ŠT. 1 — Vlil. JAN. 1959 CENA 10 DIN VSEBINA: Janko Ukmar - Naš Proizvodni načrt Janez Strojan - Sindikalna podružnica Je Pregledala delo Lado in Otmar - Kaj Je novega v novi kolekciji *amil° Marinc — Naš a°ni ob Jadranu °tmar Lipovšek - V dpjstni hiši aspirina Slavko Žagar - Gre-gorc Pavla: »Tudi kasneje bi še delala« Franc Rebernik -Kako smo delali Janez Strojan - Nesreče v decembru Dr- Jerovec F. - Naj-Poljši šahisti sveta ^Pra Habjan - Personalne spremembe y2daia v 750 izvo-kolektiv tovarne 'INduplati«. Odgo-j°rni urednik: Otmar ^‘Povšek. - Natisnila d klišeje izdelala iskarna »Jože Mo-Jkrič« v Ljubljani »INDUPLATI- Jarše Ve telefonske številke Rektor 923-300 r°daja 923-307 tabava : i 923-308 1 i b\ Centrala 923"309 -J Naš proizvodni načrt Leto 1958 je za nami. Bilo je nadvse uspešno v proizvodnem in finančnem pogledu. Prav te dni se seštevajo poslednji kilogrami preje in metri tkanin, prav te dni seštevamo milijone, ki so odraz naših prizadevanj v minulem letu. Vsakemu bomo lahko z veseljem in ponosom dejali: presegli smo naš načrt, presegli kljub težkočam, ki so naše stalne spremljevalke. V letošnje leto stopamo z drugačnim proizvodnim načrtom kot prej. Ukinili smo nočno izmeno. V proizvodnem smislu je s tem najbolj prizadeta predilnica1. Vemo pa, da bi do tega slej ali prej moralo priti. Država je podpisala mednarodno konvencijo o zaščiti žena, ki med drugim prepoveduje tudi nočno delo. Obstoja sicer možnost, da se obdrži delo v treh izmenah z različnim delovnim časom za vsako izmeno, ali pa, da se zaposli za nočno izmeno samo moška delovna sila, vendar bi bila to vseeno le začasna rešitev. Ce smo torej že nekako prisiljeni ugrizniti v to kislo jabolko, potem ugriznimo enkrat, pa takrat krepko. V primerjavi z lanskim, bo v letošnjem letu proizvodnja v predilnici manjša za 110 000 kg. Lanene dolge in lanene kratke preje bomo sicer spredli prav toliko, kot v letu 1958, to je vsake po 210 000 kg. Občutno pa se bo zmanjšala proizvodnja konopljene preje, kajti prav ta sistem je imel tudi nočno izmeno. Konopljene dolge preje bomo po proizvodnem načrtu spredli le 120 000 kg ali 60 000 kg manj, in konopljene kratke preje le 130 000 kg ali 50 000 kg manj kot 1.1958-Vzporedno s tem je bilo treba spremeniti tudi sestav proizvodnega načrta za tkalnico. Zvišali bomo pr°' izvodnjo bombažnih tkanin za 200 000 m2 v primerjavi z lanskim letom, in tako dosegli številko 1 200 000 m*-Proizvodnja lanenih in pollanenih tkanin ostane ' višini 1 800 000 mr ista. Zmanjša pa se po načrtu za 80 000 m2 proizvodnja konopljenih in polkonopljeniu tkanin v primerjavi z lanskim letom in bomo take teh tkanin stkali le 420 000 m2. Ce sedaj vse to seštejemo, potem dobimo sledeči zaokroženi načrt P1"0' izvodnje za leto 1959: V predilnici — 670 000 kg lanene in konopljen6 preje ali 110 000 kg manj kot lani in v tkalnici — 3 420 000 m2 bombažnih, lanenih in konopljenih tkanin ali 120 000 m2 več kot lani. Več bomo torej naredili bombažnih tkanin, da bomo na ta način krili primanjkljaj pri konopljenih tkaninah. V obeh obratih pa je naš letošnji načrt prilagojen delu v dveh izmenah, dokaj visok. 2e sedaj moramo zastaviti vse sile, da ga dosežemo in presežemo. Jz lanskoletnih izkušenj vemo, da se nam to dobro obrestuje. J- Sindikalna podružnica je pregledala svoje delo in si zadala naloge za v bodoče! (Piše Janez Strojan) Sindikalni izvršni odbor je sklical v četrtek dne 4. decembra 1958 redni letni občni zbor vseh članov ozir. izvoljenih delegatov. Se pred tem so bili občni zbori pododborov, na katerih so predsedniki podali poročila. Na teh zborih so bili izvoljeni tudi delegati za občni zbor, in to iz vse podružnice 150. Občnega zbora podružnice pa se je udeležilo 124 delegatov. Občnega zbora podružnice so se nadalje udeležili še predstavniki podjetja, predstavniki organizacij v podjetju, zastopnik sindikalnega sveta Domžale ter poslanka v republiškem svetu proizvajalcev. Izvoljeni in navzoči delegati so bili pretežno mlajši ljudje, kar je zelo razveseljivo. S pozdravom na navzoče, predvsem pa gostov, je občni zbor otvoril predsednik dosedanjega I. O. tov. Drašček Kristijan. V uvodu je predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. Delovni predsednik tov. Jeraj Franc je nato nadaljeval delo in povabil predsednika podružnice tov. Draščeka, da poda svoje poročilo. Tov. Drašček je v svojem referatu poročal o finančnem poslovanju, o delavskem samoupravljanju, o sodelovanju med organizacijami v podjetju, o fiz-kulturni dejavnosti ter o delu Izvršnega odbora, pododborov in o delu posameznih poverjenikov. Pri finančnem poročilu je omenil uspehe, katere je dosegel kolektiv v preteklem letu. Ti uspehi so odraz deja, je rekel tov. Drašček, katerega je opravil celotni kolektiv s svojo marljivostjo in pridnostjo. Izrazil je dalje zadovoljstvo za te uspehe, ki so plod dobrega dela med vsemi organizacijami. Vloga delavskega samoupravljanja je bila podčrtana, ker je odigrala vidno vlogo pri upravljanju podjetja po proizvajalcu. V poročilu smo pogrešali kritiko ter sugestije za sklepe in načela za diskusijo. Po referatu predsednika podružnice so poročali »c predsednik »Tovariške pomoči«, ki deluje pod okriljem sindikalne podružnice, namestnik upravnika >vk]' na Induplati« ter blagajnik I. O. sindikalne podružnic o finančnem poslovanju v preteklem letu. Po teh poročilih se je razvila diskusija, v kateb so sodelovali delegati občnega zbora in tudi gostje. Tov. Rakar je postavil vprašanje minimalne!,'* osebnega dohodka. Tov. dr. Jerovec je objasnil zastal' ljalcu vprašanja, pa tudi ostalim, postopek za izračun minimalnega osebnega dohodka ter omenil, da je J komplicirano delo, katerega je zelo težko objasnita V bistvu sloni obračun na prispevkih, ki so progi'6' sivno večji, če je večji osebni dohodek. Republiški poslanec tovarišica Bevk Francka i6 pozdravila skupščino ter spregovorila nekaj besed družbenem standardu, o sodelovanju podjetja z občin6’ o razbremenitvi zaposlene žene in o vlogi sindikat^ v podjetju in občini. Višji življenjski standard je nn6' goče doseči le z večjo produktivnostjo dela, je rek* tovarišica Bevkova, zato je napak, da nekatera P°d jetja gledajo tako lokalistično na reševanje razu’ vprašanj ter se zato razne uslužnostne delavnice (n- P*j krpalnice, likalnice, pralnice, otroški vrtci in podobni žil ne rešujejo niti v občinskem merilu. Tov. delovni predsednik je v nadaljevanju spi'®: nekaj misli o higiensko tehnični zaščiti pri delu. C voril je o obratnih nezgodah ter boleznih. Tov. J61 je omenil zneske, ki so potrebni za izplačevanje p°df. srečencem in ki bi lahko v mnogih primerih odpad„/ če bi ponesrečenci iskali takojšnje zdravniške P0ITV?C..j Podjetje Induplati je izplačalo v letu 1958 preko šb milijone dinarjev samo za prekoračenje bolniškem staleža. Pozval je navzoče, da sami sodelujejo pri 01 mogočanju izkoriščanja bolniškega staleža. »K O N O PLAN« Stran 3 §t. 1 Občni zbor je pozdravil nadalje podpredsednik ajevnega sindikalnega sveta Domžale tovariš Lado _ v^apuž. V svojem nagovoru na'zbrane je tov. Tram-0 z omenil, da se delo sindikalne organizacije ne sme tur ‘samo na podjetje, kjer delavec dela, pač pa na kraj, kjer delavec živi v svojem prostem času. br k°S* s'nfttkalne organizacije je, da skrbi za izo-Drm ° članov, ki naj odločujoče posegajo v obleme samoupravljanja. Tov. Trampuž je nadalje s^voril o tarifni politiki, o analitični oceni delovnih « ter o zakonih, katere izdajajo naši organi, pa ' cesto premalo razumljivi oziroma delavci z njimi Jemalo seznanjeni. t Tovariš Ivan Vavpotič je pozval navzoče naj in-D ^hirajo, da se kaj ukrene za izboljšanje delavnic, , j. Sem za kovačnico in varilnico, in ne nazadnje C‘1 za inštalaterje. , Nadalje je bilo govora o skrbi za človeka, kate-oduU moramo še' nadalje posvečati vso pozornost. Novi bor ne sme izgubiti iz vida to poprišče dela. Pralni ki že pol leta stoji v podjetju neizkoriščen, je v 1 nadaljnji predmet diskusije. Pranje naj se uredi ba ,.sebni pralnici, kamor je treba namestiti tudi nadel en' str°j tn tako omogočiti pranje perila za naše lavce. S tem se bo prešlo k izvajanju predlaganega °grama ter se močno razbremenila delovna žena. Govorilo se je tudi o kinu, o čemer je bil zadolžen ,,.°vi izvršni odbor, da ukrene potrebno na osnovi Rusije. je 2clja, da bi prišlo iz kolektiva čim več predlogov, važno vprašanje, saj bo postal s tem poudarek na Soupravljanju vidnejši. j, O našem domu na Mali planini je poročal tovariš vanc- Okoli tega doma je na planini in v dolini inan° dosti govorjenja, vendar do rešitve še ni prišlo (|. doslej še ni bil podan predlog, kako naj se dom >, “ro upravlja, da pa bo istočasno tudi izkoriščen. r«-°Sa n°vega I. O. zato ne bo lahka, saj bo moral .ha vprašanje realno in življenjsko. Prav tako je še VnT Pereče vprašanje naše »trgovine«. Tudi o tem jS'asanju se je že mnogo govorilo in reševalo, vendar s sedaj ni prišlo do zadovoljive rešitve. p0,.V nadaljevanju je občni zbor govoril o higieni v jy Jetiu, o dajanju tople malice in o drugih stvareh, s° trenutno najbolj aktualne. (k y imenu nadzornega odbora I. O. sindikalne po-&jnice je tov. Lipovšek podal poročilo o pregledu blaSiovanja in blagajniškega stanja (vključno pregled in tajniških knjig in prilog) ter izrazil zadovoljstvo P°hvalo nad najdenim. Na osnovi tega je občnemu „ 01 u Predlagal razrešnico sedanjemu I. O., katero so vz°či soglasno sprejeli. zl. ^cd volitvami in v času, ko je volilna komisija da]ra^a podatke o rezultatih, se je diskusija razvila še Je m so bili sprejeti sklepi za prihodnje leto. Med podajanjem poročila Delegati in gostje na občnem zboru Sprejeti sklepi: Sindikalna podružnica se mora tudi v bodoče boriti za večjo storilnost pri delu. Posveti naj se več pažnje pri izkoriščanju surovin ter očuvanju strojev in naprav. Poveča naj se delovna disciplina predvsem pri prihodu na delo in pri odhodu z dela domov. Z vzgojo in nasveti vplivati na zmanjšanje števila nezgod in na spoštovanje HTZ predpisov pri delu. Pristopi naj se k revidiranju sedanjega tarifnega pravilnika, ki ne ustreza več. Posveti naj se več pozornosti pri strokovni vzgoji delavcev s strokovnimi predavanji in tečaji. Organom samoupravljanja naj se predloži načrt za organizacijo uslužnostnih delavnic, ki naj razbre-mene našo zaposleno ženo. Predloži naj se načrt, kako v bodoče poslovati v našem domu na planini. Vsi sklepi sej in blagajniške postavke, sprejete na I. O., naj se zabeležijo v zapisnik. Zaključno so bili objavljeni rezultati volitev za nov I. O. sindikalne podružnipe in ostale forume: Drašček Kristijan (116 glasov), Klešnik Jože (116), Deržič Ivan (112), Giovanelli Lovro (110), Rakar Niko (110), Narat Milan (105), Jeretina Pepca (102), Sitar Vika (100), Kokalj Ana I. (93), Letnar Marija (90), Škarja1 Marija (88), Traven Marija (81), Požeg Pepca (78 glasov). Kot delegata za republiški občni zbor tekstilcev in usnjarcev sta bila izvoljena tov. Drašček Kristijan in tovarišica Bleje Pepca. Odbor »Prijatelji prirode« pa so: Tov. Kunc Božo, Čebulj Vinko in Odar Malka. Poverjenik za Delavsko enotnost: Tovarišica Kavčič Magda. Odbor »Tovariške pomoči«: Marks Rudolf, Kanci-lija Cilka, Zabavnik Franc, Rojc Edi, Starin Marija, Nusberger Oskar in Kuzmič Anka. Ob 17. uri 10 minut je predsednik zaključil občni zbor ter želel novemu I. O. kar največ uspehov pri delu. Zaključno želimo novemu odboru obilo uspeha tudi mi, saj bomo rezultatov deležni prav vsi. Kaj je novega v novi kolekciji? Običajno smo pomladili kolekcijo tiskanih tkanin z novimi vzorci v jesenskem času. Kolekcijo za 1959 pa smo zasnovali na povsem novi bazi. Nismo se zadovoljili izključno z novimi tiskanimi vzorci, temveč smo prelevili tudi kolekcijo pestrotkanih artiklov, kateri so bili sedaj že leta v prodaji, v posameznih primerih pa celo desetletja. K obema kolekcijama, katere sem že omenil, pa vključimo še tretjo, to je kolekcijo barvanih in impregniranih izdelkov, ki prav tako vsako leto menjajo barve — pač primerno modnim tonom in artiklom. Obrat predilnice tako ne more sodelovati z novimi izdelki, upajmo pa, da se bo posrečil poizkus predenja z omakalnim sredstvom v mokri predilnici. 5 tem načinom predenja bi prejeli mehkejšo prejo, ki bi zadostila zahtevam po vpijanju vlage, kar pogrešamo predvsem pri naših brisačah in kuhinjskih bri-salkah. Novi časi so narekovali tako tkalnici kot ostalim oddelkom, da je treba odstopiti od dobrega starega pravila: »Do sedaj je bilo dobro, pa bo še v bodoče.« Nove potrebe zahtevajo nove tkanine, tako glede vzorcev, kakor tudi glede kvalitete. V novi kolekciji je poleg drugega tudi več novih vzorcev brisač. Tradicionalne zelene, modre in rdeče bordure na brisalkah so zamenjale nove. Pisani vzorci bodo v prihodnje poživili kuhinje. Pri damast-gradlu za žimnice je poleg novih jacquardskih vzorcev sprejeta v kolekcijo boljša kvaliteta te tkanine z novimi vzorci za petičnejše kupce. Nadalje imamo v kolekciji neoplemenitenih tkanin nove močnejše in lažje tkanine za embalažo. Tudi tiskarna je dala svoje kritične pripombe h tkaninam, namenjenim za tisk. Po želji naše filmske tiskarne so bile izdelane nove tkanine, katere bodo kot potiskana roba našle tržišče, in tako osvojile kot zmagovalec kupca, ki pa bo po potrebi dal še svoje pripombe, da bomo v prihodnje potrošniku še bolje ugodili. Barvarna nastopa v novi kolekciji, kakor sem že omenil, z novimi modernimi toni, ki se hitro menjajo ter je tu posluh za tempo časa zelo oster, za kar se menjajo barve tudi med letom. Pač po potrebi. Filmska tiskarna je sestavila tiskano kolekcijo s 6 novimi desseni za pregrinjala in zavese. Vzorci so sestavljeni iz drobnih rožic na lahkih artiklih, kar je zelo dobro uporabno za manjše zavese. Nadalje J® vrsta vzorcev z večjimi motivi izdelana na tkanina*1, uporabnih za pregrinjala in večja okna. Tretji del predstavlja moderne vzorce, s katerimi se bomo nio-rali tudi pri nas vedno bolj sprijazniti, saj. iz izkušeni vemo, da nam vedno bolj prija moderno, torej on°' kar smo še do nedavnega odklanjali kot nemogoč®-Tu velja pripomniti isto ugotovitev za glasbo, katero smo včeraj odklanjali, jo pa danes že smatramo za de potrebe. Proti toku vode se ne da plavati in kdor želi to poizkusiti, bo ostal sam, omagal bo in tok ga o° potegnil za seboj. Njegovih krikov ne bo nihče P0-slušal. Nekateri od novih vzorcev naše filmske tiskarn® so potiskani na surovi laneni tkanini in so zelo zani-mivi. Že od nekdaj velja lanena tkanina kot plemenit3 tkanina, zato smo prav letos stremeli za tem, da 1° ne izmaličimo z raznimi barvami, temveč le primerno in okusno potiskamo, ohranimo pa njen karakter, katerega nima nobena druga tkanina iz naravnih ali umetnih vlaken. Nadaljnja novost letošnje tiskane kolekcije s° novi prti in nadprti ali superprti, kakor jih pač ime' nujemo. Ti prti so zato, da se pogrnejo čez mizo Pre0 serviranjem kosila ali večerje oziroma malice ter s® jih potem zopet pobere. Velikost teh nadprtov J® 30 X 70 in se jih dosti lažje pere, kakor prte 140 X Nadprti so zelo lepi in v okusnih barvah. Navdušenj zanje je že sedaj veliko in prepričan sem, da si vsakdo želel imeti doma vsaj eno garnituro (4 komad** nadprtov. Podobno kakor tkalnica je tudi filmska tiskarn3 izdelala nekaj novega, doslej pri nas neznanega " tiskane brisalke z lepimi vzorci, ki bodo navdušili va: ali vaše otroke. Potiskana brisalka odslej ne bo ve® samo cunja nekje v kotu kuhinje ali celo skrita * nekem predalu, temveč bo dekorativni kos opreme g°' spodinje, ki bo s tem olepšala svoje kraljestvo. Uprava podjetja je skupno s tehničnim sektorjefP v Induplati napravila pozitivno revolucijo v svoj*3 proizvodih. Prepričani smo, da bomo s tem v še ve®)1 meri pridobili trg in tako zadovoljili potrošnika, z® katerega končno proizvajamo. Zaključno naj omenim, da so tudi cene novi**1 izdelkom vsem dostopne. Lado in Otmar O Nekaj let nazaj skoro nismo srečali v naših letoviških krajih delavcev in nižjih uslužbencev, posebno pa ne delavcev iz našega kolektiva. Zaradi tega smo tudi izgubili interes za naš dom, ki smo ga posedovali v Poreču. Verjetno bi bil še danes v naših rokah, če bi ga tedaj več uporabljali člani našega kolektiva. Tekom let se je temeljito izpremenila miselnost naših ljudi v tem pogledu, prav tako pa se je izboljšal ekonomski položaj zaposlenih ljudi. Danes se je število članov kolektiva, ki dejansko preživljajo svoj dopust na oddihu, bodisi na letovišču ali pri znancih, močno dvignilo. To pomeni, da se je proces sproščenja delavcev v tej smeri že začel in zajel pomemben odstotek ljudi. Tako je tudi prav! Ker smo to spremembo občutili, smo v okviru »skrbi za človeka« sprožili akcijo za gradnjo počitniškega doma. Ta gesta je bila pri našem kolektivu toplo sprejeta. Da je temu tako, dokazujejo tudi rezultati ankete. Vprašanje je bilo, kje naj se zida dom, ali v slovenskem ali hrvatskem Primorju. Skupno je bilo anketiranih 801 zaposlenih, od katerih se je odi čilo 555 za slovensko in 211 za hrvatsko Prirnort. Tistih, ki se niso mogli odločiti niti za eno niti ^ drugo lokacijo, pa je bilo 35. Ohrabreni z odločitvi!. kolektiva smo po dolgih iskanjih našli primeren k*-3 za naše ljudi, to je Umag. , Naš dom bo stal na obali sam, vendar ne pred3*®: od gostinskih in ostalih objektov. Imeli bomo sv zalivček s peskovito in plitvo plažo, primerno za 3 jj plavače in otroke. Navdušeni plavalci pa bodo i*3® primerno mesto oddaljeno le 100 m od naše oba*_ Skupina naših zunanjih delavcev je že opravila P1® nirsko delo, ko je zgradila in obnovila nekdanjo ceS ’ ki vodi do naše parcele. Podjetje »Napredak«, s ka* rim smo podpisali pogodbo, je že pričelo z del®1 Predvidoma bodo zidarska dela končana do ko3* maja, dom pa bo vseljiv v poznem poletju. Upa j f3 J da se bodo družine naših sodelavcev že v letošnj®L letu naužile vseh dobrot, ki nam jih nudi bivanj® našem Jadranu. K. »K O N O P L A N« Stran 5 St. i V rojstni hiši aspirina (Piše O. Lipovšek) Zataknilo se je V naši filmski tiskarni smo vse do leta 1958 delali ' Polno paro. Obrat je osvajal nove vzorce in nove -etode dela, trg pa naše izdelke. Pred letom dni pa ^ je zataknilo; Povpraševanje po naših tiskanih tka-‘nah je popustilo. V skladišču gotovega blaga so se P1'icele vedno bolj kopičiti zaloge potiskanega platna. Na različnih sestankih smo obravnavali vprašanje Nadaljnjega obstoja naše tiskarne in vedno znova pri-r* do zaključka, da je treba najti novih idej in novih Nežnosti za nadaljnje delo. Nemalokrat so posamezni Klepi veljali le nekaj dni, kajti že čez kratek čas se p Pilo treba prilagoditi novim zahtevam ali okolnostim. ..Pini, ki nam niso pokazali hrbta, so bili arhitekti, 1 Pa so naročniki, ki komercialno ne pomenijo dosti, ,° Pa z druge strani najboljši dokaz, da niti kvali-®tno, niti smiselno nismo slabi. Stik s trgovsko mrežo ,e nam je izjalovil, prišli pa smo do zaključka, da je reba narediti čim več novih vzorcev, ki bodo intere-antni predvsem za široko potrošnjo. Osvojeni so bili fobni rožasti vzorci na različnih tkaninah. Tovariša iz tiskarne sta se v cilju analize trga Napotila v Italijo in se vrnila z novimi idejami, sam P3 sem se napotil v Nemčijo, da rešim vprašanje Ndanthrenskega tiska na pollanene in lanene tkanine. Nadaljc je bilo zanimivo vprašanje pigmentnega tiska : belo barvo za kombinacijo belo na belo za plastični ^raz_ (belo jedkano in belo s pigmentom). Prvi del Prašanja smo rešili nekaj dni pred mojim napove-anim odhodom že sami, treba je bilo le še ugotoviti, je bila napaka, ker se ta prerada ponovi, kolikor ,1 znana. Nadalje so pri postopku nekatere malen-°sti, katere človek prav zaradi nepomembnosti spre-k|eda, so pa v celoti merodajne za dober izdelek. Pri tem uvodu omenim še, da sem v tujini srečal cl° armado tehnikov koloristov, ki so nabirali novih z-Nanj pri proizvodnikih barvil in "kemikalij ter se isto-asno izpopolnjevali. V našem primeru se je to zgodilo takrat, ko je bil že skrajni čas, da si človek po-r na ta najenostavnejši način. Možnost, da bi našli esitev s konzultacijo, je namreč popolnoma propadla, ver smo to varianto do kraja izkoristili, pa nam je sak ekspert svetoval drugače in na žalost vsi napak. eveda ti ljudje niso brez znanja, vendar v nekaj rah nihče ne more rešiti problema, ki po naravi „ ,a zahteva nekaj dni za en postopek, da o ponovitvi Spl°h molčim. Jarše - Koln V soboto 27. septembra sem se odpeljal. V Jaršah 6lb se vsedel na TAMA in se s šoferjem, našim obavljačem in otroškim vozičkom odpeljal do Ljub-Jane. Vozno karto sem imel že v žepu, kljub temu nam je s časom trda predla. Kratko slovo pred javnim kolodvorom in že sem bil na peronu. Prva v*ca: vlak ima uro zamude. ^ Med čakajočimi sem našel dva znanca iz Marica, ki sta potovala z enakim namenom kakor jaz j. Manchester (Anglija). Moja pot je bila v primerjavi 'njuno kratka, čeprav je trajala točno 24 ur z eks-esom. v Ljubljani sem si kupil še cigarete, čašo-*Se in bonbone in tako oborožen vstopil v vlak, ki n® ni imel niti zame niti za ostale potnike iz Ljub-^ne več prostora. Namestil sem se na hodniku ter j-ec* kopico prtljage in številnimi potniki še pred "anjem prj§ei v stik z našimi cariniki. Pregled pot-s n listov in dokumentov je bil hitro opravljen in tudi Sed^riniki nisem imel težav- Slednji me je pobaral, kje bim, nakar sem mu otožno odgovoril, da imam odit-n^en Prostor samo za stojišče, kjer se nahajam. Pri šel me nl vprašal niti kje imam svojo prtljago, kaj e’ da bi zahteval, da mu pokažem, kaj imam v njej. Tako je hitro minil čas v družbi številnih carinikov in pri počasnem premikanju vlaka proti Jesenicam. Na Jesenicah smo kljub zamudi stali obveznih 30 minut, potem pa so nas prevzeli Avstrijci. V Podrožci smo stali tudi iz nedoločenega razloga in tam smo prvikrat dobili vroče hrenovke s slanimi cenami. Avstrijski obmejni organi so se nam pridružili šele, ko je vlak odpeljal dalje proti Beljaku. Tudi ta kontrola je bila hitro urejena. Vlak je vozil sedaj zelo hitro, ker je parno lokomotivo zamenjala električna. V Beljaku sem izstopil in počakal turističnega vlaka, ki vozi iz Celovca do Huck van Holand-a. Imel sem srečo, kajti ta vlak je bil skoro prazen, saj je pobiral samo pozne dopustnike s prelepega Vrbskega jezera. Udobno sem se namestil in zrl v gorski svet, kamor nas je vodila železna cesta. Iz tople Koroške smo prišli v nekaj urah v hladne Alpe mimo Malnitza in Bad Gasteina ter ostalih svetovno znanih letovišč do Salzburga. Noč je že legla nad pokrajino, ko so prišli nemški cariniki in obmejni organi v vlak. Avstrijcev sploh ni bilo. Nemški obmejni organ se je takoj obregnil vame, ker sem imel potni list FLRJ z veljavnostjo vstopa v Nemčijo do 27. septembra, in to je bil ta dan. Spotikal se je ob me ter mi na nevljuden način končno milostno dovolil, da nadaljujem potovanje. Obmejnemu policistu je sledil carinik, ki je po vsej verjetnosti hotel nadaljevati delo policista. Prvo me je vprašal za vso mojo prtljago, nato mi je začuden, da imam samo en kovček, tega do kraja pretaknil. Našel ni seveda ničesar in to ga je najbolj dražilo. Na ponovno vprašanje, če imam s seboj »slivovko«, sem postal tudi sam kratek z odgovori in edino 14 škatelj starih Zeta cigaret, ki niso roba za švercanje, mi je bilo dano v milost, da se z menoj pripeljejo v Nemčijo. Pregled mojega kovčka je trajal gotovo več kot 15 minut in ko je bil ta opravljen, je odšel, ne da bi pogledal ali vsaj kaj vprašal ostale potnike v oddelku. Točno po voznem redu smo se odpeljali dalje proti Munchenu. Na tem odseku vozi vlak brez vmesnega postanka do 120 km na uro. Moji sopotniki (zakonca iz Kolna in neki gospod iz Lubecka) so me pomilovali zaradi obnašanja nemških obmejnih organov do mene in finale vsega je bil, ko mi je sopotnik iz Lubecka ponudil škatljo avstrijskih cigaret, kakršnih je on cel nahrbtnik »na moj račun« prešvercal v Nemčijo. V Munchen smo prispeli točno. 30 minut postanka sem porabil zato, da sem se sprehodil po peronu te Koln — središče mesta velike postaje. Kupil sem si tudi nekaj za jesti, popil sem obvezno miinchensko pivo ter se olajšan za nekaj nemških Mark vrnil v vlak. Potovanje smo nadaljevali z zamudo 25 sekund. Enakomerno ropotanje vlaka me je uspavalo do Ulma, kjer smo bili o polnoči. Zunaj je bil mraz in dežela je bila bela od ivja. V Štutgartu sem slišal samo napoved časa odhoda našega vlaka, vse ostalo sem pr°-spal. Popolnoma zbujen pa sem bil že kratek čas kasneje in v Heidelbergu se nisem znašel, ker je P°' staja povsem nova in drugje kot je bila stara, katero sem poznal. Vedno manjša je bila razdalja do cilja — Kolna. Mimo Mainza smo se vozili v Rensko deželo-V Koblenzu smo prekoračili Ren in nadaljevali P®, na levem bregu Rena. V Koblenzu je vstopil n®*® poslanec nemškega Bundestaga in tega sem vprašal, če je Koblenz mesto, da je ekspres ustavil, kar mi Jc pa v svojem domišljavem ponosu na svoje mesto močno zameril. Slikovita pokrajina ob Renu je bila zelo kratic®' časna. Na reki so bili večji in manjši parniki. Zateg® glasovi ladijskih siren so nemalokrat prekinjali nočno tišino. Ob 7. uri zjutraj smo bili v Bonnu, potem, ko smo se še vmes ustavili v Bad Godesbergu, kjer živijo pretežno le ministri in ambasadorji ter univerzi te tr» profesorji. Bad Godesberg in Bonn sta silno lepi mesti-Obžaloval sem, da sem ju videl ravno v dežju, toda vremena niti Kranjci ne znamo spreminjati, kaj šol® kdo drugi. Uro kasneje sem prispel v Koln. Mogočni Dom in dež ter velemestni vrvež sta me sprejela vsega zasp®" nega in utrujenega. (Se nadaljuje) Naši obraszi »Tudi kasneje bi še delala« Človeku zatone v pozabo marsikateri dogodek, vendar so med njimi tudi taki, da se pač ohranijo v spominu dolgo vrsto let in jih je potrebno samo priklicati, da spet zaživijo pristno, živo, tako kot nekoč. Koliko sprememb in koliko prijetnega je bilo povezano z neprijetnim od dneva, ki ga še danes dobro pomni tov. Gregorc Pavla, naša najstarejša tkalka. To je bil dan 16. 11. 1926. Takrat je namreč prvič prišla v »Induplati« z namenom, da bi se zaposlila. Bila je slabotno štirinajstletno dekletce, ki je moralo že v zgodnji mladosti prijeti za delo, ker jo domači niso mogli vzdrževati. V družini je bilo 13 otrok. Le zidarska dela so nudila očetu zaslužek, ki pa je bil prenizek za vzdrževanje tako številne družine. Razumljivo, da so bile njene želje vse drugačne. Hotela se je izučiti za trgovko. Ta želja se ji ni izpolnila in k sreči danes ji tudi ni več žal. Po sprejemu, ki pa ni bil enostaven, saj ga je dosegla šele na razna priporočila, je kmalu pozabila na svojo prvotno željo in se temeljito poglobila v delo na tkalskih strojih. Njena sestra jo je učila in še dva brata sta bila prav tako zaposlena v »Induplati-«. Torej pomoč je imela v svojih najbližjih. Morda je prav zaradi tega zelo vzljubila delo in tovarno. Leta so potekala. Pavla je čedalje bolj spoznavala ljudi, stroje in tovarno. Tovarna ji je postala drugi dom, zlasti po smrti staršev. Napredna miselnost jo je vodila naprej, zlasti v temnih dneh pred začetkom II. svetovne vojne. Večkrat želi biti sama in ji dobro de, a ko ujame uro ali dve počitka čisto zase. To je razumljivo, ker delovni pogoji tkalke le niso lahki. Tako kot si želi biti sama, si seveda želi biti tudi v družbi, zlasti 5 svojimi sodelavci in se z veseljem udeležuje tradid®' nalnih skupnih izletov, ali skupnih odhodov na oddih' Danes živi skupno s sestro v Mengšu, kjer je tudi v® jena in kjer je preživela vse svoje dni. Ona je tista, ki zelo rada dela na enem delovnem mestu. Zadovoljna je, če lahko ostane pri svojem stroju. M® nami se dobro počuti. Zna povedati, da je v podjeti® včasih dobro, včasih pa tudi slabo, zlasti takrat, k® imamo slabši material. Takrat je prizadeta pri osebnem počutju in seveda tudi pri zaslužku. Njeno zdravje je naravnost čudovito. Služi ji> a tudi sama resnično skrbi zanj. Le oči, da, oči živčno je nekam utrujena, pa vendarle še polna volj® in želje zdržati štiri leta do upokojitve. »Tudi kasneje bi še delala!« pove z iskreno želj0' V vsem času dela se ji ni zgodila nobena nesreč®' Zelo je previdna in upošteva varnostne predpise. 2® radi slabih vremenskih prilik se pritožuje zlasti tak®®1, ko zapiha ostra burja, z njo dež in sneg. »Mengeš res ni daleč, ampak v slabem vreme®11 težko pridem v tovarno!« obrazloži malce nejevolj®0' Torej še štiri leta. Z željo, da bi se v tem času čimboljše počul'*1' med nami in da bi z veliko sreče in zdravja °PraV ^ ljala svoje častno delo še naprej, se ji lepo zahval j® jemo za njeno vztrajnost in požrtvovalnost, ki je bi v tem času, kar je v naši tovarni, nadvse plodna, 5 je vzgojila ob sebi nad petnajst tkalk. Se enkrat mnogo uspeha pri delu in veliko volj st va v osebnem življenju. laz meseca v mesec JOŽEFI KOKALJEVI V SLOVO j X jutranjih urah 3. januarja 1959 je smrt iztrgala z naše srede Jožefo (Pepco) Kokaljevo. Hodila se je 15. marca 1913 v Kamniku. Bila je jugi otrok družine Gerkman. Svojo mladost je prebijala v svojem rojstnem kraju, katerega pa je vjovala zapustiti in se z delom prebijati skozi svet in bujenje. Naša sodelavka je postala leta 1938. Poročila 80 ie s tr>varišem Viktorjem Kokalom ter stanovala v Skoro dve desetletji je hodila iz Domžal v na delo. Zaposlena je Atila v pripravljalnici. P°mžalah. Induplati Med vojno je ostala sama. Mož je odšel v parti-ane in se boril za svetle ideale socializma. Vendar Udi pokojni Jožefi partizanska pota niso ostala ne-nana- Borila in trpela je skupaj z možem in borci, žel ^ Povojnem času je večkrat tožila o bolečinah v m‘odcu. Delno se ji je zdravje izboljšalo, ko se je z ozem preselila pred tremi leti v Zgornje Jarše 10. s.?,Sa P°t je bila odpravljena, toda bolezen ni popu-• Ua. v zadnjem času je bila dvakrat operirana, toda z??an- Telo, navajeno težkih dni, je klonilo pred uhrbtno boleznijo. Le njeno srce se je upiralo temu, T.ar $e je zgodilo 3. januarja ob 5. uri in 15 minut. rnr,a je tiho, kakor je bilo tiho njeno življenje. ■p Pota, po katerih je hodila, jo ne bodo več vodila, udi žvrgolenja ptic ne bo več poslušala. Ostal nam 0 ‘e naj lepši spomin nanjo. K uNjenim svojcem izrekamo ob bridki smrti Jožefe okaljeve naše iskreno sožalje. ZAHVALA bol *sk;reno* se zahvaljujem za izkazano pomoč ob Oseh™* svoje, sedaj pokojne žene, zdravniškemu . ebju ter tovarišicama Debevc Mileni in Gerkman eleni. Zahvaljujem se nadalje vsem, ki so na njen nlrtVaški oder poklonili cvetje in jo pospremili na 6m Zadnjl potl' Viktor Kokalj smo DELALI v MESECU NOVEMBRU 1958 *zPolnitev količinskega plana: Predilnica............................103.7% tkalnica .............................108.3% gasilske cevi..........................75.2% ?'P°lnjevanje norm je bilo sledeče: Predilnica . . 121.7 % — v normi delalo 287 del. tkalnica . . . 114.6% — v normi delalo 399 del. oplemenitilnica 110.4% — v normi delalo 68 del. tiskarna . . . 120.0% — v normi delalo 11 del. 1 i5VP»yčn° doseganje norm za vse podjetje je bilo ■% in je v normi delalo 765 delavcev. >h ,^onec novembra smo imeli vseh zaposlenih 1096 h' 1 vajencev. Produkcija je potekala normalno in ez zastojev. NESREČE V DECEMBRU NEPAZLJIVOST IN NEPOUČENOST STA ZOPET OPRAVILA SVOJE! Od 2. decembra do vključno 28. decembra smo zopet zabeležili 8 nesreč. V predilnici smo zabeležili 1 nesrečo, v tkalnici 3 in v ostalih oddelkih 1. Na poti z dela pa so se ponesrečile 3 osebe. Tokrat ne bom obravnaval posamezne nesreče, ampak se bom razpisal o diagramu, ob katerem se naj zamisli vsaka delavka oziroma vsak delavec sam. Poglejmo ta diagram in videli bomo, da se je v ponedeljek ponesrečilo kar 11 ljudi. V torek je število nesreč narastlo na 12. V sredo in četrtek je padlo na 10 oziroma 9, v petek pa se zopet močno dvignejo na 17 in v soboto celo na 21. Kako si naj to razlagamo. V ponedeljek in torek so mnogi z mislimi še vedno pri nedelji, proti koncu tedna pa so utrujeni. Morda je temu tako, morda pa ni. To bodo vedeli najbolje tisti, ki so se ponesrečili. Nam seveda ni to vseeno in pri teh rezultatih ne smemo ostati brezbrižni. Treba je nekaj ukreniti — karkoli; le ljudje se ne smejo ponesrečiti v tovarni. Vsaka nesreča je kot prvo udarec za ponesrečenca in za krog ljudi s katerimi živi, to je njegova družina. Vse kaže na to, da se ljudje tem manj kontrolirajo, čim bolj utrujeni postajajo ali z drugimi besedami povedano, »ljudje prenehajo varno delati« in — nesreča je tu. Zanimivo je tudi, da je ob sobotah največ nesreč. V prihodnji številki bom navedel še druge grafikone, ob katerih bomo lahko nadalje razpravljali in upam, •da bodo le-ti že dokazani. Ko boste čitali te vrstice, mislite vedno na naš napotek: »MISLIMO, KAKO DELAMO« To naj spremlja vsakega našega člana pri delu. Zato tudi želim ob novem letu, da bi bilo nesreč čim manj in srečnejši bomo vsi skupaj. Jane2 strojan ŠPORT IN ŠAH NAJBOLJŠI SAHISTI SVETA Vsi vemo, da sodijo naši šahovski mojstri med šahovsko elito na svetu. Razen Sovjetske zveze se nam ni ustrašiti nobenega nasprotnika na svetu, kar so naši mojstri ponovno dokazali v Munchenu na nedavni šahovski olimpijadi. V Munchenu smo prepričljivo zasedli drugo mesto. V znak priznanja našim šahistom, je šahovska zveza organizirala v Jugoslaviji medconski turnir leta 1958 v Portorožu in bo organizirala letos turnir kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka. Igrali bodo polovico turnirja na Bledu, po sedem kol pa v Zagrebu in Beogradu. To je nedvomno lepo priznanje naši domovini. Medconski turnir predstavlja v borbi za šahovski prestol četrtfinale. Na tem turnirju se srečajo prvo-plasirani s conskih turnirjev, ki se igrajo po vsem svetu. Zato se zgodi, da v posamezni coni, ki ima na razpolago več močnih mojstrov, poedini odpadejo, plasirajo pa se za medconski turnir prvoplasirani iz šibkejših con, ki so relativno slabši šahisti. Na ta način so se letos v Portorožu zbrali šahovski velikani in Najmočnejša šahovska ekipa sveta (SSSR): sedita: levo Smislov, desno Botvinik •— svetovni prvak, stojijo z leve proti desni: Talj, Bronstein, Keres, Kotov-kapetan moštva in Petrosjan segli Talj, Gligorič in Olafson, in to po osem. Samo po eno partijo so izgubili sovjetski velemojstri Talj. Bronstein in Petrosjan, največ remijev pa je imel sovjetski velemojster Bronstein, in to 15. Prvih 12 pla-siranih v Portorožu res lahko prištevamo med najboljše šahiste na svetu. Od teh se je prvih 6 plasiralo za polfinale borbe za svetovnega prvaka, to je z® turnir kandidatov. Na ta turnir imata direktni vstop še sovjetska velemojstra Smislov in Keres. Tako bo turnir kandidatov res zbral najboljše šahiste sveta. Osem velemojstrov se bo borilo za prvo mesto in s tem za pravico, nastopiti v dvoboju proti svetovnemu prvaku Botviniku (SSSR). Ta dvoboj je šele pravi finale in zmagovalec je svetovni prvak. Letos bomo lahko prisostvovali borbam na turnirju kandidatov, ki bo na Bledu in v Zagrebu ter Beogradu. Kdor je v zadnjem času zasledoval uspehe posameznih šahovskih velemojstrov na mednarodnih turnirjih, .olimpijadi in mednarodnih dvobojih, bi iz navedenih lahko izluščil petorico trenutno najboljših in najmočnejših igralcev šaha na svetu. Ta peterica bi bili sovjetski velemojster Botvinik (sedanji svetovni prvak), Smislov, Keres in Talj ter jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič. Lahko smo ponosni, da med največje šahiste na svetu lahko prištevamo našega Gligoriča. Težko je predvideti zmagovalca turnir)8 kandidatov, vendar smatram, da imajo realne možnosti za osvojitev prvega mesta in s tem tudi možnost1 doseči naslov svetovnega prvaka, predvsem Smislov, Talj in naš Gligorič. Kako pa bo, bomo videli, ker so tudi v šahu presenečenja vedno mogoča. Kdo bi si mislil, da bo petnajstletni Boby Fischer postal prvak ZDA in da bo uspel v Portorožu ter se uvrstil med kandidate za svetovnega prvaka. Prav tako kot on Je presenetil tudi mladi Islandec Olafson, star 23 let-Obema je uspelo prehiteti znane in rutinirane velemojstre. Med »veličinami« pogrešamo ameriškega velemojstra Reshewskega, ki je bil proglašen za šahovskega prvaka zapadnega sveta, ker je na vseh prejšnjih turnirjih kandidatov ogrožal šahovski prestol — uspelo mu pa ni. Svojo udeležbo v Portorožu je odpovedal in, kakor izgleda, se ne počuti več tako močnega ter se raje izogne preostrim nasprotnikom. Naše želje na turnirju kandidatov bodo pri državnem prvaku Gligoriču, da bi mu omogočile njegov najlepši in največji šahovski uspeh, ki bi izpopolrm že itak velik in pester šopek njegovih dosedanjih zmag. dr. J. F. NEKAJ ZA DOBRE RAČUNARJE tudi novi neznani »talenti«, v skupnem številu 21. Med nastopajočimi je bilo 11 velemojstrov in 10 mednarodnih mojstrov. Navajam udeležence turnirja že po končnem vrstnem redu: 1. Ruski velemojster Mihail Talj, 13.5 točke ali 67.5 %. 2. Jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič, 13 točk ali 65 %. 3. Ruski velemojster Tigran Petrosjan, 12.5 točke ali 62.5 %. 4. Madžarski emigrant — med. mojster Benko, 12.5 točke ali 62.5 %. 5. Ameriški med. mojster Boby Fischer, 12 točk ali 60 %. 6. Islandski med. mojster Fridrik Olafson, 12 točk ali 60 %. Za svoj uspeh na turnirju so prejeli Benko, Olafson in petnajstletni Fischer velemojstrski naslov. Sedmo do enajsto mesto so z enakim rezultatom dosegli velemojstri Bronstein (SSSR), Matanovič (Jugoslavija), Szabo (Madžarska), Auerbach (SSSR) in Pachman (CSR). Argentinski velemojster Panne je bil šele dvanajsti. 2e iz tesnih razlik med udeleženci je razvidno, da so bile borbe težke. Največ zmag na turnirju so do- Eden od slavnih matematikov, po katerem so ”e danes ohranjena dela o enačbah, je živel v 4. stoletja v Aleksandriji. Bil je to Diophartus. Na njegovem nagrobnem kamnu so arheologi našli napis, ki -