C. C. Pestale. — Esca ogni mn^coltdi t v»ntrdi - / luglio 1927 Potanuzna itvvilka 25 itotink Izhaja vsako sredo In patek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta S » » četrt leta 4 * Za inozemstvo celo lato Ur 40. Na naročila brez do» poslane naročnine se n* moremo ozirati. Qdßovorni urednik: Polde Kemperle. fom/M/Z/ Si. 51 V Gorici, v petek L julija 1927 Leto X. Nffrankirana pisma list nu sprejemajo. Oglat' r.e računajo po doßtr voru in $e plaČaio v naprej. — List izdaist kowtorcij »Gor. Stra? ie«. — Tisk Katolilk» tiskarne v Gorici. Ri' va Piazzutta il. IS. Uprava in uredniitvo ulica Mameli Itev 5. (prej Scuole). Teles, int. Itev. 30* Dve izjavi. Že večkrat smo imeli priliko po; kazati kako v italijanski javncsti ni enotnega mnenja o postopanju z nami kot z narodno manjšino. Naj navedemo danes v dokaz te naše trditve izjave dveh odličnih javnih delavcev, ki se po svojem položaju morata haviti z narodno - manjšin; skim vprašanjem. * * * Politični tajnik naše pokrajine inž. Caccese je imel pred dnevi v Gorici predavanje o »obmejni so- li«. Po ostri kritiki sole, učiteljev in duhovnikov v prejšnjih letih, pride predavatelj na sedanjo ljudsko solo in pravi (posnemamo po »Piccolu« z dne 24. VI.): »Prvi korak k zboljšanju je bil storjen z upeljavo italijanščine kot učnega jezika. Toda fa odredba ni rodila zaželjenih uspehov, ker se ni vzporedno s tern poskrbelo, da bi se tujerodni protiitnlijanski učitelji zamenjali z italijanskimi fašistov; skimi učitelji. Velike so sicer tež; koče, ki ovirajo izvedbo te naloge, toda gotovo je, da se lahko po; siopa z večjo odločnostjo in se tako zadeva privede do končne re; šitve. V majhnem tujerodnem otroku »Balilli«, ki poje domoljubne pec smi in steza roko v rimski pozdrav, lahko ze vidimo bodočega udanega in zvestega Italijana, kakor so se pokazali zveste in udane beneški Slovenci, ki so v veliki osvobodilni vojni doprinesli toliko čudovitih dokazov discipline in junaštva. Toda ti člani »Balilla« morajo biti vzgojevani od učiteljev, ki so v re; snici Italijani in fašisti. Treba je izločiti iz sole vse protifašistovske učitelje, ki zlorabljajoč zaupanje vršijo v deviški duši otroka vniče; valno in nevarno delo, tako da smo dolžni nastopiti odločno in brez Mb; kosti, da ne izdamo naše revolucU je, ki se neprestano razvija.« Nato razpravlja govornik o vero; uku v šoli. V teh deželah, kjer je vera globoko vkoreninjena v vesti Ijudi, združuje vera obe plemeni v enem čustvu in zato more izvrstno služiti, da se ustvari tisto notranje razumevanje, ki je predpogoj vsa* kega asimilacijskega postopanja. Govornik si ne zakriva nevarnosti, ki jih prinaša sedanji način ver; skega pouka ter ne da bi globlje raz; pravljal o tem delikatnem vpraša; nju, napove samo, da bo oblastvu predložil načrt, kako naj se ta ne; varnost odstrani. Fašistovska via; da bo, kakor je rešila že druge težke probleme tudi tega rešila. Profesor Gallavresi, zastopnik Italije pri zborovanju Svetovnega udruženja društev za Zvezo Naro; dov je pri tej priliki v Berlinu iz; javil (glej naše tozadevno poročilo v »Straži« od 15. junija): »Kar se tiče naše slovanske manj; sine, katere zastopnik poslanec dr. Besednjak sedi poleg mene, pos udarjam, da bomo naše razmere sami med sabo prijateljsko uredili. Tako upam in to je v interesu slo; vanske manjšine same.« Nekoliko pozneje je profesor Gallavresi napram posl. drju Be; sednjaku ponovno izrekel upanje, da ne bo treba debatirati v oktobru o slovanski manjšini, ker se mora* mo do tedaj sporazumeti. Kakšno je naše stališče? Mi se pridružujemo naziranju prof. Gab lavresija, ker smo vedno in povsod zastopali načelo prijateljskega spos razuma med narodno večino in manjšino, kajti le iskren, pravičen sporazum tvori podlago za mirno in plodno sožitje. Tako sožitje je pa tudi državna potreba in državna korist. Kaj se godi po svetu? Pretekli pondeljek so sosedje po* slanske zbornice v Pragi poslušali vclikanski kraval, ki so ga uganjali gospodje poslanci med sejo. Tint? niki so lrčali sem ter tja, par klopi jc šlo na koscc, padale so klofute in stenografi so se potili, ker so morali v občem šundru pisati po* slanske govore in zmerjanja. Takih prizorov smo bili vajeni v avstrij* ski zbornici. Tarn so bili poslanci pravi mojstri, če so hoteli koga prevpiti. Da so dunajski prizor prenesli v Prago, je moralo biti res nekaj važnega in za celo državo pomembnega. Želje gospoda Kramarja. Vihar ogorčenja se je dvignil v vrstah protivladnih strank zastran predloga o upravnih spremembah. Te spremembe je predlagala vlad- na vcčina. Kot poročevalec je pa bil določen znani nacionalist dr. Kramar. Ta poslanec se je že v avstrij? skem parlamentu z vso njemu last- no vnemo potegoval za narodne pravice svojih rojakov. Zato je že pred vojno, še bolj pa v vojnem ča* su pretrpel marsikako grenko uro. Njegovo plamteče rodoljubje pa se je po osvoboditvi domovine spre? vrglo v sovraštvo proti Nemcem, ki živc v eeškoslovaški republiki. Dr. Kramar je v nemških očeh eden njihovih najstrastnejših nasprotni* kov. Zato so proti njegovemu pred= logu bili v prvi vrsti zastopniki nemške komunistične, nemške so* cialističnc in nemške nationalistic* ne stranke. Pridružili so sc jim pa še češki komunisti in socialisti ter narodni socialisti. Nova upravna reforma določa, da se ena tretjina članov deželnih in okrožnih odborov kar določi od vlade, ostali dve tretjini se pa vo* lita. Volivna pravica velja šele za osebe od 24. leta dalje in ne že od 21. kot doslej. Iz finančnih razlogov sc ne ustanovijo okraji. Ti vladni predlogi zadenejo pred* vsem opozicijo in pa manjšine. Vladne stranke imajo pa zagotov* ljeno premoč z diktirano tretjino; pri volitvah pač tudi odnesejo ve= čino, ker pri volitvah je že tako, da zmaga tisti, ki ima škarje in platno v rokah. Manjšine so pa prikrajša* nc v tern, da se ne ustanove okraji, v katerih bi Nemci ali Madžari sa= mostojno gospodarili. Češki urad* nik bo le vedno ukazoval v okrožjih z ncčeškim prebivalstvom. Po mne* nju opozicije nosi na sebi vladni načrt pečat centralizacije in nacio* nalizma. Obcnem pa strankarske oligarhije (t. j. vlade nekaterih strank), ker si s tem načrtom osem strank zdmženih v vladni večini, zasigura svoj stolček na vse večne case. Nemški vladni stranki (kršč. socialci in pa Landbund t. j. Kme* čka zveza) se pa branijo očitkov, ki lete nanje od njihovih rojakov z ugotavljanjem, da je po novem na- črtu sigurna vdeležba nemške manjšine v vladi. Seve imajo na= videz čisto prav, a narodna nestrp« nost že najde pota, da pod tem vi* dezom pride lepo do $lja. Že tedne pred razpravo v parla* mentu se je govorilo, da bo v zbor* nici ob razpravi vladnega načrta prav živahno. Živahna seja. 2e ko je vladni poročevalec dr. Kramar, poslanec nacionalne de= mokratske stranke, stopal proti go* vorniškemu odru, je zadonelo po dvorani oglušujoče vpitje. Nemci so zagnali vik: »Kramar gre obcšat avtonomijo! Sramota! Pfuj!« Mcd vpitjem in žvižganjem naznani zbornični predsednik Malypeter, da sme od vsake stranke govoriti le po en poslanec, in sicer le deset mi* nut. V imenu opozicije stavi nem? ški Socialdemokrat dr. Czech pred* log, da sme vsak govoriti po eno uro. Pri glasovanju je bil ta pred* log odklonjen s komaj štirimi gla* sovi večine. Ko začne govoriti dr. Kramar, začno opozicionalci trobi* ti, piskati in vihteti otroskc drdrc, da se sploh ni slišal predsednikov glas, ki je zvonil za mir. Kramarjev glas se je kar vtopil. Začel je svoj govor diktirati kar dvema stenogra* foma. Ropot traja že tričetrt ure. Vladni poročevalec energično po* zove zborničnega predsednika, naj že naredi red. Seveda je nemogo* čc. Čez pet četrt ure Kramar neha diktirati. Vladna večina mu ploska. Ncki komunistični poslanec se pa rije med gnečo okoli govornikove* ga odra in nese Kramarju v dar po? licijski pendrck (gumijasto palico, ki jo rabi policija kot orožje). Ta zasmeh razburi poslance večine in ziične se splošno prerivanje. Zauš* nice padajo na desno in levo. Duhovi se pomirijo komaj te* daj, ko povzame besedo prvi opo* zicionalni govornik. Ta poudarja, da sc mora ohraniti samouprava. Koministični govornik je mnenja, da pomeni vladni predlog napad na splošno volivno pravico. Kljub odločnemu odporu opozi* cije bo pa vladni predlog brez dvo* ma prodrl. Če se bo pa zakon ta* ko strogo izvajal kot želc češki na* cionalisti, bo hudo zadel manjšine in pa avtonomistični pokret. Zna* na češka demokratična miselnost bo po zaslugi nacionalistov dosti izgubila. Država sama pa si v med* narodnem svetu ne bo utrdila svo* jega položaja, če bo hodila po sto* pin j ah nacionalistov Gajdovega kova. ¦ * * Že večkrat smo v »Straži« poro* čali, ee se bravci še spominjate, da v vrstah ruskega boljševizma sumljivo poka. Dokler jc še živel okrutni in strogi Dzcrdzinjski, na* čelnik revolucijonarnega tribunala »Čeke«, so stale vrste ruskih komu* nistov trdno sklenjene. Po njegovi smrti so pa začele dvigati glavo sumljivc osebc, ki so na skrivaj ro* varile proti vladni večini. Seveda so bili taki pojavi že v kali uduše* ni. Stvar pa je postala bolj pereča, ko sta se na čelo nezadovoljnežev postavila Zinovjev in Trockij. Ta zadnji sploh dela sive lase uradni komunistični stranki. Čisti komunisti. Naj na kratko ponovimo, v čem sc loci opozicija od vladne struje. Sama sebe smatra za pravovcrno komunistično strujo. Zato zagovar? ja svetovno revolucijo in obsoja vse trezne komuniste, ki učc, da so dejanske razmere danes take, da ni še čas zatrobiti znamenje za svetovno revolucijo. Najhuje pa zamcrjajo ti čisti komunisti, da se je v Rusijo spet vrinil kapital. Oči* tajo vladni struji, ki jo vodita uvi* devni Stalin in Buharin, da utira pot kapitalizmu in da podpira na škodo delavskih množic stan sred* njih kmetov, tako zvanih »kula* kov«. Na ta način ee je po mnenju »čiste« Trockijeve struje boljše* viške Rusija izneverila temeljnim naukom Ljenina, očcta revolucije. Vladajoča struja pa odgovarja, da je »čisti« komunizem danes sploh neizvedljiv. Rusija živi v sti* ku z drugimi državami in mora ži* veti, če sploh hoče živeti, po zako* nih, ki uravnavajo meddržavne od* nose. Če danes začne pridigati očit* no svetovno revolucijo, se samo se* be izloči iz mednarodnega življe* nja. Rusija ni država kje na luni, da bi lahko sama zase brez ozira na sosedc živela. Vezana jc na med* narodno trgovino in si mora za sve* tovno revolucijo šele dobiti realno podlago, potem jo bo lahko izved* la. »Cisti« komunisti so zä enkrat še sanjači, ki nimajo pojma o de* janskem življenju. Toda kljub tem dokazom je opo* zicija tajno delala. Prirejala je zbo* rovanja ponoči v gozdovih. Ko sta si lansko polet je do tedaj nesprav* ljiva nasprotnika Trockij in Zi* novjev podala roke za složen na* stop opozicije, se je opozicija na videz podvrgla strankarski discipli* ni. Ni pa opustila rovarjenja. Raz* širjala je letake in brošurc proti »kapitalističnim komunistom«. Pra* vi prelom med Trockijem in vlado pa pomeni eden njegovih zadnjih nastopov. Vlada je namreč poslala v sibirsko prestolico Novosibirsk, encga izmed voditeljev opozicije Smilgo. Sicer mu je dala odlično službo, a ga je hotela s tem povi* šanjem pregnati iz Moskve. Prav isti dan, ko je bil v Varšavi umor* jen Vojkov, se je Smilga na mo* skovskcm kolodvoru poslavljal. Ob slovesu je Trockij govoril tisočgla* vi množici svojih pristašev in je vlado hudo napadel. Poraz »čistega« komunizma. To je pa končno že začelo preset dati zmerni struji. Osrednja nad* zorstvena komisija (C. K. K.), ki je nckako vrhovno boljševiško di* sciplinarno sodišče, je uvedla po* stopanje proti Trockiju in Zinovje* vu. Za enkrat ju pa še ni to so* dišče izključilo niti iz strankinega vodstva. Za to je bil sam Stalin, ki se boji prehudih razkolov v komu* nistični stranki. Vendar pa je vlad* na struja začela delati med množico razpoloženje proti voditeljem »či* ste« struje. C. K. K. pravi v svojem poročilu, da je štiri leta mirno gle* dala, kaj opozicija počenja. Zdaj se je pa le potrebno vprašati ali bi ne bilo umestno vreči Trockij a in Zi* Stran 2. »GORISKA STRA2A« novjeva iz yodstva. Ta izjava pomenja prikrito grožnjo, da je že pripravljen železniški vagon, ki bo oba prevroca komunista odpeljal za Smilgom. Vlada se je končno od* ločila, da započne odločno borbo proti opoziciji. Zunanja politika jo sili, da napravi doma red. Volja zmerne struje, da ukroti radikalne Trockijeve privržence, je pa za svet jasen dokaz, da se niti v bolj* ševiški Rusiji ne dajo izvesti ko* munistične sanjarije. Vsem onim pa, ki že pri besedi »Rusija« vidijo rdeče komuniste, je pa to v dokaz, da vlada v Rusiji sicer drugačen ustroj kot na zapadu, ki pa z daleka, ni tako strašilo kot bi je rade nasli* kale nekatere velesile. Okno v svet. Za svobodno trgovino. V Štokholmu na Švedskem so otvorili mednarodno zborovanje trgovskih zbornic. Vsi navzoči so poudarjali, da se mora odpraviti vse kar ovira mednarodno trgova* nje. Na zborovanje je prisio 1100 odposlancev iz raznih držav. Fašisti v Bolgariji. Nckateri politiki v Sofiji delajo na to, da bi se ustanovila v Bolga* riji posebna fašistovska stranka. Bajc so odposlanci italijanskega fašizma pozvani, da organizacijo izvedejo. Za razorožitev na morju. V Ženevi se je v pondeljek zbra* la konferenca za razorožitev na morju. Vdeležujejo se je Amerika, Anglija in Japonska. Francozi in Italijani so poslali le svoje opazo* valce na zborovanje. Kemal paša v Beogradu. Med Jugoslavijo in Turcijo se vo* dijo živahna pogajanja, da bi se sklenila prijateljska pogodba. Ko bodo končana bo prišel v Beograd sam predsednik turške republike Kemal paša, ki se zdaj zdravi v Karlovih Varih. To zbliževanje vzhodnih držav zapadni politiki z zanimanjem motrijo. Politično pisanje. Poluradni list »Popolo d' Italia« je pretekli teden pisal nekaj, kar cika na anglcško*italijanske odno* šajc. V listu se bere: »Ker je Italija razočarana nad Versaillesom (t. i. mirovni dogovor) in ker se dogodki ob Adriji tako razvijajo, mora Ita* lija kljub temu, da prijateljstvo An* ßiije visoko ceni, mirno opazovati anglesko*ruski spor, ki se odigrava na vsch kontincntih. To pa še bolj zato, ker spor že kažc ponavljajo* če se znakc in ker ie oeitno, da Nemčija in Francija ne podpirata Anglije.« Bo spet grmelo. Vsake kvatre se bere, da so se spopadli Nemci in francoski voja* ki kje v Porenju. Po vsakem takem spopadu, ki navadno konča s smrt* jo enega ali dveh, se skalijo odno* saji med mejašema ob Rcnu. Pre* tekli teden so se zgrabili trije fran* coski vojaki z osmimi nemškimi mladeniei. Dva Francoza sta oble* žala težko ranjena. Kri za kri. To geslo velja danes v Rusiji. Neka oseba je ustrelila prcd dnevi Orlova, predsednika vojaškega so? dišča. Zato so pa sovjetski komi* sarji obsodili na smrt tri osebe, ki so bile osumljene špijonaže. DNEVNE VESTI. Uprava je današnji številki priložila poštne položnice za tiste naroenike, ki še niso plačali "haročnine za drugo polletje. Visok obisk. V naše kraje je prispela že dru* gič vojvodinja d'Aosta. Nadzira otroške vrtce. Obiskala bo tudi par okoliških vasi, in sicer Bilje, Vrtoj* bo, Kojsko ter Anhovo. f Friderika Vodopivec. Kakor je G. Straža že sporočila, je umrla v nedeljo dne 26. junija zvečer v cvetu svoje mladosti blago dekle Friderika Vodopivec iz Ka* menj (Kukanje). Bolehati je začela v zadnjem easu na želodcu. Zato se je odločila za opcracijo, kakor so zdravniki svetovali, a zaman. Tretji dan po operaciji je izdihnila v bol* nici usmiljenih bratov svojo blago dušo. Umirajoč se je priporočala v molitcv. Bila je zelo pridna društ* venica Marijine družbe v Kamnjah in v Gorici in odbornica društva Skalnica. Bila jc tudi dobra pevka in nas je še pri zadnjem shodu društva Skalnica razveseljevala z lepim petjem. Tudi za Slovensko sirotišče je storila marsikak korak. Naj omenimo, da je bila svoj čas v zavodu Slovenskega sirotišča, ker bi bila prav rada postala šolska se* stra tretjega reda sv. Frančiška. Iz zavoda Slov. Rirotišea je šla v Ma* ribor, da bi stopila v noviciat — a žal da je morala ta namen opu* stiti, ker so zdravniki drugače sve* tovali. Društvenice Marijine družbe v Gorici, Slovensko sirotišče in Skal« nica so jej priredili lep pogreb. Po* čivaj v Bogu in v Mariji, preblaga Friderika in moli za nas v nebesih! »Soška straža«. Po kratkem življcnju kot dncv* nik je malo znani goriški list »La Voce di Gorizia« prenehal ^čctr* tek izhajati. To sc je zgodilo spo* razumno z vodstvom fašistov v Gorici, ker bo začel izhajati dva* krat na teden uradni fašistovski list »La Vedetta dell' Isonzo«. Davek na samce. Finančna intendanca opozarja vse one zavode in tvrdke, ki mora* jo kot delodajalci skrbeti za pla* čilo samskega davka svojih nastav* ljcncev na sledeče: Davek se mora po dosedanjih določilih plačati v času od 15. jan. do 15. julija pri po* krajnskih zakladnih oddelkih (Se* zioni di Tesoreria Provinciale). Da se vplačevanje olajša je sedaj do- ločeno, da sprejema davek tudi re* gistrski urad, v katerega področje prizadeta stranka spada. Registrski uradi izdajo pravilna potrdila o vplačilu. Posebni tribunal. Izredno sodišče za zaščito države dobro deluje. Pred tremi dnevi so zopet obsodili 5 oseb. Med temi so trije Tržačani, ki so razširjali ko* munistične letake. Pokojnine naših ljudskošolskih učiteljev. Iz Rima nam poročajo: Glede po* kojnin ljudskošolskih učiteljev iz novih pokrajin se je dosegel spora* zum in sedaj se pri najvišjem ra* čunskem dvoru v Rimu (Corte dei Conti) vrši registracija odlokov, s katerimi so bili učitelji vpokojeni. Opravičeno smemo pričakovati, da bodo učitelji že v juliju dobili iz* plačano pokojnino, ki jim pritiče z zastanki vred. Celo Francijo vleče. Prav gotovo se danes v Franciji največ govori o drznem vodji mo* narhistov Daudetu, ki je tako lepo pobegnil iz ječe. Zginil jc ko kafra. Eni so ga baje videli v Belgiji, drugi trdijo, da je na aeroplanu pobegnil v Švico, monarhisti pa zagotavlja* jo, da je njih vodja skrit nekje v Franciji. List »Action Francaise« tudi priobčuje vsak dan uvodnke z Daudetovim podpisom. To poli* cijo neznansko jezi. Pred tremi dnevi jc zaprla urednika Pujoa od »Action Francaise«, češ, da je on pomagal Daudetu pri begu. Šc isti dan popoldnc jc 500 »camclotov« demonstriralo pred zbornico. Šele po hudem prctcpu je policija raz* grajače razgnala. Vojaško službo so znižali v Franciji od 18 mesecev na 12. Knjižni teden. Po celi državi se vrši knjižni te* den, da se lepe knjige razširijo in da sc širokc vrste naroda izobrazi* jo. Da bi si lahko vsak, tudi naj* rcvnejsi kupil knjige, se ta teden prodajajo knjige po znižanih cenah in sicer z 10% popustom na vse knjige. V soboto bodo knjigarne odprte do 9. zvečer. V nedeljo 3. julija bo* do odprte od 8. zjutraj do 9. zvečer. Porabimo ugodno prliko, da na* kupimo po znižanih cenah lepe in dobre knjige! VII. ljubljanski velesejem. Obiščite ga od 2. do 11. julija 1.1. 30% popust na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah. Ju* goslovanski vizum L 10. Te olajšave so deležni oni, ki kupijo izkaznice po L 12 pri sejmskem komisarju: Agenzia Čehovin, Trst, Viale XX. Settcmbre 65. Na željo prcskrbi sejmski komisar vsem interesen* torn, ki stanujejo izven Trsta jugo* slovansko dovoljenje. Interesenti naj dopošljejo potni list in L 12 za izkaznico, L 10 za vizum in L 5 za postney.stroske. Potniški avto. Ker je v nedeljo na Barbani shod, bo vozila Ribijeva korijera poleg običajnih voženj še ob 5. uri do Gradeža. Treba se je pa prej pri* javiti. Za tja in nazaj stane za ose* bo 20 lir. Ob ncdcljah in praznikih vozi korijera na Čepovan ob 7.30. Ob isti uri tudi v Gradež. Bankovci, ki jih je izdajala Banco di Napoli in Banco di Sicilia so vzeti iz pro* meta 30. junija t. 1. Do 31. decem* bra 1930 jih pa lahko zamenjate pri državnih blagajnah. Znižanje najemnin. Ker se je lira zboljšala bodo mo* rali hišni gospodarji znižati tudi najemnine. Po drugih mestih se je to že zgodilo. V Gorici so tudi že imenovali poseben odbor, ki mora do 15. junija to zadevo rešiti. Zajčjereja. Zavod za pospeševanje obrti nam piše, da sc namerava tudi v Italiji bolj na široko vpeljati zajčjereja. Tu ne gre toliko za meso, marveč bolj za kožuh in kožo. S tem bi se povzdignila domača kožuharska tcr klobučarska obrt. Italija mora letno uvažati do 10.000 zajčjih kož. Svoje potrcbe bi pa potem lahko z domačo izrejo krila. Franciji vrže n. pr. kunčercja letno do 3 miljar* dc frankov. Nov polet Čez Atlantski ocean. Znani ameriški zrakoplovec Byrd, ki jc lansko leto prvi preletel se* vcrni tcčaj, sc jc v torek 29. m. m. prcdpoldne po več odpovedih konč* no dvignil v zrak, da napravi pot iz Nju Yorka v Pariz in nazaj. Ko pišcmo tc vrsticc je Byrd, če mu je srcča mila, že zmagal najtežji del — široki ocean — in je žc dosegcl cvropsko celino. Tozadcvnih poro* eil pa še nimamo. Byrdov zrako* plov se imcnuje »Amerika« in ima tri motorje. Poleg Byrda so v zra* koplovu še tri druge spremljcvalne osebc. Če se polet posreči, bo to nov rekord v zrakoplovstvu, kajti vcčje število oseb vožnjo seveda samo obtežuje. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Ne, toda na dan moje poroke, ko je Louis Prasville, ki je kljub Daubrecquovi prepovedi bil za pričo pri poroki, prišel domov, je našel mlado damo, ki jo je ljubil, operno pevko, mrtvo, zadavlje* no...« Vedelo se je, da jo Daubrecq že par dni nadleguje, več pa se ni ve* delo. Bilo je nemogočc ugotoviti kdo je v Prasvillovi odsotnosti sto* pil v hišo. Niti ene sledi ni bilo mo* goče najti, niti ene.« »In Prasville?« »Za Prasvilla in za nas je bilo jasno. Daubrecq je hotel devojko odpeljati, ona se je branila in on jo je v svoji divji jezi zadavil. To* da ker je bilo vse to nedokazljivo, ga ni policija niti nadlegovala.« »In potem kaj je bilo ž njim?« »Dolga leta nismo nič slišali. Ve* deli smo, da je vse zaigral ter da se potika po Ameriki. Počasi sem zabila na njegovo jezo in grož* nje. Bila sem pa tudi presrečna, da ki na kaj drugega mislila kot na svojo ljubezen in na zdravje svoje* ga sina Antona.« »Antona?« »Da; to je pravo imc mojega sta* rejšega sina; nesrečnež jc vsaj to storil, da je popolnoma zakril svojo preteklost.« Lupn je obotavljaje prašal: »Kaj je Gilbert... začel...« »Ne vem vam povedati... Gil* bert — tako ga raje imenujem da zakrijem njegovo pravo ime — Gil* bert jc bil že kot otrok prav tako ljubezniv kot je zdaj, toda len in razbrzdan. Ko je imel 15 let smo ga poslali v neko gimnazijo v pariški okolici. Po preteku dveh let so ga poslali domov.« »Zakaj?« »Zaradi obnašanja. Zapazili so, da je ponoči skrivaj uhajal in ga po cele tedne ni bilo. Izgovarjal se je pa, da je bil doma. Rad se je zaba* val, stavil je pri dirkah, obiskoval je kavarne in javne plese.« »Je imel denar?« »Da.« »Kdo mu ga je dajal?« »Njegov hudi duh, mož, ki je dečka za hrb'tom njegovih staršev zapeljeval, ga pokvaril in vzgojil iz njega lažnivca, potepuha in razuz* danca.« »Daubrecq?« »Daubrecq.« Klarisa Mergy je skrila svojo za* drego in potem trudno nadaljevala: »En dan potem, ko je moj mož nesrečnega otroka pognal iz hiše, nam je Daubrecq v nesramnem pi* smu pokazal vso svojo zlobo s ka* tero se mu je posrečilo najinega si* na pokvariti. Tako je končal pi* smo: Najprej poboljševalnica, po* tem pred poroto in za dober konec vi slice.« »Kaj,« zavpije Lupin, »torej je Daubrecq tisti, ki je zdaj spet raz* predel svoje mreže?« »Najbrže je to le slučaj. Grozna prerokba je bila le njegova srena želja. Toda kako me je preplašila. Moj drugi sin, moj Jacques, je pri* sei na svet. Tedaj sem bila bolna. Vsak dan smo dobili obvestila o novih lumparijah Gilbertovih. Zato smo razsirili govorico, da je šel v tujino in tarn umrl. Žalostno življe* nje smo živeli. Še slabše je pa pri* šlo, ko je neka politična zadeva mo* jega moža vničila.« »Kako je do tega prišlo?« »Par besed vam to pojasni. Ime mojega moža je na listi sedemin* dvajseterih.« (Daljc). »GORiSKA STRA2A« Stran 3. Zračna trdnjava. Ameriško mornariško ministry stvo je odobrilo načrt nekega Nem* ca za najveeji zrakoplov na svetu. Zrakoplov, ki bo stal 5 rnilijonov dolarjev, bo dolg 238 metrov. Imcl bo poseben krov, na katerem bo no? sil pet letal. Posadka zrakoplova, ki šteje 45 mož, bo oborožena s strojnimi puškami. V zračni trd* njavi bodo tudi topovi. Higijenska razstava na ljubljanskem velesejmu je po* polnoma prenovljena. Razdeljena bo v oddelke po strokah, odnosno panogah medicine. Najzanimivejši bodo anatomski in histološki od* delek, kažoč sestavo človeškega te* lesa v slikah, modelih in prepara* tih. Oddelek za higijeno dojenčka in malega deteta. Protialkoholni oddelek. Oddelek za osebno higije* no. Oddelek za spolne bolezni. Od* delek za ženske bolezni. Oddelek za živila. Oddelek za šolsko higi* jeno. Oddelek za stanovanjsko in naselbinsko higijeno. Kirurško operativni oddelek bo kazal rezul* tate današnje moderne operativne tehnike. Oddelek za nalezljive bo* lezni. Oddelek za jetiko pa bo po* sebno izčrpen in bo učil, kako za* tirati to belo kugo. Tržne cene dne 30. junija 1927. Česen 90 cent, do L 1 kg; šparglji L 1 do 1.70 kg; zelje 80 do 90 cent, kg; repa 80 cent, do 1 L kg; korenje 80 cent, do 1 L kg; čebula L 1 do 1.50 kg; pesa 60 do 70 cent, kg; si* žol navadni L 1.80 kg; cocks L 2.20 kg; solata 50 do 60 cent.; melanzanc L 2.60 do 2.80 kg; krompir 60 do 70 cet. kg; peveroni L 3 do 3.30 kg; paradižniki L 1.40 do 1.60 kg; grah L 1.20 do 1.60 kg; peteršilj 90 cent. do 1 L kg; radič 80 cent, do L 2 kg; špinača L 1.10 do 1.30 kg; fižol v stročju 80 cent, do 1 L kg; vrzote 70 do 80 cent, kg; bučice 40 do 50 cent, kg; pomaranče 40 do 60 cent, komad; črešnje L 1.20 do 1.90 kg; smukvice L 5 do 6 kg; limone 15 do 20 cent, komad; hruške L 1.40 do 1.80 kg; breskve L 1.40 do 2.50 kg; slive L 1.20 do 1.40 kg; sveže maslo L 15 do 16 kg; presno maslo L 18 do 20 kg; mleko L 1 do 1.20 liter; jajca 50 do 60 cent, komad. Grozen zločin. V soboto okoli enajste sta dva neznanca pristopila pri goriški po* šti k avtomobilnemu izvoščeku A* lojziju Batiču, ki vozi z avtomobi* lorn štev. 13. Domenila sta se z njim za vožnjo. Drugo jutro so našli avto na stranski cesti blizu redipuljskcga pokopališča. Avto je bil prazen, a oškropljen zlasti pri šoferjevem sedežu s krvjo. Manjka tudi en del pri aparatu. Šofer in neznanca so izginili brez sledu. Brez dvoma se je dogodil v temni noči strašen zločin. Žrtev je prav gotovo šofer. Policija pridno išče sledov. Do- sedaj še nima zločincev v rokah. Domneva se pa, da sta neznani osebi po kratkem boju šoferja vrgli v Sočo na mostu pri Zdravščini. Okrog polnoči so namreč Ijudje ču* li brncti neki avto čez most, kjer se je za hip ustavil. Ziočinci so pa potem avto zapeljali do bližine re* dipuljskega pokopališča. Čemu so izvršili tak zločin, se vprašujcjo vsi? Mogoče zato, ker so se hoteli zločinci iznebiti žive price kakega njihovcga nočnega zločina ali pa vsled osebnega maščevanja. Vsekakor je prvo vcrjetncjše. Prvo sled je pokazal neki Anton Modest, ki se je v noči zločina ja* vil orožnikom, da so ga okoli enih napadli na omenjeni samotni cesti zakrinkani roparji. Vrgli so ga na tla, hudo ranili in mu vzcli 12 lir ter kolo. Modesta so prepeljali v bolnišnico. Neki Batičev tovariš šofer je pa na policiji izjavil, da bi utegnil spoznati nočna potnika, ki ju je Batič vozil, če bi mu jih pred* stavili. Ko so tega šoferja peljali v bolnišnico v Gradiško k Modestu, je šofer brž potrdil, da je Modest eden izmed dveh neznancev. Ra* njeni Modest je zdaj pod skrbnim varstvom. Morda se bo v prihod* njih dneh posrečilo razvozlati za* gonetko avtomobila št. 13. Društveni domovi. Razvoj katoliških organizacij nujno zahteva namenu primernih društvenih prostorov. Zato opazw jemo, da so si kat. organizacije v Nemčiji, Čehoslovaški, Italiji in v Jugoslaviji zgradile lepe, ponekod narovnost veličastne domove, ki so najjasnejša slika zavesti in požrU vovalnosti. Samo nemško udruže; nje kat. rokodelskih pomočnikov šteje nad 300 krasnih društvenih stavb. Pri nas smo v tem oziru še daleč odzadaj. Gospodarske razmere so preiežke, da bi mogli misliti na zU danje društvenih domov, ko ni po? nekod niti lastnih, zidanih hiš in cerkva. Predvojno društveno delo je bilo komaj v prvem razvoju in potreba lastnih domov se je zdela premnogim drugotno vprašanje. Kar je bilo takrat težko, je postalo iz navedenih razlogov po vojni še težje. Zato nam štatistika društvet nih domov ne nudi razveseljive slb ke. Po vsej Goriški imamo komaj par primernih društvenih prostot rov, ki so pa v pretežni večini last naših zadrug. S tem večjim vese- Ijem pa ugotavljamo, da so zadnja leta z velikimi napori bili sezidani društveni domovi v Vrhpolju, Po? dragi in Marijin dorn v Grgarju. Preteklo nedeljo so otvorili novi drustveni dom v Podragi. Stavbo je blagoslovil preč. g. župnik Iv. Kovač iz St. Vida, nakar se je v novih pro? storih vršila za povabljene po- membna akademija. Med akademU jo je v prekrasnem govoru očrtal pomen društvenih domov č. g. zvezni tajnik. Koliko nerodnosti, pijančevanja in razdivjanosti so preprečili prosvetni domovi! Vsak, kdor ljubi telesno in moralno zdra? vo mladino, ne more lepše pokat zafi trajne ljubezni do nje, kot da ji pomaga postaviti dom. Zato izre* kamo tem potom javno pohvalo požrtvovalnim Podražanom, ki so z velikimi žrtvami postavili mladU ni lastno društveno streho. Bog naj vsem tisočero povrne! Kaj je novega na deželi? Št. Maver. Prosvetno društvo »Skala« se vsem, ki so prircditvi 19. junija pri* pomogli do sijajnega uspeha, toplo zahvaljuje. * * * V »Edinosti« je neki »sosed« skrpucal nesramno poročilo o naši prireditvi. Pohvali sicer igranje in zlasti petje, toda ne more si kaj, da ne bi zopet na društvo pljunil. Oeita namreč, da je društvo na koncu priredilo ples, da bi moralo to opustiti s stališča odkritosrčno* si itd. — Podpisani društveni pred* sednik izjavljam, da je trditev, da bi društvo priredilo ples nesramna in nizkotna laž, porojena iz zavisti. Pri odborovi seji je bilo celo sklen- jeno, da se naprosi gostilničar, naj za ta dan prepove harmonikar* ju vstop v gostilno. Po prircditvi je nckdo na svojo pest poslal po harmoniko. Ko sem stopil h godcu in mu velel, naj neha, je odgovoril, da je dobil ukaz gosti od osebe, ki se ji ne more zoperstavljati. Isto je potrdil gostilničar. Društvo ni pri* redilo plesa in ne nosi nikake od* govornosti. Zdaj naj pa dopisnik >;Edinosti«, ki sc skriva pod ime* nom »sosed«, še naprej laže! Vendramin Franc, predsednik. Vojsko. Na praznik presv. R. T. je nasto* pil poleg Mrzlorupske godbe tudi na novo ustanovljeni drustveni pev* ski zbor pod vodstvom domačega pevovodje Ivana Rijavca z 28. močmi. Lepo je bilo prisostvovati tej svečani procesiji. Ko smo dobili blagoslov, je najprvo zaigrala god* ba, na to je pa zadonela lepa evha* ristična pesem iz mladih krepkih grl. Pesem je sicer precej težka, a je bila zelo dobro podana. Lepo je to, da imajo mladi pevci smisel se žrtvovati tudi za čast božjo. Vsa cast mlademu pevovodju! Obilo uspeha se obeta mlademu zboru, ki je ustanovljen komaj 4 mesece. Morda se ne born nikomur zameril, če svetujem, da bi se s tem zborom pomnožil in zboljšal tudi cerkveni zbor, ki šteje samo 8 peveev. Udeleženec. Nemški Rut. Prvikrat po vojni priredi naše prosvetno društvo »Novi vrh« v teh visokih in tihih krajih veselico. Na sporedu je igra: »Na Visokem« in šaloigra »Eno uro doktor«, par de* klamacij in par pesmi tudi. To se bo zgodilo v nedcljo dne 3. julija ob 3 uri popoldne. Vabimo vse naše ljudi iz Baske doline, da nas ta dan obiščejo. Prireditev bo nu* dila vsakemu par ur duševnega raz* vedrila. Torej vsi ta dan v naš ro* mantični kraj, v svež, planinski zrak! Dne 25. t. m. smo položli k zad* njemu počitku vrlo mater in ženo Kemperle Nežo, iz hiše štev. 20, po domače »pri Blažku«. Imela je ko* maj 30 let. Poročena je bila 5 let. Skrbnemu in značajnemu možu naše iskreno sožalje! Rajnica pa naj v miru počiva! Od nas je šlo okrog 30 fantov v Francijo in Belgijo. Pridnejši in varčnejši pošiljajo tu pa tarn kaj denarja domov. Sedaj se namera* vata izseliti v Francijo dve dru/ini. Letos bo sena dovolj in letina nam obeta obilo sadu. Z znojem napojena polja so v polnem zore* nju. Resnično so z znojem napoje* na ta polja. Če pogleda človek pre* ko njiv n. pr. v Grantu, kjer skoro vsa polja vise na strmih pobočjih in jih mora naš človek obdelati le z roko ter gnoj znesti nanje na hrbtu, se mora čuditi in priznati: Naši ljudje so pridni in čudovito vztraj* ni, in gorko ljubijo to našo zemljo. Biljana. Pred nedavnim je doživela Bi* ljana lepo slovesnost. Imeli smo procesijo s kipom presv. Srca Je* zusovega. Vsi farani so kar tekmo* vali, da je ta redka cerkvena slo* vesnost lepo potekla. Dosti hvale gre seveda družbenicam in pa de* kliškim krožkom. Sv. Višarje. Pota na Sijon žalujejo, samevajo. Mati božja na sv. Višarjah sameva in čaka, ni več tako obiskovana, ka* kor poprej. V veliki meri so temu vzrok nove meje med Višarijami in Avstrijo ter Jugoslavijo. In vendar je Marija višarska ravno ista, ravno tako milostna in ljubeča kakor prej. In zato, kaj naj rečem? Na vrhu Višarij stoji svetišče, v ka* terem je tabernakelj Gospodov in nad njim starodavna, milostna po* doba Matere Njegove. Toliko soln* ca, toliko tolažbe in miru je skritega tu na tem vrhu za vase trudne, miru potrebne duše, o Primorci! — Oh, vaša vera morda ni več tako trdna in otroška, kakor pred vojno? Vča* sih ste peš prihajali in toliko vas je prišlo, da se je Materi Mariji raz* jasnil obraz. Zakaj vas ni več? Ne potrebujete več Marije? — Ce so drugigm pota zaprta, da morejo le še od daleč s hrepenenjem gledati to hišico Materino, Vam so pota odprta do nje. Pridite vsaj vi drugi, ne pustite Marije samevati, ker vas rada vidi, ker bi vam rada p-oma* gala. — Za prenočišča tarn gori vam ni potrcba nič skrbeti. Cerkev ima na razpolago več postelj in sploh 4 hiše za romarje, kamor jih gre, ko* likor jih pride. Ni vam potreba dru* gega, kakor da iz cerkve grede sto* pite po strmih stopnicah do žup« nišča pod cerkvijo in tarn boste zvedeli, kje boste spali. Vendar je pa svetovati, da večja romanja na* prej javijo svoj prihod, ker se tako lažje vse vredi (naslov: župni urad, P. Camporoso in Val Canale.) — Upali smo, da bo slovesno blago^ slovljenje novih zvonov že ob otvo* ritvi 24. junija. Priprave ogrodja v zvoniku so se pa zavlekle, tako, da se bo blagoslovljenje, kakor tudi obešanje zvonov izvršilo dne 24. ju* lija. Oskrbništvo sv. Višarij. Goče. Telovadni odsek na Gočah pri*= redi s sodelovanjem telovadnih od* sekov gorenjevipavskega okrožja v nedeljo 3. julija ob 3. uri popoldne na Gočah javni telovadni nastop s sledečim sporedom: 1. Proste vaje članov. 2. Proste vaje članic. 3. Simbolična vaja »Slepčeva tožba«. 4. Simbolična vaja: »Gor čez je* zero«. 5. Telovadba na orodju. 6. Skupine. 7. Pohod. Telovadba se bo izvajala na Strmcu, malo vzviše* nem kraju tik Goč, odkoder je krasen razgled po vipavski dolini. Igra godba iz Mirna. Prijatelji po* štcne zabave stc lcpo vabljeni. Le v izredno slabem vremenu se pre* nese prireditev na prihodnjo nede* ljo. Vederjan. Prireditev, ki jo je imelo naše Prosvetno društvo v nedeljo 26. t. m. je prav lepo izpadla. Čutimo pri* jetno dolžnost, da se najlepše za* hvalimo gospodarjem, ki so dali na razpolago prostor za prireditev, na* dalje izrekamo najlepšo zahvalo od* poslancem Prosvetne zveze, števil* nim udeležencem in vsem, ki so pripomogli prireditvi do lepega uspeha. Bog živi. — Odbor. Podmelška okolica. Cesta po Baški dolini ie v zelo slabcm stanju. Razrušena je skoro še ravno tako kot jo je pustila lanska povodenj. — Nekje v tu* kajšnji okolici je gostilna, ki si s svojim napisom gotovo ne bo pri* dobila gostov. — Na Ilovci so od* vedli v zapor 28*letnega moža, ki se je poročil pred dobrim mesecem. Radi tihotapstva je bil obsojen na nekaj čez eno leto. Ker se ni hotel odzvati oblastvenim zahtevam, so prišli karabinerji na lice mesta in ga odgnali. Baje bo moral sedaj sedeti tri leta. — Tekom zadnjegä meseca so si vzele življenjc 3 ose* be, dve ženski in en fant. Ena na Koritnici, druga na Bukovem, do* ma iz Tribušc in tretji na Ponik* vah. Kaj jih gnalo v žalostno smrt, nc vemo, najbrže zmešan razurn. Vabüo na občni zbor Katoliškega tiskov* nega društva v Gorici, ki se bo vršil v četrtek dne 14. julija ob 13'30 v Katoliški tiskarni v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo; 2. Tajnikovo poročilo; 3. Poročilo o bilanci; 4. Poroeilo nadzorstva; 5. Volitve nadzorstva; 6. Samostojni predlogi; 7. Slueajnosti. Z zadružnim pozdravom: Načelstvo. Gorica, 1. julija 1927. ČL 8 zadružnih pravil: Občni zbor ic v prvem sklicanju sklcpčen, če je navzoča najmanj tretjina clanov, v drugem sklicanju^ ki se vrši pol ure pozneje, je sklcpčen ob vsakem številu navzočih. Stran 4. »GORISKA STRA2A« Dornberg. Preteklo ncdeljo popoldne nas je obiskal sedanji goriški prcfckt com. Cassini. Občinsko načclništvo mu je napravilo slavolok in okrasilo cc* sto pred občinskim uradom. S po* sebno vnemo sta delala za lep spre* jem tudi naš živinozdravnik in zad* nji župan. Ob slavoloku se je na* bralo številno občinstva. Na po vabilo obč. načelnika mu je pevski zbor zapel »Na nebu zvezde seva* jo« in Mavovo »Tinico«. Naročeno je bilo tudi pritrkovanje. Govoril je goriški fašistovski tajnik Cacese. 2al, da ga ljudstvo v veliki večini ni razumelo. Med svojim ^ovorom je posebno hvalil kmetski stan. Na* šo inteli^enco je dolžil hujskanja in povedal, da bo občutno zadeta. »Mi kot priprosto kmetsko ljudstvo ljubimo in spoštujemo naše izobra* žence, ker vemo, da so sinovi pri* prostih staršev in da delajo za naše gospodarstvo in naš kulturni napre* n agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, J f Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4%. Vloge Y iekofcem računu lir ali dinarjev, (najugodnej^e obrestne mere). Nakup valut, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.