Wien St 32? V Gorici, 15. septembra 1876. Tedaj VI. „So6a" izhaja vsak detvrtek in ?elja f poSto prejemana ali v Gorki sa dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilittm prav tako pri „fo- elanicah" se plafiuje za navadno iristop- no yrsto: 8 krrc« se tiska l krat 7 „ „ ,. „ 2 „ 6 n n n » 2 „ Zavele Srke po prostoru. Poaamezhe Stevilke Be dobivajt y» 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici Wizo „treh kron", — t Trstu ˇ tobakarnici „Yia dclla •*-serma 60". NaroCnina in dopiBi naj se blftgo-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi so no vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-moinim se narofiniuazniia, akose oftla* se pri urodniatvu. (ilasilo slovcnskega poliiiciicga drnStva gor&kega za branibo uarodnili pravic. Pozor gori&ki Slovene!! Danes so imela zborovati politiena drustva Soda, G o r i c a in S1 o g a, a zarad slaboga vremena nij pri§lo skoro nic" ljudstva v Gorico in vdelezllo se nij zborovauja pri nobenem o-menjenih druStev zadostno Stcvilo udov. Slabo vreme opravicuje nekoliko nedosle ude; vendur pa je dnevni red drultva „Slogea fake velike va^nosti, posebno zarad bliznjih volitcv vdeLelnizbor, da bi marljivc narodnjake ne smelo straSiti nobeno vrcmc. Predsednistva vseh treh droStev naprosila so nas, da z ozirom na denaSnjo neudelezitev naznauimo p. n. ob-ftinstru, da so vsi trije obfini zbori prelozoni za 14 dni. Zborovaujc vseh treh druStev bode torej sopet zadnji cetrtck, 28. t. ni. v goriski Lital-nici in sicer v istem rcdu, kakor je liilo uze zadnjift naznanjeno. Mi nujno priporofiamo vsvw udom omenjenih pol. druitev, da prav gotovo pridejo in da se ne vstraSijo vsake male ovhv, kajti skrbeti za obeno dobro je doltfnost vsa-cega in kedor skrbi za obeno dobro, skrbi tmli za-se. Volitve so pred dnrmi in mi gonski Slovene! moramo ob fiasu skrbeti, da se bodo te volitve izvrSile tako, kakor tirjajo nasi intcrcsi in naia narodna Cast. Pokazati moranu; tudi, da je sprava na Gori&em v resnici priuesla nam veliko korist in okrepila nase narodno stalisee. Toliko zadanes rodoljubom na Goriskem v resen prevdarek. ___________ Avstrijska notranja poiitika. Avstrija ne bode se okrepila, dokler ne bode tako vredjena, kakor je pristojno njeni zgodovini in njenim notranjim razmeram. — To sodbo je „Soca" uze Cestokrat izrekla in vse kar smo dosedaj doziveli v Avstriji kale, da je to innenje popolnoma opravi-ceno. Mi smo dozdaj doziveli marsikako spremembo naSe ustave, a nobena nij bila laka, da bi se zanio- USTEK. Ot>cni zbor druStva sv. Cecilije. (V Gradctt dne 29. 30. in 31. avgusta.j Drultvo sv. Cecilije, leta 1868 od sedanjega glav-uega predsednika dr. Fr. Witt-a vstanovljeno, ima na-men oclstraniti iz eerkve vse necerkveno petje in kar je s tera v zvezi, vpeljati pa pravo, po duhu in 2elji katoliSke eerkve vravnano petje. Kako velikanska pa tezavna da je ta naloga* sprevidi lahko vsak, kdor se le kolifikaj pe6a s eerkvenim petjem. 2upoik dr, Witt se je tega vclikanskega dela lotil z njemu lastno sta-novitnostjo, premagat je prve velike tezave in posre-Cilo se mu je, da njegova ideja zmaguje na NcmSkem, v §vici in v Avstriji. Pred letom 1863 je bilo le v Kolinu, Eegensburgu iu §e v nekterih drugih mestih vpeljano pravo eerkveno petje in odstranjeno vse, kar spada bolj v gledalt§Le uego v cerkev. Letos, ko je bil §esti obfini zbor druStva sv. Cecilije v Gradcu, ie skoraj ni mogoCe na§teti vseh krajev, kjer to druS-tvo s svojimi posameznirai oddelki cvete. Tudi v Avstriji se je zaMo nabolje obracati, in Stajerska deie-la je bila lepo zastopana pri sestem zborovanji,4 iz treh krajev Stajerske je priSlo lepo Stevilo vrlo izur-jenih pevcev, pa tudi Slovene^ so bili letos prvikrat glo wH o njoj, da ima v scbi garancijo stalnosti in uspelia: tomvefi so vse li^ Kpivineinbe dosedaj poka-zale so kot ekspi»rimenti tirajofti Avstrijo iz slabega na slaltsc. Da so nasi nemski in inadjiirski drzavni- j Iu niofno zavo/ili, vidi se posebno zdnj, ko je treba ponoviti jiogodbo % Ogcrsko.— Ogernka samostalnost stala }(>. mr.ogo denara, Kajti ogerski patrijotje bofejo in so skoz 10 let tako moeno uzivali, da so uapravili dolga cez glavo in da so zdaj, ko jim je oslal maft-jevec, sami sprevideli, da na tak naoin ne pojde voe, — Xameslo pa, da bi gledali, kako hi doma vprlj'ili dobro, popolnoma vredjeno gospodarstvo, hofejo po-praviti svoje slabe finance! na stiuske. nnSe ilrzavne, polovice in sieer •/. novo pogodho. »- Ogri nainreC tirjajo svojo narodno banko in hoeejo odslej se manj plaeevati za sknpne stroske tor se olnlati /. eolno nie-jo, ki bi avstrijsko obitnijo, katera n/e zdaj hira, s]»ravila v se veeo slisko. ••— Vprasanje je zdaj, ee more in sine dizavni zbor nn^u drzaviie poloviee do-voliti sprenienib(», katere bi prav gotovo se bolj osla-bele uaso, n/e tako popolnoma zavozene linanee. ¦— To vprasanje polni zdaj predala nstavovernib easnikov in je postalo tudi pivdinot nstavovernib ])»lit. zboro-vanj in je posebno zdaj neizinerne \aznosti, ko ima sopet zaeeti zborovaujc; na^ega drjiaviiega zbora. Izjave nstavoviMvev so veeinoin:; popolnoma na-sprotmi ogt'rskim tirjatvam, iz leh ;¦» razvidno, da hoo.ejo ustavovorci pokazati zobe svojim madjarskim zaveznikom; iz nstavovernib nst smo cold euli besode povda»jajoeo popolno hn'-itiw od Ogorske; ustavoverei hocojo rajsi oisto personalno zvozo, ne^o pa po«j;odbo v zinisln zadnjih oger.skib pogojev. — Te izjave pied zaeotkom zborovanja drzavnega zbora so toliko bolj pomenljive. ker bode ogrska nagodba njega prvi in najvaznejii predmot in torej ntegne postati prvi nzrok velikega razpora mej vlado m nstavoveruo stranko.— /bog tega prevliiduje zadnji eas v vladnih krogih nc-ka soparica, kar nam razodevajo posebno vladni in pclvladni listi. — Ti listi so namree zafieli strasiti ustavovcrce z t'ehi ii^Hohemvaitoin; oni namreC argmnentinijo ta-ko-le: Ce so mtavovoici nevdajo ogerskim tirjatvam, potev pade sedanje ministerstvo, Colli vstopijo in corpore v drzavni zbor, Poljaki se porazumejo z dr-zavnopravno — narodno opoziciju iu potem imamo sopot drugo dobo Hohonwartovo. llohonwartovo mi-ni>tiM'stvo pa bi raspustilo sedanji diiavni zbor in po novih volitvah dobilo bi veCino zapreustroj sedanje usta- zastopani in so pokazali, da imajo sree in voljo po-prijeti se in v djanji izpeljati refonno cerkvenga pet-ja na Slovenskem. Vsaka st.var ima pa svoje prijatelje in nasprotnike, tako tudi refoima cerkvencga petja, oziroma druStvo sv. Cecilije. Nekateri celo podtikajo temu druStvu slabe namene, pa stvar, ktero je blago-slovil sv. CCe papez" Pij IX., ktera stoji pod varstvom enega kardinalov rimske eerkve, stvar, za katero go-v$ katoliSki mo^je duhovskega in svetnega stanu, in ji zrtvujejo eas, denar, du§ne in Mesne mocl, ne more biti slaba, le manj zamore imeti slabe namene, am-pak je dobra, in ker je dobra, hoiemo se je tudi Slovene! poprijeti in joj do zmage pripomocl Ves program 6.ob6nega zbora druStva sv. Cecilije je p$ obsegal tc-le poglavitne toCke: Petje v cer-kvi pri slnzbi bozji, javna slavnostna zborovanja in vecerne zabave. Petje v cerkvi se je vr&lo v sledecem redu: Prvi veeer litanije M. B. z blagoslovom, drngi dan dve maii, ena ob 7., druga ob 9. uri, popoldne slovesne vee'ernice, zveSer petje pri obiskovanji Naj-svetej§ega. Tretji dan ob 7. uri zjutraj 6rna mala, ob 9. uri slovesna pontifikalna maSa, ktero je- slu^il knezo§kof Zwerger, popoludne kri2evi pot in zvefier zopet petje pred izpostavljenim Najsvetej&m. Pred izpostavljenim NajsvetejSim se jc pele drugi veCer 12, tretji veto pa 10 najlepsih sihio ginljivih manjiih kompoztcij starejSih in novejSih skhulatel-jev. Kakolno je bilo sploh petje, je teSko popisati. Xako dovr^enega pe^ja nisem ie slisal Co tudi je bi- ve, s iemer bi bila vstavoverna stranka pokopana za vekomaj. Mi ne verujcmo, da bo uze zdaj vse take pnslo in smo preprieani, da je vlada Hohenwarta izoliosila le kot stroiilo m iastno stranko. Vendai? pa moramo kon^tatirati, da je vlada in I njo ustave-vorna stranka v najveCi stiski; ona vidi pred seboj alternativo: ali dovoliti, da se volileem naloiijo Se veca bremena in s tern izgubiti popnlarnost pri i'udstvu: ali pa zavreft ogerske tirjatve in v nevaraosfc postavill svoje ministerstvo in % njim svojo lastno stranko. — Katero pot bodo izvolili ustavoverci ? — To je denes vpraianje najvefie va^nosti. — Mo-goCe je in skoro gotovo po dosedanjib skuinjah, da bodo ustavoverci, ki zdaj kri«6 na vso mo§, v odlo* eiliKMu ii. inientu sopet rep potegnili mej ttoge, — All c« tudi to stoi^., reiili bodo svojo stranko le za malo easa; kajti z novinii bremeni vstvarjajo ustavoverci tudi novo zadrege in pospeiujejo katastrofe, ki mora prill, prodno si sami misHjo, kajti kedor no6e svojo vladarstvo vzdri^evati s takimi aitvami, podoben je tigovcu, ki dela z denarom oderuhov, — V ofiiglod pa vMin tern faktom bi bil pa6 skrajni cas, da tudi opozicija, ki pozna slabe pozicljo sovra^iika, napravl svoj nacrt in se organiz ije, da bode mogla v svojom oasu kot drzavni faktor prevzeti kimilo aioCno pOf skedovane ladije. Danes se govori ob ustopu Ceskih deklaii. >tov v dr^. zbor; to se nam zdi vsaj za zdaj uo.verjotno in ta veifc je mend* sopet le straiilo za nepokorne ustavoverce. Cehi nijso tako malo praktifini, da bi kar meni nic, tebi nic stopili v lesenjaco pred Skot-skimi vratami; a tudi ta cventualiteta je mogofia, pa le na podlagi trdnih kompromisov in pogodbe mej vsomi oddelki opozicije in skupnega naierta. Mi mo-nimo namreC, da bi Cehi morda pri§li v drzavni zbor, ko bi se Poljaki iu drugi Slovani in drzavno pravna ncmska stranka, s kratka vsa opozicija sedanjega drzavnega zbora I njimi porazumela, da bode zmerom skupno postopala proti ministerstvu, dokler ga xx/.i\ in da v ta namen ne bode vstraSila se nobenega sredstva, tudi skupnega izstopa ne. Lc na podlagi tacega prograum bi pa opozicija dosegla svoj namea; drugaCe bo morala iakati prevratov in katastrof za drzavo |uenavarnih. Prav zdaj pa je cas, da opozicija mi.sli na to, kako bi uporabila situvacijo, to je zadrego ustavovercev, saj se je menda drzavnozbor-ska opozicija s Poljaki vred prepricala, da je dosedaj slabo postopala in da le v dobri in strogi organizaciji je uspeh in zmaga. V Galiciji so resnieno tudi spre- lo pevcev 55' z dirigentom, organistom in ravnateyew 58, je vladala vendar taka tihota, kakor bi bil kor prazen, vseh pevcev o6i so bile obrnene v dirigenta Haberl-a, ki je z neko posebno mirno, lahko spree-nostjo vse tako vodil, kakor bi bil imei samo enega pevca pred seboj. Petje je segalo do srea, ker pevel so peli s sofiutjem, s sreem, lahko recem da so peva-je — pobozno molili. Preprieal sem se, da tako pet* je veliko pripomore ad majorem Dai gloriam, pa t«* di verne k pobo^nosti spodbuja. Zavoljo tega je prav imel eden izmed govornikov, C. g. Batfclog iz Vorarl* berga, ki je rekel, da morajv pevci imeti vero pri UturgiCnem petji. Kako lahko se je pogreSala vsa god' ba, trobentanje in bobnaoje posebno pri dveh velikih maiah, ktero je prvi dan sio2!l zlatomaSnik prelat Bachinger in drugi dan knezo§kof Zwerger* Edot' Se misli, da velike slovesne ma»e ni mogo6e velicast* no napraviti brez muzike, naj bi bil Sel poslufiat v Gradec, kjer so mesto godbe peli — kor all! in pre-prical bi se bil, kaj je bolj slovesno, kaj bo^j eerkveno, kaj bolj dostojno. Preob§irno bi bilo o vsaki toe* ki. ki se je pela, tudi le kaj malega povedati, naj za-dostuje, ako recem,da je bila stolna cerkev vselej pol-na vernega odlianega ob6instva in da je, kakor na koru, tudi po cerkvi vladala pobozna tihota od zacetka do konca. 3a obrazih iz eerkve priSlih ljudi se je brala velika zadovoljuost in tudi naj hujSi nasprotniki Ce* cilijaucevrniso mogli najti uajmanj|e refii, ktera bi jim bila siuftlft z* podlago grajanja. Cetudi je stolue cer« videli volilci, da irjih poslanci nijso dozdaj z moledo-vanjem nicesa. dosegli, pad pa zgabili; zatorej se prav zdaj pred volitvami v dez. zbor oglasajo politiena druStva in volilni shodi v Oaliciji proti sedanji poli-tiki poljskih poslancev. SliSi se tudi, da se Cehi po-gajajo cem z Ogri, da bi napravili I njimi kompro-mis; to ay sicer popoluoma verjetno, a mogoce je. Vse pa laze, da je notranji poloiaj zdaj pred zaCet-kom yazne parlamentaricne sesije §e precej zmeden in da se mej opozicijo resnicno iSce neko priblizanje. Mi Slovenci bi bili tega jako veseli, kajti drugace bo-mo trpeli zmerom veco Skodo in cuditi se nij, ce nas narod uze hrepeni po prakticnih rezultatih v politiki. Avstrija ^e prav zdaj v iakih stiskah glede uotranje !d zunanje politike, da mora krona sama zeleti pre-vrat in pomirjenje Slovanov. Krona ne more pusti-ti, da bi obveljalo sedauje geslo ustavovercev: „rajsi samo personalno zvezo z Ogersko, nego nagodno z Ogri v zmislu novih tirjatev**, kajti personalna zveza bila bi zacetek konca nase preljube Avstrije. Tudi ogerske tirjatve so skodljtve Avstriji, vendar se zme-rom manj, kakor bi bila personalna unya, Na vsak nacio pa se nam zdaj kaze slabost dnulizma v ym'j svoji uogoti ia ta nenaraven polozaj korigirati bo morala prej alt sloj krona sama v porazumu se se-danjo opozicijo. Predno pa more krona kaj tacega storiti, mora imeti pred seboj zanesljivcga mocncga faktorja ia prav zato mora opozicija prej ko prej skr-beti, da postaue edina in krepka. In ee denes to svetujemo in na srce govorimo vsem opozirijonalnini frakcijam, storimo, to ker smo prepricani, da sedanja sisteina ay dated od pada, katerega pospesujejo notranje zmeSnjave, Se bolj pa sedanji polozaj na Bal-kanu. fias resnega delovanja je movda bli/e, nego bi kedo misli. bojiscc. Boj, katerega smo uze v zadnjem listu omenili in vsled katerega so se morali Serbi iz levega brcga Morave poleg Aleksinca umakniti, trajal je od B. nre zjutraj do 9. ure zvecer, toraj cclih trinajst ur. SrediScna serbska vojska in nje desno krilo nstavljali 80 se hrabro celi dan prodiranju in odbili junasko vsak tur&ki napor, in tudi levo krilo branilo je svoje pozicije neustrasljivo a proti veceru nij inu bilo vec mogoce nstavyati se trikrat motnojsunu sovrazniku ter mu je moralo prcpustiti pozicije na levem bregu Morave do Pereilovice. Vsled tega prisiljeno je bilo tudi sredi§Le in desno krilo umakniti se. Turkofilski listi raztrosili so bili, da je vsled te tnrske zmage tudi Aleksinac padel, a na tern nij ne besedice bilo resnice, kajti Aleksinac in celi desni breg Morave je Se vedno v rokah hrabrih Serbov. Pricakoval je ves syet, da.bodo Turci po tern boju skusali vzeti Aleksinac, mesto tega krenili so jo proti severu pustivsi pri Aleksincu opazujoe del vojske. Cemajev, spoz-navSi nakane turske, umaknil se je se svojo vojsko na Deligrad in Djunis pustivsi v Aleksincu mocno po-sadko pod Horvatovic-em; s tern prekrizalje ves vojni plan Kerim pase, kajti Turci ustavili so se in se do danes niso poceli nadaljevati svoje ofenzive. Serbi iz-gnbili so v tem boju okolo 1500 mo2 ranjenih •"-mertvih, mej tem koStejejo Turci ranjencev '-nad 6000 moz, kar je lahko umljivr- "* morali bojevati se na prostem *-* ,u l|J? . ten so iz varnib zaveti^ * ker so Tllrcl kega vira doSlo ^ *>»W Proti Serbom, ka- .4 na Turke streljali. Iz turS-*»^" o porocilo, da je 10.000 Serbov za- grabilo Turke pri Zajcarju, a breznspesno, ter dostav-lja, da je bila izguba serbska ogromna, mej tem ko so Turci samih 35 ranjenih imeli. To je pad tafca laz, kakorsne nahajamo le v rLaznjivem Eljukeu1'. Premembe ver&ile se bodo, vkakor se pise, v povelj-stvu na Ibarju in Drini; Ilija Colak Antifi prevzame po-veljstvo cez podrinsko, vojni minister Sikolit* pak Cez ibarsko vojsko, nieji, tem ko pride Ranko Alimpic k generalnemu stabu Cernajeva. Na Cernogorskem bil se je presli teden boj; Turci bili so kakor po navadi zopet aabiti. Denis pa§a poslal je bil iz "bdgorice 15.000 moz cez 7.eto v pipersko naliijo (okraj). Dva sarna batalijona Cer-nogorcev branita sla cele t "r i u r e doinaco zeroljo, a ko so prfcli Se tri batalijoni, poprijeli so t'emogorci ofenzivo, z liandzarom v roei planili so na tur^ke kervoloke poklavSi jib 2000 in zapodiv^i ostanek Cez Moraro in Zeto. v kterih je ljutib du^maninov utonilo se 1000. Muktar pasa stoji mirno se svojimi krdeli v Zaslapu, kjer se je tizt» prve ilni t. m. nahajal. Kljubu tenui, da mu je pn>nal Fnad pa$a 10 batali-jonov in za tem zopet Mustafa pasa se 10 batalijonov pon»<»ei, vendar se ne upa ne pedi uaprej proti Gra-liovemu. Isstasi v/eli so na I)ug.*m Turkoni Zlo.stup in ujeli v njem !H) Turkov; ;.daj pak so jo krenili na (Ymogorsko proti (?rahoveinut vsled tega utegnejo Ceniogorei kmalo Muktar paio zagrabiti in ga zopet v Trebinje zapoditi. — j Zadnje vesti donaSajo nam, da sc Tureivpo- I nedeljek 11. t. m. skuAali na mnogih fcrajih prodreti cez Moravo mej Aleksiucem in Deligradom, a bili so poysod z vebkinit i/gnb.mii nazoj verzeni. Ttirki po-prijeli so toraj zopet ofenmo; pricakovati smeino radi tega yopi't ljutih bojev. lier/ojav iz t u r s k e g a v i r a porofa, da je Muktar pasa pobil 2500 Cernogorcev in ustasev, ka-teri so ga poleg Zaslapa bili zagrabili, vzen^i jim tri Sauce. Temu dostavimo pak iz privatnega vira dosio vest, da so ustasl dosli v Cernogoro brez vsakc ovire ter da so Muktarju pot, ki pelje nazaj v Trebinje, zaperli. Dopisi. Iz RavniCe, dne O. septeinbralS7«.(lzv.dop.) Dvc soseski, Kavnica in Loka, ze davno v tozbah in prepirib zarad obt-inskega pasnika, ste se danes po-godili in vse poravnali ter ineil seboj vecni mirotem pasniku sklenile, da no bodo mogli ne oni in tudi njih nasledniki se med seboj pravdati in toziti. Od-slej bodo vsaki svoje varovali, tega sklepa in pogod- . be so vsi na^i obfiinarji Eavniski zadovoljni, ker upa- ' ti je, da tudi cela obc. Loka je tega popolnoma" dovoljna, da so cnkrat nehali prepiri in ved-' '-1-§ki obeli strank. Ti sosedni obfiinarji so -»i stroll pravdati leta 1828 in niso ncliai' se ze zace-njega dne; koliko jih je stalo v *• ,. celo do danas-tisoce gold, so potrosli. *~ ^ ^elern tem casuV Na dofie potrosili, (-» , •. ll1- ' j0 veliko vec bi bili v bo-se pa mo-' .. ne o* ge bili poravnali. Zahvaliti is'; " ...ajo nasi o'bcinarji sodnijski komisiji, ki je .t clan na preisk.'avo prisla zarad paSnikov: ta komi-sija pomogla je do sprave, ker sc je veliko potrudila. da je pomirila obe stranki, in tudi gosp. dr. pi. Biz-zaru naj se. Lofanji toplo zahvaiijo. da jc tudi on toliko za nje se potrudil in jim pomagal; ti gospodje dobro sprevidijo in vedo, da bi obcina Loka globoko zabredla, ker bi ji po prepovedi (verdetu) velika glo- kve kapelnik malo dni pred zaCetkom produkcij lzdal brosuro zoper Witt-a, ce tudi je nTagespostau molca-la in ni prinesla nikakfga sporocila, zunaj enega pla-canega inserata, so vendar pevci s svojim prekrasuim petjem vsem nasprotmkom zapovedali, da ker ne mo-rejo grajati, naj — raolcijo! Prvo slavnostno zborovanje druStva sv. Cecilije ie bilo v sredo :30. avg. okoli 11. ure. v dvoraui delelne hi§e. Nazoci so bili: Knezo§kof Zwerger, dvorni svetovalec Kallina, podpredsednik Koenen in kakih 300 deleznikov. G. Koenen je omenil v svojem govoru, da predsedniku druiltva dr. Witt-u ni bilo mogoce k zboru priti, kar on in gotovo T8i obzalujejo. Dalje je govoril onamcnu drustva by. Cecilije in je rekel, da- je poglavitni namen zbo-rovanja tega drustva ta, da udje drustva slisijo dobro cerkveno petje dobro peti, da peyo-dodje spoznajo, kako ie treba pevce vaditi in izuriti, da se slednjic tudi taki za cerkveno petje navdusijo, ki niso pevci in muzikalicni, Ob2alujem pa-je rekel, •ako je kteri izmed pevovodjey zamudil to priliko, veliko nauciti se, ker ne bo se mu lahko posrecilo vse-ga tega si pridobiti. kar zdaj zamudi. Sklenil je svoj govor z besedami: V nacelih bodimo vsi edini, v dvo-mib naj vlada prostost, v vsem pa ljubezen, in cerkveno petje bo napredovalo. Za njim poprime besedo skof Zwerger in go-voriv kako potrebno da je predrugaciti cerkveno glas-be iz z zgodovinskimi citati utrjuje, kako je cerkev vselej zelela petje visoko povzdigniti. Tudi ta govor-nik je povdarjal, da morajo pevci biti cisti, pobozni, da si morajo v spomin ppklicati besede; Solve polluti ba narastla. Prepovert je bila namrec za vsakokrat, ko LoCanje mejo prestopijo 50 gld. in vseh prepove-danih prestopov je bilo 34, toraj znasala bi sama ka-zen 1700 gld. in §e posebni stroSki bi tudi kmalo toliko znaSali; po tem takem bi ta mala obcina Loka v dolge priSla, ki Steje samo 24 hi§nih Stev., ko ne bi bilo pnSlo do poravnave. Ta dan»je bil veliki dan sprave in poravnave 48 letne tozbe in vedno pravde-ta koristiia sprava je bila sklenjena pod milim nebom v nazocnosti cele komisije in obojih ob«5inskih zaston-nikov. Tako je dobro! Naj ge druge onclne to posne-majo, ako so v pravdah med seboj, ker pravde vedno terdo zazluzeni denar iz zepa pulijo in obCine v dolge spravljajo. *) , . ,? ?er* 3- "cpt ('«ˇ. dop.), Ako si bil dragi citatelj, 24. avgusta v Gorici, ter si stopil ob 10. un v cerkev sv. Ignacija k sv. niaSi, gotovo te je pozornost obrnilu na kor, kjer je cez 100 pevcer -~vrlih slavcev — navduscno in pobozno prepevalo Oberhoferjcvo krasno maSo. Zares se je pokazal „Sla-vec" tudi v cerkveneiii petji mojstra. Ilvala mu doni od vseh strani, ne > iz prijateljskih ampak tudi \z nepnjateljskih ugt. Zeleti bi bilo, ker si je BSla\ec* postavil tudi y cerkvenem petji temeljni kamen, da bi cerkveno petje So vedno pndpiral, zlasti na dezeli pri raznili sve^anostih, ce nij mogofie skupno, vsaj v posameznih oddelkih; s tem bi si naklonil „Slavec" dost! pnjateljev med prostim Jjudstvom. Tudi je 2elc-ti, da bi c. duhovscina podpirala ta blagi namen, da se koukor je mogoCe zboljga cerkveno petje, ktero je pn nas v nekterih krajih zanenarjeno. Ali kakoi-vsaka naprava, tako tudi „Slavec" potrebuje razun. druge tudi materijalne pomoci, zatoraj vi rodoljubi in pnjatelji lepega petja podpirajte v tem kolikor je mogoce „Slavca'1, da bo pel Bogu v cast in domovini v slavo! ¦ _______ Ivonovft. IZ Vol6, 30. avg. (Izv. dop.) Dovoli' e „ lIred. nik majhen prostorcek tem versticam, da Vasi citate-ji izvedo tudi kjj iz; nasega kraja, tod-a nivno poseb- Jo wiKlT- Zab,0,'2ltl nW™.r**. x dobro lotino sc polval.ti ne niorein a ljvaliti i». moram nafio 6ol. sko mladez, nas up boljse bodocn' )Sti kat(ll.ft se <» ,ia-nes pri javni konecletui pr*ktf,„jf ^ doU dmt ii« (IJ -! P S°' sc utr«ci pod svojim vodite-& ^"' g. A. lV.geljnoni v farno cerkev, ghiliivo - u,aSi "l l)0.1I1,aSi v zabvalni pcsnii tako Le1J in lepo prepeyali. da je marsiktcremu navzo-' .wti solza v oceh zaigi'ala. Po niaSi gredo zopet lepo uvrsteni v solo. N'ajprvi bili so izprasani otroci nizjega oddelka, ktcre, je poddufieval na§ dull. pom. g. Kumar. Otroci so prav livalevredno odgovarjali tako, da jc bila navzocnn videti zadovoljrost in radost na obrazih. Cez vse pricakovauje dobro pa so se ob-nesli ucenci visjcga oddelka, kterega je poduCeval g. ccitelj Feigelj. Ti uijso le vsako vprasanje hitro re-§ili, marivec racunskc naloge z neko posebno lahko-to in hitrostijo naredili, da je poslusalec moral cudi-ti se, kajti racuniti z desetinkami, spremeniti bokale v litre, vatle v metre i.t.d. nij Se za odrasle nie lah- "7 Tudi nit bi to svctovali naSirn pravilarjem, katerih jp ?.alib.)/c prevefi na Slovcnskom. Stari pregovor pravi: ..Ddljsa jfc revna poravnava. nego mastna pravda". Pravde tudi (li>moraliztijojo Ijudi in jih odtpgujejo pravemu poklicu. Se nikoli nij bil sreCen hud pravdar. Urcd. labii reatum — odlozi pregrelio omadezevanib u«tnic in poterc.'Se le zamorejo vredno peti na Cast bozjo. Ako bi bili pevci in skladatelji vselej to pred ocmi imeli, bi cerkveno petje nikdar ne bilo tako globoko padlo. Za skofom je govoiil pevovodja Schmidt iz Mtinster-a o koralnem petji, potem je predsednik Koe nen povabil pricujoce, naj g. Janezu Siegerbergu, predsedniku drustva sv. Cecilije v Ameriki za njegove ve-like zasluge svoje priznanje izrazijo s tem, da vstanejo. Na zadnje je knezoskof pricujoce blagoslovil in sklenil zborovanje s katoliskim pozdravoni. Drugi dan v cetrtek je prvi govoril prefekt Able iz Dm pravilniso obliko: „lz Mavhinjega." Zato pa se bodem zelo varoval pteati: Iz lleutfjegii, t'rnirju-ga. Volcjcga itd.. eeravno bi bilo dosledno. Zakaj ne? Ker se tie slisi. Basta za danes. Nekteri gospod-je se grozno jeze, te se tako ne piSe, kakor bi oni radi. Odkod so dobili ta naussckliessliches Privile-gium V%w AH ima nas jezik iLe tako stalne oblike, i kje je tisti codex, iz kterega bi morali svoje znanje „in wsterbender Devotion" zajemati V Naj uc mi ne ze-meti! Ce jih ima g. dop., doziveli smo tudi mi sive lase in slavieis!___________ V St. Jurju na Stajerskem 9. avgusta (I/.v. dop.) Ker je YaS cenje-.i list uze nekatere ver-stice 0 pokojnem pesniku V. Oroznu prinesel, si do-voljujem tudi jaz Vas prositi, da v „Sociu daste njego-vej pesmici, ki Se do scdaj nij nikjer ponatisnjena, mal prostor. Pokojni pesnik jo je postal tukajsnjc-mu skladateljn g. dr. Ipavicu. Pise mu 20. avg. 1871 mej diligent: sKanjcn od bozjega vdarca, 2elim vender kao kapitan Xezorovski poppvati «Vojaski Oeenas-prav majestozuo i itavduseno, ako ee dojti v domo-viuo nasko Hi mozlim Turak ill kakovi drugi, nek zna-de dusman. da Solnograda, Briksena, Celovca, Maribora, Brna, Leit-merica, Linca, St. Polten-a. Admonta in Itein-a po-slali voSfilne Iiste, ravno tako sta poslala tudi pusme-no voS^ilo cesarski namestnik baron Kubeck in dez. glavar Kaiserfeld. Od goriskega ..Slavec^-a je dosel poseben telegram. Po prebrauih teh vosfiilnih listih se vzdignejo priiujod in stoje s ploskanjetn svoje pri-znanje in veselje izrazijo. Ob koncu druzega zborovanja je govoril Koenen ge svoj sklepni govor in naposled knezoskof, ki je primerjal govore Jjudi, kadar se kak misijon napove, z govorico, ki je Sla po mestu o petji cecilijanskega drustva. Z blagoslovom in katoliSkim pozdravom je sklenil knezoskof zborovanje. Vecerne veselice v Puntigamski bierhalle so bile vse tri veLere prav dobro obiskane. Vdelezilo se je teh zabav do 800 oseb. Tu so se sesli svetni du-hovniki iz vseh krajev Avstrije, prav veliko jih je bilo iz NemCije, pa vsi so bili posebno prijazni, redov-nikov je bilo mnogo, njih obleka raznotera in vendar Vsi svetni kot redovniki molijo: et unam sanctam ca-tholicam Ecclesiam. Tudi tu so pokazali, da so „u-nius spiritus/* Ali bi pa ne bilo prav tudi zunanje malo vec e d i n os ti pokazati? Prvi vecer je tudi pisatelj teh vrstic Cast imel zbrani mno^ici javno sporofiiti pozdrav pevskega dru-gtva „Slavec" v Gorici in omeniti, da je glavni pred-Bednik dr. Witt iuienovan za castnega uda dru§tva. Plosk in pohvala sta se razlegala po prostorih dvora-ne, ko sem to imenovanje omenil. Izmed drugih go-vornikov naj §e enkrat omenim K a im-a, ki je s svo-jo zgovomostjo prav veliko pripomogel, da so se pri-CujoCi vrlo dobro zabavali, Drugi veCer so mladi wSlovenska ni propala Dok mi zwimo; JakSi, jakSi bode stala, Kad jo zbudimo, —u VojaSki OtenaS. 1. Oce na§ i Gospodine! Ki 'z nebesne gor viSine Pravo vlada? dolje sve; Ki na zcinljo blagor lije§ I za rate gibe vije§, Kojeg Ime sveto je! 2. Daj kraljestvo Tvojc sbve Dojti nam; ak' boj kervavi Siloma zatuce nas; Jaki Boze! Ti nas vodi Tvoja volja naj se zgodi, «ler smo Tvoji svaki fas. 3. Daj nam kruha, ne obilo, Samo za vojasko silo, Za voja§ke lake dni! Oh odpusti greSne turn Nam i dusmana krivine Ki ie piti na§o kri! Vcrni dragoj domovini Stati Cemo Slave sini Kad' poboja poCi dan! Ali dusmana psovati Lukavmor i plen iskati Cuvaj naS vite2ki stanl Cuvaj OCc! nasoBnago, Kloni nam slavito zmngo, Otmi nas od svakok' zlal Tebi Veeni! so priznava Vokovita east i slava Amen, amen slava sva! — NeiJorovski m, p. Ovi „VojaSki o^enaS" mi je g. dr. Ipavie izroCil 7. doticuim pismom, da bi ga jaz kakcmu domatemn listu izroftl. Mislim, da je ravno zdaj, ko nasi bra-tje na jugu pndivajo drago krv naj pripravneji «as, da bi se popeval „Vojaski OeenaS." Politi6ni pregled. V Gorici, M. sept. 1876. Cislajtanski dcrj^avni zbor ne sklitje sc koiu'om t. m., kakor smo v zadujem listu javi-li, ainpak v sredi mosoea oktobra. — V Gradci utncrl je 12. t. m. od nemske strani nmogo Ci-slani poet in preinda tudi politikar Anton Auersperg (Anastasius Grttn). Kot kranjske-mu velikemu posostniku mu „Slov. Narod" nij posebno hvale pel, in oni kmetje kranjski, kate-ri so ga poznali, ne bodo prebritko po njem la-lovali. UiSc imamo zopet zabiljeftti druge, nekaj modiheirane pogoje mini, katcrcje Turfiija baje vendar uze obznanila velesiiam. Glas6 se: 0-stranjcnjc kneza Milana, placunje jedncga milijo-na turskih lir (10 mil. gld.) za turske vojnc stroske, postavljenje turskih posadek v Belgrad, Semcndrijo in Sabac na Donavi, in v Deligrad. Nij nam treba omeujati, da so te tirjatvc tako prenaneto, ter da nc privoli nobena velevlast, tudi Anglija ne, v njih izvcrSitcv. Morula bode pevci iz Rt>gensburga nastopili na oder in zapeli dve pesmici veselega zapopadka. Prva je bila: Deus be-nedicat cerevisiae; ko so v drugo nastopili, so irneli vsak svoj cvctlicen Sopek, ktere bo prejeli od dveh— slovenskih Cecilijaucev. Tudi to vesolo petje je srce povzdigovalo. Te tri vecere je bila lepa prilika so-znaniti se z mojstri cerkvene glasbe in z njiini po-govoriti se o marsikteri zadevi tudi glede petja pri altarji. Na vsako vpra^anje so dali prav radi odgo-vor, jedro vsem pa jc bilo „dr2ite se rimskega (ne italijanskega) obreda.u V tveh dvorannih prostorih so bili dele2niki nazofii iz sledeCih deiel in v nasled-njem Stevilu: Fraucoska 1, Saksoaska 2, Irska 3, Wfirtemberg 3, Moravska 4, Solnogra§ka 5, P r i m or-je s Trstom 5, Ceska 11, Ogrska (Sedmogradska in HrvaSka) 13, Pruska 10; KoroSka 22. Kranjska 22, Tirolska in Vorarlberska 22, Avstrijauska sp. in zg. 33, Bavarska 52, Stajerska 584 in 136 oseb iz drugih krajev Avstrije, skup tedaj 799. Toliko jih je namrefi vstopuice po 1 gld. vzelo, vendar pa ime-nik ni popolen. Za sklep naj zapiSem 2eljo, ktero so Slovenci, ki so se vdelezili zborovanja dru§tva sv. Cecilije, izrazili zadnji dan pred odhodom iz Gradca. Zelja namrec, naj se tudi za sloveuske dczele vstanovi „Cecilijau, drustvo za povzdigo cerkvene ga petja s sedegem v Ljublja ni, kot v sredisei; ima pa naj svoje podru2nice po vseh veftih in manjsih mestih in fa-rah, kjerse slovensko govori. To naj bo sad 6. obeuega zbora druStvu sv. Cecilije v Gradcu leta 1876. Cecilrjauec, toraj Tur^ija nmogo, nmogo popnstiti <«i svojih tirjatev, ako se lioce mir dognati bej njo in Serbijo. V tern nas poterjujejo glasovi iz Ser-bije, da se hote raji Wti do zadnje Jcapljice kervi, kakor privoliti v odstavljenje svojega kneza in v posedanje serbskega teritorija po Tar-kih. Tako govore* Serbi, ker dobro vedd, da stoj4 Rusi za njimi. MogoCen preobrat pokazal se je v mnenji Anglezev naprama politiki svojega ministerstva. Gladstone govoril je 12.000 odlidnim zbranim mozem, da za Tur^ijo nij ve6 prostorav Euto-pi in izrekel je nasvet, naj se Anglija porazumi z Rasijo in zajedno z njo reSi orjentaino vpra-sanje. V tern smislu izrazil se je tudi znani angle§ki diplomat Strastford de Redcliffe. Tudi angle§ki delavci delezejujo se uze tega giba-nja in lord Derby sprejel je uze dve deputaclji delavcev, tirjajofie, naj se nikakor ne zagovarja in podpira ve6 Turdija, a v odgovoru Derby-ja veje gc vedno duh stare angleSke termaste kra-mar-ike politike. — Rusija je pak nekako €ud-no reservirana; molfii a pripravlja se, kakor smemo soditi iz mnogih porofiil, na vojno. Razne vesti. Stragna to5a pokoniala je v petek okolo Bi* henbtrga, Dornberga, Sela, CerniC in aploh po vipav-ski dolini, potem na Krasu okoli Proseka, Nabre^ine in drugod in tudi v Brdih v mnogih krajih skoi-o ves vinski pridelek. — Kmetje na GoriSkem nosebuo v Vipavski dolini ne bode lotos valed su&o in hudlh ne-vitrt skoro prav nic pridelall. —• Zalostna je njibova prihodnjost, posebno glede na visoke davke, katero nase davkarije z vso encrzijo tirjajo. — V torn obzl-ru je treba saj toliko pomoai, da na&i kme^Je dob6 nekoliko odloga, kajti platati letos ne morejo. —• Naj bi frircj gosposke so prepricala o slabem stanju in kmetu za letos prizanesle, kolikor le mogoce. 0. k. udlteljifiko izobrazovaUAfie v Gorici, V tukajSnjc c. k. uditcljsko izobrazovaliSLe so bodo zrejanke vpisovale 25, 20 in 27. septeinbra, Due 26. septembra bo sprejemalna skuSnja. Due 28, 29 in 80 septembra bo vpisovanje: a) Zrejancev slovcnske pripravljalnice za uCitelj-ko izobrazovalisec: b) Ucencev trorazredne deiSke vadnice (normal* kc); c) UCenk peterorazredne nem§ke -dekliSke Sole. .Solsko leto zacnc 1. oktobra. — Iz Ajdovs&ine se nam pi§e dne 12. t. m. U-stanovil se je tukaj zdravnik, g. dr. Kenda. Uze dol* go casa je bila Ajdov^ina brez zdravnika, torej je opravi^eno, da jel bi) mladi gosp. dr; Kenda prav entusiasticuo sprejet, posebno ker on sluje kot prav dobcr zdravnik iz izvrsten narodnjak, ki bode koristil v vsakein obziru. Spolnila se nam je ze^ja, da v svo-ji domovini in njoj posveti svpje rnoti, kajti prav tezko pogreSamo vsakcga svojih talentov. — V Solkanu bode v nedeljo 17. t. m. d. gospod Vuga Miha darovalprvo sv. novo ma§o. Solkanci mu nameravajo napraviti dostojno slovesnost kot vrlemu narodnjaku in druStveniku ditalnice. — Ajdovska prodruzinca kmetijskega drustva volila je v centralni odbor g. Robica, ^upana iz Rihenberga in g. Trpina, zupaaa iz Kriza, oba vrla narodnjaka. Obema pa na srce pologarao, da se prav gotovo vdelt-^ujeta odborovih sej, da ne bode kedaj zarad izostajanja enega ali druzega odbornika trpeli gmotni interesi naSega naroda. DruStvo ^Slavec" v Logu in AjdovSfiini. Kakor je bilo nazoanjeno, nastopiloje nase obfie slovensko dru§tvo „Slaveca na praznik devise Marije, due 8. t. m. v Logu in je pelo pod vodstvom vrlega Kri-barja sopet jako lepo Oberhofferjevo ma§o. — Pelo je blizo 50 pevcev iz Gorice, Ajdov&croe, Richenber-ga, Dornberga in Komna vzboruin le 16 v solokvar* tetu; ker pa jecerkev v Logu prav dobro akusti&io zi-dana, se je petje v cerkvi prav lepo razlegalo po kras-nij prenapolnjeni vezi bozji. — Posebno velik efekt so napravile toCke: ftKyrie,u „Agnusu in pa kvartet n.lesu dulcis memoriae." Petje jeSlo jako precizno in obSinstvo, posebno muzikaliCno, je bilo polno hvale.— Re6i se sme, da v Logu morda §e nvj bilo euakega petja, kar je sam pridigar izrekel, ko se je javno v cerkvi po pridigi zahvalil nagetnu pevskemu druStvu. Ljudje pa so bili tudi radovedni na produkcijo Se mladega druStva in so privreli v Log k maSi v nena-vadnem Stevilw, tako da se pplovica nij mogla v pro-storno cerkev. — Zapazili smb-posebno dosti Ccrica-nov in sploh Pdmorskih Slovaiicev. •— Slavec si ^e torej se svojim prvim nastopoin na Kraajskein pridowi lironatijo tu^i mej Kranjskixni Slpyenci in pri»WpUe je uze zdaj k temu druStvu veS Slovencev iz Kranj-skega. — Popoludne se je Slavec produciral v prosto-rib draStva 8Edinost" v AjdovScini in sicer na korist logaSkim pogorelcem, in akopram je bilo vrenie popol noma nevgodno, je vendor doslo za loga§ke pogorelce nad 30 gld. cistega dohodka, katero svoto je odbor Edinosti odposlal v Logatec. — Koncert sam ne sebi bil je jako zaniraiv, pevci so nekatere toLke tako pre-cizno peli, kakor se se zdaj nijso sliSale po iiaSih do-maeih zabavah. — Tako je prav. Slavec mora sluziti v izgled v tem obziru. — V dveh inesecih je drustvo Slavec dvakrat castno nastopilo, za kar smo kvalezni naSIin vrlim pevcem, posebao pa pevcvovodju g. Hri-barjtt. — . Ker pa druStvo kaze, da je kos svoji nalogi, naj ga rodoljubje podpirajo in naj pridno pristopajo bodi-si kot ustanuvniki, bodisi kot pevci in podpirateiji, da bo mogoce Se uspesnejse delati. Dragi obdni zbor pevskega druStva rSla« ˇOC" dne 24. avgusta, Po koncanej masi v cerkvi sv. Ignacija zbralo se je prav mnogo (»3) udov „Slav-ca" v citalmcnej dvorani. Pmlseduik prof. II a i n e r poxdravlja navzoce v priuunnem naguvt.ru, onu'uja diu-Itvenega deiovanja v pretekleni letu in vabi po>ebno duhovscino in ucitelje, naj delujo tudi se dalje za razSirjenje drustva. Tajnik V i d i c bere poroeilo iz kterega je posneti, da je iraeio druStvo v preteklem letu ustanovuikov 69, podporuikov G3, pevajoeih udov pa 146, tedaj skup 27fc udov. Uiurli so v preteklem letu. dr. Lavric, Ivan Sties, Mart. Panjau in Ant. GoljevScek, Odbor je imel v preteklem letu 8 rednih scj, skoraj ravno toliko razgovurov o vazuejsih predlogih, dve veliki produkciji, prvo 30. decembra 1875 7 gledisci na koris*. ubogiiu ucenkani na ueitelj-ski pripravljavuiei in veliko maso due 2-1. avgusta. Poleg tega je „Slavec" se- druge krati pel pri raznih priloznostih in tudi v Dorubergu napravil je besedo. Iz porocila denarnicarja g. Dolenc-aje razviduo, da je imelo drustvo v preteklem letu dohodkov 1046 gl. 48 si., stroskov pa 1017 gl. 1)5 si. Yse imetje Slavcevo je vredno 741 gl, 58 s. Za prihodnje drustveno leto se je sklenilo na-praviti veselice s petjem; V Yipavi, Nabrezini, Ko-menu, Tomiuu, in na predlog g. Dolenca prihodnji obcni zbor zopet 24. avgusta 1877 z maso in kon-certom v Gorici. G. Casagrande je predlagal, da bi Slavec izdal zbirko slovenskih pesem, na kar Dolenec dostavlja, naj se se cnkrat poprasa glasbeno matico v Ljubljatii, ce liofic ona sama, ali pa v druzbi so Slavcem izdati tako zbirko in se le, ce Slavec se en-ktat dobi negativen odgovor, kakor lansko leto, naj sam izda tako zbirko. Predlog z Dolencevim dodat-kom sprejet je bil enoglasno. Na predlog g. Yidica jc bil za castnega uda iraenovan za povzdigo cerkvene muzike mnogo zasluz-ni gospod dr. Fr. Witt, na predlog g. Dolenca pa bi-skup Strossmajer in skladatelj Jenko. Sprejet je bil tudi predlog, naj bo tudi „SIaveclt pri 6. skup-§6ini druStva sv. Cecilije zastopan in naj to nalogo sprejme g. Vidic. Za cenzorje so bili nasvetovani in sprejeti gg. Furlani, Povse in Skubm. Y nov odbor so bili Izvoljeni gg.: Hafner, Leban, Vidic, dr. Ga-brijevCiC, Hribar, Erjavec^Santei, Dolenc, Jeglic, Ho-nig, Kocijancifi, Marinid, Cernic, Victf, Kiizman, Po-niz, GregorCie, Casagrande, dr. Pitamic, Eiirir.ci6, Harmel, Hocevar, Tance, Hajdrih, 3Iercina, Ditrih. Nekdo daruje vbogim in onemoglim (starim) na avstrijska tla pribegliin Hercegovinteni in Bosnja-kom sledeia oblacila: Ena letna crna suknica nosena iz Ripsa 3 gl., ene hlace ravno take 1 gl., en prslik ravno 70 kr., ena pomladanska suknjica snkuena siva noSena 2 gl. 50 kr., ene take hlace 1 gl. 50 kr., en tak prslik 50 kr., en par suknenih dokolenic sta-rih sivih 50 krM En par tezkih zimskih hlac belo si-vih nosenih 3 gl., Eno bovsko majo volneno skor novo 3 gl., c\ g. KolavSic iz Dornberga sopet 3 gld. Imenoviinja. — Dosedanji goriski drzavni pravdnik, g. Jozef Poljak, postal je po lastni zelji sve-tovalec okrozne sodnije v Gorici; dosedanji sodnik v Cervinjanu, g. Delia Torre, pa je postal svetovalec okrozne sodnije v Trstu in dosedauji koinisarpri go-riSkein glavarstvu, grof Manzano, imenovan je tajni-kom primorskega namestnistva. Dosedanji uotar v Korminu, Jozef Koller, dobil je mesto notarja v Ajdovsciui. Porotna sodnija spoznala je 2. t. m. Jakopa Podgornika iz Vrtovine krivega uboja in ropa ter ga obsodila na 10 let tezke jeCe z enim postora na me-sec; 5. t. m. sta bila Franc in Marijana Renko spo-znana kriva goljufije in prvi obsojen na 1 l/2 leto druga pa na eno leto jece; 8. t. m. obsojen Frank Lukmaa iz Ro6 na hi leta tezke jeCe zarad uboja; 8. t. m. pa je bil J. Gregoric iz Prvacine spozuan nekriv sleparije. S tem je dognana ta sesija. t NaSa cesarica je te dni bila na Grskem in je tize sopet vrnila se v Miramar; te dui je prisel o-biskat jo cesarevid naslednik, nadvojvoda Rudolf, in je bil tn dm v Trstu; zdaj je uze sopet odpotoval in "esanca odpotuje konec tedna. Rojanska ditalnica imela je v nedeljo svoj obcni zbor ter izvolila nov odbor. Predsednik je sopet oce te citalnice, g. Matija Zvanut. Zbor je tudi sklenil, da bo ditalnica napravila eno besedo za loga-ske pogorelce, eno pa za Lavriftev spominek. To je leno ; kedaj bodo tudi druge citalnice posnemale pridno sestrico rojansko ? Pa besede v$euCHi§enih di-jakov? Kaj so zmiznile? Za Lavricev spominek darovali so: G. And. Figelj iz St. Mavra 2 gld., g. Zvab in g. Lab iz Du-tovelj 1 gld. 50 k\, skupaj f. 3.50. Kr&ko pevsko drn§tvo napravi veselico v prid pogorelcem v Logatcu v prostorih gosp. Franc Gre-goriOa v nedeljo 17. septembra 1876.— Ystop prost; pro.stovoljni mili darovi se pa bodo tudi na durih hvalezno sprejemali. Oznanilo. Med Dr. Kersovani preselil se je v rastel v Fitz-ovo hiso, st. 461 in bode, kakor dozdaj, zdravil na svojem donm vsaki dan. Zavarovanje!! Podpisani Ba«.nanja slavnemu obfiin-st?Hj da je prevzel zastop banke „$lavijeu iz Prage, za Ceraice in okolico. Pripo-ro6a se torej vsem, ki Mi se zavarovati — naj si bode v katerejkoli stroki — pri slovanski popolnoma zanesljivi- banki. 0 dotidnih pogojili i druzih natan6-nostih radovoljno pojasnuje VaL Kanclfr nadufiitelj v Cernifiah. Podpisani si steje v dolzuost o priliki svoje preselitve v Gorico, zabvaliti se presrCno vsem svojim klientom na Krasit, kateri so mu skoz 23 let njegovega bivanja mej njimi skazali svoje zaupanje in jih prositi, da nmf kakor doslej, tudi v bodofie oliranijo enako nagnjenost in zaupanje, naznanjajc jim ob enem, da bode tudi v bodofie z najvefio pripravljenostjo rstregeljim po svoji najboljSi moci. Anton Merkel, zdravnik v Gorici, hisica Perinello zraven vodnjaka za mesnkami. Oznanilo. Blizo e. k. dekliske Sole v Gorici, v ulici sv. Janeza h. st. 9 v prvem nadstropji, vzamejo se dekleta, ki solo obiskujejo v stanovanje in hrano prav eeno in z najboljsimi pogoji. Obrniti se je na &&te&ye M&mm izpitano ueitcljko v Gorici. m mmmmwmmmmw <*Jjv V tiskarni druzbe sv. Mohora v 3/ Cclovcu so ravnokar na svitlo prisle; ^ SlomsekoYe Pesmi. C^b ^J31*81 lire(lil in il^ ^in' ^en" fyj dovsek. Slom§ekovih zbranih spisov OflU perva knjiga. Srednje 80 str. I.—XVI. rj|4 <3* in 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljub- dii^ s't$' 'Jan' terdovezan iztis po 1 gld.,bro- Qjl^ ^jjj siran 90 kr. JK ^ \ij Dobivajo se po isti ceni tudi: f^ m* v Cclji pri Drekslerju; f$$ Ciljjp v Cclovcu pri Lieglu, Leonu in v ti- (Htid ^g skarni druzbe sv. Mohora; 2K ™ v Gorici pri Dase-u; -0h v Gradcu pri Moserju; CSU v Mariboru pri Leyrerju; ^JKv v Ptuju pri Blanke-U in izdajatelju; jjgg v Trstu pri Dase-U in Simpfu J g^ v Zagrebn pri SuppanU-^^ Kdor pa poslje izdajatelju v Ptuj CJ^ (Pettau) po nakaznici 1 gld., oziroma (3B> <$b 90 kr., dobi knjigo takoj franko na ®3 ^domporfano. « L$j Opozurujemo se posebej 6c. gg. *jp Cj0v katehete in «6itelje na to, da zdaj ob fgfo <3* koncu solskega leta ni lahko dobiti ^5 ^3^ lepsega darila za solsko mlade^, ka- %^ ^ kor so te Slomsekove pesmi. S^ CM* tg& wmmm%%%%wmmu taA fib) !!Od leta 1J6II! Svetinja za napredeki Svetinja za zasluge --------------------- __ -----------.....--------__,L c. kr. dvonii zTonar izdeljavec s*orojev iis raznoterega orodja pri gasenju ogiia v IJubljani, priporoSa p. n. cerkvetmm preclstojmikmn in oMimMm zmtopom I *\nr>raii.a, zvoi*Ha z vso potrebscino, kakor jarmi. ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teze, zamore en moz zvo-niti; dalje priporoga vse Trste brizgalnic, orodja za gasenje, Todnjake, cerkvene svefinike iz me-denine, Tentile, §ravbe itd. itd. ObSinam in gasiinim drustvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plafievanje v obrokih. Diploma piipoznanja | Diploma piipoznanja !!14 svetiitj!! tetoik, izdavatelj in urednik; VIKTOR UOUKiNKC. — Tiskar: MAI1.IKG y Gorici.