Spedlzlone In abbonamento postala
«■ Poštnina plačana v	H	g
Slovenski
Prezzo - Cena Lir 0.4C
Stev. 82.
V Ljubljani, v ponedeljek, 13. aprila 1942-XX
Leto Vil.
Icklfačna pooblal^nti ca oglaševanje Italijanskega tu ti]e{« Izvora; Uniona Pubblidt* (taliana S. A. Milana
| Uredolltvo In oprava; Kopitarjeva t, Ljubljana f | Redadone. AmmtnUtrazlone Kopitarjeva 6. Lnbiana =
Concesstonarta esclnsivs pei la pnbbllrlM dl provenlensa Itallant ed estera; Union« Pubblicita llallana R L Milana
13 letal sestreljenih nad Malto
Potopljena 10.000 tonska ladja
Glavni slan Oboroženih Sil je objavil dne
12.	aprila naslednje 680. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču živahno delovanje pa-trol in topništva.
Oddelki vojske so v spopadih preteklih dni uničili dve sovražni letali, tretje pa jo sestrelilo protiletalsko topništvo pri Bengaziju. Celotna posadka. sestoječa iz enega častnika in petih podčastnikov, sc je rešila in je bila ujeta.
Med uspešnim silnim bombardiranjem ciljev na Malti je nemško lovsko letalstvo v sijajni borbi sestrelilo 13 angleških letal.
Na jugozapadni obali Sicilije je bilo sovražno letalo prisiljeno pristati na morju. Petčlanska posadka je bila ujeta.
Neko naše letalo jo opazilo v vzhodnem Sredozemskem morju sovražno desettisočtonsko trgovinsko ladjo, jo napadlo in potopilo kljub obrambi s strani sovražnega lovskega letalstva.
Boj za Filipine je v glavnem končan
Neuspeh angleških pogajanj v Indiji je močno otežkočll obrambo Indije pred Japonci
Tokio, 13. aprila, s. Prelom pri podajanjih med Angleži in Indijci bo imel po mnenju japonskega časopisja porazen vtis na Zedinjene ameriške države, ki so se silno veselile upov na uspeh spričo predlogov, ki jih je v Indijo prinesel Cripps, toda ti predlogi so bili že vnaprej obsojeni na neuspeh, ker niso prinašali nič novega, temveč le tisto, kar so Angleži Indijcem ponujali že v začetku te vojne, pa so razmeroma naleteli na gluha ušesa. List poziva indijsko ljudstvo, naj se obrani satanskih klešč britanskega imperija, kajti edini namen Anglije in Združenih držav je v tem, da bi spravili Indijo v vojno in s tem pridobili čas za svoje operacije.
Rim, 13. aprila, s. Severnoameriška admi-raliteta je uradno sporočila, da je neka sovražna podmornica zadela in potopila neko ameriško trgovsko ladjo, tri druge pa poškodovala.
Banqkok, 13. aprila, s. Indijski nacionalistični tisk poudarja neuspeh Crippsovega po-
Sovražnik zaman napada na Krimu
12 ameriških ladij potopljenih ob severnoameriški obali Med temi so bile štiri petrolejske ladje
l slanstva in pobitost, ki je zavoljo tega'zavladala | med zavezniki. List »Hindu« v Madrasu pravi, da pomeni neuspeh angleškega odposlanca polom demokracije in njen največji neuspeh. List »Madras Mail« piše, da bo dogodek povzročil v demokratskem svetu osuplost.
Rim, 13. aprila, s. Ameriški mornariški minister Knox je brzojavil ravnateljem več kot tisoč kolegijev in univerz, da bi pripravili 80.000 študentov za to, da bi se javili prostovoljno v službo v amerikanski mornarici. Navzlic vsej obsežni propagandi se je le 400 študentov javilo v to službo.
Tokio, 13. aprila, s. Dopisnik agencije Domei poroča z bojišča pri Batangu, da so bili zajeti trije severnoameriški parniki, ki so se skušali prebiti do Corregidorja. Na krovu teh treh ladij je bilo mnogo vojakov in tudi častnikov.
Tokio, 13. aprila, s. Novi poveljnik japonskih sil v severnem delu Bornea general Mareda je izjavil pred odhodom v Ure, kjer bo prevzel svoje novo mesto, da se naglo razvijajo obnovitvena
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na polotoku Kerču so bili zavrnjeni novi sovražni napadi, ki so jih podpirali tankovski oddelki in letalstvo. Štirinajst sovražnih tankov je bilo uničenih.
Nemška bojna letala so napadla luko ob kav-kaški obali in poškodovala večjo sovražno ladjo z bombami.
Na srednjem in severnem odseku vzhodne Ironte je ponovil sovražnik svoje brezuspešne napade.
V Severnem morju so letala napadla zavarovan konvoj ter zažgala dve trgovski ladji, tretjo pa poškodovala z bombami.
V Severni AIriki živahno topniško in izvid-niško delovanje. Težja in lažja letala so v Mar-
mariki z uspehom napadla sovražno zaletje. Nemški lovci so sestrelili 6 sovražnih letal.
Pri letalskih napadih na vojne cilje na Malti je bil angleški rušilec v doku večkrat zndet z bombami. V zračnih borhah so lovska letala sestrelila 13 angleških letal.
šS-Sturmschanrliihrer Schultz je 5. aprila sam zavzel sovražno postojanko, uničil posadko in razstrelil sovražni tank najnovejšega tipa.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. aprila, r. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil je objavilo sledeče izredno poročilo:
Potem ko so naše podmornice, kakor je bilo javljeno 8. aprila, potopile 16 sovražnikovih trgovinskih ladij s skupno 104.000 tonami, so dosegle nove velike uspehe. Pred vzhodno ameriško oba-
lo	so potopilo 12 trgovinskih ladij s skupno 04.000 tonami, med njimi 4 velike petrolejske ladje.
Bolgarija je dobila novo vlade
Predsednik in zunanji minister je Filov — Nov vojni minister Silno obsežen program za delo nove vlade
Soiija, 13. aprila. 6. V 6oboto je bolgarski kralj Boris sprejel predsednika vlade Filova, kateri mu je bil izročil odstop vee vlade. Krali je znova poveril sestavo vlade Filovu. Kmalu popoldne je Filov s seznamom novih ministrov odšel na dvor, zvečer pa je bil objavljen seznam novih članov vlade. V vladi so: Ministrski predsednik Filov je v novem kabinetu prevzel tudi mesto zunanjega ministra. Novi vojni minister je postal general Nikola Mičov, ki je bil doslej poveljnik 1. bolgarske armade ter sofijski mestni komandant. Notranji minister je postal Peter Gabrovski. Minister za finance Dragomir Božilov ter gradbeni minister Dimitrij Vasiljev sta tudi v novem kabinetu obdržala svoji mesti. Novi minister za poljedelstvo je postal Kreto Petrov, bivši tehnični direktor državnega rudnika Pernik. Novi trgovinski minister je Nikola Saharijev, dosedanji poslevodeči direktor bolgarskega parlamenta. Novi justicnii minister je Konstantin Partov, dosedanji drz. pravdo na apelacijskem sodišču v Sofiji m elan vrhovne,, državnega sodišča. Novi jrrometni minister je AieK. sander Radoslavov, dosedanji general, direstor državnega rudnika Pernik. Prosvetno ministrstvo, ki ga je doslej upravljal ministrski predsednik Filov, je bilo (»overjeno dosedanjemu generalnemu tajniku tega ministrstva prof. Borisu Jocovu.
Sofija, 13. aprila. 6. Včeraj zvečer je predsednik bolgarske vlade Filov imel na sofijskem radiu govor, v katerem je podal 6memice za delo nove bolgarske vlade. Rekel je, da bo nova vlada nadaljevala 6 politiko prejšnje vlade. Ta politika temelji na čistem in tesnem sodelovanju s silami Osi in trojnega pakta m na želji, da hi 6e ojačile in nadaljevale prijateljske zveze 6 sosednjo Turčijo. Glede notranje politike je Filov izjavil: »Nova vlada bo 6torila vse, kar je v njeni moči, da bi utrdila načela pravičnega socialnega reda po smernicah novega evropskega reda. Odločilni dogodki, ki se trenutno vrste nasvetu, nalagaja težke naloge. Bolgarija bo v sodelovanju s svojimi močnimi zavezniki prispevala svoj delež k utrditvi novega evropskega reda, ki bo za. jamčil trajen mir, naslonjen na pravico. Številne trenutne težave na go6jx>darekem in finančnem terišču zahtevajo najstrožjo disciplino bolgarskega ljudstva. Ce hočemo imeti svoj prostor v novi Evropi, kakršnega terja naše zgodovinsko poslanstvo, poleni moramo prelomiti s 6leherno staro vezjo in uvesti nov režim, ki bo rešil trenutna vprašanja po vzgledu naših močnih zaveznikov.
Nova vlada namerava uresničiti sledeči pro-
1. Združitev vseh sil bolgarskega ljudstva okrog prestola.
2. Junaško vojsko, ki bo odlično opremljena in bo sposobna jamčiti za neodvisnost in svobodo dir. žave.
3. Osebne koristi 6e morajo umakniti 6pričo višjih koristi naroda.
4. Streti je	treba sleherni	poskus	izrabljanja
oblasti v osebne	in strankarske koristi.
5. Izdati je	treba socialne	ukrepe	v	duhu so-
cialne pravičnosti.
6. Uvesti je treba uravnano gospodarstvo, kakor zahtevajo potrebe dTžave v vojnem času.
7. Posebno	skrb bo treba	posvetiti	kmetijski
pridelavi in dodeliti zemljo tistim, ki je doslej niso obdelovali.
8. C:»o ne sme biti 6amo pravica, temveč tudi narodna dolžnost slehernega državljana.
9. Denarna sredstva se morajo dati na razpolago za 6lužbo narodu, obenem pa je treba omejiti dobičke in preprečiti verižmištvo.
10. Pospešiti je treba razvoj železniške in cestne mreže in usposobiti rečno plovbo.
11. Borba proti brezposelnosti s tem, da 6e ustanove razne državne ustanove.
12. Dvigniti je treba splošno kulturno stanje množic in zgraditi nove kmečke hiše.
13. Zboljšati je treba delovne jx>goje bolgar. skega delavstva.
14. Povečanje odgovornosti državnih funkcionarjev, odstranitev nepotrebnih formalnosti in ukinitev zavirajočega birokratizma.
15. Borba proti rušilnim idejam.
16. Osvoboditev javnega in gospodarskega življenja tujih vplivov in raznih mednarodnih organizacij, razen tega pa najstrožja izvedba vseh zakonov za obrambo države.
17. Borba na smrt proti komunizmu m boga-taštvu in vsem izrazom teh dveh zel.
18. Vzgoja ljudstva po narodni organizaciji »Branik«.
Predsednik bolgarske vlade Filov je končal: »Zavedajoč 6e ogromne odgovornosti v teh odločilnih trenutkih, bomo sledili trdno in odločno svojemu glavarju kralju Borisu, da bi tako zagotovili lepo bodočnost in napredek bolgarskega naroda.«
Turški poslanik v Berlinu se je vrnil na svoje mesto
Ankara, 13. aprila, s. V Sofiji se je ustavil na poti proti Berlinu turški veleposlanik pri nemški vladi Gorddo in sprejel časnikarje. Izjavil jim ie, da je zadovoljen s svojo potjo. Za časa svojega bivanja v Ankari ie imel sestanke z več ministri. Z njimi je govoril o uresničenju turško-nemške trgovinske pogodbe, ki naj bi povečala trgovinsko izmenjavo med obema državama. Povedal je tudi, da je imel s von Pape-nom več razgovorov in da sta ugotovila, da temelje turško-nemški odnošaji na prijateljstvu in razumevanju.
dela na otoku, zlasti pa se hitro razvija delo za obnovitev rudnikov in drugih naprav za črpanje naravnih bogastev. Pristavil je, da je že pred dvema letoma sam na lastne oči videl, da so Japonci, ki so že tedaj bivali na otoku, kljub neznosnemu tropskemu podnebju vzdržali pri vztrajnem delu na gumijevih nasadih. Japonska je poslala v zasedene kraje številne tehnike, ki bodo skupaj z vojaki obnovili petrolejske črpalke in čistilnice in s tem omogočili redno pridelovanje velikih ko-ličinpetroleja, ki so za vojno neobhodno potrebne.
Tokio, i3. aprila, s. Jajmneka mornarica, ki blokira Manileki zaliv, je ujela več ameriških prevoznih ladij, ki 60 prevažale begunce z Batamga. Japonske etražne ladje so v vodah okrog otoka zajele hitro ameriško stražno ladjo. Severno od Luzona so zajeli sovražno torpedovko, drugo 60-vražno enoto podobne vrste pa so pognali nazaj v Manilski zaliv. Medtem pa 60 japonske mornariške sile v bližini otoka Cebu zagledale sovražne ladje v Tanonski ožini ter so zajele eno torpedovko in težko Doškodovale hitro 6tražno ladjo po kratkem boju.
Slovesen zaključek novinarskega shoda v Benetkah
Benetke, 12. aprila, s. V palači Ducale je včeraj bila zaključna seja novinarjev iz držav trojne zveze in prijateljskih dežel. Pri slovesnosti so bili mnogi italijanski in tudi odličniki, minister za ljudsko prosveto Eksc. PavOlini, načelnik nemškega tiska državni tajnik Dietrich, jajx>nski [poslanik Sakuma in načelniki tiska prijateljskih držav. Sejo je otvoril nar. svetnik Guglielmotti ki je poudaril, da so novinarji svoje delo uspešno dokončali. Na to je dr. Gonzalez, tiskovni uradnik španskega poslaništva pri Kvirinnlu, prebral izjavo španskih novinarjev, ki se vneto zanimajo za delo novinarskega shoda v Benetkah in se hvaležno spominjajo vseh italijanskih in nemških žrtev v španski državljanski vojni proti komunizmu, španski vodja in zunanji minister Serrano Su-ner .ge docela strinjata z načeli novinarstva v novem redu in sporočata sklep španskih novinarjev, da hočejo biti včlanjeni v novem novinarskem združenju. Besede dr. Gonzaleza so živahno pozdravili in dr. Weiss se mu je zahvalil ter izrazil svoje veselje, da se hoče španski svobodni tisk postaviti na branik zoper boljševizem. Potem je nastopil japonski minister Sakuma, ki je orisal naloge in dolžnosti japonskega tiska ter poudaril, da vodijo japonsko novinarstvo iskrenost, vestnost, pravičnost in odgovornost, saj se z lažjo ne dajo doseči trajni politični uspehi, ker ima laž pač kratke noge. Sile trojne zveze imajo pred seboj še razne trde boje, preden bo dosežen^ končna zmaga in preden bo svet zaživel v novem redu. Lahko
f>a varno računamo, da bomo dosegli svoje ci-je, saj k temu prispevajo naše skupne sile. V tem boju pa bo sodeloval tudi naš tisk.
Potem je govoril načelnik nemškega tisika dr. Dietrich. Prinesel je vsem udeležencem pozdrav vodje in podčrtal velik pomen novinarskega shoda v Benetkah. Naglasil je podlo poslanstvo novinarstva v Ameriki in Angliji, kjer da so pisci pod vodstvom judov in bogatašev. Ti novinarji niso nikdar nič prispevali k duhovnemu preporodu človeštva, zato po tudi ne razumejo duhovnih teženj mladih narodov. Shod v Benetkah je udarec za judovsko bogataški tisk po vsem svetu.
Po govoru dr. Dietricha je dr. Weiss prebral pozdravno brzojavko, ki jo je vodstvo shoda poslalo nemškemu vodji.
Sestanek med japonskim poslanikom v Berlinu in japonskim poslanikom v Ankari
Sofija, 13. aprila, s. Japonski poslanik v linu Ošima je imel včeraj dolg razgovor s predsednikom bolgarske vlade in zunanjim ministrom Filovom. Dalje je imel Ošima dolg razgovor s svojim tovarišem iz Ankare, ki je za to priliko prispel v Sofijo. Med drugim je japonski poslanik časopisju izjavil sledeče: »Splošni položaj na bojiščih govori v prid silam trojnega pakta. Prepričan sem, da bomo to leto ustvarili tiste temeljne vojaške pogoje, ki bodo omogočili končno-veljavno odločitev v tej vojni. Uspehi Japonske so velik in zmagovit prispevek k našemu sodelovanju z evropskimi zavezniki. Prvikrat v zgodovini se Evropa in vzhodna Azija,.ki ju loči deset tisoč kilometrska razdalja, borita skupno v veličastni bitki za ureditev novega svetovnega miru.c Ošima je danes odpotoval v Atene.
Nato je nastopil minister za ljudsko prosveto Eksc. PuvoRni. Naglasil je, kako vesela je Italija, da je mogla nuditi svojo gostoljubnost vsem novinarjem, ki jih preveva ista misel. Dejal je, da Duce kot novinar in ustanovitelj »Popola dTtalia« ter kot vodja italijanskega naroda pošilja pozdrav novinarjem vseh 15 držav, zbranih v Benetkah v starem in nepozabnem tovarištvu Do soglasja v miselnosti in nalogah našega skupnega novinarstva ni prišlo slučajno zaradi sedanje vojne, marveč zaradi posebnih značajk ki nas docela ločijo od novinarstva držav, proti katerim se borimo. Naše novinarstvo vodijo naši narodi in naši vzori, pri nasprotniikh pa bogataška volja. Naš tisk se zaveda dolžnosti in odgovornosti v boju za lastno ljudstvo, sovražni novinarji pa služijo finančnim in skrivnim silam in se ne menijo za koristi narodov. Vodi nas resnica, ker spoštujemo svoje narode. V vojnih poročilih objavljamo prav tako vse izgube in udarce, kakor izgube in udarce, ki smo jih zadali nasprotnikom. V nasprotnem taboru pa ne najdemo drugega kakor laži, zamolča vanja in prikrivanja.
Temeljiti govor Pavoliinijev so udeleženci sprejeli z velikim navdušenjem. Novinarski shod se je zaključil v iskrenem tovarištvu in s toplimi pozdravi vsem udeležencem.
Vesti 13. aprila
Močne angleške izgube ob letalskih napadih na zasedene kraje
Berlin, 13. aprila, s. Britansko letalstvo je pri svojih napadih na nemško ali zasedeno ozemlje v petek in soboto zvečer imelo občutne izgube. Nad zahodnimi nemškimi obalami je nemško lovsko letalstvo v spopadih zbilo 7 Spitfiirejev. V noči na 11. aprila 60 Angleži izgubili 15 bombnikov. K tem izgubam je treba prišteti tudi angleške izgube nad Sredozemskim morjem, ki znašajo 11 Hurricanov, kar da vse skupaj 43 letal. V istem obdobju je Nemčija n« imenovanih bojiščih izgubila tri letala. Angleške izgube niso v nobenem razmerju s škodo, ki bi jo ta letala morala prizadeti vojaškim
in industrijskim objektom.
Po poročilih iz vojaških krogov so Angleži v nedeljo popoldne znova pridrli čez Rokav-»ki preliv. Priletelo je okrog 12 bombnikov v spremstvu 50 lovcev in je jmskušalo naj>asti francosko obrežje. Skupina nemških lovcev Fokker-Wulf se je spopadla z Britanci in zbila 12 lovcev. Prav tako je bil zbit tudi en britanski bombnik. Takojšen nastop nemškega lovskega letalstva j« preprečil sovražnikovemu letalstvu, da bi doesglo svoj cilj. Vrženih ie bi-
lo	precej bomb, vendar niso mogle poškodovati vojaških ohjektov
Na Irskem se je poslabšalo vprašanje prehrane in
eo morali uvesti nove omejitve in zmanjšati dosedanje obroke živil. Opaža pa 6e tudi veliko j>omanikanje goriva in kavčuka.
japonski list »Asahi« poroča, da 60 angleške oblasti odredile prisilno odstranitev domačega . prebivalstva v severni Birmi, odkoder 6e dnevno izseli približno po 8000 ljudi v neznane kraje v Indija.
Nemško vojno poročilo omenja nove protitankovske puške, katere imajo oddelki pehote in 6ta
gotrebna samo dva moža za njeno strežbo, lične puške 60 uporabljali že v prvi svetovni vojni, samo da 60 te nove puške sedaj izpo. polnjene.
Potopitev srednjevrstne trgovske ladje, ki je bila last Norveške, pa je bila v službi Združenih držav, je objavila ameriška admiraliteta. Ta ladja je bila torpedirana ob ameriški atlantski obali.
Stroge ukrepe proti komunistom je izdala argentinska vlada. 27 argentinskim državljanom je bilo ukazano,' naj se odstranijo iz države, sicer bodo zaprti. Izgnanih je bilo 12 tujcev, večinoma Judov. Drugih 17 pa so oblasti prijele in izročile sodišču.
Vojno sodišče v Abevilleu je obsodilo na smrt francoskega podporočnika Reneja Caronna in francoskega narednika Molletta, ker sta oba dala 20. marca usmrtiti 21 ujetnikov-civilistov, med njimi 4 Italijane, 4 Nemce, 8 Belgijcev, 2 Holandca, 1 Kanadca in 1 pripadnika Ceško-moravskega protektorata, ne da bi imela redno 60dbo v rokah.
Zveza dijakov Zapadno-afriške unije v Angliji je na svojem zadnjem zborovanju sprejela reso. lucijo, v kateri zahteva od angleške vlade, da takoj prizna V6em angleškim kolonijam in protektoratnim ozemljem v Zapadni Afriki pravico do samouprave.
Britanska admiraliteta je izdala »Belo knjigo« v kateri pravi, da je Velika Britanija predlanskim žrtvovala za svojo mornarico 384 milijard lir. V istem letu je sovražnik naredil v Veliki Britaniji škode za 45 milijard lir.
V	gibraltarsko popravljalnico ladij je priplula bri. tan6ka križarka vrste »Hermion« z ranjenci na krovu. Na ladji je bilo videti tudi več poškodb, povzročenih po letalskih bombah, ki jih je bila ladja deležna pri Malti.
Ameriški urad za izdelovanje vojnega gradiva je objavil, da se ukinja izdelovanje avtomobilskih vozil za zasebnike. Dalje je prepovedano prodajanje električnih generatorjev brez dovoljenja vlade. Tovarne avtomobilskih vozil srednje vrete bodo smele prodajati svoje zaloge še do 30. aprila, težje tovorne avtomobile na do konca maja
Izvršilni odbor vseindijskega kongresa' je sklenil sklicati kongres za 29. in 30. aprila'na iz. redno zasedanje v Allahabat
Slovesnosti ob obletnici prihoda italijanskih čet
v Ljubljano
Ljubljana, 13. aprila.
Predvčerajšnjim, ob prvi obletnici prihoda čet v Ljubljano je Visoki Komisar ljubljanske pokrajine ponesel poveljniku .^armadnemu zbora svoj goreči tovariški pozdrav. Pri slovesnosti je bil tudi zvezni tajnik Orlandini. Slovesnost je bila v neki dvorani armadnega zbora, kjer so se zbrali višji častniki in načelniki uradov poveljstva, ki jim je bil na čelu poveljnik glavnega stana.
Potem ko se je Visoki Komisar Eksc. Gra-zioli spomnil slavne žrtve padlih, je povzdigoval delo, ki so ga opravile oborožene sile. posebno pa še armadni zbor, katerega edinice so zasedle Ljubljano in pokrajino. Z besedami iskrenega tovarištva e poudaril pomen tega dela, ki so ga opravili v lem letu v popolnem soglasju s politično oblastjo za ureditev in,napredek nove pokrajine.
_ Potem ko je na kratko orisal dogodke v aprilskih dneh preteklega leta, je Visoki Komisar opozoril na visoke naloge, ki čakajo oborožene sile na tem ozemlju. Svoj govor je zaključil z lepimi želiani Veličanstvu Kralju in Cesarju, Duceiu, in vsem, ki se borijo na vseh bojiščih.
Poveljnik armadnega zbora general Mario Robotti se je Visokemu Komisarju za tovariško in značilno potezo živo zahvalil ter sc spomnil slavne žrtve padlih in navdušene udeležbe vseh, ki so imeli čast sodelovati na ljubljanskem bojišču. S tem je hotel izraziti tovariški poklon , vsem oboroženim silam.
‘ Ko je general Robbtti opozoril na celotno in važno nalogo, ki jo je izvršil Eksc. Grazioli, e počrtal popolno tovarištvo, s katerim sode-ijejo političnejn vojaške oblasti za blagor in
bodočnost nove pokrajine. Tudi general Robotti je zaključil svoje besede z vzklikom Kralju in Cesarju ter Duceiu.
Iz poveljstva armadnega zbora se ie Visoki komisar odpravil na italijansko vojaško pokopališče, kjer je ob navzočnosti poveljnika armadnega zbora in zveznega tajnika položil lovorjev venec. Ob vhodu pokopališča ga ie pričakoval podpoveljnik grenadirske divizije s skupino častnikov.
Na našem vojaškem pokopališču, kjer so pokopani mrtveci prejšnje in padli sedanje vojne, ob straneh spomenika, ki spominja na žrtev in vrlino naših mrtvih, je bil postrojen častni oddelek z zastavo 2. grenadirskega polka z gre-nadirsko godbo. Ob obeh straneh glavne ulice pred spomenikovm so bili zbrani polkovniki, poveljniki v Ljubljani nameščenih polkov, s številnimi častniki raznih vrst orožja.
Visoki komisar, poveljnik armadnega zbora, zvezni tajnik in podpoveljnik divizije so stopili pred spomenik, kjer je Eksc. Grazioli položil lovorjev venec, medtem ko je godba zaigrala himno Piavi. Potem ko so ostali nekaj časa z roko dvignjeno v rimski pozdrav, so Visoki komisar, poveljnik armagnega zbora in naj-višii oblastniki izkazali čast slavni zastavi sardinskih grenadirjev.
•
Ljubljana, 13. aprila.
Ob prvi obletnici prihoda italijanskih čet v Ljubljano je Visoki Komisar poslal brzojavko s tovariškim pozdravom generalu Romeru, ki ie pri zasedanju poveljeval diviziji »Isonzo«, in drugo brzojavko poveljstvu hrabre divizije »Sinjih kravat«
Španija : Nemčija 1:1 (0:0)
Nemška taktika in španski temperament sta si enakovredna
Triletnica priključitve Albanije in obletnica vrnitve Dalmacije
Proslave obeh obletnic so bile zelo slovesne
Tirana, 13. aprila, s. Tretjo obletnico, odkar '; bila Skenderbegova krona izročena Kralju in Jesarju, so v vsej Albaniji praznovali z izrednimi svečanostmi. V Tirani je bila velika ljudska manifestacija. Mesto je bilo ozaljšano z italijanskimi in albanskimi zastavami. Na glavnem trgu
o	se zbrali v vrste voditelji in funkcionarji organizacij, za njimi pa množice ljudstva. Nato se je razvil sprevod pod vodstvom predsednika albanske vlade jn fašističnih funkcionarjev. Za njimi so korakali člani vlade, predstavniki vojaških in civilnih oblasti in drugi. Ustavili so se pred palačo državnega upravitelja. Državni upravitelj se je v družbi ministrov Kruja in Tocija pokazal na balkonu, množica pa ga je navdušeno pozdravljala. Predsednik albanske vlade je ukazal pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju, nakar je z gromkimi vzkliki odgovarjalo ljudstvo. Namestnik Giacomini je imel nalo v albanščini ognjevit nagovor, v katerem je podčrtaval zgodovinski pomen dejstva, da je albansko ljudstvo za dolga bodoča stoletja dobilo poln izraz svoje državne samo-.tojnosti in je za ta svoj uspeh pokazalo tudi vso vojo hvaležnost Duceju. Govornik je končal re-oč, da se vsa domovina klanja spominu tistih,
to-
ki so padli v borbi za boljšo Albanijo.
Žara, 13. aprila, s. V ozračju navdušenja fn zanosa je Zara praznovala včeraj prvo obletnico svoje oblege in povrnitve Dalmacije k materi domovini. Na športnem prostoru Gila je bila verska prireditev z mašo, ki jo je bral zadrski nadškof Navzoči so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, fašistični revolucionarji, člani stranke in sindikatov, člani Gila in ženskega fašija, bojevniška zveza in druge organizacije. Najučinkovitejši prizor se je gledalcem nudil iz tistega dela stadiona, kjer so zbrali vse zastavice z grbi in značkami dalmatinskih mest in krajev, ki so se vrnili v domovino. Zastavice so nosili ljudje v dalmatinskih narodnih nošah. Po končanem obredu je imel guverner Bastianini navdušen govor, v katerem je izrazil zahvalo Duceju za velikansko delo, ki ga je fašistična vlada začela izvajati za moralni in gmotni dvig prebivalstva v Dalmaciji navzlic sedanjim vojnim težavam. Ta govor so po radiu prenesli v vse dalmatinske kraje, kjer so z živim zadovoljstvom sprejeli te besede. Konec govora je zbrana množica pozdravila z vzkliki Kralju in Duceju. Slovesnosti so končali s petjem revolucijske himne.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Včerajšnjo nedeljo je imelo veliko število športnikov iz celega 6veta, prav gotovo pa evropskih, svoje misli v Berlinu. In ne zaman. Bila je velika borba na zelenem polju. Kdo bo zmagal, Spanci ali Nemci? Veliko je bilo ugibanj, kako se bo končala tekma. Eni so dajali prednost hladni nemški preračunanosti, drugi, in teh je bilo menda precej več, pa so računali na srčnost in prekanjenost temperamentnih Špancev. Eni in drugi so imeli prav. Vsaj tako lahko računamo po koncu včerajšnjega mednarodnega srečanja. Tekma se je končala neodločeno.
90.000 gledalcev je bilo včeraj priča lepi in napeti borbi v berlinskem olimpijskem stadionu. Še enkrat 90 tisoč gledalcev pa ni dobilo vstopnic, kajti za tekmo je bilo razprodanih le določeno število vstopnic. Razdeljene so bile po posebnem ključu, tako do so dobili poljubni interesenti 40 tisoč kart, 22 tisoč so jih dobili členi raznih berlinskih nogometnih društev, 14 tisoč vojaki, 6 tisoč razne mladinske organizacije, za častne goste je bilo rezerviranih 5 tisoč in tisoč za ranjene vojake.
Prvi polčas je ostal brez gola, čeprav sta se obe moštvi nenehoma trudili da dosežeta uspeh.
V	drugem polčasu se je sreča nasmejaja najprej Nemcem. Niso igrali še dve minuti, ko so zabili prvi zadetek. Decker je imel srečno nogo in žoga je našla pot v mrežo. Navdušenje nad tem uspehom je bilo seveda velikansko. Špancev gol ni spravil iz ravnotežja in so neprestano napadali, da bi izravnali. Dolgo so se jim Nemci postavljali v bran. V 32. minuti pa so le izravnali. Nemški krilec Rhode je prijel z obema rokama žogo v kazenskem prostoru in sledila je 11 metrovka, ki je obsedela. Tempo ni prav nič popustil, nasprotno eni in drugi so napeli vse sile za zmago. A zastonj. Velika borba je ostala neodločena Tekmo je sodil odlično italijanski mednarodni sodnik Bar-lassina.
Prva težko vprašanje, predvsem za prijatelje nogometa, namreč kakor se bo končala tekma Španija : Nemčija, je zdaj rešeno. Ostane zdaj še drugo vprašanje, in to, kako se bo končalo srečanje med Španci in Italijani prihodnjo nedeljo v Milanu. Včerajšnji rezultat nam ne ve dati nobenega odgovora. Vsekakor pa bo tekma prihodnjo nedeljo še ostrejša, saj se bosta srečali enajsto-rici z enakimi nogometnimi zmožnostmi.
Tekmi za italijanski pokal
8.	februarja je bilo, ko so končali pokalno prvenstveno tekmovanje in tedaj so se prerinila do semifinala štiri moštva. Dve od njih sta si že druga leta priborili pot do fin. tekmovanja, dve pa sta letos prišli na novo. Včerajšnjo nedeljo so se pomerila tudi ta štiri moštva, da odločijo, kdo si bo priboril ponosni naslov italijanskega pokalnega prvaka. Na nesrečo pa sta bila včerajšnja para izbrana tako, da je bilo lahko že kar vnaprej računati na zmagovalca. Posebno med Juventusom in Mo-deno je bil račun več kot jasen. Ne le da je Juventus boljše in močnejše' moštvo, ampak je imel še to prednost, da je igral na domačem, igrišču. Pri drugem paru med Milanom in Ve-nezijo, p« je bilo vprašanje zmagovalca bolj odprto. Benečani so morali po oreh v Milano in številni prijatelji »lagunskih igralcev« so na skrivaj morda le računali, da bodo njihovi uspeli. Le za malo so se vračunali.
Po včerajšnjih tekmah sta si pot do finalnih tekem priborila Milano in Juventus, potem ko sta se obe včerajšnji srečanji končali:
Milano: Milano : Venezia 4 : f.
Torino: Juventus : Modena 4 : 1.
Pomladanska dela lepo napredujejo
Zanimanje za semena in gnojila — Življenje na Barju Po šotni dobi — doba pravega poljedelstva
Po dogovoru z zastopnicami In zastopniki onsuipentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet »redložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani :er jih je ta odobril. ,
Z odlokom VIII-2, št. 2088-6 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, veljajo za ■jubljano določene na j višje cene od ponedeljka.
13.	aprila 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevali, so naslednje:
Zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 7 L; zeljnate glave na debelo 1.50 L; kislo zelje na irobno 3 L; kmgčko kislo zelje 2.50 L; repa na Irobno izpod 10 kg 0.75 L; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; otrebljen ohrovt 2.50 L; brstnati ohrovt 5 L; lto-lerabice 3 L; rumenit koleraba 0.80 L; rdeča pe-«« 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3.50 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redkev 1.20 L; leča redkvica 12 L; osnaženi hren 3 L; šopek olenjave za juho s korenčkom 0.50 L; peteršilj ! L; por 3.50 L; zelena 4 L; domača čebula 2.50
šalota 3 L; česen, 25 glavic na kilogram, 5 L; •irebljeni, toda ne namočeni zeleni regrat 3 L; drobljeni, toda nenamočeni beli regrat 5 L; na-ozani in neosnaženi motovilec 6 L; otrebljeni do-
mači radič (cikorija) 4 L; suhi v škafih gojeni radič 10 L; otrebljeni, toda nenamočeni zeleni radič 10 L; mehka špinača 6.50 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; suho lipovo cvetje 20 L. Domača jabolka I. vrste (ka-nadka, bobovec, gambovec, dolenjska voščenka, kaselska in Baumanova reneta) 7 L; II. vrste (tafelček, rožntarinček, carjevič) 6 L; III. vrste vsa druga zdrava drobna jabolka 5 L. Debeli če-bulček 8 L; drobni čebulček 10 L; jajca 1.75 L komad.
t
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Predvsem jfh pa opominjamo, da je strogo prepovedano prodajati namočeno zelenjavo, pač pa mora biti vsa snažna in oprana, sicer sveža, a ne več mokra.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem hi Pogačarjevem ter na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Ljubljana, 13. aprila.
Vreme 40. mučenikov še ni bilo v splošnem tako slabo in neugodno za poljska dela. Bilo ie vsega 8 deževnih dni, 2 dni je snežilo, nekaj dni je bila zjutraj slana, drugače pa so bila, kakor druga leta, jutra še vedno hladna. Zadnji sneg je zapadel 23. marca, ko je tudi poprej pred 10 dnevi, na dan 13. marca snežilo ter je nato nastopila močna poledica.
Pomladanska poljska dela že kaj lepo napredujejo. V mestu so ljudje že prekopali vse gredice. Zasejali so mnogo graha, pripravili so grede za paradižnike, posejali so tudi mnogo solate in rdeče jedilne pese. Dobe se sicer na trge že prve sadike solat, paradižnikov, kumar in pese, vendar je še prehladno vreme, da bi nasajali na prostem kumare in paradižnike, pesa ie boli odporna. Veliko je povpraševanje po raznih semenih, posebno za krompir so ljudje najbolj interesirani. Tudi za koruzo ie veliko zanimanje. Meščani bi radi dobili tudi večjo množino gnoja, kupujejo, pa tudi razna gnojila.
Živahno je postalo na Barju. Tam je naj-večje zanimanje za razno zeleniad, ki zelo dobro uspeva na barjanski zemlji, kar so posebno pokazala zadnja leta, ko so se začeli Barjani intenzivno zanimati za vsa vprašanja, ki se nanašajo na gojitev različnih kultur, najbolj uspevajočih na tej zemlji. Na Barju so že pred svetovno vojno delali najrazličnejše kmetijske poskuse. Društvo za obdelovanje Barja, ustanovljeno okoli L 1900, ie mnogo storilo za povzdigo kmetijstva. Ob Ljubljanici v Črni vasi je bila napravljena drevesnica, kjer so vzgajali do 12 tjsoč sadnih drevesc. Skušali so na Barju saditi tudi hmelj, kar se pa ni obneslo in to zaradi neprikladnosti zemlje, podnebja in zaradi pre-male pazljivosti.
Pred svetovno vojno so nabavili celo motorni plug na 8 brazd in poskušali z njim na Barju v močvirni zemlji orati. Plug z motorjem vred pa se je počasi pogreznil v zeml jo in se popolnoma zakopal. Tam je vzel konec. Neke dele pa so ljudje med svetovno vojno odnesli domov.
Delali so tudi poskuse z umetnimi gnojili. Dobra posledica vseh teh poskusov je bila. da ie barjanski kmet spoznal, katera gnojila so najboljša za barjansko zemljo in katere kulture najugodneje uspevajo.
Svetovna vojna je povzročila, da so prenehala razna preizkuševališča in da je bila popolnoma opuščena drevesnica. Ta se sploh ni več obnovila. Po vojni se je začelo novo življenje, pojavilo se je veliko zanimanje za obdelovanje
zemlje. V barjanski šoli se ie preuredil šolski pouk na kmetijski osnovi. Na obširnem šolskem vrtu so se začele gojiti razne vrste zeleniadi, za katero se se zanimali Barjani in io začeli sami pridno gojiti. Uspehi so hili kar zadovoljivi. Mladi in podjetni Barjani so zadnja leta ustanovili tudi podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki si je nadela glavno nalogo, da svoje člane poučuje o vseh vprašanjih kmetijstva in da posveča posebno pozornost zelenjadi.
Barje dobiva sedaj povsem drugačno lice. Minila je šotna doba, ko je Barjan v barjanski ravnini rezal le šoto in jo vozil v Ljubljano. Ta doba je trajala takole od 1. 1835, ko je bila ustanovljena v Črni vasi (Volar) prva barjanska kolonija, pa tja do 1. 1895, do velike potresne katastrofe in mogoče še nekaj let pozneje. Barjan ie vozil šoto v Ljubljano, kjer so jo gospodinje na kupe kupovale za kurjavo. Kos na kvadrat odrezane šote ie stal dva krajcarja. Nekaj časa eo šoto vozili celo v Trieste, da bi žnjo kurili kotle na parnikih, kar se pa ni obneslo. Mnogo šote pa so porabile tudi ljubljanske tovarne, tako n. pr. znamenita cukrarna in predilnica.
Trdo je bilo delo prvega barjanskega kmeta in šele sedaj lahko vidimo uspehe, kako je«Kemija predelana v travnike, vrtove in njive. Le barjanska trava ni prvovrstna, je prekisla, kar ie važno, ker taka trava ni za govejo živino, posebno ne za krave, ko po taki travi ne dajejo okusnega mleka.
Navodila o zatemnitvi
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v smislu naredbe z dne 6. junija 1941/XIX št. 42 z dne 23. marca 1942/XX št. 50 smatral za potrebno določiti nov čas za zatemnitev in
odreja:
ČL 1. Do nove odredbe se mora zatemnitev izvajati od 21. ure ao 6. ure.
Čl. 2. Ostanejo nespremenjena druga navodila, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941/XIX št. 42.
Čl. Ta naredba stopi takoj v veljavo in bo objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 13. aprila 1942/XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Kmilio Grazioli.
Tone Gaspari:
Birma
'.'aj se boš kremžil!« — »Potica ga je zmešala,« ie . ejal Martinčič. Janez je sčdel in na potico v roki
0 mu padle eolze. Tiho je jokal. Ni mogel ugrizih, zakaj solza za solzo mu je kapala čez lica.
Gledal je vtik. Nihče ee ni več smejati, botra Minica ■je vstala, pobožala fanta po laseh in tiho rekla:
' Tudi ti 6i zaslužil potico, fantek!« Gostilničarki, ki s še vedno smeje zmajevala z glavo, je dejala: Na dvorišče naj gredo otroci. No sonce!«
3.
Na nasprotni 6trani gostilne je bil hlev e pod-'reškom, ki je dajal dolg pas sence. Tja k prislo-jeui lestvi smo 6e otroci zbrali, ker je bilo na 6on-;i prevroče. Tudi Brkin je šel z nami. Čudno 6e
ii	je zdelo, da ee je 6aan med nas pomešal. Suknjič
1 imel odpet, roke v žepu. Jaz sem previdno in ne-:otovo prtjel za njegovo srebrno verižico na telov. liiku. »Lepa jel« 6etn io spoštljivo pohvalil. »Mhm!«
0 vsi potrdili in jo gledali. Potem smo 6e vsi hkrati ozrli proti salonu, ker se je začulo od tam petje.
: iajbolj smo slišali gospo botro, ki je kričala, da bo. ogradila vrtec in nasadila vanj roženkravta in rožmarina. Potem bo z njima goljufala fante. Kljub temu, da emo se spogledali ter 6e nasmehnili, nismo pri tem nič mislili. Zdaj 6mo ee lahko smejali komu koli, saj nas iz 6alona niso mogli videti. Nismo vedeli prav za prav, kaj bi. Pričakovali smo, la bo odločil Brkin, videli smo, da se je ozrl proti e »tonu in proti onim trem birmankam, ki eo 6tale ob kuhinjskem oknu ter si ogledovale obleke. Potem je skrivnostno 6egel v notranji žep suknjiča. Počasi je potegnil iz njega dolgo cigaro. Zasukal jo je v desnici, nas z velikimi očmi pogledal po vrsti ter s povzdignjenim čelom razodel: »Viržm-ka!« »Viržinka!« smo osuplo ponovila. Ozrl sem ee
roti salonu. Zaskrbelo nas je nekaj. Brkin nam ie
1 »mignil, naj ee pomaknemo za ujm Brez besede
smo ga ubogali. Zavil je okrog hleva. Znašli smo 6e ob glavnem zidu, v nekakem kotu dvorišča, kjer nas niti iz kuhinje niso mogli več videti. Brkin se je primaknil tesno k zidu, mi smo ga v polkrogu obstopili kakor pevski zbor. Ves ča6 6em premišlje-. val, kje je dobil viržinko, vendar si ga nisem upal vprašati. Zavrtel jo je 6pet in naim dejal- »Kadili bomo! Kdor si ne upa, naj kar izgine!« Prijel jo je med kazalec in sredinec ter jo preložil, kakor bi merjal, kje je 6reda. Iz žepa je vzel z levico uži-galice in jih dal meni. »Ti mi boš prižgal! Znaš?« »Kaj bi ne!« Neodločno 6em vzel škatlico v roke: videl sem, da je še nova. »Poglejte!« je nadaljeval. »Tole mora ven, če ne, ne vleče« Z nohti je potegnil 6lamico in pripovedoval, da on vsak večer gospodarju prižiga. Dal je damico Janezu, ki je 6fal poleg mene. »Drži!« Viržinko je vtaknil med zobe. Pomislil je potem nekaj, jo vzel 6pet iz ust ter jo poduhal. »Diši!« nam je razodel. Nato jo je dal vsem po vrsti poduhati. Tine je prvi izpregovoril: »Po prežganem diši.« »Kakor tobak!« je izpopolnil Janez. Držal je slamico nepremično v desnici. »Jaz pa vem,« se je oglasil birmanec, ki mu nisem vedel imena in je bil malo večji od mene, »v Ljubljani rastejo!« »Figo rastejo!« ga je zavrnil Brkin. »Tobak raste na Turškem, v Ljubljani jih pa delajo! V. takih škatlah 60. Saj vem!« Preden je 6pet vtaknil viržinko v usta, je naročil: »Ti mu boš prižgal slamico, on pa meni cigaro! Daj zdaj!« Priklonil 6e je malo, jaz 6em odpiral škatlico. Prepolna je bila menda, zalo ni Šlo nikamor. Out.il pa sem, da ee mi tresejo prsti. Pritisnil sem na vso moč. škatlica ee je odprla s tako 6ik>, da 60 ee vžigalice raz. eule po tleh. »Ojej!« sem vzdihnil ter hitel pobirati. Pomagali eo mi vsi. »Ti boš prižgal?« se je Brkin ponorčeval. Zravnal se je in čakal. Potem sem le prižgal. Niti najmanjše 6apice ni bilo. zato 6e je damica takoj vnela. Janez jo je vzdignil, Brkin je pritaknil in potegnil. Potem je pihnil prvi dim! Oblaček je bil modrikast kakor nebo, za njim drugi, potem še. Janez je z odprtimi usti strmel v Brkina, da ga je slamica spekla v prste. Brkin je po-
tegnil močno, pridržal nekaj časa dim v ustih in izpuhnil cel oblak. To smo zijali! »Takole bo vsaki« je pojasnil. Prvi sem začel jaz. Nič nisem prijel vir-Ziinke, ker je ni dal Brkin iz rok. Malo sem povlekel. »še!« je ukazal Brkin. Polna usta dima 6e je nabralo. Začutil 6em 6ladko zopern okus, ki me je dušil. Izpihnil eem kakor prej Brkin. Globoko sem 6e oddahnil. Bil sem ponosen in zadovoljen, da se mi je tako lejx> posrečilo. »No?« je vprašal Brkin in me pozorno gledal. »Nič!« sem od'kimal. Mislil eem: nič mi ni. »čakaj! Potlej bomo še skozi nos!« Hotel sem ugovarjati, pa je Še dostavil: »In 6kozi oči.« Vtaknil (e viržinko Janezu v usta. »Kaj grizeš z zobmi?« ga je poučil Brkin. »Samo z žnablami drži! Tako, vidiš! Potegni!« Po licih 6em mu spoznal, da je Janez z vso močjo povlekel. Pa ni zdržal! NadnŠilo ga je, da je zakašljal. Dim mu je ušel e rilo iz uet in celo skozi no6. Medtem ko se je Janez mučil 6 kašljem, nama je Brkin razložil, da sicer nerodno kadi, ampak da zna že tudi ekozi nos. Vsi smo pogledali Janeza: še zmerom 6e je zaganjal, kakor bi imel oslovski kašelj, in bil je 6olzan, da 6i je moral brisati oči. Brkin 6e ni več za to zmenil. Sam je 6pet potegnil parkrat ter nato vtikal viržinko zapovrstjo drugim v usta. Vsi 60 dobro
Erestali; nekatere je malo zagnal kašelj, ali tako ot Janeza nikogar. Tudi njemu je nazadnje odleglo. še pošteno ee }e useknil ter si obrisal nos, pa 6e je nasmejal.
Brkin ee je napravil kar moč dostojanstveno. Levo roko je vtaknil v žep, viržinko fvočasi vzdignil tik do desnega lica, da 6e mi je zazdel skoraj kot moj boter. Ne, še klobuka mu je manjkalo; s 6rebrno veliko verižico na telovniku bi bil potem res bolj boter kot birmanec. Z viržinko je dajal Svojim besedam poudarek, ko nam je govoril: »Zdaj vsi ekozi no6. Janez je že malo. Najprej bom jaz, poglejtel« Močno je povlekel, nato pa pri zaprtih ustih dihnil z nosom, »kozi obe nosnici se je enakomerno pokadilo, da je bilo lepo videti. Bil sem navdušen, toda zaskrbelo me je, če bo šlo gladko. Začel sem, kakor prej, prvi jaz. Brkin je dal zdaj vir-
žinko vsakemu v roke. »Takole primi!« je pokazal. Prijel sem prav. Vlekel sem na vse pretege, zapiral usta, požiral dim, se dušil, kašljal — ali skozi no6 nisem spravil niti dimea. še petič sem poizkusil, ker mi je tako Brkin ukazal. V preih me je tesno zagrabilo, ko sem požrl dim. Zagnal me je silen kašelj. Začutil sem, kakor bi mi dim omamil vso glavo. Ko 6em z vso 6ilo prhnil skozi nos, eo ee mi oznojili lasje, Janez pa je plosknil z rokami ter zaklical: »Zdajle je šlo! senrvidel!« »Bo že šlo!« me je Brkin potolažil in dal cigaro dalje. Ni6em vi. del, kdo jo je prijel in kaj je napravil. V glavi mi je šumelo, v preih me je tiščalo. Kakor bi bilo v želodcu polno dima, ki ne more nikamor, da se zajeda v čeva in celo v k06ti, mi je bilo. Tudi na čelu sem začutil hladen znoj. Noge 60 mi postale mravljinčje. Vendar eem imel toliko moči, da sem izblebetal nekaj besed, da pridem precej, ter zavil okrog vogla. Sdtno me je zaneslo k lestvi. Kljub temu, da mi je bilo že zelo slabo, eem 6e skobacal po klinih še s jjolno zavestjo. Tudi ee še spominjam, da 6em padel v seno. V6e je zaplesalo ob meni:	ve6	salon, dvorišče, lesfva Velika gnti6na
viržinka je oživela, iztegnila gole rjave roke. podobne velikim gosenicam ter mi jih skozi odprta usta potlačila 6 silo prav v želodec. Zaklical bi rad, toda ni šlo. Bruhnil sem...
Prebudil sem se doma v postelji. Čelo 6em imel obvezano z mokro brisačo. Glava in noge so me bolele, silno eem bil truden in žejen. V sobi ni bilo nikogar, le na nočni omarici je bila 6kledica mleka. Polagoma eem obnavljal ves dogodek Spomnil 6em se vsega dotlej, ko se mi je nekaj dima pokadilo ekozi nos. Začel sem razmišljati, ali 6mo kadili tudi 6kozi oči in ali se je meni to posrečilo.
Ko je prišla teta, se mi je nasmeiala. Pomiril 6em 6e. Tudi meni 60 zlezla lica v nasmeh, četudi je šlo težko. Počasi sem moral zlogovat' za teto; »Te.ta, obljubljam eve-to, da ne bom nikoli več ka-dilf«
Ostal 6em mož beseda.
Konec
Neobjavljena pisma jezikoslovca o. S. škrabca:
Razmišljanje p. Stanislava o orglarskem stanu
Mihael misli tudi na učiteljski stan
(Dopisnica brez datuma.)
Dragi brat!
Kar Ti je S. Tone rekel zastran učiteljskega pripravništva, to bi 6amo na 6ebi res ne bilo napačno, ali meni se zdi, da bi Te nikakor ne sprejeli, ker je treba V6aj spodnjo gimnazijo ali 6podnjo realko prej izdelati. Zavoljo mintetr. ukaza od 19. marca Cecilijansko društvo pač ne bo propadlo, in, mislim da tudi orgljanska šola ne tako precej. Ke-dar bi Ti enkrat kako orgljarsko elužbo imel, mo. gel b' se 6am učiti, da bi za učitelja naredil izpit.
Dragi brat!
(6. avg. 1878.)
Pisal bi Ti bil že prej, ali nekoliko nesem imel prav časa, nekoliko pa tudi nesem vedel ravno kaj posebnega pisati. Po Tvoji v poslednjem pismu razodeti želji 6em bil vendar pisal v Ljubljano p. Tadeju, ki je zdaj po gvardijanovi 6mrti prvoeed-mk ali gospodar v samostanu do prihodnjih valitev, ki bodo 20. do 24. tega meseca. On mi piše, da ve za gotovo, da- ne bo on gvardijan in torej ne more nič uravnati, kar se ima šele po njegovem odstopu goditi. Da ne bom drugačnega odgovora dobil, to sem že 6koraj naprej vedel. Ali zastran tega smeš brez 6krbi biti. Gvardijan bo kakor mi piše p. Tadej, najbrž p. Kailist. Pa naj bo tudi kateri koli drugi, nobeden mislim, da mi ne bo odrekel. Samo to moram povedati, da, kar 6e spominjam, imajo navado le o poldne hrano dajati, ne pa tudi zvečer; m pet bi moral hoditi 6eveda po 6voji moči.
Kar pa 6e tiče preparandiije, bc( mislim najboljše. da 6i ne delaš praznih upov. Štipendij je menim da le enako omejeno število, m prosivcev 6e skoraj gotovo ne manjka. Tudi meni ne gre v glavo, da bi sprejeli koga v preparandijo kar tako brez vsega. Nekedaj vem, da je bik) treba »pričevala naj. manj iz drugega razreda nižje realke; mogoče da bi bilo zdaj tudi dobro spričevalo naj višjega normalnega razreda, ki ga nemaš pa Ti kje dobiti. Da bi kak sprejemni izpit mogel dobro izvršiti, tega 6i tudi ne morem misliti; res moram s pohvalo pri-poznati, da si 6e slovenskega pisnega jezika dobro privadil in ti tudi rad verjamem, da si 6e 6am marsikaj naučil; ali tistih reči bi te pri takem izpitu ne ne izpraševali, pač }3a bi bilo treba dobro znati nemško in še kaj drugega, kar ti ne vem če znaš. Glej torej, da se ne boš naredil smešnega. Sicer je to le moja misel; ti pa delaj kakor veš in znaš, odgovornosti jaz ne morem prevzeti na nobeno stran ne.
Tega pa smeš prepričan biti, da ti iz dna srca želim vse dobro, vso srečo za to kakor za večno življenje, in bom tudi, kolikor je le v moji moči, rad zate 6toril. Da je j>a le malo v moji moči, to sam dobro veš. Srčno pozdravljanje Tebi in vsem domačim. — V Ljubljano bom zoj>et pisal, kakor hitro bom izvedel, kdo ie gvardijan.
Z Bogom!
Stanko.
Dragi brat!
(255. avg. 1878.)
Previsoko upanje je napačno, pa obupnost in mak*rčnost še bolj. Premisliti je 6eveda potreba, preden se človek česa loti, da mu ne izpodleti. Go-
Zaščita vrbovih mačic
J	Ljubljana,	13, aprila.
Dokazano je, da porabi srednje močna če-/iJjeljia družina na leto okrog 25 kg cvetnega
•	\penhu ali obnožine, ki je za zalego to, kar nam vsakdanji kruh. Če obnožine ni, se čebclna za-Ipga ne more razvijati. Posledica tega so slabotne družine, ki samo životarijo in ne dajo nobene koristi. Naposled odmro. Če hočejo imeti čebelarji krctplce čebelne družine, morajo gledati, da imajo spomladi dovolj hrane, to je medu, obnožiine in vode. Zato morajo skrbeti takoi v prvi pomladi za taka drevesa, ki daje čebelam nele obnožino, ampak tudi medijo. Taka flrevesa so vrbe.
Slovensko čebelarsko društvo je uvidelo veliko k^ist vrb za izboljšanje čebelne paše. Zato prijx>roča sa jen je z živo besedo pri predavanjih. v »Slovenskem čebelarju« pa s primernimi! članki. Blizu barjanske šole ima tudi na-■>nd različnih vrb.
Čeprav znajo čebelarji visoko ceniti korist vrb, se vendar ne morejo odločiti za razmnoževanje in sajenje, dobro vedpč, da je njihov trud brezuspešen. Saj pridejo mostni ljudje, zlasti otroci, ki nalomijo cele naročaje vrbovih vršičkov in jih nosijo domov za okrasek. Vršičke trgajo tudi revni ljudje in jih nosijo kar v butarah na trg, tara prodajo in 6 tem nekaj zaslnžijo.
Na prošnjo Slovenskega čebelarskega društva je izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino odlok z dne 4. aprila 1942, III. No. 747-1, ki pravi:
»Da se zaščitijo rastline, ki so važne za prehrano čebel in kd zgodaj cveto (vrbe), 6e
6pod tehant 60 te povabili, kakor 6i mi pi6al, da pridi še kaj k njim. Ne vem, ali 6i bil šel še kaj ali ne. Če nesi bil šel, je moj svet ta, da se ž njimi jx>prej zmeni natanko, ali še more za trdno uj>ati, da bi čez dve leti službo dobil, ako greš v orgljar-sko šok). Ako bi tega upanja ne bilo, potem je seveda najboljše vse pri miru pustiti. Gospod tehant mislim, da morajo to reč naj bolje vedeti; 6aj pravijo, da zdaj fare skrbijo za tisto šolo. Po moji misli bi škof te reči ne nadaljeval in ne nakladal fa. ram davkov za njo, ako bi takih orgija rje v ne bilo treba.
Drugo imenitno vprašanje je to, ali bi bilo plačilo toliko, da bi se mogel človek živeti od njega brez kakega drugega dela in zaslužka. Čez nekoliko let bi 6e morda res nrogel sam toliko priučiti, da bi tudi za učiteljstvo naredil izpit; ali to je vendar zelo negotovo in kako do tedaj? Da bi ti orgljar bil in za mežnanatvo si posebnega hlapca držal, na to vižo se mi že celo ne zdi mogoče, da bi izhajal.
Kar 6e tiče tvoje »telesne sposobnosti za to stvar«, katera 6e ti ne zdi zadostna, to moraš ti sam naj bolje vedeti in natanko prevdariti. Za orgljarja je treba dobrega sluha, dobrega grla in pa krepkih prs in seveda tudi umih in gibčnih prstov. Zraven pa je treba tudi neketerih dušnih sposobnosti, zlasti krščanskega, cerkvenega duha, možatega pa ne ošabnega obnašanja tn pa velike potrpežljivosti.
S	pevci in pevkami ima orgljar večni kriz in težave in sitno6ti brez kraja in konca. Če pridejo zraven še kake zoprnosti s farmani, kar 6e rado zgodi, potem ima človek res nar lepši priliko nebesa si služiti s potrpežljivostjo. Sicer pa ti jaz tega ne pišem, da bi te še bolj oplašil. Če 60 tukaj težave, jih drugej gotovo tudi ne manjka. Brez križev in brhkosti m nobenega 6tanu na svetu, bodi si nizek in ubog, 6i visok in imeniten. Tukaj 60 take. drugod so drugačinje.
Torej še enkrat dobro ti sam V6e premisli in pa 6e za6topnimi ljudmi zlasti z gospodom tehantom 6e pcevetovaj. Za stran hTane mislim, da bi ne bilo težave; gvardijan je v Ljubljani p. Kalist; in p. Placid, tisti, ki je bil enkrat z meno prišel v Hrvačo, je_ vikar. Znabiti bi ti dovolili tudi, da bi 6e hodil učit na klošenski klavir, da ti ne bi bilo treba najemati ga. Kvartir, če ne bi bil predrag, bi plačal iaz; za drugo bi pa seveda oča in Janez morala skrbeti, in mislim, da bi 6e ne branila, ako bi 6e ka. zalo, da 6e kaj prida doseže; v dveh letih še ne bi bilo vsega konec. Jaz bi od moje 6trani rad storil še kaj več, ali obljubljati ne morem, dokler ne vidim, da bi mogel obljubo spolniti. Čas pa je seveda že, da 6e ta stvar odloži in ukrene ali tako ali tako, in da mj pišeš za trdno, kako in kaj. V kratkem bom pričakoval tvojega odgovora.
Pozdravljen je očetu m vsem domačim!
Z Bogom! — Stanislav.
Odločitev..
Ljubi brat!
(Dopisnica brez datuma.)
Hrano ti p. Kalist dovoli. Ali ti bo ugajala ali ne, boš naj lažje sam sodil, ako jo boš pokusil’ En teden imaš še čas. da premisliš in 6e odpraviš Bog ti daj srečo! - Stanko	F
(Nadaljevanje sledi!)
prosi, da okrajno glavarstvo takoj razglasi, tla je po § 156 veljavnega gozdnega zakona prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. Prav tako je po § 3 zakona o varstvu poljščine z dne 1». ^ januarja 1875 izrecno prepovedano gori omenjeno trganje vej.«
Čebelarsko društvo je še s posebno vlogo naprosilo mestno poglavarstvo v Ljubljani, naj naroči podrejenim tržnim organom, da zaplenijo na trg postavljene vrbove mačice. Pri ponovnem prestopku pa naj krivce primerno kaznuje.
Trganje vrbovih mačic so zaščitile vse kulturne .iržave.
Potresni sunek v Ljubljani
Ljubljana. 13. aprila.
Bilo je okoli 2. ure v noči od sobote na nedeljo. Mnogi meščani so občutili le nekaj sekund trajajoč .potresni sunek. Sledil mu je nato še drugi. Vsak je takoj bil prepričan, da je potres. Tudi na Ba.rju so mnogi občutili oba potresna sunka, zdelo pa se jim je tako, kakor da vozi po Ižanski cesti močno naloženi tovarni avto in da se zato zemlja trese, lotres je omel smer od vzhoda proti zapadu. Bela nedelja je bila drugače prav lepa in sončna, zjutraj nekoliko medena.
Stari Ljubljančani, ki so tudi čutili oba potresna sunka, so drugi dan mnogo govorili o velikonočnem potresu, ki je bil leta 1895 na dan 25. aprila.
Dananšnji koncert dua Dallapiccola - Mate-rassi je bil telegrafično odpovedan in se bode vršil mesec« majnika t. 1.
Izšla Je najlepša planšarska povest
Ovčar Marko
ki jo je spisal znani pisatelj JANEZ JALElN. Povest obsega 280 strani ..Slovenčeve knjižnice1* in ima 32 ilustracij delo akad. slikarja Evgena Sajovica. Naj ne bo družine, ki si ne bi omislila te pesmi planin! —	—	Knjiga	stane	kljub obsegu in številnim ilustracijam le 6 lir.
Ljubljana na belo nedeljo
Ljubljana, dne 13. aprila.
Včerajšnja bela nedelja je bila precej lepša kakor pa je bila velikonočna teden dni prej. Posebno v opoldanskih urah je sonce kaj prijetno prigrevalo. Dopoldanski oblaki na nebu so se do poldneva še bolj raztepli, tako da jo prišla sončna svetloba do polne veljave.
V	frančiškanski fari so imeli včeraj svoj praznik. Kot višek je bila svečana pontifikalna sv. maša, ki jo je daroval ljubljanski škof dr. Rožman ob številni asistenci. Cerkveni pevski zbor
Kovice iz Imve
Mednarodni časnikarski kongres se je v
petek začel v Benetkah. Udeležujejo se ga predstavniki časnikarskih združenj in vseh držav, ki pripadajo Osi in trojnemu paktu. Od odličnejših gostov so bili navzoči nemški zastopniki pod vodstvom nemškega državnega tiskovnega voditelja Dietricha, državni podtajnik Polverelli in podtajnik stranke Ravasio ter predstavniki drugih tujih časnikarskih združenj m tiskovnih agencij. Zunanja ministra Nemčije in Italije sta poslala posebni pozdravni poslanici, želeč kongresu čim večji usipeh, ko gre za moralno obrambo stvari, za katere se bore države trojnega pakta.
Ljudsko štetje v Kotorju. Za obletnico priključitve Kotorske pokrajine Italiji, bo tamkaj izvedeno ljudsko štetje, da se do natančno ugotovilo stanje prebivalstva v vseh mestih, trgih in vaseh. Vojaki Italijanske vojske bodo pri štetju izvzeti, pač pa bodo k prebivalcem prišteli vse italijanske uradnike, ker jih smatrajo kot tjakaj pristojne. S štetjem se bo dalo natančno ugotoviti število in stanje prebivalstva, da bo s tem statistika ljudskega gibanja v vsej kraljevini popolna.
^Imenovanja novih županov v italijanskih občinah. Občinske uprave tvorijo v fašistični državi važen vmesni člen in omogočajo redno poslovanje državne uprave. Letos je v vsej državi jjotekla službena doI>a županovanja 825 jjodestatom. Po pretresu njihovih sposobnosti in dosedanjega dela je bil odlok, da se 586 županom iz prej navedenega števila ponovno za določeno dobo poveri vodstvo občinskih poslov.
Za dvig kmetijstva v Južni Italiji. Vse kreditne posle, ki so v zvezi z načrtno povzdigo kmetijstva v Južni Italiji, ima v rokah Banca di Na poli, ki ei je v ta namen ustanovila 202 podružnici, 238 občinskih hranilnic in 11 krneč*-kih hranilnih zavodov v različnih krajih južnega deila polotoka. V celoti je banka izdala lani za dobri dve milijardi lir novih kreditov. Posor jila je večinoma dala žn pridelke, dalje zn-javi na dela, posojila za nakup živine,^ kmetijskih strojev in d mg” h kmetovalskihh pripomočkov. Za 50 milijonov lir je banka izvedla večjih javrolh del na razsežnih prostorih, 314 milijonov lir pa je podelila za izboljšanje in ureditev zemljišč na jx>sameznih kmetijah. Banka je dala tudi dva milijona lir za nagrade pri tekmovanju najboljših in najumnejših pridelovalcev žita in pese.
Sprejemi pri papežu. V četrtek je bil sprejet pri sv. Očetu v zasebno avdienco princ Ruprecht iz Bavarske. Ob vhodu je bil deležen »prejema, kakor je predpisan za prince. Po daljši avdienci pri papežu se je princ oglasil tudi pri vatikanskem državnem tajniku kardinalu Maglioneju.
Propaganda za sejanje sončnic. V vojnih časih prihaja do svojega velikega pomena tudi sončnica, katere seme vsebuje dobro olje, listje je odlična krma za živino, iz 6tebla pa se dobiva celuloza. Ker je vprašanje maščob najvažnejše, predlagajo nekateri strokovnjaki, da bi sejanje sončnic posplošili tako, da bi 6ončnic ne 6ejali 6amo enotno, pač pa tudi skupaj 6 _peso. Doslej 6e je dobilo na vsak hektar s sončnicami posejane zemlje povprečno po 7,70 6tota semenja, dočim bi 6e z gostejšim seja-njem in sejanjem med peso dalo dobiti mnogo več. Če bi na primer na 100.000 hektarih, ki 60 določeni da 6e letos posade 6 peso, posejali tudi po nekaj vrst sončnic, bi smeli pričakovati, da se bo celotni pridelek olja iz sončnic dvignil na 00.000 6tolov, kar bi pomenilo veliko pridobitev in bi odtehtalo mar. 6ikatero potrebo po maščobah
je prelepo prepeval in tako poveličeval sveto opravilo. Cerkev je bila nabito polna vernikov.
Zaradi lepega sončnega vremena so se meščani v ranih popoldanskih urah jx>dali na krajše izlete. Poti na Gradu in Tivoliju so kar na-mah oživele Menda so gospodinje včeraj po kosilu pustile kar vse vnemar samo, da so lahko čimprej prišle na sonce. Tudi otroške »limuzine« so bile včeraj menda vse v prometu. Saj pa je bilo tudi prijetno sprehajati se po belih stezicah in lepo urejenih poteh, med drevjem, ki poganja prve popke, med bujno odganjajočo travo in zelenimi tratami, na katerih je vse polno trobentic, ]>odleskov in drugega zgodnjega spomladanskega cvetja. Tudi na prijazni Rožnik so romale cele karavane. Ne le, da je bila gostilna pri Čadu pod Rožnikom zelo dobro obiskana, ampak je bila tudi rožniška gostilna deležna velikega poseta. Pri cerkvici, na klopeh pa so se ljudje sončili kakor martinčki in so kar čakali, kdaj se bo kdo od sedečih dvignil in bo zapustil svoj sedež.
Čeprav je bilo ves dan pretežni del lep>o in so jo ljudje v nenavadnem številu mahnili v naravo, so bili tudi kinematografi zelo dobro obiskani. Seveda niso bila na obisku prav nič prikrajšana gledališča, saj so |>ila zasedena do zadnjega kotička. V operi je bila takega lepega obiska deležna spet »Prodana nevesta«, v drami pa je popoldne »Jurček« navduševal mladino.
Okrog petih je zavel od juga precej močan veter, ki je pripeljal s seboj tudi oblake. Pričelo je narahlo deževati, vendar pa razen par debelih kapelj ni bilo kai hujšega. Ljudje pa so se le zbali, da ne bi začelo kaj bolj in so jo rajši popihali domov.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 13. aprila: Hermenegild.
Torek, 14. aprila: Justin, m.
Obvestila
Nočntf- službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rarnor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Pisemske pošiljke za inozemstvo. V Ljubljani sprejemajo navadne in priporočene pisemske pošiljke za niozemstvo razen glavne pošte tudi pošte štev. 2—7 in 9—11.
Otroški vrtec dri. učiteljišča v Ljubljani začne s poslovanjem v torek, dne 14. t. m. v
II.	nadstropju I. deške ljudske šole na Ledini.
V	torek naj pridejo otroci ob 14.30 (pol 3), drunače pa sc bo delo vršilo od 14.15 do 17.15. Ravnatel istvo.
Interesentom za semenski krompir, ki so vložili prošnje zanj. sporoča mestni gospodarski urad, da fe moral nadaljnje izdajanje nakaznic ustaviti, ker od pristojnih oblasti obljubljena množina semenskega krompirja doslei še ni dospela. Vsa nadalina obvestila bodo v dnevnikih o pravem času. Zato je pač lahko umljivo, da in mogoče vsem ustreči, zlasti pa ne e takimi količinami, kakršne žele. Potem je seveda tudi vlaganje nadaljnjih prošenj popolnoma brezuspešno. I redvseni pa opoimnjamo one ki so ze dobili krompir, da mora biti ta krompir na vsak način nasajen, saj je ta krompir name-njen samo za to, da ga bomo jeseni več pride-
Kogar bi pa zasačrili, da tega krompirja ni zasadil, ho pač občutil svojemu lahkomieiilne-nemu dejanju primerne posledice. Kdor namreč danes porabi semenski krompir za svojo kuhinjo, je gotovo grešnik napram vsej javnosti.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Ponedeljek, 13. aprila: Zaprto.
Torek. 14. aprila, ob 17.30: »Človek, ki je. videl
smrt.« Red Torek.
Sreda, 15. aprila, ob 17.30: »Konto X.< Red B.
Opera:
Ponedeljek, 13. aprila: Zaprto.
Toi k, 14. aprila ob 15: »Indija Koromandija.c
Izven. Cene pd 15 lir navzdol.
Sreda, 15. aDHin. ob 17: »Orfet in Evridika.« Red
Sreda.
KRIMINALNI ROMAN
S. S. van Olne
»Toda, gospod narednik,« je prj pomnil Vanče, »ko sta vaša mož« preiskovala hišo, galoš ni bilo v omari. Zločinec je imel dovolj časa, da jih je lahko skril na dosti varnejše mesto. Danes tega časa ni imel in jih je vrgel, kamor jih je čim prej mogel,«
»A, tako je bilo? Tn bi nam hoteli zdaj po,vedati še drugi konec zgodbe,«
»Za zdaj je dovolj. Drugič vam bom lahko s prstom jx»kazal na zločinca. Mina okoliščina, ki si je morate zdaj dobro vtisniti v spomin, je tale: vaši policisti niso videli nobene sumljive osebe, ki bi odšla iz hiše.«
»Moj Bog, Vanče,« je vzkliknili Markham. »ti meniš torej, da je zlo-cinec v hiši sami! Da je tu še zdaj!«
»Če ne več, vsaj o tem smo lahko prepričani, da je zločinec bil še tu, ko smo prišli sem!«
■»»	n*kče	ni šel iz hiše, razen
Von Blona.«
»To se torej pravi, da je morilec
zdaj tu,« je odvrnil Vanče mirno.
XVI. poglavje.
Ukradeni strupi.
Torek, 50. novembra ob 14. Markham. Vanče in jaz smo zajtrkovali zelo pozno v krožiku Stuyve-sant. Vsi smo bili edini v tem, da med jedjo ni treba omenjati novega zločina. Markham je udobno sedel v naslanjaču ob sami kavi. Pozorno je pogledal Vanceja in dejal:
»No, Vanče, zdaj nara pa razloži, kako si odkril galoše. Prosim te pa, da ne teoretiziraš in ne tavaš preveč naokrog s svojimi mislimi.«
Vanče se je nasmehnil.
»Stvar je čisto preprosta. Nikdar nisem verjel v tvojega tatu in sem razglabljal j) tem vprašanju z zdravo pametjo, brez kakšnih predsodkov. Po tisti noči, ko je bila Julija umorjena 'n.vAda ranjena, so se našli dvojni različni sledovi stopinj. Snežiti je nehalo ob enajstih. Stopinje so bile torej narejene med enajsto in polnočjo. Druge, podobne sledove stopinj so odkrili po Che*rtrovem umoru. Narejene so bile r sneg potem, ko je nehalo snežiti, torej tedaj, ko so se dale najjasnejše in najvidnejše odtisniti. Ni
bilo mogoče, da bi bile kar tako po naključju enake prejšnjim, in to sem 81 dobro zapomnil. Ko je Snitkin spo-rocil, ^ da je odkril nove stopinje na stopnicah, ki drže na balkon, si res nisem mogel kaj, da ne bi opozoril na enake vremenske okoliščine in na čudovito vztrajnost, 0 katero nara je tista skrivnostna oseba tako rekoč pred nosom zapustila sledove svojih kora-rakov. Kako naj bi morilec, ki je pri vsakem svojem koraku skrajno previden, tako vztrajno počenjal to? Vedno je izbral trenutek, ko je nehalo snežiti. To je 9toril zato, da sneg le ne bi pokril njegovih stopinj, ali da jih ne bi zabrisale kakšne druge stopinje. Mi sledite?« ,
»Sledim vam, le naprej.«
»Potem pa se ujema še nekaj drugega. Obakrat, če se dobro spomnim, je bilo nemogoče ugotoviti, ali ,je tista oseba res odšla iz hiše in se potem vrnila, oziroma obratno. Nikjer nobena stopinja ni pokrivala druge. Da bi bilo to zgolj naključje? Morda, toda na vsoik način zelo čudno naključje. Stopinje človeka, ki hodi po ozki poti, se morajo več ali manj pokrivati. Oboje stopinje bi morale biti vsaj zelo blizn druge drugim. Bile pa so nasprotno med seboj zelo oddaljene in popolnoma ločene, kakor da bi tisti človek prav posebno paz>il. da ne bi dvakrat stopil vsaj približno na isto mesto. In stopinje, ki so bile narejene danes dopoldne? Ena sama sled vodi v smeri proti hiši, ▼ nasprotno 6mer pa ni nobene. Lahko bi sklepali, da
je morilec pobegnil skozi glavna vrata _po pometeni stezi. Toda, to je preveč preprosta domneva.«
Vanče je srknil kavo in nadaljeval.
»Stališče, na katerem vztrajam, je naslednje: Nobena stvar ne izključuje domneve, da je sledove stopinj naredil nekdo, ki je šel iz hiše in se spet vrnil, z namenom, da bi ustvaril prepričanje, da je bil kakšen tuj človek v hisi. Danes pa imamo zanesljiv dokaz, da je stopinje odtisnil človek, ki je šil iz hiše. Če bi se kak tnjec vtihotapil h Greenejevim, bi si prav
gotovo ne prizadeval tako zelo, kako
ii	zabrisal sled. kje je odšel iz hiše. Na podlagi te domneve sem prišel do zaključka, da je stopinje naredil nekdo, ki je bil, ali ki je še v hiši.«
»Pameten pomislek,« je pripomnil Markham, »toda ne razumem, kaj te je zaneslo v shrambo.«
»čisto prav imaš. Bilo je nekaj drugega, kar me je zaneslo tja. V začetku sem mislil, da so bile galoše, ki smo jih našli v Cliestrovi slačilnici, prav tiste, ki se jih je nekdo poslužil, da je naredil z njimi stopinje. Danes pa sem spričo novih, enakih stopinj moral spremeniti svoje mnenje in priti do zaključka, da je Chestcr. imel prvotno dva para galoš, od katerih mu .je en par morda že precej davno nekdo vzel. Zato sem hotel slišati še mnenje stotnika Jeryma, če so prejšnje in sedanje atoj>inje res čisto enake.«
»Pri vsem tem,« je ugovarjal Markham, »pa se mi tvoje naziranje, da bi bile to stopinje nekoga od domačih, ne zdi preveč utemeljeno Alij mortla še kakšna druga stvar potrjuje tvojo domnevo?«
»Nikar ne bodi tako nestrpen in me pusti, da nadaljujem. Poglejmo, kako je bilo pri umoru Julije: Sproot je pritekel iz svoje sobe takoj, čim je počil strel v Adini sobi, vendar pa ni slišal niti kakšnih korakov na hodniku, niti, da^bi se vrata zaprla. Človek v gornjih čevljih, ki hiti po marmornatih stopnicah navzdol, dragi moj, vcndaT ni, kot kakšna polnočna sapa! Sproot bi ga bil moral slišati, jaz pa 6em iz tega sklepali, da neznanec ni zbežal.«
»Kaj pa potem sledovi stopinj?«
„ »Moral jih je pustit! nekdo, ki je sel iz hiše in se spet vrnil, preden se je zločin odigral. Do tega prepričanja sem prišel tisto noč. ko se je pripetil drugi zločin. Spomnil sem se Rexove izpovedbe, ki jo je potem potrdila tudi Ada, da je namreč 6lišal nek pritajeni ropot z vrati na hodniku. Ta ropot sta slišala, dobro pomni, v trenutku, ko že ni več snežilo, ko je Inna pokukala izza oblakov. Zakaj ne bi moglo biti mogoče, da bj tisti ropot povzročil človek ki je hodil po hodniku ali si nameraval sezuti galoše po svoji vrnitvi z nočnega sprehoda... in zakaj ne bi mogla bit? tista, ki so se zaprla, vrata atorambe, kjer so bile galoSe »krite?«
Andrejčkov 3 o i
I
e
Žalost in veselje
R
o m o n slikah
Risal lože Beranek
Besedilo priredil Mirko lavomlk j | { j j j j j
n
V
i
535
Zvečer )e Aleš sedel sam na krovu ter gledal mesto v večerni luči. Kar se mu približa tujec z razbite španske ladje in mu s peklenskim nasmehom reče po slovensko:
»Verjameš, da te sovražim? Takrat v gozdu sem ti prizanesel, danes pa se te bom za vselej znebil.«
Pri teh besedah je potegnil samokres in ga sprožil v Aleša
536.
Na pok so prihiteli mornarji in stari krmar, pa so našli samo nezavestnega Aleša. Nesli so ga v sobico in ga obvezali, k sreči rana ni bila nevarna. Ko se je Aleš zavedel, je pogrešil uro in denarnico. Zdaj so videli tudi, da je tujec — Jurij — izginil brez sledu. Aleš je navzlic rani silil, da so zjutraj takoj odrinili proti Indiji.
I
537.
Do Kalkute si je Aleš že toliko opomogel, da je s krmarjem lahko šel ogledovat to pisano in živo indijsko mesto. Videl je visoke palače angleških bogatašev poleg indijskih templjev. Videl je ljudi vseh polti in noš, videl je blesk in razkošje in bogastvo, kakor si ga doslej še misliti ni mogel, kaj šele, da bi ga bil poznal.
Sanje razodevajo človekov značaj
Iz njih je možno razločiti tudi nerazumljiva dejanja budnega človeka
Gabrielle d’Annunzio je pri neki priliki zapisal: ».Mi smo prav takšni, kot naše sanje«. Tako 6e je izrazil v svojem 6pisu, ki mu je dal naslov: »Zmagoslavje smrti«.
Gornja d’Anniwizijeva trditev ni pomembna samo zato, ker jo je zapisal kot sloviti književnik, pač pa se iz nje vidi — kar je na podlagi svojih temeljitih in dolgotrajnih razglabljanj dokazal dr. M. Criara, profesor 6 katoliškega vseučilišča presv. Srca — kako je 6 pomočjo sanj možno ugotoviti, kakšnega značaja je ta ali oni človek.
Učenjak z omenjenega vseučilišča je jasno razložil, kako so sanje v zvezi s lem, kar je človek neposredno pred tem, ko je zaspal, ali pa tudi že dav-
no prej doživljal v budnem 6tanju. Sanje so lahko jasen zunanji izraz doživetij in vtisov, ki 60 bili zapustili kakšno sled v človekovi duševnosti. S to svojo trditvijo ne mislimo povedali česa novega, kajti skoraj vsi učenjaki, ki 60 se dosedaj bavili z vprašanjem človekovih sanj, so mnenja, da je med sanjami in dogodki, ki jih je človek malo prej ali že precej davno doživel, le neka zveza. TcnJa prof. Criari 6e je po dolgih razglabljanjih in proučevanjih posrečilo spoznati poleg tega tudi poteze v človekovem značaju. Praktičen uspeh njegovih spoznanj pa je, da je iz 6anj možno zanesljivo razložiti določena človekova dejanja, ki jih je izvršil prej v budnem stanju, in sicer takšna, ki so se zdela nesmiselna, nespame'iia, čudna in nepojmljiva
Posebnost eskimskega sv. pisma
»Tjulenj božji, ki od jemlješ grehe sveta...«
V	prevodu svetega pisma, ki je namenjeno za eskimska ljudstva, je med drugimi posebnostmi
tudi ta, da so v njem nadomestili besedo »jagnje« sijonarjem, ki so ponesli Kristusov nauk tudi med Eskime visoko na sever, na
t besedo »tjulenj«. Misije
noben način niso mogli razložiti tako, da bi Eskimi to razumeli, kakšna žival naj bi bila »jagnje«.
V	severnih deželah, kjer prebivajo eskimska ljudstva, namreč nikjer ni ovac in si ti ljudje zato res ne morejo predstavljati živali, ki ja mi pravimo »ovca« ali »jagnje«. Treba je bilo torej najti nek »nadomestek« za jagnje tudi pri prevodu sv. pisma. Zato je v svetem pismu, namenjenem za Eskime, namesto »jagnje božje« napisano »Tjulenj božji«.
Prvi golobje »poštarji«
Že davno je človeku prišlo na misel, da bi bilo pametno, če bi se tudi golob naučil prenašati pošto. Zgodovinarji pravijo, da so v vojski prvi uvedli golobe pismonoše že starodavni Rimljani in 6icer kmalu po Cezarjevi smrti. To novost je vpeljal Bru-tu6, ko ga je 6 svojo vojsko oblegal Antonij. Poslu-žil se jih je v ta namen, da je vzdrževal zvezo 6 konzuli, ki 60 bili njegovi zavezniki. V dobi rim. skega cesarstva se je zelo razširila reja golobov in njih šolanje za »poštarje«. Za marsikoga je poetalo
to prava 6tra6t. Človek, ki je hotel kupiti par »plemenskih« golobov, je moral plačati lepo vrsto denarja. Sestavljali 60 celo rodovnike najboljših vrst golobov, kakor to delajo danes na primer za konje kakšne žlahtne, čistokrvne pasme, ali pa za kakšne boljše pasme j360v.
400 nemških žrebcev za Ukrajino
Na širnem področju, kakršno je vprav Ukrajina, je začelo 6edaj zelo primanjkovati vprež. ne živine, zaradi česar bi utegnilo v bodoče zelo trpeti delo na prostranih ukrajinskih jx>ljih, vsaj tam, kjer konjske vprege še niso bili nadomestili
6	6troji. To se vidi iz poročila iz Berlina, ki pravi, da je nemški komisariat za Ukrajino nakupil v Nemčiji in na Nizozemskem 400 plemenskih žreb. cev, ki jih bodo še letošnjo pomlad poslali v Ukrajino, da dežela vsaj jjočasi dobi nazaj primerno šte. vilo konj najboljših pasem.
Topoli so dobili prednost pred iglavci
Iz Berlina pišejo, da so v Nemčiji v zadnjem času začeli v vedno večji meri saditi topole. V zveri s tem poudarjajo, da je topol v vsakem oziru odlično in zelo koristno drevo, da raste dosti hitreje kot na primer smreka ali iglavci 6ploh in da v istem časovnem razdobju dd dva- do trikrat toliko celuloze kot pa bor ali brest. Poleg tega pa je topolov les uj>oraben za izdelovanje najraznovrstnej-ših stvari, bodisi oprave, orodja ali podobnega V6e te velike prednosti topolovega lesa 60 v Nem.
čiji dodobra spoznali in 6e zato odločili, da bodo v
bodoče, kjer bo le mogoče, dali pri pogozdovanju prednost topolom.
Topol po tem takem ne bo več samo drevo, ki bi služilo za okras na primer pri drevoredih, pač pa tudi v V6eh drugih ozirih nadvse koristna rastlina, ki je nanjo primerno opozorila tudi šele sedanja vojna.
»Bitka za mleko« na Slovaškem
Slovaška vlada je 6vojča6 nafjovedala »boj za mleko«, pri čemer je imela namen, čimbolj dvigniti
domačo proizvodnjo na tem polju. Kakor piše dopisnik »Centraleurope dobjevtej bitki lahko 6matra že za končano, in ei-
?e« iz Bratislave, se prvo raz-
cer zelo uspešno končano. Dozdaj grade že deset od štiridesetih novih mlekarn, kolikor 60 jih sklenili nanovo ustanoviti. Samo teh deset mlekarn bo lahko dalo nad 100 tisoč litrov mleka na dan.
Izvoz slovaške živine
O izvozu slovaške živine v Nemčijo pravi poročilo iz Bratislave med drugim naslednje: Spričo večje domače porabe mesa, se je izvoz slovaške živine v letu 1941 v primeri s prejšnjim letom precej zmanjšal. Posameznih vret živine 60 lani izvozili iz Slovaške (številke v oklepajih se nanašajo na leto 1940): Volov 21.000 (49.000), telet 700 (7 tisoč), konj 2500 (7 tisoč), koz in ovac 16 tisoč (37 tisoč).
80 letnica nemške cigarete
Svojo osemdesetletnico je te dni praznovala tudi nemška cigareta, če 6e tako izrazimo. Prvo nemško tovarno, v kateri 60 začeli izdelovati cigarete nemškega izvora, so pognali leta 1862. v Dres-denu. Še i6to leto 60 v njej naredili 50.000 cigaret. Kmalu je bil dosežen na tem polju velik napredek. 2e leta 1912 so v omenjeni tobačni tovami izdelali letno do 10 milijard cigaret, danes pa znaša letna
proizvodnja že celih 50 milijard. Skok od 50.000 do 50 milijard je pač ogromen, če pomislimo, da je bil dosežen v komaj osemdesetih letih. Možen pa je bil ta nenavadni napredek samo zaradi pomembnega izuma inž. Ottona Bergistrasserja, ki je uvedel mehanični način izdelovanja cigaret. Njegov izum je lansko leto obhajal tudi že 60 letnico.
če še ne veste...
Naj večji slapovi na zemlji niso morda 6lapovi Niagare v Ameriki, kakor menda marsikdo misli, pač pa tisti, ki jih tvori reka Zambezi v jugovzhodni Afriki. To so tako imenovani Viktorijini slajjovi
Največja hitrost, ki jo človek lahko doseže z lastno silo, znaša približno 200 km na uro. Če se hoče gibati hitreje, mora skočiti z letala s strehe ali pa v kak prepad. Na visak način je bolje, če hodi peš in po tleh...
Nova Zelandija ima 1.300 krav na vsakih tisoč prebivalcev. Torej je to res dežela, po kateri 6e cedi vsaj mleko, če že ne tudi med. Medenih časov Nova Zelandija vsaj zdaj prav gotovo ne doživlja, ko namesto čebel frčepo zraku roji japonskih letal, vsaj v bližini, če ze ne nad njo samo.
Iz Cerknice
Brez zamere! V »Slovencu« sem bral oni dan precej na dolgo in široko razpisano vest, da je v razpoki, v strugi cerkniškega potoka, le-ta izginil v zemljo! Ker sem ta, res svojstven primer kraških tal videl takoj nekaj dni po dogodku, sem tudi," ko sem prebral članek, stopil pogledat ali je res tako hudo. No, nisem se preveč razočaral, ko sem ugotovil sledeče: Približno četrt vode v tej strugi je izginjalo v nastalo razpoko, ostala količina pa je nadaljevala svoio pot skozi vas v jezero in v Karlovico/
Da bo več jajc, napeljite v kurnike elektriko!
Pozimi kokoši zato ne neso, ker je prekratek dan
Dnevi pri nas — nadaljuje to zanimivo poročilo berlinski dopisnik — ni6o v vseh letnih ča6ih enako dolgi, pač pa pozimi občutno krajši kot pa poleti. V zimskem ča6u, ko je dan najkrajši imajo kokoši najmanj časa na razpolago za prehranjevanje in 6i zato ne morejo poiskati dovolj potrebnih snovi, da bi mogle nesti jajca. Zato se je nekemu nemškemu kokošjerejcu porodila misel, kako bi kokošim umetno podaljšal v zimskem času dan. Na-
peljal je zato vanje električno luč. Uspehi so bili nenavadno presenetljivi. Ves čas, dokler gori elektrika po teh kurnikih, kokoši pridno brskajo po tleh in iščejo hrane, posledica tega pa je, da pozimi prav tako pridno neso kot pomladi in poleti. Se-veda pa še ne zadostuje samo električna razsvetljava prostorov, kjer imajo rejci malih živali svoje kokoši, pač pa je treba poskrbeti tudi za obilnejšo pičo.
1	I	P11	II	mm	1	Hlllll	'lli	II	llllll	llllll	II
L	p in	mini	I	iJlHj	1 ll	llllll llllll	'i	I	llllll	llllll lllllll	HH
RENARD	ROMAN	GRDEGA OTROKA
Feliks: »Jaz sem pa rad na soncu.«
Korenček: »In boljše se boš počutil, papa, pri vodi ka--or tu. Ležal boš v travi.«
Cospod Lepic: Iiodita naprej in stopajta počasi, da se kaj ne zgodi.«
A Korenček hodi le z veliko težavo počasneje in čuti mravljince v nogah. Na rami nosi svoje mrke enobarvne kopalne Mače in rdeče in modro črtane kopalne hlače Feliksove. Vedrega obraza klepeta, prepeva sam zase in se izteza za vejami. Otepa po zraku in pravi Feliksu:
»Ali misliš, da bo voda, a? To bomo čofotali!«
»Avša!« odvrne Feliks posmehljivo in mirno.
In zares se Korenček v hipu unese.
Prvi preskoči z lahkoto nizko suho škarpo in nenadoma se mu prikaže reka, ki teče pred njim. Zdaj mu ni več do smeha.
Zrcalni odsevi se svetlikajo na skrivnostni gladini.
Voda klokoče kakor udarjajo skupaj zobje in pust vonj gre od nje.
Vanjo mora, v njej naj se mudi, v njej naj se igra, medtem ko 1k> štel gospod Lepic na svoji uri predpisano število sekund. Korenček vzdrgeta. Že spet mu zmanjkuje poguma v odločilnem trenutku, čeprav si ga je podžigal, da bi mu dlje trajal. Pogled na vodo, ki je od daleč tako privlačna, ga spravlja v obup.
Korenček se začne slačiti npkje ob strani. Manj mu je za to, da skrije svoje suhe kosti in 6voje noge, kakor da lahko trepeče sam 'in brez sramu.
Oblak« »i slači kos za kosom in vsak kos 9krbno iloii in
položi na travo. Zavozla trakove na čevljih in jih c61o večnost ue razvozla.	#
Potegne kopalne hlačke nase in sleče svojo kratko srajco. Ker se poti, še malo počaka.
Feliks že gospodari v vodi in neusmiljeno Čofota po njej.1 Bije jo z rokami, otepa s petami, jo peni in razsaja po sredini ter žene proti nabrežju trop razjarjenih valov.
»Si si premislil, Korenček?« vpraša gospod Lepic.
»Hladil sem se,« pravi Korenček.
Nazadnje se odloči. Sede na	tla	in poskuša	vodo	s prstom
na	nogi, ki mn ga .je preozki čevelj	ožulil. Hkrati si	drgne že-
lodec, ki morebiti še ni prebavil kosila. Potem leze in drsi po koreninah navzdol.
Razpraskajo mu meče, bedra, ritnici. Ko mu seže voda do J trebuha, leze nazaj in rine navzgor. Zdi se mu, da se mu mokra vrvica pomalem ovija okoli života kakor okoli vrtavke. Toda j iruša, ki se je je oprijeti, se vda in Korenček pade nazaj, izgine, čofota in spet vstane, kašlja, pljuje, komaj diha, komaj gleda, nič ne sliši.
»Dobro se potapljaš, dečko,« mu pravi gospod Lepic.
»Da, čeprav mi ni posebno všeč. Voda mi ostane v ušesih ■in potem me glava boli.«
Poišče kraj, kjer se bo lahko	učil plavati, to	se pravi, kjer
bo	mahali z rokami in kleče lazil	po	pesku.
»Preveč se ti mudi,« mu pravi gospod Lepic. »Nikar ne mahaj s svojimi peščicami, kakor bi si pulil lase. Migaj z nogami, ki ti počivajo.«
»Težje je plavali, Če se človek ne poslužuje nog,« meni
Korenček.
A Feliks mu ne da, da bi se učil. Vodno znova ga zmoti.
»Korenček, pridi semkaj. Tu je globlja. Ne dosežem je več z nogami, potapljam se. Poglej bo. Počakaj: adaj mo vidiš. Po-
zor: zdaj me ne vidiš več. Zdaj se pa postavi tja k vrbi. Ne gani se. Stavim, da pridem do tebe z desetimi zamahljaji.«
»štejem,« pravi Korenček šklepetaje. Ramena mu gledajo iz vode in negiben je kakor resničen konfin.
Spet počene, da bi plaval. A Feliks mu 6pleza na hrbet, skoči z glavo naprej v vodo in reče:
»Zdaj pa splezaj ti meni na hrbet.«
»Pu6ti me, da se v miru učim plavati,« pravi Korenček.
»Dosti!« vpije gospod Lepic. »Iz vode! Pridita in popijta vsak kapljico ruma!«
»Že!« reče Korenček.
Zdaj pa spet ne bi hotel iz vode. Ni se še zadosti naužil kopanja. Voda, ki naj jo zapusti, ga več ne plaši. Pravkar je bil še svinec, zdaj je pero in otepa po vodi z nekakšno divjo predrznostjo, ne mara za nevarnost, pripravljen je žrtvovati življenje za nekoga, ki se potaplja, in celo hote izgine pod vod**, da bi okusil grozo tistih, ki se potapljajo.
»Podvizaj se!« zakliče gospod Lepic. »Ali pa tj Feliks popije ves rum.«
Čeprav Korenčku ni čisto nič do ruma, reče:
»Svojega deleža ne dam nikomur.«
In popije ga kakor star vojak.
Gospod Lepic: »Slabo si se umil, umazanija ti je šf ostala na gležnjih.«
Korenček: »To je zemlja, papa.«
Gospod Lepic: »Ne, to je umazanija.«
»Korenček: »Ali naj grem spet v vodo, papa?«
Gospod Lepic: »Boš zmil jutri, vrnemo se.«
Korenček: »Fino! če bo le lepo vreme!« ’	^
Posuši se s koncem prsta z vogali brisače, ki jih Feliks ni zmočil. Glava mu je težka, v grlu mu praska, a se le krohoče, tako šaljivo se norčujeta njegov brat in gospod Lepic iz njegovih prstov na nogah.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Joie Kramarič — Izdajatelj: In i. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina 6 lir. za inozemstvo 15 Ur — Uredništvo: KooHarjeva ulica 6/U1 — Uprava: Konitamva ulica 6. Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-03 — Podružnica) Novo mesto