Bptfliteiit (v abbonamento postale — PoUnlna pMmt r
Leto XXHL, št. 11$
Ljubljana, petek 21. maja 1943-XXI
Cena cent. 80
-iprivaiitvo ■ (.iuOImu* fucciui icv* alica S.
leletoo k. 41-22 41-23 41-24 ta sera tm sddeiek Liubiiaoa fuccinitera ulica S - leletoc te. 41-25 41-26 Podružnica Nove mesto - Liublianslca cesta 42 daluni: ea LiuOliaiukc pofcraiinc on poitno-čekovnem zavodu te- 17.749. o ostale krait f ta lnr Servtz« ; yinti ">>n Pn<n Nr II-1M8
iZKijLiCTMt. iA.1« I»JPS I V(j a agiaj, a KJ
kalite to inozemstva mu Unmn« Muhhlirtr? irsitiana V /i MILANO
tlhil« f ul d a o caaao poocdeiika Natolntoa mata m • * e C o o tu 18.—> n .Mniimt vkliučoc < »Poo«klisktfc tm crnm Lu 46.40
Uicdailifo: UaMtoiH. fnccmneva alica kn. 5. eelcioB tee» 41-22 41-23 41-24.
Bofcopiat »c oc in<i)ft
CONCtKSIUNARM tSClUSIVA pa la pub>
bliati di provenienza italiana ad eatera: Unione Puhhlictfi Italiana S A MII.ANO
Nadaljnji napad! na sovražni konvoj ob Alžiru
Dva parnika srednje tonaže zadeta In bržkene potopljena, en 10*co3 tonski poškodovan — 14 sovražnih letal
sestreljenih
naprave. Creprav je bilo pristanišče z meglo zaščiteno, so bili določeni objekti izsledeni in večkrat zadeti. Letalo »Junker &8". je izsledilo nedaleč cd obale, približno 8 km severno od pristanišča, 6000 tonsko ladjo
Ciiavnj stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 20. maja naslednje 1090. vojno poročilo:
JNa&a letala »o z uspehom nadaljevala napade proti konvoju, ki pluje vzdolž alžirske obale. Dva parnika srednje ton: že sta bila zadeta od torpedov in ju je treba smatrati za potopljena, dočim je tretji z 10.000 tonami hudo poškodovan.
Luke v Sfaxu, Oranu in Džidžellju so bile učinkovito napadene od osnih bombnikov.
Nekoliko žrtev in lahko škodo so povzročili v Trapaniju in v okolišu Campidana (Cagliari) sovražni letalski o "delki, ki so se zapletli v resen boj z italijansko-nem-šfclmi lovci ter izgubili pri tem 13 letal.
En štirimotornik so razen tega pokončale protiletalske baterije v zraku nad Sicilijo.
Uspel letalski napad
na aSrilko tiska
Berlin, 19. maja. s. Nemška težka bojna letala so napadla v noči na 18. maj se-vernoafrško pristanišče Bži Dželaei kjer bo penevno bombardirala zasidrane trgovske ladje, kakor tudi pomole in pristan ške
:n jo zadelo s svojimi bombami, številne majhne edin ce, ki so bile zbrane v severnem delu pristanišča, so bile zadete z bombami velikega kalibra. Napad se je izvedel navzlic obrambi protiletalskega top-n:štva in nočmh lovcev.
Madžarski tisk o anglosaškem barbarstvu
Budimpešta, 20. maja. s- Barbarske metode anglosaškega letalstva ob napadih na italijanska mesta, piše »Pester Lloyd«, morajo izzvati gnus vsega omikanega sveta. Dejstvo, da mečejo ameriški in angleški letalci na polja in v obljudene kra-e ob'-čajne uporabnostne predmete z razstrelivi, izloča Anglijo in Ameriko iz omikanega sveta. Anglosas' si utvar„ajo, da bodo lahko na ta način uklon:li moralo italijanskega naroda, v resnici pa dosegajo nasproten učinek, še nikoli ni italijanski narod bil tako trdno odločen upirati se in boriti kakor danes.
Zunanja politika in vojni cilji Italije
Govor Eksc. Bastianinija v proračunski razpravi pred komisijami Senata — Ducejeve in Hitlerjeve smernice za sožitje med narodi
Rim, 19. maja. s. Pod predsedstvom predsednika senata grofa Suarda so se sestale zunanjepcl'tična kom sija. komisija za izmenjave in carine in finančna komisija, da bi proučile in odobrile proračune ministrstva za izmenjave in valute 'n zunanjega ministrstva. Navzrča sta bila minister za izmenjave in valute in državni pedtaj-nik v zunanjem ministrstvu, nadalje dr-žavn' podtajnik' v finančnem ministrstvu, v ministrstvu za javna dela in v ministrstvu narodne presvete.
Ministrstvo za izmenjavo in valute
Minister za izmenjavo 'n valute se je najprej 'skreno zahvalil poročevalcu, senatorju Bianchiniju, ki je s priznano sposobnostjo pojasnil delovanje min strstva. Pridruži se je poročevalcu z zahvalo vsem organom ministrstva, vsem sindikalnim organizacijam, ustanovam in kategorijam in vsem organizmom, ki dnevno sodelujejo z ministrstvom. Pcudar'1 je izjavo poročevalca o nemožnosti, da bi dobili inozemske pro zvoae. ne da bi nudil' v zameno odg>-varjajoče blago. Nujno je potrebno, aa je gospodarska politika vse države tesno povezana tako, da so vojaške potrebe v skla-

drugi obletnici rimskih pogodb
Izmenjava brzojavk med Ducejem in Poglavnlkom — Zastopstvo fašistične Italije pri
P ogla vnfku
Rim, 19. maja. s. Ob obletnici rimskih pogodb je Poglavnik poslal Duceju na Slednjo voščilno brzojavko:
»Duce! Ob obletnici rimskih pogodb, kl ne tvorijo samo osnove neločljive zveze med fašistično Italijo in Neodvisno Državo Hrvatsko, temveč tvorijo najbolj zdra. vi temelj novega državnega življenja hrvatskega naroda in političnega ter kulturnega razvoja v tem delu nove Evrope velja moja misel in misel hrvatskega naroda Vam, Duce, veliki zaščitnik ustaško revolucije in hrvatske državne neodvisnosti. Ustaška Hrvatska Vam je hvaležna, Duce, za žrtve vojakov fašistične Revolucije v borbi z bo'jševiškim sovražnikom na naši zemlji in se bo ob njih strani vedno in povsod borila do totalne zmage zavezniškega orožja in evropskega duha. Vaš Ante Pavelič.«
Duce je odgovoril z naslednjo brzojavko:
»Zahvaljujem se Vam, Poglavnik za poslanico, ki ste mi jo poslali na dan obletnice rimskih pogodb, katere so posvetile skupnost idealov, ki "družuj^jo ob« naroda. Itali:anski .larod, ki je oonu-dil mlademu hrvatskemu i irodu svoje sodelovanje v težavnem obnavljalnem narodnem delu in v obrambi pred boljšt»vi-škiimi zasedami, gorrče želi, da bi v okvira rimskih pogodb prijateljstvo sed obema narodoma postajalo vedno bolj učinkovito sredstvo v borbi do /masje proi; skupnemu sovražniku. Sprejmite mol* osebna voščila in voščila fašistične vlade — MussoHnd.«
•
Zagreb, 19. maja. s. Ob drugi obletnici podpisa rimskih pogodb je Poglavnik sprejel v vladni palači zastopstve fašistične Italije, obstoječe iz Kr ministra Casertana z osebjem poslaništva v celoti, generala Rea s celotno vojaško misijo in nac. svet. Balestre s člani delegacije PNF. ? hrvatske strani so bili navzoči člani vlade, usta-ški prvaki, visoki državni funkcionarji, zastopniki oboroženih sil, župan in generalni direktor za propagando.
Minister Italije je naslovil na Poglavnika goreč pozdrav s svojimi voščili in voščili fašistične Italije, znova potrjujoč delovno voljo v prijateljstvu z rimskim Imperijem Potem ko je podčrtal, da je Poglavnik hotel dvigniti državo v mornarhijo, sklicujoč se na tisočletno izročilo vojaške Hrvatske, je minister v nadaljnjem zatrdil, da je Italija pokazala in kaže s svojim sodelovanjem na vseh področjih, da je globoko interesi rana na življenju in uspevanju Hrvatske. Delež hrabrosti in krvi njenih sinov pod orožjem, je otipljiv dokaz te stvarnosti. Minister je izjavil, da je boloč-no©t Hrvatske tesno povezana z usodo Rima in je dodal, da fašistični Imperij veruje v poslanstvo Hrvatske in zaradi tega bo med njima stvarno sožitje, ki se bo plodno razvijalo za blagor sosednega naroda ob obali in samega italijanskega naroda.
Minister je takole zaključil: Voščilo, ki vam ga sporočam, Pog'avnik. kot zastopnik Vel. Kralja in Cesarja in zvest izvrševalec Ducejevih ukazov, je namenjeno sreči vašega orožja, ki v vojni in k gotovi zmagi Osi junaško prispeva, je namenjeno vašemu dolgotra jnemu in gra libijskemu naporu voditelja usode Hrvatov in stalnosti ustaškega režima. Krona vaših starih kraljev. s katero bo kronan Savojec, je svet simbol hrvatske državnosti in oblasti, ki predstavlja pravičnost do naroda, zbranega pod vašo zmagovito z? stavo
Poglavnik se je v odgovoru predvsem zahvalil za besede, ki so. prihajajoče iz ita'ijanskega srca. izraz odkritosrčnega prijateljstva Omenjajoč zgodovinski dogodek pred dvema letoma ie Poglavnik podčrtal da imajo rimske pogodbe kakor vse mednarodne pogodbe ne samo pravni pomen, temveč tudi globok moralni pomen. iz katerega izvirajo obvere. ki se izpolnjujejo za vsako ceno. Vlada in hrvatski narod spoštujeta rimske pogodbe tudi s tega g'ed;šča Pnudarjajoč. da prijateljstvo z Ducejem in fašistično Italijo
obstoja, odkar je hrvatski narod v najhujših časih borbe za neodvisnost potreboval odkritosrčnega prijatelja, je Poglavnik izjavil, da rimske pogodbe predstavljajo samo zunanjo obliko, s katero se to prijateljstvo izraža in za katerega čuti hrvatski narod večno hvaležnost.
Po zahvali ministru za sodelovanje v teh dveh letih v svrho poglobitve prija-te jstva z Italijo, se je Poglavnik ganljivo zahvalil junaškim vojakom fašistične Italije. ki se s sinovi ustaške Hrvatske bojujejo na bojiščih in na hrvatskem ozemlju proti skupnemu sovražniku. Ob tej svečani obletnici, je dodal Poglavnik. gre
likemu Duceju, poglavarju italijanskega naroda in prijatelju Hrvatov, des;gnira-nemu vladarju Hrvatske, nosilcu naše krone, ki bo znova zablestela v svojem starem blesku.
Končno spominjajoč se slavnih padlih za zmago skupne stvari in blagor italijanskega in hrvatskega naroda je Pog'av-nik zaključil svoj govor z vzklikom Kralju in Cesarju. Duceju in desingniranemu kralju Hrvatske Nato ie državni poglavar stoDil na Trg sv Marka, kjer je ob spremstvu Kr. ministra Ita'ije pregledal postroiitev hrvatskih oddelkov, stotmje Črnih srajc, bataljonov »M*, stotnije »Po-
naša vdana misel tudi Kra'iu in Cesarju, j glavnik« ter zastopstva hrvatskega le-poglavarju slavne Savojske dinastije, ve- talstva.
Na vzhodu le manjši boji
Nad zapadno Nemčijo je bilo sestreljenih 14 sovražnih
bambnikov
Iz Hitlerjevega glavnega s*ana, 20. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je včerajšnji dan potekel v splošnem brez posebn h dogt dkov.
Na obalnem področju Sicilije in Sardinije je uničilo letalstvo skupno z italijanskimi lovci 14 sovražnih letal.
Nemška bojna letala so preteklo noč napadla Oran. Bombe so povzročile velike požare v pristaniških napravah.
V	včerajšnjih opoldanskih urah so metali ameriški bombniki iz velike višine bombe na kraje na severnonemškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo je imelo izgube, nastala je tudi deloma znatna škoda na poslopjih, predvsem v Flensburgu. Lovci in protiletalsko topništvo z morja so sestrelili 14 štirimotornlh bombnikov. Pet angleških letal je preletelo zadnjo noč severno državno ozemlje.
Letalstvo je bombardiralo v noči na 20. maja ponovno posamezne vojaške cilje v Londonu in ob angleški obali Rokavskega preliva. Eno letalo poerešamo.
V	času od 11. do 20. maja so nemške lahke pomorske oborožene sile sestrelile 13 sovražnih letal.
Izjalovljeni sovjetski napadi
Berlin, 19. maja. s. V dopolnilo aanaž. njega vojnega poročila se doznavajo iz pooblaščenega vira naslednje podrobnosti:
Kakor so pričakovali, so se po operativnem odmoru v preteklih dneh včeraj na kubanskem mostišču borbe zopet razvnele. Sovjetski napad je bil naperjen proti novim postojankam, ki so jih nemške čete
jetski torpedovki, ki sta se skušali približati obali zaliva Anape, sta se morali naglo umakniti pred ognjem nemškega topn štva.
Ob srednjem toku Dcnca so bile hude borbe na področju Izjuma. Dva sovjetska bataljona, ki ju je podpiralo topništvo in okrog 15 tankov, sta napadla v več valovih nemške črte, ne da bi jima uspelo doseči kak uspeh. Izčrpani so bili sovražniki končno odbiti in so pustili na bojišču mnogo padlih.
V srednjem in severnem odseku vzhoa-ne fronte je bilo samo delovanie izvidnf-ških in posameznih oddelkov. Vsi poskusi sovražnika so se izialovili daleč od nemških črt in s ga stali hude izgube Jjudl ških črt ln so ga stali hude izgube liudi uveljavljalo in bombardiralo zbirališča čet.
Divjaške metode anglosaških letalcev
Berlin, 19. maja. s. DNB poroča, da ie skupina sovražn h bombnikov danes v prvih popoldanskih urah preletela obalno področje severne Nemčre. Lc-vc1, ki so se dvignili na alarm, so prestregli sovražna letala preden so mogla doseči obalo. Ni še podrobnosti o sestreljenih naspretnh letalih, ugotovljeno pa je, da je bila napadajoča 3kupina razpršena in da so v'deli. kako so se zrušila številna sovražna levčka letala. Nato so iz uradnega vira sporočili, da so nekatera sovražna napadajoča letala, ki so prodrla do K!ela, zmetala veliko količino raznih razstrel'v v obliki svinčnikov, polnilnih peres, ročnih svetiljk in celo otroških lutk. Ko je o tem poročal na
nedavno osvojile južno od Knmskaje. Da konferenc' tiska, je zastopnik vlade pouda bi zopet zavzele izgubljeno ozemlje, so se , rn da kaže to dejstvo izreden namen so-sovjetske čete, močne en polk in ; dpira- [ vražn'ka, bojevati se zahrbtno s čimer done z oddelki letalstva m kakimi 30 tanki, kazuje aopern cinizem, ki je nasproten zagnale včeraj v prvih urah po siloviti slehernemu osnovnemu duhu človečanstva.
topniški pripravi proti postojankam, ki jih nemške čete drže na vzhodu. Vsi sovražni napori so bili zaman in so bili oa-biti s hudimi izgubami za nasprotnika.
Okrog poldneva so boljševiki po dolgem bombardiranju nemških postojank zopet napadli in naleteli tudi to pot, Čeprav so vrgli v boj nove oklopne in pehotne sile, ki so prišle v vsej naglici lz zaledja, na nepremagljiv zaporni ogenj nemških oddelkov. Borba, Ki poteka ne. ugodno za sovjetske sile, še traja. Zaradi budnosti nemških straž se je poizkus sovražnega oddelka 80 mož. da bi prekoračil včeraj v prvih urah Kuhanj, popolnoma izjalovil. Po borbi, ki je nastala na alarm nemških straž, je obležalo 20 sovjetskih vojakov ubitih pred nemškimi postojankami, ostanek napadalcev, ki je bil odbit proti reki, pa je izginil v vodi.
Tudi na laeunskem področju r.«ed Robanom tn obalnim področjem Azovskega morja, so bili odbiti sovražni ofenzivni sunk' skromnega obsega proti prednjim nemškim utrjenim postojankam. Dve sov-
žrtve napada na nemške elektrarne
Berlin, 19. maja s. Na popoldanski konferenci tiska je zastopnik vlade na vprašanje novinarjev g'ede fantastičnin številk. ka jih je objavila sovražna propaganda o žrtvah uničenja jezov, javljenega v vojnem poročilu pred dnevi, izjavil, da ie po uradnih podatkih med civilnim prebi-valstv.m 370 smrtnih žrtev in 36 pogrešanih. D dal je. da je število žrtev ostalo omejeno zaradi hladnokrvnosti in pripravljenosti čuvarjev, ki so lahko ob času obvestili prebivalstvo in dali navodila za reševanje.
Poročilo DNB ugotavlja o Isti zadevi, da ie bilo poleg nemških žrtev izgubilo življenje ob prelomu jezov 341 vojnah ujetnikov raznih narodnosti in da škoda gospodarskega značaja, prizadeta prebivalstvu, ni zavze'e obsega, kakor so se bali v prvem času. Ako so sprva domnevali večje število žrtev, se pojasnjuje s tem, da eo se
du s potrebami civilnega prebivalstva, oboje pa s potrebami izvoza kot protidajatve za uvoz.
Ko je pojasnil sedanji poloŽ3j izmenjav, :e minister omenil trgovske in plačilne dogovore in druge valutne ukrepe, carinske tarife in disciprno izvoza in uvoza, znova je poudaril potrebo popolnega scdelcvanja med raznimi upravami, tako da bi ministrstvo za izmenjave tvorlo zbiralni kanal vseh izmenjav in preprečilo, da bi se posamezne operacije in delovanja med seboj križala, kar bi ime»o samo škodljive posledice za splošni razvoj prometa z inozemstvom.
Nato je minister opozoril na nujno potrebo, da se plačila Italije v inozemstvu omeje, pri čemer ie treba upoštevati izključno le potrebe naroda v vojni. V zvezi s tem je pozva! vse. ki so na odgovornih mestih, naj pri izvrševanju svojih poslov izpolnjujejo strogo dolžnost, da izločijo sleherni izdatek, ki ne bi bil nujno potreben Nadalje je zagotovil da ministrstvo in od njega odvisni organi prav dobro čutijo zahtevo sedanjega trenutka in upoštevajo Dotrebo. da je treba poenostaviti sisteme in o'ajšati vse operacije, ki zares zanimajo državo, tisti pa ki govore o interesih države samo zaradi svojih osebnin kupčij, bodo s popolno nepopustljivostjo izključeni z operacijskega področja izmenjav.
Svoj govor je zaključil z besedami: »Ako ie problem naše oskrbe eden izmed odlo-čfnih Činiteljev našega odpora in naše zmage, potem hoče ministrstvo za izmenjave in valute s svojimi močmi izpolniti častno dolžnost, da postavi dan za dnem svoie delo v službo narodu v voini. da b' ta naša Italija, mussolini janska in fašistična Ita'ija, dosegla zmago in zares impe-riialni mir.
Govor m;nistra je bil sprejet s pogostimi in živahnimi izrazi odobravania pri članih komisij, ki so soglasno ploskali.
Zunanje ministrstvo
O proračunu runan'ega ministrstva je govoril senator Bollati, ki se je dotaknil j nekaterih vprašanj splešne pol tike. Ker se je poročevalec senator Salata odrekel besed\ je takoj povzel besedo državni pod-; tajnik, k: je b;l pozdravljen z živahnimi j aplavzi Na začetku svoje izjave je dejal, da bi prav za prav ne bilo potrebno prav nič dodat ln pojasnit' po peročilu proračunu zunanjega ministrstva, ki ga je pri-
stvo. V tem razdobju je obiskal Rim zunanji minister rajha v. Ribbentrop. kar je omogočilo proučitev skupnih vprašanj v duhu popolnega sodelovanja in iskrenega tovarištva, ki preveva odnose med obema velesilama osi.
Sledil je obisk predsednika madžarske vlade Kal'aya. zastopnika najstarejše zaveznice Italije, katere prijateljstvo, ki je spontano vzniklo in se dolgo časa ohranilo, je bilo še v zadnjem času utrjeno s skupno prelito krvjo na bregovih Dona.
V potrdilo tovariškega duha. ki preveva oborožene sile. ki se z nemškimi in italijanskimi oboroženimi silami bore proti bo jševiški nevarnosti, je posebno uradno odposlanstvo na čelu s senatorjem generalom Graziolijem pretekle dni poneslo maršalu Antoneseu. šefu vlade prijateljskega romunskega naroda, odlikovanje velikega križa Savojskega vojaškega reda, ki mu ga je podelil Kralj in Cesar. Te manifestacije potrjujejo popolno solidarnost misli in dejanja, ki spaja Italijo in vse njene zaveznike ki se v imenu trojnega pakta bore v isti vojni za obrambo skupnih idealov in načel proti skupnim sovražnikom.
Temeljni pomen sestanka Musssfini - Hitler
Senator Salata je upravičeno dal še večji poudarek sestanku med Ducejem in Hitlerjem, ki se je v mesecu aprilu vršil v Solnogradu. Sestanek je bil že predmet izjav državnega podtajnika v komisiji za zunanje zadeve v Zbornici fašijev in kor-poracij. vendar je treba še enkrat poudariti pomen temelinega nače a. ki je bilo oroglašeno na onem sestanku in ki se ga Italija in Nemčija želita držati, da bi pripravili oogoie in temelje bodoče svetovne ureditve: noben režim zatiranja malih držav po večjih državah narodne osebnosti manjših držav ne smejo biti zabrisane ali omejene, temveč mora biti zajamčen svobodni razvoj vseh narodov kakor tudi njihovo Drostovoljno sodelovanje.
Ta načela, pa naj bodo intereslrane trditve sovražne propagande kakršne koli, pomenijo dejansko premočrtno in skladno nalaljevanje naše zunanje politike, ki črpa svoja globoka lzroči'a iz samega italijanskega narodnega duha. Naša politika js vedno branila načelo narodnosti, tako za druge k3kor za nas, in ni nikdar postavila za cilj svojega delovanja nadvlade ali zatiranja drugih evropskih narodov. Italija
pravil senator Salata. Gre za dokument j je bila prva, ki je dvignila svoj glas v zgodovinske vel ave, v katerem so doktri- ; Evropi proti teritorialnim krivicam ln na. bistroumnost 'n globcko domoljubje ; pravnim neenakostim, proti režimu sile in poročevalca natančno ugotovili podatke, ! zatiranja, le slabo prikritem po ženevskih dejstva in okoliščine v tako pomembnem j pacifističnih ideologijah, režimu, ki so ga trenutku. Državni podtajnik v zunanjem ! velesile zmagovalke v prejšnji vojni, vsi-ministrstvu hoče s svejimi izjavami samo i ]jie drugim državam potrd ti visoko spoštovanje in upoštevanje	,	„( „ m
senata Kraljevine, katerega člani so sa- KriVda anglOSaSklh VeteSU mi sebe postavili v službo Domovine. Vci"" ,-azmere so za zunanje min strstvo
V teh krivicah in neenakostih je Duce
, . .že tedaj ugotovil usodno klico sedanjega prmenile zučetek posebno napetega dela - j konflikta ^ katero je pokazal s prstom.
Vojna je namreč samo nadaljevanje pod- Angl(<5aSki veiesili, ki se danes bojujeta
proti Evropi, sta že od leta 1919. dalje vo-
tike neke države z orož em in razna <-pra-	_
Sanja. Ki že obstojajo pred zaključkom so- , ^wpra;^uuk0lg7sp'^rsk;ga na£ada< vraznosti ali k, jim sled jo, rnoraj. biti , g ^^ poo^tvami protekcionizma,
zaporo izseljevanja, vzpostavo carinskih
ugotovljena in proučena že sedaj. FunKcio-
narii uprave zunanjega ministrstva 'e za- .	, , _	. . ... _ ,_____
veda jo, da so predvfem vojaki in da so J
pripravljeni tudi z življenjem peplačati svo-o privrženost dolžnost*. Veliko število nj h je imelo to Čast, da služi ped orožjem, da služi Domovini v orožju, drugi pa ie'e neprijetnosti in nevarnosti borcev na razn h operacijskih področjih in v onih mestih onkraj meje, kjer je teroristično delovanje sovražnika posebno pegosto. še pred krat-k m smo videli v Tun:su kako so se min1-ster Bclp:eri !n n egovi sodel3vci resno izpostavili nevarnosti, da bi bili ujeti samo da ne bi zapust 1: njim zauoane itarjr>"oke skupnost: in da bi tako do poslednjega trenutka Izvršili svojo dolžnost, kakor f.o že popreje ste rili tudi funkc'on3rji komisije za p e™ rje v službi v Miroku in Alžiru o priliki scvražne invazije.
Manifestacije solidarnosti med Italijo in zavezniki
Prikaz novejšega političnega in diplomatskega de ovanja Italije ne bo dolg in ker se nanaša samo na kratko razdobje dveh mesecev, ki so potekli od tedaj, odkar je Eksc. Bastianini imel čast, da je bil od Duceja pozvan v zunanje ministr-
mnogi ljudje iz prizadetih krajev ob napovedi napada zatekli v gozdove in so se smatrali v prvem času za pogrešane
Ber'in, 19. maja s. Glede učinka angleškega letalskega napada na dve nemški dolinski pregradi ugotavljajo na pooblaščenem mestu, da je napad, čeprav je povzročil znatne izgube med prebivalstvom, zadal le razmeroma lahko škodo vojaško-gospodarskega značaja. To škodo bo mogoče deloma popraviti v kratkem času. Ugotavljajo nadalje, da predstavljata električni centrali, kateri sta kotlini oskrbovali. samo del vse proizvodnje električne energije v Nemčiji in da sta imeli ti dve elektrarni predvsem namen, kriti potrebo energije v primeru večje porabe. Iz teh razlogov bo odlični zvezni sistem med nemškimi elektrarnami lahko nadomestil brez težkoč pomanjkanje energije, ki je nastalo po poškodbi obeh jezov.
Žrtve letalskega napada na Varšavo
Varšava, 19. maja. s. Poluradno poročajo. da je imelo c'viIno prebivalstvo med terorističnim napadom sovjetskega letalstva pred nekaj dnevi na Varšavo naslednje izgube: 149 m rtv h, 118 hudo ranjenih. 105 lahko ranjenih, 17 pogrešanih, 889 oseb pa je ostalo brez strehe.
To napačno zadržanje je v ostalem priznal ! in obeležil v tem smislu tudi državni pod-j tajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu I Sumner Welles, ki je v nekem nedavnem govoru o mirovnih problemih izjavil med drugim, da so preferenčni dogovori in stalna povečavanja tarif zadala najhujši udarec samemu obstoju drugih narodov, ker je to imelo za posledico le uničenje mednarodne trgovine in prenehanje solelova-nja, kakor tudi anarhijo, ki je ves svet potisnila na skrajno mejo gospodarskega propada in stvorila pogoje za novo svetov«, no vojno.
Tako začenjajo sedaj tudi naši sovražniki priznavati svoje krivde in morajo zato priznati, da je prva pravica in prva svoboda narodov njih materialna možnost, da lahko delajo in živijo, torej prav to, kar so nam dosledno zanikali. Ako naj se svetu zagotovi častni mir. je potrebno, da sta obe vprašanji politične svobode in gospodarske svobode istočasno postavljeni na mednarodna tla. Poštena porazdelitev svetovnih virov je neporušno povezana z načelom svobodnega razvoja in prostovoljnega sodelovanja narodov. To so na-j če'a in v tem je pomen sklepov, ki sta iih Duce in Hitler sprejela v Solnogradu.
Življenjska nujnost italijanskega naroda
To so tudi obrisi bodočega evropskega dela. ki odgovarjajo premočrtni tradiciji zunanje Dolitike fašizma, in ki se skladajo z vojnimi cilji naše države, ki je stopila v borbo ne morda z zahtevo in noro ambicijo, da bi vsilila določene politične ureditve narodom vseh ras. temveč z idealom resnične pravice, s predvidevanjem človeške pravičnosti, ki se neposredno povezuje na božjo besedo, v kakršno mi verujemo. Italija, ki je v 60 letih doživela, da je njeno prebivals..vo naraslo od 29 na 45 milijonov duš in da so v sorazmerju s tem naraščale tudi njene narodne potrebe, ni mogla nikdar, odkar ie dosegla s vejo edinost razpolagati z nobenim izmed tistih proizvodnih sredstev, ki so ji bila vendarle potrebna, da oi "nogla na temelju resnične neodvisnosti sode ovat? i drugimi narodi, ki so takšnih sredstev imen v izobilju.
Ta potreba našega naroda je stalno vo-di'a italijansko politiko od Cavourja do Mussolinija. In nihče ne more zanikati, da se je Duce poslužil vseh sredstev, preden
Nadaljevanje na 2. strani
Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada pcdelil zakoncema JakSa Jakobu in Mariji iz Vranovičev št. 6, občina Gradac, in zakoncema Miklavčič Antonu in Mariji 'z Sp. Zadobrove št. 20, občina Polje, o priliki rojstva dvojčkov nagradi po 600 lir.
i\ a&a&ievanje s 1. strani
se je zatekel k vojni, da bi rešil italijanski problem v okviru pravilno razumljenega in širokega sodelovanja. Cilji Italije so bili in so: svoboda njenega dela in svoboda na morju, ki obdaja našo zemljo. To je bil tisti cilj. ki je dovedel Italijane do tega, da so se borili na Krimu, da so se vgnezdili ob Rdečem morju, da so trpeli zaradi Tunisa in da so zasedli Libijo. Ducejeva trditev, da je Sredozemlje za druge narode pot, za nas pa življenje, je bila znova potrjena v hrabri bitki, ki so jo naši vojaki bili skozi 35 mesecev v Afriki, onkraj tistega morja, ki je pogoj življenja našega naroda in katere svobode še vedno nimajo.
Zakon o nujnosti našega življenja na^ je vedel tudi do nujnosti, da se borimo, ln nam nalaga sedaj nujnost odpora nasproti sovražniku, ki vidi našo bodočo usodo v okviru neke gospodarske sužcosti in politične podreditve, ki bi ji na znctraj ne moglo slediti nič drugega kot rušilno prc-vratništvo. Tej usodi se Italija ne želi podvreči. Ni njena navada, da bi se odpovedala svoji časti, ki je edino resnično premoženje ubogih narodov. Italija ni nikdar niti predajala niti kupčevala in od Novare do Piave je vedno imela Kralja in Vojsko za svojo obrambo. (Močno, splošno odobravanje. Vzkliki: »živel Kralj!«)
Nenaravna zveza Anglosasov
z fcoSfševszrnom
Nasprcti terorističnim metodam naših nasprotnikov, ki se delajo, kakcr da pričakujejo brezpogojno predajo, kakršno bi bilo mogoče vsiliti kateremu koli upornemu plemenu, bomo postavljali vse to, kar je naš narod utrpel, da je postal narod, vse to, kar je znal ustvariti za druge, še preden je ustvaril zase. Evropa je danes pripravljena proti napadom dveh velesil, ki se proglašata za zastopnei pravice in svobode in ki sta se združili z boljševizmom v nesmiselnem upanju, da bo ta služil samo njihcvim in ne svojim lastnim namenom, dečim je sedanji sovjetski Im. perializem začel svoj stari pohod po poteh slovanskega imperializma ln proti tistim morjem, ki jih Anglosasi odrekajo Eredozemsk m narodom, pri čemer tepta, kakor na primer v najnovejš.-m poljskem primeru, prav ona jamstva in one obveze, ki so iih Anglosasi postavili za temelj m opravičilo svoje vojne.
Naj si n'hče ne utvarja, da bo jutri videl
Anglijo ali Združene države, kako se bodo lotile nove vojno za rešitev Evrope pred fcoljševisaeijo, ali pa Rus"jo, ki bi se upirala usužnjenju evropskih narodov po anglosaških plutokracijah. Proti povezani akciji teh tieh heterogenih sil, Amerike, Anglije 'n Rusije, treh izvenevrop^kih sil, ki proglašajo svoj namen, da nam odvzamejo sleherno materialno sposobnost odpora in ki hočejo uspavati celo naše duhovne sile, ponrs nas Evrcpcev, se bo morala Evropa sama braniti in najti v sebi sile, da <e bo uprla in ostala to, kar je bila doslej, ka-kor je rekel Duce, »vodnica in luč za vse narode«.
Gžmsi s Francijo
v tem okviru trdne odločitve in iskrenega evropskega sodelovanja se je preteki; mesec vršil sestanek z Lavalom. Načela. ki sta jih Nemčija in Italija postavili za temelj evropskega in svetovnega reda, so tud' temelj italijansko-francoskih odnosov. Nimamo nikake želje, da bi uničili ali ponižali Francijo, temveč kažemo nasprotno razumevanje za njene življenjske potrebe. Ako pa hoče Francija sodelovati pri delu evropske obnove, mora doumeti potrebo, da doprinese žrtve in da pomaga ne le v proizvednji in vojnih naporih Osi, temveč da uredi tudi vprašanja, ki so še vedno cdprta z njenimi sosedi. To je bistveni pogoj, da bi se italijansko-francoski odnosi postavili v okvir režima vzajemnega razumevanja in da bi našli mesto v širšem evreoskem sodelovanju.
Preden le Eksc. Bastianini zaključil svoja izvajanja, je pozdravil italijanske Oborožene sile, ki so v ponosu borbe spet enkrat poživile v Afriki slavo naših zastav.
Nato je odgovoril na nekatera vprašanja senatorja Bollatia in je zaključil svoje izjave z besedami, da je danes bolj ko kdaj potrebna objektivna politika in objektivno vrednotenje položaja, kakor tudi hladno proučevanje dogodkov; te politične delavnosti se tudi v razvoju vojnih dogodkov. ki povsem zaposlujejo vso državo. drži ministrstvo. Samo tako so lahko zagotovljene priprave za bodočnost, ki bo odgovarjala doprinešenim žrtvam in onemu idealu pravice med vsemi narodi, ki ga je proglasil in hotel Duce. Krepost našega ljudstva bo v skladu z okoliščinami in visokimi izročili našega rodu, tako da smemo zaupati vanj in v najlepšo usodo Italije.
Senat je s pozornim zanimanjem sledil poročilu državnega podtajnika in z odobravanjem podčrtal glavne dele govora, ki ga je ob koncu sprejel s toplim pritrjevanjem ^^^^^^^^^
Ogramen napredek nemškega protiletalskega topništva
Berlin, 19. maja. s. Glede uspehov nemškega protiletalskega topništva cd pričetka volne, ki jih je objavilo današnje nemško vojno poročilo in k' predstavljajo uničenje 10.000 sovražnih letal, ugotavljajo v tukajšnjih vojaških krogh, da predstavlja ta številka celoto letai prve, druge m tretje vrste in šolskih letal, s katerimi je razpolagalo angleško, francosko ln belgijsko letalstvo cb prčetku sedanje vojne. Ti uspehi so bili doseženi zaradi razvoja protiletalske strelne tehnike in zaradi močne uporabe celo topov največjega kalibra. Posebno učinkovite so bile nove protiletalske strojn'ce s štirimi 20 mm cevmi. Ker so merilne priprave, ki jih uporablja nemško protiletalsko topništvo, dosegle najvišjo tehnično popolnost, se lahko upravičeno pričakuje, da bodo nadaljnji uspehi še znatno povečali odstotek sestreljenih sovražnih letal.
Zaključne tekme mladinskih športnih iger
Ljubljana, 18. maja.
Stadion na Vodovodni cesti, okrašen s venci m zastavami, je videl danes v izrednem navdušenju zbrano zdravo ljubljansko mladino. Obširno pobočje je bilo polno gojencev in učiteljev posameznih šol, ki so se med najboljše ocenjcmmi udeleževali odločilnih zaključnih tekem. Izločilne tekme za to zadnjo prireditev so bile v prvih dveh tednih maja meseca.
Vseh skupaj je bilo 120 tekmovalcev obeh spolov, ki so se borili za naslov šampiema mladinskih Iger za tekoče šolsko leto.
Močno je bila zasedena tudi tribuna za. stopnikov oblasti. Sprejemal jih je poa-poveljnik Cassani z načelnikom tajništva Zveznega poveljništva, dočim so ob vhodu stadiona neKateri hierarhi GTLLa urejevali pritok predstavnikov in jim odkazo-vali določene prostore.
Visoki komisar prisostvuje tekmam
Prireditve je prisostvoval Eksc. Visoki komisar, navzoči pa so bili tudi general poveljnik divizije »Planinskih lovcev« kot zastopnik Eksc. Gambare, Zvezni tajnik Orlandini, podtajnik Capurso, zastopnik škofa, general poveljnik topništva Armad-
nega zbora, kvastor ia vicekvestor, župan in šolski komisar, mnogi častniki ln načelniki krajevnih zavodov. Udeleženci zaključnih tekem so z nekoliko oddelki »tsa-Hlle« s puškami ln bobniči, zbrani na prostoru pred tekmovališčem, izkazovali čast prihajajočim oblastem.
Potek tekem
Tekme so se začele z lepim obredom dviganja zastave. Kakor so se zaključevale posamezne tekme, so člani dotičnega razsodišča prve tri zmagovalce predstavili oblastem. Zmagovalci so ae napotili na častni oder, postavljen v višini zastave, in so pozdravljali po rimsko. Vsak tekmova. lec je nosil srajco v barvah svoje šole. Istočasno je bila med bobnanjem na koncu vežballšča dvignjena zastava šole, ki jo je zastopal najbolje ocenjeni borec.
Tekme so potekle v točnem redosledju, natančno po določenem programu. Zrna govalci, katerih Imena so od časa do časa po italijansko ln slovensko naznanili zvočniki, so bili deležni živahne pohvale. Prireditev, ki je bila zbudila mnogo zanimanja zlasti med množico mladine, se je zaključila z obredom snemanja zastave. V kratkem bomo objavili rezultate zaključnih tekem mladinskih šport run iger za leto XXI.
Gospodarstvo
Zemeljski plin, novo bogastvo Rumunije
Zasedanje sveta Združenja trgovcev
Prvo zasedanje Sveta Združenja trgovcev je bilo v petek popoldne v dvorani Trgovskega doma; udeležba je bila lepa. Predsedoval je predsednik Združenja trgovcev Ljubljan. pokrajine Z. Lukič. Predsednik je podrobno poročal o delu združenja. — Ko so bile olajšane poštne in prometne zveze, je prišlo z lruženje v stik s podeželjem in začelo je organizirati pover-jeništva; v sporazumu z Združenjem industrijcev je bilo prvo poverjeništvo ustanovljeno v Kočevju. Predsednik je predlagal ustanovitev poverjeništva v Novem mestu, Logatcu, Črnomlju a'i Metliki, v Ribnici, na Vrhniki in po potrebi tudi v Višnji gori. — Združenje je posvečalo vso pozornost strokovnemu šolstvu; v pokrajini je 9 tr-govsko-obrtno nadaljevalnih šol, ki jih podpira združenje. — Ustanovil se je poseben sindikat trgovcev s steklom in porcelanom; za prelsednika je bil izvoljen Anton Agno-la. — Zastopniki gospodarskih organizacij so bili 15. decembra sprejeti pri Eksc. Visoke mkomisariatu E. Grazioliju. Predsednik je tedaj prečital obširno poročilo, ki ga
je pozneje v celoti objavil Trgovski list. — Povabilu Visoelkega komisarja, naj prostovoljno prispevajo v korist Podpornega sklada so se trgovci odzvali z lepo vsoto 123.000 L. — 3. t. m. so bili zastopniki gospodarskih organizacij povabljeni k Eksc. Visokemu komisarju E. Grazioliju, ki jim je podal obširno poročilo o dveletnem uspešnem delu Visokega komisariata. — Prelsednih je poročal o akciji za zvišanje maksimalnih cen vinu. Kaže, da bo vprašanje ugodno rešeno. — Dalje je predsednik poročal o prvi plenarni seji Pokrajinskega sveta korporacij ter o reorganizaciji bivše Zbornice za TI, končno pa še o delovnih tekmah. — Notranje delo združenja je bilo živahno. Od maja 1942 je bilo 152 članskih sestankov, letos pa jih je bilo že 62. Združenje je doseglo odpravo luksuznega davka na mnoge prejmete in olajšanje obdavčenja nagrad. — Ko je predsednik še poročal o računih združenja, je podal poročilo v Imenu nadzorstva g. Ce-bin in predlagal upravi razrešnlco, ki je bila podeljena soglasno.
Nm® razdobje vojne
Pesimistično presojanje anglosaškega javnega mnenja o
nw£2i£sti uspešnega vdora v Evropo
Turfn, 20. maja. Novo razdobje vojne, ki se sedaj začenja, je po svojem bistvenem značaju kopninsko in je zaradi tega mnogo težje za sovražno koalicijo nego za sile Osi.
»Zmaga v Tunisu«, piše vojaški urednik »Daily Sketcha«, »je v svojem b stvu uspeh udarca na fronti, široki komaj dve milji. S tem ni rečeno, da bi podoben sunek imel isti uspeh tudi v Franciji. Bitka za Francojo ali bitka za Italijo se bo bila v mnogo večjem obsegu. Enostavni pro. boj sovražne fronte ne bo zadostoval, da bi se sovražnik vdal, razen, ako bi iiil tako izčrpan, da bi ne imel nikakršnih rezerv več. Ne moremo pričakovati, da bi ga potisnili v tak položaj že pri prvem sunku. Treba ga bo poraziti dokončno in to ne bo lahka stvar.« Angleški list ima gotovo prav, ako trdi, da dokončni poraz ne bo lahka stvar. Nasprotniki so doslej izgubili 20 bitk, dobili pa samo en<». Nerazumljivo je, kako se pri taki bilanci še upajo govor.ti o gotovosti svoje zma ge, zlasti, ker so edino svojo zmago dosegli ne zaradi svojih vojaških vrlin sposobnosti vodstva, marveč zaradi silne premoči. Kar so doslej dosegli, nikakor l0 more omajati vere osnih sil v zmago. Za primer, da se bo sovražniku posrečilo stopiti na evropska tla, se bo Os bojevala v najslabšem primeru v enakih okol ščinah.
»News Chronicle« je razkril skrivnost, zakaj se Angleži sedaj toliko bahajo. Pravi namreč, da se je Angležem po tr3h letih naporov le posrečilo pežeti sadove teh naporov in nesreč. Britanci so tmeli res že nujno potrebo po kaki zmagi, zato so jo šli iskat tja, kjer so lahko z osredotočenjem vseh svojih Kopninsl: h pomorskih in letalskih sil ter z ameriško pomočjo in s francoskim izdajstvom dosegli kak uspeh. Njihovo hrepenenje oo zmagi je bilo zaradi tolikih porazov tako silno, da so za Afriko žrtvovali svoj imperij na Tihem oceanu.
Dočim britanski tisk mnogo govori o vdoru Anglosasov v Evropo, Izjavlja »Dally Mail«, da nevarnost vdora v Anglijo še vedno ni odstranjena. Tudi »Gb-
aerver« priporoča Angležem in Američanom, naj se bolj drža stvarnosti, in um med drugimi epomini daje tudi naslednjega: »Potrebna je večja enotnest v politični strategiji zaveznikov. Zavezništvo sa v vojni utrjuje z akcijami, ne pa z zagotovili ln obljubami. Ruska zaveznica je zopet t'k pred težkimi meseci velikih bitk. Ali naj pustimo, da preteče zopei eno leto, ne da bi razširili tudi na Rusijo ono intimno soglasje, ki je rodilo zmago v Afriki?«
O teh zadevah se nedvomno pomenkujeta Churchill in Roosevelt. Listine, na^ dene v francoskem zunanjem ministrstvu so ju gotovo prepričale, da je dvolična politika nepopravljiva stran boljševikov Rusija igra svojo posebno igro, ne glede na to, ali je podpisala kak sporazum. Stalin si bo dal drago plačati soglasje, za katerega beračita London in Washington, v zameno pa jima bo dal blago, ki gotovo ne bo pristno in ne bo imelo n kake vrednosti. Boljževiško sleparstvo namreč v ničemer ne zaostaja za ameriškim ali za britanskim.
V »Herald Tribune« priznava znan: Walter L'ppmann, da je nespametno misliti, da bi bila Italija sila, Id jo lahko prezirajo v svetovni vojni. Pisec navaja mnogo dokazov, da bi prepričal svoje či-tatelje in naglaša. da bi bilo Romelovo bojevanje nemogoče brez Italija koga brodovja, vojske in letalstva, ki so razen tega znatno podprli nemški napad na Balkan. Dckler Italija stoji in se bojuje, je po Lippmannovem mnenju afriška zmaga nepopolna. Italija je velika ovira na poti za uresničenje sanj o zmagi, zato bi napravila zaveznikom veliko uslugo, ako bi se izvila iz dosedanje zveze in bi zato z njo ne ravnali tako kakor z J a. ponsko in z Nemčijo. Velikodušnost ameriškega novinarja se povzpenja oelo oo trditve, da Italijo ne smatra nihče za sovražnico svetovnega miru in 'Ia tudi njenih kolonil ni smatrati za dokončno izgubljene. Prav nasprotno se bo Italiji omogočila boljša kolonijalna bodočnost. (Stampa Sera.)
Napadi na japonske bolniške ladje
Anglosasi so napadli že 7 japonskih bolniških ladij
T°kio, 19. maja. s. Zastopnik obveščevalnega urada Tomckasu Hori je poudaril glede nezakonitih napadov sovražnika na japonske bolniške ladje v svoji današnji izjavi, da je japonska vlada poslala Amerik; in Angliji energične proteste. Za razkrin-kanje lažnih trditev Anglosasov je Hori navedel kraje in natančne datume, ko so bile japonske bolniške ladje napadene od sovražnika:
»Arabija Maru« je bila 4. -'anuarja večkrat bombardirana v pristanišču Ranguna. Bombardiralo jo je letalo tipa »Consolidated«, ki je edvrglo nanjo nad 10 bomb ln jo poškodovalo.
>Amerika Maru« je napadlo sovražno letalo 30. januarja pred pristaniščem v Ra-baulu. Odvrglo je na ladjo štiri bombe ln nato streljalo na ladjo s strojnicami.
»Manila Maru« je b'la 4. marca torpedl-rana na področju 136 stopenj vzhcdne dolžine in 5 stopenj severne širine.
»Ural Maru« je b;la napadena 3. aprila na prostoru 2.46 stopenj južne širine in 150.7 stopenj vzhodne dolžine ter je bila zadeta v polno z bombo, ki je ubila 6 zdrav-n'koV in 1 mornarja, hudo ranila Da 10 mornarjev.
»Fuso Maru«, ki je potovala na Port-landskl otok, je bila 15. aprila trikrat napadena na prostoru 152.20 stopenj vzhodne dolžine in 3.30 stopenj južne širine. Na-
slednjega dne je bila »Ural Maru« ponovno napadena na povratni vožnji med 16. in 20 uro ter utrpela znatno škodo.
»Buenos Aires Maru« je b'la terpedira-na 23. apr la pred Honkongom In poškodovana. Na ladji je bilo 7 žrtev.
»Mizuho Maru« je bila bombardirana 27. aprila pred Kokutom na skrajnem severu otoka Nova Britanija v bližini Rabaula. Ladjo je zadelo 20 strelov 'z strojnic
Tokio, 20. maja. s. Japonska bolniška ladja »Arabija Maru«, ki jo je ameriško letalo 1. aprila napadlo v pristaniššču Ranguna, je bila včeraj znova bombardirana. Bombardiral je ladjo ameriški pombrnk. ko je plula na skrajnem severu ctoka Nove Irske. Podrobnosti o napadu še niso znane
Nankinški poziv čangkajškov! vojski
Nanking, 18. maja. s. Generala Pang-pinghau in Sunthlen sta skupno s Šefom glavnega stana nankinških -»boroženih sil poslala oficirjem ln vojakom čunklnške vlade poslanico in jih pozvala, naj se pridružijo kitajski narodni vladi.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Da zavzema Rumunija med evropskimi državami prvo mesto v proizvodnji nafte, je splošno znano. Manj znano pa je, da predstavljajo izvori zameljskega plina v
Fhmiuniji veliko naravno bogastvo Rumunije, ki po svojem pomenu ne zaostaja za mineralnim oljem, V zvezi z izsledovanjem ežišč nafte so v mnogih državah v zadnjih desetletjih odkrili izdatne izvore zemeljskega plina ki pa precej zaostajajo za onimi v Rumuniji. V večjem obsegu se ie razvilo pridobivanje zemeljskih plinov v Italiji, kjer se je v zadnjih štirih letih ored sedanjo vojno, to je od leta 1936 do 1940, proizvodnja zemeljskega plina podvojila in je dosegla 26 milijonov kubičnih metrov ter bo v kratkem dosežena letna proizvodnja 40 milijonov kubičnih metrov, zlasti po nedavni zgraditvi 64 km lolgega plinovoda od Piacenze do Milana.
Ko so ob koncu preteklega stoletja pričeli v večjem obsegu vrtati sonde za pridobivanje nafte v Rumuniji. so neleteli tudi na izvore zemeljskega plina, s katerim v pričetku niso vedeli kaj početi. Pozneje so našli način, kako se iz zemlje uhajajoči plin zajema in odvaja. Tako se je pričelo izkoriščanje zemeljskega plina. — Strokovnjaki so postali prav pozorni na neizčrpane rezerve zemeljskega plina šele tedaj, ko je 11. julija 1933 na Sedmo-graškem v bližini mesta Medijaša (nedaleč od železniškega križišča Copsa Mica) prišlo na prostem polju do silovitega izbruha zemeljskega plina. Iz žrela, ki je kmalu doseglo premer okrog 60 m, je pričel bruhati na površino zemlje plin z ogromnim pritiskom okrog 100 atmosfer. Plin je prinašal s seboj tudi zemljo in kamenje, ki ga je metal visoko v zrak. Nekaj dni pozneje so iskre, ki jih je povzročil padec kamenja, vžgale ta plin. Nastal je ogromen plamen, ki je gorel z malimi pre- | sledki sedem let. Strokovnjaki so bili spočetka mnenja, da bo po izčrpanju rezerv i ogromni plamen polagoma popustil in da j bo izvor usahnil. Ko pa bruhanje plina ni prenehalo nit; po več letih, so šele spoznali, kakšne ogromne rezerve energije se skrivajo v globini in kakšne koristi bi lahko prinašal ta plin, če bi uspelo ugasitl ogenj in zajeti izvor. Zato so pričeli z obsežnimi deli za ugasitev plamena, kar je leta 1940 tudi uspelo. N; pa uspelo zajetje izvora in še danes uhaja iz velikega žrela z neukročeno si'o dnevno po 1 milijon kubičnih metrov dragocenega plina, ne da bi uspelo ta dragoceni plin izkoristiti. Plin še danes bruha na površino s prvotno silo in s takim šumenjem in ro-ootu. da se g'edalci v bližin; žrela, tudi če vpijejo, ne morejo sporazumeti. Ponovno so že skušali spraviti uhajajoči plin v cevi in zapreti izvor, toda čim je to uspelo, je na kakem drugem mestu nastalo novo žrelo, oddaljeno tudi več sto metrov od prvotnega. V zadnjem času so del uha-jajočega pina vendar zajeli in ga sedaj odvajajo po ceveh, kar pa povzroča še vedno precejšnje težkeče. kajti če skušajo tehniki tok plina ukrotiti, tedai popusti pritisk in plin s; poišče drug izhod.
Čeprav uhaja še danes brez koristi na dan okrog 1 milijon kubičnih metrov dragocenega plina (na leto torej več kakor ena tretjina milijarde kubičnih metrov), vendar je ta količina še razmeroma majhna v primeri z rezervami p"ina, k; jih cenijo strokovnjaki na skoro 630 milijard kubičnih metrov. Celotno področje, kjer so doslej ugotovljena podzemeljska ležišča plina, obsega samo na Sedmograškem 515 kvadr. ki ometrov. Ta zemljiški plin Je verjetno nastal v zvezi z razpadanjem predootoppih živih bitij na nekdanjem morskem dnu, kakor so slične okoliščine drugje povzročile nastanek mineralnega olja. Prednost rumunskega zemeljskega p'ina .ie v tem. da vsebuje ta plin skoro čisti metan s kurilno vrednostjo približno 8000 kalorij (to je več, kakor znaša kurilna vrednost običajnega premogovnega plina) in da prihaja ta plin na površino pod takim pritiskom, da se lahko iz sonde neposredno dovaja preko cevovodov tudi do oddajenih potrošniških središč. Na obširnem sedmograškem področju so na-vrtali že številne sonde, ki se dobro izkoriščajo.
Sonde se vrtajo na podoben način kakor sonde za nafto. Pri tem delu pa je potrebno mnogo več opreznosti ker se mora v trenutku, ko se sonda navrta in ko plin izbruhne z vel;ko silo na površino, ukrotiti eruptivna sila pl"'na. s'cer vrže pritisk vs? naprave in cevi v zrak. Cev, ki se gradi v globino, mera biti skozi napolnjena z vedo, tako da teža vode odtehta pritisk
plina. V mnogih primerih je treba vodo Se »obtežiti« s fino zmleto ilovico, v težjih, primerih celo še s težjim materialom, kakor n. pr. zmleto železno rudo. S tem se doseže povečanje pritiska vodnega stebra za 50% in še več. Ko so položene cevi v vsej globini sonde, postavijo na vrhu dobro zasidrano aparaturo z ventili ter po-lože potrebne cevi za odvajanje plina. Vrtalni stolp nato odstranijo in ostane le majhna hišica z aparati za reguliranje pritiska. Odslej je le še odpirati in zapirati ventile po potrošnji plina, tako da dobe vsi odjemalci pl'na, oddaljeni mnogo kilometrov od izvora, plin s predpisanim pritiskom. Narava tako sproti dobavlja pl'a obenem s potrebnim pritiskom za odvajanje plina do potrošnikov. Tudi zamudno in drago rafiniranje pl-na ni potrebno«.
Z Izkoriščanjem izvorov zemeljskega plina ima Rumunija na razpolago dragocea in izredno cenen izvor energije, ki se lahko po potrebi uporablja za proizvodnjo toplote ali preko električne centrale za proizvodnjo luči. Res so stroški za ureditev posamezne sonde znatn\ enako tudi stroški za gradnjo cevovodov in plinske napeljave. Cim pa je sonda v obratu, so obratni stroški minimalni, ker je na izvoru samem pot.e"jen le en sam človek, ki regulira prt;sk in ki pogosto nadzira tudi po več sond, ki leže bl:zu. Tako je razumljivo, da je prodajna cena za plin izredno nizka. Spričo te n:zke cene prebivalstvo v sedmo-graških mestih, priključenih na plinsko omrežje, tudi mnogo ne štedi plin, naj si bo pri kurjavi ali pa pri razsvetljavi. Pogosto se dogaja, da plinskih luči sploh ne ugašujejo.
Prvi izvori zemekskega plina so bili na sedmograškem ugotovljeni že leta 1908., ko je madžarski geološki institut iskal le-ž šča kalijeve soli. T.k pred izbruhom prve svetovne vojne so ameriški strokovnjaki ocenili ležišča plina na 72 milijard kub. metrov, toda kmalu se je izkazalo, da so sedmogralka ležišča plina še neprimerno izdatnejša nego ameriška. Danes cenijo rezerve zemeljskega plina na Sedmograškem na 600 milijard kub. m. Od teh rezerv odpade pretežni del na rumunsko področje, manjši del pa na področje, ki sedaj pripada Madžarski. Kaj pomeni za Rumumjo rezerva 600 milijard kub. metrov plina, spoznamo, če upoštevamo, da rumunska potrošnja zemeljskega pl na, navzlic naglemu razvoju, še ni dosegla pol milijarda kub. metrov na leto (leta 1941 je znašala 362 miTjonov kub. m) in da celotna potrošnja, odkar se izkorišča zemeljski plin, še ni dosegla 6 milijard kub. m- čeprav je potrošnja znatna v primeri z drugim državam, je leta 1941 šele dosegla ono količino, ki vsako leto brez koristi uhaja v zrak iz žrela pri Medijašu- Pri tem je tre"oa upoštevati, da vsebuje 1000 kub. m. zemeljskega plina toliko energije, kakor ena tona nafte. Tako pomagajo izvori zemeljskega plina Rumuniji, da štedi z mineralnim oljem, ki ga lahko izvaža v inozemstvo. Obenem omogoča zemeljski plin tudi šted-njo s premogom in lesom v industriji in v gospodinjstvu. Do polnega izraza bodo prišle te koristi, ko bodo zgradili nadaljnje cevovode za oskrbo mest in industrijskih središč z zemeljskem plinom in zlasti ko bo dograjen cevovod iz Sedmograške do Bukarešte, kjer računajo, da bo mogoče v teku let dvigniti potrošnjo na eno milijardo kub°čnih metrov.
S tem pa še ne bodo izčrpane vse možnosti, ki jih nudijo ležišča zemeljskega plina. Ta plin ni primeren samo za pridobivanje toplotne energije, temveč se da tudi še bolj koristno uporabljati kot surovina v kem čni industriji. Kemiki gledajo s težkim srcem, kako se dragoceni zeme'jskl plin dovaja z namenom, da zgori. Zaenkrat uporabljajo zemeljski plin v kemični industriji predvsem za izdelovanje saj, ki so potrebne v industriji barv in v proizvodnji gumija. Rumunija je pričela saje tudi že izvažati. Pričeli so tudi izkoriščati zemeljski plin za pridobivanje folmaldehi-da, osnovne surovine za izdelovanje plastičnih mas in umetnih smol. Plin bodo uporabljali tudi kot sredstvo za kemično redukcijo v plavžih, kar bo omogočilo prihranek keksa. Lahko pa se uporablja še na pridobivanje vodika, ki je potreben za hidriranje premoga (izdelovanje umetnega benena), za sintezo meflnega alkohola in v zvezi z dušikom za pridobivanje amo-njaka in dušikovih gnojil. Danes ne more biti več dvoma, da bo odkritje ogromnih lež šč zemeljskega plina v Rumuniji ustvarilo novo razdobje v razvoju rumunske kemične industrije.
Blagovni promet priključenih ozemelj z inozemstvom
Uradni list »Gazzetta Ufficiale« je objavil Kr. ukaz z dne 19. aprila t. 1. štev. 340.. ki se tiče blagovnega prometa priključenih bivših jugoslovanskih ozemelj z inozemstvom. Za uvoz blaga iz inozemstva v bivša jugoslovanska ozemlja, priključena Italiji, in za izvoz blaga s teh ozemelj je potrebna dovolitev. Dovolitve izdajajo Visoki komisar v Ljubljani, Guverner Dal-mazije in prefekt Fiume po predhodni po-oblastvitvi ministrstva za izmenjavo in valute, ki je lahko tudi snlošna. Izvoznik blaga, ki se zvozi iz tega ozernja, mora zavodu »Istituto Nazionale per gli Scambi con l'Estero« odstopiti plačilna sredstva, ki jih dobi iz inozemstva za izvoženo blago. Odstopanje se vrši preko zavoda Ban-ca d'Italia ali preko pooblaščene banke. Monopol trgovanja z tujimi plačilnimi sredstvi na priključenih ozemljih se pridržuje zavodu »Istituto Nazionale per gli Scambi con lEstero«. Za račun tega zavoda lahko vse posle z zunanjimi plačilnimi sredstvi izvršijo »Banca d'Ita!fa« ali katera druga banka, ki jo v to pooblasti ministrstvo za izmenjavo in valuto. Razveljavljajo se vse določbe, ki bi nasprotovale temu ukazu, ki je stopil v veljavo deseti dan do objavi.
Gospodarske vesti
«= Iz zadružnega registra. Pri Lesni zadrugi v Begunjah pri Cerknici je bil Izbrisan član upravnega odbora Franc Tur-šič. vpisan pa č'an upravnega odbora Janez Meden iz Kožljeka. — Pri Okrajni posojilnici v Mokronogu sta bila izbrisana dosedanja člana upravnega odbora Ivan LindiC in Anton Strupec, vpisana pa sta
bila Vinko Kos posestnik, in Jože Hrova-tič, poštni uslužbenec. — Pri Posojilnici, zadrug; z o. j. v Ribnici na Dolenjskem, je bil izbrisan član upravnega odbora Anton Joras, vpisan pa Janko Trošt. ravnatelj meščanske šole. — Pri Hranilnici in posojilnici v Št. Petru pri Novem mestu je bil izbrisan član upravnega odbora Franc Vovko. vpisan pa Franc Pahulja, župnik v Št. Petru.
= Omejitev potrošnje papirja za zavijanje v Nemčiji. Nemški državni pooblaščenec za ovojni material je *zdal predpise glede štednje z ovojnim papirjem, ki bodo stopile v veljavo 1. junija. Pri oddaji j blaga potrošnikom se smejo v nov papir ali v novo lepenko zaviti le naslednji predmeti: živila, če je to nujno potrebno zaradi prenosa in iz zdravstvenih razlogov, oblačila za dojenčke, tekstilno blago v svetlih barvah, belo perilo, zdravja, droge, barve, kemikalije, desinfekci.iska sredstva, sredstva za pokončevanje škodljivcev, ortopedski in zdravniški material ter kirurški instrumenti. kol;kor je to potrebno iz zdravstvenih razlogov. V nov papir se sme zavijati tudi blago, ki se po pošti pošilja. Ostalo blago se sme zavijati samo v že rabljen papir. Blago v originalnih zavojih se ne sme še posebej zavijati.
»Jutrovi« oglasi so Vasi najboljši nakupovale! in prodajalci!
KULTURNI PREGLED
Premiera ^Jurijeve hčere44
V sredo je moglo premiersko občinstvo, pomnožene z mnogimi, ki jih je zvabila že na premiero novost dela. spoznati Ga-briela D'Annunzia vrhunsko dramatsko pesnitev »Jorijeva hči«. Predstavi, ki jo je Drama pripravljala dalje časa in glede na njeno težavno snov s posebno skrbjo, je prisostvoval Visoki komisar Eksc. Gra-zioli z gospo soprogo. Prisotni so bili tudi nekateri drugi odličniki Tako smo opazili ravnatelja Zavoda za italijansko kulturo prof. Calvija, navzoč je bil pesnik dr. Alojzij Gradnik, ki je dal D Annunzievi mojstrovini pesniško močno slovensko obliko. Gleda.išče je bilo polno občinstva, ki se je med predstavo trudilo, da bi ujelo njeno subtilno. preko konkretnega tragičnega dogajanja v višino pesniške lepote kipečo vsebino.
Milan Skrbinšek, ki je zrežiral to nevsakdanje zahtevno delo. je izvršil z njim eno svojih največjih stvaritev v dolgoletni režiserski praksi. Ne samo da sodeluje veliko število oseb: najtežji problemi so bili v izgrajevanju učinkovitih množestve-nih prizorov v skladnem uravnovešanju stilno tako različnih dramatskih sestavin, ki gredo od močnih dramatičnih mest k nastopom moderniziranega tragedij skega zbora, od primitivnih, folklorno živih izrazov ljudskega mišljenja in čutenja k tankim lepotam liričnih podob. Neposredno po predstavi moram mirne vesti zapisati pavšalni vtisk, da je predstava »Jorijeve hčere« najboljša letošnja vprizoritev naše Di arne. Pri tem mislim predvsem na njena izrazito scenična in igralska sredstva, četudi zahteva njih polni učinek neko poetično sprejemljivost, kakor ni dana vsakomur, vsekako pa gledalčevo dejavnejše sodelovanje z odrom, nego je treba pri veliki večini navadnega repertoarja. Zlasti tretje dejanje je pokazalo z nepozabnimi prizori misterijsko-tragični značaj tega pesniškega pastorala.
Izmed sodelujočih naj bodo posebej omenjene za sedaj le nekatere vloge: Predvsem iz globokega zajeta in doživljena vloga naslovne junakinje, Mile di Codra, ki je z njo ga. Milena Boltar-Ukmarjeva prekosila vse svoje dosedanje odrske like. Med nadaljnje posebno uspele vloge je treba šteti in s hvaležnostjo sprejeti Marije Vere Camdio della Leonesa, Ivana Levarja Lazarja di Roio in težavnega Aligia, ki ga je igral Vladimir Skrbinšek.
D'Anminzijeva »Jorijeva hčd«, eno najznačilnejših del italijanske dramatike, stvaritev, ki je polna mističnega plemenskega duha in bleščeča tako v svoji ele-mentarnosti kakor v tenkočutni pesniški dognanosti, je dosegla na slovenskem odru dostojno vprizoritev. Občinstvo je živahno pozdravljalo vodilne igralke in igralce, izza kulis so jim prinašali šopke, v vsem je bilo čutiti ozračje pravega umetniškega ve-čera, četudi brez širokih odmevov in galerijske popularnosti. O tragediji in nje slovenski podobi pa jutri kaj več.
©bisk pri MafaSdi Favero
Po velikem uspehu, ki ga je dosegla t naši Operi kot Mirni v »La Boh&me« prf-
madona italijanskih opernih gledališč ga.
Mafalda Favero, je moglo gledališke kroniste zanimati, kako se je ugledna umetnica vživela v ozračje našega odra in kaj je občutila v prvem stiku z našim občinstvom.
Umetnica se je nastanila v »Unionu«. Po slučajnem srečanju pri vratarjev! loži nas je povedla v svoj appartement, kjer so sveži šopki rož pričali o njenem včerajšnjem uspehu. Hotelsko okolje, a z lahn^ni retušami ženskega okusa, ki ga čutimo ▼ vseh obdajaj očih nas drobnarijah, neizogibnih tudi na kratkotrajni postaji zmagovite umetniške poti. Knjiga na mizi, pravkar dospela pisma in brzojavke, prisotnost umetničine spremljevalke, ki je T razgovoru obujala sveže spomine na stike z nekaterimi hrvatskimi umetnicami — vse to se nekako uravnoveša v prvih hipih osebne seznanitve z znamenito pevko. Sedela je pred nami sveža, nasmehljana, preprosta v svojem človeškem zadržanju — umetnica, ki je vajena sveta in tako bogata v svojih življenjskih spoznavah in izkušnjah. da ji v takih trenutkih ni treba isOcati efektov. Učinkuje s svojim šarmom in z neprisiljeno prijaznostjo.
Najprej je nanesla beseda na njene vtisk e v ljubljanski operi. Rekla je, da so ti vtiski imenitni. Predstava, v katero se je včlenila, je bila v vsakem oziru na ravni, kjer nič ne moti umetniškega vživetja. Celotna režiserska zasnova opere je teka, da jo je — čeprav je vajena tolikih drugih odrov in dasi ne poje v istem jeziku — takoj obvladala. V nji se čuti pravo ozračje francoskih bohemskih krogov. Sorazmerno majhen obseg odra in gledališča daje predstavam neko intimnost in večjo strnjenost. O ljubljanskih pevcih in pevkah sodi. da pojo s temperamentom. O svojem partnerju Lipuščku je dejala, da je bil »carino«, posebej je omenila tudi Heybalove Muset-to. O občinstvu sodi, da je zelo muzikalno in dojemljivo za gledališke učinke. Sprejem, ki ga je bila deležna v ljubljanski Operi, jo je navdušil.
Gospa Favero ne pripoveduje mnogo ne o svoji umetniški preteklosti in ne o bodočnosti. Povedala je, da so njene najljubše vloge Violetta, Butterfly in Thais. Kaj namerava v bližnji bodočnosti?
— Umetnik živi iz dneva v dan — je re-k'a. — Nimam nobenih načrtov, nadaljevala bom svoje delo, kakor bo naneslo.
To so bila že konvencionalna in v nekem smislu zaupljiva vprašanja. Poglaviten je bil tisti topli ton simpatije in razumevanja, ki ga je pokazala umetnica do našega gledališča in našega mesta, in prav te?a smo hoteli obenem z njenimi odrskimi uspehi vpisati v kroniko teh umetniško živahnih dni v Ljubljani.
Umetnostna gisadriennale v Rimu
Kakor navaja v svojem obsežnem poročilu v »Corriere della Sera« pisatelj in kritik Emilio Cecchi, ne zaostaja letošnja »Quadrienna'e d'Arte«, ki So jo te dn; odprli v Rimu, za svojimi predhodnicami, čeprav so vojne razmere prinesle mnoge in zamotane organizacijske težkoče. Ta vse-italijanska razstava upodabljajoče umetnosti je po sodbi navedenega kritika »čudovito pričevanje o vedrini in možati skrbi za tiste duhovne vrednote, ki so sftrodne najvišjim civilizacijskim in vojaškim vrednotam in ki se odražajo v umetnostnih stvaritvah.
Na tej razstavi niso siicer zastopana nekatera slavna imena: Carrž, Carena, Sof-
•	Smrt viteza železnega križa. Smrt Je dohitela nsdporočnika pri štabu lovskega krdela Helmuta Meckla, odlikovanega z viteškim križcem železnega križa.
*	Nov španski poslanik za Finsko. Iz Madridia poročajo, da je bil imenovan za novega španskega poslanika pri finski vladi Pedro de Prats.
•	Italijanske žene v vojni proizvodnji. Iz Rima poročajo, da je danes zaposlenih v inlustriji, trgovini in kmetijstvu za vojne dlje 7.5 milijonov ženskih moči. Z drugimi besedami zaposluje celokupno italijanska proizvodnja 55% vsega italijanskega ženstva.
*	Ustavljen francoski list v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada ustavila nadaljnje izhajanje lista »Jcumal d' Orient«. Vzrok ustavitve ni znan.
♦	Mednarodna konferenca za pobijanje jetike zaključena. V Budimpešti se je te dni zaključila konferenca za pobijanje jetike. Konference so se udeležili zastopniki 11 evropskih držav, ki so sklenili, da bo v njihovih dežele h ojačena posebna borba proti tuberkulozi na deželi.
*	Prebivalstvo Rima. Centralni statistični urad italijanske vlade poroča, da je šlelo prebivalstvo Rima proti koncu meseca, aprila 1,487.921 oseb.
*	Sprejem vojakov z reškega bojišča v Foggiji. Te dni se je vrnilo z ruskega bojišča v Foggijo 480 italijanskih vojakov z vzhodnega bojišča. Sprejeli so jih predstavniki lokalnih oblasti s Prefek.tom na čelu ter jih povabili v Dom bojevnikov, kjer so članice ženskega fašija priredile za povratnike primeren obed.
•	Zaključek šolskega leta na umetnostnih zavodih. Iz Rima poročajo, da bo prihodnje dni izšel dekret o zaključku šolskega leta na šolekih zavodih, v katerih se šolajo umetniški naraščajniki. Šolsko leto na teh institutih bo končano mod 20. in 25. majem.
♦	Hči tenorista Schipe nevarno zbolela. Pred dnevi je pel znani tenorist Ti:o Schipa v madridskem gledališču »Calderon« v operi »Werther«. Kratko pred začetkom predstave je prejel iz Italije brzojavko s sporočilom, da je njegova hči težko zbolela. Navzlic žalostni vesti je dosegel pri predstavi velik uspeh, dan pozneje pe- so je z letalom odpeljal v Italijo. Zdravniki upajo, da bodo Schipi ohranili hčerko pri življenju.
4bal f
V Zagorju ob Savi je po daljšem bole-hanju umrl upokojeni ravnatelj ondotnega rudniškega konzuma g. Melhior č o b a 1. Ugledni pokojnik je bil dobro znan tudi v širši slovenski javnosti, saj sa je svoj čas ' živahno udeleževal javnega življenja V širokem krogu prijateljev in rudarjev je uži- i val neomejeno spoštovanje. Na zadnji pori so ga spremili v ponedeljek ob 17. uri.
Melhior ©obal je b i prvi predsednik Delavske zbornice v Ljubljani, predhodnice sedanje Pokrajinske delavske zveze. Rodil se je pred 80 leti v Savinjski dolini in se je izprva posvetil predilniški stroki, toda organizatorična žilica mu ni dala počivati, zato se je že pred 50 leti goreče posvetil povsem strokovnemu gibanju slovenskih rudarjev v zagorskem revirju. Tu je piav uspešno in skoraj do zadnjega deloval v vseh ondotnih delavskih društvih. Bil je več desetletij vodja konsumnega društva v Zagorju ln je v zadružnem oziru mnogo pripomogel do zelo ugodnega razvoja te koristne delavska ustanove. Kot dober govornik se je neprestano trudil za pridobitev delavskih pravic v občini in v javnem življenju sploh. Ker je dosledno zastopal upravičene zahteve teh najtežjih robo-tarjev, je naravno, da je imel velik ugled in vpliv med endotnim delavstvom, ki ga je spričo njegove poštenosti nad vse cenilo in ponovno postavljalo na razna odgovorna mesta.
Pokojnik je bil prvobortelj delavskega gibanja v Sloveniji in kot tak daleč okrog dobro znan. V socialnem pogledu je zelo mnogo pripomogel rudarjem do zboljšanja njihovega gmotnega stanja, zato bodo svojega zvestega, nad pol stoletja vztrajnega voditelja gotovo vsi ohran li v trajnem in hvaležnem spominu.
fici, Oppo, Ferrazzi, Marsini, Romanelli, Messina. Njih delo bi gotovo okrasilo razstavo, vendar bi ne moglo bstveno spremeniti značaja in vrednosti te manifesta-tije italijanske umetnosti v četrtem letu druge svetovne vojne. Na razstavi je posebno opazna udeležba mladih, a že priznanih umetnikov, o katerih sedi Cecchi, da s« se osvobodili ostankov svoje »eksperimentalne krize«. To pot je posebno občutiti neko sveže umetniško ozračje, v katerem so se zmanjšali programatrki in pole- j mičhi elementi. Mada umetnost se pose- j bno posveča tonskemu iskanju. Med imeni, j ki jih zlasti naglasa kritik milanske.*« lista •in označuje njih dela. so kpar Manzu, slikarji Conti, Vagnati, Rraneacci«, dalje Guidi. D« Pisis, Broel.io, Paulucci. Bertoe-chi in drugi — imena, ki so trdno vpisana v kroniko italijanske umetnostne sodobnosti in ki vzbujajo pozornost z zrelimi in značilnimi deli.
IZ LJUBLJANE
Preskrba z drvint
Čeprav so bile celoletno nakaznice za
kuriv© izdane že meseca aprila, je odjem drv v mestnih skladiščih tako minimalen, da je morala mestna občina ustaviti dovoz drv in so bili transporti določeni za druga mesta. Za kritje določene kvote ja potrs-bno, da se prevzame in razdeli vsak dan povprečno 20 vagonov drv. ker pa je bil vsled s.abega odjema dovoz za nedoločeno dobo ustavljen, preti opasnost, da se v jesenskih mesecih ne bodo mogla zakasnelim strankam dobaviti drva in vnovčiti celotne nakaznice. V interesu redne preskrbe domačinstev opozarjamo, naj si obrati in gospodinjstva že sedaj preskrbijo celotne nakazane množine drv. ker sicer mestni preskrbovalni urad ne more jamčiti, da bo v jesenskih mesecih mogel dobaviti vsem potrošnikom potrebne količine drv. Zato je nujno priporočljivo, da vsakdo izkoristi sedanje suho vreme in vkleti celoletno količino drv. ki mu po nakaznici pripada
*
u— N°v grob. V civilni bolnišnici San-
sepolero je preminil dolgoletni mestni delavec g. Anton 6urk iz Ljubljane. Za njim žalujejo ženi., citroci in drugo sorodstvo. Truplo je bflo pokopano na tamošnjem pokopališču. Bodi pokojniku lahka zemlja! Hudo pijzadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Krasen pomladni daa je bil včeraj. 2e navsezgodaj zjutraj je sonc« pošiljalo svoje žarke na pokrajino. Nebo je bilo skoraj ves den brez oblačka. Za delovne ljudi, ki imajo opravka na prostem, je biio ideaino vreme, kopalci pa. so se nekoliko pritoževali nai vetrom. V sredo popoldne in proti večeru je kazalo, da se bo vreme spremenilo. Nebo se je močno poobiačiio, toda pozno zvečer je bilo spet jasno. Najvišja dnevni temperatura v sredo je bila nekoliko nižja kakor prejšnji dan, in sicer 22.2 stop. C. Minimalna temperatura v četrtek zjutraj pa se je spet dvignila na nedeljsko višino 8 stop. C. Barometer se je dvignil in kaže 770 mm.
u— Ljubitelj planin Edo Deržaj, ki je med našo kulturno javnostjo že dobro znan kot pisatelj in slik.r, je v zgornjih prostorih Obcrsnelcve galerije na Cesti Arielle Rea, postavil na ogled. 49 najnovejših akvarelov in olj. Od teh je 28 gorskih motivov. Deržajeva razstava t© odprta samo do dne 30. t. m.
u— češnje bodo letos pač nekoliko prej dozorele kakor druga leta. Ugodno vreme ho k temu pripomoglo. Vse kažs, da bomo češenj imel' letos več kakor drugega sadja, čeprav tudi nekatere hruške, marelice in breskve ne obetajo slabo. Sadjarjem delajo vsako loto mnogo preglavic kosi, škorci in vrabci, ki ne puste pri miru dozoreva-ječih češenj. V »Sadjarju in vrtnarju« pa čtamo, da puste ptice pri miru češnje, ki nimajo rdeče, marveč belo barvo. Menda mislijoj da še niso zrel«, ker niso rdeče. Le škoda, da imamo tako malo sort bei;h češenj; vendar, nekaj jih je le. Komur delajo ptiči vsako leto veliko škodo na češnjah, naj jih preeepi z belim'.
u— Priprava za malo maturo — Novi (Turjaški) trg 5. Posebej ponavljamo z dijaki 3. in 4. razredov gimnazij in meščanskih šol snov iz matematike, italijanščine in slevenščin« — dopoldne in popoldne. Honorar za 1 uro le okoli 2 liri. Nudimo dijakom in privatistom tudi po. moč v vseh predmetih. Prijave dnevno oo 8.—12 in od 14.—18.: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Po naših vrtovih in zelnikih pevzro-ča vsako leto največ škode zalega glogo-vega bel na. V vojnem času je zlasti treba paz'ti, da kelikar mogoče prepiečimo škodo na naših vrtov!h, njivah in poljih.
V	sadjarskem glasilu čitamo, da glogov belin ne cdloži zalege na zelje, ako posadimo po zelniku parad žaike. Tudi odrezane za-listnike in poganjke polagamo med zeln* rastline. Enak uspeh dosežemo, če pose-jemo po zelniku na redko konopljo. Mcčnl duh paradižnikov ali konoplje premoti samice, da ne najdejo kapusnie in ne odle-žejo nanje ja:'čee.
u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v knjigami Tiskovne zadruge, šelenburgo-va ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navolil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika.. Mehanično-suge-stivna metoda.
u— Dijaki-nje S. in 4. razr. gimnazije ter 4 razr. meščanske šole, prijavite se za posebne inštrukcije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šelsh in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prijave dnevno d op. od 9. do 12., pop. cd 4. do 6.: Specialne stre kov-r.e inštrukcije za gimnazije in meščanske šole, Mussolinijev (Kongresni) trg 2, II. nadstr. Središče mesta!
u— Mlad« seno je škodljivo. Iz prakse vemo, pravi »Kmetovalec«, da j« mlado in še ne popolnoma osupne seno škodljivo za zdravje nsših domačih žival', ker povzroča greznico, k61iko :n zvrženje p'oda. Vzroki obolenja po uživanju mladega sena šo-niso popolnoma preiskan5. Domnevamo pa zato, ker mlado seno vsebuje še 15 do 20 odstrtkov vode, ki jo polagoma izhlapeva.
V	tem času se v senu odigravajo razn! kemijski procesi, ki škodljivo vpliva o na živalski organ zem. Prcdtfkti teh kemičnih procesov so razna eterična olja, k< škodujejo živalskemu telesu, dalje razna hlapi-la. kvasne in saprofitne glive, pa tudi en-zimi, ki skupno ali posdino škodlj vo delujejo. Ker teh procesov ne moremo preprečit', Je priporočljive, da se polaganje sev odloži približno za tri messce pt> košnji. čc pa smo pr moranl uporabiti mlade seno za prehrano, ga pomeša^mo s starim Senom, da amanišamo njegovo škodi ivost.
u— Nesreče. V sredo so v ljubljansko bolnišnico sprejeli pet ponesrečencev. S poškodbami ra glavi ss pripeljali v bolnišnico 31etnega sinčka posestnika iz Lanišča, hi ga je podrl vol. S srpom se je urezal v levico 151etni dijak Milan Pajek iz Ljubljane. 651etna mestna uboga Marija S* jbi-eova iz Ljubljane j« poškodovana na gl«vi. Po stopnicah je padel in si zlomil d-snieo 731ctni mestni ubogi Mihael černe iz Ljubljane. Desno nogo si je pcGkodov:! pri padcu lOletni sin zidarja Miha Krušlč iz Ljubljane.
Spodnja štajerska
V šent Lenartu v Slovenskih goricah je bilo sklioano veliko zborovanje, na katerem j« govoril tudi okrožni vodja Bauer iz Ptuja. Izročil j« £cntlcnartck«mu županu Hirschmannu, drugemu v ptujskem okrožju imen ovalno lisJna uradnega župana Po zboru ja bila v okrašene.n otroškem vrtcu materinska proslava. Po nagovoru krajevnega vodjo je okrožni načelnik izročil trem materam častne križne, nato pa recitiral pesem Adafa Hitlerja, ki jo je napisal na čast svoji materi.
Novi grobovi. V Mariboru je umrl 62-letni go j. Iničar »n hoLefir MakiCmiljaa Plave. Zapustil je vdovo go. Milo in več otrok. Pokopali so ga v četrtek popoldne. Družina Neuhold v Slovenski Bistrici J« izgubila hčerkico Inge. Vpepolili so jo v sredo popoldne v Gradcu. V Ptuju so umrli: 641etni Janez Benedikt, v Bulini 63-letni Tomaž Horvat in 83-etnl Jansz Lenart, na Ptujski gori 75ietni Janez Pislaii in pri Sv. Tomažu 27!etni Konrad Leskovar.
Ob Kubanu je padel planinski narednik Albert Ricdenauer, čigar družina, živi na Spodnjem Štajerskem. Zapustil ja vdovo in več otrok.
Pehorsko kmeti jsiro zborovanje je bilo sklicano v šcio na Pohor„u. župan Janez Bergauer je govoril o potrebi javnih kmečkih razgovorov, krajevni kmetijski vodja Pregl j« razlagal naredbe o kmetijstvu, občinski tsjnik Mehovvschek o gospcdaistvu in prehrani, šolski upravitelj Wi helm Post pa o izkoriščanju zemlje in o šolskih zadevah.
Večer komorne glasbe v Trbovljah je
priredila ondotna okrožna glasbena šola. Nastopili so: Filip Križnik na klavirju, Jožef Suša s klarinetom in pevka Elza Steklova, Ludvik Marin se j« predstavil s citrami, Ruiolf Pilih pa s harmoniko. Viljem Kovač je nastopil s kitaro Iz Celovca sta bili v gostih pevka Marija Tutta in klaviristka prof. Mira Bethanova. Fric Rus je nastopil z violino ob spremstvu Filipa Križnika, Jožef Brun pa s fagotom. PrLe-ditev je vodil ravnatelj Konrad Stekl.
Na zborovanju nemškega Rdečega križa v Celju ja prvič nastopil novi iMdomsstni okrožni vodja dr. Hermann Zischek. Predaval je o ženski pomožni službi, o reševalni službi med civilnim prebivalstvom in a izgraanji reševalnih poslaj v okviru nemškega Rdečega križa.
»Refa« je okrajšava za »Reichssusschuss fiir Arbeitsttudien«. Ta ustanova skrbi za vzgojo v rasnih poklicih in navaja delavce in obrtnike, da znajo čim bolj izkoristiti svoje sposobnosti in da pri tem čim bolj štedijo z materialom. Zlaj bodo tudi na Spodnjem Štajerskem prirejeni taki poučni tečaji, a čemer bodo posamezna podjetja pravočasno obveščena.
Zbirka odpadkov in ostankov bo trajala j na. vsem Spodnjem štajerskem od 23. maja do 12. Junija. Gospodinjam je naijočeno, naj ponovno natančno pregledajo zaloge in naj o Ida jo. kolikor pač morejo pogrešiti, stare obleke, obrabljeno pori o, stare čevlje, tkanine in razne cunje. Pri vsaki javni skupini bo urejena zbiralnica, kamor bo treba oddati staro blago. Mariborski dnevnik končuje poziv z besedami: j Smo v četrtem letu vojne in gre za to, da vsak posamezni!: spozna neizprosno zapoved časa in prispeva svoj delež h končni zmagi.«
Med odbijač« vagonov j« prišel 261etni železničar Mirko Mlakar iz Studencev. Ima zdrobljeno reko in dmge poškodbe. Osemletni Anton Pesek iz P.epole se je pri igra nevarno ranil na desnici. B21etni Anton Riedl s Pobrežja si je zlomil nogo pod vozom. Ranjenci leže v mariborski bolnišnici.
Iz MrvaSske
Amnestija dr. Marijana Mašere. Z zadnjo amnestijo Pcglavnika je bil oproščen i vsake kazni tudi znani policijski komisar pri zagrebški policiji dr. Marjan Maše r a, ! primorski rojak, ki ima rodbino v Ljublja-j ni. 1. decembra 1941 je bil obsojen po § 1. zakona o obrambi hrvatskega naroda in države (veleizdaja) na deset let težke ječe in na trajno izgubo častnih pravic. Kazen je delema izvrševal v kaznilnici v Lepo-glavi. Za Veliko noč se Je v Zagrebu poročil z gdč. Miro Posavčevo, članico Hrvatskega državnega gledališča. Našemu rojaku želimo obilo sreče v daljnjem življenju!
Rdeči križ je aprila r&zdeKl med onesposobljene borce v der.arju in obleki 605.800 kun, v prvi polovici tega meseca pa že 5J 1.350 kun.
V mestnih parkih v Zagreba bodo letos
kosili seno. »Nova Hrvatska« poroča, da v parkih in nasadih trave ne bodo sproti kosili, ampak šele tedaj, ko bo zrela. Letos je v zagrebških parkih zasajenega, mnogo manj cvetja kakor druga leta, ker primanjkuje delovnih moči.
Pogrešana. Zagrebška policija je dobila prijavo, da pogrešajo 151etno učenko Mir-jano Puksovo in llletnega sina trgovca Miljutina Smilj. niča, ki sta neznano kam izginila.
ie srbije
Nov načelnik za srednje šole. Predsednik vlade je na predlog ministra pr o svate pestavil za načelnika za srednje šo>. v ministrstvu prosvete Momčla Daničiča, ravnatelja druge moške gimnazije v Beogradu.
Nov okrožni načelnik v KTuševcu. Za
okrožnega načeln ka v Kruševcu je imenovan Dušan Markovič, advokat lz Beograda, rezervni kapetan tretjega bataljona srbskega dobra vol jskega cdreda.
Nova uredba • zbornicah. Min'strski svet je predpisal uredbo, pj kateri preneha v odvetniški, zdravniški, lekarnar-o ki, dentistično.tehnični, inženjerski in v kmetijskih zbornicah pravica in dolžnost' članov odbora za volitve predsedstva in zborničn;h odborov ter do nadaljnjega preide ta pravica na predsednika vlade, ki jo vrši pa predlogih resornih ministrov. Uredba velja za Srbijo, ne pa tudi za Banat.
180 razrodov višje narodne fofe je bik doslej odprtih v zaječarskeni okrožju.
Nov© glasbena šolo v Beograda je «tvc-ril z dovoljenjem ministra prosvete Albin Fakin, dirigent velikega harmonikaškega crkestra. Poleg virline in raznih drugih glasbil se v šoli posebna pozornost posveča harmon ld. Doslej je vpisanih krog 70 gojencev in gojenk.
Nove spremembe krajevnih Imen v satu. Srbski ministrski svat je izdal uredbo, s katero m preimenujejo še sledeča mesta v Banatu: Bela srkva V Weisskirehen, V«lika Kikinda v Kikinda, Vršac v Wer«chets. Patrovgrad v Betscn-kerek. Preimeoov«vnj« eek nik Arugih mest v Banatu mmm im objav.lt
Kov« električno «catr*i« Loda zgradili v občini Rogljevo v negotiaskem ekraju. Kmetje sami »a aa sa to odločil. Material je i* zbran in v kratk«n bodo pričeli z zgradbo. Stroški eo pi vračunani ra 1,250.000 Din. To bo prva tfcčina v te* okraju, ki bo dobila električno struje.
Nove davčne ebrenvBitv« j« uvedla srbska vlada s 1. aprilom t. 1. v interesu 'z-ravnanja državnega preračuna, v praveu reorganizacij« ln učvrstiva tci..rljcv državnih financ in vzdržanja vrednosti srbske valute. V to svrha sa uvedena vejne dcklade na sladkor 20 din na kg, na vino 16 Din na 1, na vae monapolska prešinete, lzvzerr.ši petrolej pa so zvišane dezdajne monopolsk« takse povprečno za 509?. železnižka tar fa je podvojena, tako da stanejo sedaj vame karte 7 krafcno predvojno ceno. T?.rifa za blagovni promet je ostala nespremenjena.
Obvezna ode!-?*, et-rega žrleza. Slut-ber.e Novine od 28. marca t, 1. so objavile naredbo o ebvezni prijavi in oddijt starega železa Centrali za žrlrza, ki se bo uperab lo v prvi vrsti »a proizvodnja najpotrebnejšega orodja za kmetijstvo, obrt ln gospodinjstvo. Irvršitav predpisov se b3 najstrožje kontrolirala,
Kmetje sami grade £r»Io. Vas Majlovac v Ramskem okraju se ,1e ž? dolgo potegovala za šolo, vendar brez uspeha. daj so se kmetje odločili, da zgrade šolo na svoje stroške. Dne 2. aprila sa položili temeljni kamen in pričali z gradnje.
Maksi&i&ini cs!tlk
Maksimalni eenik Stev 9 ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 40C do 1 000 g 2.20 Ure; testenine lz enotne moka 3 90 lire za kg: enotna pien'čna moka 2 70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž nivadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg
2.	Jedilne olje i olivno) 14.76 lire za liter; surove maslo 28 40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir ea kg: ma»t 17 lir z? kg.
3.	K'«, 4% vinski 6 3S Ure za liter.
4.	Mleko 2 50 lire ra liter; Kendenzirano mleko v dezah po 880 g 15.90 tire za dozo, v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo
5.	Sladkor: sladkorna sipa S.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, rszžagans. franko skladišče trgovca v Ljubljani 23 G0 lire za stot; mehki roblanci fžamar.ie) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišča 40 lir za 6tdt; trda razta-ana drva 49 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4 10 lire za kg.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 21. maja, ob 15: V fasn obiskanja.
Zaključena predstava za šolska mladino. Sobota, 22. maja, cb IS 30: Veliki mož.
Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 23. maja, cb 15: Primer dr. Kir-na. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 18: Jorijeva hči. Irv*en. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 24. maja: zaprto.
Zaključena predstava za šel'ko mladino v petek 21. t. m. cb 15.: E. Gregorin: »V Času obiskanja«. Pasijanska drama v šestih slikah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Vrrdonik, Peter — Bratina, Juda — Nakrst, Magdalena — Sancinova, Jožef iz Arimateje
—	Tiran, Nikodem — Plut, Kaifa — P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Gamalicl
—	Presetnik, Joda — Gorinžck, Cadok — Lipah, Levi — Blaž. Ane s — Brezigsr, Poncij Pilat — Peček, Petronlj — Drenovec, Veronika — Simči&ova, žena -Rakarjeva Režiser: E. Gregorin, sceno, graf: inž. E. Franz. scenska glasba: prof. M. Tome. Občinstvo opozarjamo, da j« za to predstavo os ta', o še nekaj parkirnih in ložn h sedežev ter stojišč, ki s« r.a razpolago tudi ostalemu abč nstvu v petek dopoldne pri blagajni v Operi in jol ure pred pričetkom predstave, t. J. cb ; nl 3. v Drami, po cenah od 18 lir navzdol.
OPERA
Petek. 21. maja: zaprt«. Sobota. 22. maja, eb 18: Vnebovzetje B. D. M. Oratorij za soli, zber i« erkester. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 23. maja, ob IT: Tj^viata. izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 24. maja: zaprt«.
*
Opera pripravlja HugaHna S^ttnerja »Vnebovzetje B. D. II.«, eraterij, za Katerega je napisal besedilo dr. Mihael Opeka. Oratcrij obsega tri dela, za soli, erkester in Aor. Kot solisti bodo sodelovali: sopran — Heybalova, alt — Golobova, tenor — Lipušček, bariten — Dolničar in bas — Lupša. Diripent: Anton Neffat, zborovodja: Rado Sirnc niti, aranžma i a scena: R. Primožič.
Radio Ljubljana
PETEK. 21. MAJA 194S-XXI 7.30: Operna glasb«. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Pojočila v alovenščini. 12.45: Valčki. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega noveli ni« t^a Oboroženih Sil % slovenščini 13.12: Orkester vodi dirigent Nicelli. 14.00: Poročila ▼ italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra rodi dirigent D. M. Šijanee; pisana glasba 15.00 Poročita ▼ slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.05: Prcno« ie dvorane Borrommi Zavoda za romanske študije. Mozartovo glasb« vodi dirigent MoTelli. sodeluje aopraniatka Al-ba Anzellotti. 19*00: »Govorimo italijansko« — poučue prof. dr. Sttnke Lcben. lf.36: P«r«eila v slovenščini. 19.45: Pelitični kesiantar ▼ slovenščini. 20,00: Napov«d čaaa: poročila v ta-lianščini. 20.20: Radio ra družin« 20.45: S'»-fonična prireditev družb« EIAR: simfeničai koncert vodi dirigent Ifo? Markrsrieh. — V odmoru: predavanje v siovenič ni. 22.25: Koncert pianistke Marte Bizak-Valjale. 22.45: ?o-točila v italijanščini.
ŠPORT
Na polovici domačega prvenstva z žogo
V nedeljo je na vrsti VL kolo s po eno tekmo v vsaki
diviziji
Kar hitro je minilo zadnjih šest tednov — in še nekaj odmora so imeli naši no gometaši za velikonočne praznike — in že je pred nami šesta in zadnja prvenstvena nedelja v prvi polovici domačega tekmovanja za točke ob okroglem usnju. V nedeljo še d^e tekmi, pa bomo potegnili črto pod prvi del prvenstvene borbe na zelenem polju, ki je letos izredno razgibana in tod ali tam celo nekoliko preveč ognjevita. Je že tako, da športniki brez borbe nimaio pravega poleta in če take prave in res zagrizene konkurence ni, s® jo pač ustvarijo sami. Letos je ta vrsta udejstvovanja na travnikih gotovo zavzela nekoliko preveč obsega in *načilni so že samo podatki o razveljavljenju in protestih, s katerimi se je morala v tej kiatki dobi zabavati vrhovna nogometna instan ca. Toda ne glede na to se lahko pohvalimo, da brcamo pridno, nedeljo za nedeljo, želimo pa slej ko prej, da bi to brcanje ne presegalo mej dostojnosti in bi ne bilo treba samo zaradi tega skoraj na vsaki tekmi trepetati, ali se bo srečno končala ali ne.
V nedeljo gre torej spored zpet svojo pot. in sicer z naslednjima dvema tok-mama.
LjnMjana - Dopolavoro 1.1.
Prvi in zadnji, najboljši in najslabši, najstarejši in najmlajši (če hoteče), tako nekako bi jih lahko označevali nedeljska nasprotnika iz I. divizije.
Da sta dozdaj res prvi in zadnji, to ka že tablica, v kateri izkazuje Ljubljena dve dobljeni igri s štirimi točkami in pozitivnim razmerjem golov (9:4), medtem ko je Dopolavoro četrti z dvema porazoma brez točke in negativno razliko golov (2:6). Glede na ta položaj nedeljska tekmeca ne moreta neposredno škodovati drug drugemu in bo morebitna (tako je treba pisati reklame) zmaga Ljubljane samo zapečatila že sedaj obstoječe stanje, njen poraz pa v skrajnem primeru (toda ta možnost je močno teoretična) pomagal Hermesu, ki se ponaša od zadnje nedelje s pridevkom »zasledovalca« najboljšega kluba Ljubljane.
Najboljši in najslabši, kakor smo ju tudi imenovali oba partnerja nedeljskega dvoboja, o tej trditvi pa že moramo izjaviti, da seveda ni čisto točna, kajti ob žogi takih trditev ne gre razmetavati kai tako zviška. Marsikaj bi se dalo navesti iz vsega, kar smo letos videli v oben enajstoricah, v podkrepitev take definicije, toda navsezadnje nimamo nobenega jamstva, da se to razmerje čez noč ne bo obrnilo na glavo. Gotovo drži, da je Ljubljana letošnjo spomlad pokazala v nekaj prav uspelih nastopih več kakor vsi osta Ii, ki se pehajo za žogo poleg nje, m prav tako je zdaj tudi že dobro znano, da so Dopolavoristi razen silne voljt (združene z nemajhnim telesnim poudarkom) pokazali mnogo premalo tehničnega znanja, da bi mogli — takole na papirjj kakor delamo zdaj mi — postaviti nasproti belo-zelenim enakovredno sestavo. Seveda moramo tudi tukaj na dan s staro pesmijo, da je žoga pač okrogla in ji je treba zmerom prisojati vse mogoče muhavosti.
O najstarejših in najmlajših nogometaših Ljubljane tudi ne smemo govoriti kar tako na debelo. V resnici so kot Klub najstarejši Hermežani, toda Ljubljana je v bistvu naslednica slavnih nogometuih moštev Ilirije in Primerja in zato so vsaj mnogi še v njej, ki so preživeli ves križev pot od početkov slovenskega nogometa tu spadajo gotovo med najstarejše prijatelje in pripadnike te panoge v našem mestu Enako bi se dalo govoriti tudi o najmraj. ših — Dopolavoristih. Po dnevu ustanovitve in vstopu v nogometno "vezo so brez dvoma še zelo mladi, toda tudi oni se niso zbrali na travniku oni dan prvič, temveč so delovali že prej pod zastavo SK Most. Mimo tega so zadnji čas oiačid svoje vrste s številnimi "graJci iz drugih ljubljansk h enaistoric, med katerimi je tudi precej takih, ki bi 'ahko stopali tudi v klubu z znamko najstarejšega. Ta ko tudi po tej poti ne moremo čisto natančno označiti obeh nedeljskih 'landidit-tov za točke.
Sicer pa vse to niti ni potrebno, ker ss ■zdaj po dveh mesecih nepretrganih nastopov domačih enajsloric že dobro poznamo, gledalci in igralci, od Ljubljane doli do drugega najmlajšega, ki Se udejstvuje z zgodovinskim imenom 2abjaka. Zdaj res o; treba več pisati na dolgo m široko, kao tso belo.zeleni in kdo so njihovi t-kmeci ~ šestem kolu: gotovo je, da se bodo sp-
prijeli najmanj tako resno kakor so se vsi dosedanji pari in da bodo gledalci tudi to pot obilno prižli na račun. Seveda ae smemo zamolčati tihega pričakovanja, -aa bodo to zadoščenje imeli predvsem zaradi dobre igre in morda še — zaradi večjega števila zgoditkov, igra sama pa cta bo tekla brez onih neljubih prizorov, ki kvarijo vsak Se tako hvalevredni napor za izboljšanje in izpopolnitev naSega nogometnega kadra.
Druga dva nasprotnika v nedeljskem prvenstvenem kolu spadata v n. divizijo in sicer v njeno spodnjo polovico.
Vič - Žabjak
Enajstorici Viča in žabjaka sta se pridružili ljubljanski nogometni družini v zadnjih letih in seveda še nista prebrodili vseh začetniških križev in težav. V dobro jima je treba šteti, da pridno vežbata Jn kljub menjajoči se sreči in nesreči vztrajno zbirata zmerom nove mlade moči k onim nekaterim, ki so se sem in tia ie znale uveljaviti.
Po sedanjem stanju v tabeli je ljun medsebojni obračun dovolj važen, saj imata z-'aj č'sto sami v rokah svojo lastno usodo. Kdor bo zmagal v nedeljo, oo zasedel predzadnje mesto in kdor oo premagan, bo ostal zadnji. Vičani imajo ob tej priliki toliko lažje stališče, ker so po doseženih (odn. naloženih) golih nekoliko na boljšem in bi v primeru, če se jim morda posreči remis, tudi obdržali sedanje mesto v razpredelnici. Bodisi kakor koli, gotovo je, da bodo oboji zivi-hali rokave m zastavili vse sile, da st' jim posreči vsaj en usoeh v prvem delu tega tekmovanja.
O razporedu tekem in drugem pa se jutri kaj. Obe tekmi bosta na igrišču o> Dunajski cesti.
SLUŽBENE OBJAVE Iz nrada CONI-a
NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 13. Ljubljana, 19. maja.
1. — Verificirata se prvenstveni tekmi z dne 16. maja: Mladika—Korotan s 5:1 za M adiko in Hermes—Mars s 3:0 za Hermes.
2.	— Spored za prihodnje kolo dne 30.
maja: Dopolavoro t. t: Hermes in Zabjak: Mladika ter prvenstvo rezerv Dopolavoro t t.: Mladika m Zabjak: Vič.
3.	— Protestu SK Zabjaka proti verifikaciji prvenstvene tekme Korotan—Zab-jak z dne 9. maja 6:1 za K. se ugodi, ker se je ugotovilo, da je nastopil v moštvu Korotana igralec F u j a n Vinko, ki še ni bil verificiran za ta klub. Tekma se verificira z rezultatom 2:0 za Zabjak. Postopek proti SK Korotanu se s tem ukinja. Protestna taksa se knjiži v dobro Zabjaku.
4.	— Protestu SK Viča proti verifikaciji prvenstvene tekme Vič—Mladika, ki je bila odigrana dne 2. maja ter se je končala z rezultatom 4:2 za Mladiko se ne ugodi. ker je bil igralec proti čigar nastopu je bil vložen protest, pravočasno verificiran in se je ugotovilo, da sodnik ni kršil določb § 33 pravi nika o nogometnih sodnikih. Protestna taksa zapade v korist blagajne Zveze.
5.	— Kaznuje se na podlagi sodnikovega poročila igralec SK Viča Zibelnik Jože z ukorom.
6.	— Kaznuje se igralec Dopo'avora t. t. R o t h Franc po § 33 kaz. pravilnika s prepoved i o igranja za 3 tedne. Všteje se mu suspenz ter ima pravico nastopa dne 31. maja t. L
7.	— Kaznuje se igralec Dopolavora t. t. Kisel Franc z osemdnevno prepovedjo igranja. Šteje se mu suspenz ter mu je s tem kazen potekla.
8.	— Pozivata se na zasMšanje: zastopnik SK Zabjaka in g. Blatnik, dalje Pokoren Anton, vsi v ponedeljek, dne 24. maja ob 17.30 v pisarno zveze.
9.	— Seje direktorija bodo odslej vsako sredo ob 17.30.
10.	— Mladinsko tekmovanje: 23. maja: 9.15 Mars—Vič, Hermesovo igrišče; 10,15 Ljubljana—M adika in 9.15 Zabiak—Dopolavoro t. t. obe na igrišču Ljubljane. Prvenstvo rezerv dne 23. maja: ob 10. Korotan—Ljubljana, igrišče Korotana in ob 10.15: Mars—Hermes na igrišču Hermesa.
11.	— Propozicije za mladinsko m rezervno tekmovanje lahko dvignejo vsi klubi takoj v Zvezini pisarni. Opozarjajo se vsi klubi na izvršene verifikacije, ki jih je tudi dvigniti v Zvezini pisarni.
12.	— Pri Zvezi verificiran igralec ima pravico nastopa po izteku 8 dnevnega roka (rok za proteste verifikacije). S tem se spremeni sklep direktorija z dne 27. IV. pod točko 3. Igralec pa. ki je bil že prej pravilno verificiran ali celo vezan za isti klub, za katerega se glasi nova verifikacija. ima pravico takojšnjega nastopa po obnovi verifikacije.
Pošljite prijave!
Danes zaključek prijav za moško propagandno tekmovanje v atletiki
Po veličastnem zaključku iahkoatletnili tekem v okviru »Mladinskih iger« ima sedaj naša mladina še enkrat lepo priložnost, da se uveljavi na tekmovalnem igrišču. Propagandna prireditev, ki jo za nedeljo pripravlja ljubljanska lahkoatletska zveza, ponovno vabi v zbor mladino. Na Sporedu je vrsta zanimivih tekmovanj, ki po pogojih sodelovanja dajejo možnost vsem, da se lepo uveljavijo.
Za tiste, ki se zanimajo, ponavljamo, da so na sporedu nedeljskega tekmovanja naslednje discipline:
teki: 100 m, 300 m, 1000 m; skoki v daljino in višino; meta krogle (5 kg) in kopje (600 gr).
Ob vpisu morajo nečlani Zveze zaprositi za začasno izkaznico, ki stane eno liro. Na tekmah ne bodo mogli nastopiti tisti, ki so bili vpisani v zvezo že prejšnje leto. Prav tako ne tisti, ki so se uvrstili med prvo petorioo na pokrajinskem prvenstvu v teku čez drn in strn in izbirnem teku za Veliko regrado na srednje proge. Nastopili bodo torej samo »novi«, ki jih je zlasti veliko med dija štvom. Vabimo ravnatelje šol, da omogočijo in priporočijo svojim lijakom soae. lovanje.
Prijave se sprejemajo do 18. v petek oa sedežu Zveze, Bleiweisova cesta la II. nadstropje. Prijavi je treba priložiti pri-javnino v znesku ene lire, in .zjaviti, ia katero društvo ali šolo namerava prijavljeni tekmovati. Vsak atlet oo lahko tekmoval samo v eni disciplini.
Še Iz kronike zadnje nedelje
Preteklo nedeljo so imeli precej nogometnih dogodkov tudi na štajerskih in koroških terenih, med njimi tudi nekatera pomembnejše za prvenstvo.
Mariborski Rapid je igral v LipnicJ m se je morai kot eden najmočnejših udeležencev v svoji skupini zadovoljiti tamkaj s skromnim remisem 2.2. Kljub izgubi ene točke pa so Rapidovci Se zmerom na čelu svoje skupine.
Zagorska nogometna enajstcrica je gostovala v Mar-boru proti tamkajšnjim poštarjem in si zagotovila tesno, toda zasluženo zmago z 1:0. Tekmo je sodil mariborski sodnik Nemetz in je bilo na njej okrog 200 gledalcev.
Trboveljski nogometaši so Igrali istt dan v Celju proti nevo ustanovljenemu moštvu Westena iz Celja in zmagali po ogorčeni borbi s 5:4 (2-2). Trboveljčani so si tako pomagali na prvo mesto med vsemi udeleženci v tej skup.ni m bodo verjetno drugo sezono pomaknjeni v višji razred.
V	koroškem nogometnem prvenstvu sta bila zadnjo nedeljo zabeležena naslednja dva izida: LSV (Celovec)—Kranj 3:2, KAC-Rapid (Celovec)—Jesenice 1:1.
V	Mariboru so imeli oni dan tudi otvoritveno kolesarsko dirko, tn sicer na 42 km dolgi progi v okolici Maribora, na kateri je nastopilo 7 dirkačev. Najboljše mesto je zasedel znani Štajerski vozel Ivan Gregorič s časom 1:13:27, njegov brat Jože pa je bil le za pol sekunde za njim drugi.
Pred kratkim ustanovljena rokometna družina Westenove tovarne iz Celja jc v nedeljo odigrala svojo prvenstveno tekmo proti močnim Gradčanom, trenutnim štajerskim prvakom, in zmagala z 20:8. Ta lepi uspeh najmlajših celjskih športni kov je vzbudil v domačih športnih krogih veliko zadovoljstvo.
•
V	Bukarešti se je končal meddržavni teniški dvoboj med Romunijo in Slovaško z gladko zmago (5:0) domačinov.
Teniški prvaki Budimpešte so znova postali Asboth v singlih, on in dr. May« v doublih in gdčna. Popp med ženskam*
Križem sveta
Boljševizacija Anglije. Nemški listi poročajo, da v Angliji ne predvajajo samo sovjetskih vojnih filmov, ampak tudi filme iz novejšega revolucijskega časa.
železnica Kairo—Aleksandri ja za bodečo žico. »Tagespost« poreča, da je železniška proga Kairo—Aleksandrija z obeh strani zavarovana z žičnimi ovirami zaradi pogostih »nesreč«.
čudaški klubi v Ameriki
V posebnem klubu so dekleta
Nikjer na svetu niso ljudje tako navdušeni za razne klube in društva kakor v Ameriki. Tam jih je vse polno in mnogi so že po svojih imenih čudaški, čisto ameriški. Še bolj čudaški so po svojih cilj-h. V klubih pa niso organizirani samo moški. temveč tudi ženske. In ženski klubi so še posebno čudaški. Tako imajo v New Yorku »Klub grdih žensk«. Človek bi mislil, da ženski ni težko včlaniti se v tem klubu. Toda v resn ci je drugače. Grde ženske ne trpe v svojem klubu nobene, ki ni zares grda. Ne zadostuje, da dekle v svoji skromnosti in iskrenosti prizna, da je grdo. V klub je lahko sprejeto samo tisto dekle ali žena, o kateri vs; moški so-g asno trdijo, da je res grda. Navzlic temu je pa klub na število svojih članic ponosen.
Američinke imajo tud: »Klub zapeljanih«. Naval v ta klub je tako velik, da morajo sprejem večkrat prekiniti. Tudi za sprejem v ta klub vejajo strogi predpisi. Ne zadostuje, da si dekle ali žena izmisli fantastično zgodbo o zapeljevanju. Treba J je točno dokazati n s pričami potrditi za-peljanost, šele potem je lahko zapeljanka sprejeta v k.ub.
Američanke imajo tudi »Klub žensk s srcem na napačni strani«. Ce hoče postati Američanka članica tega kluba, mora pred-
Umetna svila iz blčevja
Japonska je znala nadomestiti zaradi vojne na Pacif ku izpadle dobave s:rovin s tem, da je preusmerila svojo industrijo na druge sirovine. V japonskih tekstilnih tvornicnh v Mandžuriji izdelujejo zdaj sta-n čno volno in umetno svil0 iz bičevja. v jugovzhodnem delu Mandžukua stoje tvor-nice, ki zalagajo Japonsko s sirovinami za njeno naglo razvi aječo se 'ndustrijo umetne svile. Ker ni na razpolago bombaža, je Japonska vedno bolj navezana na umetno svilo, za katero pa zaloge domačega lesa ne zadostujejo več. Približno 65% surovin mora japonska industrija uvoziti.
Slučajno opazovanje ravnatelja tvornic Kan-bo na Japonskem nekega 35 letnega Korejca med poletom je dalo v Mandžukuu zanimivo in koristno pobudo. Ob izl vu reke Liacho se razprostirajo velika močvirja, kjer raste bičevje. Družba East Manchuria Raycn Company ;e kupila že 38.000 ha tega zemljišča, kjer porežejo dvakrat na leto in sicer v oktobru ;n januarju do 2 m visoko bičevje in ga predelajo v celulozo, ki pozneje v tvornieah dobro prestane predelovanje z vedo.
Uporaba bičevja za izdelovanje umetne svile nudi posebne ugodnosti, če porežejo bičevje pogrni, zraste spomladi zopet Gozd pa potrebuje najmanj 20 let, da je zopet goden za poseko. Na en hektar pride "ri močnih rasti nah 7 ton, pri šibkejših pa 3 tone bičevja. Dobra četrtina b'čevja da porabno sirovino. Prodajna cena znaša 350 jen za tono.
170 letnica Metter-nichovega rojstva
Dne 15. maja 1773 se je rodil avstrijskemu državniku Francu Juriju Karlu knezu Metternichu v Koblencu v sedanji nemški renski pokrajini sin Klemens Lotar Vencel, ki je zavzemal svoje dn- visoka mesta in važne položaje, opravljal najodličnejše državne posle ter dolgo vrsto let vedril in oblačil v evropski politiki. Bil je crsarski poslanik v Draždanih Berlinu in Parizu. Po bitki pri Vagramu na bivšem Nižjem Avstrijskem. kjer je premagal Napoleon I. v začetku meseca julija leta 18^9 Avstrijce. je postal knez Metternich vnanji minister. čigar vse dejanje >n nehante je bilo zelo vplivno, zlasti pa kaj odlečevaino na mnogoštevilnih kongresih evropskih držav ki so se sešli po Napoleonovem padcu zaravi ureditve različnih zamotanosti. Od 1821. dc 1826 je bil Metternich glaso. viti hišni, dvorni in državni kancler, potem pa je vodil kot predsednik ministrskih konferenc za urejanje netranjih poslov celokupno nekdanjo avstrijsko državo. S svojim vse prej ko znosnim in kolikor toliko svobodnim hladnim postopanjem se je zameril ljudstvu, ki ga je hudo zasovražilo Ko je zasedel leta 1835. presto« cesar Ferdinand I. je dobil Metternich v tako imenovani državni konfcrenci prigledni organ In v osebi njegovega člana grofa Franca Antona Kolovrata, naklonjenega več prepotrebnim preesnovam, posebno odločnega nasprotnika. Sčasoma pa je začela Metternichcva svetla zvezda zahajati. Leta 1848.. ob pričetku marčne
ložiti zdravniško potrdilo, da ima srce na desni strani. Ta klub je bil ustanovljen leta 1930 v New Yorku in v začetku je imel samo 2 članici, zdaj jih ima pa že 57. Predseduje mu neka znana filmska igralka. k: ima za seboj že toliko ljubavnih pustolovščin, da ni čuda, če se ji je srce premaknilo na desno stran.
Kdor pozna ameriške razmere, se ne bo čudil, da imajo tam tudi »Klub takih, ki so uši; smrti«. V njem so organizirane ženske, ki so ob raznih nesrečah srečno odnesle zdravo kožo. Za klubski znak imajo mrtvaško lobanjo. Z neprestanimi težkoča-mi se mora boriti »Klub zakrknjenih samic«. Vanj sprejemajo Evine hčere v starosti 20 do 30 let, ki morajo priseči, da se ne bodo nikoli omožile. Odbor tega kiuba se Pa po pravici pr-tožuje. da se mu mnoge članice izneverijo V dolgem seznamu newyorških klubov najdemo tudi »Klub mladoletnih mater«. Mnogo je pa v Ameriki tudi klubov, ki so si izbrali ime kar Po ženskih imenih. V takih klubih so organizirane ženske enakih imen Končno nai omenimo še »Klub pešcev ženskega spola«. Svojim članicam nalaga ta klub, da ne smejo uporabljati nobenih prometnih sredstev. Zlobni jezik, pravijo, da so ustanovili ta klub čevljarji
vstaje na Dunaju so ga nastale okoliščine prisilile, da je odstopil in zbežal na Angleško; pozneje je odšel v Bruselj ci koder se je vrnil na Dunaj (1851), kjer je tudi dne 11. julija preminul. Metter. nich j« bil trikrat oženjen ter je imel enajst otrok od katerih ga je preživelo samo šest. Njegove žene so bile: prva grofica Eleonora Kaunitz (t 1825), vnukinja kneza Vencla Antona Kaunitza, pod cesarico Marijo Terezijo nadvse a pod cesarjem Jožefom II. bore malo veljavnega državnega kanclerja; druga Antonija pl. Leykam, pogrofinjena Beilstein (t 1829), tretja grofica Melanija Zichv-Ferraris (t 1854). O knezu Metternichu in njegovem značaju je nam povedal še. gavo marsikaj velezanimivega dr. Tvan Tavčar v svojem romanu »Izza kongresa«, in sicer večinoma na podstavi držav-nikove pismene osta line, izdane v osmih knjigah na Dunaju v letih 1880—1884.
Trikrat okrog sveta
Gledališki vlak mane nemške organiza-c'je »»Kraft aurch Freude« namenjen vojakom v zabavo in razvedrilo je prevozil lani tako dolgo pot, da bi bil lahko vozil trikrat okrog sveta. Igralci so posetil 342 mest in krajev Jn vprizorilj mnogo gledaliških dei. Predstavam je prisostvovalo nad 256.000 vojakov.
Umrl nam je in nas zapustil naš dobri mož in oče, gospod
ŠURK ANTON
dolgoletni mestni delavec
v civilni bolnišnici Sansepolcro.
Pogreb se je vršil meseca aprila istotam. Mir njegovi duši!
Ljubljana, dne 20. maja 1943.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI EV VSI OSTALI SORODNIKI
I
Zahvala
Ob težki izgubi naše nepozabne
ANE POGAČAR
soproge žel. uslužbenca v pokoju
izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se preča-stiti duhovščini, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu in nam na kakršenkoli način lajšali neizmerno bol.
Naša najvdanejša zahvala železni-čarskim tovarišem in uradništvu KDE.
V Ljubljani, dne 20. maja 1943.
ŽALUJOČA RODBINA POGAČAR IN SORODNIKI

A. ALI XAM)ER:
46
! POZABLJENI
NAPEV
ROMAN
Huntington je kratko pojasnil, da se je nekomu (kdo je ta »nekdo«, ni niti z besedico omenil), z lažjo in prevaro posrečilo zvabiti vso družbo ljudi na .izabelo, kjer so jih z raznimi izgovori zadržali, dokler m parnik dvignil sider in odplul. On sam je bil prišel baš v zadnji hip pred odhodom, a vse njegovo prizadevanje je bilo zaman, in potem so ravnali z njim enako kakor z vsemi ostalimi
»Hvala,« je suho rekel Hearn. Nato je stopil k poveljniku ladje in ga strogo ogovoril:
»Zakrivili ste omejitev osebne svobode. Mimo tega se boste morali zagovarjati radi nespoštova-nja brezžičnih ukazov, ki so vam jih pošiljale pristaniške oblasti.«
Kapitan je samo skomignil z rameni. »Brezžična naprava na ladji ne deluje,« je malo-n"" no odvrnil. »Po drugi strani pa se ne zavedam, da bi bil komu omejeval svobodo, kajti storil sem z^oli to, kar mi ie ukazal lastnik ladje.«
Trabela' je last bratov Garrysov?« . re, od včeraj je parnik last gospoda Karla de Wcoda.«
Hearn se je naglo ozrl po de Woodu. Ta je bil res na ladji in očitno ves prepaden. Neutegoma ga je naskočil:
»Gospod de Wood, izvolite mi pojasniti, kaj se je zgodilo? Ali so tudi vas zadržali, dokler ni parnik odrinil?«
»Sam... ne vem,« je ta zmedeno odvrnil. »Zaspal sem bil.«
»Izgovor ni bil napačen,« je priznal Hearn, ki je mislil ta mah že na nekaj drugega. Zdaj je dobro vedel, za kaj gre: z zvijačo in nasiljem so hoteli odvesti vse te ljudi. Priprava podvzetja ni bila kdo ve kako natančna, toda v nečem je razodevala veliko prekanjenost in spretnost: vse žrtve so bile zvabljene v past s tem, da so si na nedovoljen način prisvojile pismo, namenjeno tretji osebi, tako da je bilo skoraj nemogoče uvesti proti comur koli kazensko preiskavo. Vse je bilo videti na moč prw-prosto in jasno. A kakšna je bila v tej zamotani stvari Huntingtonova vloga?
Hearn se je moral posiliti, da je rbrnil svojo misel drugam; a tedajci so zbudili jegevo pozornost kriki, ki so se razlegali vse glasneje in glasneje, spremljani od topotanja naglih korakov.
Vsi so se presenečeni okrenili in zagledali gospo Isacikovo, ki je rszmršena, s klobukom po strani, tekla proti njim. Za njo je hitel mornar, ki jo ie zaman skušal ustaviti in zadrževati, temu za petami pa Wilbur.
»Imamo ga, imamo ga J« je kričala gospa Isacik s svojim vreščečim glasom. »Wilbur je odkril Man-hattanovega morilca!«
22. POGLAVJE
Vsi so utihnili, kakor da bi bila padla mednje nepričakovana in osupljiva novica. Hearn je bistro pazil na Huntingtona, a detektiv, ki sc je znal čudovito brzdati, se je izmikal njegovim očem.
»In kdo naj bi bil morilec ?« je uradnik z medeno-sladkim glasom prekinil morečo tišino.
2ena, ki je bila razburjena in zasopla obstala sredi skupine, se je ob tem preprostem, jasnem vprašanju stresla in iztegnila koščeno roko proti Huntingtonu... ne zato, da bi pokazala nanj kot na domnevnega morilca, marveč s pozivom, naj se umakne v stran. Nato je stopila še korak naprej, zgrabila de Wooda, ki je stal za njim, mu porinila prste v izrez telovnika in zavreščala, držeč ga z vso močjo:
»Evo ga!... Ta je morilec: Wilbur vam bo dokazal!«
De Wood je nagonsko stopil korak nazaj, da bi se iztrgal podivjanki, in pobledel kakor oprana cunja.
»Nikar ji ne verjemite!« je zamrmral z usihajo-čim glasom. »Ni res, kar pravi. Kaj more vaš Wil-bur dokazati? Kako naj dokaže nekaj, kar je laž?«
»Takoj bomo videli,« je Hearn izbegljivo odvrnil, ker ni hotel pokazati, da je že naprej prepričan o obtoženčevi nedolžnosti. »Gospod Isacik,« se je nato obrnil k Wilburju, »ali bi hoteli določno izreči svojo obtožbo in jo dokazati?«
»Rade volje,« je zelo neodločno odvrnil mladi človek. »Midva, to je, mamica in jaz, sva se izpreha-
jala in korakala proti krmi, kar ji pride na misel...«
»Ne meni, tebi je prišlo na misel, Wiibur!« je popravila mati. »Moj sin je od sile skromen!« se je obrnila k poslušalcem.
»Meni?« Wilbur se je za hipec obotavljal. »Nu prav, kar nama pride na misel,« je nadaljeval, očitno zadovoljen z novo obliko, »da bi si ogledala kabino gospoda Wooda. Ko sva tako storila, sva našla dokaze o njegovi krivdi... Na primer: žepno rutico, ki je vsa krvava...«
»To ni dokaz!« je Hearn segel mladeniču v besedo.
»Tako?... A našla sva tudi pismo, naslovljeno na Manhattana in datirano z dnem zločina...«
»In v tem pismu,« je nadaljevala gospa isacik, ki ji neučakanost ni dala, da bi molčala ic pustila besedo sinu, »v tem pismu zahteva de Wood od ubogega pokojnika razgovor ob polidvanajstih zvečer in ga prosi, naj odstrani vso služinčad ter mu osebna odpre hišna vrata...«
»To je bolj važno. In kaj sta še našla?«
»Nič drugega,« je z razočaranim glasom priznala gospa. »Morala sem prekiniti iskanje, ker je prišel tale cepec,« — s temi besedami je pokazala na mornarja, — »ki me je hotel prijeti in zapreti sim Bog si ga vedi kam.«
»Če je tako, se moramo podvizati!« Tlearn je mahoma posta! nestrpen. »Drugače hi utegnil kdo skočiti v kabino in uničiti morda še kako drugo dokazno gradivo.«
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomu Volčič — Vsi ? Ljubljani