisarzy polskich v štirih knjigah, Wanszawa 1963—1966, in Slovnik českfch spisovatelu, iPraha 1964).
Bred kratkim je izšla knjiga Suvremeni pisci Jugoslavije, bio- in bibliografski leksikon živečih jugoslovanskih književnikov. Beležka na ščitnem ovitku in uvod nam povesta, kar ni razvidno iz naslova: v knjigo so sprejeti le pisci, iki so člani leipubliških društev književnikov. Za ta doslej nenavadni kriterij, še poisebno pri knjigi, ki ni izdaja Združenja književnikov Jugoislavije, se je založba najbrž odločila zato, da bi čim prej in čim laže zbrala graidivo; redakcija se je abrniila na republiška društva in od njih dobila podatke. Od 782 članov, kolikor so jih imela društva književnikov ob zbiranju gra-diiva, je redakcija zbrala podatke za 769 književnikov, in toliko člankov je objavljenih v knjigi. Ta način je omogočili dokajšnjo ažurnost — redakcija je bila zaključena januarja 1965 in 'dO tja isegajo podatki — manjka pa v knjiga precej imen, iki bi v leksikon z naslovom Suvremeni pisci Jugoslavije vsekakor spadala. Od slovenskih avtorjev — v iknjigi jih je 140 — manjkajo vsi, ki v času pripravljanja knjige niso bili člani Društva slovenskih književnikov. Od teh pa bi vanjio vsekakor lapadali npr. Rado Bordon, Peter Božič, Valentin Cundrič, Bogomil Fatur, Viktor Konjar, Lojze Kovačič, Primož Kozak, Svetlana Makarovič, Bojan Pisk, Marjan Rožanc, Dominik Smole, Veno Täufer, Dane Zaje in miorda še kdo. Posledica tega neprimernega kriterija pa je tudi to, da so v knjigi sicer zastopani iliterami zgodovinarji in kritiki — celo nekateri umetnostni zgodovinarji in podobno — ki so pač slučajno člani književniških društev, ni pa člankov o mnogih drugih literarnih zgodovinarjih in kritikih, pri Slovenoih nipr. o Franu Petretu, Borisu Patemujiu, Francu Zadravcu, Francetu Berniiku in Janku Kosu.
Književniki, ki pišejo pod psevdoniiimd, so uvrščeni pod le-te, žal pa ni kazalk s pravimi imeni, ki ibi uporabnost knjige olajšale. Članki so razdeljeni v dva dela. V biografskem delu slede datumu in kraiju rojstva osnovni podatki o šolanju in službovanju, o sodelovanju v NOB, o književnem delovanjn in objavljanju, o prevajalskem in uredniškem delu ter o prevodih avtorjevih del v ituje jezike. Nikjer pa ni nobenega podatka o narodnosti književnika in tudi njegovo delovno področje, ki je običajno pri leksikonih navedeno takoj za imenom, je treba irazlbrati šele iz teksta. Ni tudi nobene oiznake in ocene avtorjevega dela ter pomena. Kolikor je bilo mogoče preveriti pri slo-vensikih književnikih, so življenjepisni podatki točni. Opazil sem le pomoto v članku o Mateju Boru: leta 1937 ni maturiral na gimnaziji v Celju, pač pa je tega leta diplomiral na ljubljanski slavistiki. V istem članku je napaka, ki jo je verjetno zakrivil zagrebški korektor: Grgarje nam. Grgar.
Bibliografski del vsebuje samo dela, ki so izšla v knjigah, pri dramatikih pa tudii izvedene drame. Vendar ni povsod dosledno označeno, katera dela so bila samo izvedena. Knjige so opisane z naslovom in letnico iaida ter z opombo o zvrsti in razvrščene po časovnem redu izhajanja; tudi antologije, izbori itd. so uvrščeni v kronološki red skupaj z drugim. Ker so aponibe o vrsti izdaje pri posameznih knjigah ponekod nedosledne ali jih ^ploh ni, bibliografija ni vselej dovolj jasna. Tako npr. pri Janiku Glazerju ni razvidno, da je knjigi Jaz in ti in Pesmi za otroke le uredil. V članku o Francetu KOblarju je pomotoma izostal bibliografski del in so vsa dela našteta v biografskem delu, ne glede na to, ali gre za samostojne knjige ali le za ¦članke aH uvode. Sicer pa so tudi bibliografski podatki, kolikor sem jih preveril pri slovenskih književnikih, točni in popolni.
Na koncu je naveden še naslov knjiiževnika; pri večini je objavljena tudi fotografija.
Kljub omenijenim pomanjkljivostim, ki bi jih bilo treba v novi izdaji popraviti, je 'knjiga koristen in nujno potreben priročnik, ki bo prišel prav predavateljem in študentom jugoslovanskih književnosti ter vsakomur, ki se zanima za našo sodobno književnost.
Marko Kranjec
170