tfcro xvu.f stev. iir SLOVENSKI Izdaja m tiska Časopisno-založnlško podjetje Hl»i«o»*l poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odzovoml urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Frane Plevel — UredniSrvo: Ljubljana. TomSičeva ulica štev. 5, telefon Stev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Itev. 5-31.. telefon štev. 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek! Ljubljana. Kardeljeva ulica Stev. 6, telefon štev. 0-896. ca ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna n a ročnina 160 din t&tš ff Jugoslovanska politika — je dejal naš državni tajnik za zuna-trje zadeve Koča Popovič v Parizu — je stalno posredništvo v cilju miru, medsebojnega zbhia-(rja med narodi in miroljubnega reševanja spornih vprašanj. « To je politika socialistične Jugoslavije, ki po svoji najboljši moči odstranjuje zapreke na poti k miru. Tov. Titu, neutrudnemu gra-'itfitcllju le politike, daje danes pri-tnanje ves svet. M. P. VREME Vremensko poročilo za 32. maj: P^romitalne motnje so dosegle Alpe in bodo ponoči prešle naše kraje. Preko S-oanlje in Franclje se proti srednji Evrop; gradi področje visokega zračnega pritiska. Napoved za nedeljo: V zahodni CEjOveniJi menja/joče se oblalčno vreme, v vzhodni zlasti ponoči pretežno oblačno in vmes nekaj padavin. Cez dan razjasnitve. 5'emperatura ponoči med 4 in 8, V i^&oizrt&u. IS. dnevno do 93 at*. Ha poti v domovino 7 Južni Franciji sl Jo predsednik republike ogledal obsežna dela na sistema central Donzero- Mondragon — Preko Švice in Italije preti domu V1VIERS, 12. malja (AF!P). Posebni Tlak prntaedital tc»b- blike Tita je prispel iz Pariza na postajo VlvleTa ob •. «L Predsednika Tita, njegovo soprogo Jovanbo Broz, drlzratft sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča in ostale •■•bneaH predsednikovega spremstva so pozdravili ob izstopu la vlaka francoski minister za notranje zadeve Gllbert Jlllos, Jriaral sekretar v ministrstvu ca notranje zadeve Maurlce Pie, Ardecha in Droma in zastopnika krajevnih oblasti. Nekaj minut pozneje se je predsednik Tito s _--------------- napotil preti jezu Donzere-Mondragon. Z avtomobili m prispeti do obale Khone. Tu so se vkrcali v motorni čoln, Id Je takoj odbrzel po dovodnem prekopu, dolgem 17 km. Predsednik republike Tito je pristal ob llJl poleg klliu> centrale v Bollenu, ki se Imenuje po znanem francoskem Kafku Andreju Blondelu, in se takoj napotil v hldroeentralo, kjer st je v spremstvu osebja h'i <1 roče n t rale ogledal naprave centrale, ki daje na leto 2 milijardi kWh. Nato je pregledal slovi« Je* hidrocentrale. Ob 11.55 je predsednik Tito končal ogled hidro- centrale Blondel. Takoj nato so se on In spremstvo neitotOl z avtomobili proti Pont-Salnt-Espritu. Ob 12.15 je predsednikov vlak odpeljal s postaje Pont-Salnt-Esprit proti Ženevi, od koder nadaljuje pot v Jugoslavijo. IZJAVA PREDSEDNIKA TITA Pont St. Esprit, 12. maja (Tali -ur;). Ko je zapuščal francosko ozemlje, je predsednik Tito na vprašanje dopisnikov francoskega tiska, Tanjuga in beograjskega radia dal naslednjo izjavo: »Želel bi, da te moje besede ob odhodu iz Francije ne bi razumeli samo kot vljudnostno dejanje. Mene in vse nas so zares globoko ganile velike simpatije in gostoljubje, katerih smo bili deležni v Parizu in v Franciji tako pri vodilnih ljudeh, kakor tudi pri francoskem narodu. Rene Coty pride v Jugoslavijo 5- PAP.IZ, 11. maja. (Tanjug) — Predsednik Tito je med uradnim bivanjem v Parizu povabil predsednika francoske republike, naj obišče Jugoslavija. Predsednik francoske republike je povabilo sprejel in Izrazil zadovoljstvo, ker bo imel priložnost osebno spoznati jugoslovanske narode. Predsednik Renč Coty bo gost maršala Tita. Točen dan njegovega uradnega obiska bodo naknadno dotočili. Prepričali mo a* tudi, fs prijateljstvo, ki je nekoč v težkih časih povezovalo naše narod«, ie traja in ne le da ni oslabelo, marveč se je 9« bolj n trdilo. Odhajamo v Jugoslavijo ■ najboljšimi željami za francoski narod ter bomo poskušali našim narodom vsaj nekoliko posredovati tisto, kar smo tukaj videM in občutili. Pošiljam francoskemu narodu najboljše želje za njegov nadaljnji razvoj, vsestranski napredek in srečo.« Oblak x Mollet odhaja Moskvo Francoski premier ln znnanjl minister Pineaa bosta v torek odpotovala v Sovjetsko zvezo Pariz, 12. maja. (Tanjug.) - Danes Je bilo uradno sporočeno, da bosta francoski predsednik Guy Mollet in minister za zunanje zadeve Christian Pineau v torek zjutraj z letalom odpotovala na uradni 10-dnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Francoska vlada je imela danes izredna sejo, na kateri Je razpravljala o tem obisku. . Delegacije in obiski Dubrovnik. Člani češkoslovaške parlamentarne delegacija, ki sc sinoči prispeli v Dubrovnik. so si ogledali kulturne in zgodovinske spomenike tega mesta. Dr. Heuss na poli skozi Jugoslavijo v Grčijo Ljubljana, 12. maja. (Tanjug). Predsednik zvezne republika Nemčije g. Theodor Heuss je prispel danes popoldne na poti v Grčijo na Jesenice. Pozdravila in sprejela sta ga šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Pavle Beljanski in nemški veleposlanik v Beogradu g. Georg Pfleiderer. Predsednik g. Heuss je nato nadaljeval pot proti Beogradu. V Parizu sicer n« pričakujejo »•enzacionalnih uspehov« od tega obiska, upajo pa, da bodo moskovski razgovori vsekakor koristni za zbližanje gledišč štirih velesil. V razgovorih bosta prevladovala dva poglavitna problema — razorožitev z združitvijo Nemčije in ekonomsko sodelovanje v svetu pod okriljem Združenih narodov. V Parizu menijo, da bodo med obiskom v Moskvi podpisali nov francosko - sovjetski trgovinski sporazum, ki bo znatno razširil blagovno zamenjavo med državama, ter sporazum o razširitvi kulturnega sodelovanja. Razen tega pravijo, da bodo moskovski razgovori obsegali tudi Severno Afriko, izraelsko-arabski spor, morebitni sprejem LR Kitajske v OZN, sodelovanju na atomskem področju in razmerje med Vzhodom in Zahodom sploh. Predsednik zunanjepolitične komisije francoskega parlamenta Daniel Mayer j« dal do- pisniku »Pravd*« Izjavo o blH- njem obisku Ouya Molleta in Christiana Pineau a v Moskvi. V izjavi je dejal, da doslej Zahod in Sovjetska zveza nista imela dovolj stikov in da so obisk; državnikov izven meja njihovih držav prinesli doslej vedno koristne sadove. Obisk francoskih državnikov prihaja v času, ko je vsem postalo jasno, da je vojna »nerentabilna« in da je treba nujno najti pota za mirno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo. Srečanja, kot bo obisk francoskih državnikov v Moskvi, naj bi pomagala, da bi izginilo nezaupanje med narodi. Moskva o Molietovem obisku Moskva, 12. maja. (Tanjug) — V Moskvi poudarjajo pomen bližnjega obiska francoskega predsednika in ministra za zunanje zadev* in izražajo upanje, da bo obisk omogočil zboljšanje bv«e med državama in proučitev mednarodnih vprašanj. Kot najvažnejša vprašanja, o katerih utegne biti govora, omenjajo razorožitev, nemško vprašanje, evropsko varnost, probleme Bližnjega ln Srednjega vzhoda, zlasti pa utrjevanje trgovinskih in kulturnih zvez med državama. V Moskvi pravijo, da ovire med državama niso takšne, da bi jih ne bilo mogoče -premagati. Računajo tudi, da bj med razgovori utegnili v sprejemljivi obliki vnovič načeti vprašanje sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju, ki ga je bila Sovjetska zveza lani razveljavila, ker je Francija podpisala pariške sporazume. Predsednik francoske vlade in minister za zunanje zadeve bosta prispela v Moskvo 15. maja. Računajo, da bosta imela od 16. do 18. maja razgovore s predsednikom sovjetske vlade Bill-ganinom :n ministrom za zunanje zadeve. Guy Mollet se bo vrnil v Pariz 20. maja, minister za zunanje zadeve Pineau pa bo nato odpotoval na obisk v Kijev, Leningrad in Erevan. V Paril se bo vrnil 23. maja. BORIS ZIHERL IVAN CANKAR IN NAS ČAS Marsikdaj so časovna sovpadanja povsem slučajna. Teč ko slučajna pa je okolnost, da je Ivan Cankar začel svojo pot umetniškega ustvarjalca prav v tistem ča^u, ko je na Slovenskem delavski razred z ustano- vitvijo svoje lastne, proletarske politične organizacije prvikrat izpričal, da v njem dozoreva za-vest o samem sebi, o njegovem zgodovinskem poslanstvu kot tvorcu novih, socialističnih oblik človeškega sožitja. Pojav delavskega razreda v slovenskem družbeno-političnem življenju je bil kakor odmev tistega velikega dogajanja v svetu, ki je na prelomu dveh stoletij naznanjalo prihod nove- ga razdobja v človeški zgodovi-ni, razdobja odločilnih bojev za osvoboditev delovnega človeka in s tem človeka na sploh. To dogajanje je rušilo in razrušilo nekdanje optimistično razpoloženje ljudi iz buržoaznega sveta, njihovo vero v neprekinjeni razvoj odnosov v tem svetu kot buržoaznih odnosov. Med temi ljudmi, slasti med Izobražen-stvom, se Je množilo število tistih, v katerih se je objektivna preživelost njihovega sveta iz-prevrgla v subjektivni občutek nesmiselnosti vsega človeškega bivanja, v nemočno revolto proti tej nesmiselnosti, ki je prehajala v brezbrižnost za vse pehanje ljudi na tem svetu. Nekaterim Izmed njih se je posrečilo razkleniti okvire buržoaznega sveta in izven njih, v vrstah borečega se proletariata, najti smisel svojega ln sploh človeškega bivanja. Pojav delavskega razreda v slovenskem družbeno-političnem življenju je bil kakor sunek, izvršen v imenu tega velikega svetovnega dogajanja. To je bil sunek v zaostalost in malenkost-nost tedanjih slovenskih razmer, v katerih je pravda o naprednosti ln nazadhjaštvu še zmerom tekla zgolj med dvema predstavnikoma enega ter Istega, od zgodovine tedaj že zaznameno-vanega družbenega reda, med liberalci in klerikalci. V najnaprednejšem delu tedanjega slovenskega lzobraženstva, zlasti med mladino, je ta sunek povzročil razkroj vseh iluzij tako v pogledu liberalizma kakor v pogledu klerikalizma. .Rodil je neutešno hrepenenje po nečem drugem, boljšem, hrepenenje, ki je našlo svoje najpomembnejše izpovedovaice v krogu »slovenske moderne«. Zmerom je bilo tako, da Je zlom starih iluzij ostril smisel in bistril pogled za stvari, kakršne so, za njihove skrite notranje razvojne težnje. Ivan Cankar je bil v krogu »modernih« tisti, v katerem se je nedoločeno hrepenenje najsilne-je izprevrglo v slutnjo in potem v vse jasnejšo zavest o tem, da zaplodki tistega nečesa drugega, boljšega, resnično bivajo, da so, so tudi v majhnem slovenskem svetu tistih dni. Bil je prvi med pomembnimi slovenskimi umetniki, ki je v vrstah borečega se proletariata našel smisel svojega in sploh človeškega življenja. Postal je prvi veliki slovenski umetnik, ki je vso svojo ustvarjalno silo posvetil boju za osvoboditev človeka, boju, ki se bije pod zastavo socializma. Kot slovenski pisatelj in hkrati socialist Je bil Ivan Cankar od nekdaj ln je sem ter tja še dandanes predmet najbolj nasprotujočih sl tolmačenj in razlag. Eni skušajo razklati njegovo konkretno, človeško celovito osebnost, po sili ločiti Cankarja-umetnika od Cankarja-socialista. Drugi merijo na vatle njegovo »marksistično pravovernost«, pogrevajo brezplodne razprave iz predvojnih let, ki se vrte okrog vprašanja, ali je bil Cankar »ekonomski materialist« ali »spi-rltuallstičnl idealist«, pri čemer navadno razodevajo pomilovanja vredno preproščino v postavljanju in reševanju problemov zgodovinskega materializma, njegove primene na področje literarnih ved. Pisec teh vrstic bi v tej zvezi rad samo ponovil misel, ki jo je zapisal pred več ko desetimi leti: da je vse to pričkanje okrog Cankarjevega svetovnega nazora ja.ov in brezsmiseln posel. Pustimo ob strani vsa Cankarjeva lastna pričevanja, izrečena za Javnost ali pa kot čisto osebna priznanja prijateljem v pismih. Pustimo ob strani Cankarjevo zatrjevanje, da ga je v vrste socialne demokracije pripeljalo teoretično spoznanje, !n da so mu znanstvene knjige o socializmu samo dodobrega dokazale tisto, kar mu je bilo povedalo že življenje sama. Vse to ob drsal, čeprav nttl ta 4» tata pomena za razumevanje Cankam ja in njegovega dela. Zadržimo se pri tistem, kar lahko povzamemo iz pravkar na- vedenih Cankarjevih besed: da mu je življenje samo povedalo O sebi vse bistveno in najpomembnejše. Prav v tem se razodeva resnično veliki umetnik: dojeti življenje na sploh in posebej svoj čas do tistih prvin, ki so najpomembnejše za samoosvešeanje človeka in človeštva, znati in hoteti dognano resnico izpovedati na poseben način, v umetniških pričevanjih o zemlji ln ljudeh ter o sebi samem. Prav tak se nam zmerom razodeva Ivan Carkar. O tem svojem temeljnem odnosu do življenja in do resnice o njem je govoril, ko je zapisal v »Beli krizantemi«: »Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za samo zlate nebeške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugegar lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delani v njenem Imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni...« To so besede resničnega umetnika. In prav zategadelj ne mora priti nikoli do načelnega navzkrižja med marksistom in resnično velikim umetnikom, na glede na to, kakšen svetovni nazor le-ta sicer izpoveduje, marksizem stoji in pade z brezobzirno iskrenim odnosom do objektivnega sveta, z nepremagljivo težnjo dojeti stvari in ljudi, kakršni so, brez predvzetih dogem. Samo tako je mogoča zmaga v boju, ki mu je cilj dejanska osvoboditev človeka. Odtod tisto veliko spoštovanje, ki so ga vsi klasiki marksizma čutili ln širili do velikanov umetniškega ustvarjanja, od Shakespeara do Goetheja, od Balzaca do Tolstoja. V tem odnosu marksistov do umetnosti je neka podobnost z njihovim odnosom do znanosti in znanstvenikov, ki so — kakor je opomnil že Lenin — večidel zmerom spontani, podzavestni, filozofsko neizoblikovani dialektiki in materialisti. To kajpak ne pomeni, da marksističnega zgodovinarja in kritika ne zanima umetnikov svetovni nazor. Narobe, zanima ga nemalo, zlasti kolikor umetniku njegova nazorska usmerjenost zavira ali pospešuje prodiranje k bistvom stvari. . Če bi marksizem in njegov odnos do umetnosti tako razumeli ljudje, ki so jim Marxova dognanja še zmerom zgolj eden izmed mnogih svetovnih nazorov, enako vreden kakor, recimo, krščanski, nietzschejevski ali kateri koli drugi svetovni nazor, bi bilo v naši esejistiki dosti manj nepotrebnih spopadov z mlini na veter. S teh vidikov moramo tudi vprašanje Cankarjevega svetovnega nazora postavljati drugače, kakor so ga doslej postavljali zagovorniki in nasprotniki njegove »marksistične pravovernosti«. Zvest resnici in s tem samemu sebi je Cankar ustvarjal svoja velika umetniška pričevanja o slovenskem človeku na prelomu dveh stoletij, da bi se ta človek predramil, spoznal, kdo ln kje je, ter pogledal v prihodnost. Zvestoba resnici in s tem samemu sebi je pripeljala Cankarja Iz kroga literatov z velikim, toda nedoločenim hrepenenjem, v vrste socialistov. Postal je slovenski socialist, ki je globoko doumel, kar je bilo bistveno: da Je stvar slovenskega ljudstva in njegove prihodnosti neločljivo povezana z bojem in zmago socialističnega delavskega gibanja. Ta temeljna ugotovitev o Cankarju odtehta vsa jalova razpravljanja o njegovi »marksistični pravovernosti«. Bil je e n sam Ivan Cankar. Ne dva ali celo trije: Cankar-umetnik, Cankar-literat, Cankar-socialist, ki jih je neki treba drugega od drugega odtrgati in Jih proučevati strogo ločeno, vsakega zase, da Cankar-umet-nik ne bo vedel za Cankarja-■ocialista, ustrezno dogmam formalistične estetike. Vse obsežno književno delo, od »Erotike« do »Kralja na Betajnovi«, od »Hiše Marije Pomočnice« do »Martina Kačurja«, od »Hlapca Jerneja«. »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, »Kurenta« in »Hlapcev« do »Lepe Vide«, je opravil ta edinstveni Ivan Cankar, slovenski pisatelj in socialist, kakor se je sam nazival. Samo človek, ki Jo bil slovenski pisatelj in hkrati soeialiat, Je v tedanji adovenskl na 4. stranU...... 2 tti. I SLOVENSKI ?OBOCETXLBC J «t. m — n. maja um _ _ _ \ Zvezni odbor ZB je zasedal Določitev delegacije za skupščino Mednarodne federacije bivših borcev — Predlog, naj bo Dan borcev - i julij dela prost Betrad, 13. maj«. Pod prod-pedstvom Alekiindt, Rankovifia Je fari La seja izvršnega odbora centralnega odbora Zveze borcev NOB Jugoslavije, Generalni sekretar Velimir fitojnič je ob tej priliki podal poročilo sekretariata o mednarodnih zvezah ZB, o pripravah ca proslavo Dneva borcev, o delu odbora za ureditev zgodovinskih krajev, o stanju grobov nu-iih padlih borcev v tujini in o pomoč; okrajem, ki sami ne morejo zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za šolanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Za preprečevanje erozije in urejanje hudournikov BEOGRAD, 12. maija, Pri Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije so nedavno ustanovili sekcijo za preprečevanje erozije in »rajanje hudournikov. Ustanovitvi sekcije je prisostvovalo okoli 40 strokovnjakov, ki so poudarili, da je treba vprašanje erozije in hudournikov reševati kompleksno, ker ogrožajo ne samo kmetijstvo in gozdarstvo, temveč tudi industrijo, vodno gospodarstvo in druge panoge našega gospodarstva. S povezovanjem bi mnoga področja lahko zavarovali pred erozijo. Poudarili so tudi potrebo po ustreznih zakonskih predpisih. Kakor so poudarili na ustanovnem sestanku, bo naloga te sekcije pri Zvezi kmetijskih zbornic v tem, da napravi načrt za borbo prot; erožiji in hudournikom, da daje strokovna mnenja, predlaga zakonske predpise in koordinira znanstveno - raziskovalno delo na tem področju, I. St. V nepravi o mednarodni u zvezah j« izvnšni odbor določil stališče glede sodelovanja z mednarodnimi organizacijam* bivših borcev. Razpravljali ao tudi o aktualnih zadevah v zvezi s prihodnjo VI. generalno skupščino Svetovne federacij« bivših borcev. Izvršni odbor Je sprejel predlog koordinacijskega odbora Zveze borcev in Zveze vojnih vojaških invalidov Jugoslavije, naj bi bili v delegaciji Zveze borcev in Zvetze vojnih vojaških invalidov na tej skupščini Veljko Vlahovič kot predsednik. Velimir Stojnič, Marjan Vivoda. Btožo I*avlovl8 in Olga Kreačlč Pa kot člani. Šeste generalne skupščine Svetovne federacije bivših borcev se bo udeležil tudi general Miloše Miloševič kot nien podpredsednik Na seji je bilo sklenjeno predlagati zveznemu izvršnemu svetu, naj *e Dan borcev 4. julija proglasi z£ delq prost. Glede podoore posameznim ■->kr?iem za finansiranje šolanja otrok padlih borcev in žrtev fašističnega teroria Je bilo -klenleno. nai se del potreb za * n nn*»ion 17 rovorpri ^ Gozdarcirn razstava v OsHeku Osijek, 12. maja. Danes so v Osijeku odprli razstavo gozdarstva. lesne industrije in modernega pohištva. Razstavlja 71 oodjehj iz vseh krajev države kakor tud.i tovarne strojev ».8 rlbdeiavo lesa iz Berlina in Prage. Otvoritvi razstave je pr'-sotvoveli tudi člsn zveznega iz. vršnega sveta Slavko Komk' Odprta bo do 20. maja. »redstev sklada sa šolanje otrok pri centralnem odboru Zveza borcev..Prav tako ao sklenili poslati priporočilo izvršnim svetom ljudskih republik, naj finančno podpro one okraje, ki jim je taka pomoč neobhodno potrebna za ta namen. IsvrSni odbor Je odobril proračun centralnega odbora za letošnje in zaključnji račun za lansko leto. V razpravi o fi- nanteih sredstvih so poudarili potrebo točne j šega pobiranja članarina. Icvrint odbor Ja sklenil, na) se na prihodnjem zasedanju plenuma centralnega odbora Zveze borcev obravnava vprašanje označevanja zgodovinskih krajev, zgraditve umetniških spomenikov in muzejev NOB ,ai založniške dejavnosti o narodnoosvobodilni borbi. Podmladek BdeBega križa pri MoSi Ptfadn BEOGRAD, 12. maijs. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Piijade je sprejel dopoldne zastopnice republiških organizacij Podmladka Rdečega krsža, kii se med Tednom Rdečega križa mude o Beogradu koc gostje Jugoslovanskega Rdečega križa. V imenu desetih dečkov in deklic je učenka 7. razreda osemletne ščile iz Kosovske Mimovice, Zork a Bjalanoviič, izmočila predsedniku PLjadu šof:xk cveija in g* obvestila o delu podmladka Rdečega križa v n jeni šoli, kii jo smatrajo za vzorno. Predsednic zvezne ljudske skupščine se je dlije časa prijetno raztovarjaj z otroki. Zdravstvena služba v ZSSR Povratek nate zdravstvene delegacije iz Sovjetske zveze — Izjava Spasenije Bakovič o vtisih z obiska Beograd, 12. maja. Jugoslovanska delegacija zdravstvenih delavcev s Manico izvršnega »sveta Srbije Spasenijo Babovič na čelu se je vrnila v Beograd po tritedenskem bivanju v Sovjetski zves:. Obiskala je Moskvo, Leningrad, Kijev in Taškent, kjer se je seznanila z delom mnogih zdravstvenih ustanov. Proučila je tudi zdravstveno službo v okolici Kijeva in Taškenta. V razgovoru s sodelavcem Tanjuga je Spasenija Babovič poudar la, da je bila delegacija sprejeta v Sovjetski zvezi zelo prisrčno. »Prijateljska čustva izražena naši delegaciji in našim narodom.« Je rekla tov. Babovič, »pričajo o nadaljnjih možnostih za poglobitev *n okrepitev sodelovanja tako na političnem, gospodarskem, kul-turno-prosvetnem kakor tud! 11 priliko spoznati delo velikega števila najvišjih medicinskih in znanstvenih ustanov, kakor so n. pr. inštitut Skli-vazovskega, inštitut za eksperimentalno patologijo raka, kakor tudi mnoge druge, ki se morejo nedvomno postaviti v vrsto na j višjih zdravstvenih ustanov na svetu. Prav tako smo spoznali delo mnogih drugih ustanov za zdravstveno zaščito sovjetskega ljudstva, kakor so bolnišnice, sanatoriji, poliklinike, otroški dispanzerji, jasli in nekatere zdravstvene ustanove v tovarnah m kolhozih. Na področju zdravstvene zaščite so dosegli v Sovjetski zvezi enotnost zdravstvene službe kot take. Kurativna in pre-ventivnt medicina sta organska celota in prav po zaslugj tega fmaio zelo velike in dohrp nsne- na zdravstveno-eoclalnem pod- Kongres likovnih umetnikov ročju. Bilo nam je zelo prijetno ln koristno, ker smo ime- P3ED I. LETNO SKUPSCINO ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC OSKRBOVANJE TRGA Iz poročila upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic Beograd, 12. maja. V Beogradu bo 15. maja I. redna letna skupščina Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije. Na skupščini bodo poročali o delu upravnega odbora, poleg tega pa bo skupščina sklepala tudi o izpremembah in dopolnitvah statuta zveze, o ustanovitvi skladov pri Zvezi trgovinskih zbornic ter o pravilniku o upravljanju sredstev rezervnega in investicijskega sklada. Letno poročilo upravnega odbora pravi, da je po daljši nestabilnosti tržišča v drugi polovici lanskega leta prišlo do izboljšanja. Dobra letina, povečanje industrijske proizvodnje določanje najvišjih cen industrijskih surovin, dogovorjene odkupne cene kmetijskih pridelkov ter imobilizacija denarnih sredstev pri gospodarskih podjetjih in proračunskih ustanovah — vse to je pozitivno vplivalo na trg, čeprav pa se je lani industrijska proizvodnja povečaia, se vendarle čuti pomanjkanje mnogih Industrijskih izdelkov. Tako na primer industrija usnja, obutve in gume ni mogla zadostiti potrebam trga. Posebno veliko je bilo pomanjkanje usnja za popravila in nekatere vrste obutve. Upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic predlaga, naj skupščina zahteva od pristojnih državnih organov, da poskrbijo za boljšo preskrbo domačega trga z usnjem za popravilo obutve in izvoz usnja vskladijo a potrebam; domačega trga. Lani je bilo na trgu tudi pomanjkanje kovinskih izdel- kov, čeprav je kovinsko-prede-lovaina industrija lani povečala proizvodnjo za 28 odstotkov. Posebno je primanjkovalo kmetijskega orodja, manjših strojev za gospodinjstva in drugih predmetov, kljub temu pa je bilo zabeleženo povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1954, oziroma za 43 odstotkov v primerjavi z letom '1953. Poročilo opozarja tudi na premajhno preskrbo trga s kmetijskimi pridelki In predlaga tudi za bodoče sistem dogovorjenih cen, in sicer samo za tiste pridelke, ki jih primanjkuje in ki so važnj za prehrano. Poročilo ugotavlja nadalje, da je slaba realizacija izvoza omogočila boljšo preskrbo domačega trga z nekaterimi industrijskimi izdelki, da pa ie na drugi strani visoko planiran izvoz nekaterih predmetov pustil domači trg premalo založen. Tako smo na primer izvažali preveč emajlirane posode, strojev za gospodinjstvo, nekaterih kovinskih izdelkov in kislin in se je celo S dogajalo, da smo morali Isto blago naknadno uvažati. - Na preskrbo trga je vplivala tudi slaba realizacija uvoza potroš-nega biaga. Predvideno je bilo, da bo uvoženega potrošnega blaga za 1.250 milijonov deviznih dinarjev, realizirana pa je bila samo petina s kliringom in nekaj več s kompenzacijami. Lani je primanjkovalo tudi tekstila, predvsem platna, blaga za zimske plašče in nekaterih drugih vrst biaga. Z uvozom blaga so bile deloma pokrite potrebe, toda to uvoženo blago je bilo zelo hitro prodano. Bržkone bo tudi letos pomanjkanje nekaterih tekstilnih izdelkov. Za . pomanjkanje tekstila je vzrok tudi v manjši industrijski proizvodnji v januarju in februarju zaradi zmanjšane električne energije v Sloveniji in Hrvatski. Letos se opaža manjše povpraševanje po tekstilnem blagu, deloma tudi zaradi zmanjšanja potrošniških kreditov, za katere so pogoji veliko bolj zaostreni. Poročilo • govori tudi o pomenu decentralizacije trgovskega omrežja. Poročilo pravi, da je decentralizacija leta 1953 pozitivno vplivala na poživitev trgovinskega promet^, kakor tudi na borbo proti monopolizmu, toda z uvedbo izprememb uredbe o trgovinski delavnosti »o se pri mnogih ljudskih odborih opazile negativne težnje po ponovni koncentraciji trgovskih podjetij in ustanavljanju velikih trgovskih podjetij. Poročilo ugotavlja, da je šele intervencija državnih organov Preprečila ponovni monopolizem v trgovini na drobno. Poročilo govori tudi o družbenem upravljanju v trgovini, zlasti o vlogi potrošniških svetov. Danes imamo v vsej držav* 1100 potrošniških svetov. V Srbiji, Bosni in Hercegovini ter končan Sarajevo, 12. maja. Z Izvolitvijo nove uprave se je danes v Sarajevu končal IV. kongres Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Za predsednika zveze )• bil Izvoljen kipar Antun Avgu-itinčič, za podpredsednika Boris Kalin in Djordje Andrejevič, za sekretarja pa Stojan Celič *n Aleksander Lukovič. Kongres j« Izvolil tudi umetniški svet in odbor za kulturne zveze z inozemstvom. Beoaraj a opera v Parizu Pariz, 12. maja. Z opero »Ho-vanščina-t Musorgskega se je danes predstavil pariškemu občinstvu umetniški ansambel beograjske Opere in baleta, ki gostiti eta v glavnem mestu Francije v okviru III. mednarodnega festivala dkme in glasbe. Na festivalu bodo nastopil; še ansambli iz Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Vzhodne Nemčije in Italije. Poleg dveh predstav »Hovanščine« bodo beograjski umetniki uprizorili do 16. maja tudi dve predstavi Boro-dinovega »Kneza Igorja«. Po gostovanju v Franciji bo ansambel beograjske opere odpotoval v Zahodno Nemčijo, kjer bo prav tako na wiesbadenskem glasbenem festivalu predvajal »Kneza Igorja« in »Hovanščino«. V dramskem delu pariškega festivala bo nastopilo poleg dramskih skupin iz 18 držav tudi gledališče iz Ljubljane, ki bo uprizorilo Cankarjeve »Hlapce*. Prvi dve uspeli gostovanji na tem festivalu drame jugoslovanskega narodnega gledališča iz Beograda sta izzvali posebno pozornost pariškega občinstva, ki sedaj z zanimanjem pričakuje novi nastop jugoslovanskih umetnikov. NajlepSe ilustracije prinaša »TOVARIŠ« he v zdravstveni zaidti ljud- sstva sploh. Naša delegacija je bila zelo prijetno presenečena na veliko skrbjo, ki jo posvečajo zaščiti mladine ln otrok. Po naši oceni je zdravstvena zaščita otrok znatno razvita m se uspešno izvaja v praiksi. Zlasti zbuja pozornost in zapušča zelo močen vtis delo za izpopolnitev medicinskih kadrov, pri čemer so prav tako zelo mnogo storili in dosegli. Danes imajo okoli 300.000 zdravnikov ali po enega na približno 700 prebivalcev in okoli miliion srednjega medicinskega kadra. Poleg tega posvečajo zelo veliko pozornost nadaljnjemu strokovnemu izpopolnjevanju • zdravnikov. Za ta namen imajo posebne inštitute za strokovno izpopolnjevanje zdravnikov, v katerih delalo sloviti znanstveni medicinski delavci. Prav tako je treba poudariti, da so vsi Inštituti medicinske akademije znanosti in fakultete aktivno pritegnjeni k prakt;čnemu izvajanju sodobnih pridobitev medicinske znanosti. TJoamo. da bo v kratkem obiskala našo državo delegacija sovjetskih zdravstvenih delavcev ln da se bo na ta nač:n nadaljevalo zadeto sodelovanje med naš*ma državama v reše-vaniij nrob’emov zdravstven? zašite, kar bo vsem v skupno korist.« It (V V Moderni galeriji v Ljubljani so sinoči odprli mednarodna razstavo lesorezov XyIon 1956. Razstavo, ki jo je organiziralo mednarodno društvo lesorezcev XyIon s sedežem v Zurichu, je odprl v imenu Moderne galerije v Ljubljani njen ravnatelj dr. Karel Dobida. Ugotovil je, da predstavlja že druga razstava te vrste v Ljubljani mednarodno priznanje naši Galeriji in naši umetnosti, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo bogato razstavljeno gradivo, ki obsega dela najrazličnejših smeri grafičnih ustvarjalcev iz Evrope, Azije in Amerike, prispevalo k vzajemnemu spoznavanju med narodi. Otvoritve so se udeležili tudi podpredsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak, podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, rektor nniverze dr. Anton Kuhelj in številni drugi pomembni politični ln kulturni delavci ter občinstvo. Na razstavi Xylona, ki je bila prenešena v Ljubljano la Ziiricha, je razstavljenih 307 del, 149 avtorjev iz Avstrije, Belgije, Brazilije, Finske, Francije, Grčije, Italije, Japonske, Jugo-■lavije, Kitajske, Mehike, Nizozemske, Posarja, Švice, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in ZDA. Večina narodnosti je sodelovala tudi že na prvi razstavi Xylona pred dvemi leti, na novo pa so se letos vključili v to mednarodno umetniško skupnost razstavljalci iz Brazilije, Grčije, Japonske in Kitajske. — Izbor del v Ljubljani je opravila žirija, v kateri so bili Karel Dobida, Božidar Jakac in France Mihelič. — Na sliki: Chao Ven - Nien (Kitajska) — Pospešimo naše gradnje! (tonski lesorez) Nova rudna ležišča Makedonija je v pogledu raz- čevsfci iskanih terenov rudnih bogastev prišteti na zadnjem mestu, čeprav so rudna ležišča v Makedoniji nedvomno zelo bogata. To je pokazalo tud; raziskovanje Geološkega zavoda iz Skoplja, ki se prav zadnje čase močno ukvarja z iskanjem novih ležišč po vsej republiki. Le-to je dalo v zadnjem času lepe uspehe im potrdilo, da je Makedonija na rudninah resnično zelo bogata. Strokovnjaki Geološkega zavoda so na teh preiskavah terena ugotovili, da je v zahodni Makedoniji več nahajališč raznih rudnin. Na področju Go-slivao-ja pa preko zahodnega dela Bukovnika ter vse do Kičeva so odkrii!i Več nahajališč železne rude, katere srednjo odstotek znaša 36 do 38 odstotkov. Nekoliko južneje na področju Debarca ter v okolici Ohrida so odkrili železni skril jevec, katerega rezerve cenijo na okrog 100 milijonov ton s povprečkom 20 do 22 odstotkov železa. Naijvečje presenečenje pa predstavlja rudnik Tajmište. Naijpirej so računali, da je v njem za okrog 6 milli jonov ton rezerv železne rude. medtem pa so že lani odkrili, da znala ta rezerva okrog 40 millijonov ton. Zaradi tega je ki- rudarski bazen mogoče med najbogatejše železne rudnike v državi. Računajo, da je tu vsega za okrog 60 milijonov ton rezerv železa. Še letos bodo začeli izkoriščati rudniik Zvan. Zgradili so že železniško progo, ki se pri Baka,r-nom Guvnu spaja s progo Bitolj bodo v rudniku pridobivali rudi znatne količine fosfornih gnoji.il, saj vsebuje tamkajšnja ruda tudi 0.8 db 1 odstotek fosforja. Poleg rudnika Zvan bodo začeli letos izkoriščati tudi rudnik Požarane pri Gostivarju, nato pa tudi rudnik Damijan. Med vsemi ie seveda najpomembnejši rudnik — Sko-plje Računajo, da bodo Tajmište, kier znaša srednji cd-odtod letos izvozili 10 do 15 ti- stotek železa 36 do 38 odstotkov, soč ton rude. kasneje pa bodo iz- Rudo bodo odtod prevažali do izkoriščanje še povečali. Poleg te Srbijana z žičnico, nato pa čez važne surovine za naše železarne Gostiva! in Tetovo v SkctpiLje, Televizijski program Ob 30-letnicl zagrebškega radia Zagreb, 12. maja Od 15. maja dalje bodo imeli Zagrebčani priliko gledati na trgih, v kulturnih domovih in raznih klubih televizijske programe Avstrije ln Italije ter programe medna -rodnega televizijskega omrežja, v katerega je vključenih 10 evropskih držav. Na javnih krajih v »redišču mesta in na periferi-jti. bo postavljenih okoli 30 televizijskih sprejemnikov, naprave, ki so jih pravkar montirali na Sljemenu poleg Zagreba pa bo- Lahko hi imeli ZagrebSani so zelo zadovoljni s trgovinami, ki delajo neprekinjeno od jutra do večera C« zanese po« koga v Zagreb, mi, obratuje 30 trgovin z meSanim nemogoča. Tako je blago zaupa- /Mteied J a nalr -itara k.1 n _ 1A_11 e A Ni u " Cmi gori se potrošniški sveti obratujejo nekatere blagom, 30 mlekarn, 50 trafik, 20 no poštenju uslužbencem, ki ustanavljajo predvsem pri pod' jel j ih na drobno, v Sloveniji in Hrvatski pa je težišče na ustanavljanju potrošniških svetov pri večjih trgovskih podjetjih Zaradi pomanjkanja enotnih predpisov so bili različni kriteriji tako za določanje področja potrošniških svetov kakor tudi za način njihove volitve. Upravni odbor predlaga izdajo ustreznih zakonskih predpisov, ki bi predvidevali tudi potrošniške svete pri trgovskih in proizvodnih podjetjih, pri podjetjih na veliko, posebno pri trgovtne do poznega večera. Tem trgovin . sadjem in zelenjavo, 2 di spoštujejo. Doslej niso ugoto-trgovmam pravijo Zagrebčani parfumenji m 10 lekarn. Na oglu vili - nobenega primanjkljaja' ali »non—stop. trgovine, ker so od- Frankopanske ulice in Iliče tam, kakršnega koli primera, da bi kdo prte neprekinjeno od fucra. oziro- kjer je veliko Tramvajsko križišče, izmed uslužbencev izkazano mu ma. bolje povedano, da v Zagre- pa dobi v poslovalnici podjetja zaupanje izkoristil v svoje name- »bajeme« vedno sveža suhomes- ne. Ta moralna vrednota usluž-oata živila. Ljudski odbor bu lahko kupiš kar si želiš, hočeš m potrebuješ ob vsakem času. » N on —stop « trgovine imajo v Zagrebu že več kot dv* leti. Potrošniki so zelo zadovoljni, da je bivši ljudski odbor mesta Zagreba prisluhnil njihovim željam in izdal odločbo, da morajo biti nekatere trgovine, posebno tiste s prehrambenimi predmeti odprte je mislil rodi na ljubi tel je lova. Tudi ti imajo »non—-stotp« trgovino, ▼ kateri dobijo vse potrebščine za ribolov, za lov jja divjad fod. Izmed uslužnostnih podjetij je po ves dan odprto 15 brivnic, ki so poslovalnice podjetja »Naiprijed«. V zadnjem času poteka akcija, » naj bi bile brivnice ob določenem Zatrdi tega bi bilo vredno posne- . . _ neprekinjeno ves dan. Tako za- _________________ ___________ tistih, ki *e bavijo s prometom grebškim potrošnikom zdaj ni tre- času odprte tudi v nedeljo, ker je ma® Zagreb, sadja in povrtnine. l«sa in kur- ba sredi delovnega časa letati od brivnica na glavni železniški po- trgovine do trgovine, da si naba- staji preobremenjena. Kot Zagreb-vijo to, kar potrebujejo za vsak- čarni povedo, jim bo rodi ta želja danje življenje. Ustreženo je tudi no vsej verjetnosti izpolnjena, tisočerim gospodin jam. ki so bille Te trgovine pa ne zadovoljijo prej prisiljene prilagoditi rvoje samo potrebe delovnega človeka, gospodinjske skrbi delovnemu ča- temveč imajo tudi komeroialen su v trgovinah. To »itn ie vzelo uspeh. Pomisleki, ki so jih neka-mnogo dragocenih or in jih rodi teri v Zagrebu imeli, da »non— močno utrujalo. Zdaj so teh skrbi stop« trgovine ne bodo »nesle«, rešene, živila ki drugo blago ku- so bili popolnoma odveč, kajti pujeio od tistem času. ki ion najbolj ustreza »Non -s*op« trgovine so v glavnem mestu Hrvat skr na prometnih središčih in blizu železni- bencev »non—stop« trgovin v Zagrebu, naj bo vzgled vsem tistim, ki radi segajo po rojem blagu.'. Potrebo po trgovinah z neprekinjenim obratovanjem čutimo rodi potrošniki v Ljubljani in v drugih večjih mestih Slovenije. i fvu Cankar: »Ali nismo medtem prišli tudi še na oblast?« u zbornic. Jave, kakor tudi da naj se iniciativa za ustanavljanje potrošniških svetov prenese na zbore volivcev. Upravni odbor predlaga, naj bi potrošniške svete volili samo stalni potrošniki, naj se pristojnosti svetov uredijo s pravilniki o njihovem delu. k! bi jih Izdajal; ljudski odbori, kakor tudi. da bi sveti lahko sklepali samo kolektivno. Poročilo govori podrobno o -enah industrijskih ln kmetlj--kih pridelkov, o organizaciji rga ln finančnih vprašanjih, o nagrajevanju ln strokovnem usposabljanju kadrov ter o delu aekclj pri Zvezi trgovinskih E. K. do prenašale valove avstrijskih televizijskih postaj na njihove ekrane. Vzporedno z oddajnikom na Sljemenu so zgradili tudi dve relejni postaji na Učki nad Opatijo in na Stipan-griču v Gorskem Kotaru, ki bosta prenašali do Sljemena valove televizijskih po3taj iz Italije. V maju bo v Zagreb prispelo še 70 televizijskih sprejemnikov itz Inozemstva, ki jih bodo predvsem razdelili družbenim organizacijam, manjše število pa bo na razpolago v prodaji. Zaradi tehničnih težav in velikih izdatkov, ki bi jih zahtevala zgraditev lastne televizijske postaje, bodo mogli Zagrebčani in prebivalci mesta na daljavo do 200 km giedati za sedaj samo inozemske programe. Morda se bodo čez leto dni na televizijskih ekranih pojavile tudi projekcije prvega domačega programa. Oddajnik na Sljemenu im relejni postaji na Učki in Stipan-gr.iču so prvi korak bodočega jugoslovanskega televizijskega omrežja, kj se bo širilo od Sljemena proti Beogradu in Ljubljani, od Stipan-griča pa proti Dalmaciji ln Bosni. V domači radioindustriji računajo, da bodo mogli čez določen čas poslati na trg prve televizijske sprejemnike. Tovarn« radioaparatov v Zagrebu je 2« izdelala prototip televizorja, isto oa je storila tudi slovenska to- -a-na radioaparatov večina izmed njih una v enem dnevu več prometa, ko* dve trgovini * navadnim delovnim časom. V »non—stop« trgovinah delata dve izmena. Blagajno ob-ških postaij. v predmestjih pa ob računavata obe izmeni vsak dan, glavnih tramvajskih križiščih, inventuro pa opravijo enkrat na Neprekinjeno od 6. do 21. ure mesec, kar -je popolnoma razum- L St. poleti, in od 7. do 21. ure pom- Ljivo, ker je vsakdanja inventura RAZPIS sa novi toCaf Politične Sole pri CK ZKS od L septembra 1956 do 31. januarja 1957 Tečaj Je namenjen predvsem delavcem In delavkam v Industriji ln kmetijstvu, ki so se aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih Itd., in. 1im je zato nujno potrebno širš« znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.. Prijave z osebnimi podatki, s podatki' o dokončanih šolah in tečajih, o - stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole -"-i CK ZKS, Ljubljana. Parmova 37-11. trakt, telefon štev. 23-981 Int. 206 — hkrati pa tudi na 'svoj občinski komite ZKS. Sola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi Sole oziroma občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. M ,Veliki Evropejec' Churchillova izjava v Aa-ehenu, kjer so mu pred. dnevi podelili odlikovanje Karla Velikega za njegovo prizadevanje za evropsko integracijo, je izzvala pravo senzacijo Nemci 10 nasvet o integraciji »velike Evrope«, v katero naj bi bila vključena tudi Sovjetska zve-ta in vzhodnoevropske države, sprejeli s precej kislim obrazom, von Brentano je izrazil odkrito nesoglasje in dejal, da Churchill po njegovem mnenju »ni mislil na konkreten predlog, niti na kak načrt britanske vlade«. V Londonu govore o »prerokbah idealista, o »viziji, ki v sedanjem poloniju nima opravičila«, o »neprijetnem nasvetu« (Scots-tnan), nekateri listi pa pišejo tudi o *koristni prerokbi«. V \Yashingtonu pravijo, da bi tak predlog zelo hladno sprejeli, če bi prišel od koga drugega kot od Churchilla. V Mo-sl:vi pa so Churchillove izjave sprejeli kot potrdilo, da rje annsovjetska orientacija NATO izgubila svoj raison d’etre«. Najdemo pa celo tudi mojstre, ki se ob Churchillovi ideji niso spomnili na nič pametnejšega kot na razglabljali a, proti komu naj bi bila torej naperjena taka združena tvropa, če ne predstavlja r.orda Kitajska bodočega potencialnega sovražnika itd. Misel, ki jo je izrazil Churchill v Aachenu pa ni niti nova, niti ne tako nemogoča, ka-kor nekateri menijo. Naši dr-kavniki so že večkrat — pred cnei'i tudi Koča Popovič v Parizu — izrazili pripravljenost za evropsko sodelovanje, ki bi prerastlo okvire »male Evrope« in zajelo vse evropske države. Tudi Francozi se približujejo ideji širšega ev-r pskega sodelovanja in moren ni slučaj, da je Churchill t svojem aachenskem govoru : niko poudarjal francoske za-suge za evropsko integracijo. . omembno pa je dejstvo, da se je za tako široko evropsko sodelovanje, ki bi podrlo blokovske meje, zavzel prav edi-preživeli voditelj zavezniške politike med drugo svetovno vojno. Prepričanje, ki ga je izrazil, da »je glavna možnost rešitve v veliki zvezi evropskih držav, v okviru katere bi bilo morda lažje rešiti velike probleme, ki še danes povzročaj o skrbi, posebno še vprašanje združitve Nemčije«, je realno in v skladu z vedno močnejšimi proti blokovskimi težnjami. »Veliki Evropejec« je dokazal, da kljub svoji starosti sledi razvoju dogodkov v svetu bolje kakor nekateri njegovi mlajši kolegi (zlasti v Zahodni Nemčiji), ki ne morejo zlesti iz želvinega oklepa strogega atlantizma. A. Stanovnik Hepresalifs Oblasti so v zgodovini vedno skušale z vsemi sredstvi zatreti odporniška gibanja. Vsako dejanja rodoljuoov je terjalo — represalije. Ze v Španiji so pred 150 leti francoske oblasti prirejale racije, streljale upornike, ki so jeh dobile v roke, požigale vasi, ki so upornike podpirale. Nemci so v drugi svetovni vojni postrelili na tisoče talcev, požigali cela naselja z ljudmi vred, izseljevali cele narode . . . toda partizani so 3e krepili iz dneva v dan. Prav tako je na Cipru. Kot ved.no vse oblasti, so tudi sedaj Britanci prepričani, da bodo odpor zatrli. Vsako dejanje odpornikov povzroči represalije ■—• policijske ure, kolektivne denarne kazni, racije itd. Oblasti so uvedle vrsto izrednih zakonov, ki določajo za marsikatero dejanje smrtno krizen. Toda kot vedno doslej v zgodovini, so med odpornik i ljudje, ki se ne ustrašijo zakonov, ki vedo kaj tvegajo, ki se borijo za svoje prepričanje, ne da bi šteli sovražnikove puške. Takšna sta bila tudi mladinca, ki so jih policisti prijeli po atentatih na druge policiste. Vedela sta kaj tvegata, in pravijo, da sta umrla junaško ... Ne bi bilo težko razumeti besa njunih tovarišev in z ra-tumevanjem bi brali poročila o tem, kako so v odgovor položili peklenske stroje, izvedli vrsto akcij, sprožili demon-stracij-e. Toda na KOKA. je padla temna senca. V odgovor bo obesili dvg vojaka, ki so ju imeli že dlje časa ujeta, ki sta bila na Cipru, ker so ju tja pozlali, ki z ju stični m umo- rom obeh, grških mladincev nista imela ničesar opraviti. To pa je sistem talcev, ki so ga med vojno uporabljali samo Nptic ■ ? niti eno od odporniških g -■■■ r.j Zaradi te napake seveda pravica še ni prestopila na drugo stran, toda dogodek je kljub temu ob-#atoixut^a vreden. A. Furiam. 't. in — is. maja i8M ) SL07EHSK1 P0B0CEV1LEC I ah. 3 Danes volijo Avstrijci Milijonska sredstvo za predvolilno kampanjo — Deset strank se potega]« so naklonjenost štiri in pol milijona volivcev OD NAŠEGA stalnega dopisnika Dunaj, 12. maja (Po telefonu). Z današnjim dnem ae bo končala razgreta predvolilna b orba, večtedenska uvertura k jutriSnji odločitvi pred volilnimi skrinjicami. Glavni »napad« propagande je bil usmerjen na velika mesta, privoščile pa so si ga vodilne stranke: Avstrij ska ljudska stranka (OVP>, socialistična (SPO), komunisti In levi socialisti ter FPO (Frei-heHliche Partei Osterreich). 81 o je te polnega *epa — od celodnevnih poletov športnih letal in helikopterjev * napisi: »Voli OVP!« mimo kolon tovornih avtomobilov, opremljenih t volilnimi gesli, plakati in rvo čniki, pa tja do tiska In radia ter letakov in brošur, ki so jih v milijonskih izvodih prinašali vsak dan poštarji na domov e. kanclerja Raaba • podpisom »On Av#tr!lJ, j0 wlmiih vprašanj med napeljuje vodio na mlin svoje stranke. Taiko Je na primer na ena zadnjiih tiskovnih konfetrenc pojasnjevad državni sekretar dir. Book (OVP) vprašanje tekoime-novane bivše nemške im »vin e v Avstrija oz. podjetij, ki s-o po podpisu državne pogodbe prišla vodilnimi strankami — nafto, pod j.avno upravo in poudarjal Skoro hi bilo dneva v teh dneh veliiik značaj te imovine za av- volilnega boja., da bi komunisti in lev; socialisti, k; nastopajo dijskih oddajah je rezerviran n^i volitvah skupno, ne očitali čas za poslednje besede, k* jih glavnima strankama — socieli- sitrijsko gospodarstvo. Predsednik avstrijske delavske zbornice Karel Maisel pa je postregel s . vdat k; o uspehih podržavljene litiiki, ki so jo že neštetokrat poudarjali vodiind avstrijski — na Koroškem pa tudi deželni — voditelji. Le brez takih nestrpnežev, ki delujejo .v organizacijah z nacistično miselnostjo, bo lahko Avstrija v polni meri raa-viia svojo politiko mi.ru In plodnega sodelovanja z drugimi državami. D. Robida Wgm& rnsmrni KaSs ODSEV V VODI bodo naslovili nekateri vodilni stični (SPO) in Ljudski (OVP) — Industrije. Po njegovih podatkih politiki na predvečer svojim volivcem. Volilni boj je ogrel volitev da sita z dunajskim memorandumom prodali pretežni de! naft- je dosegla Avstrija v času od leta 1950 do leta 1955 v celoti za mnogo nega bogastva zahodnim mono- 39 odstotkov večjo proizvodnjo. ljudi, mnoge pa je pustil hlad- polom. Ne oziraje se na ta mene. Za te je poskrbela cerkev, •morandaim so socialisti prepla- pri čemer pa je podržavljena jn_ dustrijiB dosegla rekordno zviša kajti lahko bi se zgodilo, da bi vila deželo z letaki, ki kažejo nje proizvodnje za 53 odstotkov, bil odstotek abstinence previ- debelega črnega moža s ciliin- Minister za promet in podržav-sok. kar bi ne bilo v čast P o- dram in z papiisom: »OVP« ka- ljena podjetja Wald'brunner pa litiki vladajočih. Zato so ozna- k0 odnaša vrtalni stolp in ka.n-nili s prižnic, da je ude’ežba te bencina. Zato: »VoiLi SPO!« je obljiubil deset tisočem delavcev in nameščencev trajna de- Potapljaška afera Sovjetska vlada Je 4. maja poslala britanski vladi noto, s katero zo hteva pojasnilo v zvezi z britanskim potapljačem, Id so ga videli med sovjetskimi ruiitei — Britanska nota trdi, da je kapetan Crubb vdelal potapljaške poskuse in je pri tem verjetno utonil« ia volitvah tudi sveta dolžnost OVP pa je, kakor na primer v iOVna mesta pri delih, ki »o v vsskepg krstjana in da jih zaradi tega ne kaže podcenjevati. Vodilni možje so si v tem času povedali odkrito v obraz vekko budih besed in očitkov ter razgrnil: pred volivc1 svo- Celovcu, sestavila piramido iz načrtih na naftnih poljih, kar bencinskih sodov s pojasnilom: bo vse omogočilo boljše življenje avstrijskemu Uudstvu, seveda »če bodo socialisti na vodstvu države«. »Nafto Avstrijcem — OVP!« Vsakdo je pač izrabil vse pripomočke za pridobivanje volivcev. Nič čudnega, če je prišlo do po- V voliln; seznam je vpisanih „ T«,. n.vz„c "MU mnogi volivci še vedno ne v« Volilne oblfube Na kandidatiiih listah kandidira 1287 kandidatov, od tega 1147 moških in 140 žensk. V parla- Moakva, 12. maja (Rejuter). V Moskvi so uradno ■poročili, da je aovjetaka vlada 4. maja potlala britanski vladi noto, v kateri zahteva pojasnilo v zvezi z britanskem potapljačem, ki so ga sovjetski mornarji s križarke »Ordžonikidze« in drugih sovjetskih rnšilcev videli, medtem ko je bila križarka zasidrana v britanskem pristanišču Portsmouth, ko so bili sovjetski državniki na obisku v Ve liki Britan-ji. V sporočilu je rečeno, da je britanska vlada odgovorila 9. maja na sovjetsko noto in izrazila obžalovanje zaradi tega dogodka, rekoč, da je potapljač manevriral brea dovoljenja britanske vlade. V sovjetski noti je rečeno, da pravi tržaške gospodarske krize TJiST 12 mala (po telefonu). «e zdavnaj obljubljeni. Kakor koli It™!nška VlSa skSa pripravi« pa«, to niso ukrepi ki bi lahko vladnim strankam v Trstu primer, v zauMtm meri prispevala k od. no predvolilno ozračje. Pred dnevi j« minister za trgovsko mornarico Cassiani sporočili, da bo Trst znova vzdrževal pomorsko progo * Daljnim vzhodom, danes dopoldne pa so sporočili, da bo vpisana v Trstu tudi ladja »Kosandra«. ki bo vozila v pristanišča Belgijskega oraran na Konga. Jutri bo govori! v Trstu — sam minister Cassini tn pra\yo, fla bo o tr j ubil nove ukrepe za oživitev tržaškega pomorskega prometa. I.evičarske stranke jemljejo precej skeTti<-no vse te obljube In trdijo, da konec koncev n« *re za novosti, ker sta bili na primer Irniji na Daljni vzhod ia Kongo ■ment bo izvoljenih 165 poslan- so mornarji s aovjetsk h bojnih cev, od katerih odipade 7 na. ladij, ki so bile zasidrane v Gradiščansko, 11 na Koroško, 34 pristanišču Portsmouth, 19. IV. na Nižjo Avstrijo, 25 na Zgor- ob 7,30 opazili nekega potap-njo Avstrijo, 7 na Salzburg, 26 Ijača, ki je plaval med sovjet-na Štajersko, 10 n.a Tirolsko, 5 sikimi rušilci. Le-ta je ostal na Nekateri popoldanski listi ugotav. na Vorairlberg in 40 na Dunaj, površ n} kak! dve minuti, nato govoril v imenu ljudske zveze in socialistične stranke V Trstu je bila že nad 400 pred. volanih asborovanj, v Italiji pa nad 105.000. Ob robu predvolilne kampanje so v Trstu sprejeli z zanimanjem tudi vest, da je bil predsednik trfaSke trgovinske zfcftr* niče Luzzate F egi z st-reiet včeraj pri predsedniku republike Gron-_ chiju. Dogodek večinoma kom«' PariT 19 rnaia ITaniue). Obisk tirajo kot prizadevanle trfaSkega ’ maja uanjugj. gospodarstvenika, da dobi pri naj. tunizijskega predsednika rlabi- °-X- ljajo danes, da je bilo Trstu odvzetih med dvema vojnama in Je po vojni 51 ladij s skupno tonažo 332.000 ton. Gospodarske težave Trsta Je il na sinočnjem predvolilnem zborovanju tudi bivši pred-sed ni k italijanske vlade in vodja tsiio volitve kakor tud»i propa- odpornUkega gibanje Parrt, ki je ganda pred njimi * Tudi v vsej Zapišimo ob koncu že to. Čeprav prisluhne volitvam v »ie-hernj državi doma.!a vsa svetovna javnost, so volitve vendarle notranja stivar dotična države, Pa se je potopil v smeri sovjetskega rušilca »SmotriaAčij«. So-vjetski kontraadmiral Koto-v je takoj opozoril poveljnika pristanišč Portsmouth kontraadmirala Bumeta, ki je kategorično zavrnil možnost, da bi so potapljač pojavil v bližini sovjetskih' ladij, in izjavil, da v tem času niso bile v pristanišču n kake vaje potapljačev. V resnici so imele, kakor piše dalje sovjetska nota, po vesteh v britanskih časopisih britanske pomorske oblasti zares tajne pomorske vaje na področju, kjer so bile zasidrane sovjetske ladje. Se več, med temi vajami je uton-1 britanski potapljač. Sovjetska vlada, je r&č&no na koncu note, pripisuje temu dogodku velik pomen, saj se jo pripetil prav med prijateljskim obiskom v britanskem pomorskem oporišEu Portsmouth. Foreign Office je objavil besedilo note, k: je bila 9. maja izročen« sovjetskemu veleposlaništvu v Londonu o potapljaču kapetanu korvete Crafobu. Britanska nota trdi, da je kapetan korvete Crabb, kot je bilo 4e objavljeno, »delal potapljaške poskuse in je pri tem verjetno utonil.« Potapljač, ki so ga v smislu navedb sovjetska note. videli, kako plava med sovjetskimi ruiilci, »je bil verjetno kapetan Crabb, ki se ja brez vsakega pooblastila približal sovjetskim rušilcem, kar britanska vlada močno obžaluje.« Burgiba odpotoval ha Burg;.be v Parizu ni prinesel pričakovanega konca. Bur-gibe je danes odpotoval v Tura s kompromisnim predlogom z=i uvedbo tunizijske diplomatske službe, ki pravzaprav ne ustreza željam tunizijska vlade. Frt-ncija namreč želi, da bi tunizijska- vlada imenovaia svoje veleposlanike v tujini, nastopili pe b; šele, ko bi francoski parlament ratificiral francosko-tu- višjih osebnostih v Italiji zagotovila za ostvaritev Jasne podlage za obnovo tržaškega gospodarstva. onstracige prenehale Preiskava o atenskih neredih - Atanska ulica, kjer Je britansko veleposlaništvo, preimenovana po obešenih Ciprčanih — Odložen oblsfc ameriških pomorskih enot Atena, 12. maja (Tanjug) Pie- delil letake EOKA o obešeuju Ni izključeno, da je predsedniku iskovaln, organi, ki iščejo kriv- dveh britanskih vijakov. Gronchlju prtMloCl: tudi razvoj obmejnih gospodarkih stikov med Jugoslavijo in Italijo in da Jih je c e za nerede, ,.k,i so «« pripetili Zastopnik ameriškega velepo- pred tremi dnevi v Atenah, do- sianištva v Atenah je izjavil da- tolmačil kot osnovo za Se plod- puSčajc možnost, da so nekateri nes. da je na predlog grškega ročju sodelovanJe na policaji prekoračili pooblastila ministrstva za zunanje zadeve in vzlic prepovedi streljali na odložen ohisk,. ki bi ga morala demonstrante. Atenski časopisi napraviti ameriške pomorske pišejo, da'je bil prijet 1 poli- ' enote od 11. do 24. maja na otii- eijski častnik, za katerega trdu ku Kreti. Vzrok fca odložitev jo da jt“ namenoma ubil eneja obiska ni znan. «3-rški list »VI- demonstranta. Izid preiskave 'oo ma« je pisal dane3, da ’■£ grško verjetno objavljen te dni. ' visoko poveljstvo obvestilo ame- „ . , . . ... rUSke Domorske ei.ote, »naj ne V Atenah ln ostalih mestih so - Ulbricht: Razorožitev prvi pogof za združitev KemSiJe BERLIN, 12. maja (Reuter). fcurjenje na otoku zaradi izvršitve smrtne kazni nad dvema Ciperčanoma«. Grška vlada je sklenila odli»rvon iDogoj za miroJ^ubmo nja tega področja pravijo, da Političnega položaja v Pa- rešitev arabako-iz.rae!sike«a »pora. - --------- — ’ lestmi. ~r- — —;1—------------------------------ * —‘ ■ —Y- nova nahajališča nafte na prostoru tisoč kv. kilometrov- Kitajski geologi, ki bodo do konca tega leta končali raziskova- 60 ležiSča Džungarija najibo-gatejSa na Kitajskem. Tri vrtine že dajejo surovo nafto, sedaj pa vrtajo še devet novih. To se najbolje v^idi « Vircdnost tega karana je mogoč« 1 '■ naijiboiLje oceniti, že upoštevamo^ RIM. Italijanski eivilni piloti w da »o zahodne tile, posebno p* sinoči zaCeli Šestdnevno stav'o. yr»A ________ j. Zahtevajo zvišanje plač. ZDA, vsnraiiale pn tem da )• _____________________________________. treba na Srednjem vzhodu »tcim* FRANCOSKA LETALSKA INDUSTRIJA Mvstdre Id Vantonr ukrepe mrko Zdiruženih nairodov. ejektorski sedež, Hispano-Suiza. s svojimi izdelki polagoma zač e- Časopis poudamja daiLje. da želi pa j« začela Izdelovati po brl- nja jo prodiraiti tudi na zunanJl Sovjetska sveža mirno reši- tiansild licenci reaktivna motorje trg. Prvi aadovi trdega dela m terv feraeflsko-a.raibsJsega spora, ki tip« Nene. Sledil jp prvi doma« že kažejo. bi bala sprejemljiva za obe strani, tip, lovec Ouraigan. ki Je zdaj Francozi imajo lepe uspehe tu- računala pa bi z upravičenimi že malce zastarel, a je dosegel i*r! mirno, tak naiSm P* ne kvaliitete to lahki bombnih in deželah, so še zmeraj večinoma odstranil napetost na tem PO* ruSilec Vautour. ki je svoj im opremil ene s tujimi izdelki, droiju. razmovrstaim nalogam kos ob Tudi tu čaka veliko dela, da bo vsakem vremenu. Francija spet zasedla svoje Bta- V Mjrsitiru to Vautourju ima ro mesto: pred vojno Je bila Franciga dve letali ki sta močni, tretja v letalskem transportu, skrbno skcmstn-uirant, teredno Posebej je treba omeniti donft- okretni to opremljeni z naj mo- ča letala kot so na primer el«- «3 n* demejSim orožjem in radarjem, gantna potniSka »Caravelle« ali . , .Jr, .. 3 v* Čeprav v produkciji reaktivnih sposobna transportna letala ko* , Tm motorjev Se zmeraj zaositaja sa »Noraitla-s« ali »Deux Ponta«, drugimi industt^jskirm^ država- Ta kratka pregled, čeprav omenil, je v znaitnl merj osvojila J-en zgolj na letala tramcoske _.. , . stroj, ki lahko preseže brzino avoka w vzpenjanja!« Na »InJem nega mesta v letalski tadustrljl. produkcijo ostale opreme za le- produkcije, ki so sl pridobil* n* *> n*3 * “re. ' burgundskem nebu je bilo v sad njem soja večernega »onca Toda v manj ko« desetih letih tal«. Osemdeset odstotkov vse mednarodni ugled, ne t>i b« po- " je v njmovt moči. oa o o videti samo srebrn trak kondenzirane** Izpuha. Nenadno, ka- !«i v nasprotju s vsemi napo- opreme za komplicirana sod.otma poln, če ne M omeniM dela. J VI; kor nas je presenetil s svojo imago nad hitrostjo. Je odnekod vedmi Je premagala težave, tako, letala izdelujejo Francozi sam!, vloženega v turlstttno ln ama- i - t skrivnostno prizvižgal »Mystfere«, najnovejši tip lovskega letala da zdafl vrsta načrtov in realiza- Pozabiti ne smemo tudij obse«- tersko letalstvo ta v jadralni f. francoske Armee de 1'Air, pomahal » krili v poedrav In »e spu- cij letolovst-vo. .......... Podob« Ivun Cankaraja po fotografiji Fran« Vesela la leta . BORIS ZIH E B £ Mariboru ploskali Hlapcem ob mamprodde £r, JCTjf. V LJUBLJANI ,«*/„ ant naletel nanj z belimi lasmi in tre- V Ljubljani so Hlapce uprtzo- D e b e v c. sočo bojo ob palici v spomladan- rili prvič leta 1919 v režiji Osi- ;Zdaj sem ga našel pn vaji za skem parku, >in da bi po svoje to pa Šesta. Tosco, v erm obfki m s poslu- vsaj malo popravil, sem se odlo- .Natančneje, trinajstega decem- hom za besedo, kot vedno. >Mv čil, da da,no v slovenskem gleda- bra, za prvo obletnico Cankarje- lišču v Trstu v sezoni 1918-19 ve smrti,* je začel pogovor ta- vsega Cankarja. Prepričan srnn kratni režiser z očali in ne bi re- biL da mora Cankar močno v.pli- kel brez let v obrazu, a kljub te- vati na občinstvo, in tako je tudi mn z živahnimi očesci in v mla- bilo. Predstave so bile razproda- deniško barvitem suknjiču, >spo- I r - ^ _ T TL 1’ * — - »Mfni rrvn m.o 'ca b/rl^rt hi mnVTfll IVTd siim, da v Cankarju ne smemo gledati samo dramatika, kot sta na primer Hauptmann ali Ibsen, ampak se mu moramo približati skozi duha, bistvo in obliko, se prom predvsem skozi njegov je- „c “m * celo'za ""Lepo Vido, kije za minjam te še, kako bi moral igra- zik. Da se pa človek dokoplje v gledalce najtežja, so se prijavili ti takrat vlogo župnrJea sam tgralsjei pristnosti m izraznosti do iz Ivan Cankar (Nadaljevanje s 1. strani) Resničnosti lahko tako brezobzirno odkrito vršil svojo umetniški poklic, ki je po Cankarju kritika dobe in ljudi Cankar je, kar zadeva njega samega, že naprej zavrnil vse nesmiselnosti formalistične estetike, ko je zapisal: »Ne v areni literature, v. areni življenja sem stal!« Te Cankarjeve besede dostikrat navajamo, ne da bi se zmerom prav zavedali, kaj pomenijo za naš čas. Ce bi hoteli oceniti stanje ▼ sodobni slovenski, pa tudi v ostali jugoslovanski književnosti, bi lahko dejali: preveč Imamo književnikov, ki stoje zgolj v areni literature, odmaknjeni od življenja, zaverovani v umetne konstrukcije, skrojene po sila problematičnih, neživljenjskih filozofemih, v najbolj-Sem primeru pa obrnjeni v preteklost ln njeno problematiko; premalo imamo književnikov, ki stoje v areni življenja ter se s sredstvi umetniškega ustvarjalca spopadajo r. novimi, resnično modernimi problemi našega sodobnega človeka, vršeč neizprosno kritiko naše današnje dobe in rodu, v imenu prihodnosti in zaradi rodov, ki prihajajo. Ne zgodi se redko, da * žda-novcem odpravijo človeka, ki si upa na vprašanje, kakšna je vloga umetnosti v družbi, odgovoriti s Cankarjevimi besedami: dramiti človeka, da bo spoznal, kdo in kje je, ter pogledal v prihodnost. To je prvo, o čemer velja razmišljati, kadar govorimo o Cankarju in slavimo njegov spomin. Iz tega je moči izvesti nadaljnje zaključke, pomembne za naš čas in za književnost v tem našem času. Ivan Cankar je napovedal boj tedanji sramotni slovenski resničnosti, v kateri so uspevale reakcionarne kreature in ginile mnoge žlahtne človeške osebnosti. Skozi ves mrak tasa, ki je marsikateremu slovenskemu izobražencu zastri gled in sa v njegovem ^ "po dostikrat tiral do skrajnosti, mimo vseh globoko resničnih, tragičnih človeških usod, ki jih je upodobil v svojih junakih, v njihovem boju in poginu, Cankar ni nikoli izgubil tistega, čemur bi lahko dejali zgodovinski optimizem, ki je izviral iz njegove vere v osvobodilno poslanstvo delavskega razreda in njegovega socialističnega gibanja. Njegova in nas cas ciallstične književnosti nujen odpor proti slehernemu dekreti-ranemu, birokratskemu optimizmu v umetniškem ustvarjanju, proti tistemu, čemur navadno pravimo ždanovščlna. Doba, ki jo naš sodobni človek preživlja od konca Osvobodilne vojne s feni in jo bo preživljal Se dobršen čas, je doba trdovratnega boja zoper sile in izročila stare družbe, za nove odnose med človekom in človekom, je doba nadvse dramatičnega boja, ki se bije med ljudmi in v ljudeh samih. To je dolgotrajen boj proti vsemu tistemu, česar se ljudje, kakor nekje pravi Lenin, »ne morejo otresti niti na mah, niti po kakem čudežu, niti na ukaz mater« božje, niti na povelje kakega gesla, resolucije, odloka«, ampak samo v dejavnem zidanju novega, v praktičnem preverjanju ter razpoznavanju predsodka kot predsodka ln tistega, kar je razumno, kot razumnega. To je doba, polna tragičnih konfliktov med ljudmi in v ljudeh, ne le tragičnih konfliktov med starim, odhajajočim, ter novim, prihajajočim, marveč tudi med iluzijo o socializmu in trdo stvarnost jo socialistične graditve. Nekaj tragičnega je dostikrat v bivanju tistih, ki so vzeli Iluzijo za stvarnost. Stvarnost jih je pod svojo težo zlomila in se jim je zategadelj vse življenje zazdelo kot nesmiselna bela v neskončno noč. Toda, Se v^ tragičnega je dostikrat v hr-anju starih borcev za socializem :p‘njegovih današnjih dejavnosti graditeljev, polnih volje, toda Izčrpanih v boju in delu, zapisanih prezgodnji smrti, ljudi, ki se nikoli niso predajali iluzijam, vedoč, da jim je kakor Mojzesovim Izraelcem v puščavi usojeno zgolj v duhu r*eti »obljubljeno deželo«. nt’-->.ti vanjo pot prihajajoč:— -o** "Voin. pa njim ne stopiti Koliko koriliT-c-* po drugi strani » brezsmiselnem odporu starega no^ems in v »socialističnem« spakf"’inju V!«*J tistega, kar je !e nujna naplavina velike reke, ki teče v prihodnost, v b'»“»kratizmu in v malomeščanskem snobizma njegovih predstavnikov, v gosposkem anarhizmu ii» breznačelnosti literatov, ftdtM.lco.lh od življenja ^ najširšega občinstva glasovi, Borštnik. Čeprav je bil že star go- bistva, velikih duhov, je potrebno zakaj smo io že dali z repertoar- spod, je vselej točno prihajat na delo generacij. Zdi se mi, da ,e ja. Tako so prišli na oder seveda vaje, vendar pa predstave m do- Skrbinšek kot prvi iskal predvsem tudi Hlapci, čeprav bi morali kot čakal, ker je pred tem umd; žufi- analitično. Sest bolj v lahkotno {Cankarjevo najmočnejše dramsteo nika jje potem izvrstno igTM Pre- dtnarmem smei%3 jaz pa predvsem delo pravzaprav pritti že davno gore.* našega osnovnega slo-vcn- prej V Ljubljani do takrat Hlap- ln vai rritjski koncept HUp- skega značaja z _ caisrom na nase cev šs niso uprizorili in vprašanje Ctrvi . takratno okolje m ozke razmere, le, ie jr bila tega kriva torno ta- -Takrat ,em bil le izredno Ta konsekvenci značaj se ,e v krama cenzura, ali pa, kot slutim, mlad in o nekem ustaljenem gle- ozkih razmerah nMral boriti, tudi Moden odnos gledatKjt* u- danju bi bito govoriti težko,* je Jerman je tip, slovenskega jimaza, prave do Cankarja.« menil, »vendar sem bil osebni ki pa — podobno kot pn Ca«- Kako ste režijsko pojmovali znanec Cankarja in pogosto sva kar;evth junaki sploh — kljub Hlapce m kje se vam zdi jedro se pogovarjala in razpravljala, in svojemu dobremu začetku m do-vašega intimnega doživetja? - ker nama drugega ni.- preosta- sledno s ti na koncu vendar zma- , tiifiiia- menil Cankarja ustvarjene etična jalo - skupaj zabavlja. Dajal gu.je samo moraUcno. Za.o mtr m« je gnusila In studila. Menil y razm>- w župnikom mi je Uidi točne napotke o svo- sam, da pn Cankarjevem tekstu je, da lmaj«.pntv tisti «udJe. k, Cankar ni postavil jih osebah, s katerimi je bU sam m prav niti samo patetično govo- govore o »namenih« umetnosti, j> ekstrema__sovini;,tič- bolj ali manj zadovoljen.* Tako nti, niti ce bi skusah delati iz tein mu J« bil tuj egoizem tistih j u: sUt sc mu je baje povsem posrečil Ko- ga pogovorni jezik. Prav z iska- pove človeku nič posebnega, se m« je gnusila In studila. Menil dela, kakor da brskajo po sercem sebi. V dobi duhovne stiske, ki jo »JS&STSZJZmA z tuESrSi« č- M predvsem slovenski napredni zneje 'v LjuMjani m drugod na- potrebe po nadaljevanju. '-Svotfe je an/ear nas najmočnejši dramatik in med njego- beseda je bila dostikrat trda in težka, toda hkrati zmerom pol- in ljudi, itd., itd. In vse to ni hoja na vedre gotovosti zastran dneva, ki prihaja. Ščuka, Maks Srnec, kovač Ka-laader, Dioniz, vse te in mnoge druge figure iz Cankarjevih del poosebljajo njegov zgodovinski optimizem, tako prepričljivo izražen v takihle besedah: »M oje delo je slutnja na konec lil CgUUlVU* . . j V 1 • literatov, ki nimajo drugega n» b vsem svojim delom. Zato pripada Ivan Cankar delovnemu ljudstvu in vsem, ki se bore sa njegov in Cankarjev družbeni cilj, za socializem, pripada samo njim, ki jim je v »Kurentu« saklical: »Svatje, bratj«, vzdramit« se! R* k«pljemo zase, da sldam« sase, da aase t r p 1 at «1« posamezna področja ne teorije. Cankarjeva založba bo izplačala nagrado poleg rednega avtorskega honorarja. Rokopis je treba oddati do 9. maja 1958. Obseg dela ni določen, vendar naj bi ne bil manjši kot 7 avtorskih pol. Založba si pridržuje pravico, da ta rok podaljša v celoti ali za posamezna, v tem času prijavljena dela. Redakctja Cankarjev založbe prosi vse, ki ždijo sodelovati pri razpisu, da temo čirmprej prijavitli da te osebno zglasijo v -redakciji. fvaa Ca«kan Dosbadja m komedija »Za narodov blagor« vimi dramami spel Hlapci najmočnejši. Sicer pa Jerman — tako kot Hamlet — ni neki specifično nacionalni lik. Važno pa je predvsem to, da tudi mi prispevamo v tej splošni borbi za človečnost, da Jfokažemo, da imamo tudi mi v odporu proti narodnjaštvu Uk svobodoljubnega Jermanat ki sicer v takratnih razmerah ni zmagal, ki pa je vendar z vero in upanjem v kovača Kdlandra to zmago napovedal.* »ZA NOVO ŽIVLJENJE BLAGOSLOVI...« »Cankar je napisal Hlapce z geslom: Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži: kaže čednosti, nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis prave podobe (Hamlet). To posvetilo nam daje osnovo 'm nam bo osnova za prijem naše uprizoritve. Leta okrog 1910 z vsemi njihovimi značilnostmi, z bistvom takratnega našega družbenega 'm političnega dogajanja. Z vso satiro, z vso komedijo in tragiko naše ta-kratnosti, z vso bolečino hlapčevstva ... Še nekaj je stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe. Gibalna sila, ki navzlic Jermanovemu osebnemu odmakruje-nju nada:ljuje započelo borbo. Ka-lander, kovač, ljudski človek, mogočna podoba borca se vrne k Jermanu z vabilom, da naj skliče novo zborovanje ... Nobena dosedanja naša uprizoritev ni izkoristila tega. To pa je glavni in objektivni zaključni idejni poudarek, ki prehaja iz tedanje dobe v izročilo današnjemu času ...* Tako je med drugim v razolenbeni vaji leta 1948 začel oblikovati najnovejšo uprizoritev Hlapcev režiser Slavko Jan. »Tega osnovnega režijskega koncepta nisem spremenil, čeprav ■so se podrobnosti ob predstavah doma in gostovanjih v Beogradu, Zagrebu, Trstu, Kopru, Zago\rj:i, Mariboru in pred kratkim v Novem Sadu 'dopolnjevale in izpopolnjevale,* je menil, ko sem ga zmotil sredi priprav za Pariz. »Gotovo bomo še te ali one stvari prav za to gostovanje dognali še bolj, vendar glede osnovne no-trarnje podobe ne bi biio niti primerno niti pošteno, če bi iskali zdaj drugo, kot tisio, ki je zoreli osem let. Kar zadeva samo pariško gostovanje, smatram za posebno zadovoljstvo in odgovornost, da 'pride naš avtor pred tak svetovni forum. Zdi se mi namreč, da je pri naših gostovanjih v tujini treba, da predstavimo ne le našo gledališko, ampak tudi dramsko kulturo. Seveda pa bo treba v zvezi s tem mednarodni javnosti primerno razložiti to Cankarejevo devo in režijo ter slovensko dramatiko v zvezi s celotnim jugoslovanskim gledališkim razvojem. T o je odgovorna naloga in okrog tega je največ nemi-ra.* Spel beseda o vselej živi aktualnosti Cankarjevih Hlapcev in hlapčevstva. Hlapce Sinatra sicer za značilno tragedijo malega naroda, vendar je drama naperjena^ proti švigašvagastim značajem, ki spreminjajo svoje politično prepričanje po sveitu nasploh, kjer kotli. Nemajhen dokaz, za njihovo aktualnost se mu zdi pač v tem, da sc prišli Hlapci šele leta 1948 povsem nečrtani na oder. »Pri sedanji uprizoritvi sem potegnil črto le enkrat, in to iz povsem dramaturškega razloga, pač pa smo ob koncu drame na temelju po-znejšib odkritij Cankarjevega dostavka dodali Jermanovim besedam: »Da], da naju blagoslovi* — se — >za novo življenje blagoslovi.* Jan gleda v Hlaipcih vzporedno dve drami — dramo Ijirdi v njihovem poklicnem življenju in njhovo dramo v zasebnem, intimnem življenju. V nasprotju s Šestc-m je mnenja, da je višek drame prav v intimnem petem dejanju. »Mnogo velikih avtorjev gre skozi naša usta, a prav zadnje v odmoru med vajo, smo se spet s spoštovanjem pogovarjali., kako je mogel štiriindvajsetletni Cankar takrat v tako preprostih besedah povedati tolikšne živtjenjsMe modrosti.* V Ntovem Sadu so ljubljanski Hlapci prodrli pran; s vojim intimnim načinom podajanja in s tem načinom nameravajo nastopili tudi v Parizu. Kljub temu, da nemir trenutka lahko zanese igralca, se na an~ sambel popolnoma zanesem,* je ugotovil režiser 0'b kancu in dom dc&U da je ljubljanska T>rama običajno dobila priznaj e prej na go-itovanjih kot doma. PRVEGA, DRUGEGA, TRETJEGA JULIJA V GLEDALIŠČU SASAH BERNHARDT V velikem pieščečem Pariz* med žido in gosposkimi 'solni bo spregovoril z neznanim jezikom neznani mož z male dežele, ki so ga še mnogi njegovi rojaki nekcž klicah za vagabunda in ga še v njegovem jeziku niso razumeli. Kako bo uspel zdaj? Verjamemo vanj, kot je verjel Kalander, čeprav bo velik del bogastva svoje radi razdajal v prazno, ker mit te bodo razumeli besede. Khjr prazniku je v tem nekaj peč i. Sicer pa to ni edina stvar, zc a-lero je bil m še bo prikrajšan trudni slovenski popotnik ob veliki cesti, Bogdan Pogačmh i PODOBE B PISATELJEVEGA ROJSTNEGA KRAJA rhnika — kdo ne pozna prijazne dolge vasi na koncu Barja? Široka bela cesta pelje skoznjo, ob njej je pred nekaj leti zrasla velika usnjarna, zraven so pozidali nove hiše, ob cesti je tudi Cankarjev spomenik, drug, mogočnejši spomenik partizanskega junaka pa prihaja potniku naravnost naproti s pobočja hriba; na desno roko se dviga Sv. Trojica, in tam, kjer cesta zavije v ride, ostane na levi soteska ali skalnata globel, v kateri izvira Ljubljanica. Kdo ne pozna Vrhnike! Bodisi s šolskega izleta, bodisi s takega ali * gv ln taka, ki dajejo prav njegovi ljubezni, spoštovanju in veri. Kar zadeva Cankarja, je teh in onih dovolj iz preteklega in sedanjega časa in jih ne bi bilo treba posebej iskati. HISA NA KLANCU Pa vendarle stopimo na spoštljivo kratko romanje po vsakdanji Vrhniki našega časa, čeprav se nam pri tem njena praznična umetniška podoba sproti Izmika. Morda bomo spotoma vendarle pobliže občutili pesnikove radosti in bridkosti. Morda ga bomo potlej laže počastili s ponosnim občutkom, da nam je danes neizrekljivo bližji, kakor je bil svojim sodobnikom, in da Pri teh besedah kakor da bi do kraja poznamo ln razumemo v globokem mraku kuhinje oži- njegovo človeško in s njo pisa-vela podoba Matere. Vrata so že teljsko podobo? zaprta, toda kakor da bi za njimi Edini pravi vir za spoznava-ostala njena ljubeča, tiha in. nje njegovih misli in lastnosti žalostna postava, za večno vko- ' nam mora v resnici biti njegova vana v svoj tragični, a hkrati umetnost, kjer se je izražal brez ožarjeni svet. BELA GRLICA NAD ZELENO ¥000 Stopil sem po Klancu v hrib. zadržkov in pač celo mimo lastne volje. Veliko manjšega pomena so vsa ostala pričevanja, tudi tista, ki jih je sam pustil o sebi. Pomislimo samo, kako »razočarana« je bila večina bral- m NA KLANCU Zdel se mi je nekako gol in cev,, ko je izšla njegova kore- opustošen, v davnem spominu je spondenca. Zares, kako malo ^ja6e Zmeraj ja Imel pri sebi Čakajte, tule Imam Se nekaj, tal videti bolj zaraščen n sl - nam nudi takega, iz česar• ! frakelJ6^ ^ ttlSaJle v žepku na Moji prijateljici je zapisal v —* »*«♦ t- *r"’- lahko ° modnih auknjlCu tako po otročje pač. no vidim, kako je sedel pri tisti -j,-* = ,__t„ s(a ^ gostilno kazat. mizi. Moja sestra Francka je bila Pa je nekdo rekel: »Jože, bodi, zelo, zelo čedna in Cankar je bodi pameten«. No, dal je tisto rad zahajal k nam... Morda bt z glave in prisedel s svojim fra- ona vedela še kaj povedati, am-Se keljčkom. Nekoč pa sem ga za- pak zdaj je že zelo bolna.« prav živo pomnijo Ivana Can- lotila, ko je stikal po tisti »tari Anton Jurca, bratranec nje- karja. Poznali so njegov rod in omarici v gostilni, pa sem, za- nega moža je v Ameriki zbira! prav dobro so poznali tudi njt- vpila: »Mama. Cankar šnops denar, ko so na Vrhniki postav- ga samega. Saj jih je zmeraj krade!« Ijali spomepik. z drugimi izse- bodla v oči njegova »bohemska« Zmeraj Je bral iz kakšnih de-, ljenci je prišel tudi k odkritju pojava, vznemirjal jih je človek, belih knjig. Štirinajstega leta Seveda je bil med najbolj vne-ki nikoli ni maral za posvečene pa so se naša mati hudo bali, timi organizatorji njen mož. navade majhnega kraja. Vzne- kadar je preklinjal cesarja. ' »Imela sva pet sinov in vse je mirjal jih je dn izzival njihovo Ja, umrl-je pa tako. Kovter sl gnal, da so morali pomagati, obsodbo, vznemirjal pa jih je Je prav močno potresel z naftali- Prav bala sem se zanje, ko^so morda tudi do tolikšne mere, da nom in ko je ponoči vstal, ves morali prekladati so mu izkazovali neko nezaved- omoten od pijače in tistega du- skale.« TRUE KR0JA6I Nekateri stari Vrhničani take težke f OČETOVA DELAVNICA no ln nehoteno spoštovanje. Vsaj ha. je padel in udaril ob železni danes, ko so njihova občanska rob itedilnika. Potem ga je hi-čustva do »izgubljene ovčice« še tro vzelo.« zmeraj živa, se vanjo hkrati me- »Kaj pa Ivan?« la neki zadržani ponos na slavno, čeprav ne docela umljivo usodo znamenitega rojaka. V izročilu Se živi spomin na Ivanovega deda. Bil je znan in »Ja. Ivan, mislim, da Je povsod v pratikah zapisan... Ta- . krat sem bila na Verdu, v gostilni »Pri Lencu«. Ivan je takole priletel v tisti svoji pelerini. cenjen krojač, rekli pa so mu kar tako }e priietel, kot da bi »dijaški Regimente* chneider«. bn mai0.-izgubljen. Zmeraj Ja Krojač v naslednjem rodu je bil popeljal kakšne frajle s sabo. ankarja se Se Ivanov oče. O njem je pripove-marsikdo spo- dovala Cilka Brenčičeva. Njeni minja, saj še domači so imeli gostilno in v pa jih je kar pustil ln šel po Vrhniki. Nekaj časa so ga čakale, potem pa šle ... Zvečer Je potem pa me je nekoč našel :n sva se ob rebuli pobotala. Ni bilo čisto tako, kot je napisai. ampak on je pač tako na lepše ven spravil...« Videl sem, da je v starem možu še živ spomin, pekoč spomin tiste vrste, kakršne je ravno Cankar znal tako bridko in tako čudovito razodevati... Sicer pa preberite črtico o Sošolcu Tonetu, v osemnajstem zvezku Zbranih del. bletnica Cankarjevega rojstva ni nikakršen stvaren dogodek, toda ja časovno znamenje v zgodovini slovenskega naroda n njegovega umetniškega slovstva, ki nam mora vzbuditi slovesne in resnobne misli. Pred osemdesetimi leti se je rodil največji slovenski pisatelj, ki ja domačo govorico izbrusil v po- sodo čiste lepote, se je rodil človek, ki je s to lepo besedo med prvimi oznanil zmagovito revolucionarno prihodnost slovenskega ljudstva. Komaj osem desetletij je minilo od takrat, ko se je rodil, in še nekaj manj od takrat, ko je zastavil svoje blagoslovljeno pero. Toda koliko se Je tačas že spremenilo v usedi njegovega ljudstva, koliko njegovih srčnih sanj se je že uresničilo. In uresničile so se tudi po njegovem zasluženju, saj ni bil samo velik sanjač ln vtzio-Zadnji moj obisk je veljal nar, temveč tudi neizproser in »trojarju Antonu Verbiču. Zdaj pravičen borec, se mu izteka dvainosemdeseto Ko aem govoril s njegovimi leto, toda mož Je mladeniško sodobniki, sem pomislil, da bi vzravnan in krepak. »To je zato, bil po svoj' starosti morebiti ker še zdaj vsako jutro telova- lahko še danes živ med nami. dim na krogih,« Je povedal z Pa sem zavrgel to žalostno mi-upravičenim ponosom. Zdrava, sel: Mar ni najboljše, najdra-rdeča lica in bister pogled — še gocenejše, kar je ustvaril njegov zdaj veljajo zanj besede, s ka— duh, za vekomaj zapisano v nas terimi ga Je Cankar opisal pred ln za vekomaj oživotvorjeno v dobrimi štiridesetimi leti. zgodovinskih dejanjih slovenskih »Od mladih nog sva bila sku- ljudi? Mar ni podoba, ki jo hra- S0S0LEC TONE ni poteklo čti- Cankarjevih časih je bila mlada p,.^^ spet nazaj, dali so mu ** -a in mnogo tehtnih pričevanj poznamo od njegovih bližnjih in daljnih znancev, vrstnikov in mlajših sodobnikov. Poznamo njegove rideset let od natakarica. Našel sem jo pri ku-njegove smrti, hi in v skrbeh za malo vnučko. posteljo zastonj. Zjutraj pa si js samo takole otepel hlače in Sel. »O Cankarjevih? Dosti bi že jaz sem pa tablice gledala. Ostal vedela povedati, pa malo dobre- ^ Je doljan 36 kron...«' ga. Matere nisem poznala, očeta pa dobro. Bil js pri nas na stanovanju. Bil je majhen možiček, pa ve-besede in dejanja, kakor so jih lika ušesa je imel, take dolge sporočili in zapisali brezbrižni krhlje, in prav širok nos. Zme-ali celo zlonamerni ljudje, pa raj je hodil v Slapah. Tu gor tudi ljudje, ki so živeli za slov. na naših sobah Je šival literaturo in ki so že v nje- delavsko konfekcijo za Malava-govem času dobro vedeli, kdo je šiča. Drugi ljudje mu tedaj niso ba, opremljena po vrlem okusu Cankar.Pa vendar, ali lahko po več dajali šivati, čeprav je bil vsem tem zanesljivo trdlr..o, dapriden delavec — kadar nt bilo CANKARCEK Nato sem se oglasil pri Marij! Legvartovl, hčeri dolgoletnega vrhniškega župana Ignacija Marka Jelovška, ki je Cankarja denarno podpiral. Meščanska so- CANKARJEVA HISA OB IZVIRU LJUBLJANICE tistega časa, me je lepo prestavila v pristno vzdušje rodoljubne hiše. »Cankarček... Ta je bil ta* o pameten, da je bil že malo usekan. Seveda, kadar je bil na Vrhniki, je zmeraj prišel k nam. A kadar je bil trezen, je bil pust, kadar pa je bil pijan, ni bilo poslušati. Jaz pravzaprav ne vem dosti paj, na mesarjevih' kladah, v nln. o njem, Se zdavnaj pre-o njem, bila sem Se premlada, razredih na Vrhniki, in še potem rasla razmerij običajne človeška Oče bi znal seveda več pove- nekaj časa v realki. No, jaz sem postave in se razgrnila v povedati. **-koč je prišel Cankar k šolo kmalu opustil, nisem bil za kčano podobo narodovega Ju-njemu in mu rekel, da bo poročil učenje, ampak za delo. naka? neko Dunajčanko. Rad da bi mu Ni bil odličnjak, toda profe- In /endar, če bi bil živ, kaj Jo predstavil, ker bi Jo rad sorjl so ga imeli radi. Prvi je bi rekel Cankar danes7 To ni h vpeljal v družbo. Oče Ju je po- odkril njegov talent prof. Simon novo vprašanje, marsikdo si ga vabil, pa ni bilo nič iz teg-. Rutar. Cankar je bil Izredno do- Je že zastavil. In prav je, da st Kadar sva bila z očetom na ber risar. MI smo risali tiste ga zastavljamo spet in spet. Kaj-Dunaju, naju Je prišel obiskat perspektive. »Vi, Cankar, pa ri- ti kolikor več živih pričevanj e v hotel Potlej smo Sli skupaj šite kar hočete,« mu je rekel njegovi svobodoljubni in pravič-v »Ronacher« ali »Maxim«. Spo- profesor. Potem Je hodil naoko- ni volj«, kolikor več pričevanj četka je bil zelo prijeten, domov li po risalnici ln nam pomagal.. ▼ njeni veličini in resničnosti ~ grede pa smo ga morali naložiti Kateri mu je dal za to pol tem- bomo našli v našem vsakdanjem ‘ na Rjakerja. Kako so ljudje Ije... življenju, toliko pravilnejše to- gledalt nanj? Bil je tukaj neki Zadnji dan šole sva se srečala liko boljše In lepše bo. Za v-?ko bebec, Jeračev Tone, ki Je bil na Drenovem griču. »Canka*- tako pričevanje o nap'-'-'’*'" ~a-emeraj ves ovešen s kolajnami, kam pa greš?« — »Jutri imam lega življenja - ’ Nekoč so.se pripeljali nek! ljud- maturo,« Je povedal. — »Ali s« ke ali od le ln ga vprašali, kje Je Cahkar- kaj bojiš?« — »A, še peresnika Cankar rijeva hiša. Pa jim Je zabrusil: nimam...« Drugi dan je padel Tako pa je rajši dajaj kaplja »Kaj? Kad pa aaana briga ta pa- se celo leto. Potem so tale teta- svoje srčna krvi. Janše?« w • tekalna... Vesta. bU Je TU Vidma* redkih p» ■krožju sl-o coli doživel |o za pred. >il Renč Co, TRANCIJA ŽELEZNICA MEJE &EPAKTMAJEV »■»POT PREDSEDNIKA JT.TA .PARI 2 LIMO^KS) CISAMONT SISTEM MlD«pcfMTMt. ,»ONZ,t*t -fMONDAA^OM •; v- -MAKSCILLEn pana in poslanca. Leta 1946 je 'Ji v vladi Leona Bluma ministefl brez Listnice, štiri leta kasneje Pl v Plevenovi vladi minister Sl »Evropski svet«, leta 1954 pa j< bil izvoljen za predsednika EjS ropskega sveta. Po letošnjih pa< lamentarnih volitvah, na kateri] so socialisti sodelovali v Kepa blikanski fronti * Mendčs-Fr.a ceovimi radikali, je predsetlnil republike Coty zaupal Molieb mandat za sestavo vlade. dvorca Tudi v Matignonu, pri predsedniku MolLetu so nekaj popravljali. »Francija je republika, ena in nedeljiva. Oblast na celotnem ozemlju izhaja od vlade . ..« J. Štular predstavnik predsednika vlade. Vertikalna razdelitev oblasti gre nato v okraje (arrondisse-ment), kjer vodi upravo pod-prefeikt (sous-prčfet) in kantoni (podokraji), kjer so sedeži mirovnih sodnikov, žandarmerije, Pogled nm VenaillM Politika hodi danes budna pota. Stara je m nezaupljiva. Prav kot Ikakšna stara, izsušena in resna engleš. vojvodinja, ki nima smisla %e za humor na za otroški vriši. 'In ne za medvedke, stare nekaj fnesecev. Posebno, če medvedke itličejo Ni.kki in če so otroci ve-Hkega ruskega medveda. Zakaj Nibki je Rus m je prišel z Bul-ganšmom in Hruščevom na obisk x> Veliko Britanijo. Le da sta se ta dva vrnila, Nikki pa je ostal ieot darilo za kraljičino hčerko Ano. V londonskem živalskem vrbt se je že navadil prenašati Otročjo radovednost odraslih in ljubezen otrok. Princesa Ana je prišla obiskat Nikkija in časopisi rzika publike. Na okDili 6000 trov živi 270.000 otočanov. - V najvišja gora Evrope, Mont Blanc. so štiri važne rikc: Sena, Loarm, Garoaft in Rona. Plo-vn h rek itn kanalov Jo ▼ Franciji nad 12.100 kiliometrov. Glavno mest): Pariz. 4,050.000 prreflbdv. Površina: 55.695 kvadratnih kile metrov; prebivalstvo: 42.40.ono (ieta 3953). Surovine in industrija: okoli 30% prgfrj vaistva sc ukvtrja s kmetijstvom, ki jo sicer zastarelo, vendar ga sedaj >bnavljajo. Dežela ima precejanj e kO'l:ičine surovin: Pas d« Dalais im Lorena sta mann po svojih premogovnikih, (pridobi,Tajo pa tudi železo, bokeH, pirite, nafto, asfalt itd. Nekatera zmed nahajališč teh rudnim so med najbolj bogatimi na svetu. Želecnice imajo okoli 42.000 kilometrov. Trgovska mornarica se je po vojni povečala :a 800.000 ton in raspolag* sedaj s 737 ladjami s skupaj 3,535.160 tonami. Zgodovina in upravna razdelitev: kraljevina Je bila *4-. pravijena s francoisko revolucijo (1789—1793). Sledila Je frrvm republika, le-tej pa prvi imperij pod Napoleonom (1804 d# 1814), monarhija (1814—1848), druga republika (1848—1852), drtt|£ imperij (1852—1870) in tretja ■tepubliika (1870—1944)), četrta publika (od 1946 dalje). _ Francoska unija ima 90 depar-majev, štiri preikomoidu departmaje in vrsto kolonij in >zcmelj pod skrbništvom^ Prosveta: nižje, srednje in visoke šole so brezplačne. lanje je obvezno od šestega do štirinajstega leta. V didaet Je 17 univerz. Narodna obramba: obvezna vo*a^ka služba, M J# Mia uvedena leta 1798, traja 18 mesecev. Prekomorske jposesti Francije >o: v Ameriki, St. Pl-erre, Miquelo-n, Guadalupa, Martiinik ln Francoska Gviijana im Inlml. Na Pacifiku, Nova Kaledonija in Tahiti. - V Afriki, Alžir, Francoska Zahod. Afrika, Togo, Kimeruni, Francoska Ekvatorialna Afriika, Reunion, Madagaskar, Komoro in Francoska Somailija. Skupaj merijo našteta ozemlja nad osem medaljonov kvadratnih kilometrov in imajo nad štirideset mflijom^rv prebivalcev. na je ozka, hribi, k! Jo zapirajo so iz trdnega kamna. Toda, vidite, dolina je gosto naseljena, skrbno obdelana in v tem napo-l kraškem povansalskem okraju si ne moremo privoščiti, da bi poplavili celo plodno dolino, z vrsto večjih krajev in precejšnjim številom prebivalstva.. .* Stvari se je bilo treba lotiti tako, da smo dobili približno enako količino energije in da smo obvarovali podobo pokrajine.« Bazin je uradni gostitelj vseh številnih obiskovalcev, ki prihajajo gledat, kako nastaja v dolini Rona mogočan sistem elektrarn. Nekdo iz družbe pripomni, da nemara ne bi bilo tako narobe, če bi tudi mi, pri Jablanici malo bolj upoštevali take reči. RENE C0TY Renč Coty Je bil Izvoljen zj4 predsednika francoske republik^ decembra 1953 pri trinajstem glaj sovanju. Rojen je bil 20. marc^ 1882 v Le Havru, Študiral Je pn vo in filozofijo ter se odločil_ z odvetniški poklic. V političn življenje se rega se bo prav gotovo udele- ' Posvetovanje muzealcev v Murski Soboti * Ta dni je bila seja sveta za p ro-toveto in kulturo OLO Murska Sobota. na kateri so razpravljali o posvetovanju muzealcev in konservatorjev Slovenije, ki naj bi bilo letos v Murski Soboti. Sklenili so. da bodo Zavodu za spo-£i eniško varstvo LRS predlagali, učenci ki prehajajo na gbmazijo, Sovo prošnjo zavrnil, bo svet za prav tako pndnu vlagate«ji. samo - t . 1+-«« v-«-, clzlinol nnrVP- t # __tl . T|11 —2. - ■ HAH ucenci osnovne hotite -pruhranili naojo sredi trat. Napisal Frani Puntar Majolka kot školjka se v soncu iskri, zasliši bremenom in se le počasi bližali varnemu zavetju. Na Veloj rauni so okoli podrte hiše še cvetele prve vijolice. Bile so lepe in so kukale s svojimi plavimi glavicami iz visoke trave. Vedeli smo, da rastejo nekoliko pod hišo pri gromači tudi bele vijolice, včash pa smo našli celo take, ki so bile rožnate barve. Te pa so bile zelo redke in zato smo bili zelo veseli in ponosni, kadar smo katero našli. Steza, ki je peljala navzdol proti vijolicam, je bila vsa posuta s trobenticami in zvončki, na soncu pa se je bohotila dišeča lovorika in se vijugala v lepih ovinkih, v katerih smo našli varna skrivališča za naše igre. Tokrat pa ni bilo časa za te vabljive lepote ali 2a igranje. Morali smo pripraviti ležišča za mladičke, poskrbeti za zapore pri oknih in vratih, nabirati smo morali suhe veje in zanetiti ogenj. Pripravili smo tudi ognjišče in shrambo za nekaj kosov kruha in polente, za nekaj krompirjev in za prgišče srebrnih ribi c, ki nam jih je bila podarila ri-barica Joviča Ali so doma že opazili, da smo izginili? Ali nas bodo iskali? Ali bodo uganili, kam smo se zatekli? Kaj bo rekel mesar? Postavljali smo si taka vprašanja in bili Židane volje, ponosni in zadovoljni, in taki smo bili tako dolgo, dokler je sonce sijalo, dokler smo imeli dovolj dela in dokler nismo bili lačni. Toda mladiči so kmalu zd- prizna,« je izmikajoče dejal Br-zonogi. »Ali ne razumeš?« Beli orlič je legel nazaj in se obrnil v steno. »Ne,« je rekel resno, kot odrasli, »tega ne razumem. Tega tudi nikoli nočem razumeti!« , Tisti trenutek je začutil, da v resnici postaja iz dečka mož. dnem vstajal iz prerije in meglil obzorje. Poleg pemikana so bile ribe zdaj edini indijanski živež, nekateri glavarji pa so že dovoljeval: klati črne krave, ki so po njih številu cenili moč in bogastvo posameznega wig-vama. Indijanci so zvečer čemerno posedali ob ognjih in kadili svoje pipe. Nekateri so govorili, da bi se bilo treba dvigniti in poiskati nova lovišča, toda s tem jih je le malo soglašalo. Pokanokett je bil tako dolgo središče rodu — najstarejši Indijanci niso pomnili, da bi se bil rod kdaj premaknil od tod — da si nihče ni mogel mislit', da bi ga zapustili. Saj Wampanoaque vendar niso ko-čevniki, klateški Indijanci, ki bi si kjerkoli lahko postavili svoje šotore iz losovih :n bivo-Ijih hož in se spet premaknili, kadar bi zmanjkalo divjačine! Njihovi wigwami so imeti sten« iz glne, okrog naselja so obdelali koruzna polja, zdaj pa naj bi šli od tod! Mračna skrb j» ležala na ljudeh in ko je nekoč Peta kuta omenil, da morajo biti na severu velike bivolje črede, so samo kimali, toda no«, beden ni rekel, naj hi šli tja. Starc:, ki niso mogli več na lov, so hujšali, po naselju so s« potikali lačni psi in se besno pretepali na smetiščih za oglodano kost, ker se je le redko še stegnila roka, da bi jim vrgla drobovine, ki so je bili prejšnje čase vajeni. Težak čaa je prihajal in bali so se zime, ko bo treba na krpljah dan in noč zasledovati lose, ki jih j* bilo čedalje manj. Sredi visokega poletja, ko sta sonce in veter osušila prerijo, so Wampanoaqui praznovali praznik koruzne žetve. Praznovanje ni bilo tako veselo kakor druga leta; v wigwamih razen sladkorja, skuhanega iz javorove mezge in pemikana, ni bilo skoraj ničesar, indijanski lovcj so zaman nastavljali pa- Križanka »Sončnica« JVlvtacomet je vstal in si odprl pot iz kroga. Poklicali so čarovnika, ki je prišel s čarovniško ropotuljo in postavili Belega orliča pred kol za kaznovanje. Čarovnik je plesal okrog njega ln stresal z ropotuljo, da bi odgnal zlega duha. ki je zavedel dečka, v tatvino, in nato so Belega orliča privezali h kolu. Veliki sachem je poklical dva moža, izvrševalca kazni, ki sta izmenoma tepla dečka s šibami. Beli orlič je stal privezan k stebru s totemskim znakom, njegov bakreni hrbet je bil napet in po’ njem so tleskale šibe. Čutil je, da se mu v grlu nabira jok. toda za vse na svetu bi ne bil zajokal pred zbranim plemenom, še manj pa pred tujimi možmi, kj jih je sovražil, kolikor deško srce le more sovražiti. Pekoča bolečina se je zajedala v telo in čarovnik je j počasi štel in vmes mrmral od-roke. Po desetem udarcu se je I Be’i orlič zagrizel z zobmi v tr-i di, presušeni javorov les, da bi j ne kričal od bolečin. Ko je bilo ; šibanje končano m so ga odvezali, se je sesedel. Skozi meglo j je videi svojega očeta, ki je stal | ob strani in si zakrival obraz z [ rokami. Očka Christopher je rekel: | »Oh. oh, čemu je bilo treba tako neusmiljeno pretepati otro-I ka ...« I Prišla je mati, Cma prepelica, in med glasnimi tožbam; pobrala Belega orliča. Vzdignila ga je v' naročje, on pa se je postavil na noge in s kljubovalnim obra-: zom šel skozi množico, k; je so-čutno mrmrala. V wigwamu so ga položili na kup kož. Potem je prišel čarovnik in mu namazal j hrbet s pasjo mastjo, j! Beli orlič je ležal na kupu li kož ia v pršiti so ga pekle sol- VODORAVNO: 1. kratica za konjsko silo, 4. nasprotno od ven, 7. potujoča skupina v puščavi, 9. enota za merjenje, 10. organ vida, 12. zid, 14. rabi se pri peki krulia,' 15. nedelavni, 16. sad oljke, 17. roža, ki obrača za soncem, 19. zdravilna rastlina, ki jo uporabljajo za čaj (množina), 20. do. mača in divja žival, 21. glavni Stevnlk. NAVICNO: l. deli rastline (po-masKjiSevalnšca), 2. rabljena, ne nova, 3. meri nam čas, 4. nalašč, i. žensko ime, 6. pričakujeva. 8. novosti, 11. pikajoča žuželka, 12. kratica za oceno slabo, 13. obrt. nik, 14. vzkliki, 16. osebni zaimek, 18. pripadnik, udeleženec. REŠITEV VODORAVNO: i. St — 3. narekovati — 11. nemi — 12. Imam — 13. epi — 14. sloka — 15. karose. rija — 17. op. — i*. Nil — 21. za. povedati — 30. nenavaden. NAVPIČNO: 1. Sn — 2. tanek — 4. repa — 5. emir — 6. ki — 7. vile — 8. Amor — 0. talU — 10. sti na stečinah divjadi, ker je vsa divjad pobegnila na zahod. Umaknil se je celo sivi medved, stalni prebivalec teh gozdov, ker so beli naseljenci vsepovsod izsekavali go-zdove in nekdanje obrambne forte spreminjali v mesta. Izžigali so gozdove in divjačina, ki je ni pregnal hrup, je bežala pred dimom in ognjem, ki je d a. n za ze, ki jih ni maral izjokati. Pekla ga je sramota, da so ga tepli kot konjskega tatu — toda vsega tega so bili vendar krivi beli tujci! Zakaj so lagali, da je ukradel dvaijset konj, ko je vzel samo enega? Oh, ln povrh vsega mu bodo še njegovega konja vzeli... Očeta je osramotil in ta mu pač nikoli ne odpusti... Moral bi molčati kot pravi Indijanec. toda to b: bilo hujše kot pretepanje, hujše kot sramota. Ne, ni mogel ravnati drugače, gotovo ne! Mož, ki je ubil losa in ukradel belcem konja, mora znati tudi trpeti. — , Nekdo je prisedel k njemu na ležišče. Beli orlič je odprl oči ln v del Brzonogega. Čepel je sključen pred njegovim vzglavjem in ga gledal, videti je bil osramočen. Dečku so se oči jezno zabliskale. »Zakaj si molčal, ko so tujci govorili laži?« Brzonogis je umaknil pogled. • Zakaj ti-nisi molčal?« Beli orlič se je vzpel in zatajil bolečino, ki ga je pri tem prešinila kot sto ostrih nožev. •Ne!« je vzkTknil. »MOral bi biti iz rodu Apačev, iz tega najbolj zavrženega plemena med Indijanci, da bi poslušal take laž: ln molčal k temu!« »Indijanec, ki ukrade belemu možu konja, tega nikoli M Imajo — 14. ss — l«. Ap — is. :m — 20. lam — 22. pe — 23 on — 24. V(erovSek) A(nton) —' 25. N — 2«. da — 27. ad — 28. te — 2». in (k. G.) NAGRADE Med reševalci sta MU za knjižni nagradi izžrebani MIHELA 2.0» KAJNAR iz Senovega in NATAŠA BARLE z Reke. Naj sporočita THka svojo željel ST. 111 — 13. MAJA 193« 7 SLOVEHSU POBOCEVKLEC / str. • i- ZAUTEVAJTE PRIZNANI »/rožni m#*' 219. Ko Je Pelikan ugledal svojo podavljeno družino, mn jo a trenutek zastal dih. Takoj je vedel, kdo so bili tisti, ki so se nad njim tako kruto malčevali. Razžaloičen nad izgubo svojcev, je premagal bolečino in se odpravil do Sivega Koka, da mu potoži, kakšno nepopisno žalost so mn pavijani prizadeli. Ko so se mn ob pripovedovanju potočile solze iz rdečita očese, je tudi Lupinica jokala s njim. 218. »Vrag naj pobere tebe ln tvoj zarod,« so uvplll pavijani, zgrabili Pelikanko ln Ji neusmiljeno pregriznili vrat. Potem so podavill mladičke drugega za dragim in jih pustili ležati kraj mrtve matere. — »Zdaj bo Pelikan do smrti pomnil, kaj nam je storil,« so kričali krvi žejni podivjancL Ko so opravili svoje delo, so jo jadrno od* kurili. 217. Naleteli so na Pellkar.ko, M je čepela na ovojem gnezdu in čakala, kdaj bo Pelikan v saku prinesel hrano za njene štiri lačne kljune. Na moč se je prestrašila, ko je zagledala črne pošasti, ki so se skozi bičevje prerivale naravnost preti nji. Ni pobegnila, še bolj sl je potisnila mladiče pedse, da bi jih tako obvarovala pred sovražniki, kajti slutila je nesrečo. risa Miki MUSTER RAZPIS Po 10. členu Zakona o pristojnosti občinskih tn okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-65), razpisuje komisija za razpis in imenovanje direktorjev podjetij občinskega ljudskega odbora Ljub-Ljana-Siška mesto POSLOVODJE .Obrtne delavnice za umetno kovaštvo ln ključavničarstvo« v Ljubljani. Aljaževa ulica 8. Pogoji: mojstrski izpit iz stroka umetnega kovaštva tn ključavničarstva ali vsaj lz ključavničarske stroke. Kot kova ne prošnje z opisom dosedanje prakse in kratkim življenjepisom. pošlj i te Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Si. ška v Ljubljani. Zupančičeva ulica 8. najkasneje do 26. maja 1956. SESTANEK dermatovenerološke sekc.je SZD bo dne 18. maja 1956 ob 18. v predavalnici Deivnaiove-nerološke klinike v Ljubljani. Planinsko društvo Nova Gorica obvešča, da bo Dom »Klementa Juga. v Lepeni odprt od 20. t. m. dalje ter se priporoča za obiak. — Odbor. Onkološki inštitut kliničnih bolnic v Ljubljani obvešča vse bolnike in vse zunanje zdravnike, da se v tukajšnjtm inštitutu zarodi čiščenja prostorov v času od 21. maja 1956 do 27. maja 1956 ne bodo vršili niti ambulantni pregledi, niti sprejemi boLn.kov. — Fred-stoimštvol . .......KI IN PREŠIVAI.C1 ODEj POZOR! K. 11 EN E K VLADIMIR, stroj no ključavničarstvo, Pakrac — Slavonija nudi in izdeluje stroje za trga nje vate, dlake, morske trave itd. na električni in ročni pogon. Informacije dobite pri: MENIH, Ljubljana, Pod .i !••*• ’ ’ 7 sr Ljubljana. TOMBOLA NA GRADU v nedeljo. 13. maja ob 15. uri. je naj večja spomladanska prireditev v Ljubljani Prijeten sprehod, lep razgled ln možnost vrednostnega dobitka med 600.000.— dinarjev vrednosti. Ljubljančan- in olcoli-čan. pridite v nedeljo na Grad! Avtobusni promet Celje obvešča potnike. da vozi avtobus na progi Celje — Kamnik — Ljubljana zaradi popravila mostu med Ločico in Molnikom do preklica sacno na relaciji Motnik — Ljubljana — Motnik. Istočasno pa je uvedena od 13. t. m. dalje redna vožnja na progi Celje — Trojane — Ljubljana tudi ob nedeljah in praznikih po veljavnem voznem redu. — Uprava. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela v 2 urah FOTO GRAD. Miklošičeva 35. Sedemdnevno bivanje v kateremkoli turističnem kraju ob slovenski obali je ena izmed nagrad, ki jih je razpisal »Turistični vestnik«. Električna cestna železnica Ljubljana obvelja Izletnike na Šmarno goro. da bo vozil avtobus od končne postaje tramvaja v Šentvidu do Tacna pod Šmarno goro. in to po -potrebi od 3.30 do 18. ure. samo ob nedeljah ob lepem sončnem vremenu. Cena za ta prevoz znaša iz Šentvida v eno smer 20 din. povratna karta 30 din. Za otroke do 10 leta starosti 10 dim za eno smer. Izlet n ki. ki gredo na šmarno goro Imajo možnost nakupa povratne vo7»ovnice. k bo vezana z avtobusom za ceno 70 din. od katerekoli postaje v mestnem prometu iz Ljubljane do Ta.cna pod Šcnanno goro, za otroke do 10. leta starosti pa znaša povratna kanta 50 din. Električna cestna železnica Ljubljana. £09^099^ Srce ln ožilje (krvni pn-tisk skleroza tromboza) ledvice (vnetje kamni pesek) notranje žleze (protin Basedovv) živce (nevraste-nija, nervoze nevralgije) zdravi uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE Slatina Radenci. Odprto od 1. maja dalje Zahtevajte prospekte Zdravje Je prvoi Ce hočeš enostavno pa vendarle učnkovito nego kože uporabi j aj Teint Bell KOŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki jih potrebuje tvoj teint. KOLEDAR Nedelja, 13. maja: Servacij Na današnji dan pred 15 leti je umrl srbski skladatelj Josip Ma-: rtkovič. ki je bil ob koncu pre-t klega stoletja najvidnejša oseb* :. >st v srbskem glasbenem življenju. Heleni Rupnik k diplomi za ing. agronomije prisrčno čestitamo. Dr. SAVNIK ne ordioira do avgusta Poročila sta se Premrov Breda ln dr. Oblak Peter. Čestitamo! Na raz]KS za mesto rednega aLi honorarnega asistenta za p: edmet »Osnove lehnične mehanike« na OddeLkiu za sjplošne predmete Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani — se je javil tov. ing. dmar Silvan. Ustrezno 27. ■■;en,u splošnega zakona o TJniver-: tii. sporoča dekanat Tehniške . .iiilteite. da so biografski in b,-'n.ografsiki podatki kandidata ob-.vLjerul na uradni deski Odde.ka za splošne predmete. Ljubljana, Cojzova cesta 5. Zdravniška dežurna služba Polk inike v Ljubljani (za nujne •.merej. Miklošičeva cesta 2U — soba štev 7. telefon 23-031. Dnevna dežurna služba samo za ru.ne obiske na domu vsak dan od 8. do 12 in od 17. do 19. Vsakodnevna nočna dežurna služba od 20. do 6. za nujno pomoč v ordinaciji in za nujne obiske na domu. ob nedeljah in praznikih pa tudi od 7. do 20. Pediatrična dežurna služba za obiske ne domu: a) dnevna pediatrična dežurna služba od 7 do 20; bj nočna pediatrična dežurna ■Služba od 20 do 24 V nenujnih primerih naj se bolniki obračalo na pr;stoine ambulante Zdravstvenih domov Ljubitelje operne glasbe opozarjamo na II. operni večer, ki ga priredi A kadem , ja za gla:-bo v ponedeljek, 14. maja ob 20. uri. Sodelovali bodo: Zbor AG in solisti: Lulkeš. Triler. Vrecnšak; zbor SGŠ in solisti: Goljevščkova Lobeitova. Hdlzlova Lotričeva, Bedjanič, Ziger ter simfonični orkester Radia Ljubljane. Večer sta skrbno pripravila prof. Cirl Cvetko in Cirila Skerlj-Med ve-dova. Vstopnice pri operni blagajni. Maturanti (-tke) Klasične gimnazije v Ljubljani iz 1. 1946. proslavimo 19 obletnico maiture 26 ma-;a ob 20. uri v k!ub?ki sob; hotela »Slon«. Udeležbo javite takoj na naslov: Polonca Hoitvg-feld-L?io-vic. Ljubljana Dvorakova 8 telefon 32-432. Črnska mezzosopranistka Lucre- tia West bo koncertirala jutri, v ponedeljek v Filharmoniji. Njeni koncerti v Beogradu in Zagrebu so imeli izreden us*peh. Vstopnice od 250 din navzdol (za abonente in študente popust) so Še na razpolago. K P JTMIK SLO VEKU 3 OBVEŠČA 19. maja dvodnevni avtobusni izlet na PLITVICKA JEZERA in Crikvenico 19. maja dvodnevni avtobusni izlet v PULO ‘n PORTOROŽ 20 maj* enodnevn- avtobusni tzler v Logarsko dolino 28 mala sedemdnevni *ziet po Jadranu z bivanjem v Dubrov- nku. 4. jun-ja petdnevni avtobusni izlet PORTOROŽ - SAVUDRIJA — POREČ eema samo 4400 din (z vso oskrbo) Zahtevajte točne programe .z-leiov v najbližji poslovalnici »Putnlk-Slovenija«. »PUTNIK-SLOVENIJA* obvešča da Ima na razpolago program* kombiniranih letovanj v Bohinju, na Bledu, v Portorožu in v Savudriji. Posebni popusti so odobren za letovanje k. ga izkoristite kot Veš letn: odmor V poslovalnicah »Putnlk-Slove-n ja« so Vam tud) na razpolago programi naših zletov k: lih prirejamo v TRST in BENETKE na DUNAJ :n v BERLIN Posebno obvestilo! Vaš letošnji letni oddih lahko prijetno prež vite na 12-dnevnecn avtobusnem izletu po JUGOSLAVIJI (Banja Luke - Sarajevo — Dubrovnik — Split — Zadar — Opatiiai od 21 maja do 2 junija Cena 9 flOO d n Je vsekakor ugodna Programe zahtevajte v naj-b! žji poslovalnici »Putnik-Slove- niji«. Mnogo bleska — malo dela če boš prašek »VERA« vzela. STOP! Nobenih nadomestkov več! FLEK se zopet dobi. FLEX čisti madeže »n ne pušča roba okrog madeža. KVALITETNA KREMA! Vaše lire Čistite s Perkutol čistilno kremo ter negujte s hranilno polnomastno Perkutol onan-ge kremo. Perkutol suha dnevna (Vani-shing) krema ščiti jn osveži Vašo polt ter ji da baržunast sijaj. Čistoča v toaletnih prostorih je ogledalo kulturnega naroda MARIJU BAJEC roj. JAMNIK Tden po vlakovodji Pogreb pokojnic« bo v ponedeljek, 14. mijs 199« ob 16. uri lz Andrejeve mrlilke vežice na 2alah.. Globoko žalujoči: sinovi Alojsij, in«. Bogomir, Viktor ln Jane* t d rutinami ln hčerka Slavka ter sorodstvo OBRAZCI PERIODIČNIH POROČIL Tudi v bodoče bomo zaležali vse obrazce, ki so potrebni za Periodična poročila in Jih bomo imeli stalno na zalogi, kot dioee-daj. Cim bodo teksti objavljeni v Uradnem listu, bomo te obrazce dali takoj v tisk. prosimo potrošnike. da predna-ročijo in v bodoče naročajo potrebne predmetn« obrazce pri najbližji knjigarni ali papirnici ali pa neposredno pri Držarvm založbi Slovenije v Ljubljani. Državna založba Slovenije Ljubljana OGLAS OLO Ljubljana poziva vse lastnike zemOjiS« in organe ki jih upravljajo, da do 15. junija isss zamejičijo * vi cin < (til mejniki i* naravnega kamna al umetnega Nedelja. 13. maja. Dežurna lekarna: »Planinka« — Glavni trg 20 NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Puccini: »Gisnn Schic-chi«. Rimski Korsakov: »Šehe- rezada«. Red VAS RADIO 8.00 do 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 11 00 do 11.20 Od- dvja v madžarSčin . 11.20 do 15.15 Prenos «ipored.3 Radia Ljubljana. US. 15 do 16.30 Zeleni rte — poslušajte! 16.30 do 23.00 prenos spoved* Radia Ljubljana. UMUTNOSTNA GALERIJA Razstava del indijskega kiparja Itltendre Mozumriarj a je odprta od 10. do 18 KTNO Ptuj amei oa rvn oiin. Moga, bo«. Murska Bnbota: amer. barv. film »irp.au Brummell«. CELJE BdravnJSka deftuma službe: dr. • Jože Fiier. Gregorčičev« 7. za dezodorizanljo bodo mnogo pripomogle. Imate pege? po'zkusite tudi VI Pegosan kremo. Dobi se v drogerijah. JOŽEFA JELEN raf. KRALJ DRAMA LJUBLJANA Nedelja. 13 maja ob 20: Cankar: Hlaoci. Izven in za podeželje. Ponedeljčk, 14. maja ob 20: Smole: Potovanj* v Koromandijo Abonma A Po rek 15 maja ob 20; Smole Potovanje v Koromandijo. — Abonma G. Sreda 16. maja ob 20: Smole: Potovanje v Koromandijo. — Abonma C. Četrtek. 17. maja ob 29: Smole: potovanje v Koromandijo. — Pogreb drage pokojnice bo ▼ ponedeljek. 14. maja 199« ob 17. uri lz doma žalosti trlica Tsns *?««* st «■» IJevo) na pokopališče v 5tePan1> »as Ljubljana, 12. maja 1956 Žalujoči: mož Tona. sin Jože t družino ln sorodstvo. I 10 «tr. 7 6L0VEJFSKI P0B0CE7IL1C /*t. m - l*. maja mm gAU CENA MALIH OGLASOV: do 10 POSLOVODJA zadruge^ vešč to« fcesed stane beseda 2(* din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, led so pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku -H 80 din. Cena za ženaitbene oglas« |e 30 din beseda. — Za nedeljske .•+ 20 odstotkov. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priletijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki »o pod šifro, ne izdajamo. Za po-ektrn denaT v navadnih pismih ne odgovar j mo. odkupov, dobi službo v zadrugi poleg železniške postaje. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe 1. julija 1956. Ponudb« pošljite pod »Marljiv« v oglasni oddelek. »180-1 ZDRAVSTVENA POSTAJA LOGI TEC išče: 1. zobozdravnika, ol»ro varstvo« v ogl. odd. 9635-2 SPREJMEM OTROKA za 8 ur dnevno Naslov v ogl. oddelku. 9373-2 PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi prodam. Zaloška c. 51. dvor., od 9. ure. 9390-4 BILJARD prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 9367-4 PRODAM nov ino-zeorusiki radio UKW-Super. Ponudbe pod »10-cevni« v ogl. odd. 9382—4 VZIDAN NASTAVNI ŠTEDILNIK, levi, na dve plošči, kro- Ogled pri Milošu Babiču. Trcič, Radio mehanika. 9090-4 ELEKTRO MOTOR 3,75 KS, 2870 obratov, nov. italijanski, pripraven Za mizarje, prodam. Novak Anton, Riibnica štev. 52, I>ole njivico. 9C87-4 ŽENSKO KOLO, skoraj novo. prodam. Jurič Frida. Šmartno 35, pod Šmarno goro. 9031-4 ČEVLJARSKI STROJ »Singer«, levoročni, dobr<> ohranjen, prodam. Informacije pri Leopoldu Jelnikarju, kolporterju, — Litija. 9C8C-4 podr. or Kranj. POLTOVORNI AVTOMOBIL znamke Opel-Kadet v uporabnem stanju, potreben manjših popravil, prodamo. Elektroobrat Ptuj, Zadružni trg 8 9170-4 GUMI VOZ, nov, 16 col, prodam. — Frbežar Anton, kovač, Smarje-Sap. 9167-4 BMW OSEBNI AVTO, Športni, kabriolet, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. 9165-4 LEPO MOŠKO ITALIJANSKO ŠPORT- NO KOLO, prodam. Ogled dopoldan pri Leiler, Levstikova 19. 9163-4 KOSILNICA, novejša, Inozemska, ZAPRAVLJIVČEK prodam. Naslov t poceni naprodaj. Bizo-vik št. 135, Ljub&jana.. 9070-4 DESKE IN PLOHE prodam. Vprašajte v ponedeljek po 14. url. Središka štev. 13. 9194-4 KUHINJSKO KREDENCO prodam. Naslov v ogl. odd. 9193-4 ogl. odd. 9161-4 NAGROBNI SPOMENIK v modrem koroškem poliranem marmorju, ob strani s križem, črno ploščo, sve- tilko, vazo ter robnikom okrog pro-er Fra- SAIVIO STOJNO FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Stanova. nje preskrbljeno. Pismene po- _______ nudbe v ogl. odd. pod »Dogo-* TAKOJ Up ravni odbor podjetja »Avtopromet« - Kranj, Huje 51, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola ali knjigovodski izpit, 5-letna praksa v knjigovodstvu ter veselje d" -pravljanja samostojnih računovodskih poslov v a obil-ski stroki. Pismene ponudbe pošljite do 31. maja uprav, odboru podjetja. vor«. »371—1 RAČUNOVODJO s primemo izobrazbo sprejmemo. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Buffet Vino Koper, Ljubljana, Titova cesta 12. 9377-1 VE C DOBRIH PLESKARJEV sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 9381-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA takoj sprejme Kmetijska zadruga Žalec. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravnemu odboru KZ 8780-1 RUDNIŠKEGA OBRATOVODJO, absolventa nadzorniške ali teh KMETIJSKA ZADRUGA FRANKOLOVO razpisuje mesto uprav, nika zadruge. Plača po kolektiv, ni pogodbi. Družinsko stanovanje na razpolago. Ponudbe pošljite na gomli naslov. 9534-1 PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK sprejme v službo oskrbnika(-co) za kočo °a Kokrškem sedlu. — Prijave sprejema do 15. maja tekočega leta. 9532-1 SPREJMEMO pošteno, kvalificirano prodajalko za prodajo kruha in peciva iz območja Jesenic. Prošnje predložite na upravo Parnih pekarn in slašči- perico 8674-2 V VSO OSKRBO vzamem otroka od 2 do 4 let. Naslov v oglasnem oddelku. ‘ 9139-2 KRZNO izdelujemo na čezpoletna odplačila. — Sprejmemo tudi v shrambo ter čistimo otroške kožuščke. Krznarstvo. Komenskega ulica štev 36. Ljubljana. 9475-2 POZOR! Hišni svet:! Prevzamem vsa mala popravila mizarskih del, okna, vrata itd. Ponudbe pod »Mizar« v ogl. odd. 9585-2 ISCEMO STAREJŠO ženo, ki bi dopoldan varovala 2 otroka. Naslov v ogl. odd. j »a T , 4\ck>1vv V vgi. Uuu., man. ugodno prodam. Naslov v FOTOGRAFSKI POVEČEVALNIH ogl. odd. 9393-4 6x6 cm nov. z vložkom Zensko KOLO ugodno prodam 23x36 mm. komplet, prodam — Poljedelska 18. 9391-4 Košir, Bolgarska št. 17-11. Ljub- SPALNICO, pleskano, prodam. fjsna. 9190-4 Vprašajte v gostilni Jelačin, Do- ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, lenjska cesta. 9408-4 znamke »Bfaff«, naprodaj. Na- MOŠKO KOLO, športno, brezhib— slov V Ogl. odd. 9189-4 no, na tri prestave, francoske znamke, prodam. T. Z.. Zarnikova 14 (suteren), Ljubljana. — Ogled od 8—10. 9384-4 PRODAM v zelo dobrem stanju avto BMW »Kabriolet« 1938, generalno popravljen. Naslov: Bašič, Zagreb, Preradovičeva 18, »Stoga«. 9383—4 DVA KOTLA za vodovodno ali parno segrevanje, ogrevalne površine 14 in 16 kv. m, češke znamke, za kurjenje z grahovcem ali Orehovcem, prodam. — Kotla sta dobro ohranjena in uporabna. Ogled možen dnevno Ml 8. do 12. ure. Ponudbe pod »Kotel« v ogl. odd. . 9182-4 ba proda kamnosek Kunaver njo. Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom pokopališča Zale), Ljubile o a. 8500-4 OPEKO, BARAKO prodam. Naslov v ogl. odd. 000-4 KOMPRESOR, do 4 atmosfere, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9469-4 PRODAM novo športno kolo B prestavami in fotoaparat za Leica film optika 1:2,8. Kozarje 83, ob Tržaški c. 9453-4 ZIMO, prvovrstno, prodam. Naslov v ogl odd. 9448-4 VRTNO GARNITURO: lesena klop, 2 stola in mizo za sončnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9448-4 čarne Jesenice. 9531-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA, treznega im zanesljivega, sprejme takoj rudniška pekama Zagorje ob Savi. 9524-1 UPOKOJENKA, delavoljna, išče zaposlitev. Zna dobro kuhati, šivati ter vsa ostala gospodinjska dela 9523-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, dšče štiričlan-ska družina. Plača dobra. Naslov ogl. oddelku. 9568-1 dom; iščem. Večna pot 35. stalno. 9598-2 OTROŠKI VOZIČEK, letni, zlož- TRICIKEL, predvojni, tovarniški. MOTOR NSU 356 ccm, prodam ljiv, železen, naprodaj. Resljeva 18-1., desno. 9380-4 SESALEC ZA PRAH »ELECTRO. LUN«, malo rabljen, dva še nerabljena predvojna omama kovčka (Schrankkoffer) 75X25 in 55X 20, okrogla mizica (hrastov nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9187-4 Šivalni stroj v omarici, z okroglim čolničkom, prodam. — Hribernik. Igriška 2-HI. 9246-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK poceni prodam. Drenikova 17. 9247-4 \Volfova 6/1, Ljubljana. 9444-4 PSICO, čistokrvno nemško ovčarko, z rodovnikom poceni prodam. Bevc, Mencingerjeva 9, ob Gradašci. 9443-4 LEPO ZENSKO KOLO prodam; Cesta v Mestni log 79. 9442_4 nične srednje šole z večletno MESAR in klobasičar, srednjih let, ... . _ ■- — - _ netenlam — ISCEMO POSLOVNE AGENTE za akvizitiranje revije »Progres«. — Zaželeni so predsem agiilni to. variši. ki imajo smisel m znanje za tak posel. Interesenti naj se javijo v uredništvu .vsak dan o.d 10. do 12. ure, vključno do 19 ma.ia 1956. — Naslov: Revija »Progres«. Ljubljana, Titova cesta štev. 50, Gospodarsko razstavišče 9333-1 BklADISCNEGA DELAVCA, poštenega, srednjih let. išče Trgovsko podjetje »Tobak«. Ljubljana. Likozarjeva 8. Interesenti naj se zglasilo osebno. 9334-1 »FRUCTUŠ« — Koper, Ljubljana, Gosposvetska štev. 3, išče admi-ašstratorja(-ko) z ustrezno kvalifikacijo im prakso. Zglasite se osebno ali pošljite ponudbe s potrebnimi podatki na gornji naslov 9316-1 »ILAJSO MO C za knjigovodstvo sprejmemo. Pismene ponudbe na Kmečka knjiga. Miklošičeva cesta štev 6. 9308-1 MLINSKA INDUSTRIJA. Ljubljana, Likozarjeva 8, sprejme takoj administrativno moč z zna. njem strojepisja in stenografije. Sprejmemo tudi skladiščnika za skladiščenje žita in izdelkov. — '' Prednost imajo ekonomisti z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: Mlinska industrija. Ljubljana Likozarjeva štev. 8. telefon 30-528. 8987-1 NATAKARJA, vestnega, z znanjem nemškega in angleškega jezika, sprejme Za šefa strežbe Hotel »Zlatorog«, Bohinj. 9256-1 GRADBENO PODJETJE »ZID- GRAD« v Idriji sprejme taikoj večje število nekvalificiranih gradbenih delavcev. 9257-1 Medicinsko sestro aw dobro bolničarko od 1. iun. do 30. avg. t. 1. iščemo za srednje višinsko otroško okrevališče. Pon. poš. ljite Okrajnemu odboru RKS — Ljubljana, Kidričeva 1. 9258-1 Črkoslikarja, samostojnega, dobro izurjenega sprejmemo takoj v stalno zaposlitev Plača oo dogovoru. »Slikarstvo Dom«. Celje, Prešernova ulica 7. 9266-1 TRGOVSKI POTNIK s svojim avtom, išče zaposlitev. — Santič Petar Novi Sad. P. Drapšina štev. 49. 9239-1 SNAŽILKA X;če službo. Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod »Imam stanovanje« v oglasni od. delek 9084-1 KOVAŠKEGA VAJENCA s potrebno šc-isko izobrazbo sprejme Zavod »'Snaga«. Oglasit! se PM Zavodu »Snaga«, Ljubljana, Povše-tova ulica 12. 8965-1 BLUSBENO MESTO želita spremeniti medicinski higienik in finančna knjigovodkinja. oba z nekaj let prakse in ustrezajočo usposobljenostjo. Ponudbe z na-1 vectbo delovnih pogojev noš! j'te v ogl. odd. pod »Družinsko stanovanje«. 9195-1 t MONTERJA, vešča samostojne eiektroLnstalaeije, sprejme takoj Edi Snoj, Ljubljana, Stros-«mayerjeva 4. 9450-1 prakso, takoj sprejme Rudnik »Sega«, Makole pri Poljčanah. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno, pozneje tudi družinsko. RAČUNOVODJO, vajenega industrijskega računovodstva, z večletno prakso, takoj sprejme Rudnik »Sega«, Makole pri Poljčanah. Plača 17.060 din. — Samsko stanovanje preskrbljeno. pozneje tudi družinsko. — Sprejmemo tudi perfektno STROJEPISKO, po možnosti z znanjem stenografije, in JAMSKEGA ELEKTRIČARJA z večletno prakso v rudnikih ter vajenega del v izvedbi »S«. Ponudbe pošljite na gornji naslov s potrebnimi dokumenti. 8936-1 KMETIJSKA ZADRUGA ŽALNA, p. Grcsuplje-2alna, išče samostojnega knjigovodjo. Nastop službe takoj! Plača po kolektivni pogodbi. Ponudbe z natančnim opisom dosedanjega službovanja pošljite krajevnemu odboru KZ Žalna do 16. t. m. 9041-1 samski, z znanjem nemščine, — išče primerno zaposlitev; najraje v letoviškem kraju. — A. H., Domžale, Ljubljanska 89. 9497-1 DELAVEC, zmožen vsakega dela, išče kakršnokoli zaposlitev v dopoldanskem prostem času. Naslov v ogl. odd. 9492-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — VAJENCA, pridnega ln poštenega, ki ima veselje do kolesarske stroke, sprejmem takoj ali P» zneje Zaloška cesta 51. 9278-3 Čevljarskega vajenca — sprejmem. Nastop takoj; stanovanje v hiši. Joško Čadež, čevljar, Škofja Loka 9285-3 VAJENCA za brivsko - frizersko obrt sprejme — salon Podržaj" Franc. Levstikov trg 9. 9512-3 PRIVATNO MIZARSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme v uk vajenca za mizarsko stroko. Naslov v ogl. odd. 9588-3 furnir) z montiranim senčnikom MOŠKO KOLO ugodno prodam. — KOZA, Švicarka, — dobra mle- in oljnate originalne slike moj- Gostilna pri »Katrci«. Rožna do strov ugodno naprodaj. Prešer_ lina, Ljubljana. 9101-4 nova c. 18-m„ levo, od 7—11 in ŠPORTNI VOZIČEK, rjav. tapeci* od 15—17 od ponedeljka dalje. 9378-4 RABLJEN ŠIVALNI STROJ Singer, dolg čolniček, prodam. Naslov v ogl. odd. 9375-4 OTROŠKO KOLO za 4—8 let prodam. Guček, Zrinjskega 9. 9360-4 KOZO, dobro mlekarico, prodam. Tomačevska 41. 9359-4 NOV GUMI VOZ, 1506 kg, pro. ran, prodam. Žitnik, Titova cesta 177. 9102-4 AVTOBUSNO KAROSERIJO za avto 1.5 tone Opel-Blitz ali slično, prodamo Ogled: Dalmatino. Va ulica 4. 9344-4 PRODAM: kmečki voz. samček in malo gozdno parcelo v Hrastnici pri Škofji Loka, pripravno za steljo; kostanjev les. — Pintar, Obrije 7, Šmartno ob Savi. 9342-4 sprejmem Sobica Ponudbe pod VAJENCA, sprejmem. Hrome Ivan ključavničarstvo, Sneber-je pri Ljubljani. 9597-3 »Ljubiteljica otrok« v oglasni oddelek. 9474-1 ZENSKO, vajeno kuhe. gospodinjskih del. sprejmem. — Trnovski pristan 20. 9488-1 ŠIVILJO za fina del« »prejmem takoj. Beethovnova ulica št. 15, I. nadstr.. desno. 9476-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki RABLJENO ZIMO, očiščeno, ugod. zna dobro kuhati, išče družina rio prodam Hribar, pri Lokar, treh odraslih za takoj ali po- Ljubljana, Prijateljeva štev. 8-1. dam Hraše 10, Smlednik. 9358-4 BIDE, kopalna banja in staro po-TOVORNI AVTO CHEVROLET, 3 hištvo ugodno naprodaj. Gospo, tone nosilnosti, generalno po- svetska cesta 5-IL levo. 9340-4 pravi j en, nove gume, prodamo DR05IELJNA za gumi voz proza primemo ceno. Podjetja ali J t «..».m—— ih zneje. Naslov v ogl. odd. 9482-1 desno. ŠOFERJA MLAJŠEGA, vojaščine MOTORNO KOSILNICO z rezerv- ♦ SPREJMEMO T A K O J t tehničnega risarja s prakso (elektrostroka), tehničnega risarja pripravnika (elektrostroka), tehnika mlajšega (za šibki tok), administrativno moč s perfektnim znanjem strojepisja. — Ponudbe pošljite n* - ISKRA-SERVIS, Ljubljana, Titova e. 2 prostega, kategorije »C« k 3 tonskemu tov. avtomobilu »prejme zavod Mestna kanalizacija, Ljubljana, Ambrožev trg 7. Nastop službe po dogovoru. 9547-1 MODNI SALON MATJAŠIČ GOSPOSKA 16 sprejme šiviljsko pomočnico ■ večletno prakso. Taikoj. 9515-1 TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI išče honorarno uslužbenko finančne stroke za dobo 3 mesecev. Ponudbe pošljite ndmi deli za obdelovanje zemlje prodam. Ogled: Begunje štev. 61, pri Cerknici. 9125-4 GUMI DIRCO na peresih, nosilnosti 1600 kg. prodam. Naslov v oglasnem oddelku, 9140-4 otroški Športni voziček — prodam Naslov v ogl. od. 9283-4 MOŠKO LAHKO KOLO v brezhibnem stanju prodam. Delavnica, Zaloška cesta 51. 9279-4 MOTORNO KOLO »Sachs« 98, v dobrem stanju, proda Babnik, Čebelarska 1«. Ljubljana. 9272-4 zadruge, ki se interesirajo za nakup, naj pošljejo svojega zastopnika s pooblastili v naše podjetje Opekama Vodice nad Ljubljano, telefon Vodice 1. 9183-4 < t TOVORNI AVTO prodam. Je v dobrem prevoznem stanju. — Ponudbe pošljite pod »Privatnik« v ogl. odd. 9186-4 BELO, DOLGO OBLEKCO za deklico od 8—10 let prodam. Komenskega 16-H. 9204-4 dam Ljubljana, Čebelarska 18, Dravlje. 9339-4 VARILNI TRANSFORMATOR, — manjši. 90-200 A, ugodno prodam. Ljubljana, Vodnikova štev. 265, Dravlje. 9338-4 PRODAM GARNITURO »Gedore« ključev od 11—32 mm kompletno z nastavki. Naslov v oglasnem oddelku 9336-4 ŠIVALNI STROJ, ženski, skoraj nov, z okroglim čolničkom, — prodam D. A., Studa ste v 10, Domžale. 9335-4 MOTORNO KOLO »GUZZI« - !*S1-*norallln IM. prodamu - pod »Finančna stroka« v ogl.. SivALNI STROJ »Flach«, čevljar- ( gospodarstvo ZVEZE GLUHIH, LJUBLJANA, Vidovdanska 24 razpisuje sledeča delovna mesta: 1. glavnega računovodje i i (-kinje). - Ekonomska ! I srednja šola in 10 let j j prakse v industriji ali • ■ obrti, ; Z. blagovnega knjigo v o- ; dje (-kinje). Ekonom- ; ska srednja šola in 5 ; let prakse, 3. nižjega komercialista. Nižja strokovna izobrazba z nekaj prak- se. Nastop službe čimprej! Ponudbe pošljite na gornji naslov do 80. maja 1956. TRGOVSKEGA POMOČNIKA ALI POMOČNICO za poslovalnico sprejmemo. Ponudbe na KZ Žužemberk. 9047-1 UPRAVNI ODBOR GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA V LJUBLJANI razpisuje mesto šefa računovodstva. Plača po tarifnem pravilnifcu,-Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Praksa«. 9052_I SPREJMEMO MATERIALNEGA KNJIGOVODJO-(kinjo). Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Zglasite se v podjetju osebno ali pismeno. Bombažna- tkalnica Vižmarje. 911-1-1 SPREJMEMO TAKOJ ALI S 1. 7. 1956 v stalno zaposlitev trgovskega poslovodjo mešane stroke za večjo trgovino v bližini Celja. Pogoj nekaznovan, sposoben, z 10-letno prakso samostojnega vodenja mešane trgovine. Plača po tarifnem pravilniku’. Samsko stanovjnje na razpolago. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite v ogl. odd. pod »Poslovodja«. 9184-1 INŠTALATERJA - KLEPARJA Z daljšo prakso sprejmemo takoj za to zadevna dela v tovarni. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu »Kartonažne tovarne«, Ljubljana, Čufarjeva ulica 16. 9295-1 KOMERCIALIST sprejme honorarno zastopstvo, specialno samo za Beograd. Zivkovič, Beograd, Gosp Jovanova 65. 9297-1 GRADBENO ’ PODJETJE »STAVBA POLJE« išče gradbenega ple- odd 9536-1 FAKTURISTKO za večjo trgovino z nekaj let prakse takoj sprejmemo. Ponudbe z osebnimi podatki pošljite pod »URNA 24« v ogl. odd. 9545-1 POTNIKA Z LASTNIM AVTOMOBILOM, dobro vpeljanega v Sloveniji za špecerij sko-koloni-alno stroko ter perfektno stro— jepisko_admin!istra.torko sprejme ta hoj grosistično trg. podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Maj — junij«. TRG. POMOČNIK poslovodja vseh strok, išče 'službo takoj. Ponudbe pod »Pošten« v ogl. Odd. 9570—1 URADI IN PODJETJA, ki se zanimajo za obsolvente Administrativne šole v Ljubljani zaradi sprejema v službo, naj prijavijo svoje potrebe vodstvu šole do konca maja. Poznejših prijav ne bomo mogli več upoštevati — Ravnateljstvo. 9610-1 SLOVENSKA FILHARMONIJA sprejme z novo sezono mlade instrumentaliste, absolvente ali gojence glasbenih šol oziroma slušatelje Akademije za glasbo v svoj orkester. Pismene prijave do 20. t. m. na upravo Slovenske filharmonije, Ljubljana, Trg revolucije 9. 9605-1 TRGOVSKA POMOČNICA želi zaposlitve v trgovini. Ponudbe pod »Marljivost« v ogl. odd. GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko k tričlanski družini sprejmem. Nudim lepo sobo Vprašajte: Miklošičeva 22/H," soba 155. »584-1 KUHARICO — samostojno, dobro gospodinjo iščemo za počitniški dom v Selcah pri Crikvenici. Pekama Sp. Šiška, Celovška 68, tel. 20-668. 9559-1 »RAŠICA«, tovarna čipk In plete- ski in otroško kopalno banjo, prodam. Naslov v podružnici SP Jesenice. 9271-4 V NAJEM DAM LOKAL s telefonom s pogojem, da ee odkupi inventar, v najprometnejši ulici, dve minuti od hotela »«Moskva«, primeren za vsakovrstno poslovanje. Ponudbe pod »Lokal — Beograd« v ogl. oddelek. 9250-4 POMIVALNO OMARICO, skoraj novo. In kombiniran otrogki vo. ziček prodam. Ogled dnevno od 14. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 9200-4 Lent galanterij* proda OSEBNI AVTO »ADLER« Junior, V brezhibnem stanju. Ogled: Avtopcpravljalnica ; ; Celovška G5. moško Športno kolo prodam. Obirska 15-111, levo. 9203-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Krapež, Novi bloki 2-c 9202-4 PISALNI STROJ, pisarniška, — znamke »Torpedo«, prodamo. — Langusova 11-a, IL nadstr. 9205-4 500 ccm, ugodno prodam. Ogled vsak dan pri Pirc, Vevče, N. blok IV_I 9331-4 ZENSKO kolo prodam. Streliška štev. 24, pritličje, desno. -4 SEME lucerne prodam. Ljubljana, Kladezna 14. 9549-4 KUHINJSKO KREDENCO, omaro in psiho prodam. Poljanska cesta 10. dvorišče 9548-4 PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo »Sachs«, 98 ccm, na žaganj ač. Ogled v nedeljo od 7. do 12. ure, ob delavnikih od 13. do 16. ure. Grm. Zaloška cesta štev 43 dvorišče. 9254-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo. 80 basov, prodam. Petrina, Be-lokrani ska 12-1. 9255-4 KMETIJSKA ZADRUGA Begunje pri Lescah ima naprodaj večjo količino kvalitetnega sadjevca (mošt). Informacije dobite pri •KZ Begunje-Lesce. 9259-4 KMETIJSKE STROJE: snopovezal- ko, mlatilnico, slamoreznico, se-jalnik za koruzo, trier, viter-gepl, stiskalnico za slamo, krožno brano, grozdni mlin. gnojnično črpalko, proda ZKG, Jarenina pri Mariboru na j avni dražbi v nedeljo 27. maja 1956 ob deveti uri dopoldne. 9260-4 OSEBNI AVTO »Tatra«, 4-sedežni, dobro ohranjen, poceni naprodaj Naslov v podružnici Slov. poročevalca Ptuj. 9225-4 NOV ŠTEDILNIK, desni, ecetilon-ski razvijalec in pisalni stroj — ugodno prodam. Krošelj, Šenčur štev 174. Kranj. 9263-4 2ENSKO KOLO »Junior« prodam. Ogled od 15. do 17. Naslov v ogl oddeliku. 9132-4 Štiri gume iex5so, poceni prodam. Naslov V Ogl. odd. 9130-4 Tovarniška 10 ' 9332-4 MOŠKO KOLO s pomožnim motorjem. brezhiben, naprodaj. Prežel j, Šentvid, Gunclje številka 56. 9330-4 ELEKTRIČNI MOTOR, enofazni, 0.75. ks, 2800 obr. in električno vodovodno črpalko za hišni vo. dovod z motorjem, prodam. — Janežič Jože, Pugljeva štev. 15. Ljubljana, Kodeljevo 9327-4 GUMI VOZ, nov, 16-colski, prodam. — Kozarje. Tržaška cesta štev. 77. 9322-4 PRODAM petcevnl radio »Tesla«. Na ogled: Sakanovič Ikan, Dolenjska cesta 23-a. 9312-4 ZLATO ZA ZOBE, 13.40 g, pro. dam Naslov v ogl. odd. 9317-4 OBLEKO za deklico od 10 do 12 let prodam. Malgajeva štev. 13, dvorišče. 9310-4 HARMONIKO, klavirsko. 80 basov, znamke Hohner, prodam. Stefa- karica naprodaj. Vidovdanska 4. 9436-4 BIKCA, starega 7 mesecev, z rodovnikom, prodam. Polje 18, Ljubljana. 9435-4 MOTORNO KOLO DKW, 125 cm3, Drodam Društvena 15. Ljubljana. ’ 9434-4 JESENOVO SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Ggled med 15.—16 uro. Naslov v ogl. odd. 9432-4 UGODNO PRODAM skoraj nov stroj za izdelavo sifona znamke »MORPURGO« in malo rabljen stroj za ekspres kavo znamke »SNIDER«. Gostilna Turk, Postojna, Kolodvorska cesta. . 9430_4 RADIO, odličen, nemške znamke. ugodno prodam. Domžale, Ljubljanska 3. 9429-4 MOŠKO KOLO »Mielle« prodam. Galjevica 64. 9423-4 RADIO, nov, 6 cevni in žensko kolo »Viktorija«, dobro ohranjeno, prodam Ogled v ponedeljek od 14. dalje. Naslov v ogl. odd. 9i2B-4 AVTO FORD EIFEL ugodno prodam. Ogled Kolodvorska ulica štev. 13. 9425-4 INVENTAR sestoječ iz 12 kosov raznih pultov, omar, pisalmn miz. peči itd., ugodno naprodaj. Pripravno za modne, galanterijske in druge trgovine. Naslov v Posredovalni pisarni. Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6. 954C-4 KMETIJSKA ZADRUGA Studenec pri Sevnici — proda naslednja osnovna sredstva ki so vsa v dobrem stanju: motorno prevozno sadno škropilnico izdelka TPS Maribor, ročno vinsko črpalko ter pol tovorni avto »Ply-muth« v brezhibnem stanju za 45C.000 din. — Prednost naikupa imajo državna ter zadružna podjetja in ustanove. — Interesenti naj se oglasijo osebno ali pismeno pri upravi zadruge. 9537-4 ■JABOLČNE SEJANCE — zelene, ca. 10.000 kosov, za piklranje — prodamo. Cena 1 din za kos. Državno posestvo Podbrezje. ftT3 2_ 9335-4 V°gfasvftev" 31’ prl nOVi C931L4 SODAVlCARSKI OBRAT prodam V SiiŠM 9311-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, skorav nov. ugodno prodam. — Mehle. Obirska 15-1. 9303-4 RADIO pTodam za 15.000 din. — Vilharjeva 41. 9302-4 ZABOJE, velike, rabljene — pro. da Tovarna dekorativnih tkanin. Celovška 280. 9301-4 ŠIVALNI STROJ, nepogrezljiv, — nemške znamke, prodam. Simončič Resljeva cesta 27-11. 9299-4 MOŠKO KOLO in ženski šivalni stroj prodam. — Dolenjska cesta štev. 6. 9293-4 zaradi bolezni. Baldaslai. Celje. 9527-1 KOLO, moško, štrapacno, prodam. Okretič, Celovška blok 8-Tr/T. 9423-4 MOTOR z ali brez prikolice, celičen, 350 ccm, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Prijatelie_ va 9. Prale. 9422-4 KLAVIRSKA HARMONIKA, 80 basov, in 3 pse volčjake, dobre čuvaje, mladiče, po ugodni cen! prodam. Huš Štefanija, Gornji trg 13. 9417-4 KRASEN RADIO glas, poceni prodam. Levstikov trg štev. 8. pritličje, levo. 92S2-4 POHIŠTVO, črn hrast, 2 mizi, fo. telje. pisalno mizo. knjižno omaro, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9288-4 UKW. odličen MOŠKO KOLO. nemško, prodam. ^^»“vSSSTpS radi°. devetcevnl »Telefunken«, dam (asni voz. nosilnost 5 ton. ugodno prodam. Naslov v oglas- dam gumi voz. nosilnost Erjavec Ciril, Fodsmrelca št. 6, Višnja gora. 9129-4 Celovška blolc 18, 4 stop. Tj Škerl Franc. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK ugodno prodam. Pavšičeva nodstrpši e »41o—4 RADIO TELEFUNKEN tn otroško posteljo ugodno orodam. Debelak, Lj. Einšpilerjeva 27/IT. 9414-4 nem oddelku. 9237-4 JEDILNI C O, lepo. črno. prodam. PIANINO, odličen, prodam, po- Naslov v podružnici Slov. poro- nudbe pod »Pianino« v ogi. čevalca Celje. ' 9109-4 odd. ŽELEZNO POSTELJO, zložljivo, PARKET, rabljen, bukov, 15 prodam. Hren, Ljubljana. Ciglar- ugodno prodam. Naslov v^og^» SAMSKO SPALNICO javorjevo — LEPO ŽENSKO KOLO prodam. — SPALNICO, jedilnico in klubsko TO BI ŠTEDILNIK, bel. emajliran, garnituro, vse v dobrem stanju s kotličkom, dobro ohranjen, — in solidno, prodam. Ogledati od ugodno prodam Naslov v ogl 15 do 17 ure Naslov v oglas- oddeliku. 9124-4 9207-4 MOŠKO KOLO. rabljeno, na.pro- ugodno orodam Naslov v oglas- Rangus. Ambrožev trg 10. stop- ------------------- - nem oddelku. 9214-4 nišče n. 9119-4 nin, Gameljne pri LjuDijant. KUHINJO, malo rabljeno, prodam TRAVNIK v črni vasi in kosil-sprejme administrativno moc s Za 12.0OO din Glavan. Bežigrad, nieo prodam Grmek Miha, Ma- takojšnjim nastopom ali po do- Albanska 29. 9218-4 tena štev 39 9158-4 govoru. Plača Po tarifnem p ra- JEDILNICO, tapecirane stole, fo- radio Telefunken prodam. Na-vilniku. Interesenti naj se zglase teli e prodani. Naslov v oglas- slov v ogl odd 9157-4 v upravi. So43-i nem 9220-4 DAMSKO ITALIJANSKO KOLO s prestavami, prodam. Zupančič, Zablek 6-T. 9224-4 DVE NOVI OKNI 76x70 cm, pro- ZflSLUZEK tehnika in samostojnega Škarja z nastopom službe taikoj--------------------------------------------- lamricf 18 9227-4 ali po doaovoru. Plača po ta. SLIKE n legitimacije vam v dveh moSko KOLO in deško kolo za rifnem pravilniku. 9326-1 urah lepo izdela Foto »Pauli«, Trubarjeva 3« (bivša Sv. Petra cesta). 5218J .......... OTROŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9155-4 OMARO, novo, kombinirano in plinski kuhalnik prodam. Kolbe, Mestni trg P-IH. 9152-4 OSEBA z večletno prakso v radio stroki želi zaposlitve kot šef prodaje, materialni knjigovodja ali prevzame mesto skladiščnika. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Tehnični material«. 9298-1 KEMIČNA TOVARNA, MOSTE-LJUB-LJANA sprejme 1 kvalificiranega in 1 polkvalifioiranega zidarja za vzdrževanje obratnih zgradb. Zglasite se osebno ali pošljite pismene dam. za 7000 dan. Krevelj. Pred- MOTORNO KOLO’ DOT, 350 ccm. v odličnem stanju prodam. — Ogled od 13. do 14. Naslov v ogl. prodam. Ponudbe pod »Škofja Loka« v ogl. odd 9115-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep, prodam. Rojčeva št. 4, pritličje, Moste. 9116-4 KLAVIR mamke »Kutschera« — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddeliku. 9051-4 MOŠKO KOLO prodam po niz.ki ceni. "Pavlin Martin. Podbrezie štev 89. pošta Duplje. 9057-4 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne mladiče, prodam. Pokopališka štev. 64. skladišče lesa. 8988-4 »PFAFF« levoročni šivalni stroj. nmova 10. Lj. 9412-4 STAR PISALNI STROJ zel O ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 9468-4 TELICO, odraslo, pro-dam. Do— lenjska c. 88, takoj čea žeiU progo, Kunc. 9467-4 OSEBNI ŠPORTNI AVTOMOBIL, registriran, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov V ogl odd 9466-4 ČEVLJARSKI, LEVOROČNI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov V ogl. odd. 9463-4 ponudbe tajništvu podjetja. 9350-1 KUHf--------- fARICO, perfektno, kot gospodinjo, iščemo za Bled ali Fiesso za sezono! Zaradi dogovora se zglasite osebno takoj na direkciji »Slovenija poste-. Ljubljana. Titova 38. 9349-1 MIZAR *z flelovodsko šolo (30 1«! prakse) zamenja službo in stanovanje. Dopis« v ogl. odd. pod »Takol«. 9427-1 iscem pošteno zanesljivo OSEBO, po možnosti da stanuje v centru, ki bi popolnoma samostojno gospodinjila dvema osebama proti dobremu plačilu in hrani. Stanovanja ne morem nuditi. Ponudbe v ogi. odd. pod »Dobro kuham«. 9431-1 KNJIGOVODJO (INJO) i Me usta-oo-va v Lj ubij and. Ponudbe pod VelebhtsovntaB ))N A - M A« y LJUBLJANI *pre}me takoj POSLOVODJO S daljšo prakso Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja v Wolfovi ul. 1. 12 let. prodam. Babnik, Tema. čevo 27 9229-4 TRICIKEL, nov. nosilnost do 200 kilogramov, prodam. Dolenc, mehanična delavnica. Šentvid nad Ljubljano. 9231-4 MOSKO. KOLO, dobro ohrani eno, prodam Smartinska cesta št. 8, desno. 9238-4 MLATILNICO na tresalke »Praga«, angel plug tn kultivator »Mih©' lin« prodam Breztaia 102. Breži. ce. 9242-4 MOŠKO KOLO prodam. Bradač. ) | Liubliana. Anihova 20. 9244-4 KMEČKI MLIN na kamne, šro-ter »Irus« in spindelprešo prodam Podutiška 10 93614-4 PEC. KOPALNO, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd 9403.4 KOŠtlni STROJ, ročni, prodam. Naslov v ogl. odd. 9400-4 SOBNO OPREMO, trd les. ugodno prodam. Videnšek, Slomškova 14JI. 9399.4 KOMBINIRANO SPALNICO s kavčem, orehov furnir, polittrano, eksemplarno delo, prodamo. Cena ugodna. Ogled vsak dan od 10. do 12. ure, razen nedelle — Mizarstvo Zveze gluhih, Vidov- oddeBcu. 9151-4 kot nov, pripraven za čevljarje jetrne RIPASON INJEKCIJ* in torbarje, prodam. Pavlin, Tre. prodam. Naslov v ogl. odd. belno. Dolenjsko. 9062-4 9462-4 SPALNICO (12 kosov), rabljeno, MOTOR B11I7 350. v dobrem voz- BELA OBLEKCA TZ NTLONA, prodam za 40.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9148-4 44l4lt>4#M44tlll ; Kmetijska zadruga BOROVNICA : proda 3-tonskI TOVORNI AVTO znamke Chevrolet v uporabnem stanju ter 3-tonsko PRIKOLICO tipa Krupp. — Ogled ter ostale informacije vsak dan na sedežu zadruge v Borovnici. nem stanju prodam. Naslov v ©glasnem oddelku. 9005-4 DKW MOTOR 500 ccm. Z »elrila-serjem«, odli'6no o'hrani en, pro-dam. Cena po dogovoru. Ogled ves dan uri: Gerden Ignac. — Ivančna gorica. Stična. 9253-4 VRTNE STOLE. zložlUvp. nohnrvane, nove. Drodam. Gunclje 6/1., levo T.tnbliana. S093-4 4-TONSKO DVIGALO, vat mn. novo, uvoženo, orodam zaradi bolezni. Gunclje 6/T . levo, Ljubljana. 8902-4 BRZOŠIVALNI STROJ »PFAFF«, skoraj nov, prodam. Skopoljeva ulica It. 8/1., levo. 9348-4 PRODAM Schleicher Taschenbuch fiir Bauingenieure 1. in II. del, druga izdaja 13.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9346-4 za 8—12 let starega dečka, naprodaj v Malgajevi ul. 21, vrata št. 6 9461-4 ZENSKO KOLO prodam. Pavlovič Adela, Mestni blok 7/1, stopnišče, Šiška. 9459-4 Železno posteljo, otroško, belo, prodam. Rožna ulica 17, dvorišče. 9468-4 PSICO, čuvaja, prodam. Trubarjeva 69. 94B7-4 SPALNICE, mehke, športne, počen: prodam. Litijska 29, Stopanja vas. 9466-4 6 CEVNI RADIO z magičnim očesom prodam ali zamenjam za športno kolo. Vodnikova 263, 9465-4 »PUCH«, 250 ccm, v odličnem stanju, ugodno prodam. Ogled Poljanska c. 69, dvorišče. 94C.-4 ccm. de m M ——— IIMUI 4 AVTO PLASCE, 600 X 16, rabljene. za kmeiki voz, prodam. Ogled: MOTORNO KOLO. Dolničar. Ljubljana, Ulica nn Grad ohranjeno, proda: it. 8. 9345-4 Novo mesto. Ragovska 3. ! --1 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, PSA BOKSERJA. čistokrvn©''«. * 1 register, prodam ali zamenjam za rodovnikom, starega ene eto, žensko italijan-sko ali nemško kolo. : pozicijsko dresiranega, jp rim. Pirc, Trubarjeva 53a, Ljubljana. Informacije: Sokovi J, Fotlgcrik* 4 Ji*# Bt. m — n. maja um j SLOVENSKI P0R0CEV1LEC / sto. H AVTO FIAT, tip* Nt, ▼ reeetrr- ijenern stanju., bnea. Jcaroseraue — prodam, VprcdaU pm L.J.. Ju« tuj. luurjta štev. 33, Maribor, (Belma-VOJ. tol 5-4 SJfALNICO Bidermajer prodam. -F-uttiud.be pod »ALaiiagoru« v ogl. oddelek. Mto-i planino prodam. Ponudbe pod »Odijčen« v ogl. odd. 9601-1 OTROŠKI VOZiCEK. kombiniran, prodam za 13.000 din. — Dobio ohranjen. Maher, Ljubljana, Lir. 9ka as. 9512.1 It A THO »Orion«, dobro ohranjen, in lepo kovinsko otroiko poste-Ui-eo poceni prodam. Fražakova štev. 8-1, vrata 2. 9510-1 MOŠKO KOLO prodam. Černetič, Detetova, ul. l. Ljubljana. 9601-4 VOX.NO, čieto, na eno poe-teljo, — prodam. Poljanska cesta 47. 9503-4 ££NSKO KOLO, štrapacno, prodam. Poljanska cesta 42. »499-4 MOTORNO KOLO, 500 ccm. generalno popravljeno, prodam. — Vrč, Piiedjamska 72-b. 9498-1 SIOSko KOLO, dobro ohranjeno, naprodaj. Gornji trg št. 22. na dvorišču. 9496-4 SPALNICO in kuhinjsko opravo, moderno, ugodno prodam. Dravlje, Pržanska ulica 20 . 9495-4 AVTO DKW. »Liefenvagen«, regi. stri ran, prodam' ra 400.000 din. Jenko Franc. Tržič, Trg svobode fttev 26 tHSl ~1 VifcGOVSKO PODJETJE Kmetijski pridelki, Ljubil j ana, Gosposvetska 13, proda poti tovorni avto Fiat, no6iP.-nost 1.5 tone, v dobrem stanju ali tudi posamezne dele. B491-4 ifclLNSKO KOLO prodam Za 21.000 dinarjev Erjavčev« cesta St, 3, pritličje . desno. 9489-4 ‘KREDENCO z marmorno ploščo prodam za 6000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9485-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, in stajico, prodam. Ljubljana, Mari barska 19. 9486-4 SPALNICO z žimnicami zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9484-4 OLEANDRI naprodaj. Teslova ce- s=ta štev. 3 Mirle 9481-4 ČOLN, dolg 7,5 m X 105 cin, nosilnost 1 tono, prodam. — Ogled lahko vsak dan. Tacen 110. 9480-4 POHIŠTVO, kuhinjska kredenca. dve postelji, samo les. nočni ■omarici^ Štiri stolice in gašper-ček prodam. Poljanska cesta 54. Humar. 9479-4 KTvMIJlNO PESO prodam. Medno Štg#. 5. 9478-4 ŠIVALNI STROJ, moški, skoraj riov. brzošivailni. prodam. Stupica. Tržaška cesta 24. 9477-4 'JIADIO »Blaupunkt« prodam po ugodnj ceni. Vas Tlake štev. 16 T>rl Škofljici. 9773-4 ŠIVALNICO, novo, orehovo, poli-trrano. prodam Pod gora št. 6, Šentvid. 9471-4 PIANINO prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pianino«. 9501-4 MOTORNO KOLO ZONDAPP 250 cml v dobrem stanju, prodam! Ogled od 8. — 12. Tomšičeva 5 9613-4 ELASTIČNO ZENSKO NOGAVICO proti krčnim žilam prodam Poizvedbe v arhivu Slov. poročevalca od 8.—12. in od 14. do 20. ure. 9611-4 PRODAMO: hladilne omare raznih velikosti, kakor tudi naprave za celice: računski stroj, seštevai!-ni s kontrolnim trakom, ročni, brezhiben, poceni: mizarske obdelovalne stroje, razne; slamoreznico Silos Lanz. motorno*, iz-ruvat za krompir »Lanz«; mesarski stroj Wolf. Bittz, Spritz; črpalko za hišn^ vodovod, nad- vod.no, z motorjem: stružnice za les in Kovinske; lokomotoUo »Lanz« in druge raznih znamk; pekarski stroj, kombiniran, raz* delilni ročni, mehanični; šivalne stroje, čevljarske. PREVZEMAMO V PRODAJO VSO predmete večjiih vrednosti ter v skladiščenje. VSE INFORMACIJE daje POSREDOVALNA PISARNA. Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev 6, tele-fon 21-911. 9541-4 O i --------- iAPECIRAN VOZICtn. > odličurio stanju, motor NSU 350, šponni, registriran, v dobrem =ta n ju, prodani. Informacije: Pavlo vič. Ob Ljubi ranici 53. 9374-4 APNO. negašeno. prodam. Turnerja-va 34. 9573-4 Sl* H E SMREKOVE DESKE prodam. Vodnikova 173. 9572-4 APARAT za polnjenje akumulatorjev, tovarniško nov, prodam. Kopališka ?t. 12, Kolezija. 9567-4 KOPALNO KAD in porcelanast umivalnik prodam. Naslov v ogl. odd. 9565-4 NAPRODAJ krasna psica, stara 4 moiccp. Križanka doberman in volčjak. Cena 1500. Ogled vsak dan pri gostilni »Mesec«, Rožna dolina. Cesta XT\/2. 9563-4 NOV BLAUPUNKT UKV 3 + 1 prodam. Gos.noska 9/TI. 9560-4 NOV „DEŽNI PLAŠČ za srednjo po stavo prodam. Ravnikarjeva 4. pri t ličje, desno. 9358-4 ŠIVALNI STROJ, entlarico >Pfaff* prodom. Kolman. Bled. 9356-4 SPALNICO. d*diro ohranjeno, poceni prodam. Hajnšek, Bled, Grad 212 9555-4 AVTO. osebni. 4 sedežni, v odličnc»m stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. 9554-4 DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ »Porrable« prodam. Naslov v ozl. oddelku. 9552-4 ČEBELARJEM PRODAM satnice. stiskalnico za satnice in vosek. Goričar. Šmartno ob Paki. 9603-4 POLJSKO KOVAČNICO (Feldšmidno), novo. prodam. Goričar, Šmartno ob Paki. 9603-4 VOSEK. pristen. čebel jj, prodam. Ceno ponudite pod »Vosek« v ogl. odd. 9603-4 NAPRODAJ 500 cm* motor »Arielc primeren tudn zn prikolico, v do-prpm stanju. Lončarič Leopold. Dra-patuš 12, p. Drazatuš. 9602-4 KAV C Z MREŽO, mehek les in raztegljivo javorjevo mizo s 4 stoli ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 9599-4 ZENSKO TN MOŠKO NEMŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Aljaževa 6, vrata 2. 9594-4 MOTOR 123 ccm, prodam. Bičevje 41. 9591-4 PRODAM okroglo flodrano mizo s 4 stoli in otroško posteljico. Snen-dal. Glinška 6. 9590-4 FIAT BALILO. generalno popravi leno, 7. novim motorjem, ugodno proda. L"ffHen Fuad. Mostar. 93S9-4 t POSTELJI IN NOČNI OMARICI, novi. iz orehove korenine, prodam. Aškerčeva 7. 9587-4 SPALNICO, ples-knno, prodam ali zamenjam za smrekove deske, l-onča-rič. mizarstvo, Drajra 31, Zg. Si-Mca. 95R2-4 EFVSNO SPALNICO usodno prodam Pleskarstvo, Hrenova 8; ogled v po-nfvlelTek. 9581-4 AVTO FIAT TOPOLTNO »Tardiniera« v dobrem stnniu. prodem. Informacije* Tnkopič Stanko, Celovška cesta 97/11. 9579-4 MOŠKO KOLO prodam. Marolt. Trubarjeva 38. 9578-4 ŠIVALNI STROT »Singer« z dolgim čolničkom prodam. Kolodvorska 1*1/J Baša. 9577-4 KLAVIRSKO HARMONIKO. 120 basov, prodam. Vel Men re> 59 9575-4 OTltOAKI IPORTNI VOZICU- lesen stoičeOc na 3 kolesca ali kovinsici na 4 kolesca kupim. Naslov v ogl, odd. 91MU5 UAjt.UV/l' Ult6lk;k I tiUCiSA 25—t,yj Uiti, širine, tudi v kosih, vsako količino, kupimo in plačamo najvi&jo ceno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Peresa«. 9300-5 SPREDNJO OPREMO ZA OLIMPIJO, tip 1939 ali tip 1949, kupim. Fujs, Poljanski nasip 10, Ljubljana. 9137-5 »BAUTZ« OBRAČALNIK ZA SENO, kupim Juvan. Domžale. Ljubljanska cesta 34. 9219-5 MOČNO ZENSKO KOLO kupim. Opekarska 40, Trnovo. 933T7-5 OSEBNI AVTO kupim takoj. Opis, cena. Ponudbe pošljite pod »Gotovina« v ogl. oda. 9319-5 KROŽNI IN STOZASTI ZOBCEN1K (telerad, dribling) za »Adler Ju-nior« ali »Volkswagen« kupim. Vidmar Fraaic, Cirče 99, Kranj. 9039-5 SREBRO v v«eh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska 6. 8670-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6. 8671-5 ELEKTRONKE ZA BATERIJSKI RADIO KDD 1, KC 3, KBC 1, KF 3. KK 2, kupim. Berglez, Mantin 27, Piran. 9195-5 | KUPIMO: | 1 bencinske motorje 18 KS, j t 3000 o/min, znamke Ra- ♦ t kovica in prikolico za t I džip in druge lahke av- 1 j tomobilske prikolice, no- x * silnosti do 500 k.g. t * Ponudbe s potrebnimi j t podatki in oznako cene ♦ » pošljite * * • j Trgovskemu podjetju 1 | »VATROSPREM«, | J Zagreb, Martičeva 14b , ■M. ........? OKW MOTOR, 200 ccm, dobro ohra-njon kupim. Prodam 6 cevni radio »Mendec. Ponudbe pod »Prednost ponudbe na račun radia« v ogl. oddelek. bi.-'!.O STAVBENE DESKE 25 mm, rabljene, in punte kupim. Gerbičeva 20, priti. 9449-5 TOPOLINO ALI BALLILA rabljen, tudi samo šasijo, kupim. Ponudbe z navedbo cene v ogl. odd. pod »Invalid.. 9447-5 4 VRTNE, rabljene, gostilniške mize kupim. Plačam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj '— gostilna«. 9452-5 MOTORNO KOLO. dobro ohranjeno. 350—500 cm, kupim. Ponudbe pod »Motor 500« v oglasni od. d el ek. 9530-5 ŠIVALNI STROJ. ženski, dobro ■dioranjerv. okrogel čolniček — kupim Točen opis s ceno pošljite: Goltez. Industrijska št. 17. Slovenski Javornik. 9529-3 SPALNICO ali dekliško sobo za dve osebi kupim. Ponudbe pod »Moderno« v ogl. odd. 9544-5 KUPIM par novih žičnih plaščev, 700X35 C 28x1.5/8x1 3/8 — Janežič, Staretova 26, 9470-5 OKVIR MOŠKEGA KOLESA kupim. Ponudbe pod »Okvir« v ogl. oddelek. 9598-5 Šasijo za osebni avto Fiat 1100 kupimo. Ponudb« pod »Fiat« v oglasni oddelek. 9608-5 gam« zamenjam alt PRODAM Kuhinjsko in sobno opremo, dvakratno šperano. za motorno ko- lo od 200 ccm naprej, najraje štiritaktno ,v voznem stanju — Škofja Loka ,Sp. trg 9a. 9038-6 MUi UiiiiO uiiTii/ oAtvj m ruzm* dele zamenjam za žensko italijan sko kolo ah prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9233-6 ENODRUŽINSKO HISO z vrtom prodam« Vižmarje 142 — Bou in knpiin stanovanje v centru ali bližini. 9209-6 MENJAM malo, arondirano posestvo v Ljubljani za izven Ljubljane od Viča do Dobrove ali proti Goretij-cl’ Vnvljvv «■ »>i»l A TRAVNIK ZAMENJAM za gumi-voz ali oradam. Naslov v oglasnem oddelku. 9505-0 ZAMENJAM NSU 500-Sport — za Vespo ali Lambretto. Ogled v nedeljo od 13. do 17. ure. Apihova štev. 34. Bežigrad 9562-6 v nflDEm PRESNJE IN ZADNJE KOLO Z zavornim bobnom ter d:nam« za DKV- 350 N Z Kupm. Str žar. Celovška 14a-I. 9401-5 KOTOR do 950 ccm kupilm. Odplačam v l letu. Naslov v ogl. I oddelku. »392-5 ISCEM HLEV za par konj v bližini mesta za takoj. Košnjo trave vzamem v najem. Rojc Avgust. Titova 29-11. 9273-8 GARAŽO oddam v najem tistemu, ki bi prispeval nekaj gotovine za popravilo. Ljubljana, Goriška 35, Šiška. » 9042-8 GARAŽO oddam v najem. Naslov v ogl. odd. 9192-8 MAr.JSl t.o,»AL za čisto obrt v za inem v najem ali kupim takoj. Po nudbe prid »Lokal — nujno« v ogl. oi-M"lf*k' 08-,8-C ODDAM svetel, manjši prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe pod »Svetel« v ogl odd 9338-8 VETJI LOKAL v centru za kozmetično obrt iščem. Ponudbe pod »Kozmetika« v ogl. od de. lek SP. 9600-8 DELAVNICO 4x6. pri glavni cesti, 5 km od centra dam v najem (najraje za sedlarja). Ostalo po doaovoru Naslov v oglasnem oddelku. 9568-9 POSEST DVOSTANOVANJSKO HISO Z VRTOM v Videm-Krškem ugodno prodamo. Naslov v ogl. od. delku. 9409-7 .KUPIM vseljivo enostanovanjs-ko hišo alj stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici do 400.000 din Naslov V Ogl. odd. 9407-7 ZEMLJIŠČE 180» m» (travnik, nji. va). primerno za vrtnarijo ali sadovnjak, na lepem kraju, ugodno prodam Naslov v ogl. oddelku 9402-7 VILO, enonadstropno, dvostanovanjsko. novejšo, v Zgor. S;ški, ugodno prodam. Informacije pri Maršič. Ljubljana, Erjavčeva la. 9398—7 PRODAM hišo v bližini Ljubljane. vseljiva! — Naslov ogl. oddelku. 9386-7 HISO. enostamo vanj sko. večjo, trisobno, sončno, z vrtom, pri Vojni bolnišnici, prodam kupcu, ki mi odstopi v najem kom- fortno. manjše, dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl oddelek pod »Oboje vseljivo« 9374-7 NOVo HISO prodam. Naslov v ogl oddelku. 9376.7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO po ugodni ceni prodam Naslov v ost odd 9369-7 5TAVBNO PARCELO z načrtom za enodružinsko hišo, 1150 m1, v Sišrki, prodam, Naalov v ogl. oddelku. KOC 7 ENODRUŽINSKA HI0ICA V Ljubljani, sadni ln zelenjavni vrt, lastno kopališče, pristanišča, čoln, naprodaj. Naslov v ogl. Oddelku. 9363-7 vilo v vrnjaCki banji prodam ali zamenjam za stanova, nje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Trosobno stanovanje«. 7618-7 POSESTVO naprodaj; krasna lega. Bilje 133, p. Renče. 8454-7 V NEPOSREDNI BLI2IN1 PTUJA prodam novo zidano hišo. takoj vseljivo, z lepim vrtom m njivo. Naslov v podružnici SP Ptuj »171-7 DVOSTANOVANJSKO HISO Z VRTOM v Ljubljani ugodno prodam. Naslov v ogl oddelku 9108-7 PRODAM komfortno stanovanje, 2 sobi in kabinet. Kupec, ki razpolaga s stanovanjem za zamenjavo, naj piše v ogl. odd. pod »Bežigrad«. 9237-7 NJIVA na lepem mestu v Mostah, eventualno pripravna za parceliranje, ugodno naprodaj. Poizvedbe: Njegoševa 13-1. 9341-7 PRODAM lepo zazidljivo parcelo 921 ms na Mirju v Ljubljani. Ponudbe pošljite pod »Mirje« v ogl odd. 9306-7 PARCELO, zazidljivo, v Novih Jaršah, prodam. Ilavniik. Ber-nekerj eva 22. 9291-7 POSESTVO v bližini Laškega prodam. Informacije: Oblak 64 pod Humom. 91-10-7 HIŠO. NJIVO IN GOZD prodam. Informacije pri Keku Francu v Gor. Medvedjem selu, p Trebnje. 8999—7 TRAVNIK na Lj. barju na Požarih prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9000-7 POSESTVO 6,7* ha: vinograd, sadni vrt, gozd ter celotni inventar, prodam po ilgodnl ceni na Dolenjskem, 40 minut od postaje. Naslov v ogl. odd. 9081-7 HIŠA ZA LETOVANJE naprodaj. 16 minut od Pirana. 4 prosto-ri. 10O0 m2 zemlje. Cena 600.000 din. Kontič Jožef, Sv Martin 33. Be- li Križ. 9078-7 KOMFORTNO, MODERNO, ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in kabinetom ter etažno kurjavo v centru Celja prodam. Ponudbe pod »Vseljie vo« v ogl. odd. 9142-7 KUPIM ALI ZAMENJAM enosobno stanovanje kjerkoli v okolici Ljubljane. — Prepeluh Francka, Dobrunje št. 81 pri Ljubljani. 9088-7 HIHn. nasproti železniške r>j'-'a|v naprodaj. Rebec, fotograf, Pivka. 9747-7 STARO. ENONADSTROPNO IIISTCO. z večjim vrtom, prodam. Ponudbe v ogl odd. pod »Center«. 9276-7 KUPIM nedograjeno enodružinsko ali pol dvodnižinske hiše v Ljubljani ali neposredni bližini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nedograjena«. 9273-7 ENODRUŽINSKO HISO z delavnico prodam. Poljanska cesta 89. Ljubljana. Vseljiva v jeseni 92SI-7 DVOSTANOVANJSKO lHSO. t dobrem stanju. prodam. Nahtieal Franc. Šoštanj. 9269-7 ENODRUŽINSKA VISOKOPRITI.1CNA \’nvne,o i rrv t 11««« v CeDn. tn-koj vseljiva s komfortnim stanovanjem /.atadi selitve takoj nauro-daj. Poizve se: SP Celje. 9267-7 HIŠO. vrt in razne stvari prodam Naklo 25. ‘ 9060-7 V MORAVČAH sredi trea prodam stavbno pareelo, stavb« in materin! za zidanje. Tome. Moravce. 9230*7 DVE MANJŠI ZAZIDLJIVI PARCELI. v Zgornji šiški, naprodaj. Na«lov i ogl. oddelku. 9222-7 NA VRHNIKI prodam hišo na Trza- slči cesti 29. s cca 4.000 m* njive in Trta ter ev. tudi gozd. caa 1 ha. Or. fereb Stane. Liubljana. Gasilci- q ? 9 Tip. 7 DVOSTANOVANJSKO HISO ■ krasnim Vrtom, blizu centra, prodam najboljšemu ponudni-ku brez posrednika. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Gotovina, zamenjava stanovanja«. 9438-7 ENONADSTROPNO HISO Z VRTOM v Višnji gori. potrebno popravila. ugodno prodam. Voda in elektrika priključena. Pripravna za vsako podjetje. Naslov v ogl oddelku 9424-7 ENONADSTROPNA, NOVEJŠA HlSA. 15 minut od centra z dvosobnim stanovanjem ter svetlimi obrtnimi prostori v pritličju, naprodaj. Ponudbe pod »Lokali prosti« v ogl. odd. 9394-7 BlSO. ali pol. vseljivo, prodam. Naslov v ogl. * odd. 9418-7 VSELJIVA PREDSOBA in svetla klet. priioravna za kaikršnokoli obrt v ejtntru LjubUane. napro daj Za aOO.OOO dih. Naslov V Posredovalni pisarni. Ljubljana, Tavčarjev? ulica št 6. ZATHDL.irVE ŠTIRI PARCELE V Vižmarjih, v različnih izmerah, po 200 din kv. meter Naslov v Posredovalni nišami, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6. DVOSTANOVANJSKA VILA. vseljiva. z lepim vrtom ter parcela ob Titovi cesti — naprodaj za 5.500.090 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9542-7 PARCELO. 480 kv. m. gradbeno, prodam Naslov v podružnici SP Celje 9526-7 KRASNA PARCELA 531 kv m. v naj lepšem ktraju mesta Celle. naprodaj. — Ponudbe pod »Del ograjeno« v podružnico SP Celje. 9525-7 TRAVNIK, nllvo in gozd v Cerovcu pri Rogaški Slatini, prodam Dubrovnik Franc Cerovec štev 36. p Rogaška Slatina. 9516-7 PARCELO, zazidljivo, v začetku Mirja ali Rožne doline, kupim takoj. Ponudbe pod »Maj« v ogl. oddeOek. 9506-7 ENODRU*INSKO HISO z dvema gospodarskima poslopjema ter nekaj zemlie ugodno prodam. Naslov v ogl. odd 9509-7 VISOPRTVUCNO HISO z delavnico v Škofji Loki prodam. Naslov v ogl. odd 9507-7 HISO z vrtom, ki jo je mogoče preurediti v dvostanovanjsko, na periferiji Llubljane. prodam — Delno vselliva Naslov.v oglasnem odde'ku 9561.7 DVE STAVBNI PARCELI, vsaka ipo I ha. naprodaj ob Ižanski cesti 5 km iz Ljubljane Naslov v ogl. odd 9496-7 HISO v bližini bolnišnice prodam. Vprašati: Bohoričeva štev. 9, I. nadstropje 9487-7 PARCELO, zidava eno. alj dvodru. žinske hiše dovoljena, — zaradi preselitve poceni prodam. Ponudbe pod »Tramvaj Vič« v oglasni oddelek 9557-7 KMETIJSKA ZADRUGA v Kozjem proda stanovanjsko hišo z zidanim hlevom in kozolcem ter 0-60 ha obdelovalne zemlje, vse v centru trga. Je arondirano in v dobrem stanju. Izklicna cena Je 1,200.000 din Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe upravi Kmetilske Zadruge v Kozjem do 1 junija 1956. 9612-7 STAVBNA PARCELA na Črnučah ob glavni cesti v izmeri 1600 kv. metrov ugodno naprodaj Tnfor. macije v Posredovalni pisarni. Ljubljana. Tavčarjeva ulica številka 6. 9607-7 POSREDOVALNA PISARNA U promet * nepremičninami in premic, ninami, Ljubljana, Tavčarjeva C. proda v raznih predelih mesta Ljubljane stavbne parcele v raznih Izmerah po znižanih cenah Imamo parcele tud) izven Ljub. Ijane. — Interesenti imajo možnost informacij vsak dan od 7. do 14. in od IM do IM. ure, tele-Xon ai-OLL VEC TRAVNIKOV IN NJIV T Le-—e1* ugodno naprodaj. Informacije: švab Janez. Lesce št. 5 ln Ljubljana v oglasnem oddeku Sl. poročevalca 9695-7 DEL HIŠE prodam proti zamenja- vi dvosobnega stanovanja. Kre-kov tre 4tev. 4. 9592-7 VILO. enonadstropno, vseljivo, z velikan /rtom. ob glavni cesti v Do» Logatcu, prodamo, Infor. macia»: Ljubljana. Linhartova štev *X ali Logatec. Brod Ste- vilic« 2. 9569-7 SIMlOUMfl PRAZNO SOBO, vhod skozi kuhi. njo, tik kolodvora, zamenjam za enako kjerkoli v Ljubljani Pismene ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd. -9 STANOVANJE iščem. V prostem času pomagam pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 9406-9 ODSTOPIM SOBO, zračno. 6X4, s posebnim vhodom tistemu, ki mi posodi 409.000 din Naslov v ogl. odd. 9405-9 NAGRADO dam za prazno ali opremljevo sobo Ponudbe v ogl. odd pod »Nagrada takoj«. 9362-9 MODERNO KOMFORTNO STA. NO VAN JE, ENOSOBNO (kopalnica. kabinet, pritikline itd.) v Beogradu zamenjam z Ljub. ljano za enako ' ali večje. Informacije: SAP-Turizt biro, Ljubljana, Miklošičeva C. 17. telefon 30-647. 9318-9 DVOSOBNO KOMFORTNO SONC-NO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za enako trisobno Ponudbe pod »Opera« v ogl. odd. 9206-9 DVOSOBNO IN ENOSOBNO STANOVANJE zamenjamo za tri in pol ali štirisobno. Ponudbe pod »Selitev takoj« v ogl odd. 9245-9 2 STANOVANJI, enosobni, eno s kabinetom, zamenjam za eno dvosobno komfortno s kabinetom v centru. Ponudbe v ogl. odd pod »Dvole za eno« 9235-9-DVO IN POLSOBNO STANOVANJE zamenjam za tri ali štirisobno Ponudbe pod »Komfortno« v ogl. odd 9234-9 SAMSKI MOŠKI SREDNJIH LET, prikupnega - in poštenega značaja. išče prazno sobo a posebnim Vhodom Nagrada. Ponudbe v ogl. odd. pod »Litostroj«. 9066.9 Študent tehnike išče mirno sobico ali kabinet. Lastna posteljnina. Ponudbe v 0«1 odd. pod »Brez obisikov«. 9100-9 ISCEVA SOBO, tudi podstrešno, kjerkoli V Ljubljani, za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu (mlma) Naslov v ogl oddelku. 9X12-9 DVOSOBNO STANOVANJE s posebnim vhodom. 2 m'nuti od tramvaja, zamenjam. V poštev pridejo tudi bloki. Ponudbe v ogl odd pod »Lepa prilika«. 8929.9 SOBO ISCE ženska srednjih let. Naslov v podr. SP Kranj. 9058-9 ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v Šiški za enako ali večje. Ponudbe pod »Mimo« v ogl. odd. 9252-9 ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje v centru, za dve ločeni sobi: nujno ločena vhoda. Naslov v ogl odd. 9188-9 DIJAKINJA išče sobo. gre tudi za sostanovalko. Po možnosti v bližini centra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tržačanka«. 9023-9 ENOSOBNO STANOVANJE, lepo. sončno, z vrtom, Liubljana-Po-lje. zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mimo«. 9067-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje za enako ali večje kjerkoli V Ljubljani Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd 9995-9 ZAMENJAM dvoinpolsobno stanovanje za dvosobno ali tudi veliko enosobno, po možnosti v bli. zini centra ali v samem centru Zelo ugodno za otroke. Naslov v ogl. oddelku. 9003-9 ISCEM VEČJO SOBO, »votlo ta lepo. prazno aži opremljeno, po možnooti • kopalnico. Cena postranska. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobre plačam«. 9122-9 DOBRO NAGRADO dam tistemu, ki mi odstopi prazno sobo s posebnim vhodom v centru ali Okolici. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 8118-9 GARSONJERO v Ljubljani ln lepo enosobno stanovanje v Kamniku zamenjam za komfortno dvosobno stanovanje v Ljubljani Naslov v ogl odd. »154-9 ZAMENJAM takoj trisobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani za enako v Kranju. Pismene ponudbe: Mi Kič Tonka, Ljubljana, idrijska 23. »156-9 LEPO OPREMLJENO SOBO oddamo s 1. junijem solidnemu gospodu v centru. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 9M.3-* SONČNO IN ZRAČNO enosobno stanovanje zamenjamo za dve ločeni sobi isto tako »vetli in suhi. Ponudbe pod »Strogo ločeni« v ogl. odd. 9133-8 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno. v Šiški. Novi bloki, zamenjam Za trisobno. Selitvene stroške povrnem. Naslov v ogl. oddelku 9201-9 STANOVANJE, enosobno. Iščem za dvočlansko družino, tud) za pomoč na kmetiji, — v okolici Ljubljane. Grem tudi Ba hišnika. Ponudbe pod »Za delo« v oglasni oddelek. 9199-9 DVE DEKLETI, kmečki. Iščeta skromno opremljeno sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl odd. 9216-9 ISCEM SOBO. Plačam po želj L Ponudbe pod »Nujno« v ogl oddelek. 9215-9 DVE PRAZNI SOBI s posebnim ivhodom obe v centru, zamenjam za enosobno stanovanje ali dve skupni sobi Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. odd 9208-9 ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo iščem. Poleg dobrega plačila kot protlusluga na razpolago večji znesek posojila. Ponudbe pod »Pomladansko prebujenje 31* v oglasni oddelek. «& PRA/.M> StHU > v oenirn, * strog*: posebnim vhorfom zamenjam za sobo. garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba je pritlična«. 9357-9 ZAMENJAM lepo štirisobno komfortno slonovanfe s kabinetom za eno-sobno komfortno • kabinetom in gnrsonjero. Ponudbe v ogl. oddelek pod sV-t v strogem centru«. 9282-9 SOBO. opremljeno, po modnosti ▼ centru mr«ta. želi dobiti miren, soliden uslužbenec. 16—15 dni v mesece odsoten. Ponudbe v oeiasnt odd, pod »Soliden«. 9313-9 MIREN ŠTUDFNT. brez obiskov, išče sobico Ponudbe pod »Dober ka-nk-ter« t ogl odd 932.5-9 PRIDEN ŠTUDENT išč* sobico. Ponudbe nod »Skromna nagrada« v • oo-l oH-r 03->i-9 SOBTCo iščem Pomagam v go- sooflinlstvu v dopoldanskih urah. Ponudbe v oglasni oddelek uod »Cimprej« 9437-9 LOKAL zamenjam za sobo. Ponudbe pod »Lahko takoj« v ogl odd 9449-9 VEČJO NAGRADO DAM tistemu, ki ml Dreskrbi za Bežigradom komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom v zamenlavo za trisobno komfortno stanova-nie v Novih blokih V SlŠki. Naslov V oglasnem oddelku 9441-9 SOBICO, kler koli v Llubljanl. iščem. Pomagam v gosobdifij-stvu. Inštruiram nižiešolce alt plačam, grem tudi za abatano-valko Naslov v ogl. odd. 9433-9 SAMSKI, 32 letni Izobraženec. prevajalec, išče primerno stanovanje. Za protiuslugo tud- inštruira 1e?;ke Ponudbe v ogl odd pod »Srčna želja«. 8395-» TROSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Kranju, center. zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod •Kranj« 9404-9 ENOSOBNO STANOVANJE, majhno. v Ljubljani, zamenjam za ' kierkoli. Naslov v ogl. oddelku SP. 3564-9 DVE ŠIVILJI iščeta prazno ah opremljeno sobo, proti nagradi bi Sivaii. Po možnosti v centru mesta. Odgovor V Ogl. odd. pod »Pridni«. »396-9 OPREMLJENO SOBO dam upokojenki, ki bi pazila na dom in kuhala kosilo. Ponudbe v ogl. Odd. pod »Cista ln poštena«. 9460-9 KOMFORTNO DVOSOBNO STA. NOVANJE v Celju zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd pod »Celje — Ljubljana«. 9464-9 ZAMENJAM takoj veliko enosobno stanovanje s kabinetom na Jesenicah, za enako ali dvosob. no v Ljubljani, Ponudbe pošljite* podružnici Jeaenice pod »Takoj« 9528-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje v Mariboru za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Maj« v podružnico SP Maribor. 9517-9 LEPO STANOVANJE, dvosobno, komfortno (brez kopalnice) v prvem nadstropju vile. zamenjam za isto ali večje. Ponudbe pod »Sončno — mirno« v oglasni oddelek. 9472-9 SOBO s kopalnico ln posebnim vhodom v centru Reke zamenjam za enako ali samo sobo v Ljubljani Nifkolov, Strossma-Jerova štev. 19 Sušalk. 9483-9 S TIR IN POLSOBNO STANOVANJE pri Drami, komfotno. zamenjamo za dve manjši. Ponudbe pod »Tudi za dve in sobo« v oglasni oddelek. 9583-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, zelo prijazno, samostoj. no čisto In ves dan sončno, v Mostah, v bližini gimnazije, zamenjam za enako ali manjše, komfortno, enosobno s kabinetom. v centru. — Ponudbe ood »Maj — takoj« V ogl. odd. 9571-9 DOBRO SITUIRAN mlad intelektualec išče sobo. Ponudbe pod »Družaben« v oglasni odd. 9576-9 ZA PRAZNO SOBICO s posebnim vhodom nudim dobro nagrado in visoko najemnino. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. odd. 9580-9 ZLAT PRSTAN z rubinom je bil pozabljen 10. maja v prostorih Partizana Narodni dom. Pošten najditelj naj ga vrne za nagrado v pisarni Partizana. 3550-10 Rnzno DIJAKE(-INJE), absolvente nižje gimnazije, ki nameravajo vstopiti v administrativno šolo v Ljubljani in prosijo 1* oddaljenih krajev za pismene informacije. pozivamo, da poleg znamke za odgovor priložijo še 20 din. Zaradi mnogoštevilnih informacij razpošil j amo Interesentom podrobno tiskana navodila — prospekte za novo šolsko leto. Prijave za sprejemni izpit sprejemamo do 16- Junija. — Ravnateljstvo 9609-11 SPOROČAMO NAROČNIKOM revije »Jezik tn slovstvo«, da spre* jetnamo kompletne letnike v vezavo. — Interesenti naj pošljejo letnike na naslov: Založba Ob- zoria. Maribor, Maistrova St. 5, najkasneje do 13 junija 1956. — Založbe Obzorja. 9614-11 UPOKOJENEC X skupine išče celo oskrbo pri samostojni go- spodinji ali druždni, Tei Tcuha dietno. Plača 8000 dift mesečno. pomaga na vrtu, sadovnjaku, je nekadilec. Ponudbe v ogl. odd pod »Žolčna dieta«. £1866-11 OSEBNA UPOKOJENKA z lepim la-stnim stanovanjem išče upo. kolenca inteligenta za skupno gospodinjstvo Ponudbe v ogl odd. pod »Jadran«. 9364_1J ISCEM DOBRO SITUIRANO DAMO, ki :ma veselje potovati po svetu. Ponudbe pod »Značajen drug« v ogl. odd. S3S5-11 KDO MI POSODI 166.6** DIN do 1. sept.? Sledi nagrada 20.0001 Naslov v ogl odid. 9092-H MLAdSl, SAMOSTOJEN OBRTNIK v Ljubljani, s hi*o, želi spoznati dekle. Slika zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ženitev«. 9017-U SAMSKI USLUŽBENEC želi poznanstva s simpatičnim dekletom do 28 let. Resne ponudbe a sliko v ogl. od-d. pod »Dobrosrčna«. 9101-13 29-LETNO DEKLE, vesele narave, želi spoznati resnega tovariša Pismene ponudbe pofiljlta podr, SP Kranj pod »Cvetoči ma j«. 9172-13 DOBRO SITUIRANA SIMPATIČNA OSEBA želi spoznati značajnega gospoda od 30 do 58 let. Ponudbe na podružnico SP Ptuj pod »Niagara«. 9369-11 Z enoletno PUNČKO grem za samostojno gospodinjo državne, mu uslužbencu, vdovcu, lahko z majhnimi otroki, ali k srtarej-šim ljudem. Božiček Fini, Koprivnica pri Brestanici. 9240-11 URADNIK VIŠJEGA PLAČILNEGA RAZREDA, srednjih let, X nekaj premoženja, želi poznanstva z inteligentno osebo od 30 do 35 let, s premoženjem, zaradi ženitve. Vdove niso izključene. Samo resne ponudbe s sliko pošljite v ogl. odd. pod »Prijeten dom«. 6307-11 INTELIGENTNA, samska, premožna, išče izobraženega fant* do 35 let. Ponudbe pod »Ljubitelj planin« v ogl. odd. 9013-11 INVALIDSKI UPOKOJENEC IV. GRUPE želi poznanstva z dobrosrčno tovarišico od 25—30 let, da bi ustvaril prijeten dom. — Resne ponudbe pod »Sreča zažari« v ogl. odd. Fotografija zaželena. 8990—11 »ATEIU IZOBRAŽENEC, poštenjak, otl 34—48 let si želi ustrnriti lepo življenje z izobraženko, z urejenim stanovanjem? Pouudlie poti »Cvetje« v ogl. odd. 9274-11 UPOKOJENEC, vdovec, želi z mirno dobrosrčno osebno upokojenko skupno gospodinjstvo. Starost do 53 let Ponudbe pod »Trezen« T oei. odd 9290-11 ISCEM TOVARIŠICO, ki ima veselje do fotografske umetnosti. Ponudbe pod: »Se bo sonce« v ogl. odd. 9366-11 DOTICNA OSEBA IZ CRNUC, ki se je oglasila na ogl. pod šifro »1697 Brez otrok« pri Pavelka v Zeleni Jami, naj se ponovno oglasi v nedeljo ali pa naj pošlje svoj naslov. 9410-11 ŠTARE.J9I DELAVEC poroči mlajšo delavko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resna« 9368-13 43 LET TOVARNIŠKA DELAVKA mirnega in dostojnega značaja, želi spoznati sebi primernega dostojnega tovariša. Ponudbe pod »Pomlad — Je lepa« v ogl. odd. 9370-13 24-LETNI TEHNIK želi spoznati dekle. Fotografija zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Fotoamater« 9387-11 DRŽAVNA USLU2BENKA S stalno namestitvijo išče kratkoročno posojilo 50.000 din proti vrnitvi z obrestmi. Jamstvo dediščina. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dediščina — V gotovini«. 9615-13 INTELIGENTEN MLADENIČ, star 24 let, z večjim premoženjem — žeti spoznati primemo dekle ix gostinske ali drnge stroke, po možnosti s premoženjem. Slika zaželena Pismene ponudbe poslati podružnici SP Maribor pod »Lepa bodočnost«. 9518-11 45-LETNA LOČENKA s posestvom želi poročiti upokojenca do BO let. Ponudbe pod »Dobra žena« V Ogl. odd 9502-11 INTELEKTUALKA z lastnim stanovanjem. želi poročiti in te le k« tualca od 23 do 32 let Slika za. žel.iena. Ponudbe pod »Dnevi sreče« v ogl odd. 9601-13 NISEM PLAČNIK dolgov, katera je naredila moja žena Erna Ko-renjak. Zavrti 6. 9551-11 Posebno važno Kolektiv Fobrike porcelana I sanitarne keramike »Boris Kidrič« - Titov Veles, se je odločil, da bi omogočil potrošnikom v naši državi cenejšo nabavo porcelana, da proglasi SSf 1» 99 MESEC MAKEDONSKEGA PORCELANA" v času od 14. maja do 14. junija 1956. leta V tem mesecu uživafo vsa trgovska pod|et|a na veliko In malo poleg rabata še specialni 16% popust tako. da veletrgovina dobi skupno 20%. maloprodaja pa 18% raba*a. Ta specialni popust se nanaša na ves nedekoriranl porcelan ta gespodinjstv *. Trgovska podjetja na veliko In malo. Izkoristite to redko priliko in preskrbite svojim potrošnikom porcelan za gospodinjstvo po zelo nizkih censli. Visoka kvaliteta in širok asortlman našega porcelana sta priznana. 0 tem sr lahke najbolje prepričate, če obiščete našo tovarno. Ne pozabite, da traja »Mesec makedonskeaa porcelana« samo od 14. maja do 14. junija 1956. leta. Fabrika porcelana I sanitarne keramike »Boris Kidrič« Titov Veles Elnrvr r,EiEiE,c].E r r. c e r ESGjPC n str. 7 SLOVENSKI POBOCEV1LEC 7 — m. maja »m W- ------------------------------------------------------------ ine Kros po Šišenskem hribu. TVD Fartizan Ljubljana (Spodnja S--fea) je priredilo te dni kros po fcišerLskem linbu, ki se ga je udeležilo 22 članov in članic, med katerimi so se Izkazali Mr-vlnova, Zbašnikova in Cemažar. Prireditev kaže po drugi pia^tl tud: živahno dejavnost društva v novi sezoni. V III. nogometnega prvenstva Botranjske skupine je Borovnica premagala Logatec 4:2, Vrhnika Jn Javornik B (Rakek) pa sta se razšla z neodločenim izidom 2:2. Vodi Javornik, s 5 točkami. JESENIŠKI KLUBI V ZAGATI C SteiVilniih športnikih s ko-vi-•ai- :lh Je&emic je bilo že večkrat : minogo lepega i*n vzpodtmd- . toda ti mladi liudj'e ali na- tEdOnege povedano klubi so v zadetem času zabredli v velike težave - Denarnih in materialnih »redštev je čedalje manj. zaradi tesar se zdaj resno ukvarjajo z cnisliljo. da bi n'ekatere klube razpustili. saj le-ti nimajo niti tokato sredstev na voljo, da bi se Udeleževali prvenstvenih tekmo-Vse prcsšnj-e funkcionarjev. naslovljene na razna podu e tj a i*1 |HindI;kaune organitzacije, naletijo narva*dno na gl-uha ušesa. Športnega društva Jesenice poteentakecn ne bo zadeLa nobena krivda. 6e te bosta šport in telesna vzgoja Knažla slei * ko prej v slepi ulio:- Danes Šibenik : Odred Na stadionu Odreda bo danes ^rav zanimiva prvenstvena nogo- metna tekena prve conske ll.ee ■ned ejicjstorico Šibenika in do- mačim OdaMom. Začetek tekme bo ob 1«.J0 z dvema predtekmama ob 13. url. Vstopnice dobite v pred. .prodaji v Kodričevi ulici. NAMIZNI TENIS V KRANJU STO IGRALCEV NA OKRAJNEM TURNIRJU Na III. okrajnem turnirju v Kranju, ki ga je izvedla sekcija TVD Partizan-StražišCe, se je te dni zbralo okrog 100 namiznoteniških igralcev iz vseh gorenjskih klubov. V 12 disciplinah je nastopilo 55 moških, 30 mladincev, 18 pionirjev in 12 žensk, ki so pokazali prav lepe igre. obenem pa so se gledalci prepričali, da je ljubiteljev bele žogice čedalje več. Rezultati finalnih iger: Škofja Loka : Jesenice 5:2 (moški), Triglav : Jesenice 5:2 (ml.) Triglav I. : Triglav II. 5:0 (piori). Triglav I. : Triglav II. 5:0 (ženske); posamezno: Gvolsak : Vrtovšek 2:0, Vrtovšek : Do- lenc 2:1, Bajželj : Todorovič 2:0, Lampretova : Jernejčičeva 2:0; dvojice : Vrtovšek, Kovačič : Vovk, Žnidar 2:0, Marušič, Dolenc : Tomc, Todorovič v. o., JanSkovee, Todorovič — Tomc, Zupan 2:0. Lampretova. Jernejčičeva : Brinovčeva, Mohorjeva 2:0 J - J 1^* » Ameriški boksar Bob Baker je v prvi kvalifikacijskih borbi za naslov svetovnega prvaka vseh kategorij premagal Holmana Ne sestanku sekretariata šahovske zveze Jugoslavije Je bilo odločeno. da bo dvoboj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (17. junija) samo v Beogradu in ne kakor je bilo prvotno rečeno tudi v Zagrebu in Ljubljani. Čestitke poStarJer iz Kranja Včeraj zjutraj so odletele * !**■ Jeke proti Kranju tri jate golobov, noseč s seboj čestitke za 6-1. rojstni dan maršala Tita. Golobe s prisrčnimi Čestitkami so spustiti poštarji iz Kranja. S KAJAKI PO SOCI Brodarska zveza Slovenije pri. reja v počastitev rojstnega dne maršala Tita 27. t. m. republiško prvenstvo v slalomu s kajaki na Soči. Organizator tekmovanja pa je Brodarsko društvo Nova Gorica. Dolžina proge bo 450 m z 20 kvalificiranimi zaprekami. Startali bodo na levem bregu Soče pod kolodvorom v Plaveh Prvaki posameznih kategorij bodo dobili naslov republiškega prvaka, diplomo in pralctična darila. Drugo m tretje plasirani pa diplome. Prijave ‘ tekmovalcev sprejema do 20 t. m. BD Nova Gorica. -jp. POLFINALNA TURNIRJA LRS Vodi Guzel 7. kolo poll':inail-ii:!h s*ahovskiti turnirjev za prvenstvo LRS j'e dalo naslednje rezultaite: LJUBLJANA: Vospernik - Trampuž, irnž. Levanič - Zorman in Guzel - Zgndar prekinjeno, Bajec -Šiška remi in Kržišnik - Zemva 1:0. Vodi Guzel (Ma.riibor) 5 (1). Sledii.io: Trampuž 4 (1), Badec 4. Kržišnioc in Šiška 3 (1). Vospernik 2Vi (3), Ženiva 2'lt (1). inž. Levačič 2 (3) itd. MARIBOR: Cu-derman _ inž. Ci-sair prekanjeno. Krulc - T'U pozneje. Plača po tarifnem pravilnika. Naslov v oglasnem oddelku. S647-A Dotrpel je svoje življenje, polno najveCje dobrote, ljubezni In plemenitosti naš najdražji in najboljši mož, zlati papa in dedek, naš dr. JANKO POLEC redni univerzitetni profesor ▼ pokoju, redni Član Slovenske akademije znanosti in .'.motnosti Do dneva pogreba leži nepozabni pokojnik na Zalah, v Nikolajevi mrliški vežici, odkoder ga bomo dne 14. maja 1956 ob 12. uri prepeljali v Kamnik, kjer ga bomo istega dne ib 15.45 položili k večnemu počitku, k njegovim dragim. Ljubljana, 12. maja 1956. Globcko žalujoči: MARIJA, žena; ANKA, hči; PETER In MARKO, vnuka in ostalo sorodstvo. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o UPRAVNI ODBOR Tovarne klobukov »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA razpisuje naslednja delovna mesta OBRATNEGA INŽENIRJA pogoj: inženir kemije, KOMERCIALISTI za tuzemski trg pogoj: ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola s 5-letno prakso, ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso, SEKRETARJA PODJETJA pogoj: popolna srednja Sola. NASTOP SLUŽBE TAKOJ. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 0 o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o o ■ c o ■ o 0 o o o ■ o ■ o ■ 0 o ■ o ■ o ■ o o >acDa<=>BC=>ac=>ec3ac3B<=>ac=>ac3ac=>ac3ac3 UPRAV* CEST 0L0 LJUBLJANA Vilharjeva cesta 14 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO na kateri bodo naprodaj razna osnovna sredstva tukajšnje uprave in sicer: motorna kolesa, tovorni in osebni avtomobili, avtomobilske prikolice, traktor, motorne trikolice, prikolica za prevoz buldožerjev, razni kompresorji; vrtalni stroji, škripčevja, tricikelj in razni primoži. Javna dražba bo 18. maja* 1956 ob 13. uri v Strojnih obratih Uprave cest OLO Ljubljana, Povšetova ulica 12a. — Pravico sodelovanja imajo gospodarske organizacije, uradi in zavodi, kakor tudi zasebniki. — Zastopniki gospodarskih organizacij, uradov in zavodov morajo imeti za udeležbo na javni dražbi predpisano pooblastilo o zastopstvu za polnoveljavno sklepanje pogodb. — Zasebniki morajo najkasneje dan pred javno dražbo položiti potrebno kavcijo pri blagajni Uprave cest OLO Ljubljana na Vilharjevi cesti št. 14. — Za gospodarske organizacije, urade in zavode plačljivo z dokumentiranim akreditivom ali bariranim čekom s pismenim zajamčenim kritjem banke. Za zasebnike plačljivo takoj po sklenitvi pogodbe v gotovini. — Ogled predmetov, ki bodo na prodaj bo od 16. maja do 18. maja 1956 v Strojnih obratih Uprave cest OLO Ljubljana, Povšetova ulica 12a (tel. 32-459), kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila. UPRAVA CEST OLO LJUBLJANA KONUS a n n oioioaoBOioaoBOioioioaoaoaoi ZAHVALA Vsem. ki so spremili našo blagopokojno JAR0SLAV0 ERZIN roj. CHLUMECKY na njeni radnii poti, ji poklonili na grob prekrasne vence in cvetje in nam izrazili svoje sočustvovanj e, se od s>rca zahvaljujemo. Čustva naše globoke hvaležnosti veljajo še posebno njenim stanovskim tovarišicam in tovarišem, predstavnikom sindikalne organizacije ter vsem dragim prijateljem in znancem, ki so ji tudi ob njeni smrti izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Ljubljana, Vysoka Lhota, Kolin, 13. maja 1956. Žalujoč« družine: Gabrijela Erzina, ing. Miroslav« Chlumeckyja, sen. Antonima Pavlika. : X ♦ Usnjarski kombinat Slovenske Konjice razpiiuje mesio : šefa občega oddelka s pravno ali ekonomsko fakulteto vec mest za racunovods^ s srednjo in fakultetno izobrazbo več mest srednjega kadra z ekonomsko ali popolno srednjo šolo Plače po dogovoru. f ♦ t SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI sporoča žalostno vest, da je umrl p. »0 POLEC redni član Akademije, predsednik Terminološke komisije SAZU in redni proiesor univerze v pokoju Zaslužnega znanstvenika bo ohranila Akademija spominu! Ljubljana, dne 12. maja 1956. trajnem H BHHBHHHI m Rektor Univerze v Ljubljani REKTOR UNIVERZE IN DEKAN PRAVNO - EKONOMSKE FAKULTETE naznanjata žalostno vest, da je dne 12. maja umrl Dr. Janko Polec redni univ. profesor Pravno - ekonomske fakultete v pokoju 0d pokojnika se bomo poslovili 14. maja ob 12. url na Zalah, nato pa bo prepeljan iz Nikolajeve mrliSke veže v Kamnik. Njegov spomin bo ostal vedno med nami! Dekan Pravno-ekonomske fakultete Uprava ln sindikalna podružnica TOS v Ljubljani sporočata ? loatno -»st, da Je umrl njihov član IGNAC GLAVAN strugar Pogreb bo v nedeljo, 13. maja 1956 ob 11. uri v Stični na Dolenjskem. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. TOS - Ljubljani Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš sin, brat, svak IGNAC GLAVAN Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 13. maja 1S56, ob 11. uri iz doma Malo Črnelo št. 11 na pokopališče v Stični. 2alujoče družine: Glavan, Boškin, Pušlar, Podržaj, Marinčič, Kos in Ketiš. Stična, Ljubljana, Trebnje, Št. Vid pri Stični, Radenci. & G m i* m »Vraga sem izpiral!« je bil ogorčen odgovor. »Kaj misliš, da sem se včeraj rodil? Samo prismojen chechaquo lahko teka tod okrog in si polni ponve z blatom. Ne morejo me imeti za tako neumnega. En sam pogled mi je zadostoval. Jutri zjutraj odrinemo vsi v Circle City. Sicer pa tako nisem imel nikoli zaupanja v Gornjo deželo. Izviri Tanane mi bodo odslej popolnoma zadostovali. In zapomni si, kaj ti bom povedal. te bo prišlo do najdbe, bo prišlo do nje samo v doljnjem toku reke. Johnni je zakoličil nekaj milj pod Carmackovimi claimi, toda on ne zna nič pametnejšega.« Johnni se je držal, ko da je v zadregi. »To sem naredil le za šalo,« se je izgovarjal. *To zemljišče na potoku bi dal za funt žvečilnega tobaka.« »Dam ti ga jaz.« je rekel Daylight naglo. »Toda, da ■« ne boš pozneje pritoževal, če bom iz tega potegnil dvajset ali trideset tisoč dolarjev.« Johnni se je zadovoljno zarežal. »Kar daj mi tobak!« je rekel. »Žal mi je, da nisem tudi jaz zakoličil nekaj zemlje tam blizu,« je obžalovaje rekel dolgi Jim. »Saj še ni prepozno,« je odvrnil Daylight. »Toda tja in nazaj je dvajset milj.« »Jaz bom zakoličil zate, ko bom jutri hodil tam okrog,« je ponudil Daylight. »Potem pa lahko napraviš tako kot Johnni. Plačal ti bo Tim Logan. Krčmar je Sourdougha in mi bo posodil denar. Izstavita papirje na svoje ime, prenesita jih na moje, a potem jih dajta Timu v varstvo.« »Tudi jaz bom tako napravil,« je vpadel tretji član stare garde. In tako je Daylight kupil za tri funte žvečilnega tobaka trikrat po pet sto čevljev zemlje na Bonanzi. Razen tega je lahko zakoličil en claim še na svoje ime, ker so bili drugi le preneseni nanj. »Moram ti reči, da zelo radodarno deli« tobak,« se je režal dolgi Jim. »Gotovo imaš kje tovarno.« »Ne-e, pač pa slutnjo,« se je glasil odgovor. »In povem vam, dečki, da je to ceneje od blata, ko lahko za tri funte tobaka poskušam srečo na treh claim ih.« Ko pa je uro pozneje sedel v svojem taborišču, je prišel k njemu Joe Ladue, ki se je pravkar vrnil z Bonanza Creeka. Najprej sploh ni hotel ničesar reči o Carmackovem odkritju, nato je dejal, da se mu zdi vse sumljivo, končno pa je ponudil Daylightu sto dolarjev za njegov delež na tem zemljišču. »Plačaš v zlatu?« je vprašal DaylighL »Seveda. Tukaj je.« S~temi besedami je Ladue izvlekel mošnjo. Daylight jo je zamišljen prijel. Zatem jo je odvezal in si usipal, še vedno zamišljen, nekaj zlatega prahu na dlan. Zlato je bilo videti temnejše od vsakega zlata, kar ga je dotlej videl, razen Carmackovega. Usipal je zlato nazaj v mošnjo, jo zavezal in jo vrnil Ladueju. »Mislim, da bo tebi potrebnejše kot meni.« je pripomnil. »Ne-e; lahko ga dobim še več,« je menil drugi. »Od kod pa je? « Daylight se je delal popolnoma nedolžnega, ko je te vprašal, in Ladue je sprejel to vprašanje s takšno ravnodušnostjo na obrazu kakor Indijanec. Tedaj pa sta se, čeprav le za trenutek, zagledala drug drugemu v oči. In v tem trenutku se je Daylightu zazdelo, da je nekaj nedoločenega šinilo iz Joe Laduejevega telesa in duše. In zazdelo se mu je, da mu je uspelo to ujeti in da je v njegovih očeh zapazil nekaj skritega, nekaj, kar je oni vedel in nameraval.________ »Ti seveda ta potok bolje poznaš od mene,« je nadaljeval Davlight, »in če je moj delež vreden zate, ki ga dobro poznaš, sto dolarjev, je vreden zame, pa če ga poznam ali ne, prav toliko.« _ * »Dam ti‘tri tisto!« mu je ponudil Ladue, izgubljajoč razsodnost. »Zame se zadeva ne spremeni. Neoziraje se na to, da gfe. ne poznam, je vredno to zemljišče zame prav toliko kakor zate.« Nato je Joe Ladue brez sramu popustil. Odvedel je Daylighta daleč proč od šotorov in ljudi in mu zaupai svojo skrivnost. »Zadeva je zanesljiva,« je naposled rekel. »Nisem nare.dil zapornic in tudi korita za izpiranje nisem postavil. Vse, kar je v tej mošnji, sem včeraj izpral s ponvo. Pravim ti, da je pod travnatimi koreninami. A kaj je spodaj na kamniti podlagi na potočnem dnu, se ne da niti zamisliitii Ogromno ga je, pravim ti, ogromno. Obdrži to zase in zakoliči si, kolikor moreš. Ležišča leže posamič, ne bil bi pa presenečen, če bi nekateri claimi vrgli celo petdeset tisoč. Edina nesreča je, da je raztreseno.« Pretekel je mesec, a Bonanza Creek je ostal miren. Le nekaj mož si je zakoličilo zemljo; toda mnogi od teh so se po zakoličenju vrnili nazaj v Forty Mile in Circle City. Malo jih je bilo, ki so imeli dovolj zaupanja. Ti so bili zaposleni s postavljanjem koč iz brun za prihajajočo zimo. Carmack in njegovi indijanski sorodniki so bili zaposleni z gradnjo zapornice in dovodnega korita. Delo je počasi napredovalo, ker so si morali gradivo sami podirati v gozdu«