Letnik 1916
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXI. — Izdan in razposlan 15. dne junija 1916.
Vsebina: (Št. 177—179.) 177. Ukaz o izdelovanju usnja za strojne jermene in o porabljanju in oddajanju usnja za strojne jermene in strojnih jermenov. — 178. Razglas, da se izpreminja oznamenilo pomožnega carinskega urada češki Einsiedl. — 179. Razglas, da se izpreminjajo meje širjih vojnih ozemelj.
177.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 9. junija 1916. 1.
0	izdelovanju usnja za strojne jermene in o porabljanju in oddajanju usnja za strojne jermene
in strojnih jermenov.
/
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se, dopolnjujé
1	ukazom z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 29) ukrenjena določila, zaukazuje tako:
§ 1.
Predpis o izdelovanju.
Usnje za strojne jermene (usnje za gonilne ■lermene) se sme narejati le iz jedrnatih kosov (kruponov) in pleč.
8 2.
Predpis o porabljanju.
Usnje za strojne jermene (usnje za gonilne jermene) se sme brez razlike, ali je strojeno rast-
(SlovoiUtcb.)
linsko ali kombinirano (strojeno kakor usnje za podplate in pomaščeno) ali je strojeno rudninsko, porabljati le za izdelovanje in popravljanje strojnih jermenov ali gostil.
Pravtako se smejo strojni jermeni in gostila iz usnja porabljati le ustrezno tej njihovi določbi, ne pa za druge namene ali podelovati za tako drugačno uporabljanje.
§ 3.
Oddajanje nsnja za strojne jermene.
Usnje za strojne jermene in odpadki od po-delovanja usnja za strojne jermene se smejo brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva oddajati le družbi za nabavo usnja z o. z. na Dunaju.
Pravtako je dobivanje usnja za strojne jermene razen pri imenovani družbi dopustno le tedaj, ako je dobil kupec za to posebno dovoljenje trgovinskega ministrstva, ali ako se more prodajalec izkazati s takim dovoljenjem trgovinskega ministrstva.
§ 4.
Oddajanje strojnih jermenov.
Izdelovalci strojnih jermenov smejo oddajati strojne jermene le
1.	podjetjem, ki potrebujejo jermene za svoj lastni strojni obrat,
104
2.	fabrikam strojev in trgovcem s stroji, ki prodajajo z jermeni opremljene stroje, za to prodajo,
3.	trgovcem, ki so upravičeni trgovati s tehniškim usnjenim blagom.
Trgovci smejo oddajati strojne jermene le odjemalcem, oznamenjenim pod t. 1 in 2.
§ 5.
Predpis o naznanilu.
Izdelovalci usnja za strojne jermene ter izdelovalci strojnih jermenov in trgovci z njimi morajo družbi za nabavo usnja od 27. dne junija 1916. 1. počenši vsak torek predložiti izkaz o svojih zalogah usnja za strojne jermene, strojnih jermenov in odpadkov, kako so menjavale v prejšnjem tednu (nedelja do sobote).
Tem izkazom morajo izdelovalci in trgovci strojnih jermenov prilagati seznamek kupcev jermenov ter prepis do ličnih računov.
Za izkaze je porabljati tiskovine, ki se dobivajo pri družbi za nabavo usnja.
§ 6.
Skladovim knjiga.
Izdelovalci usnja za stroje ter izdelovalci in trgovci strojnih jermenov morajo pisati natančno skladovno knjigo, iz katere mora biti razvidna vsaka prememba v množini zalog usnja za strojne jermene in strojnih jermenov, poraba zalog ter ime in stanovališče odjemnika prodanega blaga.
§ 7-
Z glasi tov potrebščino.
Potrebščino usnja za strojne jermene je zglasiti pri družbi za nabavo usnja. Pri tem se je treba ravnati po natančnejših predpisih, ki se iz-dadô po potrebi. Razpoložne zaloge se razdeljujejo na podstavi predlogov „komisije za razdeljevanje usnja za strojne jermene*, ki se ustanovi v trgovinskem ministrstvu. Ude komisije kliče v to častno službo izmed udeleženih industrij trgovinski minister, ki določi tudi število udov komisije.
§ 8-
Dolžnost oddajanja.
Trgovinsko ministrstvo more odrediti, da je zaloge usnja za strojne jermene, strojnih jermenov
in odpadkov od izdelovanja oddati prevzemnikom, ki jih oznameni.
Dolžnost oddajanja se ne odloži s tem, da se posestnik zaloge in prevzemnik ne moreta zediniti gledé cene blaga, ki ga je oddati. V tem primeru mora prevzemnik začasno plačati ceno, ki jo določi trgovinsko ministrstvo. Na zahtevanje ene izmed obeh strank mora določiti odškodnino v nespornem postopanju po kraju zaloge pristojno okrajno sodišče, zaslišavši izvedence. Odločba se more izpodbijati z rekurzom v osmih dneh. Zoper odločbo druge stopnje je nedopusten na-daljen pravni pomoček. V koliko mora stroške povrniti ena stranka ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
§ 9.
Dobavni sklepi.
Kolikor bi bilo izpolnjevanje sklenjenih dobavnih obveznosti v nasprotju s predpisi tega ukaza, je prepovedano.
§ 10.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. V ta namen se morejo uradno ogledati obratni prostori in druge naprave in vpogledali poslovne knjige.
Organom, katerim je poverjeno izvrševanje predpisov tega ukaza, je dajati po resnici vsa pojasnila, ki služijo za izpolnjevanje njihovih nalog. Pravtako jim je predlagati v ta namen zahtevane izkaze.
Izjeme od predpisov tega ukaza more dovoljevati le trgovinsko ministrstvo.
§ H-
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z zapornimi kaznimi do 6 mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo.
§ 12.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Georgi s. r.	Spitzmilller s. r.
178.
Razglas finančnega ministrstva z dne 9. junija 1916. L,
da se izpreminja oznamenilo pomožnega carinskega urada Češki Einsiedl.
Oznamenilo c. kr. pomožnega carinskega urada „Češki Einsiedl“ se izpreminja v „Einsiedl“.
Leth s. r.
170.
Razglas ministra za notranje stvari z dne 14. junija 1916.1.,
da se izpreminjajo meje širjih vojnih ozemelj.
Vrhovno poveljstvo armade je na podstavi § 1, odstavek 1, ukaza vsega ministrstva z dne 17. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 241) meje širjih vojnih ozemelj v Avstriji, izpreminjujé dosedanjo obmejitev, določilo tako, da se izločajo iz širjega vojnega ozemlja polilični okraji:
Salcburg in Hallein v vojvodini salcburški,
Gröbming, Liezen, Ljubno, Bruk ob Muri, Mürzzuschlag, Gradec, Weiz, Hartberg in Feld-bach v vojvodini štajerski,
Mistek, Novi Jičin, Hranice in Valaški Me-zefiči v mejni grofiji moravski,
Opava in Bilovec v vojvodini sleški.
Obmejitev vojnih ozemelj je torej naslednja:
I.
Severnovzhodnje širje vojno ozemlje obsega:
v mejni grofiji moravski: politični okraj Moravska Ostrava,
v vojvodini sleški: politične okraje Bielsko, Frygtat, Fridek in Tčšin,
v kraljevini gališki: Zapadno Galicijo in od ’Zhodnje Galicije okoliš do vštetih političnih okrajev Skole, Drohobycz, Rudki, Levov in Zölkicw,
nadalje zapadno od reke Buga ležeči del političnega okraja Sokal in okoliš mestne občine Sokal.
II.
Severnovzhodnje ožje vojno ozemlje obsega: vojvodino bukovinsko,
v kraljevini gališki: vzhodnji del Vzhodnje Galicije do vštetih političnih okrajev Dolina, Stryj, Zydaczöw, Bobrka, Przemyšlany, Kamionka Stru-milova, nadalje vzhodnje od reke Buga ležeči del političnega okraja Sokal, izvzemši okoliš mestne občine Sokal.
III.
Južnozapadno širje vojno ozemlje obsega:
v pokneženi grofiji tirolski:	sodna okraja
Landek in Ried, potem politične okraje Reutte, Imst, Insbruk, Schwaz, Kufstein in Kitzbühel,
deželo predarelsko,
v vojvodini salcburški: politične okraje Zeli ob jezeru, St. Johann in Tamsweg,
v vojvodini štajerski: politične okraje Murau, Judenburg, Voitsberg, Deutschlandsberg, Lipnica, Radgona, Ljutomer, Slovenji Gradec, Maribor, Ptuj, Celje, Konjice in Brežice.
IV.
Južnozapadno ožje vojno ozemlje obsega:
pokneženo grofijo tirolsko, izvzemši sodna okraja Landek in Ried ter politične okraje Reutte, Imst, Insbruk, Schwaz, Kufstein in Kitzbühel,
vojvodino koroško,
vojvodino kranjsko,
mejno grofijo istrsko,
pokneženo grofijo goriško-gradiščansko,
mesto Trst z okolico.
V.
s Južnovžhodnje ožje vojno ozemlje obsega: kraljevino Dalmacijo.
Hohenlohe s. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.





IS!?'“-'" '	; pif? Uf’: W •’
’*?*•» t-pil