SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEY. (N°) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de julio - 10. julija 2014
STOCKHOLMSKI SINDROM
Programi političnih strank
ANDREJ POZNIC
V naših srcih in glavah vlada velik nered. Preveč je takih, ki nekritično in bolestno žalujejo za Jugovino in hočejo nazaj tja. V ječo narodov, v nesvobodo, nazaj v rdeči Titov raj, kjer je bilo vse boljše, čeprav smo čokolado kupovali v Celovcu, kavbojke pa v Trstu. Nepregledne kolone, šikaniranja UDBE in splošna nesvoboda so pozabljeni. Ostaja le napačen spomin na »lepe zlate čase« SFRJ. Opazovalec takega stanja duha se ne more načuditi nad to romantično melanholijo, še bolj pa se čudi, ko taisti ljudje vsakič znova dovolijo, da jih ustvarjalci javnega mnenja in zakulisni manipulatorji, z novimi strankami in starimi obrazi peljejo žejne čez vodo. Mislim, da bi tako stanje duha brez težav poimenovali Stockholmski sindrom.
Med nekim bančnim ropom v švedski prestolnici davnega l. 1973 je prišlo do poistovetenja žrtev s svojimi ugrabitelji. Od tedaj pojav nosi ime tega glavnega mesta. Čas je, da tudi slovensko stanje duha imenujemo po tej patologiji. Premnogi Slovenci se namreč obnašajo prav tako kakor žrtve, ki se poistovetijo s svojimi mučitelji.
Kako naj razumem sicer, da se mlado in staro navdušuje nad simboli totalitarizma, partizansko mitologijo, farso NOB in celo na osrednji proslavi 27. aprila navdušeno pojejo v jeziku okupatorja komunistične pesmi? Deformacija slovenske psihe je tako velika, da ima epidemiološke razsežnost. Zdaj, ko se je zloraba pravosodja zaključila v drugem zaporu Janeza Janše, je tudi jasno, da komunizem v Sloveniji ni umrl in da je UDBA prav tako aktivna kakor nekoč, le sredstva je menjala. Ni več množičnih pobojev, ampak so selektivni umori, medijski umori in prefinjena uporaba 'krivosodja'.
Slovenska patologija se napaja iz mitologije NOB, mitologije »starih časov«, iz pozabe in krivega spomina, živi pa v sedanjosti za »lonec mesa«. Naš komunistični sindrom se napaja v izkrivljenih pojmih in miselnosti neodgovornosti, ko se nenehoma govori samo o pravicah a nič o dolžnostih. Vse preveč ljudi dobro ve, da si svoje pokojnine niso prislužili, ampak so jim jih dali. Začenši z desettisoči borcev, njihovih sorodnikov, otrok in vnukov. Ne gre za male pare, ampak za milijarde, ki jih mečemo dobesedno proč oz. z njimi nenehoma podaljšujemo preteklost, njene krivice in zablode v naš čas. Kajti kdor je tako kupljen, tudi voli roko, ki ga razvaja. Potem so tukaj še premnogi privilegirani upokojenci, ki so sredi najboljših let vstopili v »zlati penzion«. Ne smemo pozabiti niti na vse »kulturnike« in športnike, ki živijo od proračuna in dosledno zagovarjajo okupatorja duha, protislovensko ideologijo napredka, ki mu v krščanstvu pravimo »duh časa«. Dodajmo k naštetim vse tiste »podjetnike«, ki praznijo naš proračun s svetovalnimi pogodbami, s PR »uslugami« in vsemi, ki sklepajo take ali drugačne »prijateljske pogodbe« in bogatijo, ko Slovenija tone v vedno nove dolgove s katerimi se kiti vlada AB. Seštevek vseh teh pomeni skoraj polovico slovenskega volilnega telesa ali celotno kontinuiteto.
Posebno poglavje deformiranja slovenske narodne psihe predstavlja šolstvo. Nikoli ne smemo pozabiti 'gabrovizma', ki sistematično krši človekove pravice in staršem jemlje pravico do skladnosti vzgoje doma in v ustanovi, ki jo vsi plačujemo. Šolstvo, ki nič ne pripomore k vzgoji pokončnih, svobodnih in odgovornih državljanov. Šolstvo v kateri še danes učijo, kako je bilo lepo v Jugoslaviji in kako je bil komunizem čudovit. Nič o Hudi Jami, nič o Rogu, nič o zatiranju svobode, nič o tem, da je socializem bil smrt in revščina, nesvoboda in zaostalost ... V šolah še vedno ne poučujejo zgodovine, temveč mitologijo, ki vzdržuje laži rdeče zvezde. Krona sprevračanja pa je FDV oz. FSPN t.j. »rdeča fakulteta« (Fakulteta za družbene vede - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, op. ur.) in vseprisotni mediji, ki dan za dnem v naše duše bruhajo strup, ki onemogoča razvoj duhovnih protiteles, ki bi nam pomagali premagati Stockholmski sindrom.
Slovenski človek je pohabljen, ker se je poistovetil s (Nadaljevanje na 2. strani)
Kampanja pred prihajajočimi predčasnimi volitvami v slovenski parlament bo kratka - komaj smo namreč volili poslance v evropski parlament, že moramo izbirati domače. Tako pravzaprav ni časa za poglobljene predstavitve strank. A te niti niso potrebne. Saj lahko, glede na že videno, zlahka ugotovimo, za kaj si stranke v resnici prizadevajo, čeprav so vse polne lepih obljub. Kot že nekajkrat pred volitvami, je levica tudi tokrat ustvarila par novih strank, da bi volivce privabila z »novimi obrazi«. Tako smo dobili Stranko Mira Cerarja, ki se ji glede na raziskave obeta zmaga. A anketam ne gre kar tako verjeti. Levica je potrebovala nov obraz, ker so se stari izjalovili, in ga je ustvarila, mediji pa ji pomagajo k temu, da bo na volitvah tudi uspel. Gospodarskega programa stranka tako rekoč nima, novinarji pa so Cerarja že večkrat ujeli, da se svojih podukov o etiki in morali niti sam ne drži.
Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek, Državljanska lista,
Socialni demokrati in DeSUS so -zlasti v zadnjem mandatu - zavozili Slovenijo. Stranka Verjamem je nova stvaritev Kučanovega klana, o ostalih na levem polu nima smisla izgubljati besed.
Pomladne stranke SDS, NSi in SLS ne skrivajo želja po določeni stopnji sodelovanja, a so se na volitve podale vsaka s svojo listo kandidatov in s svojim programom.
Nova Slovenija se je letos predstavila z novim gospodarskim programom, ki ga je poleg več ekonomistov pohvalil tudi osrednji slovenski finančni časopis Finance. Njihov slogan so nizki davki, odprto gospodarstvo in enostavni postopki v državi upravi.
SDS si trenutno najbolj prizadeva za odpravo krivic, ki jih komunistično pravosodje povzroča njenemu predsedniku Janezu Janši. Vse kaže, da pravice in s tem njegove izpustitve do volitev ne bodo dosegli. Stranka s svojim programom med drugim obljublja znižanje davčne obremenitve,
posebno skrb za mlade - predvsem da bi preprečili izseljevanje iz Slovenije, reformo pravosodja in odpravo monopola na področju zdravstvenega zavarovanja.
Slovenska ljudska stranka gre na volitve s predsednikom Bogo-vičem, čeprav je bil ta pred kratkim izvoljen že v evropski parlament. V programu se osredotočajo na nova delovna mesta, večjo prehransko in energetsko samooskrbo, bolj enakomerno razvitost Slovenije ter okrepljen boj proti korupciji in kriminalu.
Vemo, da je predvolilna tekma predvsem tekma v lepih besedah in všečnem nastopanju, šele po volitvah pa se zares pokaže, kdo kaj velja. Vse tri pomladne stranke so na političnem parketu že dolgo. Načela vsake izmed njih smo že imeli priložnost spoznati in iz dosedanjega dela lahko vemo, kako udejanjajo svoje obljube. Prav je, da svojega glasu ne namenimo tistemu, ki lepo govori, ampak tistemu, ki največ dobrega stori za Slovenijo.
Navodilo za glasovanje
Pri glasovanju po pošti mora volivec najprej podpisati volilno
karto in pripisati datum (že označeno na volilni karti spodaj). V okvirček na glasovnici vpišite ime stranke, za katero glasujete.
Liste kandidatov, ki nastopajo na teh volitvah, so: Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija - krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Stranka Mira Cerarja, Stranka Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek, Koalicija Združena levica (Demokratična stranka
dela, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije), Državljanska lista, Pozitivna Slovenija, Piratska stranka Slovenije, Socialni demokrati, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Zeleni Slovenije, Enakopravni deželani
- Naprej Slovenija.
Izpolnjeno glasovnico nato volivec vloži v ovojnico z napisom »Za glasovnico« in jo zalepi. To ovojnico in podpisano volilno karto vloži v ovojnico, na kateri je napisan naslov okrajne volilne komisije. Vse skupaj nato pošlje z najhitrejšo pošto v Slovenijo ali na veleposlaništvo v Buenos Airesu. Upoštevane bodo glasovnice, ki bodo na pošto oddane najpozneje 12. julija in bodo na veleposlaništvo prispele do 13. julija, na državno volilno komisijo v Sloveniji pa do 21. julija.
Kdor želi glasovati na veleposlaništvu, lahko to stori 13. julija od 9. do 17. ure (Av. Santa Fe 846 - 6° nadstropje). S seboj mora prinesti veljaven osebni dokument.
Škofje pred volitvami
Slovenski škofje poudarjajo, da sta udeležba na predčasnih parlamentarnih volitvah in odgovorna oddaja glasu državljanska dolžnost. V posebni izjavi za javnost katoličane in ostale verujoče vabijo tudi k molitvi za domovino. Takole se glasi besedilo:
Dragi verniki!
Pred nami so že druge izredne volitve v Državni zbor, ki so izjemnega pomena za našo državo. Vsi smo poklicani, da izpolnimo svojo državljansko dolžnost in odgovorno oddamo svoj glas. Če želimo, da se družbeni in ekonomski položaj v Sloveniji spremeni, potem se moramo udeležiti volitev in izvoliti tiste, ki v svojem programu zagovarjajo vrednote pravičnosti, solidarnosti, človekovih pravic, dostojanstva človekovega življenja, pomena družine in vladavine prava za vse ljudi.
Zadnji dogodki, ki upravičeno vznemirjajo številne državljane Republike Slovenije, nas opozarjajo
na krizo, ki pretresa Slovenijo kot pravno državo in nam narekujejo, da smo na vrednoto pravne varnosti ter poštenega, nepristranskega in strokovno zanesljivega sodnega sistema še posebej pozorni.
Udeležba na volitvah in izvolitev
najboljših kandidatov je državljanska in krščanska dolžnost za vsakega izmed nas. Luč za spoznanje komu dati svoj glas, naj bodo Jezusove besede: »Po njih sadovih jih boste spoznali«. Zato si v času pred volitvami vzemite čas in premislite, kaj in na kakšen način so v preteklih letih stranke in posamezniki naredili za našo domovino in kako realne so njihove obljube za našo skupno prihodnost.
Vse katoličane in druge verujoče državljane Republike Slovenije lepo vabimo, da v teh dneh okrepijo svoje molitve za našo domovino.
Slovenski škofje
Uspeh slovenskega zbora
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, ki ga sestavljajo dijakinje in dijaki Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom dirigenta in skladatelja Damijana Močnika, je zmagal na prestižnem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Kanadi.
Mladinski mešani zbor sv. Stani-
slava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana je postal absolutni zmagovalec prestižnega mednarodnega pevskega festivala in tekmovanja Kathaumixw 2014 v Powell Riverju (Kanada) in dobil naziv Choir of the World Kathaumixw 2014. Za zmago je prejel tudi
glavno nagrado »Totem Pole«, ki bo spomladi 2015 prepeljan iz Kanade v Slovenijo.
Poleg glavne nagrade je osvojil tudi 1. mesto v kategoriji mladinskih zborov, 2. mesto v kategoriji odraslih mešanih zborov in 1. mesto v kategoriji ljudske glasbe. Zbor je na tekmovanju izvajal skladbe lacobusa Handla Gallusa, Josepha Rheinber-gerja, Lojzeta Lebiča, Jakoba Ježa, Raymonda Murrayja Schafferja, Damijana Močnika in Ambroža Čopija.
Na festivalu je sodelovalo 25 zborov iz 9 držav (Kanade, ZDA, Rusije, Ugande, Nove Zelandije, Slovenije, Kenije, Češke in Tajvana). Med njimi so bili tudi večkrat nagrajeni zbori s številnih tekmovanj po vsem svetu: Academic Students' Choir of the Ural Federal University, Portland State Chamber Choir - USA, Seattle Girls' Choir - USA in Taipei Philharmonic Youth and Childrens Choir.
TONE MIZERIT
Kaj bo s privatizacijo?
Postopek privatizacije se bo začasno ustavil oziroma vsaj upočasnil, čeprav se vsi v državi strinjajo, da je nujno potreben svež denar. Predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je namreč na seji v četrtek, 3. julija, predlagala in uspela dobiti podporo za zamrznitev privatizacije do imenovanja nove vlade. Od 15 podjetij sta Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije v sklepni fazi prodaje, Mercator in Helios pa sta, kot vemo, že prodana.
Premierka Alenka Bratušek je odločitev vlade poskušala pojasniti novinarjem na novinarski konferenci. »Vlada je danes sprejela sklep, da se v času do imenovanja nove vlade ne sme zaključiti noben privatizacijski postopek, ki ga vodi Slovenski državni holding, v tem času pa naj se ne začenjajo novi postopki prodaje državnih naložb.«
A prav prepričljiva ni bila. Na novinarsko vprašanje, kakšen signal daje vlada s tem potencialnim investitorjem in ali ne gre za poceni nabiranje političnih točk, je namreč znova ponovila. »Jaz mislim, da sem v teh dvajsetih minutah že nekajkrat pojasnila, da se postopki ne ustavljajo, ne končujejo, da so, dokler bo na vladi Alenka Bratušek, tuji investitorji dobrodošli, so pa drugi polnih ust o tem, kako se privatizirati ne sme.«
In po takem in nekaterih drugih manj prijetnih vprašanjih je premierka govornico zapustila. Pri tem se ne moremo znebiti vtisa, da prepušča odgovornost za začeto delo na področju privatizacije naslednji ekipi, ki bo morda zaradi naveličanosti investitorjev ob naših političnih razmerah imela še težje delo pri prepričevanju, kako dobra podjetja ponujamo v prodajo. A zanimivo je, da očitno premierka ni imela popolne podpore znotraj vladne ekipe.
Oporekal ji je namreč ravno finančni minister Uroš Čufer. »To vidim kot čisto navadno predvolilno histerijo, v katero je zapadla vlada in za katero ne vidim nobenega pametnega razloga, še manj pa opravičila,« je dejal z vidno tresočim glasom. Očitno je bil preglasovan.
Najdlje naj bi bil neuradno postopek prodaje Aerodroma Ljubljana, omenjalo se je celo, da bi lahko bil zaključen še pred imenovanjem nove vladne ekipe, daleč pa je tudi postopek privatizacije Telekoma Slovenije.
Tudi nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič je pred dnevi v pogovoru za TV Slovenija dejal, da bi bilo slabo, če bi se proces prodaje denimo Telekoma ustavil. »Slovenija namreč ni leta 2000 ali pa, ko smo lahko izbirali kupce in razmišljali, da nam ni treba kupcev. Smo pač Slovenija, ki je praktično bankrotirala v zadnjih 15 letih. In ko se s tem sprijaznimo in ugotovimo, da je edini način, da dobimo denar za gospodarski zagon, za neke investicije, da pride ta denar iz tujine. Ta denar ne bo prišel kot neka socialna pomoč, ampak v obliki investicij, za katere bo gospodarski interes na strani investitorja. In če tega ne bomo pripravljeni narediti, potem lahko še naslednjih deset let uživamo v tem, da smo bankrotirani. Če je to perspektiva, je treba to povedati ljudem.«
Nasploh pa o postopku privatizacije dr. Šušteršič poudarja: »Nihče nima interesa reševati Slovenije razen nas samih. Nihče ne bo rekel, da nam da nekaj denarja, potem naj se pa mi odločimo, kako bomo prodajali, pač pa bo vsak rekel, da naj se najprej mi odločimo, potem pa bomo investirali. In mi vsako leto, ob vsakih volitvah, signaliziramo, da se še nismo odločili, kaj bi radi.«
Spremembe v Vatikanu
Svet devetih kardinalov je v petek, 4. julija, v Vatikanu zaključil štiridnevno zasedanje. Teme, ki so jih obravnavali, so se nanašale na governatorat, državno tajništvo in IOR, kot je na tiskovni konferenci zatrdil p. Federico Lombardi, tiskovni predstavnik Svetega sedeža.
Pogovori so prav tako bili namenjeni vatikanskim dikasterijem, v ospredje pa je bilo posebej postavljeno vprašanje prispevka in vloge laikov, družin, zakoncev in žensk v povezavi s posameznimi dikasteriji. F! Lombardi je zatrdil, da trenutno ni bila sprejeta nobena odločitev glede strukture vatikanskih organov. Zaenkrat se poglablja poznavanje tega področja, sklepi pa bodo pozneje vneseni v širšo reformo kurije. Poleg omenjenih tem so kardinali razpravljali tudi o nunciaturah in njihovem delu, izbiranju nuncijev in postopku za imenovanje škofov.
Svet kardinalov se je tokrat sestal petič po vrsti, odkar ga je sklical sedanji papež Frančišek.
STOCKHOLMSKI SINDROM
(Nadaljevanje s 1. strani)
svojim okupatorjem duha, z domačimi tirani, s komunističnim socializmom. V njem je ubit vsak občutek za odpor proti zatiralcu. V njem živi poistovetenje z zločincem, ki je prišel iz gozda. Zato vse, kar je komunističnega uspeva, čeprav Slovenija umira. Tega pojava bi se morali bolje zavedati, da bi demokratična družbena zdravila bolje prijela.
Zdravila pa so običajno grenka. Tudi demokratična družbena zdra-
vila bodo grenka. Pred četrt stoletja smo vedeli, da je zdravilo lustracija, pa smo podlegli teži štokholmskega sindroma pri množici, ki je vpila »nobenih novih krivic« tedaj, ko se še ni nikomur skrivil niti las. Danes se zdravilo imenuje »trojka« pa v svoji razvajenosti že vpijemo in trepetamo pred njo, čeprav nam hladne rdeče številke našega državnega zapravljanja pravijo, da ni drugega izhoda. A bolj ko odrivamo odločitev za zdravljenje,
bolj je bolezen težka in bolj nas prevzema prestrašena okostenelost, pravi smrtni krč. Manj je zato časa, da bi posegli po zdravilu in manj je časa, da okrevamo. Tudi zaradi tega so letošnje volitve pomembne. Ali bo prevladala odločitev za krepko in zdravo družbeno in narodno življenje ali pa se bomo še enkrat prepustili preteklosti in želji, da bi se nič ne spremenilo?
Ker vsak glas šteje, imamo tudi tokrat možnost, da nekaj spremenimo. Proč od komunizma, udboma-fije in kontinuitete, nazaj k slovenski pomladi.
(Časnik.si)
V primerjavi s prejšnjim tednom ni bistvenih sprememb. Problem zunanjega dolga še ni rešen, podpredsedniku se kopičijo sodne težave, socialni položaj pa se nenehno slabša. Nas bo rešil nogomet?
Temno v New Yorku. Problem zunanjega dolga na newyorškem sodišču ostaja nerešen. Jasno je, da bo država morala spoštovati razsodbo sodnika Griessa in plačati sedanjim lastnikom starih bonov. Deset let je vlada imela čas, da bi na bolj miren in dovzeten način uredila to zadevo. Problem kirchne-rizma je, da so funkcionarji mislili, da lahko na mednarodnih forumih uredijo zadeve na enak način kot doma. Še sedaj so uprizarjali razne poizkuse, kako bi se izognili izvršitvi obsodbe. A zunaj ne velja opevana »viveza criolla« (kreolska bistroumnost, a v slabem pomenu besede). Ko je sodnik sicer nekoliko pretirano nasilno izpodbil vse argentinske poizkuse, je končno v New York odpotovala delegacija, ki naj se s posredovalcem in nato z lastniki bonov pomeni, kako izplačati zapadli dolg. Potem se ji je pridružil še ekonomski minister Kicillof. »Jastrebi« niti ne zahtevajo takojšnjega izplačila v denarju. Napovedali so že, da bi sprejeli poravnavo, kot jo je država uredila s španskim Repsolom ali Pariškim klubom. S takim dogovorom bi kirchne-rizem plačilo preložil na ramena prihodnje uprave. Obenem, bi z dogovorom z upornimi upniki uredil še zadnji zunanji zaplet in odprl državi vrata do mednarodnega kapitala. Celo privatne finančne skupine trdijo, da je mnogo kapitala, ki je pripravljen investirati v Argentini, a pod pogojem, da so prej vsi računi poravnani. Edini problem, ki ga ima vlada s tem je, da bo v javnosti morala priznati, da se je dogovorila z osovraženimi »holdouts«, za katere je trdila, da ne bodo videli niti enega pesa. Ta zunanja zadeva je zelo kočljiva. Ves ugled vladnega »nacionalizma« je pod vprašajem. Da, da, zarečenega kruha se poje več kot zapečenega.
Imamo podpredsednika? Večkrat smo že omenili težave, ki jih ima podpredsednik Amado Boudou. Proti njemu teče sodni postopek zaradi domnevnih dejanj korupcije. Ta postopek je odredil sodnik Lijo zaradi domnevne nezakonite prilastitve podjetja Ciccone. Obtožen je še v drugih sodnih procesih, med drugim zaradi nezakonite obogatitve. To se
dogaja prvič v argentinski zgodovini. Pretekli teden so v sodnih raziskavah odkrili nove dokaze nepravilnega delovanja. Več njegovih izjav je bilo ponarejenih, prikrito je bilo ogromno število njegovih bančnih računov in naložb. Opozicija vztrajno zahteva, naj podpredsednik odstopi, kar je skoraj neverjetno. Morda se dogodi, da zaprosi za dopust. Edini način, da se ga odstavi, je s postopkom »politične sodbe« v parlamentu. Začne se v poslanski zbornici. A ravno pretekli teden je vladna večina v zadevni komisiji ta postopek zavrnila. Pisali smo tudi, da ima predsednica Boudouja za neke vrste »varovalko«, ki predstavlja jez, da bi z obsodbami prišli do nje. Vendar v vladi sami se ga vedno bolj izogibajo. Te dni bi predsednica morala potovati v inozemstvo, za državni praznik pa voditi spominske svečanosti. Obolenje v grlu ji je to preprečilo. A je ni nadomeščal podpredsednik. Vedno bolj stopa v ospredje nadomestni predsednik senata, tretji v vrsti nasledstva, kirchneristični radikal Zamora, ki je neke vrste zagotovilo mirnega ustavnega prehoda v primeru krize. Ob tem omenimo samo še, da je pretekli teden senat potrdil zakon, ki omejuje civilno odgovornost države in tudi državnih funkcionarjev v primerih nepravilnega ravnanja in povzročene škode. Neke vrste legalizacija neodgovornosti.
Po klancu navzdol. Vsa ta leta se je vlada ponašala s prepričljivo gospodarsko rastjo. Tudi te pravljice je konec. Dve lokomotivi sta vlekli vagone gospodarske rasti: gradnja in avtomobilska industrija. Gradnja je začela upadati ob uvedbi devizne klade (cepo) in je danes zelo omejena. Inflacija je potem začela dušiti avtomobilsko industrijo, ki so ji nov udarec prizadeli povišani davki. Proizvodnja avtomobilov je v prvem letošnjem semestru padla kar za 22 %. Potrošnja pa tudi pada v veleblagovnicah in manjših trgovinah. Junija je prodaja na drobno zaostala kar za 8,8 % v primerjavi z lanskim letom. Temu dodajmo, da se je znova podražil bencin, v letošnjem letu skupno kar za 37 %. Tudi osebni prevoz postavlja nove rekorde. Zadnja povišica kolektivov (avtobusov) je bila hud udarec. V enem letu je cena vozovnice poskočila kar za 100 %. V nekaterih primerih stroški prevoza predstavljajo 25 % delavske plače. Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs (inflacija) ne ukroti?
PREŠERNOVA ŠOLA
Lepo smo počastili atke!
VESELI UPOKOJENCI
Znova nas je zbralo kosilo
Tretja nedelja v juniju je za naše otroke na Pristavi zelo vznemirljiva!
pa so otroci lepo zapeli pesem Očka, moj očka!
Se nekaj naj omenim! Učiteljice so mi povedale, da so otroci z njimi in z nekaterimi mamicami v soboto pripravili flancate. Menda jih je bilo izredno lepo gledati, kako so z ljubeznijo pripravili to slovensko pecivo za svoje atke, obenem pa se naučili kar nekaj slovenskih besed!
Lepa hvala učiteljicam in pomočnikom za trud, otrokom pa za prisrčno proslavo!
M. G.
Praznujemo namreč očetovski dan, na katerem nastopijo vsi otroci, saj vsak izmed atkov pričakuje, da mu bo njegov otrok kaj lepega povedal, zaigral ali zapel! Seveda se dan začne s skrbno pripravljeno sveto mašo za naše očke in dede.
Najprej je vsem očkom voščila voditeljica šole ga. Nadica Kopač Grohar in v nagovoru poudarila, kako pomembno je očetovstvo, predvsem kot zgled neizmerne ljubezni Boga očeta do vsakega človeka.
Na oder so stopili otroci otroškega vrtca z različnimi glasbili ter atkom na čast zapeli in zaigrali pesem o muzikantu. Res so bili prisrčni! Sledil je prizor prvih štirih razredov, v katerem so obravnavali, kakšni so atki raznih narodnosti. Kar skozi zaslon so prihajali iz raznih dežel, nekateri so celo govorili po japonsko. Nasmejali smo se tem korajžnim igralcem! Takoj nato so nas učenci zadnjih razredov prepeljali na nadvse pomembno področje očetovske vzgoje. V prizoru so prikazali očeta, ki svojemu otroku prigovarja, naj poleg svojih mišic trenira tudi svoj značaj, svojega duha. Sproščeno in prepričljivo so zaigrali svoje vloge! Za konec
Vse lepo in prijetno hitro mine. A pomislimo koliko priprav in truda je bilo potrebno, da smo preživeli lep popoldan s prijatelji. To nam je znova podarilo društvo slovenskih upokojencev. Zbrali smo se v nedeljo, 29. junija. To pot ni bilo med nami predsednice, gospe Pavle Kovač Škraba. Poslala nam je pozdrave iz naše lepe Slovenije, kjer je na potovanju. Želela nam je prijetnih uric s prijatelji in znanci.
Res je, da je od našega zadnjega kosila preteklo kar precej časa. A društvo hoče ohraniti lepo tradicijo takega sestanka, ki
za mnoge od nas predstavlja razvedrilo in veselje naše upokojenske skupnosti. Ko se srečamo, si imamo vedno mnogo povedati. Ta srečanja so za nas nekaj posebnega. Bila bi velika škoda, če jih ne bi bilo.
Priprave je vodila gdč. Marjanka Furlan. Pozdravila nas je z lepimi besedami. »Dobrodošli«. Pomagale so ji vse dobrosrčne matere in žene, ki nikoli ne rečejo »ne«, za kar smo jim iz srca hvaležni.
Vse srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Mize so bile okrašene z rožami, pogrnjene z lepimi prti. Vsi smo prejeli okrasek z napisom »Dobrodošli«. Prostori so bili rezervirani za prijatelje, ki so radi skupaj. Pred jedjo je Marjanka molila Zdravo Marijo v zahvalo za vse
prejete dobrote. In kosilo? Kot vedno: kosilo je bilo okusno, odlično pripravljeno.
Sledil je srečelov. Mnogo obiskovalcev je bilo osrečenih z lepimi dobitki, med katerimi ni manjkalo bombonov in raznovrstnih steklenic. Preživeli smo res lepo popoldne!
Zahvala vsem, ki so na katerikoli način sodelovali: našim materam in ženam za pomoč v kuhinji; kuharicam, ki vedno pripravijo vse najboljše; vsem, ki prostovoljno pomagajo, da se mi starejši srečamo, da smo zadovoljni in veseli. Hvala Marjanki Furlan, ki je poskrbela, da nismo pozabljeni. Vsi vemo, da nam to srečanje upokojencev - prijateljev prinese veselje in toplino v dušo.
Ob kavi in pecivu je bila priložnost, da smo nadaljevali prijeten pogovor, nato pa smo se zadovoljni razšli na svoje domove z željo, da bi se ta srečanja večkrat ponovila.
Vsi pa, ki nas še niste obiskali, prisrčno vabljeni. Pridite, ne bo vam žal!
Cilka V. L.
BARILOCHE
Pod tem geslom je potekala v Bariločah letošnja proslava žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Te proslave imajo smisel, kadar nam osvežujejo spomin, da obnavljamo svoje prepričanje in zvestobo tistim, ki so dali svoje življenje za nas. Nato jim pa še naprej izkazujemo čast, ko se ob sedanjih okoliščinah ravnamo po njihovih načelih in zgledu; obenem pa prenašamo tako razpoloženje mlademu, nam sledečemu rodu.
Brezbožni materializem hoče porušiti - na vsaki dobi primeren način - vse ustanove, ki goje trajne, absolutne vrednote, kajti iz njih prihajajo pokončni in pošteni ljudje, svobodne, samostojne in načelne osebe, ki ne klonejo pred nikomer. Gotovo je družina od teh ustanov najpomembnejša. Tako mesto ji je dejansko pripisovalo marksi-
»Dom braniti naš sveti je vzor!«
stično partizanstvo, ko je s tako zagrizenostjo pobijalo ugledne, krščanske družine; često po strašnem mučenju. Posebno še na deželi je bilo prebivalstvo prepuščeno samo sebi, kajti okupator ga ni mogel ali pa ni hotel ščititi. Tako so ljudje, za golo preživetje, sami organizirali vaške straže, kasneje pa - pod pokroviteljstvom okupatorja - je nastala legitimna domobranska vojska. Ta je branila dom in v njej prebivajočo družino, osnovno celico družbe.
Zato moremo enačiti tedanje domobranstvo z »družinobran-stvom« vseh, ki so se borili za ohranitev zdravega naroda in domovine! V ta pojem so vključeni vsi »domo-branci«, ne samo člani omenjene vojske. Vemo, kako so slednji svoje prepričanje in borbo proti brezbožnemu komunizmu morali kruto plačati s svojim življenjem.
In zato so nam postali močan zgled - za vedno!
Sodobni porabniški materializem stremi tudi po uničenju družine, ali pa vsaj po nje popli-tvenju. Tako bo mogel še bolj poglobiti potrošništvo, ki pa naj bo spremljano radovoljno. Zato uporablja prefinjen pristop: vse »light«, brez travm, brez načel, greha, prijetno, nevezano, prosto in torej neodgovorno, vsak zase. Tako naj bi družina, kot kraj ljubezni, izgubila smisel. Ker se tega zavedamo, čutimo globoko dolžnost, da storimo vse za ohranitev krščanske družine. Torej, da storimo vse, kar je v naši moči in kar nam sedanje okoliščine narekujejo. Kot tedaj naj si danes tudi mi po njihovem zgledu omislimo sodobno obliko domo-branstva oz. boja za pravo, pristno družino. Družina je bila ogrožena po brezboštvu tedaj in je tudi sedaj.
V nedeljo, 1. junija, je bila sv. maša naše skupnosti posvečena tem žrtvam. Kot običajno jo je daroval dušni pastir Branko Jan ob spremstvu mladih v narodni noši. Nato pa je bila ob 11. uri proslava v Stanu Slovenskega planinskega društva. Letos je pod spominsko ploščo žrtvam položila venec Mirjam Zupančič Rodriguez, ki so ji partizani ustrelili očeta pred njeno materjo, ki je njo imela v naročju kot majhnega otroka. V dvorani so najmlajši učenci OŠ Jakoba Aljaža prinesli prižgane svečke pred križ ob odru.
Sledil je govor odsotnega predsednika SPD Milana Magistra, ki ga je v njegovem imenu prebral Marjan Grohar. Nato so učenci tečaja »ABC... po slovensko« recitirali Zorka Simčiča »Dvogovor - vrnjeni v maju govori Bogu«. Za njimi pa je bila recitacija starejših
učencev OŠ Jakoba Aljaža, in sicer Toneta Kuntnerja »Družina smo« in »Čudim se, zemlja«. Potem je pa odsek dr. Vojko Arko Slovenskega srednješolskega tečaja nastopil z dvema prizoroma »Družina - ogrožena tedaj in sedaj« ob sodelovanju dveh celih družin - ena postavljena v dobo revolucije in druga v sedanjem času; po zamisli in režiji ge. Zdenke Jan ter s povezovalnim tekstom S. Žužka med obema prizoroma. Ob koncu se druga nastopajoča družina zave svojega sodobnega »domo--branstva« in zato glasno zapoje pesem »Oče, mati ...«, čemur se takoj pridružijo vsi navzoči. S tem je bila proslava zaključena.
Kot že običajno, so tudi ob tej priložnosti rojaki še precej časa ostali v prijateljskem pogovoru ob poznem zajtrku.
S. Ž.
VTISI IZ SLOVENIJE
Nedelja Slovencev po svetu
(Od našega dopisnika)
Podoba brezjanske Marije
Pred skoraj osemdesetimi leti je frančiškan pater Kazimir Zakrajšek OFM - dolga leta je skrbel za duše
slovenskih vernikov v Severni Ameriki -na občnem zboru Rafaelove družbe predstavil nekaj pobud za obhajanje nedelje Slovencev po svetu, med njimi te, da bi proslavili izseljensko nedeljo s skupnim sv. obhajilom za izseljence in da se v vsaki župniji vsaj ena maša opravi za izseljence. To njegovo pobudo je slovenska Cerkev upoštevala in že vrsto let v slovenskem cerkvenem koledarju prva nedelja v mesecu juliju nosi ime nedelja Slovencev po svetu.
Vsako leto omenjena Rafaelova družba izda plakat z datumi, ki so povezani s slovenskimi izseljenci in druž-binim delovanjem. Letošnjega je oblikovala Alenka Žnidar.
6. julij 2014 so še posebej proslavili na Brezjah. Vabili so domači gospodarji, frančiškani, zato je bila najmočnejša skupina izseljencev iz Avstralije, kjer je prav frančiškanom poverjena duhovna skrb za slovenske izseljence. To
je bilo razvidno tudi za oltarjem, kjer so se celebrantu kard. dr. Francu Rodetu pridružili trije frančiškani: p. Ciril Božič in p. Valerijan Jenko, oba iz Avstralije, ter dr. p. Robert Bahčič, sedanji rektor brezjanske bazilike. Z njimi je bil tudi Lojze Rajk, izseljenski duhovnik v nemškem Essnu.
Sončno vreme je privabilo mnogo vernikov od vsepovsod, ki so napolnili prostor pred baziliko. Bogoslužni prostor lahko sprejme veliko ljudi; senca pod šotorskim platnom je omogočala dosti ugodnejše in prijetnejše sodelovanje pri evharistični daritvi.
V sprevodu z ministranti in mašniki so prinesli tudi sliko Marije Pomagaj, ki so jo avstralski Slovenci podarili frančiškanom na Brezjah in jo je kardinal Rode pred mašo blagoslovil. Nameščena bo verjetno na zunanji steni bazilike. Zato pa je potrebno pojasniti, da ni to
Umetnik Ivan Jerič
Kardinal Franc Rode
MISIJONSKA DOBRODELNOST
Slovenska pomoč v Ruandi
Slovenska Karitas je junija končala dvoletni projekt razvojnega sodelovanja v afriški državi Ruanda, ki ga je v vrednosti 60.000 evrov sofinanciralo zunanje ministrstvo. V sklopu projekta je bila v mestu Kigali zgrajena in opremljena osnovna šola s sedmimi učilnicami za petsto otrok iz revnih družin. Kot poudarjajo na Karitas, je projekt nastal na podlagi potreb lokalnega prebivalstva. V Ruandi je namreč premalo javnih šol, učilnice so prenatrpane, z do sto otroki v razredu. Tako se otroci le malo naučijo ali pa zaradi revščine celo prenehajo hoditi v šolo, ki je tam plačljiva. Ta novozgrajena šola pa bo omogočila kakovostno izobrazbo najrevnejšim otrokom iz tega območja.
Projekt, vreden 350.000 evrov, je poleg Karitas in ministrstva podprlo tudi Misijonsko središče Slove-
nije in italijanska Karitas. Z gradnjo nove šole je lokalna partnerica iz Kigalija začela lanskega aprila. Po izgradnji osnovne stavbe in učilnic sta se namestila strop in strešna kritina, kar je financiralo ministrstvo. »Ministrstvo je financiralo tudi gradnjo sanitarnih objektov za deklice in učiteljice ter nakup in montažo dveh 10.000 l cistern za zbiranje deževnice s streh šole za potrebe sanitarij. Podprli so tudi nakup šolskega pohištva za opremo 4 učilnic, šolskih tabel za vse učilnice ter učbenikov za prvi in drugi razred OŠ,« je dejala Jana Lampe s Slovenske Karitas in dodala, da posebno vrednost projektu daje to, da je bilo v vsa dela vključenih do 80 domačinov iz Kigalija in okolice, ki so tako dobili priložnost za delo in zaslužek. »Marsikatera družina teh delavcev,
Minister v Državnem zboru
Minister Gorazd Žmavc se je udeležil 14. Vseslovenskega srečanja, v okviru katerega se je v Državnem zboru RS zbralo več kot sto predstavnikov oziroma pripadnikov slovenskih skupnosti v sosednjih državah in v zdomstvu oziroma izseljenstvu.
Naslov tokratnega srečanja je bil »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?«. Uvodoma so zbrane nagovorili podpredsednica Državnega zbora Polonca Komar, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec ter minister za
Med somaševanjem
slika v običajnem pomenu besede, ampak mozaik, ki ga je naredili Ivan Jerič. Likovnik se je pohvalil, da je prvi slovenski izučeni izdelovalec mozaikov, ki pa je to svojo umetnost mogel začeti razvijati šele po upokojitvi. Davek izseljenca, ki mora poprijeti za vsakovrstno delo, da pride do kruha in strehe. In da je Brezjam podarjena Marijina podoba njegov že peti tovrstni izdelek: prvi štirje krasijo cerkve in kapelice po Avstraliji.
V pridigi je kardinal Rode poudarjal povezanost rojaka - izseljenca z Božjo Materjo, ki jo je ustoličil po vseh kontinentih, kjer se je naselil. Podobo slikarja Leopolda Layerja, nastalo pred točno dvesto leti. Mašno vzdušje je poudarilo petje domačega cerkvenega zbora, ki je ob koncu - v kardinalovo veselje - zapel Slovenska zemlja krasna, skupaj z vsemi prisotnimi pa Marija skoz' življenje.
Slovesnosti se je, kot rečeno, udeležilo veliko ljudi, samih izseljencev, njihovih sorodnikov in prijateljev. Poleg velike avstralske skupine je bilo spoznati rojake tudi od drugod. Tudi več argentinskih obrazov je bilo
videti. Pa znane obraze, kot so zgodovinar Jože Dežman in dr. Zvone Žigon.
Po koncu maše se je razvilo vsesplošno iskanje znancev pa fotografiranje in seveda tudi obisk milostne podobe Marije Pomagaj v kapelici, ki je vedno polna hvaležnih in prosilnih misli. Argentinci imamo pa še eno postajo: pri l u h an ski Virgenciti ...
GB
Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Ta je v svojem govoru med drugim poudaril, da bo slovenska identiteta zunaj meja Slovenije asimilaciji lahko kljubovala samo, če bodo dolgoletni voditelji skrb zanjo znali prenesti na mlajše generacije. Starostna struktura udeležencev prireditev, povezanih z rojaki zunaj Slovenije, nas zavoljo svoje mladosti v tem smislu navdaja z utemeljenim optimizmom.
predvsem pomočnikov zidarjev, ki dobijo delo le ob večjih projektih, bi sicer živela v pomanjkanju. Tako so nam povedale sestre usmiljenke.« Vsa dela pa je spremljala tudi slovenska misijonarka Vesna Hiti, ki v Ruandi deluje že 24 let. Lampe-tova se je maja udeležila otvoritve te šole, na kateri se je predstavnik staršev zahvalil vsem v Sloveniji, ki so pomagali zgraditi to šolo za njihove otroke, ki bodo tako s pridobitvijo dobre izobrazbe lahko imeli lepšo prihodnost. »Osnovna šola v Ruandi ima 6 razredov. V tej šoli bo pouk potekal dvoizmensko, da bo tako šolo lahko obiskovalo več otrok. V enem razredu bo do 42 otrok, tako deklic kot dečkov.« Pouk se bo začel januarja, otroci pa bodo vsak dan deležni tudi toplega obroka.
Je dan velikega veselja. Rojstni dan. Več devet mesecev smo ga pričakovali. In je prišel. Mesec junij je spomin naših junakov in mučencev, pa tudi mesec veselja v duhu, ko praznujemo obletnico svoje države. Vedno se veselimo rojstva svojih otrok. Obvestimo vse svoje sorodnike in domače, da se nam je rodil otrok in tako povečal število naše družine. Na enak način se veselimo rojstnega dne svoje države, ki smo ga pričakovali dolge mesece in leta ...
Mnogi med nami se ne morejo veseliti. Bog jih je že poklical k sebi, da se veselijo pri Njem in z Njim. Imeli so veliko dobre volje in mnogo so naredili za slovensko državo. Lahko rečemo, da so zanjo darovali svoje življenje in delo. A rojstnega dne niso dočakali. Pri Bogu so nadaljevali svojo molitev in delo za narod.
A ni vse samo v tem veselju, ki ga povzroča rojstni dan. Še veliko je težav, ki zahtevajo od sedanjih državljanov njih napor, njih delo in mnogo molitve. Država je še vedno v rokah komunistov, ki jo vodijo. In to državi ne koristi. Škodo, ki so jo povzročili, povzročajo še naprej. Naroda niso vzgo-
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Rojstni dan
V	I N/
nase države
jili, zdaj pa ga še zasužnju-jejo. Namesto da bi narodu pomagali, mu delajo še večje težave. Tako se ne bo nikdar dvignil.
Svojo zgodovino si narod kuje sam. Od njega je odvisno, kdaj bo dvignil glavo. Rešiti se mora vseh vezi, ki ga spominjajo na pretekle čase. To morajo pokazati ljudje sami in ne več želeti preteklih časov.
To pokažejo na različne načine. Zavedati se morajo, da jim pretekli časi niso bili v korist, ampak v škodo. Zato naj jih nikdar ne želijo nazaj. Škode je bilo že dovolj. Državo je treba dvigniti, treba ji je pomagati in je ne več pritiskati k tlom.
Mnogi se za to veliko trudijo. Priskočiti jim moramo na pomoč vsi, da se ne naveličajo. Če drugega ne moremo, ker smo predaleč, jim pomagajmo vsaj z molitvijo. Te nikdar ni preveč. In dobrotljivi Bog nas bo uslišal. Rešitve smo si že večkrat izprosili in gotovo jo bomo tudi v tem primeru.
Pri Bogu imamo veliko prijateljev, ki prosijo za nas. Če sami ne zmoremo, se lahko obračamo nanje, ki so bliže Bogu, kot smo mi. On pričakuje našega glasu in mi čakamo Nanj. Naj v naših mislih zvenijo njegove besede: Ne bom vas zapustil, sirot.
NOVICE IZ SLOVENIJE
poletni festivali
Z mogočno Carmino Burano se je v slovenski prestolnici pričel že 62. Ljubljana festival. V kantati Carla Orffa je pod taktirko Uroša Lajovica združilo moči okoli 300 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, BiH ter Bolgarije. Na koncertu na Kongresnem trgu so skupaj nastopili Orkester Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačic in zbor Opere Narodnega gledališča Sarajevo.
S koncertom ameriškega komornega zbora Chicago master singers se je začel 19. mednarodni glasbeni Festival Bled. Ta je letos zaradi izpada državnih sredstev nekoliko okrnjen, vseeno pa bo do 17. julija poskrbel za 11 koncertnih večerov. Zaradi omejenih finančnih sredstev so se morali organizatorji letos odreči mednarodnim tekmovanjem.
V	Ljubljani je potekal jazz festival, ki je v 55. izdaji osredotočen na klavir in norveški jazz. Štiridnevno popotovanje po aktualnih jazzovskih krajinah je odprl slovenski glasbenik Jani Moder, sklenil pa ga je kanadski Souljazz Orchestra. Vrhunec je festival dosegel z ameriškim pevcem in letošnjim dobitnikom grammyja Gregorjem Porterjem. Porter je »pevec s toplim, toda tudi odrezavim baritonom, ki se napaja tako v soulu sedemdesetih let ter klasičnih jazzovskih baladah in popevkah (Nat King Cole) kot v angažiranem gospelu in bluesu«.
popravljena cesta
Po dveh letih gradnje so tudi uradno odprli rekonstruirano cesto od Zalega Loga v Davčo, kar je še zadnje dejanje sanacije posledic vodne ujme, ki je septembra 2007 prizadela območje Železnikov. Cesta v Davčo je po 23 milijonov evrov vredni investiciji med najlepšimi v državi, medtem ko v Železnikih še vedno čakajo zagotovitev poplavne varnosti.
zadovoljiv pridelek
V	tem času se končuje žetev oljne ogrščice (colza), ki so jo kmetijski pridelovalci lansko jesen v Sloveniji posejali na skoraj 6300 hektarjih površin. Kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da je pridelek zadovoljiv. Odkupna cena je zaradi vpliva borzne cene nižja kot lani, vsa pridelana ogrščica pa gre v izvoz. Slovenija namreč nima lastne predelave. Ogrščico so začeli sejati namesto sladkorne pese, potem ko je bila zaprta tovarna sladkorja v Ormožu.
merklova na kitajskem
Nemška kanclerka Angela Merkel je z močnim gospodarskim spremstvom prispela na večdnevni obisk na Kitajsko. V Čengduju se je sestala z lokalnimi voditelji, si ogledala Volkswagnovo tovarno in se srečala z otroki migrantskih delavcev. V Pekingu jo je na večerji gostil kitajski premier Li Kečiang. Vrhunec obiska je bil v ponedeljek, ko je imela Merklova uradne pogovore s premierom Lijem, srečala se je tudi s predsednikom Ši Džinpingom in sodelovala na zasedanju kitajsko-nemške gospodarske in trgovinske komisije.
še je napeto
Razmere v vzhodnem delu Ukrajine ostajajo napete. Proruski uporniki se še naprej zbirajo v Donecku, potem ko jih je ukrajinska vojska pregnala iz Slovjanska in še nekaterih manjših mest, ki so bila pod njihovim nadzorom. Zaradi spopadov vse več ljudi zapušča svoje domove. Po podatkih Združenih narodov se je v državi preselilo že več kot 50 tisoč ljudi, 110 tisoč Ukrajincev pa je zbežalo v Rusijo.
katoliški dan
Septembra bo v Španiji evropski katoliški socialni dan. Namen tridnevnega srečanja bo ponuditi priložnost, da bi bolje razumeli razmerje med katoliško vero in prihodnostjo Evrope. Srečanje pripravlja Komisija Škofovskih konferenc Evropske unije, ki je v minulem tednu predstavila spletno stran dogodka. Ob predstavitvi uradne spletne strani evropskega katoliškega socialnega dneva, ki bo potekal od 18. do 21. septembra v Madridu, sta generalni tajnik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije pater Patrick Daly in generalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc monsi-njor Duarte da Cunha spregovorila o prizadevanju in možnih sadovih, ki jih katoliška Cerkev pričakuje od tega srečanja. Tema dneva bo Krščanska vera in prihodnost Evrope. Spletna stran www.catholicdays.eu je za zdaj na voljo v angleščini in španščini.
PISALI SMO PRED 50 LETI
slovenci v Argentini
Lepo uspel otroški praznik. Na nedeljo ob prazniku sv. Alojzija - zavetnika mladine - se slovenski šolski otroci s področja Velikega Buenos Airesa vsako leto zberejo k posebni prireditvi. Tudi letošnjo je obiskalo veliko otrok v spremstvu staršev. Ob štirih popoldne je sv. mašo daroval č. g. direktor A. Orehar in v nagovoru vzpodbujal otroke k pravemu krščanskemu odnosu do staršev, učiteljev in drugih otrok.
V naslednjem delu je bila na sporedu pravljična igra F. Milčinskega »Zvezdica Zaspanka«. Delo je pravzaprav pisano za lutkovno predstavo, a je v malih igralcih moronskega tečaja v režiji ge. Marice Debevčeve doživelo na odru najlepši uspeh. V živahni, prisrčni, vezani igri so nastopajoči - bilo jih je 19 - odigrali simpatična pravljična bitja, ki jih je avtor s tako prijetnim besedilom - često duhovitim -povezal v lepo, otroški duševnosti tako primerno in bogato vsebino. Gledalec je ob štirih slikah igranja, prepletenega s petjem originalnih vložkov prof. Geržiniča in povezanih z meddejanskim pravljičnim besedilom, začutil posebno zadoščenje v ugotovitvi, da se je nastopajoča otroška skupina dvignila iz dile-tantstva že na začetno stopnjo pravega igranja. Ta dvig je sad posebne sposobnosti in truda ge. režiserke, ki je s svojo igralsko dušo prevzela tudi male igralke in igralce, med katerimi se že odražajo nekateri obetajoči talenti. Prireditev je uspeh tudi vzornega in posnemanja vrednega sodelovanja staršev, ki so prevzeli na svoje rame vso scenerijo - g. Modic - obleke in maske ter vse zaodrsko delo, ki ga taka prireditev zahteva. Vsem tem, nastopajočim in ge. Debevčevi se je po koncu igre zahvalil in čestital v imenu Mladinskega odseka Zedinjene Slovenije ter vseh gledalcev g. nadzornik A. Majhen s slovenskim šopkom.
Družinska sreča. V družini Jožeta Tuška in njegove žene ge. Jožice, roj. Tomazin, se je rodila hčerka. Na ime Marjetka Neža jo je 28. junija 1964 krstil g. župnik Janez Kalan, za botra sta pa bila ga Frančiška Tomazin in Marijan Skvarča. Srečni družini naše čestitke!
(Svobodna Slovenija, 2. julija 1964 - št. 27)
obsodba
V Egiptu odmevajo nove obsodbe za voditelje Muslimanske bratovščine. Sodišče je voditelja prepovedane bratovščine Mohameda Badieja in še 36 drugih članov islamistične skupine obsodilo na dosmrtno ječo. Enemu mladoletnemu obtožencu pa je prisodilo triletno zaporno kazen.
v odpadkih je zlato
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v Bruslju predstavil vizijo družbe brez odpadkov - načrt za konkurenčnejšo Evropo. Zajeten sveženj za zeleno rast vključuje ambiciozne zakonodajne cilje za zmanjšanje odpadkov, ki bodo motor prehoda od linearnega h krožnemu gospodarstvu. Potočnik predlaga, naj Evropejci do leta 2030 reciklirajo 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov embalaže. Z letom 2025 predlaga prepoved odlaganja na odlagališča za tiste odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, kot so plastika, kovine, steklo, papir in karton ter bio-razgradljivi odpadki. Sveženj pa ni osredotočen le na odpadke. Ambiciozen, zajeten, kompleksen in vsestranski sveženj bo po besedah komisarja za okolje Potočnika povečal gospodarsko rast in zaposlovanje ter okrepil konkurenčnost Evrope.
Fundador: MILoŠ sTARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR buenos aires - argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marjanka Grohar, Cilka Lipar, Lučka Oblak in Stane Žužek.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
RESUMEN DE ESTA EDICION
ELECCIONES EL DOMINGO 13/07/2014
Para votar por correo el elector deberá primero firmar la tarjeta de votación y anotar la fecha al pie. En el cuadro de la boleta electoral, escribirá el nombre del partido (ver los nombres en el artículo en idioma esloveno) al que dará su apoyo con el voto. Esta boleta la introducirá en el sobre con la inscripción 'za glasovnico'. Dicho sobre junto con la tarjeta firmada irán dentro del sobre más grande que enviará por correo antes del sábado 12 de julio o podrá entregarlo en la Embajada antes del domingo. Quién desee votar personalmente en la Embajada (Avda. Santa fe 846, CABA), lo podrá hacer el mismo domingo 13 de julio de 9 a 17 horas con documento de identidad válido.
La campaña para estas elecciones anticipadas del parlamento esloveno (Državni zbor) será corta; recientemente se votó a los integrantes del Parlamento Europeo y ya hay que elegir a los representantes locales. Los partidos políticos no tienen tiempo suficiente para mostrar su plataforma, aunque realmente ya se conocen sus pensamientos.
En esta oportunidad, la izquierda ha creado algunos nuevos partidos para atraer a los votantes con 'caras nuevas'. Uno de ellos es el Partido Miro Cerar que según las encuestas, promete ser el vencedor. Eso sí, no tiene programa económico y los periodistas sorprendieron repetidamente a Cerar sin pregonar con ejemplos sus dichos sobre la moral y ética. Además se presentan: Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek, Državljanska lista, Socialni demokrati, DeSUS y el nuevo Verjamem (del grupo de Kučan), etc.
Por otro lado está Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija y Slovenska ljudska stranka, que no ocultan sus ganas de participar en el gobierno. Cada uno se presenta con lista propia. NSi (Nueva Eslovenia - democracia cristiana) presentó un nuevo programa económico bajo el lema impuestos bajos, economía abierta y operaciones simples en la administración del país. Los mayores esfuerzos de SDS Partido Demócrata Esloveno) están en la libertad de Janša; en su programa prometen reducir la presión fiscal, evitar la migración de los jóvenes, y abolir el monopolio de los sistemas de salud. SLS (Partido Popular Esloveno) acude a las urnas con su presidente Bogovič, que ya fue electo para el Parlamento Europeo y apela al empleo, la autosuficiencia energética, más desarrollo del país y la lucha contra la corrupción y el crimen.
En un comunicado, los obispos eslovenos hicieron hincapié en la responsabilidad de cumplir con el deber cívico y participar de las elecciones extraordinarias a través del sufragio. En este tiempo previo, pidieron que se reflexione sobre lo sucedido en los últimos años en el país y cuán reales y positivas son las promesas para un futuro común. Asimismo, solicitaron que se intensifique la oración por el país. (Pág. 1)
éxito coral esloveno
El coro que integran los alumnos del colegio secundario sv. Stanislav de Ljubljana, uno de los secundarios católicos eslovenoa, fue el ganador del encuentro coral llevado a cabo en Powel River, Canadá. Entre 25 coros de 9 países se llevó el prestigioso premio Kathaumixw 2014 y recibió la nominación Choir of the World Kathaumixw 2014. (Pág 2.)
feliz día del padre
En Pristava celebraron el día del padre el 3Q domingo de junio. Todos los alumnos agasajaron a sus papás sobre el escenario cantando, actuando, etc., tras celebrar la misa dominical. Al parecer, el sábado anterior algunos niños y mamás prepararon 'flancati', una delicia eslovena, como regalo a los papás que sirvió también de excusa para aprender palabras en esloveno. (Pág. 3)
compartiendo la mesa
El pasado domingo 29 de junio se reunió nuevamente el grupo de jubilados, junto con sus amigos, para compartir un almuerzo delicioso, probar suerte en el sorteo y charlar en un clima distendido, lleno de alegría por el reencuentro y la compañía. (Pág. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLEREs GRÁFICos VILKo s.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
STENSKE POSLIKAVE
EM
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
gastronomija
od torka
do vključ-
r	no sobote
sabor tropee
c4(2£tLt$Í
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
vera wines - vinoteka
Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
posredovanja
PATAGONIA Storitve
María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Tudi v Ljubljani
S papirjem v roki, ki je pravzaprav skica za veliko stensko poslikavo, finski študent uporabnih umetnosti in oblikovanja na Univerzi Aalto v Helsinkih Pallo ollap v središču Ljubljane, na fasadi stavbe ob nekdanjem kinu Vič, končuje svoje delo v javnem prostoru. Risbi goloba z medvedom na hrbtu, ki v rokah drži kovček, sicer ni dal posebnega naslova, vendar za motiv pravi, da zanj pomeni prispodobo potovanja. Potovanja kot prehajanja meja, kulturnih in družbenih okolij, povezovanj v mednarodnih kontekstih. Ollap je v Ljubljano pripotoval iz Finske na umetniško rezidenco, ki jo Kino Šiška gosti v okviru projekta What's The Deal?. Gre za mednarodni multidisciplinarni projekt, usmerjen k spletanju mednarodne mreže na polju mladih
Drama beguncev
Združeni narodi so približno 800 tisoč beguncem v Afriki zmanjšali obroke hrane. Države darovalke namreč niso zagotovile dovolj finančnih sredstev. Razmere so zaskrbljujoče, v nevarnosti so še posebej otroci, saj bi lahko utrpeli trajne fizične, duševne in socialne posledice. Zato kar dve agenciji za pomoč znotraj svetovne organi-
urbanih kultur, kot so stenske poslikave, urbani športi (skejtanje, kolesarjenje) in digitalna umetnost. V projektu sodelujejo kulturne organizacije iz Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije.
Ollap je bil kot gost za mednarodno umetniško rezidenco Kino Šiška za stensko poslikavo izbran med 24 prijavljenimi umetniki. Mladi ustvarjalec je že več kot deset let dejaven na področju ulične umetnosti. Njegove stenske poslikave naseljujejo stavbe in ulice več finskih mest. Na ljubljanski mestni občini so organizatorju umetniške rezidence Palloa Ollapa za izdelavo stenske posli-kave ponudili le eno možnost, in sicer fasado na stavbi ob nekdanjem kinu Vič. Vodja programa za vizualno umetnost v Kino Šiška Piera Ravnikar upa, da bo v prihodnosti spodbudilo še kakšen podoben projekt v javnem prostoru. Posamezne fasade stavb pa tako ne bodo naseljevale le oglaševalske vsebine, temveč tudi umetniške.
zacije pozivata k zagotovitvi 136 milijonov evrov, s katerimi bi bili obroki hrane za najbolj uboge lahko znova večji.
Svetovni program za hrano pri Združenih narodih je moral zaradi pomanjkanja denarja zmanjšati obroke tretjini od skupaj 2 milijona 400 tisoč beguncev, ki jim nudi pomoč v 22 državah črne celine. Za polovico manj hrane zdaj prejema približno 450 tisoč beguncev v Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki in Čadu. Razmere so najslabše za 300 tisoč beguncev v Čadu, ki večinoma prihajajo iz sudanske pokrajine Darfur in Srednjeafriške republike - tem so obroke zmanjšali za 60 odstotkov. Begunci tam večinoma zaužijejo samo 850 kalorij na dan, medtem ko je za odraslo osebo priporočen vnos vsaj 2100 kalorij. Za od pet do 44 odstotkov so obroke zmanjšali beguncem v Burkini Faso, Gani, Liberiji, Mavretaniji, Mozambiku in Ugandi.
»Mnogi begunci v Afriki, ki so za preživetje odvisni od hrane Svetovnega programa za hrano, zaradi pomanjkljivega financiranja zdaj trpijo,« je opozorila direktorica omenjene agencije Ertharin Cousin. Že najmanjše zmanjšanje obrokov ima lahko katastrofalne takojšnje in praviloma nepopravljive posledice pri že tako podhra-njenih ljudeh, še posebej otrocih. Po rezultatih raziskave svetovne organizacije mnoga begunska taborišča v Afriki že pred zmanjšanjem obrokov otrok niso zmogla nahraniti v takšni meri, da bi preprečila anemijo in okrnjeno rast.
»Nesprejemljivo je, da se v svetu izobilja begunci soočajo z lakoto in da njihovi otroci prezgodaj opustijo šolanje, da bi pomagali preživeti svojim družinam,« je ob tem poudaril visoki komisar Združenih narodov za begunce Antonio Guterres.
Koncert ob stoletnici vojne
Eden programsko pomembnejših dogodkov letošnjega 26. mednarodnega festivala Poletje Imago Sloveniae je bil koncert ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne. Izvedli so ga v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri v amfiteatru gradu Kromberk, že dan prej pa ob isti uri tudi v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Dogodek je nastal v luči obeleževanja častitljive obletnice po vsem svetu, še posebej glede na dejstvo, da je prav na slovenskih tleh potekala ena najbolj krvavih front te vojne, znamenita soška fronta. Koncert so pripravili z Vokalno akademijo Ljubljana, moškim komornim zborom Coro filarmonico Trentino in člani Orkestra Slovenske filharmonije, ki so se jim pridružili še trije znani slovenski vokalisti, sopra-nistka Martina Burger, tenorist Martin Sušnik in baritonist Darko Vidic.
Umetniški vodja vokalno-instrumental-nega projekta, ki ima tudi pomenljivo simbolično vrednost, je Prešernov nagrajenec, maestro Stojan Kuret.
Pod svojo taktirko je ob tej priložnosti združil slovenske in italijanske glasbenike, katerih nastop na skupnem odru simbolizira začetek nove skupne poti preseganja nekdanjih delitev med narodi .
poravnajte
NAROČNINO!
SLOVENCI IN ŠPORT
OBVESTILA
SOBOTA, 12. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju
RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
Srečanje v San Justu ob 19.30, nato prijateljska pizzeada.
SREDA, 16. julija: Redna šolska seja v Slovenski hiši ob 19.30. ČETRTEK, 17. julija: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v domu ob 16. uri. Govorila bo gdč. Urška Makovec »Moj pogled na slovensko skupnost«. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 19. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Hladnikovem domu ob 20. uri igra Skopuh v izvedbi igralske skupine iz Carapachaya.
NEDELJA, 27. Julija Srečanje molivk in
molivcev Živega rožnega venca.
SOBOTA, 9. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
2. julija 2014 je na Univerzi Del Salvador v Buenos Airesu študij končala Veronika Selan Moyano in prejela naziv »licenciada en Psicología«. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Smrt
V Sloveniji je 29. junija 2014 umrla ga. Ana Erbe-žnik, roj. Pikec (90). Bog ji bodi bogat plačnik!
spet kolajna v metu kopja
Slovenska rekorderka Martina Ratej (foto) je na atletskem mitingu v švicarski Lozani v metu kopja zasedla drugo mesto, orodje je vrgla 64,63 m, in zaostala le za svetovno rekorderko Čehinjo Barboro Špotakovo, dvakratno olimpijsko zmagovalko (66,72 m), ki je pred Ratejevo tudi prevzela skupno vodstvo v disciplini.
ostaneta v ŠPANIJI
Slovenska košarkarja Boštjan Nachbar in Zoran Dragic, brat slovitega Gorana Dragica, organizatorja igre v moštvu Phoenix Suns v ligi NBA, še dve sezoni ostajata v vrstah španskih prvoligašev iz Barcelone in Malage.
VRAČANJE DOMOV
Iz ljubljanske Olimpije so sporočili, da so sklenili enoletno pogodbo z izkušenim nogometašem sredine igrišča Darijanom Maticem, ki je zadnja tri leta igral v Ukrajini pri tamkajšnjem prvoligašu Krivbasu. Enaintri-desetletni Ljubljančan, ki bo po desetih letih tako znova zaigral v zeleno-belem dresu, ne skriva zadovoljstva ob vrnitvi na domača igrišča.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Martina Ratej
nadaljevanje in prestopa nogometnih reprezentantov
Kevin Kampl ostaja član avstrijske ekipe Red Bull Salzburg vse do leta 2019. Višina nove pogodbe za zdaj ni znana, po poročanju avstrijskih medijev pa je Kampl še nekoliko izboljšal svoje pogoje.
Tim Matavž je novi član nemškega prvoligaša Augs-burga. Petindvajsetletni slovenski nogometaš, ki je nazadnje igral za nizozemski PSV Eindhoven, je z Augsburgom podpisal petletno pogodbo.
Robert Beric bo po uspešni sezoni v graškem Sturmu tekmovalno pot v avstrijskem državnem prvenstvu nadaljeval v zeleno-belem dresu dunajskega Rapida. Kot poročajo avstrijski mediji, je 23-letni napadalec podpisal štiriletno pogodbo do konca sezone 2017/18.