96C duhovno la vida espiritual < ' | K fotografijam iz slovenskega šolskega tečaja Frana Levstika v Floridi (Buenos Aires, Argentina): Slovenski starši pošiljajte otroke k pouku materinega jezika in verouka v slovenščini. Ne zapiratej poti do duhovnih in kulturnih vrednot naroda iz katerega ste izšli. Gotovo so težave in tudi slovenski tečajo ne morejo nuditi toliko, kot hi bilo potrebno. Vendar poleg domačega okolja in pouka prav gotovo izredno dragocena opora pri ohranitvi narodne zavesti in pogoj za oplajanje i* zakladnic slovenskih kulturnis vrednot. (Foto Marijan) LETO XXVII. St. 9-10 SEPT.-OKT. IVOU n_ ■duhovno ■ —j življenje lo vida esplrltual VAM PRINAŠA: Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar) Urejujejo Rant Jože dr. Rozman Branko dr. Starc Alojzij Šušteršič Marijan Pridi tvoje kaljestvo! 514 Edinstven dogodek 515 Rožni venec 5IS Besede o materi 520 Marija in daritev svete maše 521 Sveti oče govori 527 Kadar objame dušo plamen ljubezni 529 Kako spraviti v sklad z vestjo 1 vprašanje? 5S3 Nepoznana bitja: redovnice 534 Bodi koristen! 535 Za dobro voljo 537 Sedem prošenj materam in očetom 5SS Po svetu , " 542 Velike nevarnosti in močna sredstva 544 Žena ga razume 548 Nune odgovarjajo 548 Predsednik USA — katoličan? 552 Razgovor karmeličank 557 Na grobu škofa Rožmana 558 Ob 300-letnici smrti sv. Ludovika Marijak 561 Kaj sem doživel na Irskemf 562 Iz Slovenije 566 Mons. dr. Jože Jagodic 568 Med nami v Argentini 578 Ali veste? 569 Upam, da vas ne bo več spoznal 572 Vesti iz Koroške 572 Okrogla hiša 573 PRIDI TVOJE KRALJESTVO Gospod, Kralj sveta in vodnik duš, vrni se k nam in resi nas! Že dolgo je, kar so Te oni, moderni ljudje, vrgli s prestola in nanj povzdignili vse drugačne bogove. Rekli so Ti: „Nočemo, da vlada ta nad nami!“ Zahotelo se jim je, da se sami igrajo kralje. Svojo šibko človeško pamet so proglasili za naj višjo gospodarico in človeka postavili za boga. Ni jim treba ne Boga ne gospodarja, so si mislili. „Sami hočemo urediti svet.“ Da bo lepše, veselejše, svobodnejše. Tako so Ti iztrgali vajeti iz rok. Pustil si jih, neumneže, upornike. Nisi se upiral. Nisi se maščeval. Nisi poslal nanje strele in groma. Spoštoval si njih svobodo, čeprav so bili upor-ni in nehvaležni. Tako so Te zapustili. Ali zagospodarili so jim drugačni gospodarji. P®' glej, Kristus, kako so nesrečni! Ne zdi se jim več vredno živeti-Zato vsak dan obupujejo, se zastrupljajo, ubijajo. Okoli njih grme topovi in spreminjajo njihovo ošabno kulturo v ruševine. Kri teče v potokih. Toliko obetani zemeljski raj je postal jam8 razbojnikov. Mir je pobegnil z zemlje, odkar s» pregnali Tebe. Mir in svoboda in sreča. Trinogi nas stiskajo. Odpusti izgubljenim sinovom! Gospod, vrni se k nam! Reši nas in pridi k nam Tvoje kraljestvo miru, svobode, sreče in ljubezni. Kip Kristusa z razpetimi rokami nad mestom Rio de Janeiro, Brazilija, simbol nje gove ljubezni do vsega človeštva Vsak duhovnik ve, da je čisto brez uspeha, kadar rohni s prižnice. Kadar Pa govori o Bogu, njegovi ljubezni, usmiljenju... privlači. Zato bodo skušali 7 milijonov duš Velikega Buenos Airesa pritegniti v dneh Velikega misijona z geslom: Bog — naš Oče. KAJ JE MISIJON? Veliko slišimo in beremo v Argentini o Velikem misijonu. A le še predlo. Ni napak, če tudi Dž kaj spre-Rovori o tem. Veliki Buenos Aires se pripravlja na veliki misijon. Ali je potreben ? Kakšne so priprave ? sijon zajel vse kraje do 30 km zračne črte od uradnega Km 0. Že prej so take misijone poskušal; v Španiji, nato v Franciji, Kanadi in Italiji. Milanski je bil doslej največji in je skušal zajeti poldrug milijon ljudi. V Argentini so hkrati misijonarili po vsej provinci Cordoba v tednih pred EDINSTVEN DOGODEK Za kaj gre? Vsi poznamo ljudske misijone, ki so i'h zadnjih trideset let opravljali po v8eh župnijah na vsake toliko časa. Po-tem so jih kar nekako potisnili oh stran. J“®8* so sc. spremenili, so govorili: polnost danes ni več nekaj množičnega, uiarveč nekaj osčbnega in zasebnega; treba je zato od duše do duše. Kar je res, a ne zadošča. Danes ži-'■mo v dobi, ko vse poudarja in preti-faVa družbo in družbeno življenje. Spoznavajo, da ima družba velik vpliv na Zlvljenje poedinca in zato tudi na nje-Kov0 vernost in versko življenje. Ako naJ torej poedinec, ki nj izredno samo-bojnega značaja, ohranja in poglablja Sv°jo vero, potem je treba množičnega vPliva na okolje, ki ho potem dalje vpli-Va*° na poedince. To naj dosežejo v J*eki meri tudi ljudski misijoni, a naj °do veliki, to se pravi, ne župnijski ali ^tnnda samo škofijski, marveč morajo Zajeti celotno zemljepisno družbenogospodarsko enoto. Taka enota zase je Veliki Buenos lres. Zato bo Veliki buenosaireški mi- lanskoletnim državnim evharističnim kongresom. POTREBA Ni treba dosti govoriti o tem, kolikšna je potreba po obnovi in poglobitvi verskega življenja v Buenos Airesu. Leta 1947 se je skoro 90% Argentincev izjavilo za katoličane. Danes jih je seveda že manj. Krstijo še svoje otroke, a le zaradi običaja; store to pozno (ob letu) in botri niso nobeno jamstvo za krščansko vzgojo, ker so popolnoma neuki. Birmajo sicer precej in zgodaj, manj pa jih prejme prvo obhajilo, ki je edini verski pouk za veliko večino otrok. Težko kdaj traja dlje kakor 3 mesece. Manj kakor 70% se jih poroči cerkveno. Še manj kakor 5% jih umre po prejemu zakramentov. K nedeljski maši hodi največ 10% krščenih, a od tega je le 10% moških, 35% šoloobveznih otrok, ostalo so pa ženske. Poklicev je premalo, zmerom manj. En duhovnik sicer pride na nekaj čez 4000 oseb, a v dušnem pastirstvu v resnici je drugače: do 20.000 oseb povpreč- no na župnijo in 15.000 oseb na dušnega pastirja. Katoliške organizacije so šibke: 1 član K A na 300 oseb. Katoliška vera je, sicer skoro državna, a se kaže le v nekaterih okostenelih običajih. Sicer vera nima pravega vpliva na življenje: ne na politiko ne na gospodarstvo ne na delavske množice ne na široko ljudske plasti po tisku, kinu in gledališčih, zabaviščih. Po številnih 'klubih so skoro izključna zabava moderni „vroči“ plesi, vir plitvosti, grobokopi nravnosti in vere. Več kakor polovica fantov sploh ne veruje v možnost čistega življenja. Kar je praktičnih katoličanov, so večinoma premalo prežeti z apostolskim duhom. Vendar je lepo število globoko vernih, gorečih duš, ki bi bile v ponos vsakemu narodu. Ti zbujajo apostolski nemir med ostalimi. Uspehi so vedno večji: raste število cerkva, župnij 'n zlasti katoliških šol, od ljudskih do univerz; pojavlja se nov tip katoličana, ki je veren zaradi osebnega prepričanja in zato vero zanaša na vsa področja življenja. Toda ta pot od poedinca do P°" edinca je dolga in težka, za večino nemogoča, dokler se ne spremeni okolje- PRIPRAVE že nekaj mesecev deluje posebna komisija pod vodstvom pom. škofa msgr. J. Menendeza. Ostale tri škofij® obmestnih predelov imajo svoje odbore, ki pa so v stalnem stiku z osrednji01 odborom. Ta izdaja posebno glasilo, v katerem poročajo o delu in daje nasvete. Vendar v glavnem izvedba misijona leži na ramah posameznih župnikov in od njih bo odvisno, v koliko bo misijon uspel. Nad 600 redovnic in mnogo tuk-svetnih misijonark še sedaj izvaja popis vsega prebivalstva pod verski01 vidikom. Ker ni moči, se bo delo z8" vleklo še dolgo po misijonu. Vendar vsaj v glavnem ti podatki pokažejo n* potrebe v okolju. Prav ti svetni misijonarji tudi ob>' ščejo vsak mesec zaupane jih hiše, kj®r izroče razne tiskovine. Tako skušajo pr*' praviti pot in zbuditi zanimanje za misijon. Nato bo prišla še javna, intenzivna propaganda, tembolj, čimbolj se bod® bližali dnevi misijona. Župniki so že izbrali primerne kraje za zasilna misijonska središča (V° 4 do 8 v vsaki župniji). Verniki molij® posebno molitev za uspeh misijona in nekateri celo sestavljajo duhovne šopk®-Na žalost se prav v teh kaže, kašno ie večkrat naše krščanstvo: do konca maj8 je bilo darovanih pol milijona m8^ ■tih oljenih 2 milijona zdramarij in opravljenih 6 milijonov zdihljajev, ob-n,en> pa storjenih le 160 dobrih del! In 'endar brez teh danes ni računat j na noben uspeh v okolju; pravzaprav ne danes ne nikoli: „Tako naj sveti vaša pred ljudmi, da bodo videli vaša do-*,ra dela in slavili vašega Očeta, ki je v «ebesih“ (Mt 5, 16). Osrednji odbor se trudi, da bi zagotovil prihod čimveč misijonarjev. Računajo za zdaj za gotovo za čez 2000 duhovnikov iz Španije in Južne Ame-r*ke. Vožnjo jim bodo plačali s prodajo misijonskih križcev, ki stanejo 20 pesov eden in imajo ob Križu podobo lujan-8*e „Devičice“ (Virgencita de Lujän), zaščitnice Velikega misijona. POTEK Veliki misijon se je pravzaprav že Pričel s hišnimi obiski in pa tim. Mariinim misijonom. Tega različno opravilo po raznih župnijah; navadno zve-c®r_ prenašajo majhne kapelice z Mariinim kipcem od hiše do hiše, kjer kra-,eyni duhovnik spregovori nekaj besed, malo molijo in pojejo. 24. septembra se začne misijon za mladino in bo trajal do angelske nede-lc> 2. oktobra. Velika večina letošnjih Prvoobhajancev bo tedaj prejela prvo !*hajilo. atem sledi misijon za odrasle, od 2. do '• oktobra. Tega bodo po potrebi povišali za cn teden. Za vsem tem se začne pomisijonsko i °* Misijonarji imajo namreč za svojo . avUo nalogo oznanjati božjo besedo P Pripraviti srca za sprejem Kristusa. a,o šele pride krščevanje odraslih, pokanje le civilno poročenih, priprava Pavih spreobrnjencev itd. Zaključen bo misijan z latinskoameriškim Marijan-K,m kongresom ob koncu novembra, ko ? bo Argentina slovesno posvetila Masnemu brezmadežnemu Srcu. IN MI? Strahotno nekatoliško bi bilo, ko bi misijon šel mimo nas kot nekaj, kar se nas ne tiče. če bo misijon imel kak uspety bo vsa slovenska skupnost v Argentini in vsak posameznik v njej, kot še bolj tisti izven nje, imel naravnost in neposredno korist: pritisk nevere v okolju na lastno vero bo manjši, laže bo živeti svojo vero v okolju. Sicer smo pa tudi Slovenci potrebni misijona! 10% naših rojakov novo-naseljencev, večinoma fantov, se je popolnoma odtujilo. 20% Slovencev, ki so zapustili dom zaradi svojega verskega prepričanja, se je odtujilo verskemu življenju in se omejilo na prejem nekaterih najbolj važnih zakramentov. 5% slovenskih družinskih zvez ni sestavljenih po božji postavi. Mladina sicer hodi pretežno v katoliške zavode (51%, a le 30% dečkov), skoro vsi obiskujejo slovenske tečaje, pa potem? To ni zapisano zato, da bi koga žalili, marveč, da pokažemo vpliv okolja, kateremu zapada tudi naš človek, star ali mlad, najsibo še tako prepričan katoličan — če svoje vere vedno znova ne poživlja in krepi ob Kristusu. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo prav vsi delali za uspeh Velikega misijona: z molitvijo, prejemom zakramentov, žrtvami, dobrimi deli. Kdar le more, naj se stavi na razpolago še za druga opravila. Pa ne pozabimo: Bog je nač Oče, Kristus naš brat. Zato je prvenstvene važnosti le to, kar nas po Kristus druži z Očetom. Začeti moramo s tem, da se bolj tesno združimo s Kristusom, živečim na zemlji, s Cerkvijo: bolj živa in globlja vera; več življenja iz zakramentov; večja povezanost s cerkvenim vodstvom. J. R. Kdor ni doživel in ne doživlja, bo težko razumel pričujočo črtico <&> Marija izroča sv. rožni venec O prelepa preprostost vere, veliko si nam podelila s tem starim družinskim molkom, ki visi na porjavelem žeblju na steni omare. Nanj so navezani najlepši spomini mojega življenja. Črne kroglice so nanizane na močni pletem vrvici. Tudi križ na vozlišču je lesen, le obroček, ki je nanj pritrjen, je iz kosti. O, ta križ! Ves je že obrabljen od prijemov in poljubov; komaj še razločim Kristusovo telo na njem. Pri križu se začenja in konča naša molitev. To je svetinja brez zlate skrinjice, skrita le v žlahtno patino stoletnih molitev. Mož ali žena, ki ga je prvi posvetil s svojo molitvijo, že zdavnaj počiva v Bogu, toda rožni venec nas še druži z njim. Kakor plezalci smo, ki so v gorski steni navezani na rešilno vrv, ROŽNI VENEC in to vrv drži sama Mati božja v rokah. Vemo, da ne bomo padli, dokler se je bomo oklepali. Dragocenejša je od materinega poročnega prstana in uhanov, dragocenejša od sladkodišečega rdečega albuma v omari... Ne, brez molka bi ne bilo našega doma, kakor bi ne bilo družine brez očeta in matere. To je prav tisti rožni venec, ki si ga otroci iz roda v rod obešajo okoli vratu in poljubljajo križec. Ko sem bil še tako majhen, da sem komaj segel na mizo, sem se z njim igral. Prerezal sem vrvco, raztresel kroglice po tleh ter jih kotalil po izbi. Potem sva jih s staro teto iskala pod mizo, pod omaro, pod posteljo, vsepovsod — in vsako sem moral poljubiti... To je tisti rožni venec, ki nam je polzel med prsti ob posteljah umirajočih ter spremljal njih duše pred božjo sodbo... O, ve lepe, obrabljene jagode! Oče-naševe so velike kikor orehi, zdrava- Darije kakor češnje. Kadar zdrkne dru-Ka na drugo, je slišati kot bi z velike višine kanila kapljica vode na skalo. Tako okorno so izrezljane iz lesa, niti Povsem okrogle niso; podobne so molitvam izmučenih ljudi. Nihče razen Boga ne ve, koliko zdravamarij je že tdrselo po teh jagodah v nebeški rib-nik. Čez sto let so že stare, dve sto let Worda, in vsakokrat, ko udari pri molitvi druga ob drugo, potrka na rajske duri: „Tik — poslušaj, dobri Bog, usmili se nas... Saj si se za nas učlo-VeSl, za nas trpel, nam v pričevanje °d mrtvih vstal..." Vsaka jagoda je zaznamenovana v uebeških urbarjih kot zrno, vrženo v z°rano njivo, k; obrodi stoteren sad. Spomin božičnih večerov: Duh kadila in kaplje blagoslovljene vode, svetloba svečk pred jaslicami in u&Pev božične pesmi. Tako lepo je mo-1'ti: „ki si Ga Devica rodila!" Med vse-*Ui rožnovenskimj skrivnostmi mi je ta Ua-jljubša! Ob njej vedno zagledam De-'dco Marijo, ki kleči ob jaslih, kjer leži sveto Dete, in angele, ki pojo glorijo ^*ad pastirskimi poljanami. Vselej mi je žal, kadar je je konec. — Sveti ve-čer je nekaj tako lepega — in brez r°žnega venca vendar ni svetega veče-ra! Očetov glas je tedaj pritajen, lahno Se tresoč, in vsak sveti večer ,ima oče eolze v očeh, da se lesketajo lučke v ujih. Morda bom jaz nekoč prav tako j°kal, že mi bo Bog podaril to milost! *vadar si hočem zamisliti očeta najlep-šeSa, ga vidim, kako kleče in s solzami v °žeh moli rožni venec pred jaslicami. In večer; v postu: Sonce zaide že navsezgodaj. Med z Se meša še sneg, kajti pomlad pri-ttaja počasi. Čas Kristusovega trpljenja! Tedaj se blešči na sleherni jagodi kožnega venca kapljica Gospodove krvi, 1 i° je na Oljski gori potil, ki jo je pod udarci bičev prelil, ki mu jo je trnova krona iztisnila, 'ki mu je na bridki križevi poti in tekla iz ranjenih nog in ki Se mu je iz rane v ljubečem srcu ulila po poslednjem kriku... Bog je za nas umrl! Toda takoj nato: Glas velikonočnih zvonov; vesela procesija skozi prvo pomlad — in preden sedemo k žegnju, zazveni iz očetovih ust kakor zmagoslavna hvalnica: „Ki je od mrtvih vstal..." Vsi smo združeni na kolenih pred Bogom: oče in mati in bratje in Bog je sredi med nami — v zaupanju govorim, ne v predrznosti! — Včasih najmanjši zajoka in mati ga vzame v naročje ter ga nalahno zaziblje. Vem, če bomo s to ogrlico milosti okrašeni stopili na dan plačila pred groznega Boga — nam bo sodba lahka in radostna kakor velikonočna hvalnica. * Postelja je pregrajena z rožnatim pregrinjalom. Zavesa ob oknu se napihuje v vetru. Večer prihaja. Koliko ljudi bo zdaj pokleknilo ob priviti svetilki okoli domače mize in koliko ust bo polglasno odgovarjalo molitvi očetov...! In vse vesolje bo zvenelo z njimi, kajti Bog ima na svojem rožnem vencu nanizane same nebeške zvezde in planeti so namesto očenašev in gibljejo, gibljejo se, pokorni volji ustvarjalnih prstov. Premikanje ozvezdij se mi zdi kakor vesoljna molitev... O, rožni venec, čudež božje tehnike, nebeški telefon! Po njem se pogovarjava z Bogom — in veliko si imava povedati. Moj Gospod in moj Bog! Brez besed spuščam jagodo za jagodo. Edino molitev, ki jo zdaj znam, je: „Hvala ti za vse!" (Iz knjige „Preproste stvari") ZA MATERINSKI DAN BESEDE O MATERI Kdor svojo mater časti, je kakor oni, ki zaklade nabira. (.Sirah, 3. 5.) In kljub otroški nehvaležnosti je materina ljubezen naj stanovitnejša ljubezen na svetu. Vse zemske ljubezni izginejo, izpuhtijo sčasoma; samo materina je neupogljiva, nepremagljiva. (Pavlina Pajkova) Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko. (Josip Stritar) A jaz sem se spominjal vas, o mati, in mater vsega sveta in njih bolečin, ko so jim sinovi krvaveli in mrli po daljnih bojiščih. (Ivan Zorec) Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke— blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokamo! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diademom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga! (Ivan Cankar) Zena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. (Dr. Janez E. Krek) Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina. (Ksaver Meško) Lepa cvetlica si, materina ljubezen! Kadar je srce prazno in pusto, je duša potrta in od blagih čutov zapuščečna, tedaj se zateka vselej k tebi, vzorna ljubezen! In ti jo napolniš z nebeškimi darovi in kakor mavrica zlata se razpneš čez njo. Ali kdor te ne pozna, temu je hotel Bog hudo le pri zibeli in peklenskim erinijam je prišel v žrtev. (Dr. Ivan Tavčar) V materinem smrtnem izrazu sem našel spoznanje. (Ivan Cankar) «►. MARIJA IN DARITEV SVETE MASE Dne 8. septembra obhajamo veseli Paznik Marijinega rojstva, Mali šma-e_n ali malo mašo. Ker pa se je Ma-‘Ja samo zato rodila na svet, da bi 'j111 dala Odrešenika, sveta Cerkev 14. tega meseca obhaja spomin povi-‘anja svetega Križa, na katerem nas je °žji Odrešenik odrešil, naslednji dan pa se s hvaležnim sočutjem spominja SGdmerih bolečin božje Matere, ki je s Kristusom, svojim Sinom, vse življenje delila njegove bridkosti in je pod križem, v morje bolečin potopljena, postala naša Soodrešiteljica in Srednica vseh milosti odrešenja. V mesecu maju smo premišljevali o Marijini zvezi s svetim Itešnjim Telesom, z ozirom na njegovo ustanovitev in njegov zveličavni vpliv; v tem mesecu pa skušajmo prodreti, kolikor je to ubogim človeškim mislim možno, v skrivnostno zvezo Marije z daritvijo svete maše, ki je spomin in obnavljanje Kristusove daritve na križu. Karkoli se nam bo v tem premišljevanju moglo odkriti, nam bo v veliko duhovno veselje in pobudo, saj za ljubeče otroke ni večje sreče in večjega zadoščenja kot biti vedno in v vseli stvareh združen ne le z dobrim očetom, ampak tudi z ljubljeno materjo. Marija je dala svetu daritveno Jagnje Ko sta naša prva starša v raju grešila z nepokorščino in bila zaradi tega iz njega izgnana, vidimo iz svetopisemskih zgodb, kako globoko je nju sama in po njima vse njune potomce težila zavest grešne krivde. Da bi užaljenega Boga potolažili, mu izrazili svojo vdanost in pokorščino in ga prosili milosti odpuščanja in pomoči, so začeli ljudje takoj spočetka opravljati svete daritve, kakor to vidimo v zgodbi o Kajnu in Abelu, in je potem ta bogoslužna navada ostala v svetem izročilu pri vseh rodovih, kakor nam sveto pismo o tem poroča. Za daritev so ljudje odbirali najboljše poljske pridelke in najlepše živali, k; so jih na preprostih oltarjih zažigali in s tem uničenjem v ognju priznavali pred vsemogočnim Bogom svojo ničnost in njegovo neskončno veličastvo; zahvaljevali so se mu z daritvami za prejete dobrote, ponižno za-doščevali za svoje grehe in ga prosili nadaljne usmiljene dobrohotnosti. Skrivnostni pomen daritev obstoja v teh štirih namenih: božje posvečenje, zahvala, zadoščenje in prošnja. Ali v srcu ljudi je kot pekoč ogenj tlela zavest, da je vse to darovanje zemeljskih darov za Boga premalo. V hrepenenju, da bi dali Bogu v dar največje in najboljše, kar človek ima, so šli poganski narodi v svojem malikovanju tako daleč, da so svojim božanstvom žrtvovali lastne otroke. Celo ju- Župna cerkev v San Justu pri Buenos Airesu dovski narod je, zapeljan po njih zgledu, včasih zašel v to grozno zablodo. Zgodbe svetega pisma nam večkrat poročajo o tem strašnem početju in daritev sodnika Jefteja, ki daruje Bogu po dobljeni zmagi nad Amoniti, kakor je bil s prisego obljubil, lastno hčer edinko, nam to potrjuje. Za vsem teni početjem se skriva zavest, da vse človeške žrtve za neskončno božje veličastvo niso zadostne. Ves človeški rod v stari zavezi je bil glede tega v podobnem, pretresljivem položaju, kakor mladi Izak, ki gre z Očetom Abrahamom na goro Morijo, da bi bil tam po lastni očetovi roki, na samo božje povelje, Bogu darovan. Na hrbtu nese butaro drv, oče Abraham pa v posodi žerjavico in za pasom ostri daritveni nož. Deček Izak brez slutnje hudega preprosto vprašuje: „Oče, glej drva, žerjavica in nož — kje pa je daritveno jagnje?" V srce zadet mu oče odgovarja: „Bog sam si bo preskrbel daritev, moj sin." Iz zgodbe, ki nam jo popisuje Mojzes v 22. poglavju svoje prve knjige, vemo, da se je res tako zgodilo. Ker je bil Bog Abrahamu ukazal darovati sina edinca samo za preskuŠ-njo njegove vere in zvestobe, je sam preskrbel ovna za daritev, po angel0 pa zadržal Abrahamu roko. Izakovo vprašanje pa je dejansko bilo vprašanje vsega človeštva pred Odrešenikovim rojstvom: Kje bomo našli daritveni dar» ki bi bil vreden, da ga Bogu darujem0 v popolno slavo, zahvalo, zadoščenje i° prošnjo ? Ta čisti, brezmadežni, neskonČn0 vredni dar je prinesla svetu Marij®' Mati božjega Odrešenika Jezusa Kr*' •stusa. Ona ga je po Svetem Duhu ^ svojem deviškem telesu spočela; P°. njenim čistim srcem je začelo utripaj srce učlovečenega božjega Sina, ki j* zato prišel na svet, da bi nas s svoj0 smrtjo na križu odrešil in večno zveličal- Posvečen po presveti Trojici za spravno daritev, govori Odrešenik v Prvem hipu svojega učlovečenja naslednje pretresljive besede večnemu Bo-KU: „Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil; žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: ‘Glej, prihajam, da izvršim, 0 Bog, tvojo voljo“ (Hebr 10, 5-7). To Prvo daritveno dejanje božjega Odrešenika, v katerem izjavlja svojo pripravljenost na kalvarijsko žrtev, se je izvršilo v Marijinem deviškem telesu, ki je bilo prvi tempelj živega Boga in prvi °ltar Jezusovega darovanja. Ko se Jezus rodi na svet, ga Marija pripravlja za krvavo žrtev. Ona, kl je sedež božje Modrosti, dobro ve lz svetega pisma, da bo človeški rod odrešen le po trpljenju, krvi in smrti učlovečenega Boga. Vse Marijino živ-ienje je tako že od vseh početkov nje-neSa božjega materinstva zagrnjeno v ®enco križa. Njena duša ve, njeno srce Dako čuti, da Jezusa ni spočela, ni ’jodila, ni imela za ljubljenega sina v _ru8fi namen, kot da pripravi v njem °gu vredni daritveni, spravni dar. Na Kalvariji je bil Jezus povišan na tam je v silnih bridkostih izdihnil sv°j° dušo; tam je bilo po smrti od-l’rto njegovo srce, iz katerega je pri-kla kri in voda, skrivnostna simbola . p” največjih zakramentov našega odpenja: svetega krsta in svetega Reš-JGga Telesa; tam se je izvršilo skrivnostno rojstvo svete Cerkve, ki je izšla j* Kristusove strani, kakor nekoč Eva . ^ da m o ve. Pod Jezusovim križem pa g. j* Marija, žalostna Mati božja, in s n°m duhovno združena sodaruje več-g6niu Bogu to silno odrešilno žrtev. cz nje b; človeštvo ne imelo daritve-n ,f?a Jagnjeta, brez nje bi ne doseglo Ksenja. Marija je po večnem božjem sklepu in po lastnem velikodušnem pristanku, vključena v skrivnost človeškega odrešenja. Po svojem sotrpljenju z Jezusom postane Soodrešiteljica človeškega rodu in Mati svete Cerkve. Zato kristjani ob misli na Jezusa vedno mislimo tudi na Marijo in to z največjim spoštovanjem, z vdanostjo in hvaležno ljubeznijo. Ona je blagoslovljena med ženami in Jezus, blagoslovljeni sad njenega telesa, je Jagnje božje, ki odjem-lje grehe sveta. Skrivnostna zveza Marije z daritvijo svete maše Iz nauka svete Cerkve vemo, da je daritev svete maše v svojem bistvu ista kot je bila daritev Jezusova na križu. Isti Kristus je na križu in na oltarju, ki kot večni duhovnik nove zaveze samega sebe daruje božjemu veličastvu za grehe sveta. Na Kalvariji se je daroval neposredno, na oltarju se daruje po rokah svojih duhovnikov, ki so pri sveti daritvi njegovo orodje. Pod križem se je njegove daritve na edinstven, samo njej po Bogu določen način udeležila Marija; pri sveti maši naj se je udeležujejo duhovno, na sebi primeren in možen način, duhovniki in verniki, kot udje skrivnostnega Kristusovega telesa. Razlika med daritvijo na križu in med sveto mašo je le v načinu darovanja: medtem ko je bila daritev na križu krvava in je tam Kristus resnično trpel in umrl, je daritev svete maše nekrvava, v kateri se na skrivnosten način, v ločenih podobah kruha in vina, spominja in obnavlja Jezusova odrešilna smrt in se nam po njej naklanjajo milosti odrešenja. Po vsem tem si ni mogoče misliti, da bi Marija ne bila na nek način povezana z daritvijo svete maše, ko je bila tako tesno in nerazdružno povezana z Jezusovo daritvijo na križu. O tej Marijini zvezi s sveto mašno daritvijo nam mnogo lepega in spodbudnega povedo bogoslovni učitelji. Naj navedem nekaj teh misli. Ko je Marija po Jezusovem vnebohodu kot Mati Cerkve več let ostala na zemlji, mladi Cerkvi v oporo in pomoč, je gotovo med vsemi prvimi kristjani najbolje razumela neskončno vrednost in neprecenljivi pomen zakramenta svetega Rešnjega Telesa v njegovem trojnem namenu, ki je: evharistična navzočnost Jezusova med, verniki, najsvetejša daritev in sveto obhajlo. Ko so apostoli po binkoštnem prazniku zaceli maševati, je bila Marija najvemejša, najsvetejša udeleženka svete daritve. Pri vsaki sveti maši je ponovno doživljala bridke kalvarijskc ure, pa tudi vso veličastno skrivnost odrešenja. Njeni navzočnosti in molitvi pri sveti masi pripisujejo cerkveni učitelji čudoviti razvoj krščanstva v prvih časih in iz tega izvajajo nauk, kako velikega pomena za Cerkev in za ves svet je v vseh časih udeležba in molitev svetih duš pri sveti daritvi. Mera milosti — tako uče — ki izvirajo iz svete maše, je sicer sama v sebi neskončna, a z ozirom na Cerkev je omejena po meri za-služenja in svetosti vernikov, ki jo tvorijo. Sadovi svete maše so tem obilnejši, čim svetejši so udje Cerkve, ki se je udeležujejo. Prav zato so morali biti ti sadovi mašne daritve v časih Marijinega življenja na zemlji neizmerno bogati, ko je v svoji svetosti prekašala vernike vseh časov. Odkar pa je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, je njena zveza s sveto mašo, kakor vse njeno življenje, skrivnostno poveličana. Lahko mirno verujemo, da tudi v nebesih skrivnostno sodeluje pri sveti daritvi, kjer sc stalno na nekrvav način obnavlja Jezusova smrt na križu in je v njej tisti skrivnostni vrelec milosti in moči, iz kate- rega živi in se ohranja Cerkev in krščanstvo sploh. Sveti Bonaventura piše: „Vzemi ta zakrament svetega Rešnjega Telesa iz Cerkve in na svetu ne bo nič drugega ostalo kot zmota in nevera, krščansko ljudstvo pa se bo spremenilo v čredo nečistih živali, zavrženo in vdano malikovanju, kakor se to lahko vidi pri nevernikih. Po tem najsvetejšem Zakramentu pa Cerkev živi, se krepi vera, se ohranja krščansko, bogoslužj6 in življenje.“ Kako bi tedaj Marija, Mati svete Cerkve in duhovna Mati vsega človeštva, ki ji je Bog položil v roke usodo sveta, ne bila tudi v svojem poveličanem življenju v nebesih vsa zavzeta za daritev svete maše? Nad vsako sveto mašo, ki je na zemlji darovana, se Marija, vsa vneta za božjo čast in za življenje duš, srčno raduje in .1’ na nek skrivnosten način iz nebes pri' sostvuje kakor je nekoč prisostvovala Jezusovi krvavi daritvi na Kalvariji-Ta čudovita vera in otroško zaupanje odseva iz molitve, ki jo sveta Cerkev priporoča molitvi svojim duhovnikom» ko se pripravljajo na sveto mašo. Takole moli duhovnik: „O Mati dobrote ih usmiljenja, preblažena Devica Marija» jaz, ubogi in ■ nevredni grešnik, se zatečem k tebi z vsem srcem in zaupanjem in prosim tvojo dobroto, da takOt kot si nekdaj svojomu presladkemu Sinu, na križu visečemu, stala ob strani» usmiljena stojiš ob strani tudi men’» ubogemu grešniku, in vsem duhovnikom, ki bodo danes v vsej Cerkvi maševali, da s tvojo milostjo podprti moremo darovati pred obličjem najvišje edinstvene svete Trojice vredno in (i° padljivo daritev.“ V zahvalni molitvi P° sveti maši Pa duhovnik spet Marij® prosi: „O presveta Devica in Mati, ki 51 preljubega Sina v svojem telesu spočela, ga rodila, dojila in v presledki objciffih pritiskala na srce, njega sa' O, svQti križ, življenja luč Jttoga ti ponižno in ljubeče predstavim in darujem: s svojimi rokami ga obje-,rni, s svojim srcem ljub; in presveti Trojici ga daruj v najvišje počeščenjc, v svojo lastno čast in slavo in za potrebe moje in vsega sveta..." Ta dvoj-na molitev Cerkve, po njaj potrjena in obdarjena vsaka z odpustkom 3 let, sc nb more drugače razlagati, kot iz za-upne vere, da je Marija v svoji nebeški slavi vedno pozorna na daritev svete toaše in pri njej na nek skrivnosten način navzoča. Prav gotovo je dalje, da Marija, '• polni vednosti neskončne vrednosti svetu 'naše, duhovnike in vernike v ljubezni do «vete daritve vnema in potrjuje, da j1 po njej dosegli posvečenje svojih noš, milost stanovitnosti .in večno živ-J°nje, grešniki in neverniki pa milost spreobrnenja in zveličanja. In ker je Marija po splošni veri Cerkve in krščanskega ljudstva Srednica vseh mi-0sti, ki imajo vse svoj prvi izvor v Jezusovi daritvi, je spet tako lepo misliti na to, kako se te neštete milosti svete maše prav po Marijinih dobrih, materinskih rokah prelivajo v duše duhovnikov in vernikov, razlivajo na Cerkev in vse človeštvo.. ICot vemo iz nauka Cerkve, se svete maše darujejo za žive in mrtve. Duše v vicah spadajo namreč tudi v občestvo svetnikov in zato ne morejo biti izključene od občestva zveličavne Jezusove daritve, katerih hvalne in zahvalne sadove prejema zmagoslavna Cerkev v nebesih, zadostilnih in prošnjih pa je deležna vojskujoča se Cerkev na zemlji in po njeni priprošnji trpeča Cerkev v vicah. Spet nam bo ob tej misli v neizmerno tolažbo sladka zavest, da je Marija, ki jo Cerkev imenuje tudi Kraljico in Mater vernih duš, tista ljubeča posrednica, ki vernike na zemlji opominja in nagiblje, da se svojih rajnih pri sveti maši in po sveti daritvi spominjajo, vernim dušam pa sama, v ma- terinski ljubezni, na klanj a zveličavne sadove svete maše, v prvi vrsti stotov.) tistim, ki so bile v življenju posebna častilke nje in Jezusa v presvetem Režnjem Telesu. Vse te take lepe in tolažilne misli potrjuje sveta Cerkev v svojem bogoslužju in tako n. pr. prav na praznik sedmerih Marijinih žalosti v mašni molitvi pobožno in zaupno prosi: „O Bog, ki je po Simeonovi prerokbi ob tvojem trpljenju meč bolečin presunil presladko dušo slavne Device in Matere Marije, daj nam milostno, da bomo, ko s častjo obhajamo spomin njenih bole;'n, dosegli tudi blaženi sad tvojega trpljenja." Ta sad pa se nam in našim rajnim naklanja prav po sveti maši. + Naj nam bodo te preproste misli, povzete iz bogoslovnih knjig in iz vere in bogoslužja svete Cerkve, v notranjo tolažbo in v novo pobudo za še večjo gorečnost in ljubezen do svete maše, ki je v resnici najsvetejše, najveličastnejše, najzveličavnejše opravilo na zemlji. Za Malijo, našo presladko nebeško Mater, gotovo ni večjega veselja in slajšega zadoščenja, kot da vidi svoje otroke na zemlji pobožno priso-svovati sveti daritvi in prejemati v njej Jezusa v svoje srce. Zato moramo gledati v ljubezni in vnemi do svete maše in svetega obhajila izredno milost, ki jo Marija izprosi tistim, ki so ji posebno pri srcu. Je v tem neko zagotovilo večnega zveličanja, čeprav nas seveda ta zaupna vera ne sme zazibati v neko sebično, brezdelno pobožnost z ozirom »a potrebe, stiske in borbe svete Cerkve ki se vojskuje za slavo božjo in zveličanje duš. Večjo ljubezen do svetega Rešnjega Telesa naj redno spremlj11 tudi večja apostolska gorečnost. Ako gre to dvoje skupaj, tedaj so ljubeči Marijini nameni v polni meri izpo' njeni, sicer ne. Iz vsega povedanega pa nam v srcu poživljena ostaja ona mila in sladka katoliška zavest, da se v našem življenju na zemlji in v večnosti poleg Je' zusa vedno in povsod nahaja tudi Murija. Jezus in Marija, neločljiva v skriv' nosti učlovečenja, neločljiva v življenju, neločljiva v trpljenju in odrešilnem deru. sta tudi neločljiva v svetem Rešnjen1 Telesu in v nebesih. Tako naj bost» vedno neločljiva tudi v naši veri, v našem češčenju in v naši ljubezni, da bomo mogli bit; v polni meri deležni sadov božjih skrivnosti, v katerih sta oba, čeprav na zelo različen način, početnik'* in srednika. Zaključimo to premišljevanje z zadnjo kitico mašnega slavospeva Marijinih bolečin, kjer Cerkev za vsakeg-1 svojih vernikov milo prosi: Kristus, ko bo treba umreti, daj P° Materi presveti, da skušnjave zmag»* bom. In ko smrt telo mi vzame, dušo moj1’ naj objame večne slave rajski dom. ALOJZIJ KOšMERBJ Naj vihar še tako besni, nikomur se ni treba bati: Marijo Bog posluša-Če se ji zaupamo, ni dvoma, da se nam vedno pokaže mogočno kraljico, ki je * svojo deviško nogoi kači zdrobila glavo (Pij X.). Ves dan garati otopi um (Ford) Učenci Tistega, ki jc rekel, da je bolje dajati kakor prejemati, nočemo rasti na stroške drugih, ampak bomo delali za druge, da bodo rasli, s tem da jim bon>a dali Kristusa (škof Bruno de Solages). Veličina kreposti. Krepost je tako *ePa, da vabi vsakega jn vse, da ji sledijo in usmerjajo k njej vsa svoja dejanja. Tako delajo dandanes tudi vse junaške in krepostne osebe, tako živi dost; kristjanov. Vendar niso vsa krepostna dejanja nagrajena z večnim življenjem. S tem ni rečeno, da niso všeč Bogu, ampak so nagrajena s plačilom časnih dobrin in sreče. Samo v čistosti namenov krepostnih dejanj je jamstvo večnega plačila. To nam mora biti vsem jasno in razumljivo ter pravično, ker moramo z vsemi dejanji nesebično služiti Bogu. (Papež Janez XXIII. ob priliki kanonizacije sv. Gregorija Barbi-rico 26. 6. I960) Velik vzor cerkvenim dostojanstvenikom. Na dan kanonizacije sv. Gregorija Barbärico je sv. oče Janez XXIII. sprejel v posebni avdijenci romarje iz škofije Padova, Bergamo in Benetke. Novi svetnik je bil škof v Bergamo in Padovi in pozneje tudi kardinal. Veliko je skrbel za reveže, širil je katekizem med ljudstvom, skrbel je vneto za semenišče ih duhovnike ter si prizadeval za širjenje krščanske kulture. S svojim neumornim delom je postavil velik vzgled vsem cerkvenim dostojanstvenikom. Tudi kristjani ga moramo Zvesto posnemati v naših časih. Imejmo korajžo! Delajmo neumorno! Cerkev pozna svoje poslanstvo. Kljub vsem ranam in bolečinam, ki jih povzročajo ^nogi, kljub vsem poskušnjam tistih, ki bi radi onemogočili njeno delo, ona nmlaljuje s potrpljenjem svoje božje Poslanstvo. življenjska sila, odpornost in dobri 'himeni morajo prevladovati v življenju s°dobnega študenta. V sodobnem svetu zplo prevladuje koristnostno pojmovale življenja in ta pojav dostikrat pov-Zl'oča žalost in bolečino. Nasproti temu Pn jih je na svetu še mnogo, ki Se tru- S V ETI OČE GOVORI dijo za zmago krščanskih načel. Med to množico spada tudi krščanska mladina, ki ji je zaupano vodstvo bodočnosti sveta. Življenskost mladih ljudi se najbolj pokaže v prizadevanjih za izpolnjevanje dolžnosti in pripravi za bodočnost. Duševno in tvarno dobro skupnosti je odvisno od prizadevanj posameznikov za lastno izpopolnjevanje in za disciplino energij, s katerimi jih je obvaroval Bog. Odpornost ali sila ne pomeni drznosti, uveljavljanje samega sebe, ampak pomeni premagovanje, red v življenju, podrejenost tvarnega nadnaravnim ciljem. Je manifestacija notranje discipline, gospodstvo nad čuti, spoštovanje bližnjega. Pri vsem delu in prizadevanjih pa mora bitj dober in čist namen na prvem mestu. Temu se mora pridružiti še vztrajnost. Niso dovolj samo ideali. Ideale je treba realizirati, zato je treba delati in pri delu vztrajati. (Sv. oče v govoru rimskim srednješolcem 20. 5. 1960) Cerkev ni nasprotna umetnosti! Cerkev je vedno pokazala veliko zanimanje za umetnost. Zanima se za vsa prizadevanja človekovega duha. Ne odklanja posvetne kulture, ampak sprejme in ohranja vse, kar resnično služi življen-skim ciljem človeka. Vse kar je izraz božjega duha občudujemo, tako tudi vsa velika dela umetnosti, ki se hočejo temu približati. (Sv. oče v govoru ude ležencem kongresa Mednarodno zveze za arheologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino, dne 15. 5. 1960) Katolličani se morajo združiti pri delu za mir. Dne 19. 4. 1960 je sv. oče sprejel v avdijenci člane odbora Mednarodne organizacije Fax Christi. V začetku je takoj omenil, da vsi, ki ga poznajo in ga šele imajo priliko poznati, ne morejo zanikati, da ne posveča svojih sil in dela za mir. Pet ur posveti dnevno avdijencam, da bi poznal vse človeške probleme in usmerjal človeštvo na poti k miru. K njemu pridejo dobre novice o človeškem napredku, veliko pa jih je, ki so izraz vojne stresti in sovraštva. Nihče ne more zanikati, da mir ni v nevarnosti. Da šG, na ohrani je potrebna edinost katoličanov, če hočemo doseči mir, moramo tudi živeti v miru z Bogom, potem z bližnjim in končno s samim seboj. Univerzalnost katoliške Cerkve je vzgled celemu svetu. Dne 8. 5. 1960 je papež Janez XXIII. posvetil štirinajst misijonskih škofov iz Afrike, Azije in Oceanije. Sv. oče je bil izredno vesel tega dogodka. Rekel je, da nima toliko tvarnih dohodkov, da bi lahko vsakemu zajamčil mirno življenje, hoče pa zatrditi, da bodo misijonske organizacije v zaledju storile vse, da bodo misijonarji laže izvrševali evangeljsko poslanstvo. V tem evangeljskem poslanstvu, ki zajame vse ljudi in narode, je univerzalnost Cerkve. Ona je prisotna povsod, kjer se dela in trpi. Ni od včeraj, že dvajset stoletij živi in se bori, ne z orožjem sile, ampak z orožjem ljubezni, molitve in žrtev. To orožje je nepremagljivo, ker je orožje njenega božjega Ustanovitelja, ki je zajamčil svojim učencem: Zaupajte, jaz sem svet premagal ! Za rešitev problemov izseljevanja ie potrebno mednarodno sodelovanje. Cerkev je imela vedno in ima tudi danes izredno velik interes za izseljence i° njihove probleme. Čuti to kot svojo veliko dolžnost. Svet je majhen, zato ne smejo obstojati nepremostljive oviro za življenje tistih, 'ki so dobre volje. Po-litični in gospodarski vzroki naše dobe prisilijo ljudi, da se izseljujejo iz rodnega kraja.. To stalno izseljevanje pov-zroča nemalo velikih problemov. Zelo težke in boleče so družinske ločitve, p°-tem pridejo nastanitve, delo in življenje v novem kraju. Poleg tega je še mnogo drugih problemov. Rešitev teh ne zmore ena sama organizacija ali vlada, ampak je potrebno splošno mednarodno sodelovanje. (Sv. oče Janez XXIII. članom odbora Mednarodne °f' ganizacije evropskih izseljencev, dne 7- 5. 1960) Treba je jadrati proti vetrovom in plimi ter upati v Boga tem bolj, čim bolj se zdi, da je položaj obupen (Sv. Ignacij). . človek ne naredi nič koristnega, če se boji še kaj drugega razen zmote i° bojazljivosti (Lacordaire). KADAR OBJAME DUŠO FLAMEN LJUBEZNI Alengon leta 1873. 2. januarja se je v tem normandij-skem mestu na severu Francije rodila zakoncema Ludoviku Martinu in Celi ji uerin deklica, ki je bila dva dni nato l'ščena na ime Terezija. Pred njo je °sem bratcev in sestric razveselilo oči “četa in matere. Žal so vsi fantiči, štir-Jc Po številu, umrli že v zgodnji mla-°sti. Ostale so Marija, Pavlina, Leoni-Ja in Celina. Zakon, v katerem so se rodili in nat0 rastli ti nežni cvetovi, je bil zares vzoren. Pravi vrt krščanskih kreposti. °spod Martin je bil urar in prodajalec raguljev. žena je vodila delavnico za Mala Terezika s svojo mamico čipke. Niso bili ravno bogati, ni jih pa tudi trlo pomanjkanje. PRVA LETA MLADOSTI Mala Terezika mora kmalu po rojstvu za en mesec na prsi k tuji ženski, kajti mati je radi bolezni ne more dojiti. Ko malo zraste, se v njej pokažejo znaki nervoze. Tudi samoljubje si skuša utreti pot. Toda starši vestno bedijo nad njenim značajem, in Bog jih podpre s svojimi milostmi. Kmalu je Terezika že v stanu obvladati samo sebe. Njene besede: „Od tretjega leta nisem Bogu ničesar več odrekla,“ povedo vse. 28. avgusta 1877. je Terezika že na pol sirota. Bog ji je odvzel dobro mamico. Umrla je na raku in njena smrt je bila resnično svetniška. Celina izbere za svojo krušno mater rodno sestro Marijo, Terezika pa Pavlino. Vpliv slednje bo postal mogočen. Po njej bo Terezika razvila svojo osebnost najprej v okviru družine in kasneje v. lisieuxskem kar-melu. Še istega leta — v novembru — se vsa družina Martin preseli v Lisicux. Tam živi brat pokojnice z ženo in hčerkami. Oče Martin kupi v okolici mesfa vilo z lepim vrtom. V njej bo Terezika preživela svojo mladost do vstopa v karmeličanski red. Od 1877. do 1888. Oče jo silno ljubi. „Moja kraljiči-ca,“ jo kliče. Tudo ona ga silno ceni. Zelo ima rada tudi sestro Celino. Imata enake ideale, enake okuse. Glede Pavline sploh ni treba kaj dodajati. Kot krušna mati ji daje vse, kar potrebujeta njena telo in duša. Leta 1879 se prvič spove. Naslednje leto ima pomembno videnje: neki mož, ki sliči očetu, se ji pokaže z zastrtim obrazom. Poznejši dogodki so to prikazen pojasnili. Od oktobra 1881 začne obiskovati šolo pri benediktinkah. Leto nato jo zapusti krušna mati Pavlina. Postala bo karmeličanka. Terezika je spet sirota. Sestra Marija se zato zavzame zanjo. Tedaj izbruhne skrivnostna bolezen. Najprej neprestan glavobol, od marca 1883. pa še hujše stvari: živčna obsedenost, pojavi norosti, strašne bolečine. Zdi se, da je smrt neizbežna. Pa se zgodi čudež. Na blnkoštni dan, 13. maja, se ji nasmehne Marija Devica s kipa na steni. Terezika je v hipu zopet zdrava. 8. maja 1884 prejme prvo sv. obhajilo. Nanj se je skrbno pripravila. Dogodek ji je v duši izredno globoko odjeknil. Ah, kako sladak je prvi Jezusov poljub, ki ga prejme duša. Vsa prevzeta ponavlja Terezika: „Jaz te ljubim, za vselej se Ti izročam.“ Tisti dan je Terezika postala s Kristusom eno. Pogreznila se je vanj kot se pogrezne v morski vodi ladja, ki so jo zagrnili valovi. 1 Še istega leta, 14. junija, postane vojak Kristusov, škof Hugonin, iz Ba-yeuxa, ji podeli zakrament sv. birme. Njena duša postane še bolj posest sv. Duha. Skozi dve leti se ji notranjost zavije v strašno meglo verskih dvomov in škrupulov. To sta leti zorenja za kasnejše gledanje Boga. Sestra Marija jo podpira, da vzdrži. Toda samo nekaj časa. V oktobru 1886 jo zapusti tudi ona. Sledila je sestri Pavlini v Karmel. Med tem Bog Tereziki nakloni milost notranjega miru. Na božični dan leta 1886 se začuti prosta pretirane občutljivosti. Do konca življenja bo ostala notranje spokojna. ZA KRISTUSOM! Milosti si nato sledijo druga za drugo. V juliju 1887 se ji ob pogledu n® Križanega zbudi želja reševati duše. Ta žeja po dušah jj bo rastla vse do smrti in jo povsem povžila. Zato je napovedala, da bo iz nebes tresla rože spreobrnjenj na grešno zemljo. Prvi, ki ga bo iztrgala peklu, je morilec Prancini. D° trenutka smrti bo ostal zakrknjen, toda preden bo padla sekira na njegov tilnik, se bo skesal in ljubeče poljub11 križ. Želja po Karmelu začne postajati v njej vedno bolj silna in stvarna. ,,H°' čem v Karmelu reševati duše in zlasti moliti za duhovnike,“ to je njen Pr°' gram. Toda želja je bolj dozorela kot P3 njeno telo. Saj šteje šele petnajst P°' mladi! Pa se mladenka ovir nič 1,6 ustraši. Odločno se spravi nadnje. 29' maja 1887 preprosi očeta, naj ji da dovoljenje. Ganjen ji ga podeli. Toda cerkvena oblast je neizprosna. Celo obis* pri sv. očetu Leonu XIII. ne olajša v ničemer njenega hrepenenja po sam®' stanski celici. Končno izda dovoljenj6 škof Hugonin. 28. decembra 1887 svetnica avtorizacijo za vstop v svoJ>n rokah. Toda šele 2. aprila 1888 uspe prekoračiti vrata samostana. Devet let nato v Karmelu... in P°' tem v nebesa. Mejniki njenega red o'1 nega življenja so na kratko ti-le: aprila 1888 postane postulantka. 10 J9 nuarja 1889 je preoblečena. 8. septe®1 bra 1890 položi večne obljube. 30. seP tembra 1897 nastopi pot v večnost. Karmel v Lisieux ni ravno eden samostanov, kjer bi bila gorečnost vnema za posvečenje na višku. Ena njegovih ustanoviteljic, mati Genovel od sv. Terezije še živi. Sveta duša, _ že brez vpliva na sosestre. Prednica 1 mati Marija Gonzaga, zelo povprečP9 A Terezija — karmeličanka — svetnica ženska, občutljiva, nevoščljiva, muhasta, ukazovalna. S Terezijo postopa precej strogo. V njeno dobro, saj tako Te-rezika kmalu pozabi, da je bila doma »mala kraljičica“. Zunanje življenje Terezije od Deteta Jezusa in svetega Obličja (to je njeno fedovno ime) je zelo preprosto: vestno vrši voljo predstojnikov in točno se drži redovnih pravil. Goji v junaški •tteri pokorščino, velikodušnost in ljubezen do sosester. V času odmora je Pravo sonce čistega veselja. Vedno nasmejana in vedno pozorna. Svojim rodnim sestram ne daje nobene pred-nosti. Tri so že v redu, za njo bo leta 1894 v septembru prišla še četrta, Ce-'ina. Komaj so se za Terezijo zaprla samostanska vrata, se očetu omrači um. Sedaj postane Terezikina prikazen o možu z zastrtim obrazom vsem jasna. Celina mu ljubeče streže, vse do smrti, ki nastopi 29. julija 1894. V februarju 1893 postane njena sestra po krvi, Pavlina, prednica v Kar-melu. Pa bo prav Terezija od Deteta Jezusa tista, ki bo od nje užila najmanj pozornosti. Nova prednica imenuje za voditeljico novink prejšnjo prioro, mater Marijo Gonzago. In ta si vzame v pomoč Malo Tereziko. Na tem mestu je svetnica vse do smrti pokazala izredne darove modrosti v oblikovanju duš. V ČEM JE BILA VELIKA? Kar smo do sedaj povedali o Terezij; od Deteta Jezusa, mar ne bi mogli našteti o vsaki redovnici ? Zakaj je prav Terezija postala svetnica, druge pa ne ? In to svetnica izrednega slovesa, ki je osvojila modemi svet in katere slava je prodrla v same poganske kraje. Svetnica, katere osebni življenjepis je doživel izdaj skoro brez števila, v jezikih vseh petih ras in v milijonih izvodov. Svetnica, ki ji je bilo dano izvršiti dolgo vrsto čudežnih ozdravljenj in čudežnih uslišanj. Odgovor je samo eden: skrivnost milosti božje. Bog se je hotel te preproste redovnice poslužiti, da pouči ošabne in modre tega sveta, jr čem je prava modrost in prava ljubezen. Njena rodna sestra Pavlina in mati Marija Gonzaga sta zbrali njene zapiske, misli, pesmi. Tako je že 1. 1896 bila „Povest duše“ godna, da prelet; samostanske zidove v Lisieux in začne svojo zmagovito pot širom zemeljske oble. Ljubezen! To je tisto čudovito čustvo, kateremu se je Mala Cvetka predala z zadnjim vlaknom svojega bitja. „Moj poklic je ljubiti," je vzkliknila ob nek; priliki. „Samo ljubezen da živ- ljenje udom Kristusove Cerkve. Brez nje ne bi bilo ne apostolov, ne misijonarjev, ne mučencev. Ni ga poklica, ki bi se ga dalo vredno vršiti brez ljubezni. Ljubezen pomeni vse, ker je nad časi in kraji, ker je večna.“ Tej božji ljubezni se je posvetila 9. junija 1895. Nekaj dni nato je ob molitvi križevega pota začutila, da se ji je srce vnelo v ljubezni in da jo ljubezen peče kot ogenj, če se mu preveč približaš. Ta ljubezen je tudi sv. Terezijo Deteta Jezusa vodila na pot, ki je danes splošno znana: na pot duhovnega otroštva. Sicer ta pot ni nič novega. Stara je prav toliko kot evangelij sam. Toda ljudem je v teku stoletij postala neznana. In Terezijino poslanstvo je bilo prav v tem, da je nanjo opozorila. Postati moramo kot otroci pred Bogom, ki je naš Oče. In zato zelo ponižni, skromni, preprosti, neomajno zaupati v božje usmiljenje in božjo dobroto. In naš čas, tako potreben ljubezni, je postal presunjen ob tem Terezijinem odkritju; ni se namreč zavedal, kako lahko je ljubiti Boga. Terezija Deteta Jezusa je svoje poslanstvo izvršila na izreden, dasi preprost način. Nihče razen redovnih so-sester je ni poznal, ko je živela v Kar-melu v Lisieuxu. Še sosestre same so bile mnenja, da se o Tereziji po smrti ne bo dalo kaj posebnega povedati. Toda pozabile so na nekaj: da je v življenju važen namen, nagib in ne dejanje, ki ga vršimo. In pri Tereziji je bil nagib najčistejša in najgloblja ljubezen do Boga; ljubezen, ki se je zadnja leta še oprla na strašno trpljenje duha in telesa. PO KRIŽU DO ZMAGE Da, sv. Terezija je morala za svoje poslanstvo tudi trpeti. Zrno mora umreti, da rodi sad. V aprilu 1896 jo je na- padla jetika. Dokler je mogla, je molčala. Toda kmalu je bolezen postala očita. Pljuča in drobovje, vse je postalo ena sama rana. Temu se je pridružilo trpljenje duše. Zavila jo je noč dvomov; zgubila je občutek vere. Samo z razumom je vztrajala, čustva pa so se ji popolnoma uprla. In to stanje je trajalo osemnajst mesecev, prav do smrti. Dušne stiske so pritiskale kot silna gora na njeno trpečo notranjost. Pa ni vzdihovala. Vedela je, da ima ta preizkušnja silen pomen za reševanje duš. Zato je zapisala: „Gospod, tvoja hči sprejema ta križ, kajti z njim hoče reševati svoje brate. Če hočeš, dobri Jezus, da prav jaz očistim duše tistih, ki jih je greh omadeževal, glej, potem sem pripravljena, da sama použijem ta grenki kruh preizkušnje, vse do trenutka, ko me boš vzel k sebi v svoje bleščeče kraljestvo.“ V takem stanju jo je našla smrt. Tiste trenutke se ji je pogled razširil preko vseh kotičkov zemlje in v duhu je odkrila svoje bodoče poslanstvo: „Bogu sem darovala svojo ljubezen. On mi jo bo gotovo povrnil. Zato bo p° moji smrti dež rož orosil obličje zemlje. Hočem ljubiti, biti ljubljena in se vrniti na zemljo, da bodo vsi vzljubili Ljubezen. V tem bo moje poslanstvo, da bodo vsi ljubili Boga, kot ga ljubim jaz, da jih bom poučila, po kateri poti se najlaže pride do Njega, ki je Ljubezen.“ 29. septembra 1897 je mogla po vsem tem vzklikniti: „Vsem sem povedala, kaj se mi je zdelo potrebno, da zve svet. Pred Bogom, samo ljubezen vse velja." Naslednjega dne je zašla v počasno agonijo. In še v njej je ponavljala: „Ne, ne ne kesam se, da sem se predala Ljubezni. O ljubim te, Gospod, silno te ljubim!" In v tej ljubezni se ji je duša ločila od telesa. Jože Jurak kako rožni venec pravilno moliti ? Bistvene reči za pravilno molitev rožnega venca so tri: očenaš, zdrava-m£irija in premišljevanje določenih skrivnosti. Skrivnosti za premišljevanje določe-n>h j c petnajst: pet iz Jezusovega učlovečenja, rojstva in skritega življenja (veseli del); pet iz odrešilnega trplje-in smrti (žalostni del); pet iz poveličanja Jezusa in Marije (častitljivi del). Vsak del rožnega venca ima pet desetic. Vsaka desetka se začne z očena-^em, nato se prične deset zdravamarij 'n zraven premišljuje določena skrivat. Skrivnost se že napove pred oče-Pašcm — pri nas rožni venec tako mo-('fno, kadar skrivnost pred desetko za-P°jemo. Ko potem molimo desetero zdravamarij, skrivnosti več vmes ne vdevljemo. Tako molijo rožni venec v Kiniu in sploh večidel po svetu. Pri nas, v Nemčiji in Švici in še kje, je pa navada — ki jo je sv. oče Pij XI. dne 22. januarja 1921 tudi posebej dovolil in Potrdil.— navada, da vsaki zdravama-r‘ji takoj za besedo „Jezus“ pridevlje-m° skrivnost tiste desetke, n. pr.: Jezus, ki si ga Devica od Svetega Duha -^Počela.. . Oba načina sta torej dobra 'n Potrjena. če rožni venec kdo moli sam zase, mu skrivnosti sploh ni treba nit; napokati, kaj šele jo pri vsaki zdravama-r'J> ponavljati, da jo med molitvijo le Premišljuje, če pa rožni venec več lju-1 skupno moli, jo je pa treba vselej sproti napovedati ali pa v zdravama-r'je vpletati. če je pa komu pretežko, da bi skriv-Ppst vso desetko premišljeval, naj zara-1 tega rožnega venca ne opusti; saj > SKLAD Z VESTJO H > < CC 4% Q. n (J) O < 1 * # VPRAŠANJE za odpustke zadostuje „ljubeč pogled“ v skrivnost, ko jo napoveduje pred oče-našem ali ko jo vpleta v zdravamarije vsake desetke; ali če mu je laže, celo potem, ko je desetko končal. — Tem, ki so tako slabe pameti, da skrivnosti premišljevati sploh ne morejo, je papež Benedikt XIII. podelil vse odpustke, da premišljevati le poskušajo in skrivnost v začetku vsake desetke izgovore, ali jo po naši navadi v zdravamarije vpletajo. Ali je „Čast bodi“ potreben? — Ne; dasi Se s to molitvijo vsaka desetka zelo primerno sklene. — Znano je, n. pr., da je svetniški papež Pij IX., kadar je rožni venec molil za verne duše, desetke namesto s „Čast bodi Očetu“ vedno sklepal z: „Gospod, daj jim večni pokoj. .. “ Ali je za začetek treba moliti vero? —Tudi ne. Ni predpisana. V Rimu je nikoli ne molijo. Je pa zelo lep uvod v rožni venec. Dominikanci za začetek molijo: „Pozdravljena, Kraljica.“ Ali so potrebne tri zdravamarije pred desetkami? — Gotovo ne. Pri javni molitvi jih molimo pri nas in v Nemčiji. Drugod jih ne poznajo. Tudi pri nas jih pri zasebni molitvi in pri skupni molitvi po družinah navadno opuščajo. Če bi jih hoteli ohraniti, bi bilo zelo olajšano, če bi se kar za vse tri dele rabila prošnja veselega dela za poživitev in utrditev treh božjih čednosti: vere, upanja in ljubezni. Ali je potrebna desetka „Za verne duše v vicah" ? — Ni predpisana in je razen pri nas in v Avstriji ter Nemčiji NEPOZNANA BITJA: REDOVNICE ne molijo. Verne duše so nam pa zanjo gotovo na moč hvaležne. Tako! Naj rožni venec že molimo ali pojemo po naše ali po rimsko; nebeški Kraljici in naši Materi ga radi spletajmo. Saj je sama pokazala že v Lurdu, kako ji je ta molitev pri srcu; nas v Fatimi rožnih vencev tako rekoč prosila in v Fatimi še posebej svetu obljubila rešitev — po pokori in rožnem vencu. Kraljica presv. rožnega venca, prosi za nas! KAJ DELAJO? SE DOLGOČASIJO? ALI SO ŽALOSTNE? Redovno življenje ni poznano. Toliko slabše, če ga poleg tega še podcenjujemo. Navadno je tako. „Le kaj delajo za zidovi!,“... „Vam je lahko..., brez vse.h skrbi!“ Redovniško življenje je trajna potreba v Cerkvi. Dekle ne stopi v red zato, da ubeži svetu in se posveča v udobni osamljenosti. Kakor čudno zveni, redovniško življenje, je vzpon do p°' polnega združenja s človeštvom, a v skrivnosti križa. KAJ JE REDOVNIŠKO ŽIVLJENJE? Križanje ali pokristjanjenje. Kristjan mora biti drugi Kristus-Najbolj postane takrat, kadar da žiV' ljenje zanj; „Nihče nima večje ljubezni« kakor ta, ki da svoje življenje za svoje Prijatelje.“ Le malo jih more tako izpričati svojo popolno ljubezen do Kristusa. Zato 80 svete duše od nekdaj posvečale Bo-Eu svoje devištvo. To pomeni zmago duha nad mesom in vsem časnim, vse-kuje mnogo od mučeništva. če se temu Pridruži še uboštvo in pokorščina, ko se človek ne odpove le mesu, ampak tudi vsemu tvarnemu in celo sebi, tedaj to Pomeni popolno predajo Bogu jn zato Popolno ljubezen. kaj pričajo redovnice? Duhovne vrednote so nad časnimi. Popolnost v krščanstvu je popolno posnemanje Kristusa. Evangelij je življenjski do zadnjih posledic in bo ostal |nk do konca sveta; vedno bodo v njem indje nahajali nagibov za svetost. V skrivnostnem telesu Kristusovem, ki je Cerkev, močnejši udje podpirajo slabotnejše. Najznačilnejša poteza in znak Cerkve je svetost v odlični meri, ki dosega in presega vsako junaštvo. Kristu-8°v zgled je nedosegljiv in neprekos- Ijiv: Vedno bo vlekel za seboj množice oseb, kljub temu, da jim ne obljublja raja na zemlji. KAJ DELAJO? Pripovedovati in naštevati opravila, ki jih vrše, bi se reklo vodo v mlin nositi. A eno opravilo povzema vsa druga. Kjerkoli je redovnica, vedno in povsod je njeno de,Io le eno: gledati v nebo, da od tam iz božje roke kliče milosti za soljudi. Prav zato imajo nune v zaprtih samostanih — navadno najbolj nerazumevane — najbolj neposredni in najkoristneji družbeni vpliv. Poslastvo redovnic je globoko ob-čestveno, vesoljno, bodisi po daritvi bodisi po molitvi; redovnica ne išče. le zase boljšega mesta v nebesih, marveč hoče vse ljudi pripeljati h Kristusu. To bistveno spada k redovnim zaobljubam. Ta odgovornost je težka. A vse redovnice vedo, da je roka božja na njihovi rami. In z Bogom pa za Boga je vsaka žrtev lahka. (Po „Vida de Nueva“, Madrid) BODI KORISTEN! 1 — Naj tvoje življenje ne bo jalovo življenje. — Bodi koristen. — Pusti počitek. — Razsvetljuj z večno lučko svoje vere in svoje ljubezni. Izbriši s svojim življenjem apostola lepljivo in umazano sled, ki so jo pustili nečisti sejalci sovraštva. — In prižgi vse zemske poti z ognjem Kristusa, ki ga nosiš v srcu. * — O da bi bilo tvoje vedenje in tvoj razgovor tak, da bi vsi lahko rekli, ko bi te videli ali čuli govoriti: ta bere življenje Jezusa Kristusa. 3 ~~ Resnoba. — Pusti tisto sukanje in sladkanje ženščeta ali otročeta. — Naj bo tvoje zunanje obnašanje odsev miru in reda tvojega duha. 4 — Ne reci: „Moja narava je taka , so stvari mojega značaja.“ So stvari tvojega pomanjkanja značaja: Bodi mož — „esto vir“. 5 — Navadi se reči, da ne. 6 — Obrni hrbet nasremnežu, kadar ti šepeta na uho: čemu bi si kornpH" cimi življenje. 7 — Ne imej malomeščanskega duha. — Zvečaj svoje srce, da bo vesoljno, „katoliško“. Ne leti kot perutnina v kokošnjaku, ko se lahko dvigneš kakor orli. 8 — Vedrost. — Zakaj se moraš jeziti, če z jezo žališ Boga, mučiš bliž- njega, sam doživljaš slabe trenutke... in si moraš na koncu jez° ohladiti. 9 — Prav to, kar si rekel, reci v drugem tonu, brez jeze, pa bo dobilo moč tvoje sklepanje, in zlasti ne boš žalil Boga. 10 — Ne karaj, kadar čutiš užaljenost zaradi storjene napake. — Počakaj do prihodnjega dne ali še več časa. — In potem, v miru in z očiščenim namenom, ne opusti karanja. — Več boš dosegel z eno ljubeznivo besedo kot s tremi urami prepira. — Kroti svojo naravo. 11 — Volja. — Energija. — Zgled. — Kar je treba storiti, se stori. ■■ Brez omahovanja. .. Brez ozira.. . Brez tega bi ne Cisneros ne bil Cisneros; ne Terezija iz Ahumade sveta Terezija; ne Inigo iz Loyola sveti Ignacij... Bog in drznost! — „Hočemo, da. Kristus vlada!“ 12 — Rasti pred zaprekami. — Milost Gospodova ti ne bo manjkala: „skozi sredo gora bodo prodrle vode“ — šel boš skozi gore! Kaj zato, če moraš za trenutek odrezati svojo dejavnost,, če boš prišel nato, kakor meh, ki so ga stisnili, brez primere dalje, kot si kda) sanjal? 18 — Oddalji od sebe tiste brezplodne misli, ki ti povzročajo vsaj izgubo časa. H — Ne izgubljaj svojih energij in svojega časa, ki so od Boga, s tem, da mečeš kamne za psi, ki lajajo nate na poti. Zaničuj jih. 15 — Ne puščaj svojega dela za jutri. ZA DOBRO VOLJO Zaslužena kazen. — Michelangelo J6 dokončal ogromno sliko vesoljne sodbe v sikstinski kapeli. Pavel III. je s svojim obredničarjem Biagiom šel gledat novo čudo. Biagio se je med tem obiskom drznil ziniti, da je kapela bolj Podobna gostilni kakor cerkvi. Michel-angelo ga je slišal, molčal, a se je po svoje maščeval. Med zadnjo skupino Judi v peklu je naslikal strahotno po-sa®t, ki ima Biagiov obraz, oslovska Pšesa, kačo okrog vratu in jo peklenščki vlečejo v brezno. Biagio se je se-veda pritožil pri papežu in ga prosil, nuj ukaže Michelangelu izbrisati tisti Prizor, njega pa naj kaznuje. Pavel III. Pa uiu je odvrnil: „Dragi Biagio, dobro ^este, da moja oblast sega od zemlje ,° Pebes, ne pride pa do pekla. Če vas J6 Michelangelo postavil tja, vas jaz ne morem rešiti." Indijansko okolje. — L. 1600 se je emen VIII. sam lotil dolgotrajnega Pora, ki je vladal zlasti med domini-anci in jezuiti o skladju med milostjo svobodno voljo. Preden so pričeli Vtle razprave pred njim, je obiskal oba redova. Jezuiti so mu na obisku podarili olja iz Amerike. Papež je hudomušno vprašal: „Komu naj s tem dam maziljenje, vašemu ali dominikanskemu mnenju?“ Papežev pridigar. — V Vatikanu obstoji posebna služba papeškega pridigarja, ki mora nekako 20 krat na leto govoriti kardinalom, škofom in vrhovnim predstojnikom redov; tudi papež posluša, a skrit. Od 1608 je šest let bil pridigar Jeronim de Narni, svet kapucin in neustrašen govornik. Neki kronist je zapisal: kadar ta trobenta zapoje, se še kardinali tresejo. Nekoč je pridigal o obveznosti škofov, da žive na svojem ozemlju in tam skrbe za zaupane jim duše. Po pridigi je bil napovedan sprejem pri papežu. A Pavel V. je zaman čakal: vsi škofje so jo bili pobrisali domov. Nekoristni sorodniki. — Urban VIII. je tri svoje sorodnike imenoval za kardinale, enega pa za poveljnika papeških čet. Pa se je temeljito uštel. Nekoč je dejal: „Računal sem s štirimi sorodniki. A eden je Svetnik, ki ne dela čudežev. Drugi je redovnik, ki pa nima ne ščepca potrpljenja. Tretji pravi, da je govornik, a ne zna govoriti, četrti je sicer general, pa še sablje ne zna prijeti." Papeževe čebele. — Urban VIII. je imel v grbu tri čebele. Tedaj sta bili v sporu Francija in Španija, pa so govorili, da je papež za Francijo. Francoski plemič je pisal španskemu: Papeške čebele bodo dale Franciji medu, Španiji pa pik: Španec je brž odgovoril: Če bodo pičile, bodo tudi umrle. Pobotal ju je navsezadnje Urban VIII. sam: Vsem bodo dale medu, nihče ne bo pičen — pikati namreč ne zna čebela-kraljica. Sedem prošenj materam in očetom Mali šmaren je lep družinski praznik, saj nas spominja sreče, ki sta j« užila Joahim in Ana, ko sta kot poseben dar božji dobila prvo in edino dete — Marijo. Ne da bi vedela, kako velik zaklad jima je Bojj dal — kajti niti slutila nista, da bo njuna hčerka mati Odrešenikova — sta se ji z vso ljubeznijo in skrbjo posvetila, zavedajoč se, da je vsak otrok mnogo obetajoča rastlinica, ki jo ob sodelovanju staršev sam Bog zasadi v posvečeni vrt družine. Tako naj bi krščanski starši še danes sprejeli vsako dete. in vsakemu posvetili vso potrebno skrb in ljubezen. Zato mislimo, da v verskem listu n® bi mogli lepše praznovati Marijinega rojstva, kakor če krščanskim, staršem svetujemo nekaj čisto določenih in drobnih navodil in nasvetov, kako naj svoje otroke vzgajajo. Da bi nasveti segli kar najbolj do srca, jih podajamo, kakor jih je napisal pred dobrimi sto leti (Drobtinice 1846) naš veliki škof in vzgojni pisatelj, božji služabnik, Anton Martin Slomšek. Njegova domača, častitljiva pa zdrava in krepka beseda bo, upamo, po vsebini in po svežosti prav prijetno branje, in koristno vodilo pravega krščanskega družinskega življenja. Preljube matere in očetje, katerim je dobri Bog otroke dal, izročil srečo ali nesrečo prihodnjih dni, zaslišite moje prošnje mili glas; sedem milih prošenj imam do vas: 1 1. Skrbite svojim otrokom za zdravje Kdor se otrok brani, slabe otroke dobi. Noseče žene lepo za svoj sad pod srcem skrbite. Potreba se je na porod skrbno pripraviti, iti poprej k spovedi in sv. obhajilu, potem se pa vdati v voljo božjo. Bog za vse skrbi, človek pa vendar sebe pozabiti ne sme. Otrok ne preopasti, da bi neprenehoma hodili napeti kakor boben; pa tudi jih ne pustiti, da bi stradali. Dokler otrok raste, ne sme gladovati. Malo, a pogosteje mu daj jesti, da bo ravno rastlo kakor konoplja pa bistre glave ko jasno nebo. Ne zapirajte jih doma, naj gredo z vami na polje; vadite jih po malem mraza in vročine; naj se igrajo, naj skačejo, dokler so majhni in nedolžni. Človek se mora zdravja iz mladega privaditi; kar se v mladosti zamudi, ®e svoje žive dni ne popravi. Ne razvajajte otrok ne na sladkarij®, ne na kavo, ne na vino; žganja otroci še okusiti ne smejo. Vsaka razvada j® huda bolezen, ki se ne da ozdraviti-Zdravo telo je najdražje posvetno blago. 2. Skrbite otrokom za poduk bolj ko za premoženje; kar se otroku blaga sporoči, ga lahko zgubi; česar s® otrok nauči, mu nikdo vzeti ne more-Kakor hitro se otrok začne čajmati (=; zavedati), začni mu pripovedovati tudi od Boga, dobrega Očeta. In go začne dete govoriti, mu začni tudi naprej moliti; dobro je, če le eno, dve besedici *a tabo reče; Bog nedolžnih golčanje najrajši posluša. Česar se deček navadi, k0 tudi starček znal. Ako so otroci shodili in začeli 2® gladko govoriti, jih uči mati zjutraj Pred kosilcem (= zajtrkom), oče pa na večer pred večerjo moliti, se pokrižati, očenaš, zdravamarijo, vero, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi, sedem zakramentov, šest resnic itd. Tudi kratkih molitvic pred jedjo in po jedi jih nauči, privadi jih. To je otrokom prva zlata šola, v kateri jim nebeško sonce zasije. Otrokom, ki te domače šole nimajo, jim vse žive dni ne ho posijalo jutrnje sonce •nilosti božje. Kadar so otroci v pravi starosti, okoli sedmega leta, dajte jih v šolo ali Vaaj h krščanskemu nauku, jih skrbno Pošiljajte, ne le ob nedeljah in prazni-kit, ampak tudi ob delavnikih. Od sedmega do štirinajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk. Ne bodi vam šola predraga, ne predaleč; brez šole Človek v sedanjih časih slabo izhaja. Starši, ki otroke namesto v šolo le na pašo pustijo, skrbijo bolj za živino ko za otroke, zato niso vredni, da živijo, ^aj pomaga, če se živinče lepo redi, otroci se pa poživinijo. Kadar so otroci šoli odrasli, dajte ndadeniče dobremu, modremu gospodarju v nauk, dekleta pa dobri gospo-d, a vem, da je mnogo sredstev in običajev, ki jih kljub vsemu ni zavreči na vrat na nos. °BLATINJA KRISTUSA DUHOVNIKA !• Katero življenje: moderno ali Pmdernistično ? Modernistično pojmu- jem vse to, kar ima za vodilo: naj vsak dela, kar hoče, pusti druge na miru, in se briga za svojo osebnost. V redovnem življenju je tako načelo pogubno, če pa moderno pomeni večjo prilagodljivost in razumnost,, združeno z iskreno odgovornostjo in resnično plemenitostjo, pomen nedvomno pomaga. 2. Mislim, da je nestalnost družin, pomanjkanje „mater“ v polnem pomenu besede. Kjer pa ni doma, so otroci na splošno duhovno nestalneži. Za redovno življenje pa je treba stanovitnosti in značaja. 3. Plemenitost in zaupanje v Boga. temelj, brez česar so zaobljube gole besede. 4. Z večjo vzgojo predstojnic in vzgojiteljic, ki naj sestram posredujejo duha Cerkve, (ki je več kakor cerkveni duh), tistega, kj danes Cerkev hoče redovnicam posredovati po novoustanovljenih visokih zavodih za redovnice. PREDSEDNIK USA - KATOLIČAN? Leta 1928 je v USA kot predsedniški kandidat na volitvah prvič nastopil katoličan. Bil je to Al Smith, ki pa je proti njemu na volitvah zmagal Herbert Hoover. Letos imamo drugi primer v zgodovini USA, da na predsedniških volitvah v novembru spet nastopi katoliški kandidat. Je to senator John Francis Kennedy, ki ga je 13. julija demokratska stranka v mestu Los Angeles z ogromno večino glasov določila za svojega kandidata na letošnjih predsedniških volitvah v novembru (dobil je 806 glasov, proti 409, 86, 79 glasovom ostalih treh kandidatov). Tako letos prvič utegne biti izvoljen za predsednika v USA katoličan, kar ustava dopušča. Po ameriški ustavi se namreč pri nobeni javni službi ne upošteva verska pripadnost kandidata. Ob pogledu na možnost, da bi Kennedy bil izvoljen za predsednika, nasprotni tabor v USA že dolgo pred nastopom odločilne volilne borbe svari pred volitvijo katoličana in tako v politično in volilno borbo vnaša konfesionalni element, versko pripadnost nasprotnika. VERSKA PRIPADNOST V VOLILNI BORBI Verska pripadnost v volilni borbi Prvi in glavni vidik pri takih volitvah pač mora biti sposobnost kandidata za predsedniško mesto. Katoliška verska pripadnost pri predsedniških volitvah v USA doslej pač ni prihajala toliko v poštev, ker razen omenjene izjeme doslej ni bilo katoliških kandidatov, ki danes pri nekaterih vzbujajo strah. Tudi katoličani so torej poslej volili nekatoliške kandidate, pač po svoji uvidevnosti in strankarski pripadnosti. Katoliški volilci so se tradicionalno oklepali predvsem demokratske stranke, ki velja v pogledu na delavske sloje za bolj socialno. Njej dajejo svoje glasove naseljenci iz katoliških dežel: Irci, Italijani, Poljaki, Nemci itd. Anglosaksonska aristokracija pa ima svojo utrdbo v republikanski stranki, s katero si demokrati izmenjavajo oblast v USA. Vendar podana ločitev ni stroga in je zlasti pri zadnjih predsedniških volitvah mnogo katoliških volilcev, tudi bivših demokratov, volilo republikanskega kandidata Eisenhowerja. Močan razlog za to je bil, pravijo, tudi v tem. da je Eisenhower zgleden družinski oče, dočim je bilo o demokratskem kandidatu Stefensonu znano, da živi od svoje prave žene ločen. Tudi ob katoliškem predsedniškem kandidatu ni vedno nujno, da bi katoličani volili tega. Zgolj verska pripadnost ni še jamstvo, da bo kandidat dober predsednik in Cerkvi pravičen. Koliko slabih in Cerkvi krivičnih državnih poglavarjev je že bilo in so bili katoličani vsaj po imenu. Podobno bi moral nekatoličan mirno voliti katoliškega kandidata in se dvigniti nad protikato-liške predsodke, če sodi, da mu tako na-kuje blagor domovine. Znano je, da stoje tako za uglednim nemškim kanclerjem Adenauerjem, ki je katoličan, v krščanski demokraciji tudi protestantske mase volilcev. Tudi v USA počasi izginjajo predsodki proti katoličanom-Ankete so pokazale, da bi ogromna večina volila zaradi strankarske pripadnosti od stranke določenega kandidata, četudi bi bil ta katoličan. Kako bodo Prihodnje predsedniške volitve potrdile to načelo ob Kennedyju bo zanimivo opazovati. Zaradi mirnega sožitja katoličanov 'n nekatoliških sekt v USA bi bilo bolje, oa bi se v volilni borbi ne izrabljala taka ali drugačna verska pripadnost kandidata, če bi se bilo mogoče temu 'zogniti. Taka strankarska propaganda, ki navadno čustveno državljane močno razburi, more namreč le poglabljati aiedscbojne prepade in nerazpoložen jo raed krščanskimi skupinami. Tudi uvidevne politične osebnosti v USA svarc, da se v strankarsko borbo ne vnašajo religiozni elementi. Sedanji predsednik Eisenhower je časnikarjem na vprašaje o tem odgovoril le tako, da jim je navedel določbo ustave USA: Pri podelitvi katere kolj javne službe ali zaupnega javnega položaja se v USA nikdar ne bo zahteval kot potreben pogoj °zir na versko pripadnost. Kennedy in njegovi pristaši V USA je zavest katoliške skupnosti •nočna. Katolicizem je v tej pretežno nekatoliški deželi v močni rasti, včasih °k nasprotovanju nekatoliškega javnega •nnenja in tako ob borbi, ki katoliško Zz^est še utrjuje. Pred nekaj leti smo dišali o napadih iz nekatoliškega tabo-ra- ki je kazal na katolicizem kot ne-yarnost za USA. Pojave nerazpoloženja bilo opažati ob konkretnih zadevah, *°t ob vprašanju podpore katoliških ®rnih šol, zastopnika pri sv. stolici itd Marsikaj je razumljivo iz zastarelih Predsodkov proti katoličanom. ... Ob tem je med katoličani razum-vJ’v- globlji čut katoliške skupnosti in ,y°ji poudarek katoliškega tudi v javnem lvljenju. Danes se katoličani v USA jn°rejo pohvaliti z lepim številom kato-lskih poslancev in senatorjev, poleg l.i w York, največje mesto v ZDA drugih vplivnih mest v javnosti. Kot so bili 1. 1928 ponosni na to, da se je dvignil do predsedniškega kandidata katoličan Al Smith, tako so danes njih oči uprte v Kennedyja. Senator Kennedy n; le sposoben in ugleden politik, ki obeta biti dober predsednik, ampak t— pravijo — tudi dober katoličan. Izvira iz bogate družine irskih prednikov, ki je že v njeni tradicij; politično in socialno delo v državi Massachusetts. Ima komaj 43 let in je najmlajši predsedniški kandidat, ki se je v USA kdaj potegoval za to čast. Na harvardski univerzi je končal akademske študije iz političnih in socialnih ved. Med zadnjo vojno je služil pri mornarici na Pacifiku in prejel odlikovanje za junaštvo. Med operacijo za posledicami vojnih ran je spisal knjigo o slavnih ameriških senatorjih, ki mu je prinesla cenjeno ameriško literarno nagrado (Pulitzer). Po vojni je najprej deloval kot periodist, 1. 1946 je bil izvoljen za poslanca proletarskega predmestja v Bostonu, 1. 1952 je postal se- nator, ki je v različnih senatorskih preiskovalnih komisijah uspešno rešil več važnih nalog; 1. 1956 je v demokratski stranki že skoro bil izvoljen za predsedniškega kandidata, pa je svoje glasove odstopil v korist tovariša Kefau-verja; to kandidaturo pa je prejel sedaj za prihodnje volitve. Tak splošno ugleden senator, politik in še dober katoličan bo vsekakor katoličanom zelo simpatičen kandidat. Tako je verjetno, da bo pritegnil tudj veliko katoliških volilcev nasprotne, republikanske stranke, kakor je seveda možno, da bodo nekateri nekatoliški volilci njegove demokratske stranke iz verskih razlogov dali svoj glas nasprotnemu kandidatu, nekatoličanu. Verjetno, da bo tako ta konfesionalni razlog nekoliko kršil strankarsko disciplino na eni in drugi strani. Nasprotniki Kennedyja . . Republikanci bodo določili svojega predsedniškega kandidata (pišemo to sredi, julija) na strankinem shodu v Chicagu. Skoro gotovo bo to sedanji podpredsednik Richard Nixon, ki je zelo popularna osebnost v USA. Veliko prednost, se poudarja zadnji čas v tisku, bi Nixon imel pred Kennedyjeh na volitvah zaradi svojih velikih izkušenj v perečih mednarodnih vprašanjih ameriške politike, kjer se je izkazal trdnega. To posebno uveljavljenje mu je pač omogočil njegov položaj podpredsednika. Kennedy je pač „samo" senator in obenem tako mlad. Nekatoliške kroge v USA, ki katoličanom zaradi raznih predsodkov niso naklonjeni, že sama misel na možnost, da bi bil izvoljen katoliški predsednik, ob Kennedyju povezuje v skupino njegovih nasprotnikov. Seveda bodo ti vse storili in tudi na političnem polju izrabili versko pripadnost kandidata, da mu vzamejo nekatoliške volilce. Vprašanje je, ali bodo imeli ti večji uspeh v pridobivanju nekatoliških volilcev iz nasprotnih nedemokratskih vrst, ali katoličani v pridobivanju katoliških volilcev za Kennedyja iz nasprotne, republikanske stranke, čeprav so katoličani v USA v pogledu na celotno prebivalstvo še vedno v veliki manjšini (40 milijonov proti 180 milijonom), so pa versko največja in najtrdneje povezana skupnost, ob verski razcepljenosti sekt nekatoliške strani. In ob vsem nasprotovanju katolicizem drugod v USA spet uživa velike simpatije tudi med nekato-ličani. Prav nasprotniki Kennedyja so ob njem sprožili religiozni problem verske pripadnosti predsednika, ko ameriška listava v splošni določbi ta vidik izrecno odklanja. Vzbudili so polemiko, ki je precej razgibala domačo in svetovno javnost. Politični pomen tega še ni gotov in more imeti to nastopanje ne' katoliške strani nasproten učinek, katoličane še bolj povezati v teh volitvah in pridobiti še druge, ki obsojajo proti-katoliške verske predsodke. Že preteklo leto (1959) so nasprotniki poskrbeli, da je bil Kennedy postavljen pred važna ideološka vprašanja, ki zadevajo notranjo politiko USA: ločitev Cerkve od države, vprašanje zastopnika pri sv. stolici, podpore katoliških šol. Hoteli so ga spraviti v zadrego in je v vsem tem bil vključen očitek, ki je bil tudi izrecno izražen, da katoliški predsednik ne bi bil -svoboden, ampak vezan po zahtevah Cerkve. Poznavalci razmer trdijo, da so nasprotniki ob tem namenoma opustili problem omejevanja rojstev in stališč® katoliškega predsednika v tem vprašanju. Vprašanje so hoteli prihraniti za odločilni adut, ko bi bila volilna borba na višku. Pa so jih, se zdi, v tem razmere prehitele. Stališče katoliškega predsednika Kakšno stališče je zavzel senator Kennedy v omenjenih vprašanjih, ki so tou jih navalili nasprotniki na njegovem političnem pohodu ? O tem le kratek pregled, kolikor je dosegljiv iz da-aašnjega dnevnega tiska. V teh vprašanjih katoliški nauk podaja določeno rešitev, ki seveda kaže na ideal v vsakem od teh pogledov. A že obveznost tega katoliškega ideala je različna. Ni vseeno, ali je v tem nekaj zahteva naravnega prava, kot n. pr. v vprašanju omejevanja rojstev, ali le stvar človeškega prava ali le neke primernosti, kot n. pr. v vprašanju zastopnika pri sv. stolici. Katoliški odgovor torej kaže ideal, ^ naj bi za njim v življenju stremeli, čeprav že to z različno obveznostjo. Konkretne razmere pa morejo staviti še Posebne ovire pri uresničevanju tega ideala. že dušni pastir mora večkrat po '■Pastoralni; modrosti" biti zadovoljen z neČem, kar je daleč od ideala, ali celo dopustiti kaj, kar idealu nasprotuje, še k°lj ji moramo priznati primemo široko Polje svobode politični modrosti kato-'skega državnika v njegovem prizadevanju za idealnimi rešitvami, ki mu jih Kaze katoliški socialni nauk. Državnik Pima pod seboj le ene določene verske skupnosti s svojim namenom, ampak že Pod verskim vidikom navadno različne skupnosti, kot različne pod gospodarskim, kulturnim vidikom, ki ima vsaka svoj cilj in svoja teženja, ih mora vse Psmerjati v urejeno sožitje v skladu z °bčo blaginjo. — Tudi ni vse odvisno od Pjega, trenutno more biti praktično neizvedljivo ali ne priporočljivo in modro, ^Pprav bi to narekovala načelna rešitev, ki kaže ideal. Seveda je treba mejo med teženjem /-a idealom in taktiko politične modrosti vsakem konkretnem primeru posebej postaviti in jo je večkrat težko določiti, kot sploh velja za aplikacijo načel v praktičnem življenju. Če ta meja ne bi bila jasna, tudi ne moremo katoliškemu javnemu delavcu očitati, če je zaradi razmer izbral svobodnejšo pot, da le ni evidentno neprava. Kako je v javnosti reagiral Kennedy v zastavljenih omenjenih problemis? Nimamo namena ob tem presojati in ocenjevati njegovega stališča v luči katoliškega nauka. Cerkev in svoboda Očitek, da katoliški predsednik v svojem ravnanju ni svoboden, ampak vezan po zahtevah Cerkve. — Vemo, da se mnogi katoliški državniki za nauk Cerkve ne zmenijo in so tako „svobodni"; se po njem ne dajo vezati. Kennedy se v svojem odgovoru ne prišteva k tem, da bi odgovoril očitanju, da ga nauk Cerkve ne briga. Pravi pa, da „mu Cerkev pač ne namerava določati ravnanja kot javnemu funkcionarju, ki je prisegel delati za občo blaginjo države; Cerkev tudi ni monolitična ustanova brez prilagodljivosti; v USA da dejansko podpira svobodo poedinca, Ameriški škof Fulton Scheen ameriško svobodo vesti in ločitev Cerkve in države“. — Očitek nasprotnikov je na predsodku, da katoliški nauk more biti ameriški družbi škodljiv. Cerkev pač ne more zahtevati kaj, kar bi bilo proti obči blaginji družbe. Ločitev Cerkve od države Glede ločitve Cerkve od države v USA ugotavljajo, da je Cerkev v USA s to konkretno ureditvijo zadovoljna. Res Cerkev uživa potrebno svobodo in lep razvoj. — V polemiki v tem vprašanju so se oglasili tudi nekateri katoliški teologi. Ugotavljajo, da Cerkev ne obsoja vsake ločitve Cerkve od države, ampak princip, da Cerkev mora biti ločena od države, ki odklanja vsako sodelovanje obeh družb. Glede zastopnika pri sv. stolici je Kennedy izjavil, da ni za to, da bi imenovali poslanika pri Vatikanu. Šolstvo in omejevanje rojstev V zadevi podpore privatnega šolstva, pravijo, je Kennedy najprej podpiral predloge za podporo učencev javnih in privatnih (tudi katolikih farnih šol); pozneje pa je pristal na odredbe, ki od1 klanjajo vsako podporo. Vprašanje omejevanja rojstev je politične nasprotnike Kennedyja prehitelo in je bilo sproženo že pred volilno borbo. Po naročilu sedanjega predsednika Eisenhowerja je namreč posebna komisija pod predsedstvom generala Dra-perja, proučila vprašanje podpore tujim deželam, da se v tem uvedejo potrebne reforme. V poročilu komisija priporoča, da se v program te ameriške podpore vključi tudi omejevanje rojstev v manj razvitih in preobljudenih deželah. Ob tem so se v USA oglasili katoliški škofje in obsodili umetno omejevanje rojstev kot protinaravno. To se je zgodilo malo pred potovanjem predsednika Eisenhowerja, ki je bil na njem 26. novembra 1959 sprejet tudi pri papežu Janezu XXIII. Takoj se je oglasil škof ameriške episkopalne cerkve James A. Pike za moralno dovoljenost in primernost omejevanja rojstev. Zadevo je obenem spravil na strogo politično polje z vprašanjem, ali je stališče katoliških škofov obvezno tudi za katoličane na visokih uradnih položajih v USA. Na to je moral v javnosti odgovoriti tudi Kennedy-Njegov odgovor je v tem tako jasen: „Vlada USA bi napak ravnala, če bi priporočala omejevanje rojstev v malo razvitih deželah. To bi bilo znamenje nizkega nacionalnega egoizma, ki bi ga — po mojem mnenju — prizadete dežele obsojale. Naša največja psihološka napaka bi bila, če bi skušali ovirati rast belih, črnih ali rumenih narodov, ki ni večja ko naša.“ Na vprašanje, kaj bi ukrenil kot predsednik države, je odgovoril kratko in diplomatsko: „Samo to, kar bi zahtevala korist države.“ Obenem je izrazil mnenje, da je treba o tem vprašati še druge politike in možne predsedniške kandidate. Od vprašanih se jih je zelo malo izjavilo za predlagano omejevanje rojstev. Tudi predsednik Eisenhower je pred odhodom v Rim na to odgovoril: „Ne poznam manj primerne zadeve, ki naj bi se o njej razpravljalo v politiki in ki naj bi jo izvedla in bila zanjo odgovorna vlada. Moja vlada ni izdelala nobenega programa v vprašanju omejevanja rojstev in ga ne bo pripravila-To ni naša zadeva.“ Ob kandidaturi Kennedyja, naj volitve že izpadejo kakor koli, se kažejo sodobni problemi, ki pretresajo politično javnost v USA, in kako je prednje postavljen katoliški politik. V neki meri se v tem zrcali poslanstvo vselcega katoliškega politika v današnjem svetu. NAJMOGOČNEJŠA SODOBNA DRAMA NA PLATNU RAZGOVOR KARMELIČANK Resnična zgodba. Gertrud von Le '0rt jo je prelepo opisala v delu „Zad-nJ’a na grmadi“. George Bcrnanos je opisal dramo „Karmeličanke se raztovarjajo“, ki smo jo mogli videti tudi v Buenos Airesu. (Zakaj kak slovenski °^er ne poskusi z njo?) Zdaj jo bomo Pedali na platnu. Film je snemal duhovnik: p. Brick-’6rger, v sodelovanju s Philippe-om Sostini. Predvajali so ga prvič v Ca-letos. V glavnih vlogah Jeanu e °reau, Pierre Brasser, Madelainc Re-lJaud, Pascale Audret, Jean-Louis Ba-lraült, Anne Doat. Ali se spomnite filma „Los aman- Aire= (Ljubimci), ki so ga v Buenos esu prepovedali. Jeanne Moreau igra nem glavno vlogo. P. Bruckberger je ^Jal: da Mo „Kaj je bolj naravno kakor to, , P° „Ljubimcih“ igra karmeličanko ? „kralci hočejo različnih vlog.“ Jeanne oreau pa je priznala: „Ljubim to ju-1^ j njo z vsem srcem. Kar me je spod-d p da sem prevzela vlogo, je ves •is.d filma, ki ga izraža Bernanosov rek: ja ba ne more živeti izven vode, krist-Pa more živet; izven zakona.’ “ ^a kaj gre ? Glavna oseba je Blanka *a Force (Pascual Audret), polna •p0»«, a tudi — strahu. Ves čas jo ■*«ie ta stran, ki je v bistvu strah d smrtjo. Prednica in namestnica nista skladni v svojih pogledih glede na vzgojo in zadržanje redovnic v tistih časih francoske revolucije. Prednica je trda, neizprosna, hoče, da bi bile redovnice železni značaji. Morda premalo upošteva človeško naravo s svojimi slabostmi, vse premalo milost božjo, ki dela svetnike — junake in mučenike — iz bednih trepetlik. Blanka ne zdrži te trdote. Tudi prednica misli, da je Blanka n; ne sposobna ne vredna, čas pač zahteva trdih ljudi, ker zahteva mučencev, mislita. Blanka uide. Medtem sestre zapro, obsodijo na smrt na grmadi. Zadnji hip Blanko zmaga milost — ali pa se zmaga Blanka in prepusti milosti ? — in medtem ko sestre ena za drugo stopajo na grmado, prepevaj e Pozdravljena Kraljica, tedaj pristopi tudi Blanka in se uvrsti kot zadnja za smrt pod sekiro. Prednica pa ni bila vredna mučeni-tva: mučeništvo ni stvar človeškega junaštva ampak moč božje milost, ki zmaga človeško slabost. Film je bil predvajan izven tekmovanja, a je bil toplo sprejet. Morda ima prenekatere tehnične pomanjkljivosti, nečesa mu manjka: poslanice za današnji svet. Poslanice o človeški slabosti in božji moči, o krščanski človeškosti in človeškem pobožanjcnju v Milosti. Poroča p. Odilo Hajnšek, OFM, ZDA NA GROBU Škofa ROZMANA Pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah v Lemontu se je vršilo veliko romanje v dneh 2. in 3. julija. Prvo nedeljo tega meseca se vsako leto slavi obletnica kronanja podobe lemontske Marije Pomagaj. Letos smo s tem romanjem združili srebrni jubilej ljubljanskega evharističnega kongresa ter veliko poklonitev spominu pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je pokopan na ameriških Brezjah, škof Rožman je bil namreč vsa leta, kar je bival v Ameriki, stalni romar za to nedeljo v Lemontu. Bil pa je tudi duša, nekak motor ljubljanskega evharističnega kongresa in njegova ideja je bila, da je prišla pred 25. leti na kongres v Ljubljano Marija Pomagaj z Brezij. Spored Jubilej in poklonitev smo približno takole izvršili: Romarji so prišli od daleč že v soboto. Nekateri so se vozili vso noč. V soboto popoldne smo imeli že pobožnost križevega pota na prostem v Baragovem parku. Pobožnost je bila opravljena za dušo pokojnega škofa in za vse padle žrtve v komunistični revoluciji. Pobožnost se je končala na Rožmanovem grobu. V soboto zvečer je bila po pobožnosti v cerkvi ganljiva nočna procesija z lučkami. Nepopisen je bil prizor, ko se je ognjeni obroč strnil okrog lemontskega blejskega je-zera. Romarjev je bilo posebno veliko- V nedeljo je bila opravljena jutra' nja sv. maša za padle žrtve. Cerkveni govor je imel za to priliko p. Odilo, sv-mašo pa je opravil bivši vojni kurat g. Štefan Kraljič, ki se je skoraj 3000 km daleč pripeljal na romanje. Ob 10.30 dopoldne se je začela sl°' vesnost poklonitve. Romarj; so se zbrali v Baragovem parku pred veličastnim križem, kjer navano začnemo vsako zunanjo lemontsko slovesnost. Tukaj sm° tolikokrat pozdravljali škofa Rožman» ob priliki njegovega prihoda v Lemonh posebej še ob njegovih jubilejih: z» 25-letnico škofovanja, za njegovo 70' letnico rojstva in za njegovo zlato ma" J šo. Zdaj smo se zbrali, da smo se v spoštovanju poklonili njegovemu spominu. Zastopstvo Uradno zastopstvo je poslalo na to poklonitev 42 slovenskih katoliških organizacij. Zastopani so bili plesalci narodnih plesov Radio-Kluba iz Chicaga; slovenska Radio-Ura od ravno tam; potem slovenski pevski zbori in dramat-ska društva od vseh strani. Zastopani sta bili po glavnih uradih in po podružnicah dve največji slovenski organizaciji v Združenih državah Amerike: Slovenska katoliška jednota in Slovenska ženska zveza. Svoja zastopstva so poslale tri slovenske šole: od Sv. Vida, Cleveland, od Marije Vnebovzete, Cleveland in iz Chicage od Sv. Štefana. Zastopani so bili kanadski Slovenci iz Toronta, Montreala in iz Winnipega; Potem prekmurski Slovenci, primorski Slovenci in štajerski Slovenci. Zastopstvo koroških Slovencev je zbudilo posebno pozornost. Nadalje so bili zastopani slovenski Protikomunistični borci. V sprevod so se uvrstili starš; kruto pomorjenih in mučenih protikomunističnih borcev: oče lr> mati Kastelčeva, ki sta dala štiri svoje sinove v smrt; eden je bil komaj eno leto pred novo maša. Ponosen je korakal v procesiji Jože Selan, ki je ravno tako žrtvoval štiri svoje sinove za vero in za človečanske pravice. Potem so bila zastopana slovenska akademska društva: starešinska in dijaška; nato glavni odbor in podružnice Slovenske katoliške lige. Narodni odbor Slovenije je zastopal predsednik dr. ^iha Krek. Potem je bila zastopana Baragova zveza. Nato pa razna cerkvena društva: Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega za može in fante; zveza Materinih društev, Marijina le- gija, več tretjerednih skupščin. Slovenske šolske sestre so poslale močno zastopstvo na poklonitev — na čelu sestra provincialka Šibila. Frančiškani so imeli svoje zastopstvo in svetni slovenski duhovniki. Vse zastopnike organizacij je voditelj lemontskih romanj, p. Odilo klical, da so se uvrstili v sprevod za križem. Pred duhovščino so belo oblečene deklice nosile spominski venec, ki je bil narejen z rdečih nageljnov, z rožmarina in roženkravta; na eni strani venca je vihral trak v slovenskih narodnih barvah, na drugi strani pa v ameriških. Za vencem so deklice nosile veliko sliko pokojnega škofa; ena izmed deklic je nosila cvetje z groba Rožmano-vega prednika nadškofa Jegliča iz Ljubljane, druga deklica pa je nosila cvetje, ki je bilo natrgano na grobovih pokojnih Rožmanovih staršev v Šmihelu pr; Pliberku na Koroškem. To cvetjt nam je poslal šmihelski kaplan, g. Jože Adamič. Slovenske duhovnike sta zastopala msgr. Rt. Rev. John J. Oman in g. Štefan Kraljič. Duhovniki so seveda ob nedeljah zaposleni in se niso mogli proslave udeležiti, toda msgr. Matija šker-bec je naznanil, da se 'bodo slovenski duhovniki zbrali v Lemontu na grobu škofa Rožmana za obletnico njegove smrti, 16. novembra. Zastopstvo je štelo kakih 150 ljudi, vseh udeležencev pa lahko računamo okrog tisoč, kar je veliko za slovenske ameriške razmere. V sprevodu na pokopališče do ljubljenega groba smo molili sv. rožni venec in sicer po zvočniku. Vse udeležence je prevzela globoka zbranost. Vse je goreče molilo. Na pokopališču so se zastopstva postavila v širokem krogu na vse strani groba in velikega križa. Utihnila je molitev in po zvočniku je bilo napovedano besedilo primerne Ža-lostinkc: „Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel na vekomaj; četudj bo mrtev, bo živel na vekomaj.“ Pesem je zapel posebni mešani pevski zbor lemontskih romarjev. Govor Nato je spregovoril p. Odilo: „V veliki otroški ljubezni smo se zbrali danes na grobu svojega predobrega očeta: pokojnega ljubljanskega škofa prev-zvišenega dr. Gregorija Rožmana, ki si je izbral za svoje škofovsko geslo besede in program svojega škofovanja: KRIŽA TEŽA IN PLAČILO. Kakšen težk; križ je nosil naš veliki pokojnik, vemo vsi. Največkrat ni bilo nobenega Simona nikjer, da bi mu križ pomagal Slovenska idila nositi. In največja teža tega križa je bila misel, da se je res mala številka bratov izneverila. To je najbolj bolelo, najbolj žgalo, najbolj pritiskalo k tlom. Tukaj le pod križem je večkrat stal naš pokojni in izrazil je željo: Tukaj v senci križa bi rad počival. Želja se mu je izpolnila. Na smrtni postelji je trdno držal v svojih dvakrat posvečenih rokah križ in je goreče poljubljal Kristusove rane. Najpremernejša nagrobnica za škofa Rožmana je torej pesem: O križ, na smrtni postelji, prijatelj naš edini; na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini. Križ mu je razsvetljeval življenja pot: O sveti križ, življenja luč! Križ mu je odklenil nebeška vrata: O sveti križ, nebeški ključ! In kakor je delal naš veliki in dobri oče škof Rožman, tako delajmo mi, njegovi otroci: O sveti križ: Ponižno te častimo, zvestobo obljubimo! Venec spoštovanja polagamo in poklanjamo danes na grob velikemu našemu pokojniku, ko smo ravno podarili njegovi duši sveti rožni venec in ko bomo naši poklonitvi dodali krono: to je daritev svete maše za dušo pokojnika. Venec pomen j našo ljubezen: s cvetjem mu dajemo svoja srca! To je ljubezen naših duhovnikov, ljubezen vseh slovenskih izseljencev, ljubezen vseh dobromislečih naših ljudi v mili domovini, kar poudarjajo cvetlice z groba Rožmanovega prednika, velikega apostola Slovencev, nadškofa Jegliča. Na groib polagamo cvetlice z groba pokojnih Rožmanovih starev iz Šmihela pri Pliberku, kar pomeni poklonitev njegove krvi, njegovega rodu in njegovih koroških rojakov. Polaganje vencev Napočil je veliki trenotek, sledi veliko dejanje ljubezni in spoštovanja: Največji dobrotnik in prijatelj pokojnega škofa bo položil na njegov grob cvetlični venec ter z njim svojo in našo ljubezen: Preč. g. msgr. in ljubljanski kanonik J. Oman.“ Cvetje z Jegličevega groba je položil na svoje mesto ljubljanski duhovnik K- Štefan Kraljič. Cvetje z groba škofovih staršev je Položila na pripravljen prostor koroška Slovenka gospa Franka Gabrielov«, ki je bila rojena na domačiji Miklove Zalo v Svetnah. Poklonitev je bila zaključena s pesmijo „O križ na smrtni postelji...“ Pela je vsa tisočglava množica. Nato se je ves sprevod med molitvijo sv. rožnega venca pomikal k Lur-eki votlini, kjer je g. kanonik Oman opravil sv., mašo za pokojnega škofa. Med sv. mašo je pel zbor kakih sto Pevcev in pevk najlepše slovenske pes-Mi- Pri orglah je bil g. dr. Alfred Finger, petje pa je vodil g. Vilko Kun-Petje je izzvenelo silno mogočno ip ubrano, četudi je bil zbor sestavljen ’z najmanj desetih, petnajstih slovenskih župnij. Priložnostni govor je imel p. Odilo, je govoril o Mariji Pomagaj, Roma-Vlci na evharistični kongres: kako je Marija Pomagaj ves narod dvignila, da vse hitelo proti Ljubljani; kako je Marija Pomagaj vso noč sprejemala in Poslušala svoje otroke in kako je ogromni ljubljanski stadion spremenila v najveličasnejše romanja v zgodovini naroda. Med sv. mašo je veliko število romarjev prejelo sv. obhajilo za dušo Pokojnega škofa. Popoldne je bila v cerkvj Marije omagaj ura češčenja Najsvetejšega, ki se je zaključila z mogočnim petjem Marijinih litanij in evharističnim blagoslovom. Pri vseh slovesnostih so bile na vrsti samo one pesmi, ki so jih pred 25. leti prepevale množice na evharističnem kongresu v Ljubljani. Trije mogočni magneti slovenskih src so segli daleč, daleč: Kristus v presveti evharistiji, Marija Pomagaj v svojem tronu in škof Rožman v svežem grobu. X OB 300-LETNICI SMRTI SV. LUDO-VIKA MARIJAH Po vsem katoliškem svetu, zlasti v Parizu, kjer je sv. Ludovika živela in delovala, se vršijo letos velike slovesnosti v počastitev njenega spomina. Svet se hoče s temi proslavami hvaležno oddolžiti goreči sodelavki velikega sv. Vincencija za njuno skupno ustanovitev naj večje verske družbe v Cerkvi, družbe hčera krščanske ljubezni (usmiljenih sester). Ustanovitev te družbe je bilo očividno delo božje previdnosti. Iz malega, gorčičnega zrna je zraslo mogoččno drevo, ki je pognalo svoje veje po vseh delih sveta. Po bolnišnicah, sirotošnicah, zavetiščih in po šolah, povsod tam, kjer je treba pomagati bolnikom, sirotam in versko zanemarjeni mladini, delujejo z blagoslovom in sc nesebično žrtvujejo za dušno in telesno blaginjo človeštva brez razlike na narodnost in vero. Vse pod geslom apostola Pavla: „Ljubezen Kristusova nas vnemal“ Danes deluje po vsem svetu nad 46.000 duhovnih hčera sv. Ludovike. Naj ljubezen, ki je polnila srce sv. Ludovike, vnema tudi srca njenih duhovnih hčera ter jim kaže svetlo pot, ožarjeno s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja. Obnavljamo vtise, ki jih je neki španski duhovnik orisal po svojem potovanju po Irskem Kaj sem doživel na Irskem? Odkritosrčno povem, da ni napravila v dveh daljših obiskih Irske name nobena stvar takega vtisa, kakor to, ko sem videl, kako spoštljivo in vdano delavci pozdravljajo svoje duhovnike. Kadar tisti, ki skrbe za javno snago v glavnem mestu samem, zjutraj srečajo duhovnika, ki gre v bližnjo cerkev maševat, kakor kmetje, kadar na oddaljenem področju El Donegal gredö na delo, vsi neprisiljeno in prisrčno pozdravijo božjega služabnika. Na cesti Srečal sem policijskega stražnika na uličnem vogalu in pismonošo, ki je hitel mimo mene, oba sta me iskreno pozdravila. Tedaj šele, ko sem doživel, da me je delavec, ki je potiskal svoj naloženi voziček, zaupno pogledal, mi klical poljedelec s svojega visokega sedeža na poljedeljskem stroju: „dober dan“ in me cestar iz jarka ob cesti pozdravil: „Oče, Bog vas blagoslovi,“ sem globlje razumel zdravo in verno dušo tega bratskega naroda. Tudi otroci se večkrat zaupno ustavijo pred duhovnikom in ga spoštljivo prosijo: „Oče, blagoslovite nas!“ Odlične gospe pozdravljajo duhovnika z besedami: „Oče, Bog vas blagoslovi!“ Vendar posebno globok, občudovanja vreden zgodovinski dogodek je pozdrav, ki prihaja iz ust težaka, ki okuša vso trdoto življenja ter prenaša težo dneva in vročine. Zdi se, da je v dobi preganjanja duhovnik postal izraz preganjane vere. Predstavljati si moramo zapuščenost in stisko človeških src tedaj, ko je bilo več tisoč duhovnikov preganjanih in zatiranih do mučeništva. Katoliško ljudstvo jih je obdalo z obročem svoje pomoči, gostoljubnosti in ljubezni, ki so jim jo skazovali s tihim pozdravom, ki je imel isti pomen, kakor pozdrav na ulici: „Bog vas blagoslovi!“ S tem pozdravom so hoteli reči: „Ne bodite žalostni, oče! Mi, ki smo vaši otroci v Kristusu, smo z vami in Bog sam vas blagoslavlja, ker ste njegov služabnik." Katoličani se včasih pred duhovnikom, ki gre po ulici, tudi pokrižajo. Ko sem vprašal, zakaj to delajo, so mi odgovorili, da teo duhovniki v dobi vlade Cromwella, ko je bilo pod kaznijo prepovedano, vedno skrivaj nosili Najsvetejše. Zato jih je ljudstvo, ki je to vedelo, tako pozdravljalo. Tudi sam sem doživel, kako spoštujejo Irci katoliške duhovnike. Ko .sem šel iz stolnice v Derryu, je neka mala deklica pokleknila pred mene. Ko sem jo vprašal, kaj želi, mi je rekla: „Oče, blagoslovite me!" Drugikrat so sc mi približali možje in žene, ki so šli po ulici in me, četudi me niso poznali, tiho prosili, naj molim h Gospodu za njihove potrebe. V Dundalku sem videl zjutraj, ko sem šel proti cerkvi maševat, delavca, ki je prišel k meni in me iznenadil s prošnjo: „Oče, ali se morate spomniti v svojih molitvah enega mojega namena?“ Duhovnik je tudi bil in je še vedno veličastna opora za preganjane druži- »e. Od hiše do hiše je izvrševal delo in apostolat, ki je še vedno najvažnejši in ga škofje najbolj priporočajo. Ta stalni prijateljski stik s katoliškimi družinami je ustvaril tisto prisrčno razmerje, ki ga razodeva bolj vsebina ko beseda vsakega pozdrava. Izredna pravica, ki jo imajo še vedno vsi duhovniki škofije Derry, nam dokazuje, kako prisrčno zvezo so imeli irski duhovniki s svojim ljudstvom v času preganjanja. Vsak duhovnik omenjene škofije ima namreč še danes posebno pravico, da sme maševati v kateri koli katoliški hiši, v kateri je užival gostoljubje in je prenočil. Posebno značilna je tudi beseda ^.oče“, ki jo dostavljajo vsakemu vprašanju in odgovoru. Nekatoličan more hiti vljuden, obziren in pozoren do duhovnika, toda nikdar ne bo rabil besede „oče". Prav to je že na prvi po-kled znamenje, po katerem moremo spoznati, ali je tisti, ki govori z duhovnikom, katoličan ali ne. To naklonjenost ljudstva do duhovnikov kažejo tudi velikodušni darovi, hi jih dajejo navadno petkrat na leto 'n še ob raznih posebnih priložnostih; polog tega jih stalno vabijo v svoje hiše, kjer pijejo z njimi običajni čaj. Na vratih cerkva vidimo lepake, ki poročajo o darovih, ki jih verniki navadno vsako nedeljo dajejo pri vratih, skozi katera vstopajo, da se potem udeleže svete maše. Množina teh darov in velikodušnost, s katero jih katoličani dajejo, vzbujata veliko presenečenje. V cerkvi V cerkvah vlada spodbuden red. Pet mesecev že živim tukaj, pa nisem še nikogar videl, da bi se oziral nazaj. Ko se napolnijo klopi v svetišču, napravijo verniki vrsto ob cerkvenih vratih in čakajo v popolnem molku do konca maše. Duh verske zavesti irskih katoličanov se kaže tudi v tem, da natančno spolnjujejo postno postavo. Ob petkih nikoli ne jedo mesa. Nikoli nisem videl ne slišal, da bi kak irski katoličan prelomil postno postavo ali opustil mašo ob nedeljah ali praznikih. Družine skrbe prav tako za globoko versko vzgojo svojih otrok. „Otroke je treba učiti, ne pa jih poslušati," pravi ljudski pregovor. Otroci se molčč učč. Zaplaz na Dolenjskem in Marijina cerkev na Vrbskem jezeru Poznajo verske resnice, božje zapovedi in bogoslužne obrede. Mladeniči pojo latinske himne in se udeležujejo verskih procesij. Hodijo tudi k Marijini legiji, kjer izvršujejo veličasten, sijajen apostolat. Predmet te ustanove, ki je tako podobna naši Španski Katoliški akciji, so duhovna in socialna dela vseh vrst. Romanja Katoliški Irci tudi zelo ljubijo Marijina romanja. Iz vseh, tudi najbolj oddaljenih krajev otoka prihajajo v dolgih vrstah velike množice in se potem zberejo v Marijinem svetišču. Posebno slavno in priljubljeno je svetišče v Knocku, ker sc je tam pred 75. leti prikazala naša ljuba Gospa. Imel sem priložnost pozdraviti slavnega patra Peytona v semen iškem zavodu svetega Eunana v Letterkennyu. Iz njegovih ust sem slišal pretresljiv opis apostolskega pohoda, ki ga je pravkar napravil po vsem otoku z velikim uspehom. Tudi škof dotične škofije me je povabil k svoji mizi in mi med obiskom pripovedoval o gorečnosti, s katero irsko ljudstvo časti božjo Mater. Nekaj podatkov sem si zabeležil. Duh žrtve in odpovedi irskih katoličanov se posebno jasno pokaže ob velikih romanjih k jezeru Der g in v družbah popolne zdržnosti. V njih se je več ko 400.000 Ircev zavezalo, da, ne bodo pili ne likerjev ne vina v vsem svojem 1 življenju, da bi tako zadoščevali pre- , svetemu Srcu Jezusovemu. V domu pokore svetega Patricija ob jezeru Derg preživi vsako leto samo v dveh mesecih letovanja 30.000 oseb tri dni v popolnem postu in z bosimi nogami hodijo po kamnitem otoku, da tako delajo pokoro za grehe. In duhovniki Najprej vzgajajo duhovnike višji • zavodi, v katerih študirajo semeniščni-ki skupaj z mladeniči drugih poklicev.^ Iz njih potem vstopijo v škofijska se- « menišča, ki pa jih ni veliko, skoraj vedno pa v sloveče narodno semenišče v Maynoothu, ki je po svojem slogu največje in najpomembnejše na svetu. Natančno sem si ga ogledal. Priznati moram, da je res vzoren, veličasten Sv. Andraž na Koroškeme, prva stolnica škofa Antona Martina Slomška zavod. Ima profesorje različnih narodnosti. Gojenci imajo priložnost, da se uče starih in modernih jezikov. Vzgaja tudi v njih umetniški čut. Ima tudi bogate knjižnice, sijajno kapelo, velike športne prostore, plavalne bazene s toplo in mrzlo vodo, v katerih se ne uče bogoslovci samo plavati, ampak Pod vodstvom profesorjev, izvedencev v tej stroki, reševati utopljence. Predvsem pa dobivajo v zavodu temeljit pouk o filozofiji.in teologiji. To semenišče izdaja tudi važno revijo, ki ima naslov „The Furov“, pri kateri sodelujejo odlični profesorji. Odlične gojence, ki hočejo postati izvedenci v sociologiji, pošljejo na vseučilišče v Ox-fordu. Življenje duhovnikov, ki so že na župnijah, je napeto in naporno. Vendar duhovniki niso z delom preobloženi. Njihovo življenjsko stanje je udobno. Katoliško ljudstvo želi, da žive duhovniki svojemu dostojanstvu primerno. To naj nekako nadomesti njihove odpovedi, žrtve in stiske v dobi Preganjanja in jih dvigne v očeh predstavnikov drugih ver. Število nekatoličanov je zelo majhno. V najslabšem slučaju ne doseže niti Pet odstotkov. V nekaterih pokrajinah jih sploh ni. Večinoma so to potomci družin, ki so prišle iz Anglije v času Cromwella. Na podlagi posebnih škofijskih predpisov je. sožitje med neka-toličani in katoličani mirno. Le od časa do časa organizirajo posebne sestanke, °ziroma predavanja, da ustrežejo želji fistih, ki se žele spreobrniti. Škofje se vsako leto štirikrat zberejo v Maynoothu in dajo navodila, ki j,h vse škofije takoj razširijo med vcrnike in ki jih izvršč z veliko vest-uost.jo in disciplino. Med njimi zavzemajo prvo mesto navodila za mirno sožitje z vsemi državljani. Katoliški frči so ta navodila tako osvojili, da ne poznajo nobenega osebnega, družinskega ali socialnega spopada zaradi verskih vprašanj. Nasprotno! Katoliški duh irskega prebivalstva se tako močno širi, da več ko 12 milijonov katoliških Ircev danes seje katoliškega duha v drugih deželah. Misijonske ustanove — med njimi se odlikuje ustanova „Holy Ghost“ — so v takem zagonu in tako urejene, da imajo njihovi „Headquarters“ celo založbe knjig, lastne tiskarne in izdelovalnice zvočnih in barvnih filmov. Irci imajo toliko svojih svetnikov, da je redek dan, v katerem bi ne praznovali ali se spominjali koga izmed njih. Sestavljajo litanije, ki jih v gotovem oziru moremo imenovati „narodne“ in dajejo podlago za seznam mučencev (martirologij). Blaženi Oli-verij Plunket, čigar ohranjeno glavo sem mogel počastiti v Drögheda, je pravzor irskega seznama mučencev in simbol katoliškega odpora proti pritisku krivoverstva. Priredil Gregor Mali X Itad bi enkrat videl človeka, ki bi bil trezen, zmeren, čist in pravicojju-zen — pa bi rekel, da ni Boga: ta bi to rekel vsaj brez sebičnega nagiba. Toda takega človeka ni. (La Bruyere) Kar so spoznali možje v trenutkih svojega največjega razsvetljenja, tega krščanska vera uči otroke. (Blaise Pascal) Nič ne more ukrotiti človekove vesti; kajti ona je misel božja. (Victor Hugo) ŠKOF VOVK — ŠESTDESETLETNIK Generalni vikar ljubljanske škofije kanonik dr. Jožef Pogačnik je za škofovo šestdesetletnico izdal naslednje oznanilo: „V četrtek, dne 19. maja, naš škof, prevzvišeni gospod Anton Vovk, dopolni šestdeset let. Zato Vam priporočamo, da ves ta teden zanj veliko molite. Vabimo Vas, da prihodnjo nedeljo s prisrčno prošnjo za našega škofa prejmete svete zakramente. Zanj bomo pri pridigi in litanijah skupno molili, po glavni maši bomo pa v zahvalo za vse dobrote, ki smo jih doslej pod njegovim vodstvom prejeli, zapeli zahvalno pesem.“ BOGOSKRUNSTVO V noči od 27. do 28. aprila je bilo vlomljeno v župnijsko cerkev v Zagorju ob Savi in oskrunjeno Najsvetejše. Vlomilci so prišli v cerkev po lestvi skozi okno v prezbiteriju na evangeljski strani. Potem so vlomili v tabernakelj in iz njega odnesli monštranco. Kam so vrgli veliko sv. hostijo, se ne ve — le petino so pozneje našli pri stranskem oltarju. Na enem ciboriju so odlomili križ; male svete hostije so raztresli po tabernaklju in no tleh. S križa nad tabcrnekljom so odtrgali in odnesli korpus, ker so mislili, da je zlat. Odnesli so tudi križ z Marijinega oltarja, ki je bil iz tombarka. Gmotne škode je okoli 70.000 din. V zadoščenje za strašno bogoskrunsko je bila v Zagorju opravljena zadostilna pobožnost na prvi petek, dne 6- maja. DUHOVNIŠKE SPREMEMBE Franc Pfajfar, župnik v Velesovem, je resigniral na župnijo in bil imenovan za upravitelja istotam; Vladimir Jereb, župni upravitelj v Šmarju, je bil imenovan za ^oupravitelja župnije Lipofjjav že takoj po smrti g. Skebeta Silvestra; Iz Slovenije Franc Lokar, upravitelj v Kostanjevici, je bil imenovan za upravitelja v Starem trgu pri Rakeku; Janez Ostronič, upravitelj v Starem trgu pri Rakeku, za upravitelja v Kostanjevici; Stanislav Mehle, upravitelj na Preloki, za vikarja namestnika v Žužemberku; Jožef Ogrinec, vikar namestnik v Žužemberku, za upravitelja na Studencu pri Sevnici; Ivan Skvarča, upravitelj na Studencu pri Sevnici, za upravitelja pri Sv. Trojici nad Cerknico; Ivan Mramor, upravitelj pri Sv. Trojici nad Cerknico, za vikarja namestnika v škocijanu pri Turjaku; Janez Križaj, vikar namestnik v škocijanu pri Turjaku, za upravitelja v Kresnicah; Leopold Čampa, upravitelj v Kresnicah, za upravitelja na Preloki. 290-LETNICA ŽALOSTNE GORE PRI MOKRONOGU Mirnska dolina obhaja letos posebno slovesnost. Starodavna in še vedno lepo obiskana božjepotna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gorj pri Mokronogu vabi številne romarje k slovesnemu praznovanju svoje 290-letnice. Slovesnosti bodo v nedeljo, 21. avgusta, ter 18. septembra. PROSINODALNI IZPRAŠEVALCI Za prosinodalne eksaminatorje za dobo deset let so bili imenovani naslednji gg- profesorji teološke fakultete v Ljubljani: prelat dr. Franc Grivec; prelat dr. Andrej Snoj; msgr. dr. Vilko Fajdiga; msgr. dr. Jožef Jeraj; dr. Jakob Aleksič; dr. Josip Demšar; dr. Janez Fabijan; dr. Vinko Močnik; dr. Janez Oražem in dr. Anton Strle. PROSINODALNl SODNIKI CERKVENEGA SODIŠČA Za prosinodalne sodnike cerkvenega sodišča so bili imenovani: dr. Anton Čepon, stolni kanonik, prof, Jakob šolar, stolni kanonik in msgr. dr. Vilko Fajdiga, prodekan teološke fakultete. ODLIKOVANJA Sveti oče Janez XXIII. je imenoval prelata in prošta lavantinskega stolne_ Ka kapitlja dr. Franca K. Cukala za apostolskega pronotarja; dr. Josipa Jeraja, profesorja teološke fakultete v Ljubljani pa za tajnega komornika z naslovom „monsignor“. NOVE MAŠE V ljubljanskem semenišču študirajo sedaj vsi slovenski bogoslovci. V juniju jih je 13 doseglo svoj cilj: škof Anton Vovk jih je posvetil v duhovnike. Rektor semenišča je dr. Janez Oražem spiritual pa Anton Karo iz Maribora. Slovenski novomašniki v letu 1960 Sede od desne na levo: Kramberger Franc, Sv. Lenart v Slov, goricah; Bobnar Janez iz Smlednika; spiritual Anton Karo; rektor dr. Janez Oražem; Grozdek Alfonz iz Cerkelj pri Krškem; Pola Mihael, Sv. Lenart v Slov. goricah Stoje od desne na levo: Kraljič Vinko; Lamovšek Alojzij, št. Rupert na Dol.; ^ovak Janez, Sladka gora; Ham Janez, Velesovo; Mihor Roman, Trnovo-Ljubljana; Cesar Štefan, Bogojina, Prekmurje; Topolovec Jože, Žetale; Arhar Marijan, št. Vid nad Ljubljano; Matjaž Fr., Remšnik, Pohorje Mons. Dr. JOŽE JAGODIC Begunci iz avstrijskih taborišč se ga bodo najbolj živo spominjali, kako je zvesto hodil po teh krajih slovenskega zunanjega trpljenja pa notranje zadovoljnosti, kjer so se zbrali po odhodu od doma 1. 1945. Starejši ga bodo poznali še prav dobro, ko je kot mladi tajnik spremljal rajnega nadškofa Antona B. Jegliča, ki je kot ljubljanski škof opravljal kanonično vizitacijo in liirmovanje. Najbrže vsaj dvakrat je dr. Jagodic tako obiskal vse župnije v ljubljanski škofiji. Duhovniki ga bodo pa poznali kot kanclerja v ljubljanski škofijski pisarni, kjer je bil sodelavec, danes tudi že rajnega škofa Rožmana. To so bile njegove uradne duhovniške funkcije med Slovenci.' Vmes je pa toliko podrobnega dela, ki ga je moral ob svoji službi opraviti, naprošen po duhovnikih, organizacijah. Kmalu po posvečenju in prihodu v škofijsko pisarno je bil urednik fantovskega lista pri „Orlu“ — imenovanega „Mladost“; ni ga le urejal, tudi pisal ga je. Od začetkov dijaške KA je ves čas sodeloval pri življenju te veje slovenske KA, njenih prireditvah in publikacijah. Zadnja leta v domovini je bil predsednik Ce-cilijinega društva za ljubljansko škofijo. Ne smemo pozabiti na pridno delo, ki ga je opravljal, ko je rad hodil župnikom na deželo pomagat za dneve vodnega češčenja, ali druge cerkvene slovesnosti, kot pridigar in spovednik. Težko delo ga je čakalo ob prihodu v begunstvo, ko je bil od sv. Stolice imenovan za papeškega delegata in mu je bila poverjena skrb za versko življenje vseh beguncev iz Jugoslavije. Na zunaj malo važno, a dejansko zelo po-mebna, je bila organizacija dušnopa-stirske oskrbe beguncev, ki so se razpršili po vsej Avstriji. Vzpordeno s to versko skrbjo je šla dobrodelna oskrba ubogih brezdomcev. Ni vsega tega dela sam opravil, dobro ga je pa znal urediti. Nešteto obiskov je naredil po taboriščih, nešteto ljudi sprejel in pisem napisal, da zadosti svoji dolžnosti. Ko so begunci večinoma odšli čez morje in se je življenje teh, kolikor jih je ostalo, vedno bolj vključevalo v redno dušno-pastirsko oskrbo krajevnih škofov v Avstriji, se je Mons. dr. Jagodic posvetil dušnemu pastirstvu na tirolskih župnijah, najprej Tristach in danes Ai-net, na vzhodnem Tirolskem. Letošnje leto pa ga je zadelo imenovanje . novega ljubljanskega škofa mons. Antona Vovka za delegata, ki naj povezuje duhovnike ljubljanske škofije, raztresene po vsem svetu. Kdor pozna od bliže osebo in delo mons. Jagodica, bo priznal veliko vestnost in ekspeditivnost, s katero je opravljal svojo administrativno službo na ljubljanski škofiji in kasneje kot papeški delegat v taboriščih. Prav tako mu ALI VESTE? Mona. prof. Pietro Palazzini, tajnik 6vete koncilske kongregacije v Vatika-nu» je izdal posebno knjigo „II pecca-kjer obravnava tudi „sodobne gre-ke“. Najvažnejše so naslednje točke: 1. Greši, kdor močno zaspan ali preutrujen ali v gosti megli prehitro vozi. ke zelo tehtni razlogi utegnejo veljati v takem primeru za opravičilo. 2. Težko greši, kdor na ovinkih vozi 8 preveliko brzino; kdor prehiteva na 8vinkih; kdor prehiteva vozilo pred se-b°i in vozi sicer po levi strani, toda P° nepregledni cesti; prav tako, kdor 'r°zi s pomanjkljivo opremljenim vozi-°m. Enako težko greši, kdor prezira Prometne predpise. '••3. Smrtno greši, kdor po nesreči pu-*ti ponesrečenega ali zadeto vozilo in *keži, ne da b; se zmenil za posledice. fr»v tako smrtno greši, kdor sede za krmilo vozila v pijanem stanju in pov-*roči nesrečo. Prav tako lahko smrtno ***8, kdor vozi brez opravljenega izpi- Znamenje ob poti ta ali če ni vajen vozila. Enako smrtno greši, kdor odkloni pomoč ponesrečencu. Knjiga citira besede papeža Pij a XII. iz govora udeležencem mednarodnega kongresa graditeljev cest z ne 4. oktobra 1951: „Vsaka samovoljna pre-kršitev prometnega reda se lahko razlaga pri spovedi kot smrten greh.“ Katoliški moralisti sodijo, da tudi prometnik težko greši, če ne naznani kršilca prometnih predpisov, ali pa če nekaterim osebam iz prijateljstva ali poznanstva te stvari spregleda. Prav tako težko greše tudi uradne osebe, če zavirajo pri gradnji cest dane možnosti za varnost vozil in pešcev. Je v veliko odliko, da je pripravljen ^dno pomagati, kadar ga kdo prosi Pomoči. In kar je na prvi pogled ne-®rJetno, pa resnično, kako z resno do-tojanstvenostjo združuje veliko pre-Pr os tost in prijetno družabnost. Lastno-? ' «o to, ki jih je v neki meri prinesel . domače hiče, od mame ter očeta, ki je vedno zelo spoštoval in rad imel, ruv tako kot svoj rodni kraj Visoko nad Kranjem, v župniji Šenčur, kjer se je rodil 13. dec. 1899; po študijih v Kranju in Ljubljani, je bil posvečen v duhovnika 29. junija 1922 in imel kot novomašnega govornika prof. dr. Gregorija Rožmana, kasnejšega ljubljanskega škofa. Služboval je do odhoda v tujino 1. 1945 na škofiji v Ljubljani, kot tajnik in kasneje kot škofijski kancler. A. O. MED NAMI V ARGENTINI TELOVSKA PROCESIJA Med verskimi prireditvami, ki jih imamo v Velikem Buenos Airesu kar lepo število, zavzema častno mesto procesija sv. Rešnjega Telesa, ki jo imamo že vrsto let v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Letos je bila v nedeljo, 26. junija. Najprej smo se zbrali k sv. maši. Daroval jo je č. g. Janko Mernik, ki živi že več let v Don Boscovem zavodu. Med sv. mašo, med katero je bilo ljudsko petje, je imel tudi krajši nagovor. Rojake je spomnil na žalostno telovsko procesijo v Vetrinju pred 15 leti. Ostali duhovniki so spovedovali. Po sv. maši pa se je razvila mogočna procesija po zavodskem vrtu. šla je okrog vseh štirih oltarjev, katere so pripravili sledeči kraji: San Martin-Florida; Lands; San Justo; Ramos Mejia. Procesijo je vodil č. g. Anton Oreha r, direktor slovenskih dušnih pastirjev, evangelije pa so peli čč. gg. Gregor Mali, Janko Mernik, dr. Alojzij Starc in Franc Bergant, diakon slovenskega semenišča v; Adrogue. Med procesijo je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom dr. Julija Sa-velli. SPOMINSKE PROSLAVE Poleg osrednje spominske proslave naših žrtev v mestu Buenos Aires, o kateri smo že poročali v avgustovi številki, so bile še manjše proslave v Men-dozi, Lanusu, Berazateguiju ter Mar del Plati. V Mendozi je bila zadnjo nedeljo v juniju. Dopoldne so se rojaki zbrali k sv. maši, katero je opravil za poKojne junake č. g. Jože Horn, slovenski dušni pastir v Mendozi. Popoldne pa je bila proslava v Domu. Dvorano je spominu primerno * našo narodno zastavo in veliko trnjevo krono opremil g. Rudi Hirscheger. Uvodne besede je spregovoril društveni predsednik g. Luka Grintal. Obsežno in zanimivo predavanje o komunizmu pa je imel g. prof. B. Bajuk. Med dopoldansko sv. mašo ter na popoldanski prireditvi je pel pevski zbor pod vodstvom, g. ravnatelja Marka Bajuka. Isto nedeljo kot v Mendozi so se k žalni proslavi zbrali tudi rojaki iz Be-rezateguija in okolice v prostorih Lov-šetovega doma. Na tej proslavi so sodelovali otroci tamkajšnjega šolskega tečaja, v katerem poučuje gdč. Anica Šemrov. Govor pa je imel g. Ivan Korošec. V Miramarju pa se je slovenska naselbina pokojnih žrtev spomnila prvo nedeljo v juniju. Dopoldne so imeli sv. mašo, katero je daroval č. g. Anton Žagar. Popoldne pa so se zbrali k spominski proslavi. Vodil jo je g. Lojze Trpin. S temi proslavami Slovenci v svobodnem svetu izpovedujemo vero v veličino žrtev naših pokojnih junakov. Ta žrtev bo brez dvoma neki dan prinesla svobodo našemu narodu. VZHODNI DAN Nedelja, 3. julija, pred praznikom slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda, je bila posvečena vzhodnim bratom, zedinjenju vse krščanske črede. G. dr. Pavel Krajnik, ki deluje med ruskimi izseljenci vzhodnega obreda, je imel za Slovence v ramoški župni cer- kvi sv. mašo po vzhodnem obredu. Med sv- mašo, ki je precej daljša kot latinskega obreda, so peli ruski pevci. V go-v°ru je g. dr. Krajnik razvil lepe misli 0 svetih bratih ter o zedinjenju vseh cerkva. Po sv. maš; so rojaki z veseljem segali po znani reviji: „Kraljestvo božje", katero urejajo naši duhovniki v Rimu. DVE PREDSTAVI Igre so tiste, ki privabijo veliko število rojakov, škoda, da niso več tako Pogoste, kot so bile pred desetimi leti. Vendar smo pred kratkim mogli videti kar dve predstavvi. Prva je bila v Ra-lr>os Mejia, druga pa v Slovenski vasi v Lanusu. Slovenski šolski tečaj Antona M. ■'šlomška v Ramos Mejia je v nedeljo, julija uprizoril z lepim uspehom mladinsko igro „V kraljestvu palčkov". Igro sta pripravili učiteljica gdč. Anica Šemrov ter ga. Blejčeva. Rojaki v Slovenski vasi v Lanusu pa so v nedeljo, 24. julija, uprizorili Finžgarjevo „Verigo". Režiral je g. Ludvik Štancer. Igra je privabila ne samo „vaščane", temveč tudj lepo število rojakov iz drugih krajev, da je bila dvorana mnogo premajhna. STOLETNICA SLOVENSKE HIMNE V nedeljo, 10. julija, smo Slovenci v Buenos Airesu praznovali 100-letnico himne „Naprej zastava Slave". Proslavo je pripravil pevski zbor „Gallus". Nastopila sta oba „Gallusova" zbora: mešani in otroški. Prvega vodi dr. Julij Savelli, drugega pa gdč. Nuša Kristanova. m - friz or iz letošnje slovenske procesije sv. Rešnjega Telesa v parku cerkve Marije Pomočnice v Ramos Mejia — Bueno Aires „Upam, da vas ne bo več spoznal...!" Kako 8| duh teme pomaga, da bi zab ranil pot duhovniku do bolnika! In „najbližji sorodniki" mu pri tem tolikokrat pomagajo. To nam kaže tale resničen, žalosten dogodek. Nekje na Gomjeavstrijskem je umiral mož, ki je že dolga leta samo še po imenu bil kristjan. Za svoje krščanske dolžnosti se ni brigal. Ko je na smrt zbolel, ga je hotel dušni pastir obiskati. Pa ga domači niso pustili k njemu. Vedno so pravili, da je bolnik tako zelo „miru" potreben. Končno pa se je nekemu oddaljenemu sorodniku vendarle posrečilo, da je pregovoril ženo umirajočega, naj pokliče duhovnika. Ta je res telefonirala. Duhovnik je takoj prišel, še kako rad je pohitel, da bi prinesel bolniku tolažbo. Zakaj sv. zakramenti so za vsakega vernega človeka največja tolažba. Pri hišnih vratih pa ga je čakala žena, vsa v solzah. Peljala je duhovnika Vesti iz Koroškef Na slovenskem Koroškem so bile letos v Podjuni kar štiri nove maše. Dve prvo, dve pa drugo nedeljo po posvečenju. Prva je bila č. g. Viktorja Omel-ko (iz te fare sta č. g. Karicelj, župnik v št. Jakobu, in g. Zergoj, kaplan v št. Jakobu). Pridigal mu je č. g. Andrej Karicelj. Lep julijski dan je bil naklonjen tudi novomašniku č. g. Jožefu Ro-pitzu v Metlovi pri Kazazah. Pridigal mu je velikodušno kaplan č. g. Franc Božič. Obe novi maši sta bili na prostem. — 17. julija je zapel novomašno glorijo č. g. Ignac David v Šmihelu pri Pliberku. Pridigal mu je č. g. Vinko Zaletel. č. g.Martin Hotlmlc je imel pri-mlcijo v Dobrli veai, za pridigarja je imel g. kanonika Alekseja Zechnerja. Tema dvema pa vreme ni bilo naklo- proti bolniški sobi. Pred vrati pa je obstala in — vsa žalostna in navidezno polna sočutja do moža — dejala: „Moj Bog, gospod župnik, upam, da vas ne bo več spoznal!" Tako se je zgodilo v lanskem letu. Žena je možu želela, da ne bi več spoznal duhovnika, da ne bi mogel več pri polni zavesti sprejeti tolažil sv. vere. Le kako malo ljubezni! Kdor umirajočemu ne pomaga, da bi se mogel spraviti z Bogom, vsak tak je njegov sovražnik, je pomočnik satanov. Sveti zakramenti niso zato tu, da bi človek zaradi njih prej umrl, temveč naj mu pomagajo, da zadobi mir v duši in pa — če je božja volja — tudi zdravje na telesu. Saj vendar duhovnik tudi za telesno zdravje bolnika prosi in moli, ko deli te svete zakramente. Če bi se ljudje bolj zanimali za to, kaj duhovnik pri bolniku moli, bi to morali vedeti. njeno a je popoldne le posijali sonce na novomašne svate. Na dan sv. Cirila in Metoda je v Celovcu slavil srebrno mašo salezijanec prof. dr. Franc Cigan. Dopoldne jo je imel obdan od dijakov in dijakinj slovenske gimnazije, zvečer pa so mu gojenci Mohorjevega dijaškega doma naredili slavnostno akademijo v dvorani uršulink. V soboto, 23. julija, se je odpravilo čez 700 Korošcev in Korošic na Sv. Vičarje v jubilejnem letu. Močan dež je preizkušal srca ob odhodu na vlak in tudi v Trbižu ni bilo bolje. K sreči je olajšala pot nekaterim nova žičnica-Toda na vrhu je sprejela romarje ped novo zapadlega snega. Kaj takega še ne pomnijo. Naslednji dan se je vreme izboljšalo in se je vse z dobro volj» končalo. Roman iz družinskega življenja. Italijansko spisala Adriana Henriquet Stalli. Iz španščine prevedel Štefan Tonkli. XXIX. Jurček hodi že v šolo. Zdi se, da to ni nič, navadno hodijo vsi otroci v šolo. Skoraj vse mame, ki jih poznam, imajo otroke, ki hodijo v šolo. Najbolj naravna stvar na svetu: Poslati otroka v šolo. Bel površnik, mapa, zvezek, svinčnik, abecednik, to je vse; od doma je treba iti vsako jutro ob pol osmih in se usmeriti proti šoli, Jaz pa nasprotno mislim že dva meseca na Jurčkovo šolo z nerazložljivo skrbjo; ko se mi nenadoma prebudi misel, čutim praznino v srcu. Zelo dobro, zelo dobro; površnik, mapa itd. so stvari. ki jih poznam, k; jih sama pripravim, toda... in učiteljica? Ženska, ki je ne poznam in ki me bo morala na-domestovati! Kdo bo, kakšna bo učiteljica mojega otroka? Vse te matere, ki jih poznam, se Z(li, da jih malo skrbi učiteljica v tem Pogledu. Nekatere, ki imajo že izkušnjo, govore o eni z navdušenjem, o drugi Previdno, o tretji preudarno... na vsak ^sčin... na vsak način vse so približno Podobne. Pa koncem vseh koncev ni treba gledati na to, kaj pravijo ljudje. „Moj se je prav dobro razumel e onim učiteljem, ki je kot kak pes ov-čjak.“ „Tudi učitelji, ki jih imamo za najboljše, če se razjeze nad tvojim sinom. .." „Na vsak način se v šoli z vsakomer nekaj navadijo, če imajo le glavo..." „Da so vsaj štiri ure z doma in človek zadiha vsaj dopoldne..." „Kdo bo, kakšna bo učiteljica mojega sina?“ se še naprej sprašujem. Stopila sem v šolo in pogledala ravnatelja, ki me je sprejel zelo vljudno in mi dal razumeti, da je zelo zaposlen. Kako naj vem, draga gospa, kdo bo učiteljica vašega sina? Ko bi matere pohitele z vpisom svojih otrok, ko bi predstojniki pohiteli z imenovanjem učiteljic, bi vam mogel ubogi ravnatelj danes kaj reči. Toda, dokler otroci niso vpisani, ne morem razdeliti razredov in dokler učiteljice nimajo imenovanja, jim ne morem določiti skupine. „Seveda,“ rečem razočarana, „mislila sem, da ima nadzornik tri mesece časa za imenovanje učiteljev in da imajo matere mesec dni časa za vpisovanje.“ „Gospa, mi mislimo, da je vedno lahko, kar je v resnici nemogoče." To mi reče dramatično, dočim izdajajo njegova usta in oči smehljaj poln zbadljivosti. „Sicer sem pa vesel mater, ki jih skrbe učitelji, a ne bojte se, gospa, zaupajte šoli!“ Ravnatelj je mogočen gospod, imi prijazen in dober obraz, dostojanstveno vedenje. Povedali so mi, da je družinski oče. Zaupala bom šoli. Vendar ee znova vprašujem: „Kdo bo učiteljica mojega sina?“ Kaj naj rečem mojemu malemu o tej šoli, ki ga bo kmalu imela med svojimi zidovi po štiri ure na dan ? Če bi mu o njej govorila s prevelikim navdušenjem — ali ne tvegam, da ga razočaram in takoj odtujim ? Prav tako mu ne morem govoriti s strahom in ga nespametno plašiti. Naša soseda Roza vpije z okna nad svojim nemarnim sinom: „Sreča, da pojdeš kmalu v šolo, ti kuga, tam jih dobiš po buči!“ Jurček in jaz se smejeva, ko jo slišiva. Dobro, lahko se zgodi, da se izmuzne kaka zaušnica iz učiteljevih rok, če gre za takega hudička, kot je Lojze. Sicer je gotovo, da se Lojze poboljša, če bo hodil v šolo, kajti v šoli je delo, slišijo se nove stvari, možgani so zaposleni, otrok ve, kaj mora in nima časa za nerodnosti. O šoli govoriva z Jurčkom malo. Pustiva jo kot malo poznano stvar, v katero imava še zaupanje, saj sva ugotovila, da hodimo v šolo kot „ljudje“, in ne kot „mačke“. Tako sva se to jutro napotila k neznanki z zadržanim navdušenjem tistega, ki ne ve, kaj 'bo našel, ve pa, da bo on sam zelo važen del neznanke in zato mora začeti predvsem z zaupanjem v samega sebe. Veliko dvorišče je mrgolelo otrok in njihovih sorodnikov. Vpitje, klici, kriki, krohotanje in prijateljsko boksanje med starejšimi. Veselje, veliko veselje! Jurček ga opazi, vidi pa tudi med najmanjšimi otroke, ki jočejo. „Zakaj ?“ Nekateri otroci boječi, ki imajo strah pred vsem, morda so jih strašili s šibo kakor dela Roza, morda jih straši novost. „Kako so neumni.“ reče Jurček odločno. Vendar čutim, da se njegova roka še bolj oklene moje. „Učiteljica prve stopnje?“ „Tam na koncu, tam so otroci prve stopnje. Greva proti koncu in učiteljica prve stopnje naju opazi in nama prihaja naproti. Vsa truma malčkov se premakne z njo in ji sledi. Črna je, majhna in debeluhasta, prihaja s plešočim korakom, z jasnim nasmehom, ki postane malo korakov pred nama skoraj otroški. „Tu je koklja z gnezdom.“ „In tu je novo pišče.“ „Primi me za prst! Nimam več ko tega.“ Zares, cel grozd ročic se drži z® druge prste. Jurček izpusti mojo roko, b; se, z nekakim strahom, oprijel “''ega prostega prsta, pa glej, druga Warna se bliža z jokajočim otrokom. „Kaj bom dala zdaj pa temu? Moj ®°g, potrebovala bi roke samo zanj.“ Jurček takoj izpusti prst, ki se ga ie bil oprijel. „Ah, zelo lepo, ti si cel mož! Po-R*ej, če poznaš koga izmed teh otrok.“ „Hoj, Jurček!" zakliče nekdo. To je Marko, mlekarjev sin. „Prijatelja ? Ostanita torej skupaj, Wnogo a; imata povedati!" In mala in smehljajoča se učiteljica naproti drugi materi z njenim pijančkom. Jurček me ni prijel več za roko: z "Jarkom govori o svoji novi aktovki. Hudo se mi zdi, pa ga ne pokličem. To Je drugič, da pripada sebi: prav je, da Pr>pada sam sebi. polna, močna, dostojna, urejena, svobodna ? „Mi verujemo vedno v to, kar se navadno smatra za nemogoče." je rekel s smehom polnim hudomušnosti tisti prijazni gospod, sedeč za pisalno mizo. Toda zdaj je njegov glas premagal nasmeh, je topel glas, poln vneme in brezmejne dobrote. Iskren glas in poln moči. „Ne prosimo tega, česar nam družba, česar nam država v tem trenutku ne more dati! Mnogo, zelo mnogo stvari pogrešamo v naši šoli. Pa ne čakajmo, da bodo najprej dali drugi, da damo potm mi, mi začnimo izboljševati šolo in tega prosim otroke, starše, učiteljstvo, samega sebe! Gradimo svojo šolo s svojo močjo, s svojo voljo, z majhno ali veliko žrtvijo vsakogar! Poskrbimo predvsem, da zaupamo sami vase, začnimo dajati in svet nam bo dal!" Med tem se uredijo stopnje in se ^zdele v vrste, da prisluhnejo ravnanju, ki govori otrokom in njihovim nUeram. Lepe in dobrohotne besede, Ki zbude svež in glasen smeh v vrstah °tr°k in odobravajoče mrmranje med Vraslimi. Mi poznamo neko šolo: našo, kot Peko daljno preizkušnjo. Toda šola na-*h otrok je različna in se nam zdi ne-Ai novega, ko se ji bližamo skoraj s sh"ahom. Radi bi našli v njej za svo-sina prav svojo ljubezen, svoje ^umevanje, svoje potrpljenje in nekaj Ve^: oni nravni, družabni in skupnostni ki je izven družine in po katerem r°Peni človeštvo; želeli bi, da bi šola *Jr(?5ni5iia te sanje o dobri družbi, za-SyS'.J'v* ‘n veljavni, kajti šoli izročamo 0je §e neizoblikovane otroke in je j a> ki jih naredi ljudi. In kako naj a izpolni to nalogo, če sama ni po- Da, ugajala mi je učiteljica mojega sina, ugajala m; je šola mojega sina, vrnila sem se sicer domov sama, toda videla sem Jurčka, v vrsti, kako je šel pogumno v svoj razred. Videla sem, kako je ravnatelj z očmi svetlimi od ganotja ljubkoval najmanjše in odgovarjal smehljaje nasmehu večjih. Ko je šel Jurček mimo mene, sem mu dala majhno znamenje z roko, dvignila glavo in se zravnala kakor da bi zavzela odločen položaj spričo neke dolžnosti. Tudi on se je postavil v nekako visoko dostojanstvo in je šel mimo z izbočenimi prsi in se mi je nasmehnil. Prav ima ravnatelj: mi moramo začet; „graditi" šolo. Ker je vojna, ker so „ostali" zaposleni na drugih položajih, ker je svet nasičen z grmenjem topov, s hvalisanjem, s sebičnostjo in izdajami — in šestletni otroci iščejo v šoli dobrote, iskrenosti in ljubezni, morajo sami oni nesti tja te kreposti. XXX. Beda mi je rekla: „Torej? Jurček hodi v šolo, Remo je shodil, Sandro je strašno zaposlen z iskanjem dela po mestu, in ti, kaj misliš narediti? Ali začnemo z razprodajo česa,a li se odločiš za službo? Ne varaj se z vojnimi nakaznicami! Od lakote pomrjete, če boste trdovratno želeli biti pošteni državljani in spoštovati zakone. Skušaj kupiti olje, sladkor, moko na črni borzi in skrij vse v oni omari z dvojnim dnom, ne misli, da vsj „poštenjaki", ki oznanjajo križarsko vojsko proti črni borzi, nimajo v kakem kotu dvojnega dna! Pohiti, norica! Pa ne bodo ti dovolj obresti vaših prihrankov v banki, ne vidiš, kako jih presegajo cene s svojim dvigom? Niti glavnica ne bo dovolj. Pa diploma tvojega moža? Poglej v predal, če ni nakapljala denarja! Ah, ah... Milena! Pametna devica! Milena! Tvojemu možu sem ponudila krasne kupčije... pa, povej mi, kakšen užitek ima kdo pri tem, da dviga glavo, češ: se čutim prepošten za to? Resnici na čast, prav redko se mi pripeti, da srečam ljudi, kot ste vi. Gotovo ste občudovanja vredni, nazadnje se mi ta hiša tako priljubi, da ne bom mogla nikoli več od tod... Ah, ah, ah... Dobro! Pustimo šale! Ali začnemo prodajati zlatnino, ali sprejmeš službo, ki ti jo je ponudila Milena? Ko se je v soboto Sandro vrnil domov, sem jaz že sprejela službo. Skušala sem prepričati Sandra na način, ki je mene samo prav malo prepričeval. „Ali naj se reši osvoboditev žene morda preprosto s tem, da kadi smotke v javnosti? S tem, da ima uradnega ljubimca? S tem, da se poteguje pravico glasovanja in razporoke?" Sandro me je gledal zavzet, v resnici sem se začela osvobojevati. Nadaljevala sem s spremenjenim tonom: „Ko spremljam Jurčka v šolo, srečujem ženske vseh vrst, ki gredo v trumah na občino, v urade, v šolo. Imaj° slubo. Ali so morda zato manj spoštovanja vredne? Imajo moža in otroke, ali morda zato zanemarjajo svoje družinske dolžnosti? Nasprotno, izpolnijo neko dolžnost. In zakaj bi jaz tega ne smela? Zaradi tega ne bom zanemarjala otrok, Jurček hodi v šolo in čas bom imela, da ga sama spremljam; Re' mo je najbolj miren in krotak otrok, kar jih je bilo na svetu. Marija je iz' borna ženska in ji lahko zaupam; skušali bomo kupiti vse potrebno preden, pojdem zdoma, ob štirih bom prosta in bom imela še čas, da povedem otrok® na sprehod in da se pozanimam za hišo. Vse sem preudarila, vse je mogoč® in pametno; to ti povem, da boš miren, ne da bi iskala tvojega privoljenja, ker sem se že odločila in v ponedeljek nastopim službo. Sandru ni preostalo kaj pripomniti, mojemu modrovanju je odgovoril * molkom polnim žalosti in potrtosti- Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramön Falcčn 4158, Buenos Air®8 Registre de la Propiedad Intelectual No. 574.991 Tiska tiskarna Vilko, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina . Venec vnch že unk: h čustev, ki (liči tudi čelo nuj revnejše že linke, je čustvo Materinske ljubezni. Plemenitost ženskega značaja, globokost njenih Zvntcu, nesebičnost njenega srca se pri njej najbolj pokazuje v ljubezni do njenih otrok Pavlina Pajkova POVERJENIKI: Argentina: Dtišnopaatlrska pisarna, R. Ealoön «58, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Poslal 7058 8ao Paulo, Brasil U.S.A.: „Farallja", 111« Glasa Are, Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario MatSjina drulba Via Rlsorta 8, Trleste, Italla Italija: 2ora Plščanc. Rlva 1‘lazzutta 18, Gorlzia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec Celoletna naročnina za Argentino ln države, ki nanjo mejijo, (razen Uruguays) 230 pesov; za Uruguay Je naročnina 300 |; za U.S.A. In Kanado 6 dolarjev; za Avstrijo 96 šilingov; za Italijo 2000 lir; drugod protivrednost dolarja.