PoSfriina ntačana v gotovini UtolHL štev. 212 v torek 1), septembra 1929. IDO iiln 1' — Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Ineerati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru. Iaseratni davek posebej. >Sloveaski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi s© ne vračajo. — Nase telefonske številke s©: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Nemški rudnik v plamenih Strašna katastrofa v posaarskem rudniku - Vsled eksplozije pri kateri je bilo 23 rudarjev ubitih. 65 pa težko ranjenih, je nastal požar ki je uničil m naprave in zajel ves rudnik — Saarbrucken, 17. septembra. V Werndlovem premogovniku v Klein-Rosselnu, ki leži tik ob saarski meji, se jte davi ob 4. pripetila silna eksplozija. Trije rudarji, ki so bili v rovu Sv. Karel, So bili tako mrtvi, pet drugih rudarjev, ki so se nahajali v bližini, pa Je bik) težko ranjenih. Sprva se ie mislilo, da gre za težko rudniško nesrečo z nedoslednimi posledicami. V rovu samem je ta čas kopalo nad 400 rudarjev, ki pa so kakor po čudežu ostali nepoškodovani in se rešili. K sreči Je bit rov globoko pod zemljo spojen s hodniki z drugim rovom. Ogroženi rudarji so se skozi ozke hodnike prerinili v nepoškodovani rov, od koder so prispeli na površino šele po petumem nevarnem plezanju. Eksplozija in nato sledeči pož£r v porušenem rovu sta bila tako silna, da so kot roka debele žice dvjjjalnih naprav zgorele kakor niti. Železna dvigalna naprava z mogočnimi transverzalnimi konstrukcijami se je sesula v globino, kakor papirnata hišica. Plamen je švignil z ogromno silo več sto metrov visoko iz rova in je zajel vsa sosedna poslopja. Hipoma je bil ves r ros ter okoli rova v premeru do 5UQ metrov v ognju. Ob rovu ležeče zaloge ol«*a in petroleja so eksplodirale z ogromnim treskom. Požar je ojiel tudi ventflac9-ske naprave, ki so se nahajale 709 metrov od rova . Eksplozija ie povzročila med prebivalstvom strahovito paniko. Iz delavske kolonije «r> h'tele /ene rudarjev s svojim otročiči pred upravna posH>p§a ter ihte zahtevale.noiasnila o svc;i!i možeh in svojcih. Policija je bila takoj alarmirana in je cerrJral^ ves ogroženi prostor, tak0 ni mogel nihče zraven. Iz bližnjih in daljnih krajev so prihiteli na pomoč ognjegsscj z motornimi brizgalnami, da bi pogasili pož>r, ki je pretil, da bo umči! vse rudmš^e na? prave in se razširil tudi na delavske kelon!je. Zaradi negotovosti rudariev, ki so se nahajali v rovn ' k\ ie trajala pet ur, so tudi oblasti iz- 'i glavo, tako da je na krafu nesreč zavladala splošna zmeda in pamka. Šefe proti 9. uri- ko s<=» je dognalo, da so se rudiji v spodnjih krovih rešTli. se ie pam^a nekoliko polegla. Sodi se. da s„ eks- Soorazum z Bolgarijo Po vesteh iz Ženeve, je bil pri ugajanjih med dr. Marinkovi-cem in Burovom dosežen načelni sporazum v vseh glavnih vora- — Ženeva. 17. septembra. .Tugoslo-venski minister zunanjih del dr, Marinkovič je imel te dni ponoven sestanek z bolgarskim ministrom zunanjih del. Pogajanja, ki jih vodita oba zunanja ministra, še niso bila zaključena. Iz poučenih krogov se doznava, da gre pri teh pogajanjih za ureditev obmejnega vprašanja med obema državama, tako da bi Bolgarska morala nuditi zanesljive garancije, da se obmejni incidenti v bodoče ne ponove in da preneha vsakršna akcija makedonske revolucionarne organizacije v južni Srbiji. Po drugi strani pa se izve iz dobro poučenega vira. da so bile na dosedanjih sestankih med obema ministroma načeta tudi druga vprašanja. Predvsem je tu vprašanje bolgarskih reparacijskih dajatev, glede katerih skuša Burov doseči pristanek dr. Marinkovića in jugo-sJovenske vlade, da bi ne nasprotovala ugodni rešitvi tega vprašanja za Bolgarsko na konferenci za vzhodne reparacije. Kakor znano bo ta konferenca določila končno višino reparacij, ki jih imajo plačati manjše vzhodne države, zlasti Madžarska. Avstrija in Bolgarska. Dr. Marinkovič je pristal na to, da Jugoslavija ne bo delala nobenih težav in da tudi sama ne bo postavila napram Bolgarski kakih novih reperacijskih zahtev, ker je dr.. .Marinkovič izjavil, da so bile jugoslovenske želje že upoštevane na konferenci v Haagu. V istih krogih se trdi. da bo bolgarska vlada zaraditega ugodila vsem iugosloven: skim zahtevam glede obmejnega režima med Jugoslavi.io in Bolgarsko in da bo zlasti pristala na 30 km nevtralno cono ter na likvidacijo dvolastniških posestev. Banket nsšs delegacije v Ženeri — Ženeva. 17. septembra. Med Številnimi banketi, ki jih prirejajo posamezni člani delegacij Društva narodov, je bil sinočnji banket, ki sta ga priredila jugoslovanski minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič in njegova soproga eden najsijajnejših Banketu so prisostvovali predsednik 10. skupščine Društva narodov Guererro. angleški minister zunanjih del Henderson s soprogo, poljski minister zu^aniih poslov Zaleski. nemški delegat Schubert in drugi. Na banketu je bila tudi vsa naša delegacija. Dr. Marinkovič priredi v sredo IS. t. m. še en banket za ostale člane delegacij. piodlral] plini, kj so se nakopičili v rovu zaradi nezadostne ventilacije. — Saarbrticken. 17. septembra. Pri eksploziji v rudniku Wernd! je bilo po zattefh ugotovitvah ubitih 23 rudarjev, 65 ra težko ranjenih. Po prvi e'\sp!o-ziii ?e n?sfc!a pozneje še druga, po ?•cinku nič manjša eksplozija. Pcž^r. ki je nasta! po prvi eksploziji, je med drugim »iničil tudi strejarno z ventilacijskimi napravam*. Ker so vsfed tega ventilatorji popolnomr odpovedali, so se začel? nabirati tudi v sosednih rovih dušlflv? in eksplozivni plini. Ogenj se je naglo širi! in tako je nastala drug^. silna eksplozija, pri kateri je bilo ubitih še 13 rudarjev, 30 pa težko ranjenih. Tudi reševalnemu moštvu, ki je prihitelo na cemoč s sosedmh rudiikov. je b*ip oir<*zar53 iz rova ?n jih 5e zasulo. Šele po velikem naporu so jih čez več ur rcš:'». Mncso so hh morali prepeljali v zasilne l?zare*e. ker so se skoraj zadušili. Požar še vedno traja in ohstcja nevarnost, da zajame notranjost in premogovne plahti porj zem-I.fo, kar bi lahko dovexl-» Jn r^i^-'edne katastrofe. Miz irskih revolucijonarjev v Beogradu Beograd, 17. septembra. Znani vodja irskih revolucionarjev Engel Juart. ki je pobegnil iz trdnjavskih zaporov v Kairu, in ki ie od angleških obla?ti orenien na 1.000 funtov, je prispel v Beograd, kjer Se je prijavil policiji in profil Mj se mu kot poli-tKn^mu besruneu dovolj bivanje v naši državi. Obvezal ee je. da ne bn vršil gostoljubnosti fpr da p? bo pokoril v5rem na?im 7ako-nom. Trgovska pogodba s Finsko Decgrad, 17. sept. Današnje »»Službene Novine« objavljajo zakon o uveljavljenju trgovinska pogodbe s Finsko, ki ie bila skleni ena ?n januarid 1929- nečloveška naropl^vna Konkretni predlog za razorožitev Vse članice Društva narodov se '">cdo izrazile o načinu razoro- ževanja Ženeva, 17. septembra. Lord Robert Cecil je predsedniku razorožrtvenega oibora zborovanja Društva narodov »predložil resolucijo, na podlagi katere bo mora:] ta odbor zavzeti svoie stališče napram glavnim spornim fcoSk?«*n raz-orožitvenega ppc>blema. Po tem angleškem predlogu bo moral razoroži rtverii odbor, v katerem so zastopane vse države Društva narodov zavzeti svoje stališče nagiram naslednjim štirim točkam: 1.Uporaba enotnih načel za znižanje in omejitev efektnih sil ter materi- jali zračn2ga in mornasft&ega brodov-ja: 2. omejitev števila čet, bodisi po številu vežbanja. ali v obeh ozirih; 3. omejitev materijala, ali neposredno z zmanjšanjem tega materijala, ali pa posredno z omeji-tvOj-o proračuna, a!i pa na oba načina; 4. priznanje mednarodne avtoritete za kontrol in nrročan;e o izvedbi razorožitvene konvencije. Predlagatelj ipričafcuje, da bo prepravljah« odbr*r za razorožitveno konferenco Pnrorei fcoo-čail svoje delo. Zagoneten niški umor pojasnjen Falski tok v Varaždinu — Beograd, 17 septembra. DanaŠnia ' »Politika« objavlja senzacijonalno poročilo, 4? ie beograjska policija po večmesečni preiskavi ugotovila identiteto trupla brei glave, ki je bilo svojčas najdeno med prtljago na niški postaji. Kakor znano, je pred več meseci neznanec oddal na beo-giajski postaji zavoj, ki je prispel v Niš, ne da bi ga bil dvignil naslovlienec. Policija je nato odprla zaboj in našla v njem truplo brez glave. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Sedaj pa je dognano, da gre za bivšega komunističnega tajnika strojevodjo Nikolo Petkoviča, čigar truplo je spoznala njegova žena. Sodi se. da so Petkoviča umorili njegovi komunistični tovariši iz osvete. Varaždin, 17. sept. V Kukoiićevi ulici je danes došlo do precejšnjega razburjenja. Varaždin je imel doslej lastno električno centralo, sedaj pa je bil napeljan tok iz elektrarne na Fali, ki ie urejen na 220 voltov napetosti, dočim je imel tok iz mestne elektrarne samo 110 voltov Odjemalci toka so bili opozorjeni, naj zaradi izpremembe napetosti izmenjajo žarnice in žice, kjer so preslabe. Tega pa niso storili povsod. Ko so popoldne spustili tok iz centrale, so pregorele žice in ponekod so pričeli goreti leseni stropi ter z lesom obložene stene, dočim so žarnice popokale Prihiteli so ognjegasci z dvema mo'orn:mn hrizgalnama in -geni kmalu pogasili, tako da večja škoda ni nastala. Ponesrečila hi se kmslu soproga gostilničarja Petra Streh-ca, ki je prijela električno napeljavo in se je komaj rešila. PraCa, 17. septembra Skupina čeških finančnikov in kapitalistov je zaprosila vlado, da odobri ustanovitev češkoslovaške plovne družbe, ki bo s sodelovanjem seve-ronemškeca Llovda uvedla redne pomorske zveze iz Hamburga v severno m južno Ameriko Nova družba, ki bo razpolagala z velikmi kapitali, bo skušala prevzeti vse češkoslovaško blago, ki se izvaža po Elbi v severonemška pristanišča in kjer se vkr-cujc za eksport v Severno in Južno Ameriko. N?ka železniška nesreča v — Kim, 17. septembra. Brzc\lik Rim-Florenca je v bližini postaje Cartagna trčil v tovorni vlak Obe lokomotivi in 10 va gonov se je iztirilo, štirje vagoni pa so docela razbiti. 1f> potnikov med njimi tajnik pekrajinskega fašija v Florenci, je težko ranjenih .Materiialna škoda ie zelo velika Povratek tir Eokenerja — Friedrichshafen, 17 septembra. Davi ob 4.25 je startal zrakoplov »Zeppelin« k svojemu poletu preko* Nemčije. Na krovu je 22 potnikov, med njimi tudi soproga dr. Eckenerja. Zrakoplov je krenil najprej v Hamburg, kamor je dospel ob 9. dopoldne in pozdravil dr. Eckenerja. ki-se je vrnil iz Amerike. Iz Hamburga .ie odletel dajie v Berlin, kjer bo pristal in počakal na prihod dr. Eckenerja. Zvečer se bo vrnil na zaj v Friedrichshafen. Briand o vprašanju razorožitve Pariz, 17. septembra Ženevski poročevalec ^>Petit Parisiena« pojoča o možnosti, da se pomorska razorožitvena konferenca sestane v Londonu v času ko se bo v Ženevi sestala pripravljalna konferenca za splošno razorožitev. Briandovo nizi-ranie glede razorožitve gre za tem. da se to vprašanje v vsem svojem obsegu postavi ped zaščito in nadzorstvo Društva narodov. Nato navaja poročevalec »Petit Pari-siena«. c?a ie pomorski sporazum med Francijo H Italijo nemoaoč. ker Italija vztraja ori svoji zahtevi in predlaga enakost s francosko mornarico v vseh ladijskih kategorijah. Riimunska nota zaradi vpadov bolgarskih komitov na rumunsko ozemlje Intervencija rumunskega poslanika pri sofijski vladi — Razburjenje v rumunski javnosti. — Tisk zahteva energičnih ukreoov Bukarešta. 17. septembra. Zaradi zelo energično noto. v kateri zahteva, ponovnih vpadov bolgarskih komitov v naj bolgarska vlada napravi red na rumunske vasi v Dcbrudži je v rumun- meji. da bi bolgarski državljani ne skih političnih krosih zavladala velika vznemirjali rumunskih. Glede na vse razburjenost. Rumunski listi poročajo, to se bavi rumunski tisk obširneje s da je bila rumunska vlada obveščena politiko sosednih držav ter ugotav- o teh napadih in zahteva zato od nje l.ia. da vodi Rusija komunistično prona- stroge ukrepe. Rumunsko zunanje mi- gando. da Bolgari z orožjem vpadaio nistrstvo je tudi že odposlalo po svo- v rumunske vasi. dočim vodi Madžar- jem poslaniku v Sofiji bolgarski vladi ska iredentistično propagando. Umori sredi bolgarske prestolnice V soboto zvečer ie bil umorjen v Sofiji fotograf Atanas Spasić iz Carlbroda, prejšnjo noč oa sofijski odvetnik Micolov — O morilcih ni sledu Sofija 17. septembra. V soboto ob pol 9. zvečer je bil sredi Sofije umorjen jugoslovenski državlian fotograf Atanas Spasić iz Caribroda. Pred smrtjo je mogel samo še povedati, kdo ie in od kod je ter da so ga v ulici carja Simeona prestregli neznani ljudje, ki so dejali, da so policijski agenti in ga odvedli s seboi. Kako je v Aleksandrovi bolnici došlo do umora, sofijski listi ne poročajo. Spasić je dobil 30 ran od noža in 3 revolverske strele Glava mu je bila popolnoma razmesarjena. Sofija, 16. septembra, r. V noči od petka na soboto so neznane osebe umorile sofijskega advokata Angela Micolova. ko se je vračal od svoje družine, ki se mudi na letovišču v bližnii vasi Borani. Morilcev niso izsledili in domnevajo, da maščevanja. je bil umor izvršen iz Dve požarni katastrofi v Ameriki Petrolejske rafinerije in skladišča žvepla v plamenih — Skoda sega v milijone dolarjev Xewyork. 17. septembra. V državi Newyork na Stater Island Sundu le* lete petrolejske rafinerije tvrdke Standard Oil Compan\\ kakor tudi v bli* zini nahajajoče se rafinerije družbe Swan Finch, bi bile v prošli noči skoro postale plen ogromnega požara. Škoda se ceni na en milijon dolarjev. (56 mi' lijenov Din.) Požar je nastal na ta način, da se je vnel svetilnik teh tvrdk v zalivu, nakar ga je veter odplavil k bregu, kjer so iskre planile na tireg in užgale petrolejske tanke. Od tod se je ogenj razširil na same tvorniške na* prave in v kratkem objel velikanske rafinerije. Na kraj požara so bili pokli* cani vsi ognjegasci iz bližnje in daljne okolice, ki so takoj stopili v akcijo z vsemi svojimi najmodernejše opremljenimi napravami ter po večurnem gašenju ogenj najprvo lokalizirali na glavne objekte, nato pa ga popolnoma pogasili. IS ognjegascev je dobilo pri gašenju težke poškodbe in so jiH mo> rali prepeljati v bolnico. Portlandmain. 17. septembra. Veliko skladišče žvepla v tukajšnjem pri* stanišču je v plamenih. Ogenj se je razširil tudi na sosedna skladišča pre* moga in petroleja in ogroža vse pristaniške naprave. Vsi parniki so morali zapustiti luko. \eki tovorni parnik. ki zaradi havarije ni mogel odpluti, se je od vročine vnel in je zgorel. Gasilci zaman skušajo pogasiti ogenj, ki se še vedno širi. Vso okolico so morali izprazniti. Zagoneten umor beograjskega bogataša Včeraj so našli umorjenega beograjskega stavbnega podjetnika Savo Stojilkoviča Becgrad, 17. septembra. Včeraj ob 5. so našli na Poljani v beozrajskem predmest ju nedaleč od niše št. 17. v Voivoda Put-nika ulici, umorjenega znanesa beograjske-ga stavbnega podjetnika Savo Stojilkoviča. Stojilkovič je sinoči okoli S. nrišel k mizar ju Sreti Kodžiču ter se ž njim Dogajal za dobavo gradbenega lesa. Ko sta se pogovorila, je Stojilkovič plačal 500 Din are. Nato je Stojilkovič naprosi] Kodžiča za prenočišče, .toda Kodžič se le opravičil, češ da ima gosta in da mu ne more ustreči. Končno je Kodžič pristal, da prenoči Stm jilkovič v delavnici, ki nima niti oken niti vrat. Stojilkovič, ki je imel s seboj v kovče ku neka i posteljnine, si ie napravi! v delavnici !e*:šče in legel okrog 10. zvečer k počitku. Zjutraj so ga 150 m daleč od delavnice našli mrtvega brez čevljev. bre>. suknje, gologlavega. z raztrgano srajco in popolnoma krvavega. Vrat mu ie bil napol prerezan. Uvedena je bila takoj preiskava. Stojil-kovičeva denarnica je bila prazna in so našli pri njem samo 4 Din Po vseh znakih sodijo, da sta morala zločin izvršiti vsaj dve osebi, ker je bil Stojilkovič izredno močan človek Bil je r.a zlasu kot bogataš in skopuh. Zaradi svoje skoposti je prišel večkrat s svojimi delavci v konflikt, ker jih ni v redu izplačeval. Zato smatraio, da gre pri zločinu za dejanje maščevanja. Neka kmetica je izpovedala, da ie davi videla v bližini manjšega človeka, ki ie ves raso-pel bežal ter je bil silno razburien. Obenem se je tudi ugotovilo, da davi ni prišel na delo Kodžičev nameščenec Nikola Strače vic rodom iz Like. o katerem sumiio. da je izvršil zločin s pomočjo nekoga drugeg^ Mizar Kodžič je na dobrem glasu, vendas pa so začasno tudi njega aretirali. Stojilkovič je imel po raznih izpovedbah sinoči pri sebi nad 10.000 Din, ki pa jin pri njem niso našli. Umor je vzbudil veliko senzacijo ker je bil Stojilkovič v Beogradu splošno znana osebnost Prijeta morilca Beograd, 17. septembra. Policija je danes prijela dva mladeniča, ki sta včeraj ubila beograjskega podjetnika Savo Stojilkoviča. Policija je po kratkem zaslišanju ugotovila identiteto obeh morilcev. Prvi je Nikola Starčevič, 18 let star, njegov tovariš pa Stevan Avramović, star 19 let Oba sta končno priznala, da sta umorila Stoji!: kovica, ker jima je dolgoval 300 Din. Žrtve eksplozije v Parmi Milan, 17. septembra. Izpod ruševin poslopja, ki je bilo razdejano prt nedavni eksploziji bencina v Parmi, so potegnili Se tri mrtve. Ker sta v bolnici umrla dva težko ranjena, je naraslo skupno Stavilo mrtvih na 25. Borzna poročila, ZAGREBŠKA BORZA Devize: Amsterdam 22.79.75. Berlit. 13.5375, Bruselj 7.9014. Budimpešta 9.91— 9.94 (9.925), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Duna.i 7.995—8.025 (8 01). London 275.65. Newvork 56.765, Pariz 222 51. Praga 16S 33. Trst 297.45. • ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Lcivdon 275.25—276.05, Newyork 56.66— 56.S6. Pariz 221.51—223.51. Milan 296.427 —29S.S1. Milan 296.427—29S.427. Curih 1004 4— 1097.4. Amsterdam 13.4975—13-5275. Berlin 799.5 —S02.5. Praza 168.03—16-8.83. Budimpešta 991.72 -994.72. Efekti: Vo>na škoda 405—406. INOZEMSKE BORZE. • — Curih: London 25.1525. Newyork 519. Pariz 20.31, Milan 27.145, Madrid 76 52. Berlin 123.60, Dunaj 73.05, Beograd 9.12625. Praga 15.36, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.56 bi., Sofija 3.755, 37 Stran 2 »S L (XV E N S K T NAR OD-r, dne 17 septembra 1929 25 let v službi „Narodne tiskarne11 Jutri proslavi ravnatelj naše tiskarne g- Fran Jezeriek 29et-nico napornega in odgovornega dela Ljubljana, 17. septembra. V »Narodni tiskarni«, ki tiska razen našega lista še »Jutro«, »Ponedeljek«, »Domovino«, »Življenje in svet«, »Slovenski pravnik«, »Prosvetni glasnik«, »Delo«, »Poštni glasnik«, »Sokol Tabor« in »Gostilničarja«, imamo toliko opraviti z jubileji, s 50 letnicami sivih starcev in 80 letnicami čilih mla-deničev, da bi bili kmalu pozabili na jubilej v hiši. Sicer se v redakcijah vse primeri, ali vendar bi bila sramotna polomija, če bi se ne bili spomniti, da je jutri ravnatelj naše tiskarne, g. Fran Jezerš ek. že 25 let pri hiši. Uctlnn številka pri Črni umetnosti m pri tuko nemirni, noč in dan trajajoči službi! Ampak naš ravnatelj je še vedno fant, kakor bi ga iz škatlice vzel. Sicer je njegova skrbno kultivirana frizura že — kako bi dejal — nekoliko apetitno melirana, pa vendar govore oči vseh deklet tako, ko se zabliskajo za njim. če jo zavije okrog pošte v Prešernovo ulico Ja, za spoznanje sivi smo postali, prija- telj, kar pa rudi ni čuda pri tej vsestranski odgovornosti. Sicer je na vsakem listu podpisan urednik, ki gre sedet in dosti še višjih gospodov, ali za vse je pa vendarle od govoren ravnatelj tiskarne. Za vsebino lista in za tiskovne napake, za slabe slike in za lomljene članke, za vse. prav za vse in še za zamudo pošte. Pritoženj od zgoraj in od spodaj nikdar ni konca ne kraja. Petin-dvajsetkrat na dan, še večkrat pa ponoči bi najraje pobegnil, pa je vendar obstal polnih 25 let! To nekaj pomeni: mož je vajen dela in hiši zvest. Se nikdar ga nihče ni slišal reči: To rri moja dolžnost — ker je pač pri vsaki stvari vedno sam od sebe zraven. Primeri se, da še prezgodaj' kakor pravijo njegovi podrejeni. Če se dogodi kaj takega, je seveda rompompom, čez pet minut smo pa spet prijatelji in najboljši tovariši. Saj mu Človek ne more zameriti, služba je služba, Jezeršek pa dobričina, da si boljšega šefa ni mogoče želeti. Saj je bil dolgo let zaupnik delavstva v organizaciji tipografov. odkar je pa faktor, ki je postal takoj po vojni, in ravnatelj, je pa agilen in izkušen odbornik društva faktorjev. Da je član Sokola in vseh drugih naprednih organizacij, niti omenjati ni treba Da ne bo povpraševanja in telefoniranja, koliko je star itd., naj izdamo še to, da je rojen 29. septembra 18S0. in bo torej še ta mesec njegov rojstni dan. Darila ob tej svečanosti sprejema tudi med uradnimi urami, ker jih dTugače vendar ne more, saj je v službi 24 ur na dan. kot smo že zapisali. Da je Siškar, šegav in dovtipen torej, spoznate ob prvem srečanju z njim. Crne umetnosti se je jel učiti dne 15. marca 1B97. pri renomirani firmi Kleinmaver & Bamberg, sedanji Delniški tiskarni, ki nam ie dala naše najboljše strokovnjake, in je hil 15. marca 1901. oproščen. Ko ie po treh letih odslužil vojake pri »bosnjakih« je na jutrišnji dan 1904 1 vstopil v »Narodno tiskarno«. Ko je izbruhnila vojna, so ga seveda takoj poklicali kot računskega pod-časnika. kar je ostal do konca vojne. Po prevratu se je vrnil v »Narodno tiskarno« in postal je faktor, a ko je šel v pokoj g. Verbajs. niso mogli najti boljšega strokovnjaka kot našega jubilanta za ravnatelja. To odgovorno in v resnici težavno službo opravlja od 3 marca I°22 vestno in v popolno zadovoistvo svojih gospodarjev in podrejenih Zato mu pa želimo, da bi še dolgo ostal tak kakor ie danes, fant od fare. mož na svojem mestu. .1. G „Zlata kniiga llublfanskU meščanov11 V priznanje zaslug podeljeno pristojbin prosto meščanstvo od prevrata do današnjih dni KAKO .ODPRAVIMO »Ti te 11 ^nUi STANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOST* INDU/TRt/JKO KRIZO? Posnemafmo inozemska mesta, kjer grade stanovanjske hiše si. stematično in po istem tipu, da so cenejše. Po dolgih vojnih letib pomanjkanju, trpljenja io muk in po burni revolucijski dobi leta 1918, ki je nam dala svobodo ter trajno združitev vseh treh narodnih vej jusro-slovenskih, je Ljubljana dne 15. marca 10*22 zabeležila v svoji »zlati knjigi** zaslužnega šolnika _ šolskega ravnatelja v pokoju Furlana Jakoba, kateremu je bilo podeljeno pristojbin prosto meščanstvo ljubljanskega mesta. Pristojbin prosto meščanstvo je občinski svet leta 1923 podelil za 151etno požrtvovalno delo kot bivšemu načelniku zadruge krojačev v Ljubljani tudi krojaškemu mojstru Jeločniku Francu; v priznanje za 401etno požrtvovalno delovanje kot Članom Prostovoljmija gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani pa istega leta mizarju Lapajnerju Josipu, posestniku in čevljarskemu mojstru Medicu Francu ter krojaču P e r m e t u Ivanu, in končno dne 22. junija 1923 tudi gasilcema: P e r t e k-1 j u Antonu — prvemu delavcu, ki je ».abe-ležen v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov«, ter strojniku Toma ž i ču Ivanu. Za zasluge, ki si jih je pridobil za mestno občino na polju šolske prosvete, mladinske vzgoje in ljudske izobrazbe ter na polju dela za obče koristi mesta Ljubljane, je bil dne 2. avgusta 1923 imenovan meščanom brez plačila takse Jeglič Janko, ?olski ravnatelj v pokoju. Dne 22. novembra 1923 je pa občinski svet imenoval meščanom za 40Ietno ustrajno in vestno službovanje pri eni tvrdki mizarja G o 1 a r j a Ivana ter Ježka Matevža; dalje za enako 481etno službovanje krovca H a b i c h t a Petra, ter za oOletno zvesto in vestno službovanje pri mestni občini ljubljanski Rusa Nikolaja, stugo mestnega ftzikata v pokoju. In ko zopet obrnemo list meščanske »zlate knjige*, beremo ime moža, ki si je kot vzoren mestni uradnik pridobil tekom svojega aktivnega službovanja obilo zaslug za notranjo upravo ljubljanske mestne občine. Magistratnemu pisarniškemu ravnatelju v pokoju Bolta r j u Jerneju je namreč občinski svet dne 10. aprila 1924 podelil pristojbin prosto meščanstvo v priznanje 401et-nega vestnega, marljivega in vspešnega službovanja pri mestni občini ljubljanski. V Ljubljani splošno spoštovanemu šol skemu ravnatelju v pokoju C e p u d r u Josipu je gerentski svet ljubljanske mestne občine v svoji seji dne 10. aprila 1924 podelil tudi pristojbin prosto meščanstvo in sicer v priznanje mnogoletnega, zaslužnega in vspešnega delovanja kot učitelj in vzgojitelj. V prizuauje mnogoletnega uspešnega delovanja v občinskem svetu, je bilo dne 15. aprila 1924 podeljeno meščanstvo S e r j a-ku Jerneju, posestniku. Dalje je bilo dne 30. decembra; 1925 podeljeno pristojbin prosto meščanstvo Le- vi č n i k u Albertu predsedniku dež^inesJa sodišča v pokoju, in sicer ob priliki njegove 801etnice in v znak priznanja njegovih zaslug na nacijonalnem, pravnem in posebej na karitativnem polju kot dolgoletni generalni varuh sirot in bednih otrok. In našemu Danilu »večnemu mladeniču«. Cerarju Antonu, je bilo podeljeno meščanstvo brez takse dne 26. januarja 1926. ob jubileju njegovega oOletnega delovanja v prospeh in razvoj slovenske gled3li?ke umetnosti. Častnemu doktorju tehniške fakultete ljubljanske univerze kralja Aleksandra, predsedniku odvetniške zbornice v Ljubljani itd., odvetniku dr. M a j a r o n u je gerentski svet ljubljanske mestne občine dne 29. marca 1926 podelil meščanstvo brez takse, uvažujoč ne 6amo njegovo delo na najodličnejšem mestu odvetniške zbornice, katero so mu stanovski tovariši v spoznanju njegove vneme, takta in izredne prevdarno-sti poverjali že 25 let, kot se glasi to meščansko pismo, nego tudi radi njegovih s tiho vstrajnostjo pravega idealizma spojenih in vse dosedanje življenje obsegajočih narodnih in narodnokulturnih stremljenj; zlasti se pa ljubljanska občina klanja njegovemu neumornemu umstvenemu boju, ki je po mnogih fazah bil končno ovenčan s polnim vgpehom, to je z ustanovitvijo ljubljanske univerze in zla6ti njene pravoznanske fakultete. Direktorju konzervatorija, glasbeniku, bivšemu upravniku državnega Narodnega gledališča v Ljubljani itd. H u b a d u Mateju je bilo podeljeno dne 31. avgusta 1926 pristojbin prosto ljubljansko meščanstvo, ob priliki 601etnice njegovega rojstva in uva-žuje njegovo 3oletno umetniško, glasbeno-pedagoško in organizatorno delo pri Glasbeni Matici v Ljubljani, katero je v tem razdobju dvignil iz skromnih početkov na višek našega prvega glasbenega zavoda. Zlasti smo pa še upoštevali, pravi končno meščansko pismo, jubilantove temeljne zasluge za razvoj slovenskega umetnega petja. Dvorni dami Tavčar Franji je bilo podeljeno častno meščanstvo dne 30. januarja 1928 za zasluge na humanitarnem in karitativnem polju. Odličnemu ljubljanskemu zdravniku-do-brotniku, posebno nižjih slojev ljubljauske-ga mesta — dr. H 6 g 1 e r j u Ivanu, Šef-zdravniku tobačne tovarne v pokoju, je bilo ob priliki njegove 601etnice — s soglasnim sklepom občinskega sveta dne 13. novembra 1928 — podeljeno ljubljansko častno meščanstvo, v znak priznanja za veliko humanitarno delo v prid ljubljanskemu prebivalstvu. S častnim meščanstvom je občinski svet dne 29. novembra 1928 počastil tudi Kalana Andreja, prelata, generalnega vikarja, stolnega prosta, ravnatelja >Marijanišča< itd., ko je prazuoval le-ta častni asfitfaii 701etnico svoje Življenske poti. S tem svojim sklepom se zahvaljujemo — nadaljuje meščansko pismo — za zasluge, ki jih ima častni meSčan v mladinskem, sirotninskem in dijaškem skrbstvu, dalje kot odločilen javni delavec v najtežjih Časih našega na roda — kot publicist, književnik ter posne-ševatelj kmetijstva in narodnega gospod ir-stva. In zadnji zaslužni mož, ki ga je ljubljanska mestna občina za letošnji Vidov dan odlikovala s podelitvijo najvišje časti m^sta Ljubljane — s častnim meščanstvom — je zlatomaSnik, mestni župnik v pokoju, vnet rodoljub in zgodovinar ljubljanskega mesta — Vrhovnik Ivan, ki je izpolnil o letošnjem kresu 75. leto starosti. Častno meščan- 11. Pri nas se ubijajo ljudje s problemi, ki že dolgo niso več problemi drugje, ker so jih ondi že rešili. Zdi se, kakor da nas obdaja nekak kitajski zid, preko katerega ne sinejo in ne morejo prdobitve najnovejše dobe. Pri nas se idejno orje še z lesenim plugom in se šs eksperimentira za odkritja, ki so drugod že praktično uvedena ter uspešno uporabljana. Problem stanovanjske krize ni ljubljanski, niti slovenski, niti jugoslovenski, nego je mednaroden: zato ga je reševati ne »po naše«, nego po mednarodnih dognanjih. Že julija 1928 se je ustanovila Mednarodna zveza za gradnjo stanovanj v Parizu in januarja t. 1. se je vršila ustanovna skupščina v Frankfurtu n. M. Pri tej zvezi sodelujejo vlade, oblastva, mesta, organizacije in prve strokovnjaške kapacitete Anglije, Avstrije, Belgije, Danske. Francije. Nemčije, Nizozemske. Norveške, Poljske. Švedije, Švice. Španije in Češkoslovaške. Značilno le, da Jugoslavije nI med njimi! Kakor bi bili Jugosloveni čisto nepotrebni tniih vzgledov, izkušenj in poukov. in vendar ima ta mednarodna zveza namen, sodelovati v vseh deželah po svetu /a Izboljšanje in pocenjenje ter sistematsko pospeševanje graditve novih stanovanjskih hiš, izdaja mednarodni zbornik v nemškem, francoskem in angleškem jeziku z mnogimi fotografičnimi slikami, bo prirejala razstave vzornih stavb in poučne kongrese strokovnjakov reformatorjev in zastopnikov držav, dežel in mest, tehnikov, pravnikov, finančnikov, stanovanjskih nadzornikov, dalje skupne praktične oglede in izlete ter študijska potovanja ob strokovnih predavanjih, izdajala bo praktično strokovno literaturo in filme s predavanji, prirejala bo potovalne razstave ter pomagala ustanavljati družbe za stanovanjsko reformo povsod kjer jih še ni.' V upravnem odboru, ki mu stoji na čelu Nizozemec VVibaut, so zastopane malone vse države in večja mesta; za vsako drŽavo sta določeni dve odborniški mesfi brez ozira na njih velikost T? zveza je v celi 2, štev. svojega glasila objavila zelo instruktivno poročilo o načinu finansiranja in grajenja stanovanjskih hiš v Frankfurtu, kjer je danes sedež zveze. Tamošnji obč. svet je že 1. 1925 sklenil na deset let proračunan program grajenja ter je res zgradil 8000 stanovanj: ker pa stanovanjske krize s tem ni bilo konec, je občinski svet sklenil l. 1°2S v jeseni, da zgradi *v štirih letih še nadaljnjih 16.000 stanovanj, med temi vsaj polovico stanovanj z dvema prostoroma (kuhinjo in sobo). Ta ogromni program se izvršuje, da se, hkratu odstrani brezposelnost ter se pospešuje domača obrt in industrija. Dela in zaslužka ie dovolj. Mesto je dajalo hipotečna posojila po povprečno 6000 M za stanovanje in po Ido 3% na razpolago. Poleg teh hipotek ie dovoljevala tudi Mestna hranilnica posojila z 8 do 7V4%. Od 1. 1924 do 1927 ie posodil Frankfurt 48,5 milijonov M na hipoteke hiš-nonajemninskega davka in 15,5 milijonov M iz sredstev rednega proračuna; druga posojila pa so znašala 14.5 mil M. Kdor je zidal, je moral k trošku prispevati vsaj 20 odstotkov. Za nov j gradbeni program 1929 do 1932 se dovoljujejo hipotečna posojila l. po 4000 M. za stanovanje, ker so se troški medtem že za toliko znižali. Za grajenje potrebna zemljišča je mesto s pomočjo vlade razlastilo In prodaja svet po povprečno 3.50 M kv. m! Stavbišča so krasna in zdrava. Tako so nastale ogromne kolonije z vsemi modernimi uredbami (vodovodom, elektriko, kanalizacijo, cestami, šolami, bolnišnicami i. dr.). Hiša je dandanes cenena, ako je izvršena tipično. Treba je za njo uporabljati, kakor za kolesa,, ure in vse reči, ki so potrebne v množinah. Isti UfiT Za ljudi, za tisoče približno istih življenjskih zahtev in dohodkov, ki zmagujejo najemnino za 2 do 3 so be s kuhinjo in pritikltnami, je potrata, ako se jim grade hiše po individualnih načrtih, ako se zanje nabavljajo materijalije posebej ter imajo svoje posebne gradbene voditelje in proračunarie. Kakor živi v stoterih enakih oblekah stotero različnih oseb svoje individualno Življenje, prav tako so lahko hiše z lahkimi premembami tipično enake za povsem različno individualno živeče rodbine. Kolektivni moment v življenju sodobnikov, ki se tako močno izraža v našem delu, v sportu, zabavah, politiki i. dr., se mora zrcaliti tudi v naših stanovanjih in hišah. Za lepoto in osebni okus je povsod in vedno dovolj delokroga tudi v tipiziranih hišah in ulicah. Treba je le, da se uveljavljajo vrtnarji, gozdarji in cvetličarji. stvo mu je bilo podeljeno za nevenljive zasluge, ki jih ima na polju zgodovine svojega rodnega mesta Ljubljane, in dalje kot vzornemu dušnemu pastirju, ki je nad pol stoletja vršil stanovsko dolžnost kot Dravi apostol medseboine ljubezn: in strpljivosti vsepovsod, posebno pa še v svoji ljubljanski trnovski Župniji, ter za izredno požrtvovalno naklonjenost svojim trnovskim župlja nom. S tem Častnim meščanom *Z!ata knjiea ljubljanskih meščanov« dane? konča Na stotine in stotine meščanskih imen beremo v njej, med katerimi imeni se kot svetle zvezde bleste tudi slavna in ca>tna »inena številnih mož, zaslužnih za slovensko m slovansko stvar, ljubljansko mesto ter državo. V Frankfurtu imajo 18 stanovanjskih različnih tipov, vsi lepi in praktični, s centralno kurjavo in z malo in toplo vodo, s skupnimi pralnicami, lastno kopalnico i. dr. Vsako stanovanje preide v last najemnika, ki plačuje redno najemnino in amortizacijske zneske po pogodbi v dobi. za katero se najemnik z mestom pogodi. Tudi najmanjša stanovanja (z eno sobo in kuhinjo) so urejena tako, da se soba z vzidanim pohištvom uporablja podnevi kot obednica in Pisarnica (delavnica), ponoči pa kot spalnica. Vsako stanovanje ima svoj vrtič. Pri vseh teh tipiziranih hišah, razvrščenih v sklenjenih vrstah ali posameznih skupinah ob različno izvedenih cestah po dolinah ali vkreber po neznatnih holmičih, so normirani tudi vsi gradbeni deli (vrata, okna, okovi, peči štedilniki, pohištvo itd.) po idealnih vzorcih. A tudi ne zida se več po metodi faraonov, ki so dajali polagati kamen na kamen in opeko na opeko, pa vse zalivali z mnogimi kubičnimi metri vode, ki se ie morala nato leta izsuševati in iz-pariat' V Frankfurtu tudi grajenje mehanizirajo da ie neodvisno od vremenskih pre-memb in da ie čim krajše. Da so pobili konkurenco celo najcenejših opekarn, so si v Frankfurtu zgradil? mestno tovarno, v kateri izdeluieio v velikih oblikah gradbene plošče iz b?msa Rims (plovec) ie najboljše evropsko gradivo, lahka vulkanska lava: temu primešajo cement. Tz teh nlošč sestavljajo stene, kar traja 6 do 9 dni. Hiša z vsem kopanjem, grajenjem in opremljanjem je gotova v 14 dneh Materijal ie tako močan, da se lahko v tej tehniki grade trinad-stropne hiše brez vsakega stebrovja. In Kar je za mrzh _^ver ugodno, bi pač zvrhoma ustrezalo našemu jugu. Kakor tipiziranje, je tudi normiranje gradbenih delov za frankfurtsko in sploh nemško obrt in industrijo največje koristi. Frankfur^ko stavbarstvo je res moderno, povsem ustrezaioče duhu današnje dobe, njenim zahtevam m željam Slog novih hiš ni več nacionalen ali celo lokalno omejen. Po civiliziranih državah sveta ie nastala enotna fronta enako mislečih in čutečih arhitektov umetnikov, ki složno naskakujejo barikade zastarelih, mrtvih pojmov in pripravljajo novi dobi nove, boljše, praktič-nejše izume. Ali bi ne kazalo, da posnema Frankfurt naša Ljubljana? — Bilo bi na vsestransko korist' Fxempla trahunt. .. P. K. Sz policijske kronike Ljubljana. 17 septembra. Včeraj ponoči je popivala večja družba delavcev na neki veselici na Sv. Jerneja cesti. Okoli 9 zjutraj so se vračali precej vinjeni in zidane volje domov med njimi tudi hlapec Franc Becele in delavec France Grabner. Vino je seveda učinkovalo in kmalu so si bili v laseh. Najprej je n«stal prepir nato so se začel' obkladati s Rovkami, prepiru pa je sledil neizbežni pretep. Med pretepom je padalo po glavah in po plečih, da je po Sv. Petra cesti in tudi If po nasipu kar odmevalo. Pozneje so se pretepači pomirili «amo na Beceleta =o imeli §a piko. Okoli 3 so prispeli v bližino Zmajskega mostu. Blizu kavarne >Central" se je v Be-celeta nenadoma zaletel Grabner in Ki pah nil lako močno, da je omahnil in paiol v Ljubljanico Vinjeni delavci so se smeje razbežali in pustili Beceleta v Ljubljanici Fantu je predla trda. Ker ni znal plavati, bi kmalu utonil. Njegove klice na pomoč je čul policijski uradnik Vinko Gregorie na Poljanskem nasipu, ki je obvestil rešilno postajo. Medtem se je Becele izkobacal «z vode in zlezel na suho. Dva člana rešilne postaje sta pristavila lestvo. na kar je Becele zlezel na obrežje. Sreča v nesreči je bila, da je ostal nepoškodovan Raztrgal n zamazal si je samo obleko Policija je včeraj poizvedovala za (5rab nerjem, prijela ga je in zaslišala Mož r.itr juje, da Beceleta ni pahnil v Ljubljanico in da sploh ni bil v družbi pijanih delavcev. Prenočeval je baje pri svoji ljubici na Opekarski cesti. Policija ga bo konfrontirala r Beceletom. V treh dneh so bila v Ljubljani ukradena štiri kolesa. V soboto sta bili odpelja-, ni dve, v nedeljo eno. včeraj pa zopet eno Včeraj je bilo ukradeno kolo zidarskemu mojstru Jakobu Pekalju Sedel je gostilni, pri >Figovcu< in pustil kolo nezaklenj?nn v veži. Spreten tat je izkoristil priliko in mu ga odpeljal. Kolo je bilo skoro Še novo in vredno 1500 Din V barako na Karmanovi stavbi v Livarski ulici je bilo v soboto popoldne vlomljeno. Tat je odtrgal ključavnico in vdrl ▼ barako OrinesH je ptft'rj« Jakobu Kai-.i ICO; Din vr^ len e-vršni!.. 1 pit gr-kih čevljev, vrednih 200 D-n in pMOlea »em jo-rjav suknjič vn k*ti »1 Dm V isti ttrakj )e hranil tu>l ilelasec Jernej *uiuej #yoj> mietj.- lat mi, ,^ \x kovčega odnesel 200 Din gotovine Smolo je imel »udi delavec Inibro Luftič Medtem ko >> nosil opel . u igradbu novega poslopja v Kotnik..- , ulici niu e nekdo iz suknjiča, ki ..• vitel na ->gr.ni ukradel listnico « "40 l)lM Policija ie včerai prejela ovadbo o ne previdnem notoc;klistu Na Dunajski cesti ie v nedeljo okoli 20 nek r k list podrl na tla bakrotiskovo ženo Frančišku Ažnoh in njeno šestletno nčerkico Anico Obe sta se zelo poškodovali in dekletce celo m moda več hoditi MotocikTs: se pj 73 žrtvi ni zmenil, marveč ie divial du!]e Ažnohova pa si je zapomnila številko in ugotovila da io je povozil lastnik motornega kolesa 16-629 ki bo imel Sitnost na policiji. • Iz Tržiča je 15 r m pobegnila lelica Bocak. stara 2S let. žena kleparskega mojstra Bocaka. Ob 1. je odšla z doma, v. s seboj brovninfi. tri kovčege perila \u obleke in 2000 Din. Bocakova ie srednje postave precej debela, rdečkastega obraz« in plavolasa. Nosila je sivkast svršnik z modrim ovratnikom. Neka tvrdka iz Kranja je prijavila, da ie številnim hrvatskim klepariem zaupali precej blaga. Vsi krošnjarji so se izdajah za posestnike fn zastavljali za garancijo svoja posestva Tvrdka se le zanimala gc so res posestniki in zvedela, da le vse laž Nasprotno so se krošnjarji v svoiih domačih krajih postavljali, češ. da so tvrdko dobro obrnažili in da naj se za Dlačilo obriše pod nosom. Tvrdka je podjetne krofc-njarie, ki so baje že osleparili več trgovcev širom Slovenije za več tisoč Din. ova dila oblastim. fSeleztttca KOLEDAR. Danes: 17. septembra, katoličani; H.lde-garda. pravoslavni: 4. septembra. Vavi'.a DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: 2iva prodana (Bilie Dove). Kino Ideal- Volga, Volga. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik. Marijin trg, Kuralt Gcsposvetska cesta. — SK Krakovo. Strogo obvezen fftftoh nek vsesa Članstva I. moštva rezerve in ostalih katerega se morajo brezpogojno vsi udeležiti Sestanek se vrši v sredo ob 8. ▼ gostilni Usenik, Rimska cesta. — Udruženje Jtigostevensklh inženjerlev In arhitektov — sekciia LJubljana vab: na članski se-stamek, k: bo nocoj v dru-šrvenem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu je pred rjzgovo-rom o kongresu v Sarajevu re-fera: dr. Iv Žmavca. ravnatelja unlverziretne knjižnice v Praži, o znanstvenih načelih organizacije dela. — Vabljen Člani ;n rmereserU;. Požar v Malem potoku p" Sodražici Sodražica* 17 septembra. Iz Sodražice nam poročajo: Sinoči okoli 20 je zažarelo nebo nad Sodražico in okolico. V cerkvi pri Novi Štifti je bilo plat zvona in tovarniške sirene za zadonele v noč. Gorelo je v Malem potoku, mali vasic, ki leži visoko na hribu. Vnel se je skedenj posestnika Josipa Lušina. kjer >e bilo nakopičeno precej sena in slame Ker se je cgenj daleč naokoli, so prihitela na pomoč številna gasilna društva, tako iz Zamoste-ca Iljevice itd. Gašenje je bilo zelo ote/-kočeno ker je primanjkovalo vode Gasilci so si morali pomapti z gnojnico. Kljub temu se je jim je posrečilo ogenj kmalu omejiti in preprečiti, da se ni razširil na bližnja gospodarska poslopja in hiše. Skedenj je pogorel do tal in je škoda precejšnja. Ogenj je zanetil gospodarjev brat France, ki je v hlevu v vžigalnik nalival bencina in si prižgal cigareto Hipoma je bil ves skedenj v plamenu. France je sicer sam poskušal ogenj pogasiti, pa se mu ni posrečilo Vnela se mu je obleka in ves opečen je moral bežati iz skednja. Ves prestrašen ie bežal ir vasi in ga do danes še niso našli TraoeHija ntladena slovenskega borca v Ameriki Naši rojak' v Clevelandu so utrpeli Id ko izgubo Ponesrečil se je nedavno medi-cinec Edvin Primožič nad vse agilni prosvetni delavec, novinar in ljudski učitelj Nahajal se je na orožnrh vajah v vojaškem taborišču v Carlisleu kot rezervni podporočnik Ko so bile orožne vaje končane, se je odločil, da se z avtomobilom prepelje v Cleveland Spotoma pa ga je dohitela nesreča: — avto se je prevrnil in usmrtil mladega Edvina. Pokojnik je bil rojen 25 decembra 1903 v Chicagu V deški dobi je odšel s starši v staro domovino, kjer ie bival več let Obiskoval je gimnaziio v Ljubljani in dovršil šest razredov Nato se je zopet vrnil v Ameriko in obiskoval leto dni Linkolno-vo šolo v Kolumbusu nakar se ie posvetil studiju medicine. Letošnjo jesen hi od promoviran za doktorja Toda nesrečna usoda ija je iztrgala iz življenja, preden se je še prav razmahnil. Njegovo življenje ie bilo življenje povprečnega slovenskega .nteligenta-siroma-ka. Trudil sc je in garal da se je pristra-dal in se pretolkel skozi študije. Večno je oral in sejal, ko pa jc imel požeti svojo plodonosno žetev mu je sredi dela omahnila pridna roka Legel je v ,-emljo, še preden se je mogel ves uveljaviti Ka/al pa je izredno agilnost in voljo Bil ie učitelj slovenske mladinske šole in zadnje leto tudi večerne šole v Clevelandu. urejal je »Cleveland Journal« v angleškem jeziku in se udejstvoval kjerkoli je videl, da je njegova pomoč potrebna AmeriMci Slovenci globoko obžalujejo smrt tega idealnega mladeniča in -*o mu na veličasten način ir-kazali zadnjo čast na pogrebu. Stev 212 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. septembra 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Nemški zdravniki v Splitu. Včeraj dopoldne sta prispeli v Split dve skupini nemških zdravnikov iz Karlovih Varov. V prvi skupini, k. jo je organizirala deželna zveza za tujski promet v Karlovih Varih. je 110 nemških zdravnikov, v drugi, ki It* ie organiziral tujsko-prometni urad »Ilf« \ Draždanin, pa 100. Splitska občina je priredila gostom svečan sprejem. — Glavna skupščina Udruženia neslovenskih inženjerjev in arhitektov. Letošnja skupščina Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, s katero bo združena tudi proslava 10-letnice inženjerske organizcaiie, se ie vršila od 27 do 29 t. m. v Sarajevu. Na dnevnem redu so poleg važnih stanovskih zadev tudi gospodarski in socijalni problemi, ki posegajo globoko *v naše narodno in državno življenje. Udruženje inženjerjev in arhitektov je zadnja leta zelo aktivno in je sodelovalo po svojih strokovnjakih pri mnogi/i osnutkih novih zakonov Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem glavne skupščine, ki so državni uradniki, četrtinsko. privatnim uiadnikom in članom njihovih rodbin p3 polovično vožnjo. — Pokojnine bivših uslužbencev Južne železnice. Prometni minister Laza Radi-vojevič ie odobril izplačilo 2.729.54?.?? zlatih frankov Avstriji kot doDrinos naše države v kliring vpokojencev bivše južne železnice in sicer po obračunu za 1. 1923-1924. Konferenca, na kateri bodo odobreni obračuni za kliring pokojnine bivših uslužbencev južne železn;ce za leto 1925/25. se bo vršila 30. t. m. v Budimnešti, Našo državo bo zastopal šel administrativnega odseka v prometnem ministrstvu dr. Ivan Kavčič Konference se udeleže tudi zastopniki Italije. Madžarske in Avstrije. — Važna odredba o dobavi hrane za vojsko. Zagrebški listi poročajo, da je • bila na intervencijo trgovinskega ministra dr. Demetroviča izpremenjena odredba glede dobave hrane vojski v tem smisiu, da se morejo v bodoče produktivne zaloge udeleževati dobav brez licitacije. Produktivne zadruge so veljale doslej za Dosredovalce in kot take niso imele pravice dobavljati vojski hrano brez licitacije. — Osebna vest > pošte. Tileu Epih, tajnik na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, je položil te dni v Beogradu izpit iz poštne uprave. Dasi je vedno izvrševal svojo >luž-bo, je v zadnjih letih dovršil tudi vseučilišče ter ?i tako odprl pot iz II. v I. kategorijo državnih uradnikov. Čestitamo! — Takoj dobi službo na veleposestvu v Sremu ne nad 50 let star kravar s mooui, starim 20—30 let. Opravljal bi samostojno 40 glav govedi in vozil mleko v mesto. Biti mora dobro veSč molže. Hlev je betoniran in obrat velemodereu Oče ima te-le (nojem ke: Letno Din 600 plače, 16CK) kg žita. 12oO lig koruze in poldrag liter mleka dnevno; sin pa: letno Din 100 plače, 1400 kg žita, 12C0 kg koruze in dnevno poldrug liter mleka. Pogodba se sklene za najmanj dve 'eti. Ako kravar vztraja, dobi potne stroške povrnjene Ponudbe na Javno borzo dela v Ljubljani Mariboru. Celju ali Murski Soboti — Kmetijska rajstava in ^ejein živine in golobov v Novem Sadu se vrši od 17. do 21. novembra t. 1. — Interesente opozarjamo* da se dobe prijavnice za uieležbo na tej razstavi, kakor tudi podrobnejše informacije pri vPutniku". Touriet-Offioe v Ljubljani, Dunajska cesta 1 — Delitve v 7. razredu rer.l. gimnazij ne bo. Glede bifurkacije 7. razreda na realnih gimnazijah smo prejeli od prosvetnega inšpektorja ljubljanske oblasi; naslednjo objavo- Po odloku ministrstva presvete z dne 11. septembra 1929 se letes ne izvrši delitev sedmega realnogimnaziiskega razreda v jezikovni in realni del Onisna geometrija, ruščina ali češčina in filozofska proDedevtlka se tedaj v 7 razredu ne bodo poučevale — Smrtna kosa. Včeraj ie umria v Mariboru gimnazijska nofesorfca. članica učiteljskega zbora II! državne gimnazije v Ljubljani dr. Vera Vabičeva. Danes ob 17. jo polože k večnemu počitku, — Na Uncu je preminula včeraj ga Mimica Fatur, roj. GMha Pogreb bo jutri ob 9 Blag iima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalie' — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma lepo in toplo vreme. VČe-čai ie bilo po vseh krajiri naše države oblačno. Deževalo ie v Beogradu. Skoplju Splitu in nekoliko tudi v Ljubljani Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 30, v Zagrebu 25 v Beogradu in Skooliu 24. v Mariboru 22. v Liubljanj 21.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubliani 765 mm. temperatura ie znašala 11 stonini — Loize Oven prepeljan v Hubljansko bojnico Včeraj smo poročali o zločinu v Višnji ?'-ri. kjer ie dimnikarski mojster Jože Pere z nožem napadel in težko po-škodoval posestnikovega sina Alojzija Ovna Prvo pomoč je Ovnu nudi! zdravnik dr Fedran na Hudem, včeraj popoldne so pa ranjenca prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz bolnice nam poročajo, da so Ov-nove poškodbo zelo tečke, vendar je upati, da bo okreval. — Nesreča na Cohrovi, Na Dobrovi pr; Ljubljani se je včerai pripetila precej težka nesreča. Posestnikov sin Josip Velka-vrh ie seka! drevje. Drevo se je zvalilo nanj in mu zmečkalo levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — »Izdelovalci* dolarjev na Sušaku. Nedavno se je vrnil iz Amerike na Sušak S P. Prinesel ie s seboj precei denarja in to so izvohali tudi šiirje podietni lopovi, ki so sklenili ocfganiti ga. Poslužili so se starega trika s kaseto, češ, da ie v nji 4 milijone dolarjev Rekli so Američanu, naj položi v kaseto pol milijona dolarjev, da tako mimogrede zasluži miliion dolarjev. Starec je šel na Hm, bila pa je naravnost sreča zanj, da v banki ni mogel dvigniti več kot 150.000 Din. Denar je po- 1 ložil v misterijozno blagajno, seveda pa ni videl niti beliča več. Končno je mož uvidel, da je nasedel premetenim sleparjem in prijavil je zadevo policiji, ki je dva lopova Že aretirala. — Strašna smrt. y Velikem Bečkereku se je v soboto zvečer pripetila strašna nesreča. 18-Ietni trgovski uslužbenec Lazar Budimir iz Srbskega Intebeja se je na obrežju Princese Jelene s kolesom v polnem diru zaletel v nasproti vozečega iz-voščka. Nesrečnež se je nabodel na oje, ki se mu je zarinilo med rebra, mu več reber zlomilo in ga tako poškodovalo, da je bil takoj mrtev. — Drzen roparski napad. V selu Dra-gtitinovo v Banatu je bil te dni izvršen drzen roparski napad. V noči od petka na soboto so vlomili maskirani razbojniki v nišo posetnika Milivoja Beslina. Posestnik se je bil odpeljal v Novi Sad, v hiši pa je bila sama služkinja Mariia Fekete. Roparji so služkinji zagrozili, da Jo tako! ubijejo, če se le gane Nato so preiskali vso hišo. odnesli so pa samo veliko ognja varno blagajno Služkinja ie bila tako prestrašena, da si je šele drugo jutro upala iz hiše O drznem nočnem napadu je obvestila orožnike. Seveda ie bilo zasledovanje roparjev brezuspešno, pač pa so orožniki našli že izropano blagajno na bližnjem travniku. V blagajni ie bilo 60.000 Din gotovine iu razne dragocenosti. — S traktorjem v Tiso. Nenavadna nesreča se ie pripetila te dni v Vlajovcu v Banatu. Milan Stojšič. brat velepostni-ka Žarka Stojšiča, je vozil v petek popoldne traktor iz Bečkereka v 2abali. Na nepojasnjen način pa ie spotoma zavozil v Tiso. Traktor je izginil v vodi. dočim se je Milan jedva rešil. — Čudna nesreča. Čudna nesreča se je pripetila v petek popoldne na Dunavu pri Apatinu. Čolnar Josip Gass je pripravljal motorni čoln ^Drava« za vožnio po Dunavu. Nepričakovano je pa eksplodiral plinski tank in drobci so Gassa težko ranili. Prepeljali so ga takoj v somborsko bolnico, kjer so mu amputirali levo roko. Gass je še ponoči poškodbam podlegel. — Požar v Kravici v Slavoniji. V noči od nedelje na ponedeljek je v Kravici v Slavoniji izbruhnil požar v gostilni Terezije Kauk in se naglo razširil na vse poslopje ter tudi na v bližini stoieča gospodarska poslopja. Gasilcem se ie posrečilo ogenj pogasiti in preprečiti, da se ni razširil tudi na sosedna poslopja. Skoda znaša okoli 80 0C0 Din, je pa deloma krita z zavarovalnino. — Požar v šambertu pri Cmureku. Pred dnevi je izbruhnil pri posestniku Francu Zemljicu v Cmureku velik požar Najprej je začelo goreti pod kozolcem, kjer je stal voz sena. Zemljičevemu sinu se je posrečilo s r omočjo nekega čevljarskega pomočnika potegniti goreči voz izpod kozolca in preprečiti, da se ogenj ni razkril na kozolec. Medtem ko sta bila zaposlena z reševanjem gorečega voza, je nenadoma začelo goreti kakih 150 metrov oddaljeno Zemljičevo posestvo. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, raznimi poljedelskimi stroji in pridelki je do tal pogorela. V dimu in plamenih ^e je zadušit tudi en vol. Žemljic trpi okoli 35.000 Din škode. Medtem, ko je še gorelo pri Zemljicu, je izbruhnil požar tudi pri posestniku Mihi Haucu v šambertu. Tudi tu je c gen j uničil hišo ter vsa gosopdarska poslopja Zgorelo mu je tudi pet prešičev. Hauc trpi okoli 20.000 Din Škode. Prebivalstvo v Šambertu je zelo razburjeno, ker sumi, da so bili požari podtaknjeni. Orožaiki so aretirali in izročili 221etnega posestnikovega sina Franca Frenka. ki je osumljen vseh treh požigov. Dr tebr Ludvik Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2 zopet redno ordinira I? Ljubljane —Ij Obnova hiš. Na Kralja Petra trgu se obnavlja dvonadstropna hiša (štev. 3) Ane Regali. V Gregorčičevi ulici dobiva novo lice enontdstropna hiša (štev. 5), ki je last Zadružne gospodarske banke. Na Rimski cesti se postavlja oder ob Vidinarjevi eno-nadstropni hiši (štev. 6). Popravo ometa in beljenje zidu bo izvršil zidarski mojster Fran Zivic, ki tudi prezidava pritlično stanovanje v obrtni lokal. V Kladezni ulici kakor tudi Rečni ulici se je pobelilo nekoliko pritličnih hiš, zdaj je pa v delu obnova Gebertove enonadstropne hiše (štev. 8). —I j Pri javni borzi dela v LJubljani je v času od 1 'anuarja do 14. sept. 1929 iskalo dela 5048 moških, 1104 ženske, skupaj 6152 brezposelnih. Prostih mest je bilo 4S33 moških, 624 žensk, skupaj 5457. Posredovanj se je izvršilo 2727 moškin. 452 žensk, skupaj 3279. Odpotovalo je 1190 moških, 53 žensk, skupaj 1243. Odpadlo je 665 moških, 353 žensk, skupaj 1018. Dne 14. septembra 1929 se nahaja v evidenci 466 moških 246 žensk, skupaj 712 brezpo. selnih. Delo išče: moški: 8 hlapcev, I drvar, l rudarski poslovodja. 1 pečar, I žebljar, 6 kovačev, 12 železostrugarjev-livarjev, 4 kleparji, 1 brusač orodja, 1 gra ver, 1 strojni tehnik, 30 str. ključavničarjev 9 elektromonteriev, 10 elektromeham-kov, 1 lesostrugar, 1 rezbar. 5 urarjev. 10 mizarjev 5 kolarjev, 6 Žagarjev. 1 p.etar, 2 sedlarja, 3 usnjarji, 2 tapetnika. 28 krojačev, 20 čevljarjev, 1 čevljarski orirezova-lec, 10 brivcev, 6 knjigovezov. 1 karton, delovodja, 6 mlinarjev, 15 pekov, 10 mesarjev, 4 natakarji, 2 slikarja. 2 gradbena tehnika', I črkostavec, 21 pisarn, slug, 40 pomožn. tovarn, delavcev, 12 kurjačev, 6 avtomenanikov, 43 trgov, pomočnikov, 77 navadnih delavcev, 17 knjigovodij, 35 za- sebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 19 stavb, ključavničarjev, 6 v* jencev; ženske: 12 pisarniških moči, 2 kon-toristinji, 8 prodajalk, 7 natakaric. 5 šivilj, 2 Šivilji perila, 1 modistinja, 132 tovarniških delavk, 7 kuharic, 4 sobarice. 57 služ-knj, 6 postrežnic, 2 vajenki. Delo je na razpolago: moškim: 12 hlapcem. 4 mizarjem, 4 čevljarjem, 12 zidarjem. 14 tesarjem, 10 pleskarjem-soboslikarjem, 2 sodarskim pomočnikom, 1 kamnoseku. 3 pečarskim pomočnikom, 2 kleparjem, 15 navadnim delavcem. 1 slaščičarskemu oomočn.ku, 1 mlinarskemu pomočniku, 1 pokladalcu par-ketov, 50 tesačem. 1 stavb, kliučavmčarju. 1 steklarskemu pomočniku. 1 sedlaiskemu pomočniku. 40 rudarjem, 1 pilariu. 1 kov. pomočniku. 1 elektromonterju. 2 krojaškim pomočnikom, 3 krznarjem. 1 brivskemu pomočniku, 1 klobučarskemu pomočniku, 16 vajencem; ženskam: 1 natakarici, 1 ple-tilki, 2 šteparicam, 4 služkinjam. 3 kmečkim deklam in 1 postrežnici _lj Ruski te&tj. Ni deiele na svetu, kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa še po sve-tovni vojni, se je zanimanje za vse, kar je ruskega še bolj ojačilo. Najmočnejše se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti. Posebno pa še v poslednji. Kuske pisatelje so zaceli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega jezika širnega se ne uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Posamezne države, ne samo slovanske, temveč tudi Franeija. Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popoinoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorialno eno Šestino sveta, je seveda prav tako važen faktor v gospodarskem kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Z ozirom na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos, kakor v prejšnjih letih tečaj ruskega jezika. Tečaj se deli v dva oddelka: prvi oddelek je določen za začetnike, drugi pa za naprednejše. Mesečna ukovina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od pol 7 do pol 8 v knjižnici >Ruske Matieec, Jurčičev trg 3/11. (pri Čevljarskem mostu). —lj Otvoritev dramske seaone. Za otvoritveno predstavo Goethejevega »Fausta* v Funtkovem prevodu so se začela pripravljalna dela že ob koncu prošle sezone. Ta monumentalna tragedija stavlja velikanske zahteve tako na artistični kakor tudi dekorativni in tehnični del našega gledališča. Režijo vodi prof. Sest. Scena, po načrtih prof. Vavpotiča, je stiliziran misterijski oder srednjega veka, ki omogoča, da mnogoštevilne scene brez pavz slede druga drugi. Vlogo Fausta kreira g. Levar. Je to ena največjih vlog, kar jih je kreiral do sedaj. Marjetica _ gospa Nablocka Mefisto — g. Skrbinšek. Premijera bo v soboto 21. t. m. Zavoljo izrednih stroškov, ki jih je imela uprava s tem delom, so sobotne cene minimalno zvišane. Ker je delo zelo težko, vabimo tudi naše abonente, da prisostvujejo premijeri. V nedeljo 22. t m. bo premijera ljubke in izredno zabavne francoske komedije > Velika Abeceda?, z gospo Nablocko in Cesarjem v glavnih vlogah. Ostale vloge so v rokah gg. Lipaha, Zeleznika, Kralja, Gre-gorina, Potokarja in drugih. Režijo vodi prof. O. Sest. mednarodni ŠAHOVSKI turnir v Rogaški Slatini, katerega se udeleže znani svetovni velemojstri, se prične dne 19 t m in traja do 6. oktobra. —lj Odaja krovskih del na objektih stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo vršila potom licitacije dne 1. oktobra pri inžeujer-skem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Načrti in predračun so na vpogled v pisarni omenjenega oddelenja. —lj Licitacija glede dobave 30.000 komadov tirnih žebljev. ki je bila razpisana za dan 24. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, se ne bo vršila. Ali imate premiersko tremo? Iz Celja —c Najdeno. Franc Kokalj iz Voduikove ulice je našel v Prešernovi ulici ženski pas. — Jakob Oset, stanujoč v Gosposki ulici, je našel na Kapucinskem mostu žensko ročno torbo, v kateri je bila brisača in kopalne hlače. — Josip Deleja, stanujoč v Prešernovi ulici, je našel na Krekovem trgu kavču-gasto otroško ročno torbico z različno vsebino. — Na Glavnem trgu je naiel Jurij Medved, stanujoč v Kocenovi ulici, usnjato denarnico z majhno vsoto denarja. Lastniki dobe najdene predmete na celjski policiji. —c PoskuŠeaa tatvina kolesa. V soboto ponoči je bil na Krekovem trgu aretiran 241etni delavec Ludvik Z., ki je brez stalnega bivališča, ker si je isti večer okrog 21. ure brez lastnikove vednosti in dovoljenj« izposodil iz veže gostilne »Pri zelenem travni kur tamkaj prislonjeno moiko kolo in se hotel z njim neopaleno odpeljati. Lastnik kolesa, mesarski mojster Matija Esih iz Za-vodne, pa je ravno v istem trenutku stopil iz gostilniške sobe v velo in opazil, da je kolo izginilo. Pohitel je na cesto in mladega Ludvika zgrabil ravno še v pravem hipu. Na policiji je Ludvik svečano zatrjeval, da je bil nekoliko vinjen in se je hotel le za zabavo nekoliko popeljati e kolesom. Tatinskega namena pri tem ni imel. Ker ie ni bil nikoli kaznovan, so mu gospodje na policiji zaenkrat verjeli in ga izpustili. —c Suror prizor na nliei. Pred dnevi se je nudil Številnim pasantom v večernem mraku poleg kapucinskega mostu priaor, nad katerim se je moral veakdo zgražati. Nekega dečka je divje pretepal komaj 20-letni pomočnik R. N., baje zaradi tega, ker mu je deček zagnal kamen v hrbet. Dečku je priskočil na pomoč neki brivski mojster iz Gaberja, hudi pomočnik pa je oklofutal še njega in mu raztrgaj srajco. Povzročil je mojstru 120 Din Škode. Kako se počutijo gledališki um celega umetnika za Ljubljana, 17. septembra. V dramskem gledališču so priprave za otvoritev nove dramske sezone v vpolnem obratu-. S polno paro se vrše skušnje zjutraj, popoldne in zvečer. Vsi v dramskem gledališču so te dni pred otvoritvijo v nekakem mrzličnem razpoloženju, pc-sebno pa seveda igralci in igraike, nosilci novih glavnih premijerskih vlog. In iz razgovora našega urednika s temi priobčujenio zanimive izjave o njih razpoloženju pred pre-rnijerami. Mila Šaričeva Kaj naj bi vam povedala? — je rekla gospa Šaričeva smeje. Da bom igrala zaenkrat Odo v Paul Raynalovi tragediji -Grob neznanega junaka«, in Kersti v Strindbergovi »Nevesti s krono* in da take vloge, kakor je Oda, še nisem imela. Kljub tej izredni vlogi pa se mi zdi, da nimam kake posebne odrske mrzlice ali treme pred premijero. Zdi se mi, da sploh nimam nikoli pred premijerami treme. Razen Če je to trema, da mi na dan prve vprizoritve kakega komada zmanjka apetita in ves dan ne jem. Pač pa imam na odru redno tremo, če moram peti, plesati aH igrati na klavir Zato sem se vedno oddahnila, ko je bilo prvo dejanje Kroga s kredo< končano. Sicer sem pa z vlogo Ode zelo zadovoljna, da, ljubim jo, kako bo pa uspela, ne vem. Zakaj imam rada tudi Kersti v »Strahovih«? Zato, ker je to neka popolnoma svojevrstna, nenavadna vloga, čisto drugačna kakor vse tiste, ki jim tu v teatru pravimo »cijaze«, kar pomeni več ali manj zlagane sentimentalne vloge, katerih sem že do grla sita. Vsa sem srečna, če dobim vlogo, v kateri se lahko zdivjam. Zato sem tako ljubila n Pegico-, z njo sem se razvedrila, se počutila kakor ribica v vodi in neki znanec mi je rekel >kdo bi si mislil, da igrate lahko tudi take škratlje tako izvrstno«. Kersti pa zahteva mnogo fizičnih moči, pri čemer me ovira še vedno ne popolnoma izlečena bolezen v prsih. Kar se tiče režiserjev, moram priznati, da delam izredno rada v režiji Cirila De-bevca. Lahko bi ga imenovala režiserja po moji vojli. — Kaj je izrednega v drami. Grob neznanega junaka«? — Drama mi je silno simpatična in visoko cenim njeno vrednost in zato tudi vlogo Ode. Avtor pokaže, kaj je vojna in vsakega takega dela sem vesela. Zato ljubim tudi Materlinka, čeprav mu očitajo, da je tendencijozen in knjigo >Im VVesten nichts Neues« itd. Menim, da vojna ni vredna Človeškega rodu. Kar je pa izrednega na Odi Je to, da Je *o najbrž najtežja vloga, kar jih bom kda/" igrala, ker je tako subtilna in sploh ne vem, kako jo bo občinstvo doumelo. Je psihološko silno globoka, odkriva najbolj skrite in globoke strani človeka, v čemur ljudje torej navadno ne govore, ker nimajo za to potrebnega poguma in ker so preveč zlagani ter se take stvari boje priznati. Težko odgovorim na vprašanje, kakšne vloge si najbolj želim. Igram rada vsako vlogo, ki stavi name kako nalogo, v kateri je treba biti s srcem in mislimi. Kar igram, naj bo vredno. Sovražim pa »fahe« v dramatski umetnosti in jih ne prlpoznam. Prepričana sem, ma je mogoče iz vlog ustvariti človeške figure, zato tudi tako sovražim komedijantstvo, ki gre na račun človeškega Srečna sem le tedaj, če sama sebi ne morem očitati, da na odru vdelam« teater, da ni vse sleparija. * Imam neke želje glede vlog, ki bi jih rada igrala, pa jih na našem odru ni mogoče vprizoriti. H koncu naj še omenim, da tu pa tam v igri popustim zaradi okolice. Kakor hitro vidim, da je vse okoli mene za nič, me obide fatalna misel »Le muči se, kolikor hočeš, saj je vse brezupno«, Zato bi bil naš teater lahko prvovrsten umetniški teater, če bi bilo vsem toliko do uspeha celote, kakor jim je zgolj do osebnega uspeha. Ivan Levar Kako je s premijersko tremo, bo razvidno, ko vam opišem svojo vlogo »Fausta«, s katerim bo drama v soboto otvor-jena. Skušnje v drami se bližajo koncu in rečem vam, da je »Faust« ena najtežjih vlog kar sem jih igral. Kako mi bo uspela, ne vem. V »Faustu« je zaposlen ves ansambl in sodeč po tem, kar vidim, bo dosežen velik gledališki uspeh vseh sodelujočih. »Faust« zahteva od igralca vse, glas, postavo in mnogo drugih vrlin. V koliko bom zadostil tem zahtevani, se bo videlo seveda šele v soboto. Kar se torej premijerske treme tiče, mislim, da teden dni ored premijero še noben »Faust* ni bil brez nje, kajti študije in skušnje, dvomi v uspeh, težave rešitve »Fausta« kot oderske figure ml neprestano razburjajo živce. »Faust« namreč ni nikaka fiksna figura, ki naj se poda tako in tako. Igralcu je prepuščeno, da si jo zamisli po svoje, glavno je. da ga takšnega, kakršnega si je zamislil, poda dobro. — Kakšen bo vaš »Faust«? — Tega prav za prav ne vem povedati. Sicer bi vam lahko povedal, kako sem si ga zamislil, ne verjamem pa, da bo res tak in da ga bo občinstvo kot takega videlo in občutilo. Neki slavni nemški kritik in raziskovalec igralčeve duševnosti in načina njegovega dela, ie nedavno izjavil, da je po dolgih študijah prišel do zaključka, da se igralčeva izjava v podajanju vloge nikdar etniki pred nastopom v novih, htevajočih vlogah ne vjerna z resnično podano kreacijo. Kajti igralec nikdar ne ve. kako se ie vloca vcepila v njegovo duševnost. To vidimo šee na odru. ko gledamo cc'otno figuro v gve; i s kreacijami soigralcev. Ko gledamo torej celo dramsko predstavo. Kakšen bo moj FattsJ . zato i,e moreni povedati. Kakor mnogokrat preje, tako tudi sedaj ne morem točno dognati, kako bom igral, ker sebe na odru ne vidim. Cl-la igralčeva duševnost se seveda podredi vlogi, katero je treba, kakor pravimo v teater-skern žargonu, doživeti. Doživeti io ie treba seveda doma pri študiju, doživeti je treba sleherno frazo. Tisočkrat pretrpeti vse muke junaka, tisočkrat preživeti jo in jo potem kot že doživeto celoto podati na odru z vso tehniko, z vsem, kar ta figura zahteva. Popolnoma krivo pa je doživljati vlogo šele pred publiko :n jo občinstvu servirati s krčevitimi gestami in nepotrebnimi pavrami in napori. Vse te porodne muke naj Igralec oprav \ doma in pri skušnjah. Figura naj pride na oder že izklesana tehnično in z že doživljenim doživetjem podana. Vse to delo trpljenja je v posebno visoki meri potrebno pri ustvarjanju vloge, kakršna je -Faust« in zato je razumljivo, da pri tem ne manjka treme, živčnega napora in seveda tudi bojazni pred neuspehom in skritega veselja nad morebitnim uspehom. Kdor vsega tega nima, ni igralec in ni nikdar doživel ne velikih uspehov in ne poraznih neuspehov. Tako je življenje. To je, kar naredi igralčevo življenje tako vabljivo in prokleto hkrati. OTftO&t MOGAVtCE 'llGOH N«fbo*e, naftrainejfe, zato 13 Miss Čehoslovakia Skoro vse države imajo že svoje .kraljice lepote in v soboto jo Je dobila tudi Češkoslovaška. Praški velesejem >e organiziral svojo lepotno konkurenco, ki se je vršila v dvoranah ve les ©jamske palače. Zbralo se je nad 8000 radovednežev, največ seveda dam, med katerimi so mnoge upale, da jim prisodi komisija časten nasilov »Miss Čehoslovakia«. Po dodgem posvetovanju se je komisija odločila za absolventko trgovske akademik Milado Dostalovo, ki je postala kraljica' lepote za letošnje leto. Dositalova je bila svečano kronana in dobila je darilo v znesku 10.000 Kč. Po izvolitvi Miss Cehosilovakie se je vršila revLja modernih plesov in toaflet._ i m zlato, tat se sveti. toda oglasi v „Slorenskem Naroda44 imajo vedno uspeh! Poskusite in prepričali se boste! Grozna osveta zaljubljenega Armenca Te dni je iz.grni.la z vrta vik ramenskega vladnega svetnika Matrisoua blizu Bukarešte npegova štiriletna hčerka. Oče je takoj obvestil policijo, toda vse njeno prizadevanje na#i deklico je bila zaman. Šele čez nekaj dni je ddbil oče po poŠti zavoj v katerem je bilo hčerkino truplo. V sklenjenih ročicah je držala mrtva deklica listek, na katerem je bilo zapisano: »Milostiva, gotovo se spominjate konflikta, ki sem ga imel z vašim možem v Bukarešti. TakTat sem vam prisegel, da dosežem na vaši hčerki ono, kar ste mi vi odklonili. Osveta ie sladka.« Obdukcija trupla nesrečnega otroči-ča je pokazala, da je zJočinec deklico pred umorom oskrunil. Letos v februarju se je seznanil vladni svetnik Ma tri scu v neki restavraciji v Bukarešti z Armencem Ramaido. Vročekrvni Armenec se je na prvi pogled zabubil v njegovo lepo ženo. Neprestano io ie nadlegoval, čeprav ga .»e dosledno odklanjala. Nekoč se je celo zgodilo, da io je v hotefln javno poJftJbil. Mož ga ie oklofutal in vrgel iz lokala. Drugi dan je Armenec brez sledu izginil iz Bukarešte. Pred odhodom je pisai vladnemu svetniku, da se mu bo knrto o svetil. Zakonca Matriscu sta pa kmalu pozabila na ta incident in šele ko sta prejela po poŠti grozno pošiljko, sta se srxwrmrla na vsiBjveflra Armenca. Policija je napela vse sile, da izsledi zločinca toda mož je irginil brez sledu. Ugotovila je samo, da se je 12. avgusta mudili v Sofiji, 14. in 15. avgorsta pa v Bukarešti. Zasledovanje je tem težje, ker je nastopal Armenec pod izmišljenim imenom in ker ni rz Skadra, kakor je zatrjeval. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. septembra 1929. tAugust cBlanche: 136 SVa valovih strasti Beli Medved je znal točiti vino. Preluknja vsem sodom dno. Rdeče m helo vino teče curkoma iz vseh sodov. Rensko ;n moselsko vino zalva bur-jrundca in Bordeaux. V ogromnih kleteh nastane povo-deni. Povodenj narašča z neverjetno naglico. Beli Medved 6u>ti. kako mu se^a vino že do pasu. Brodi ro vinu in kl'če svc::m tovarišem, naj ga posnema'o. Mnogi slede njegovemu zgledu, več'm a pa hoče počakati, da jfcn fco segalo vino do pasu. kar je udobneje za one. ki se hoce;o sto:e nasrkati žlahtne kapljice. Povodenj v kraljevskih kleteh se naglo širi. obenem se ra šri tudi poplava zmagoslavja pijane množice po salonih in predsobah. Kaj je razbeljena lava, kaj deroča re*ka v primer! z ljudstvom, kadar spregleda in se zave svoje moči? Avtoritete bi ne brle avtoritete, da ni irikogaT, ki i:h priznava. A ljudstvo j'h priznava samo. dokler ne spozna, da je samo največja avtoriteta, edina trajna in resnična moč. Vedno nove skupine Ljudi drve skozi razkošne sobe In prizanašajo samo umetninam, zlatu in draguljem. Vse drugo rušijo in uničujejo. Toda to je bila samo avantgarda ljudstva. Beli Medved in njegovi bojevniki, ki so pojedli ostanke s kraljevske mize. Pojedli in pop li so vse. na mizi ie ostala samo poseda. Bledi in zabuhli obrazi se nagibajo nad prazne srebrne sklede, toda nobena roka se jih ne dotakne. Armand Cambon, ki je vodil glavno silo. predstavljajočo veličanstvo ljudstva, hoda iz sobe v sobo in se skrbno ozira na vse strani. Do prihoda v Tuilerije je živel samo za boj in upor. zdaj je pa menda samo zato tu, da pazi na red in varuje zmago onečaščenja. On sam ie postavil stražo pri milijonih, kaiiti on še vedno zapoveduje in vsi se mu pokore. Nihče se ni upiral njegov: meči, vsi so 'ga podirali, ker so vedeli, da je prav vse, kar-reče in stori. A lj'u'd'sMort au>: voleurs!« (Smrt ban.ć tom!) Dočim ie ljudstvo gospodarilo po TuilerVah. ie ustavil nekcfo nifiafo grajske ure. Nihale, nepremično in mirno, je še dolgo kazalo uro zmage francoskega Tudstva in Dadca kraljestva. Bilo je pol dveh. Ljudstvo se je poprej že trikrat polastilo Tuilerj. Prvič 20. junija, drugj:č 10. avgusta 1792 tretjič pa 9. juD;a 1830. Toda čudno je b:Mo, da je zavzelo Tuilerije vedno ob istem času. Četrtič iih ie zavzelo 24. februarja IS4& LXV. Ljudstvo v St. Germainu. — Republika, pravite! Preglasili so torej republko! — je vzkliknil grof de Vandeuii prestrašeno v pogovoru z Ber-rverjem, ki se je bil oglasil na povratku iz parlamenta pri svojem starem prijatelju, da ga obvesti o nekaterih najvažnejših dogodkih tistega dne. — Da, — je odgovoril Berrver in nadaljeval: Vojvodin j. Orleanski, ki je pd-Š!a s svojim sinom, grofom Pariškim, v parlament, so čestitali k regentstvu, kajti Odiion Barrot je svečano oznanil, da je bila julijska krona položena na glavo njenega sinčka. Toda ta čas je navalila na parlament ogorčena množica in ooložaj se je temeljito izpremenil. Najprej je zaklical nekdo z galerije na ves glas: Vive la rerirbiiaue! Ta klic je množica DonovHa in kmalu so b'le narner^ne na poslance nabasane .pušite. Pristaši Ludvika Filipa in regenstva imajo na-brušene jezJke. toda muškete so ostrejše in govore tudi. če molče. Vojvod i n-.ia je pobegnila, poslanci so jo ubrali za njo. izvzemš; junake levice. Pa tudi ja.z in monsieur Laroche Jaauelin sva čitala v parlamentu. In veste, kaj sva storila? — No. povejte! — Pomagala sva našemu častivrednemu monsieuru Ledru Rollinu. — Pomagala sta Ledru Roliinu! In v čem? — Da je lahko imenoval začasno vlado. — Torei imamo začasno vlado? — Seveda. — In koga ste izbrali? — V pni vrsti mco?:eura Duponta de T Kure. velikega radikala, ki ima sicer bled obraz, drugače je pa rdeč do peta. Dalje Araga, skromnega zvezdo-?'Iovca. ki še nikoli ni črtaS v zvezdah, da bo k da; regent. Dalje Lamartina. našo nevo b'estečo politično, repatico. Dalje Ledru RcCl-na, med vsemi,-največjega kajti ta vam zrase vsako minuto za cel komolec v višmo. In še mnoge druge velike može: Marrasta. Cremieu-o. Mari a in ne vem. kako se še imenujejo te visoke glave, Franooa ima velike moi'e ne le v gubah svojega plašča, temveč tudi v šivih svoi h pedokeov. Deb;l! smo res imenitno v Pomlajevamle ni humbug Angleški učenjak Norman Haire o co:nlajevalnih metodah — S pomlajevanjem se da podaljšati doba zdravja in sreče V znameniti reviji ^The Realist razpravlja angleški učenjak Norman Haire o pomlajevanju glede na človeka. Gre za problem, o katerem se je razpravljalo že toliko, kakor o malokaterem. gre za fiziološko vprašanje, ob katerem postanejo vsi lajiki hipoma navdušeni fiziologi. Občinstvo presoja to vprašanje zelo enostavno in iz vidika, ki se zdi učenjakom dokaj nizek. Pomlajevanje je navadnim ljudemjsto. kar jim je podaljšanje možnosti ljubiti in biti ljubljen. Bit dolgo ljubljen pa pomeni dolgo uživati vse sladkosti življenja. In kdo bi si teza ne želei? Po ljubezni in drugih živlienskih sladkostih hrepene celo učenjaki, čim nehajo debatirati o tem, kako si predstavljajo pomlajevanje. Kot učenjaki si namreč predstavljajo pomlajevanje nekoliko drugače in zahtevajo od njega več. nego navadni ljudje. Vprašujejo se. ali morejo doslej znane pomlajevalne metode nadomestiti vse izčrpane življenjske sile in podaljšati aktlvmo živliensko dobo v fizičnem in psihičnem pogledu. Poglejmo torei. kai pravi o pomlaievanju angleški avtor, ki se sklicuje deloma na nemškega kirurga Schrnidta. deloma pa na svoje izkušnje. Vprašanje notranjih sekrecij je v grobih potezah znano. Obstojajo žleze, ki so prisnosobliene tako. da potiskajo v kri vse, kar izločajo, natresto da bi spravile to iz telesa ali Da v drobovje. Žleze, ki izloč-iio na z^naj. so ledvice, jetra, žleza solz. sline itd. Žleze, ki izločajo svoje snovi v kri. irnaio sedež v mozgu. Aled te spada tudi spolna žleza. Vse žleze so za človeški organizem ve-levažnega pomena, poleg te?a pa ne smemo pozabiti, da njihovo delovanje napreduje ali nazaduje kvantitativno in kvalitativno po starosti. Vse žleze so podvržene kroničnim ali akutnim boleznim. Žleze igrajo v funkciji vsega človeškega organizma izredno važno vlogo in so odločilni fiziološki in psihološki činitelji. Vsaka žleza ie specijalizirana in če se pojavi bolezen na eni. se pojavi navadno tudi na drugih. Največji pomen pa pripisujejo fiziologi notranji sekreciji spolnih žlez. Njihove bolezni in anomalije smatrajo za povzročitelje mnogih anatomičnih. fizioloških, patoloških in psiholoških obolenj in anomalij. Od normalnega delovanja spolnih žlez ie v veliki meri odvisno tudi delovanje vsega organizma. Steinachovi poskusi so nedvomno pokazali presenetljive uspehe, s katerimi bi morali računati pri presojaniu moralnih kvalitet, pa tudi v kazenskem pravu. O tem. da li se s prenašanjem žl^z res podaljša žrvliente, ie pn zaenkrat še težko govoriti. Poskusi s podganami r pokazali, da se da aktivno življenje podaljšati približno za četrtino. Svetovna vojna je omogočila delati pomlajevalne poskuse tudi na človeku in dunajski kirurg Lichtenstem ie dosegel presenetljive uspehe. Nekatere niegove ooeracije so pokazale, da delujejo prenesene žleze celih 14 let. Važno je, jravi Haire. da se doslei Še ni primerilo, da bi prenos žlez življenje skrajšal V nekaterih primerih je bilo točno doenano. da se da s pomlajeval-no metodo podaljšati doba zdravja in sreče. Ameriški biolog Piddle je celo prepričan, da se bo učenjakom s pomoč io nekake suoer - zdravniške vede posrečilo predelati otroka že v materinem telesu tako. da postane človek izrednih telesnih in duševnih sposobnosti. W 1 • V Ameriki so začeli izdefanrati ttmetae Hodi, ki uspešno nado-mestisjejd žive — Avtomat, ki izda raznečevalca ponarejenega denarja o. a V Ameriki, v deželi največjega razmaha tehnike, so začet; izdelovati umetne ljudi- Čarko ve »rebo-ie« iz RUR. Tudi pravi ČrO've.'c ni bt3 takoj popom. Moderna znane;-: pravu da je narava ustvarja razne tire ljaji. ki so pozneje izgi-n:'li. Umetni človek pa prihaja na svet popolnejši. n=rgo je njegov brat iz mesa 'n krvi. V trgovce h se vljudno zahvaljuje, govori vedno resnico in • nikogar ne oslepari. Komplicirani avtomati naJdem:s:ujejo človeško delo. Američani so zeio navdušeni za umetne ljudi in kar reLvrr.ujejb med seboj, kdo bo izumi'! in kcn::.:u'ral" boljši avtomat. V trgovino stopi mladenič. Plašno se ozre in stopi k avtomatičnemu robotu. Na umetnem človeku je.napis, v katerem je rečeno da pade .iz avtomata 10 novčičev po pet centov če vržeš vanj po! delerjn. Mladenič vrže hitro nekaj v odprtino. Železm mož se zgane, v skledfco V3.de penare:en" novčč za pol dolarja in robot zakliče z zamolklim Klasom: Gospod. - rabite samo pristen denar! Sumljivi mladenič hoče zbežati, roda robotov glas je opozoril nanj detektiva :n razpečevaiec ponarejenega denarja pade v roke pravice. Umetnega človeka, ki se ne da osle- pariti s ponarejenim denarjem, ie tromi Josef Schermack. Robot sprejema same pravi denar. Drobiž meče iz sebe s po-močjo mehanzma. Novč:če s*ehta najprej v notranjem oddelku, p-'tem i h pi porine k e!ektr-maonareeo pa pade v žlebič. ki ga vrže nazaj. Pri tem nastane električni spoj. ki delu:e ra fi.ro-graf v zgornjem deiu avtomata. Tako avtomat opozori na rezpečeval:a ponarejenega denar.e. Razni avtometi, k. prodajajo po fe*g -vinah robo namevo prodajalce1 in -zelo spoštljivo :n giasr.o zahval .;:jo odjemalcem so v Amer ki že zefa raišir-ieni. Uspeha pa ni-ma vsak govoreči avtomat. Za primer lahko staži govoreča tehtnica. V Amerik: Imajo že več avtomatov, ki glasno povedo, koliko tehta dotični, ki ie stopil na tehtn co :n vrgel v njo določeni znesek. Zdaj si pa mtsh-te. da stoji taka tehtnica na peronu al; v veliki trgovini, kjer se zb ra mnogo ljudi. Pri vali se debela dama. ki napenja vse sile in uporablja vsa sredstva, da bi izgubria vsaj nekaj maščobe. Radovedna je. koliko jo je že izgnb la. Avtomatična tehtnica, ki ne zna lagati, pa zakiče glasno: 110 kg tehtate. Dama zardi in povesi oči. Itudje pa zbi-jajo na rjien račun dovtipe. Izdelovanje umetnih ljudi se v Ame-r.ki tako naglo razvija, da je že 250 podjetij ki izdelujejo 400 različnih avtomatov. Posebno priljubljeni so v Ameriki avtomatični prodajalci. V Newyorku imajo 2-Sodomat« kjer prodaja, 11 avtomatov razne sadne soke. limonade :td. Posebno pozornost vzbuja avtomat, k. peče palačinke in jih maže z marmeia-do. Tudi bencin prodajajo po ulicah umetni ljudje. Na originalno idejo je prišel izdelovalec pralnih avtomatov. Dal je narediti avtomatični stroj, ki se namesti v pritličju hiše in je dostopen vsem strankam. Za 25 centov deluje 35 minut. Gospodi/nje ne morejo prehvaliti tega avtomata, ki jih je rešil prajna kot enega najbolj neprijetnih domaČih opravi!. Na univerzah in v tovarnah imajo avtomate, ki prodajajo žvečilno gumo. sladoled, sadje in slaščice. Ameriška javnost komaj čaka, da se pojav; še umeten Človek, ki bo prodajal dobro mešano pijačo (mixe>d drinks), znano in zelo priljubljeno v Parizu pod imenom coektail. Kdor izume tak stroj, postane čez noč milijonar. PREDAVANJE. V akademiji znanosti in umetnosti se je vršilo predavanje. Član. ki je za* mudil in prišel, ko je predavatelj baš končal, se obrne k sosedu rekoč: O čem je pa predaval? — Kako o čem? Ah počakajte... Tega sploh ni povedal. . V kaznilnici. — Vidite, kako daleč ste prišli. Ce bi se bili v mladosti pridno učdli in pri-ielj za pošteno delo, bi ne sedeli tu. Belite no, moja smola je bila baš v tem. da sem se v mladosti naučil kovati denar in sem to znanje pozneje praktično uveljavil. vseh uvoznih in Izvoznih in tranzitnih pošiljk eskrb: tmro, vkrbno io po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarvko-va cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega b^asa in vse informacije brezplačno. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D IBBB8S0 '.K-okolesa najboljih »vetovti.h namk v trelLk* rzbir: *elo pečeni Najnovejši nodeli Tro^kib vo-£:čkov. od preprostega do najfinejšega, in igračni vozičkr v zalogi. Več tnamk Šivalnih strojev najnovejših modelov. jelš in pnevmadka Ceniki franko Pro-dala na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovsk- c. 4. ■■■leBliniMlllllllIlHBBlIIBBllRHIIBElV eno in slamo prvovrstno, v balah, v vsaki količini prodaja ipedicHa TURK, Uub?Jan: Vsaka beseda 50 par. Plača se lahka tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke ne ---> nrjrtn.-nrmmrt - Najmanjši o^/flL« I>iw S-- - Sobarico z-dravo in pošteno, z dobrimi spri-čevaili, sprejmem. — Ponudbe na naslov: Jelen 3 Benko. ljekarna, Zemun 1931 Jaboičnika lanskega, prvo-vrstnega. prodam v malih in velikih množinah. Ponudbe na u.pravo »Slov Naroda« pod »Cena skrajno nizka«. 1909 Parni kotel s kompletno armaturo, kurilmocev-ni ali stoječ, od 4—10 m* kurilne ■ploskve, v dobrem stanju, v sat ho impregnacMe, kupim. Dopise z navedbo cene. teže itd. poslati na naslov: Tomo Rakočevič, pilana. Kolaši.n, Črna gora. 1951 2 slikarska in pleskarska OMtOCB&a sprejmem takoj. Ljudevit Fain. Zagorje cb Sa-vi 28. 1946 Lokal za skladišče a]i delavnico oddam tako; Naslov v upravi j-SIov. Naroda«. 1952 Jelovih desk na vel.ko kupim. Dobavitelji na-j ponudijo na [naslov: Milivoj Gre-I delj, Vočin. Slavonija. 1950 Več lokalov ' pnpi'iiiljBi za skrladiišča, pisame, t delavnice ali drugo, oddam taJcci-j T. Novotn-,y Ljitbljana. .Fri&kovec. 1935 Samostojno voditeljico Pozor opekarnarji! v starosti 35—45 Ie4, z do-brim: spričevali in .prima referencami sprejmem za do-bro idoči hotel-pension (15 sob) v večjem mesta v solnčni Dalmaciji. Ponudbe s siiko na go. V., hotel Triglav. Boh. Bistrica. 1949 Ustnik (Mundstiick mit Vcrsetz-platte) in mrzo za odrezovanje (Abschneidetisch) O'boj-e za zaTezni strešnik k stroju, sistema Stein-briick, Graz, kugi opekarna Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 1953 Učiteljski zbor III. dritavne realne gimnazije t Ljubljani sporoča tuž no vest, da je dne 16. septembra 1929 umrla njegova članica, gospa prof. dr. Vera Vabičeva in bila dne 17. septembra položena k v?5nemu počitku na mestnem po kopališču v Mariboru. Predrago tovarišico in vestno, dobrosrčno učiteljico bomo obranili v najlepšem spominu. L Miku* JUftLJANA ttestn trr priporoča svojo zalog iežnikov in solnćnikv \ ter spreha jalni n palit Popravila izvršujej« — točno 'n so idno — Vdan v božjo voljo, naznanjam v svojem in v imenu 6orodnikov žalostno vest, da je moja preblaga soprosa Mitnica Fatur roj. Gliha danes v ponedeljek zvečer ob 7 po kratki bolezni Bogu \v)ana izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage rajnke bo v sredo ob 9 s sv. mašo zadušnico v žup ni cerkvi na Uncu. Predrago rajnko priporočam v molitev in blag spomin Unec, dne 16. septembra 1929. IVAX FATUR. soprog za rodbino FATUR-GLIHA Zobozdravnik Med. Univ. Dr. Rado Sfiligoj specialist za bolezni v ustih in na zobeh je otvori I svoi ambulatorij v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4/1 ter sprejema od 8 do l V/2 in od 2% do 5%. Zanesljiv pomoček za nego \& Z rabo na oovo iznajdeoe francoske £>omade »MlSCL« m asUvi izpadanje ^ fjjjjgl //; ;a sivinjc las, povrnejo se uzub!jen: lasje, odstranijo se vsi pojavi, ti tarad --^si« spadajo in sive Uspeb ]e zanesljiv prj 60 do 160 eTamih kakor v %C>-JT** so U komu da U časa siveli aB izpadal lasje. Cene s dosiavitvijo v$akemo naroenks na dom. so r 115 D ju. 80 zj 150 Dia, 100 zj \*r O in, 160 z? 290 Din. Vsakemo naročilu priložimo sarancuo 1* x»>-..t, ispeb ta ta tek. Za sluCaJ, da bi ne 6... ispeha. vrnemo denai hi poravnamo vse stroške V tozemstvo ooiilja 00 povzetju Depo ia Jojoslavijo pomada »MlSCL«. hw*rad VasrriM ^ - V Beogradu orodaia lekarn^ Pelini. Knez Mihajlova i Ikeii&tl Josip Zi^paočjč. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upTavo in inseratni de' lista: Oton Ch:.s::i. — Vsi v Ljubljani.