Organizacija šolskih športnih dni
Šolska telesna vzgoja močno zaostaja za našim kulturnim in družbenim razvojem
Doslej je družba veliko prispevala za izboljšanje pogojev za šolsko telesno vzgojo. To se kaže predvsem v tem, da se pri izgradnji šolskih prostorov hkrati gradijo telesno-vzgojni objekti — telovadnice in športna,igrišča.
Ustanovljena je visoka šola za telesno kulturo, ki usposablja visoko kvalificirani kader za pedagoško delo na šolah. Telesna vzgoja na šolah je v primerjavi s predvojno v vsakem pogledu očitno napredovala. Izbira telesnih vaj^pri pouku; je širša, raznoT vrstnejša, vaje oblikovanja, vaje na orodju in redovne vaje so v odnosu na prejšnje stanje izgubile svojp dominantno vlogo. (Na nekaterih šolah, kar je popolnoma zgrešeno, se skorajda celo opuščajo.) Pri urah telesne vzgoje se vse bolj uveljavljajo vaje, ki vplivajo na zdrav in vsestranski razvoj organizma, na vzgojo, izobraževanje in rekreacijo otrok. Ure so bolj intenzivne, učna snov raznovrstna in prilagojena šolskim razmeram ter , potrebam učencev. Zaradi tega se uporabljajo vsa sredstva, ki pozitivno vplivajo na harmoničen razvoj mladega rodu: atletika, športne igre, izleti, vaje na orodju in vaje oblikovanja,; izleti; smučanje in sankanje, plavanje itd. Kljub temu pa moramo odkrito priznati, da šolska telesna vzgoja močno zaostaja za našim splošnim kulturnim in družbenim razvojem. Pri uresničevanju nalog vzgoje in izobrazbe pa je skorajda na zadnjem mestu.
Če le bežno opazujemo problematiko telesne vzgoje šolskih otrok, lahko brez težav ugotovimo, da so otroci zelo malo deležni gibanja na soncu, svežem zraku, v vodi ali na snegu. To je posebej pereč problem za otroke večjih in industrijsko razvitih mest. Ves učnovzgojni proces (pouk) poteka v zaprtih prostorih, večkrat v majhnih, temačnih in slabo zračenih učilnicah. Zal se tudi večji del pouka telesne vzgoje opravlja v telovadnicah; kjer 'pa ni telovadnice, celo v nehigienskih učilnicah ali na zelo slabo urejenih igriščih in neprimernih šolskih dvoriščih.
, Večkrat izdelane analize o zdravstvenem stanju šolskih otrok nam zgovorno dokazujejo in opozarjajo, da neprenehoma na-raščajq razne obolelosti pri otrocih, kot so:'bolezni na srcu, dihalih, šibkost mišičevja, alergič-nost na spremembo vremena, ki hitro povzroča prehlad itd., da o naraščanju števila otrok z lažjimi ali težjimi okvarami sploh ne govorim. Vse naštete bolezni so v prvi vrsti vzrok /oz. posledica premajhne odpornosti organizma proti boleznim in okvaram. Vzroki vsega tega so ne-, dvomno vl(nezačlostnem telesnem gibanju na soncu, svežem zraku, v vodi in na snegu. Zdraviti oboleli organizem je prepozno, smotrneje in pametneje je skrbeti za preventivo tj. S telesnimi vajami krepiti organizem predvsem na planem. Čim odpornejši je organizem, tem bolj raste tudi delovna storilnost.
Osnovna naloga šole je, da skrbi za zdrav in vsestranski razvoj šolskih otrok ter da jih pripravlja za poklic, in^ srečno življenje. V osnovnih šolah se uci vsa mladina do 15. leta starosti: kar zamudimo pri oblikovanju mlade osebnosti v tem obdobju, nikdar več v celoti ne moremo nadomestiti.
Izredna dinamika našega družbenega razvoja, ki se ,kaže na
Vrsta športnega dne
Peš izleti
Peš izleti z igrami
Izlet s poučno ekskurzijo
Pohod v kraje NOB
Orientacijski pohod
Tekmovanje v atletiki
Tekmovanja v športnih igrah
Smukanje in sankanje
Plavanje
Ogledi športnih prireditev Obisk kino predstav Obisk kulturnih prireditev Štafeta mladosti Izleti s kolesi Delovne akcije Maškarada Igre v učilnici
ekonomskem področju v .vse večji tehnizaciji in avtomatizaciji industrijske ; proizvodnje, mora bistveno vplivati tudi na vzgojo mladega rodu — 1 bodočih proizvajalcev. Spremembe v delovni zaposlitvi odraslih,: skrajšanje delovne obveznosti na 42-urni . 'delovni teden zboljšuje življenjski in kulturni standard, daje v več prostega časa itd. Vse to pa‘'nas obvezuje, da pri izobraževanju mladine mislimo tudi na smotrno izrabo prostega časa. Hes je, da ne smemo enako obravnavati prostega časa otrok in odraslih, saj se mora izraba bistveno razlikovati. Pri izpolnjevanju prostega časa otrok oz. rekreacije moramo imeti pred očmi perspektivni razvoj otrok, tj. kako 'jih bomo čim bolje in čim hitreje vključili v družbeno življenje z vsemi njegovimi oblikami in nalogami. Spričo vse večjih objektivnih možnosti za vzgojo in'izobraževanje šolskih otrok (radio, televizija, kabinetni pouk itd.) se čedalje bolj utrjuje spoznanje,’da bo bodočnost naše socialistične skupnosti toliko lepša, kolikor bo bolj izobražena in bolje vzgojena naša mladina. Ta smoter pa je v prvi vrsti odvisen od šole in. družine. Ne smemo zanikati vpliva drugih činiteljev, kot so r&zne športne in družbend-politične organizacije, vendar glavno breme in vpliv na otroka še vedno'ostane družini in šoli.
KRITIČNA OCENA
Šolskih športnih dni
Naloga šolskih športnih dni je med drugim tudi ta, da omogoči šolskim otrokom zdravo in .pr.i-mernp rekreacijo oz. naVaja Otroke na smotrno, izkoriščanje prostega’! časa. Zaradi tega so šolski' športni dnevi kot stalna in obvezna oblika šolskega dela nedvomen napredek šolske f telesne kulture. Žal se nemalokrat slišijo kritične pripombe o slabo organiziranih in neracionalno izkoriščenih šolskih športnih dnevih. Slišijo se celo glasovi, čes da so športni dnevi, izgubljen čas in da jih je, zaradi tega treba odpraviti., K sreči so to.le posamezniki, kine znajo ceniti smotrov in nalog .telesne vzgoje In sami nimajo dovolj smisla za telesno vzgojo, i,da sploh ne govorim o športni kulturi teh ljudi. Res je, da so te kritične pripombe za nekatere primere potrebne in upravičene.’ K sreči je teh šol zelo malo in zaradi-tega ni dovoljeno^ posploševati ter metati slabo luč na vse šole.'
Zavod za prosvetno! pedagoško službo Ljubljana I. si je. med drugim v letu 1964/65 zastavil. Tudi posebno nalogo banalizirati in kritično oceniti šolske športne dneve na vseh šolah njegovega področja. Obiskal sem nekaj' šol ravno tisti dan, ko so na programu imeli športni dan/polgg tega pa smo zaprosili' vse šole, da nam pošljejo podatke, koliko je bilo športnih dni, kako se pripravljajo in opravijo. kdo jih organizira in kdo sodeluje pri izvedbi šolskih športnih dni. Iz poročil, ki smo jih dobili od šolskih vodstev, ugotavljamo, da se na večini šol šolski športni dnevi vsebinsko; in organizacijsko dobro izvajajo. (Zal podatki niso popolni, .kpr nekatere šole niso doumele resnosti in potrebe, da bi nam zahtevane podatke poslale: osn. šoli, Črnuče1 in Polje, V. Gimnazija Šentvid ' in VI. gimnazija Moste!),
Tabela nam kaže število in vrste športnih dni na osn. šolah in šolah II. stopnje.
Število dni Število dni
(osn. šola) (šole II. stopnje)
SaHMMif aiije im strokovnih šolah na področjo ljubljanskih občin ob novih gospodarskih ukrepih
Diskusija prof. ing. Jožsta Suvorcva na-nedavni plenarni sefi republiškega odbora sindikata delavcev v	,	družbenih dejavnosti
Govoril bom o.nekaterih vprašanjih, ki so se pojavila v strokovnem šolstvu z ukinitvijo okrajev:
1.	formiranje medobčinskega
sklada — to je relacija družba — sklad;	1
2.	Sklad,'s svojo; tehniko "raz-
deljevanja na-eni- in šola na •dr ugi' strani;	.	.	. ...
vejalo pravočasno kakorkoli dogovorjenih obveznosti medobčinskemu skladu, da pa so poleg tega tudi v velikem zaostanku (glej poročilo sklada v časopisu Delo) — res ne vse, —je bil medobčinski sklad prisiljen med letom v banici najemati kratkoročne kredite, in že., tako pičlo, od-merjena .sredstva strokovnim šo-
1.	po eni Strani močan pritisk in porast vpisa v prve letnike;
2.	namesto revalorizacije osebnih dohodkov le-te znižati;
3.	kako zagotoviti najmanjša materialna sredstva;
4.	kako in na kakšen način zagotoviti normalni pouk spričo vse večjih materialnih izdatkov
V Meštni galeriji V'Ljubljani,je bila svetovna razstava fotografije, ki je privabila mnoge - jjubitelje fotografske umetnosti. Razstava sicer ni mogla zaobjeti vseh slik, ki so bile na voijo Mestni galeriji (pomanjkanje prostora!), toda vefika večina slik, ki so okusno razvrščene v vseh razstavnih prostorih, nazorno kaže najuspelejše fotografije mojstrov vsega sveta. Tematična razstava pod naslovom »Kaj je človek?-«? je nudila obilo možnosti .od čiste reportaže do izglajenih fotografskih efektov in vse do pretresi jjvpga soočenja ,,z vsakdanjim življenjem človeka. Razstavljene fotografije so.bile vzete iz raznih muzejev ih galerij po svetu Ter od'privatnikov; od jugoslovanskih galerij sta navedeni Moderna gale-, ■	,	•	rija v Ljubljani ter Galerija grada Zagreb.
23
19
10
12
12
16
19
15
6
29
13
4
8
6
11
7
1
15 1 ' 4 2 6 7 6 6 T
10. 1 7 2 0
0 ■
0
o
Iz tabele je razvidno1, da so os- komaj 4 dni. To mi v skladu z vne šole v šolskem letu 1964- navodili pristojnih republiških > posvetile povprečno 6,5 dni forumov za šolstvi), ki' zahtevajo, športni dan. gimnazije in sred- da se vsak mesec, razen septem-- strokovne šole pa povprečno (Nadaljevanje na 2. strani)
3.	dejansko stanje na teh šo-
lah, zlasti ob novih gospodarskih ukrepih; .	.	-
4.	glede na prej navedeno, ka-
ko je B samoupravljanjem na teh šolah; - ’	'	1	r ’
5.	kje so : naše rezerve.
Z ukinitvijo okrajne skupščine v Ljubljani-je bil dsnovan medobčinski skl^id, ki maj bi v celoti prevzel vBe finančne obveznosti do /strokovnega šolstva na območju občinskih skupščin bivšega, Ij.ubljanSjkegai okraja. Sočasno so bile postavljene tudi smernice, kako naj bi; se. za strokovno šolstvo zbirali prispevki r gospodarskih organizacij po posameznih občinah . — kot pretežnih porabnikov teh kadrov, ki jih šole vzgajajo. •
Nimam namena hvaliti ali kritizirati tak, * V ' tem primeru' posrečen., ali pa neposrečen mehanizem '.zbiranja, in financiranja strokovnega šolstva. O tem, koliko je za šolske' kolektive primeren — hočem , reči stabilen, pričajo: kritični članki v dhevnih časopisih, pričajo novice p sestankih občinskih predsednikov, pričajo nenehni apeli, naj skupščine. odvajajo sredstva za strokovno ..šolstvo,č. pričajo osebni 'kontakti in moledovanja po’ občinah, 'češ, dajte obljubljeno,. in' nekje . na1 koncu stalne negotovosti, ali bodo dotacije strokovnim šolam ...ob; koncu , vsakega meseca nakazane bali ne bodo. Pri tem velja .pripomniti, da sb večine. teh šol prešle na obračunavanje osebnih dohodkob za nazaj že v lanskem koledarskem letu.
Oblika takega načina zbiranja sredstev — govorim- za ljubljanski, ^medobčinski sklad, --- ki sloni samo .na medsebojnih več ali mary-:, prostovoljnih dogovorih 'ali 'obveznostih, — to je v tem primeru povsem jaBno— pa je po našem mnenju odpovedala, oziroma je vse preveč nesigurna. in povzroča v šolskih kolektivih preveč nezaupanja- glede na ‘ že do sedaj .precej zanemarjeno družbeno skrb do strokovnega šolstva pa bodisi v finančnem ali še bolj v pedagoškem pogledu.
- Glede, na to, da občinske skupščine in gospodarstvo ne od-
. lam zmanjševati še za bančne obresti. No, in v takem položaju, je. strokovne šole.,zajela gospodarska- reforma in rebalansi finančnih načrtov. V drugi ’ polo,-viči leta, to je že ob novih gospodarskih ukrepih, so šole šele zvedele za odobrene znesk^, in sicer zaradi slabega priliva sredstev v 80%! mesečnem iznosu 1/12 pogodbenega zneska, seveda po kriterijih sklada. Zaradi tega nekaj, večjih šol ni podpisalo pogodb.
. Sole in samoupravni organi so se ob reformi in pred novim šolskim letom zaradi ' tega ' znašle pred vrsto problemov;
in močnega pritiska po zvišanju osebnih dohodkov;
5.	na kakšen način izvajati neokrnjen pouk ter Zagotoviti realizacijo učnih načrtov in drugih obveznosti, ki Bo jih glede pouka dolžne izvajati;
6.	kako skrbeti za izpopolnjevanje učiteljskega kadra itd., in nazadnje
7., na kakšen način krepiti samoupravljanje na šolah, ki lahko ob takih težavah zaide v povsem napačno smer, pa tudi v prepire za dinar več , ali manj, pri čemer pa kvaliteta pouka in uspeš post dela zavoda trpi, se prenaša na učence — od tu na
starše — skratka nazaj na družbeno skupnost.
RAZDELJEVANJE SREDSTEV NA SOLE
Medobčinski sklad dodeljuje finančna sredstva šolam po merilih — kriterijih, ki jih je sprejel upravni odbor sklada, v katerem pa šole nimajo vsvojih zastopnikov. Za osebne izdatke u-poštevajo merila izključno samo
vrednost pedagoške ure-----ta
pa je različna za učitelje s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo glede na osebo, ki pouk vrši, pa ne glede nato , kakšno izobrazbo ,bi učitelj moral imeti. Ta masa od skupnih sredstev za kritje osebnih dohodkov predstavlja cca 90°/o celotne odobrene vsote, razlika v višini 10®/« pa gre na račun kritja razredniških dn mladinskih ur ter podobnih dodatnih dejavnosti šol, ki so poleg rednega pouka obvezne za tovrstne šole. Ta Sredstva se po istih kriterijih določajo oziroma so se določila za vse šole enako —- se pravi v povserr^ isti višini; preračunano na eno solsko uro. Prav tako pa je nekako določen znesek brez kakih otipljivih kriterijev na glavo učenca za kritje materialnih izdatkov. Čeprav so se zavodi potegovali že vrsto let za to, da je lahko edinole delovni načrt vsake šole merilo za dodeljevanje tinančnih sredstev, jih tudi skrbno pripravljali in izdelal^ se le^teh ne upošteva ali bore malo, še več, šole se izenačujejo ne glede na prilike, v katerih delajo, ne glede na izvedbo pouka, ne’ glede na to, kaj in kakšen profil šola vzgaja, ne glede na- to, ali je stavba še iz časov franc-jožefovske vladavin« ali pa je povsem nova, moderna, opremljena s sodobnimi pripomočki, laboratoriji in podobne*. Spričo tega, da je v pogodbi res tudi govora o kvaliteti dela, šol (mislim na določen člen pogodbe), pa si ne delamo po strokovnih šolah nebenih utvar, da bodo naši šolski proračuni zaradi kvalitetno izpeljanega, če hočete sodobnejšega, modernejšega pouka , — se pravi dobro opravljenega dela, s strani sklada kaj na boljšem. To potrjuje vsa dosedanja praksa: zamašiti samo potrebe po osnovnih, najnujnejših izdatkih za osnovno dejavnost, za vse ostalo pa itak vsako leto ni ali pa povsem zmanjka sredstev. Tudi dejstvo, da do sedaj, nismo imeli urejenih in organizacijsko sposobnih pedagoških služb, ki bi lahko kvaliteto strokovnih šol (Nadaljevanje na 2. strani)
STAGNACIJA POSEBNEGA SOESTVA?
•. Na posvetovanju/ slovenskih defektologov, ki je bilo, ,20. novembra v Ljubljani, so razpravljali o aktualnih problemih s področja posebnega šolstva v novih gospodarskih pogojih. Po uvodnih referatih o splošni problematiki posebnega šolstva, kategorizaciji otrok in kadrovski problematiki, smo poslušali živahno razpravo, ilustrirano s konkretnimi primeri-stanja’ slovenskih posebnih šol.
Številke, da je vključenih v posebne šole le 20 % vseh otrok, potrebnih šolanja v teh ustanovah, in da poučuje v 359 oddelkih posebnih šol samo 160 ustrezno usposobljenih učiteljev; so še vedno aktualne. In če je bilo zaposlovanje prizadete mladine težavno že v preteklem obdobju, je v sedanjem dvakrat težje. Niso redki primeri, da- čakajo usposobljeni invalidi več mesecev na zaposlitev, medtem, ko imajo drugod v1 svetu za te ljudi pravno zagotovljena' mesta v delovnih organizacijah.
.. Spoprijemanje . s finančnimi problemi ni novost ne v obveznem šolstvu in še toliko manj v posebnem. Med ustanovami, -ki jih tare neurejeno vprašanje usta-
noviteljstva, je tudi zavod za slepo mladino v Ljubljani, ki ga je preje financiral okrajni sklad za šolstvo, sedaj pa je vprašanje, ali -bo to skrb prevzela republika ali občina. Za novozgrajeno stavbo zavoda je bilo doslej investiranih 300 milijonov, manjka pa jih še 15, da bi bila stavba vseljiva. Žal. pravijo,' toda ni sredstev ..;.
Lahko se primeri, da bodo v dveh domovih posebne osnovne šole v Celju izgubili eno tretjino Zmogljivosti in bo 120 postelj ostalo neizkoriščenih. Zakaj ? Vzrok za to so šolnine, ki jih občine ne morejo plačevati in zato soglašajo, da-naj pošljejo »njihove« otroke, domov. Situacijo je uspelo rešiti do konca letošnjega leta š posredovanjem vodstva šole, medtem ko je že za prihodnje leto usoda teh otrok v negotovosti. Za celjsko šolo velja,*da najuspešneje opravlja rehabilitacijo duševno prizadete mladine v gospodarskih organizacijah; da dosega — kljub težkim pogojem — izredno lepe uspehe. Šola namreč dela v štirih izmenah in gostuje v tujih prostorih. Zanimivo je, zakaj so,.morali ukiniti telovadbo: Šola, ki jim je oddajala telovadnico, je
zaračunavala »skromno« ceno 1600 din na uro. Telovadba je tako prišla na seznam »luksuzne dčjavnosti«, ki si je zaradi skromnih denarnih sredstev ni mogoče privoščiti ..	,	.
Težke delovne pogoje imajo še nekatere druge šole: v več izmenah dela jeseniška šola, pred ukinitvijo je zavod Elvire Vatovec v Piranu itd.
Kljub razveseljivim ugotovitvam o napredovanju posebnega šolstva v zadnjih treh letih pa kažejo ti in podobni primeri, da grozi prav posebnemu šolstvu v sedanjih razmerah — stagnacija, če že ne nazadovanje. In čeprav pripisujemo te pojave le k začasnim posledicam novih gospodarskih ukrepov, pa vendarle pomenijo nepopravljivo škodo in rušenje že \ustvarjenega.
Na tem posvetovanju slovenskih defektologov so se udeleženci seznanili še s poročilom in sklepi II. beograjskega kongresa jugoslovanskih defektologov, podeljena pa so bila tudi priznanja tega kongresa devetim ustanovam in petindvajsetim dolgoletnim delavcem — defektologom.
M. K.
Šolstvo terja stabilen
SISTEM FINANSIRANJA
S skorajšnjo gotovostjo smo pričakovali, da bo naša zakonodaja že pred novim proračunskim letom uzakonila takšen sistem financiranja šolstva in sploh izobraževanja, ki bo dejansko uzakonil skrb družbe in vsakega posameznika za sodobno rast in razvoj ter delo izobraževalnih ustanov na eni strani, na drugi strani pa tudi odgovornost vzgoj-no-izobraževalnih ustanov pred družbo za pravilno opravljanje zaupanih jim nalog.
Poročila o delu naših predstavniških in drugih organov na tem področju pa dajejo slutiti, da v kratkerrf takšen zakon še ne bo sprejet, vprašanje je celo, kdaj bodo sprejeti prehodni predpisi, ki bi vsaj delno uredili to dokaj pereče vprašanje. Pereče je to vprašanje prav zato, ker je problem financiranja povsem neurejen -S- temeljni zakon o financiranju šolstva namreč ureja samo vire, kako se lahko sredstva formirajo in kako se z njimi -upravlja, nikjer pa ni rečeno, kako in v kakšni meri se formirajo in razdeljujejo — posledica tega pa je ta, da je ponekod normalno delo posameznih ustanov podobno neurejeno, kot je neurejeno financiranje samo.
Zahteva vseh razprav okrog novih predpisov o financiranju šolstva je ta, da je potrebno sistem financiranja stabilizirati, da bodo končno šolski in drugi podobni zavodi imeli zagotovljena sredstva za normalno delo in da se bodo tako v znatno večji meri lahko posvetili strokovnemu in pedagoškemu delu. V sedanjem stanju pa se najčešče dogaja, da se celotno delo samoupravnih'organov in pedagoških vodstev šol • reducira na zbiranje finančnih sredstev ter urejanj« in razpolaganje s pičlo odmerjenimi sredstvi. Primer takšnega negotovega in neurejenega financiranja šolstva se vidi v financiranju strokovnega šolstva, kjer medobčinski skladi komaj omogočajo normalno delo posameznim šolam, ker so zlasti po julijskih ukrepih posamezne občine kratkomalo prenehale prispevati svoje obveznosti v te sklade. Strokovne šole so s polletno zamudo podpisovale (ali pa tudi ne) pogodbe z medobčinskim skladom, vendar le za 80 % prvotno predvidenih sredstev. Ko bi bil v tem primeru nek stabilen sistem financiranja, bi do podobnih anomalij prav gotovo ne prišlo in delo na šolah bi precej drugače potekalo, v drugačnem vzdušju kot sedaj, ko šolski kolektivi ob koncu meseca razmišljajo, ali bodo lahko prvega izplačali osnovne osebne dohodke in ali bodo imeli za osnovne materialne potrebe.
Teze za novi splošni zakon o financiranju izobraževanja postavljajo v osnovi, da mora sistem temeljiti na določenih stabilnih virih, kot mora biti stabilno in nemoteno delo vsake posamezne ustanove.
Osnutek' zakona za novi zakon predvideva možnost, da bi del prispevka na osebni dohodek ne šel neposredno v proračun posamezne družbeno-politične skupnosti, ampak bi se zbiral na po-
seben račun, ki bi zbiral sredstva namensko za potrebe izobraževanja. Prednost takšnega sistema bi ne bila samo v tem, da bi imelo izobraževanje zagotovljeno materialno osnovo, temveč tudi v tem, ker bi vsakdo, ki je v delovnem razmerju, ali na kak drug način prispeva svoj prispevek na osebni dohodek, prispeval določen del neposredno za izobraževanje in vzgojo.
Čeprav sedaj ugotavljamo, da pred sprejetjem posameznih proračunov verjetno ne bomo dočakali nekega splošnega predpisa, ki bi vsaj prehodno urejal sistem financiranja, se bo moralo naše prizadevanje nadaljevati, dokler se ne doseže nek stabilen sistem financiranja in se na ta način zagotovi normalno in nepioteno delo šol.
Stabilen vir dohodka za izobraževanje bo prav gotovo zagotovil šolam tudi takšno rast in napredek, kot ga dosegajo druge dejavnosti. Prenehalo bi tako pravo protislovje, da ob nenehni ra-
X
sti narodnega dohodka na posameznika ali pa družbe v celoti udeležba sredstev 74 izobraževanje skoraj ne raste ali pa se pro-centualno skoraj neprestano manjša. (V določenih občinah je takšna udeležba vidno padala.) Ob takšnem razmerju med sredstvi za izobraževanje in narodnim dohodkom prav gotovo ne moremo pričakovati, da bi šolstvo raslo vzporedno s potrebami in še v manjši meri lahko pričakujemo, da bo šolstvo lahko prispevalo svoj delež k stabilizaciji gospodarskih razmer po reformi. Reforme pa prav gotovo ne smemo obravnavati kot nekaj od-dvojenega od šolstva, temveč jo moramo izpolnjevati povsod in vsi. Izobraževanje pa, menim, ima pri vsem tem nemajhno vlogo, saj vzgaja potrebne kadre, ki mtfrajo v procesu celotne reforme opraviti odločilno delo. Pravilna organizacija dela v proizvodnji in drugih dejavnostih, pravilno razporejanje ter racionalno trošenje sredstev lahko zagotovijo le uspo-
sobljeni strokovnjaki; vse to je nedvomno osnova za uspeh reformnih prizadevanj. Tako usposobljenih na eni strani ter zadostnega števila strokovnjakov na drugi strani pa naše izobraževalne ustanove ne bodo mogle zagotoviti, če ne bodo imele primerno urejenih pogojev dela, med katere prav gotovo spada v prvi vrsti stalni in urejeni dotok sredstev.
Naj bodo predpisi, ki bodo zagotovili neko normalno in urejeno financiranje šolstva, sprejeta prej ali pa’pozneje, mora biti prav gotovo osnovna težnja v tem, da se doseže za izobraževanje nek stalen vir dohodkov, ker bodo le tako zavodi lahko delali in napredovali. V tej smeri morajo delati tudi 'sindikati, delovni kolektivi in vsi tisti, ki jih zadeva problematika šolstva tako ali pa drugače. Takšna prizadevanja morajo biti aktualna posebno še sedaj, ko se pripravljajo proračuni za prihodnje leto, ko bo 'verjetno sprejet tudi zakon o financiranju.	V. P.
SAMOUPRAVLJANJE
NA STROKOVNIH ŠOLAH
(Nadaljevanje s l. strani) mi pritiski, več učencev v posa-ocenjevale, vendar ne samo na_mezne razrede (več^ glav- ve? podlagi raznih statističnih obraz- materialnih sredstev^ s _ cev oziroma papirnatih analiz, sklada), da smo povečavah učne temveč na podlagi realnih učnih m delovne obveznosti, k tej do-uspehov, usposobljenosti učen- dajali se prekomerno 1 cev oziroma absolventov teh šol, dur zaradi brezuspešnih razpisov, vseh mogočih prizadevanj učnih dodeljevali in povecai ali. učno zborov itd., govori našim trdit- obveznost ravnateljem, pomocni-vam v prid.	kom in sefom odsekov, ukinjali
Skratka, kot ni urejena za razne laboratorij sto in kabinet-joodročje strokovnega šolstva re- ne vaif — skratka konkreten ladja družba — sklad, tako v pouk, ki učencu pomaga nazorno tem primeru ni urejena tudi dni- sprejemati teoretična znanja; to,
kar nam je v zadnjih letih s tolikim trudom in težavami uspelo z družbeno pomočjo dograditi.
• Sedaj si lahko mislimo; na kakšne probleme bomo naleteli v teh šolah, če bomo res pričeli izvajati verifikacijo tega izobra-
ga relacija sklad — šola.
NEUREJENO FINANCIRANJE GRE NA ŠKODO POUKA
Naši šolski kolektivi so se v
začetni fazi, ko smo prešli iz ________
proračunskega sistema na deli- ževanja, ki se že tako dolgo obe-
tev dohodka po delu, z veliko elana oprijeli in vključevali v Sistem samdupravljanja tudi na šolah. Lahkd trdimo, da se je v
ta in pripravlja, pa vse preveč zavlačuje.
Menim, da izražam mišljenje vseh pedagoških delavcev, ki de-
Osnova naj bo delovni program
V	teku so priprave za novo proračunsko leto in v enakšni meri tudi razprave, po kakšnih kriterijih naj se formirajo sredstva za posamezne ustanovte. Letos so priprave še toliko pomembnejše, ker nimamo za to potrebnih predpisov in meril, kakršna bodo predvidoma v prihodnjem letu. Toda tudi v primeru obstoja splošnega in republiškega zakona o financiranju izobraževanja bodo potrebna prav tako še posamezna interna in specifična merila, ki bodo odločala, v kakšni odvisnosti bodo posamezne izobraževalne ustanove glede na posamezne družbene sklade za izobraževanje, ker nek zakon vseh specifičnosti prav gotovo ne bo mogel upoštevati in predvideti.
V	dosedanji praksi se je kot merilo za financiranje posameznih ustanov jemalo število učen-
cev, število pedagoških ur, število oddelkov, vrsta oddelkov, vrsta šole, v precej manjši meri pa program dela na posamezni ustanovi. Menim pa, da je lahko edino realni delovni program pravo merilo za formiranje sredstev neke šole, saj mora takšen program vsebovati vse prej omenjene kriterije poleg tega pa še vse potrebne specifične zahteve posamezne šole ali ustanove.
Dodeljevanje sredstev po načelih neke kategorizacije, števila učencev oziroma oddelkov, mora prav gotovo pripeljati zavode v neenakopraven položaj nasproti družbenemu skladu za izobraževanje, ker se šole kljub enaki družbeni funkciji zaradi specifičnih pogojev dela, opremljenosti itd. med seboj bistveno razlikujejo. Dober delovni program pa mora vse te podrobnosti vsebovati in
i! ip « ■ ■ ' P; ■ p
Lepota telesne vzgoje — dostikrat še nerazumljena.
jih spraviti v potreben odnos z materialnimi sredstvi.
Pri vrednotenju in primerjanju programov posameznih šol ter določitvi objektivnega odnosa tega programa do družbenega sklada, bodo morali poleg samoupravnih organov na šolah opraviti odloč-čilno delo zavodi za prosvetno pedagoško službo, sveti za izobraževanje, sindikalne podružnice ter druge za to merodajne službe..
Pri sestavljanju delovnih programov posameznih ustanov bo verjetno potrebno določiti pravo mesto tudi tako imenovanim iz-venšolskim dejavnostim in to še zlasti tedaj, če družbeni skladi niso za izvajanje takšnega programa pripravljeni prispevati nikakršnih sredstev. Družbeni skladi še bodo morali pri tem odločiti, kolikšen del teh dejavnosti bodo pripravljeni »odkupiti« in za to prispevati potrebna sredstva. Če pa bi družbeni skladi ne prispevali nikakršnih sredstev, bodo morali sami delovni kolektivi trezno premisliti, koliko se jim izplača širiti dodatne dejavnosti v nedogled jn s tem zmanjševati vrednost tistega dela, ki ga družbeni sklad dejansko financira.
Ne glede na to, kolikšna sredstva bodo v prihodnjem proračunskem letu na razpolago — v vsakem primeru bi se morala deliti med posamezne ustanove na osnovi realno izdelanega delovnega programa, ki bi postal osnova za sklepanje pogodbe med obema strankama. Pogodba bi v vsakem primeru morala določiti tudi to, kaj ukreniti tedaj, če bi določena pogodbena stranka ne izpolnila vseh obveznosti. Program bi bil v vsakem primeru le osnova za sklepanje pogodbe, realizacija programa pa bi bila merodajna za dokončno realizacijo vseh pogodbenih obveznosti s strani družbenega sklada do oo-samezne ustanove.	V. P.
zadnjem obdobju ali konkretne- lam(> na področju strokovnega je s sistemom samoupravljanja šolstva, da odslej tudi temu izo-na šolah marsikaj uredilo, pa bo- braževanju posvetimo več pozor-disi na področjih iz delovnih nosti — vsaj toliko, kot jo posve-obveznostl, discipline, humanosti ealT10 v vseh, pa tudi v finanč-do soljudi, pravilnih medsebojnih peni' pogledu na eni Istrani os-odnosov, reševanj razne pedagoš- rtovnim šolam z občinskimi pno-ke problematike in drugih oblik ra^uni. Kajti bliža se zaključek izobraževanja ob rednih šolah (ve- koledarskega leta, strokovne šole černi oddelki, dopisno šolanje, pa vse bolj preveva bojazen in učbeniki, skripta), dela z mladino 5^^ od kje prihodnje leto za in njene socialne, sociološke in tovrstno izobraževanje denar; šolske problematike, ki je ob hit- kajti rečeno je, da je ta medob-razvoju našega gospodarstva ainska oblika’sklada sam
tako zelo pestra, dela s starši, na dopolnjevanju in modernizaciji
činska oblika’sklada samo začasna — samo za letošnje leto.
Z željo, da s srvojo diskusijo
pouka itd. Skratka na vseh pod- prispevam k rešitvi že omenjenih ročjih, ne zanemarjajoč niti pe- problemov strokovnega šolstva, dagoške strani kot ene izmed os- predlagam:
novnih torišč dela, niti gospodarske, plati — to je delitev in upravljanje s finančnimi sredstvi. In kakšno je stanje sedaj? V zadnjem času se spričo nerešenih
1.	da se uredijo stabilnejši odnosi v pogledu finamsiranja strokovnega šolstva na relaciji družba — Sklad;
2.	da sklad kot posrednik med
finančnih vprašanj^ - finansira- družbo in šolami le-tem finančna
sredstva razdeljuje le na podlagi vsestransko preverjenih in izdelanih delovnih načrtov šol, oziroma programov, in ne na pod-
nja — po kolektivih in samoupravnih organih ter upravah šol ukvarjamo vse preveč ali pa samo s tem, kje bomo kupili čim
cenejšo kredo; ukvarjamo z več- iagi nekih vsakoletno menjajočih krat na leto spremenjenimi fi- se preizkušenih meril, ki pa nančnimi načrti, delovnimi načr- poznajo samo najnujnejše oseb-
ti, ukvarjamo z intervencijami in moledovanji, da bi le prišli do mesečnih dotacij pravočasno in
ne in osnovne materialne izdatke in še ta Samo za kredo in najnujnejši papir, čistilno sredst-
podobno — ob vsem tem pa teče Vo in morda še kaj;
3. da poiščemp skrito rezervo na področju šolstva v tem, da
pouk. Skratka samoupravljanje
na strokovnih šolah je zaživelo v_____________________ .	__
pravem smislu besede, žal pa se enkrat vendarle začnemo ufeje-zlasti zadnje leto izrojeva žara- vati mrežo teh šol, ne pa da po dl tega, ker niso urejeni prej na- neki'stihiji odpiramo in podpira-vedeni odnosi, družba — sklad — mo vrsto šol, ki nimajo nobenega šola, v pogledu finansiranja se- zaledja ali pomena, kar pa gre veda, že v taki meri, da gre to v finančnem pogledu jasno na rana škodo pouka, da gre to na/ čun ostalih.
škodo homogenosti kolektivov, da 4. da se tudi tovrstnemu Soigre to na škodo naše učeče se stvu le posveti več pedagoške po-mladine — naših otrok. (Razni moči, ki je do sedaj s strani zato
ukrepi šol glede zmanjšanja pouka,. ukinitev raznih konkretnih, dragih oblik poučevanja in podobno.) Ob takem finančnem stanju je kaj težko računati na to, da se kolektivi lahko do maksimalnih možnosti angažirajo v
poklicanih zavodov, zlasti zaradi nenehnih reorganizacij, skorajda ni bilo.
Le če bomo našli kolikor toliko zadovoljive rešitve na prej naštete probleme, ki tarejo več ali manj vse strokovne šole, bo
prid izboljšav pouka, na področ- 'samoupravljanje v teh delovnih ju individualne odgovornosti do dela, odnosov učitelj — učenec,
do lastnega izpopolnjevanja (is- postale res šole, ne samo me-kanje honorarnih zaposlitev), hanične tovarne za vzgojo ozkih
organizacijah našlo pravo veljavo. Le ob takih pogojih bodo šole
Skratka do res kvalitetno opravljenega pedagoškega dela.
suhoparnih’ profilov; bodo institucije, v katerih se bo družbena
Taka situacija je ob reformi zavest nenejjno dvigala predvsem šolske kolektive prisilila, da smo v delovnih ljudeh — učiteljih iskali notranje rezerve v tem, samih, od njih pa prenašala na ■da smo natrpali, nekateri pro- našo mladino — na novo genera-stovoljno, nekateri pod različni- cijo.
1 Organizacija šolskih
športnih dni
(Nadaljevanje s 1. strani) bra m januarja, posveti en dan za igre in rekreacijo otrok v naravi, na igriščih in na izletih. Vsebinska plat šolskih športnih dni na šolah je zelo različna. Največ športnih dni je bilo posvečenih ogledu športnih prireditev, kar je preteklo šolsko leto popolnoma razumljivo, saj je 29 osn. šol in 10 šol II. stopnje posvetilo športni dan za ogled SPENT-a.
Velika pomanjkljivost pri organizaciji šolskih športnih dni je torej v tem, da so učitelji telesne vzgoje in vodstvo šol prepuščeni sami sebi in lastni pobudi pri izbiri vsebine za športni dan. Čeprav so športni dnevi vključeni v redni program šolskega dela, zanje ni natančno opredeljene vsebine. Vse zavisi od organizacijske sposobnosti in iznajdljivosti učiteljev. V okvirnem učnem načrtu za telesno vzgojo je pri navodilih za šolske športne dni napisano le, da se lahko organizirajo izleti, športne igre, smučanje in sankanje, izleti s kolesi, igre v učilnici itd. Zaradi tega ni čudno, če je vsebina športnih dni tako pisana in večkrat popolnoma nasprotna. Nujno je, da učitelj telesne vzgoje že na začetku šolskega leta skupaj s podrobnim učnim načrtom izdela stvaren program dela za vsak Jportni dan posebej. Npr.:
. 1. športni, dan — oktober: orientacijski pohod v kraje NOB za vse višje razrede,
2.	športni dan — november: medrazredno prvenstvo šole v atletiki (tek, met, skok — eno leto v višino, eno leto v daljino),
3.	športni dan — december: medrazredno prvenstvo šole v športnih igrah 4., 5. in 6. razred med dvema ognjema, 7. in 8. razred košarka in rokomet (decembrski športni dan se lahko zamenja s športnim dnevom v marcu mesecu),
4.	športni dan — januar ali februar, kadar so pač ugodne snežne razmere, smučanje in sankanje,
5.	športni dan — marec: prvenstvo šole v vajah na orodju, preskok čez kozo, akrobatika in eno vesno orodje,
6.	športni dan -— april: celodnevni izlet naravo — pozdrav pomladi,
7.	športni dan — maj: Dan mladosti — občinska ali medobčinska tekmovanja, javni šolski nastop itd., •
8.	športni dan — junij: plavanje.
Taka vsebina šolskih športnih dni bi bila primerna za višje razrede osnovnih šol in šole II. stopnje, za nižje razrede osn. šol pa bi bila naslednja:
1, športni dan — oktober: po-
hod v kraje NOB,
2.	športni dan — november: enostavna oblika orientacijskega pohoda,
3.	športni dan — december: tekmovanje v premagovanju ovir — poligon,
4.	športni dan — januar ali februar: smučanje in sankanje, igre na snegu,
5.	športni dan — marec: premagovanje ovir, nekaliko spremenjena oblika in zahtevnost poligona,
6.	športni dan — april: Izlet v naravo z elementarnimi igrami,
7.	športni dan —- maj: Dan mladosti,
8.	športni dan — junij: plavanje (tu gre predvsem za preizkus, koliko otrok v nižjih razredih zna plavati).
Razumljivo je, da je to samo predlog za izboljšanje šolskih športnih dni. Z njim nočem zavirati pobude učiteljev telesne vzgoje pri izbiri vsebine za šolski. športni dan. Jasno je, da se vsaka šola mora ozirati na vreme in na svoje razmere, predvsem na razpoložljive športne naprave in na število učencev. Šole v krajih z dolgo in s snegom bogato zimo bodo posvetile več športnih dni za smučanje in sankanje, šole ob morju, vodah ali v bližini bazenov bodo več šport-hih dni posvetile plavanju. Toda športni dnevi morajo biti dobro pripravljeni, primerni starostni stopnji in zmogljivosti otrok. Športni dnevi so dnevi rekreacije, razvdrila, spoznavanja okoU-ce, dnevi tekmovanja, skraifka razgibavanje v naravi. Zaradi tega mora vsak športni dan krepiti
lciu 411 u uiia, pu spui iiiein unevu se morajo otroci dobro počutiti, biti morajo zadovoljni in srečni. Za dobro organizacijo in primerno vsebino športnega dneva je v prvi vrsti odgovoren učitelj telesne vzgoje, ki pa mu morajo pomagati vsi ostali člani učiteljskega zbora. Razredniki in ostali člani učiteljskega zbora na športnih dnevih lahko bolje spoznajo značaje svojih učencev, to pa jim pride prav pri vsem učno-vzgoj-nem procesu. Vemo namreč, da otroci odkrivajo svoje, lastnosti ravno na izletih, pri tekmovanjih. Te priložnosti učitelji ne bi smeli zanemarjati,
SLABO ORGANIZIRAN
Športni dan jE
IZGUBA ČASA!
Kateri dan v tednu je primernejši za organizacijo športnega dneva, je težko redi. Ponedeljek v nobenem primeru ni potreben, še manj pa je priporočljivo, da bi se športni dan organiziral recimo vsak prvi četrtek v mesecu, saj bi v tem primeru preveč trpeli tisti predmeti, ki so ta dan na urniku. Zdi se mi, da bi bilo najprimerneje organizirati prvi športni dan drugi torek v oktobru, 2, športni dan drugo sr*do v novembru, 3. športni dan drugi četrtek v decembru, 4. športni dan drugi petek v januarju ali februarju itd., če je slabo vreme, se športni dan preloži za en teden pozneje. V nobenem primeru športni dan ni prost dan. Športni dan je delovni dan za otroke in ves učiteljski zbor, zaradi tega so prav vsj obvezni sodelovati pri njegovi izvedbi. Ce so kje v šol-
'	.	-f'
stvu skrite rezerve, so prav v organizaciji šolskih športnih dni. Slabo organiziran šolski športni dan je res izguba časa in je škoda za vsako izgubljeno uro. Vprašanje je, ali naj športni dan organizirajo za vso šolo istega dne, ali naj bo športni dan za višje razrede posebej in za nižje razrede posebej. V načelu naj bo to prepuščeno šolam samim. Vendar pa menim, da je za šole z velikim številčni oddelkov in učencev, z eno samo telovadnico in z majhnim številom športnih objektov — igrišč prav, da se športni dan zaradi lažje organizacije opravi posebej za višje in posebej za nižje razrede. Kdaj pa kdaj bi bilo smotrno na en dan organizirati športni dan za vse 'šole v občini. Takrat bi se organiziralo medšolsko oz. občinsko prvenstvo v posameznih športnih panogah. S tem bi odpadlo moledovanje pri učiteljih telesne vzgoje, naj učitelji dovolijo temu in onemu učencu sodelovanje na občinskih tekmah. Veliko je učencev, ki morajo zaradi nastopov na občinskih prvenstvih opuščati redni pouk, to pa slabo vpliva na učenčev uspeh in razpoloženje predmetnih učiteljev.
Ne bo napak, če še enkrat poudarim vlogo učitelja telesne vzgoje pri organizaciji športnega dne. Dolžan je poiskati ustrezno vsebino, napraviti natančen razpored in parnik, za tekme določiti sodnike, reditelje in zapisnikarje itd., razredniki in ostali člani učiteljskga zbora pa so dolžni sodelovati in opraviti vse naloge, ki jim jih določi učitelj telesne vzgoje. Lahko veliko poma-
gajo tudi učenci, ki zaradi bolezni ali česa drugega ne sodelujejo aktivno v programu, je pa tuli. naša dolžnost, da jih navajamo na organizacijo športnih tekmovanj. Praktično je nemogoče 'pričakovati od učitelja telesne vzgoje, da sam organizira delo za vsakega učenca in člana učiteljskega zbora. Predvsem je dolžnost učitelja telesne vzgoje zagotoviti varnost otrok oz. poskrbeti za vs«. potrebne ukrepe za preprečevat nje nesreč pri športnih dnevih. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da vse to povečuje delovno obveznost! učiteljev telesne vzgoje in da-jih je zato pbtrebno ustrezno tudi nagraditi. Športni dan naj bi trajal najmanj 3 do 4 ure, za pripravo pa je potrebno najmanj prav toliko časa. Poleg tega je učitelj telesne vzgoje dolžan nuditi pomoč pri izbiri vsebine in organizacije športnega dneva raz« rednim učiteljem. Predlog, da se vsak športni dan učitelju telesne vzgoje honorira vsaj s štirimi nadurami je sprejemljiv. Šolam, ki te^a niso upoštevale, priporočamo. da se po tem ravnajo. / , Iskanje notranjih rezerv je zelo važno tudi v šolstvu. V šoli jih je sicer težko najti, vendar- se zdi, da jih ravno pri oi’ganizaciji šolskih športnih dni lahko dobimo. Resnično notranje rezerve v učno-vzgojnem procesu so samo v kvaliteti dela in v smotrnem izkoriščanju časa pri učnih urajj. Zaradi tega je slabo organiziran športni 'dan izguba časa za uči-'telje in učence. Vsak športni dan mora biti vestno organiziran in temeljito pripravljen ter najbolje izkoriščen. BESLIC JOŽE
Pred ponovno reorganizacijo zavodov prosvetno-pedagoške službe?
Veliko vprašanje je, kje bi bilo danes noše šolstvo, še ne bi bilo zavodov za prosvetno-pedagoške službo
Leta. 1961, ko je izšel zakon o prosvetno-pedagoški službi, smo dobili v naši republiki 22 zavodov PPS, toda že naslednje leto je takratni svet za šolstvo ugotovil, da večina teh zavodov' ni mogla uspešno opravljati nalog pri uresničevanju šolske reforme, to pa predvserfi »zaradi nepopolne organizacije zavodov, neustrezne strukture in šibke kadrovske zasedbe.« Zatem se je nekaj zavodov združilo, tako da so nekateri delali za območje .dveh ali več občin. Danes imamo v Sloveniji 13 zavodov PPS.
Zdaj ponovno obstoje predlogi, da bi število teh zavodov še nadalje krčili. Pred kratkim je razpravljal o tem prosvetno-kul-turhi zbor skupščine SRS in izdelal predlog v tem smislu, da bi zadoščalo 8 zavodov PPS, ki bi opravljali delo za širša regionalna območja; kot so pomursko, mariborsko, celjsko, ljubljansko, dolenjsko, gorenjsko,- goriško in koprsko.
Zavode — tako je rečfeno v predlogu sekretariata za prosveto in kulturo — bi bilo treba tako organizacijsko in kadrovsko okrepiti, da bi njihova zasedba omogočala sistematično delo z vsemi vzgojno-izobraževalnimi zavodi na prvi in drugi stopnji šolanja, vključno vzgojno-varstvene zavode, domove, izobraževalne centre in zavode, ki se ukvarjajo, z izobraževanjem odraslih. Vsega tega pri sedanji strukturi prosvetno-pedagoške službe ni bilo mogoče v celoti zagotoviti, ker so se »zavodi predvsem ukvarjali z osnovnimi šolami, medtem ko je problematika gimnazij, učiteljišč, strokovnih in posebnih šob ostajala ob strani. Sprememba organizacijske strukture bi seveda terjala v določeni meri tudi prilagoditev delovnih metod zavodov. Le-ti naj bi opravljali pe-dagoško-svetovalsko službo in nadzor v osnovnih šolah, vzgoj-no-varstvenih zavodih in domovih. Pri tem naj bi predvsem uS°tavljali oblike in metode dela učiteljev in spremljali vzgojno-izobraževalne rezultate. Razen tega pa bi morali reševati organizacijska vprašanja vseh šol na svojem območju ter skrbeti za sistematično strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Samostojne raziskovalne dejavnosti naj bi zavodi PPS ne opravljali, omejevali naj bi se le na izdelavo poročil in krajših analiz o pedagoškem delu, organizaciji šol in šolske mreže v posameznih občinah.
Zavod za šolstvo SRS pa naj bi na področju prosvetno-pedagoške službe opravljal predvsem sledeče naloge:
—	usmerjal in usklajeval naj' bi delo zavodov PPS in strokovno pomagal pedagoškim svetovalcem;
—	neposredno in na osnovi gradiva zavodov PPS naj bi izdeloval poročila in analize o pedagoškem delu vzgojno-izobraževal-nih zavodov, zavodov PPS, o organizaciji in upravljanju v šolah ter o problemih v zvezi z mrežo šol ter njenim razvojem;
Tako naj bi se Zavod za šolstvo SRS z neposrednim opravljanj em prosvetno-pedagoške službe. tesneje povezal s šolsko prakso, s čimer bi lahko bolj učinkovito prispeval k reševanju njenih problemov ...
Na posvetu direktorjev zavodov PPS, ki ga je 23. nov. t. 1. sklical Zavod za napredek šolstva SRS, je bilo govora o omenjenem priporočilu skupščine SRS pa tudi o predlogu sekretariata za prosveto in kulturo o reorganizaciji prosvetno-pedagoške službe. Zavodi PPS so že razpravljali o teh novih predlogih in njihovi samoupravni organi so ponekod že tudi zavzeli svoje stališče do teh predlogov. Zdaj je stvar ustanoviteljev — občinskih skupščin in pa seveda zavodov samih (njihovih samoupravnih organov), da rečejo končno besedo o reorganizaciji.
Na tem posvetu ja. bilo izrečenih nekaj misli, ki zaslužijo, da jih zapišemo. Predvsem je to ugotovitev, da so zavodi . — tudi manjši, tisti z nepopolno kadrovsko zasedbo itd: — opravili na svojih območjih, posebno na področju osnovnega šolstva, veliko uspešnih nalog. Zdi se nam kar
Črtomir Šinkovec:
»POMLAD OB SOČI«
V knjigi »Pomlad ob Soči«, ki jo je pred nedavnim izdala Mladinska knjiga, je objavil Črtomir Šinkovec vrsto prijetnih pesmi z zelo pestro tematiko. Prenekatere od njih bodo izbrali učitelji za proslave, mnogim pa bodo skladatelji napisali, tudi melodijo. Pismi Crtomira Šinkovca pripovedujejo o (naravi, zgodovini in življenju, s katerim se otroci vsak dan srečujejo. V pesmi »Pomlad ob Soči« .povede pesnik otroka na mejo obeh Goric in takole komentira nesrečno narodovo usodo: »Sinko, tod smo se borili, kri točili, prav do zadnjega«. Posebno pozornost in obravnavb zasluži pesem »Briški koloni«, ki govori o tlačanskih časih. Pesnik govori rad o kraški burji na Nanosu, poseže pa tudi v pisano obarvan pravljični svet. Ob koncu knjige, ki jo je uspešno ilustriral Jože Ciuha, je 42 ugank z naslovom »Jedrca in lupine«.
na mestu ugotovitev, češ — veli- republiki ne mogli imeti tako ko vprašanje je, kje bi bilo danes pristnega stika s šolami, zlasti v naše šolstvo, če ne bi bilo zavo- odročnih krajih.
dov PPS! Tem zavodom je uspelo pridobiti na terenu precejšnje
Gotovo- je, da neprestane reorganizacije zavodov PPS ne
število, sodelavcev — učiteljev na livajo po2itivno na njihovo šolah, ki so nudili dragoceno po- lo DeJstvo je tudi da ta služ£a moc pri ugotavljanju stanja na- j nikak upravni aparat; ki bi ga
šega (osnovnega) šolstva in pa težnjam za izboljšanje učnih me-
labko adminstrativno urejali tako ali drugače. Delovanje zavodov
tod ter sploh kvalitete vzgoje lin pps : ’ t	pognalo globo-
izobraževanja. Velika škoda bi J na lercnu Pognaio giooo
bila, če bi z reorganizacijo zavodov izgubili te prizadevne delav-
ke korenine v naši stvarnosti, zato je priporočljiv ^zares temeljit premislek pred ponovnimi spre-
ce — skoraj gotovo pa je, da bi membami njihove rtireže. veliki, a redkeje locirani zavodi v	d. h.
Še ena izmed fotografi; s svetovne razstave fotografije, na temo »Kaj je človek?«
I napotkom za usmerjanje v poklice
Med svojimi napotki za usmerjanje v poklic (Prosvetni delavec z dne 8. nov.) navaja tov. Dolfe Prešeren tudi potrebo, da učence seznani z ustrojem našega šolstva. V ta namen najprej »razčleni šple prve stopnje, v katere so vključene šole za učence v gospodarstvu«, nato pa »šole druge stopnje, kamob vključimo tehnične in druge strokovne .šole za gospodarstvo in javne službe«. V
pripravljal naj bt-osnutke. prvo skUpino šteje: 1, šole za in
predmetnikov in učnih načrtov za osnovne šole in šole druge stopnje ter spremljal njihovo uvajanje in izvajanje;
—	v sodelovanju z zavodi naj bi organiziral in delno sam opravljal prosvetno-pedagoško službo v šolah druge stopnje in v posebnih vzgojno-izobraževalnih
zavodih;
—	neposredno in v sodelovanju z visokošolskimi zavodi naj bi skrbel za strokovno izpopolnjevanje pedagoških svetovalcev ter učiteljev šol druge stopnje in posebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov;
—	v sodelovanju z zavodi PPS naj bi pripravljal okvirni delovni program prosvetno-pedagoške službe na območju republike.
dustrijo in rudarstvo. 2. šole za gradbeništvo, 3. šole za promet, 4. šole za kmetijstvo in gozdarstvo, 5. šole za trgovino, in gostinstvo, 6. vajenske šole, 7. gospodinjske šole in 8. administrativne šole; v drugo skupino pa šteje 1. tehnične šole, 2. učiteljske in vzgojiteljske šole, 3. ekonomske šole, 4. zdravstvene šole, 5. vajenske šole in 16. kmetijske' šole.	v
Navedena klasifikacija pa žal ni sprejemljiva. Ne glede na to, da avtor uvršča v obe skupini hkrati tudi vajenske šole, ki jih danes vsaj po imenu ne poznamo več, ter šole za kmetijstvo in gozdarstvo oz. kmetijske.; šole, pa še kakšno, je taka klasifikacija nesodobna in nepraktična.
e v
SnodnCTiii izleti ¥ CELOVEC na ogled |	BKSM.NE REVIJE od 3. do 20. 2. 1066
| Posebna šolska predstava bo 4. februarja. Za zaključene šolske skupine cene zelo znižane, obenem je v ceni vračunan tudi ogled GOSPE, SVETE in Vojvodskega prestola.
Informacije valnice.
dajejo' in naročila sprejemajo vse naše postiJ-
Po obstoječih zakonskih predpisih (splošni zakon o šolstvu) ter v skladu z načeli o družbeni enakovrednosti vseh šol druge stopnje (to pa so vse šole med osnovno šolo kot šolo prve stopnje in višjimi oz. visokimi šolami kot šolami tj-etje stopnje) poznamo med šolami druge stopnje gimnaziji ter strokovne šole in druge strokovno-izobraževalne zavode vključno umetniške šole.
Gimnazije kaže predstaviti kot šole, ki nudijo širše znenje iz klasičnih jezikov ter iz prirodoslovnih in družbenih ved, strokovne šole pa kot šole, ki izobražujejo za delo v gospodarstvu in družbenih, službah. Poudarek, da lahko učenci, ki so se odločili za študij na gimnaziji, »nadaljujejo po maturi študij na univerzi, višjih šolah in akademijah«, je odveč, ker je vpis na šole tretje stopnje omogočen tudi učencem, ki so končali strokovne šole.
Ob prikazu ustroja našega drugostopenjskega šolstva, velja učence, ki šolanja ne bodo nadaljevali, ampak se bodo zaposlili, poučiti, da so po zadnjih zakonskih predpisih (temeljni zakon o delovnih razmerjih) delovne organizacije dolžne svojim članom, zlasti članom, ki še niso stari, 18 let, zagotoviti nadaljnje dopolnilno splošno in strokovno izobraževanje v svojih izobraževalnih centph ali kako drugače.
Razvid, v katere šole se lahko učenec vključi, bi po našem mogel biti takle:
Osnovna šola
Gimnazija Strokov, šola Podjetje Izobraževalni center podjetja
Ker je — kakor tov. Prešeren pravilno ugotavlja — smoter našega prizadevanja v tem, da vzgojimo in usmerimo učence v ti-^ sto dejavnost (ne šolo!), za katero kaže posameznik potrebne sposobnosti in veselje, bi bilo šele potem, ko smo učence seznanili z ustrojem našega drugostopenjskega šolstva, primerno
. ,1. da učence seznanimo s posameznimi strokami in
2. na katerih strokovnih šolah še je mogoče izšolati za stroke, za katere so se posamezniki odločili.
Soglašam s tov. Prešernom, da o vseh poklicih ni mogoče govoriti zaradi argumentov, ki jih v članku navaja, pa tudi zaradi izredne dinamike v nastajanju novih poklicev. Žadostuje torej, da učence čimbolj poučimo o posameznih strokah in o možnostih zaposlitve v okviru posameznih strok.
Kot primer navajam, trgovinsko stroko. Strokovna' izobrazba za trgovinsko stroko je možna
—	ali v šolah za prodajalce, po kbnčani šoli za prodajalce pa še v poslovodskih in komercialnih, šolah (vse v šolskih centrih za blagovni promet)
—^ ali v ekonomskih šolah.
Dalje: strokovna izobrazba za pisarniške službe je možna:
—	ali v dvoletnih in štiriletnih administrativnih šolah ter v stenodaktilografskih šolah
—	ali v ekonomskih šolah
—	pa tudi v gimnazijah' ob vzporednem obiskovanju stenodaktilografskih tečajev.
(Ta način prikazovanja seznanja učence hkrati z možnostjo raznih zaposlitev, ki jih- dopuščajo tiste strokovne šole, ki izobražujejo za širši poklicni profil)
In še za kmetijsko stroko:
Za kmetijsko stroko se učenec lahko izšola
—	ali na, vrtnarskih šolah, na poljedelskih šolah, na živinorejskih šolah, na sadjarskih .šolah (vse v kmetijskih izobraževalnih centrih).
—	ah na kmetijskih (bivših srednjih) šolah.
Na koncu bo učitelj svetoval, katera od navedenih šol bo za posameznika gled.e na njegova nagnjenja, glede na sedež šole, glede na sprejemne pogoje, glede na trajanje šole ipd. najprimernejša.
Gustav Grobelnik, \
Pisma uredništvu
v
Šolstvo in dopusti
V zadnjih letih nenehno poslušamo, beremo in razpravljamo o stanju v šolstvu. Iščemo vzroke za tako — menda porazno stanje, jih analiziramo, opravičujemo, kritiziramo in dajemo včasih tudi konkretne predloge, ki se realizirajo ali pa tudi ne. Razprave in ukrepi, vse se ustavi pri sredstvih. Priznam — sredstva so objektiven činitelj. Toda — ali imamo vse ostalo res že tako urejeno, ,da manjkajo samo še sredstva, da bi bilo stanje idealno? Zdi se mi, da je mogoče rešiti precej problemov tudi brez sredstev, z malo posluha za delovnega človeka, s smislom za čas, ki ni statičen (kot so marsikateri odloki pri nas) in s primerno logiko. Reševanje v okviru načelnosti ali številk Uradnega lista pa ne more biti vedno dovolj življenjsko.
UČITELJEV »PROSTI DAN«
Poglejmo primer. Mnoga, podjetja so prešla na 42-urni tednik. Uvedla so proste sobote. Napredek v proizvodnji je pač nekje viden in del produkta tega napredka je jtamenjen tudi rekreaciji delavca, saj se to v njegovi dejavnosti spet obrestuje! Prehod na tak delovni tednik prav gotovo ni muha enodnevnica, temveč izsledek študij ne samo pri nas, pač pa tudi v drugih naprednih ali industrijsko naprednejših deželah.
No, čez nekaj let, ko bo pro-cek v šolstvu dozorel, bodo lahko obenem s starši uživali rekreacijo tudi učenci, kar bo prav gotovo pozitivno vplivalo na njihovo vzgojo. Pedagogi trdijo, da družinske vzgoje ne more nadomestiti nobena druga, prav družinska pa je, v tem času prezaposlenosti staršev, pomanjkljiva.
Ali drug primer -z istega področja. Učitelj,.ki ne poučuje kombinirano, celodnevno, nima pravice do prostega dne v tednu. Vprašujem se: kje pa je učitelj (ki je količkaj skrben), ki ima sploh prost dan v tednu — vključno nedeljo. Kateri učitelj obenem s kredo in zvezki odloži tudi vso skrb in misel na svoje delo' ter odide domov — kot odhajajo delavci z drugih delovnih mest? Ne — učitelj opravi v razredu le del svojega delavnika. Tudi po normativih. Narava učiteljevega dela je takšna, da ga ne more niti sam niti kdo drug utesniti v kalup. Učiteljevo delo sega tudi v večer ali, celo v noč in nedelje niso izjeme. Delo, ki ga opravi v tem času, poznamo vsi. Vemo, da je osnova kvalitetnemu delu v razredu. Zato ne morem verjeti (a je vendarle res), da obstoji — ne le pri laikih — mišljenje, da je za učitelja tisti dan, kd nima ur, prost dan. Res, kakšen dan v mesecu bo porabil tudi zase, Kaj pa ostali dnevi? Ali res tako malo vrednotimo tisto nevidno učiteljevo delo, da ga ne štejemo niti v njegov delovni čas? In navsezadnje. če lahko delavec na drugih delovnih mestih opravi svojih 42 delovnih ur v petih dneh (ko ve-
mo, da gre domov brez skrbi oziroma dela), zakaj ne bi mogel opraviti istega števila delovnih ur tudi učitelj v petih dneh, ko vemo, da dela, če je potrebno, tudi sedem dni v tednu? Poleg tega pa ni tako malo primerov, ko imajo učitelji razbit urnik, da praktično poučujejo celodnevno, pa čeprav predmetni pouk. Tudi slabe prometne zveze botrujejo dejstvom, da se učitelj v malo odročnejših krajih ne more oskrbeti niti z najnujnešimi artikli. Torej, dan, ko učitelj na urniku ne bo imel učnih ur, še ni dela prost dan pa tudi ne prekršek, temveč nujnost. Saj zakon (nekje ob robu) to celo dovoljuje, ko pravi, naj šole to uredijo v skladu s krajevnimi razmerami. Torej — krivda je v togem pojmovanju in prenapetem strahu, da ne bi kršili zakona, medtem, ko v isti sapi trdimo: »Sola mora biti življenjska« — menda tudi za učiteljal
DISKRIMINIRANE PROSVETNE DELAVKE
Težje je vprašanje načelnih, okvirnih določanj dopustov. Tudi v' šolstvu. O tem je bilo sicer že nekaj polemike in ne brez vzroka. So stvari, ki bi mora-le veljati ne glede na razumevanje v posameznih delovnih organizacijah, saj jih štejemo med osnovne pojme varstva matere in otroka. V Naši ženi je bil odgovor prosvetni delavki, kako je s štiriurno zaposlitvijo po porodu: da to za prosvetne delavke še ni točno določeno in naj to store delovne organizacije v statutih. Toda, ali se zavod za socialno zavarovanje že vnaprej strinja z določili v statutih? Ali pa bo v tem pogledu še vedno veljala diskriminacija prosvetnih delavk? Utemeljitev, da opravi pol dela doma in le pol v šoli — torej deljen delovni čas, je res salomonska. Ali bi bilo logično in človeško, da bi ‘"ajali materam na drugih delovnih ifte-stih za tri ure dela na dom’ Marsikje bi lahko tako uredili In ta-način velja kot normalen že vsa leta za prosvetne delavke!
Delo v razredu je psihično zelo naporno. Začuda nam to vsi enoglasno priznavajo — od staršev pa do strokovnjakov. Zal pa dalj od moralnih priznanj ne pridemo. Torej, ko pride mati — prosvetna delavka, po delu, ki ji ni dopuščalo misliti na malčka, domov, naj kombinira dojenje, previjanje, pranje plenic s pisanjem priprav in pripravljanjem ponazoril za pouk. Tu in tam ji bo morda uspelo pokloniti malemu bitju, ki sta mu po dognanjih psihologov materina nega in nežnost za zdrav telesni in duševni razvoj nujno potrebni, celo kak nasmeh.
Edino prav bo, če bomo našli ustrezno rešitev (pa ne okvirno) tudi za prosvetne delavke. Takšno, s katero jim bo družba dajala priznanje ne samo kot vzgojiteljicam, temveč tudi in predvsem kot materam.
MILENA STEPANČIČ
Sevnica:
Poklicna šola za lesno stroko
Sevniška poklicna šola za lesno stroko usposablja vajence za mizarje, parketarje, kolarje, sodarje itd. Obiskuje jo mladina z območja Savinjske.doline, Dolnjega Posavja in Mirenske doline do Mokronoga. Sola rima, svoj internat, pouk pa je v nekdanji osnovni šoli. Financira jo medobčinski sklad v Krškem, vsak gojenec pa prispeva mesečno 5000 din šolnine. Učenci dobe v šoli malico (za 50 din), kosilo in večerjo pa v jedilnici družbene prehrane.
Pogoj za sprejem v šolo je dokončana osemletka. Šolanje traja tri leta: od tega imajo učenci tri .mesece teoretični pouk, .ostali čas pa porabijo za praktično delo v podjetjih oziroma pri privatnikih. Na šoli je redno zaposlen le en učitelj, ki je obenem tudi uprav-
nik zgradbe, pet pa je honorarnih (štirje tehniki lesne stroke iz mizarske produktivne zadruge v Sevnici in en osnovnošolski učitelj).
V šolskem poslopju sta dve učilnici, spalnica, jedilnica in mlečna kuhinja. Gojenci imajo organiziran mladinski aktiv, šahovski' odsek, odsek za namizni tenis in fizkulturo.
Prvi letnik, ki ima sedaj praktično delo kar v delavnici sevni-ške mizarske produktivne zadruge, bo začel s poukom 1. januarja 966. V drugem letniku je sedaj 29, v tretjem pa 24 gojencev.
Na šoli bo treba urediti še pisarno, zbornico idr. To pa bo mogoče šele takrat, ko bodo prosti tudi stanovanjski prostori.
Stanko Skočir
Bt!
a
ta
a
a
B
sa
a
3
m
n
9
m
n
s

Vam želi pri izpolnitvi vašega učnega programa pomagati ter vam pudi avtobuse za prevoz šolske mladine na izlete in športne dneve po, najnižjih cenah s posebnim popustom. Pripravimo vam programe po vaši želji, rezerviramo tople obroke in ostalo.
Žičnica na Veliko Planino s sedežnico velja na osebo 400 din. Za smučarske tečaje je primeren Španov in Črni vrh nad Jesenicami, kamor vozi naša sedežnica — na razpolago so tudi prenočišča.
88 Vse informacije dobite v naših Turističnih birojih v Ljub-| Ijani, Trdinova 3, tel. 310-933, Šentvidu 51-976. na Vrhniki U 70-084. Kamniku 83-369, Jesenicah 82-264, Slovenjem Gradcu gj tel. 91, Črni tel. 15 in Ravnah tel. 29.
a
s
ESiEEaBajKEBSsaEBBaaansagHHSBaaaHaKSESsvsaBMBBa
/
Razgovor o Prosvetnem delavcu
objave republiškega sekretariata za prosveto in kulturo
V prihodnje: redna priloga lista
Uredniški odbor Prosvetnega^pa tudi tehnične fiziognomije li- organov. Pred leti smo govorili: delavca je 5. oktobra t. 1. sklical sta; njegovi člani so se sestajali,	list	naj	»posreduje	izk- ■•e«, na)
razširjeno sejo, na katero je po- redno po izidu vsake številke ter	pomaga	širiti	vse	pozit
vabil tudi nekaj gostov: seii so se pogovorili o pomanjkljivostih ooleg članov uredniškega odbora pa tudi o uspelih člankih in že ISiil&Sfe 4 (Geze Cahuka. Branka Božiča. Jo- tudi začrtali - v grobem - okvir-jdsSBsBgk,	žeta Suvorova. Dušana Kompare- no problematiko, ki naj bi jo list
,, - ‘%lv	ja, Marjane Kuncjeve, Draga obravnaval v prihodnje. Pri tem
|	Hama in Rudolfa Benuliča) pri- so dali poudarka zlasti prvima
,	:	JI v	sostvovali še republiški sekretar dvema stranema lista, ki naj bi
5 ’	* 'Jfc	za prosveto in kulturo Tomo Mar- - po konceptu, ki je zdaj v ve-
v. delu
dobrih delavcev na terenu itd. Zdaj moramo reči, da je to premalo. Učitelji se pri svojem delu včasih mučijo s problemi, ki so v teoriji (in ponekod v svetu tudi že v praksi) rešeni; zakaj bi našim Ijpdem ne prihranili truda in časa id bolj na široko kot doslej
telanč, predsednik republiškega Ijavi - prinašali zlasti načelne zastavili tudi v našem listu po-odbora sindikata delavcev druž- sestavke o problematiki vzgoje in moc tem delavcem. Seveda pa bt benih dejavnosti Marijan Jenko izobraževanja, važnejše odločitve morala biti ta pomoč na neopo-in predstavnika republiškega Za- predstavniških organov (republi- rečni strokovni ravni. Skratka: voda za napredek šolstva ter pe- ške skupščine, sindikata ipd.), prizadevali si bomo, da bo sode-dagoškega inštituta.	Preostale strani lista so bile v lovanje lista z ^republiškirm in
Nampn sestanka ie hi! nosovor glavnem napolnjene z dopisi in drugimi strokovnimi službami čim n	nielovr vlo«i v sedanii «anki naših sodelavcev in dopis- intenzivnejše. Na ta način bo
sPuaci i in nalogih ki nai bi Uh nikov- v diskpsijah na sejah ured- list lahko bolj kot doslej prispe-situaci.li m nalogah, ki naj bi jih	^ dostikrat zelo val k povečanju kvalitete dela v
izčrpno in nepristransko obravna- šolah in drugih tovrstnih zavodih.
,,	,	,	, vi( .	,	vali problematiko vzgoje in izo- y jmemi ustanovitelja lista —
ri' urldrufAttSra^ 'Ham^ove- bira1ževanja- kar •je bil°	republiškega odbora sindikata de-
ni ureamu usta urago riam pove stajnlma novinarjema v redakciji iavcev družbenih delavnosti — ie dal najprej nekaj misli o tem, lista v znatno pomoč pri splošni lavcev aruzDenin dejavnosti je
kako je nst doslej opravljal svoje orjentaciji ob teh vprašanjih.
naloge, ki so mu jih poleg ured- T7rl,iateliski svet — orsan ki niškega odbora in izdiijateljskega . Izdajateljski svet orSan, ki
sveta določale tudi dejanske mož- ^ skrbel za gospodarsko-fmacno
plat lista — se je sestajal po po-
Prosvetni delavec v bodoče opravljal. med šolniki.
nosti. v katerih je delal.	- , .	.	, • . , v_____
'	trebi, da je pregledal realizacijo
Uredniški odbor je-v zadnjih lana in proračuna ter potrdil za Vibnuom in pisrclrso; preprbstj instrurnčnti —• melodični, da privabijo .otroka, in tehnično dovolj pre- letih dokaj. uspešno in prizadevno prjhodnje obdobje nov plan in prosti, da povprečno glasbeno nailarjenehiu otroku ne povzroča jo večjih težav	deloval pri oblikovanju vsebinske proračun. Temu organu gre zaslu-
ga, da se 'je pri listu uredila fi-
NA OBISKU V GLASBENI ŠOLI MOSTE-POLJE
nančna plat poslovanja; uredili
povedal mnenje o listu tov. Geza Cahuk. Dejal je, da so že na eni nedavnih sej RO ugotovili nadaljnjo potrebnost izhajanja lista za prosvetne delavce. Kljub temu, da je sindikat v zadnjih letih zadovoljen z vsebino lista (ugodna mnenja se slišijo med naročniki na terenu), pa želimo še naprej izboljševati njegovo kvaliteto. Ca-
"ie 'JSSSK »Pl* i« wm ddavem
honorarnih. Finančno poslovanje danes pri nas teče brez večjih motenj — kolikor so nam seveda zagotovljena družbena
na terenu, obravnava pa družbene in strokovne probleme, ki jim koristijo pri njihovem delu. Zato je
sredstva; to pa je bilo v zadnjih potrebno listu omogočiti, da bo letih — moramo reči — v redu. izboljšal svojo kvaliteto in ne-V zadnjem obdobju si je Pro- moteno izhajal naprej, svetni delavec uspel pridobiti ne- prosVetni delavec, kakršnega koliko večjo veljavo in naklo- , , ,	.	„ .... ,
njenost med bralci. To smo - po potrebujemo danes, ne sme biti le
Široka pot glasbenega izobraževanja
Za glasbeno šolo Moste—Po-	—Polje. S posebnim eksperimen-	poskrbi'sofinanciranje za izvedbo	roženim	učencem	— predvsem
Ije velja, da se je v času svojega	tom pa je napravila; še korak na-	tistega dela programa,- ki ga: op-	glede .na	njihovo	sposobnost in
delovanja (od 1. 1945) izredno	prej: prva v Jugoslavijr je zaje-	ravlja na, zahtečsr gospodsajskih	'uspehe.	,	...™	t—	...	.	..
uveljavila: lepe uspehe j.p. do- la v svojo razširjeno dejavnost' in družbeno-politižnih in. •drugih Omenili smo že prizadevnost našem mnenju — dosegli z razši- politični mobilizator, temveč tudi Segla pri vzgoji mladine v 'šoli,	i;udi otroke nekaterih ' vzgojno	organizacij ter raznih zavddeV.	orkestrov in ansamblov glasbe-	ritvijo problematike, ki jo -obrav-	strokovni usmerjevalec. Prosvet-
s svojo razširjeno dejavnostjo	varstvenih' ustanov (Kodeljevo,	Sklad za šolstvo utemeljuje to, z	ne šole v,okviru prireditev gospo-	navamo v objavljenih sestavkih,	nim delavcem mora dati čimveč
pa je prerasla v občinski center	Polje,. Studenec, Vevče). O tem	dejstvom,: da ne more b.ošiti vSeh	darskih organizacij. Le-te sodo-	pa tudi s kvaliteto, večjo druž-	okvirnih .napotkov za delo. Proza glasbeno vzgojo.	je povedala Draga Svetina, di-	bremen, saj znaša datacija skijA-,	slej ' odmerjale mnogokrat manj	beno razgledanostjo, ki se kaže v	blemi, ki nastajajo v šolstvu, bi
Podatek, da.se je.šolalo lani	rektorica te šole: ^Vzgojiteljice	da šoli, v tekočem letu 55' mili j,	kvalitetnim ansamblom, kot So •	prispevkih ipd.	se morali reševati bolj enotno kot
v tej ustanovi (ki,ima svoje de-	so pripeljale.otrokč teh, vrtcev v	jonov din, po. rebalansu pa 45'	.orkestri in ansambli glasbenih	Pri usmerjanju vsebinske plati	doslej Tega pa ne moremo doseči
lovne prostore v' Mostah, Polju,	oddelek glasbene šole v Mostah	milijonov.dinarjev,	v : ,	šol, več denarja, medtem ko se'	lista naj bi šla naša nadaljnja	... ' , . ... k * ,• ,
Hrušici in Zadvoru) 518 učencev, .in v oddelek v Polju, kjer so /	'	.	’ morajo zbori in ansambli šol za- prizadevanja v dveh smereh: radi	„	*
pove,	kakd	uspešno,	izpolnjuje	■ imeli	pouk	po	najsodobnejših	pe-	KAJ EA NOVE.ŠOLNIN^.,- dovoljiti z minimalnimi nagradi-	bi 'v listu še bolj neposredno kot	terr!vec še najlaže s	časopisom, Ki
šola, svoj.	namen:	dati	glasbeno	dagoško metodičnih	načelih. Star-	Lahko rečemo, da gre v'fem .čarni,'pogosto pa celo s simbo-	doslej in	še pogosteje, obravnavali	odmerja	svoj prostor prav raz-
vzgojo čim večjemu'številu : ob-	št s© bili žeto: zadovolhjj'S takim	primeru za razumevanje'tW'dšb	lično nagrado — pogostitvijo,	realno stanje naše vzgoje in izo-	pravljanju . o tej problematiki
čanov. Vanjo pa Se niso vpisb-	načinom	vzgoje, saj •"otroka' ih-	me glasbene šole,.,, ki is e- zsvbela'	Glede na to je predlagal občin-	braževanja, življenje posamezni-	(kvalitetno izvajanje pedagoškega
vali le šolarji, temveč so priba-	teresno zaposli in jppr. že/ v pe-	svojega položaja, saj kljubj ^b-	ski svet, naj plačajo gospodarske	kov in delovnih kolektivov >v šo-	dela, programiranje, nagrajeva-
jali' delavci iz tovarn — takšni,	fetnem otroku vzbudi veselje do'	čutku negotovosti, v katerem	'in otstale organizacije za pirire-	lah,- težave pri njihovem delu, pa
ki so jmeli le veselje in nadar-	glasbe in mu izbistfi . posluh.'	žive te šole, z nezmanjšanim' in-	ditve glasbehe šole ekonomsko	’ tudi uspehe, s katerimi so včasih
jenost, nikdar pa možnosti za	Glasbena vzgoja otroka je daljši	tuziazmofn opravlja svoje po-	ceno. Za' šolo. je to z vzgojnega	kronani napori naših učiteljev,
instrumentalni pouk. Interesno proces in če začnemo z njo že slanstvo. Vodstvo šole si priza- vidika neprijetno. Zatrjujejo, da Druga smer naših prizadevanj lestvico za predmetna področja	pri predšolskem otroku, pride ta	deva, da bi te predloge tudi čim-	glasbena šola ni koncertna po-	pa bi morala seči do naših stro-
ilustrirajo naslednje številke: la-	v glasbeno šolo z nekim pred-	prej konkretiziralo — toda ne na	siovalnica, temveč vzgojna usta-	kovnih služb ih. do tistih organov,
ni se je učilo klavir, 137 učencev,	znanjem in ga kasneje ni težko	škodo kvalitete pouka — in pa,	nova, ki je odgovorna za mlade,	ki urejajo življenje — ali vsaj
22 godala, 84 pihala in trobila, 3	usmeriti v .pouk tega ali onega	da. ne’ bi prizadelo, otrok, ki lina-	še nedorasle ljudi. Razumljiva	odločujoče vplivajo na življenje	štitut.
'	'	"	jo »vsi enake ..pravice do glaisbe-i; ugotovitev, ob kateri pa bi mo- in delo v vzgojno izobraževalnih Sekretar za prosveto in kulturo
nega izobraževanja. .	t	rali >>odjemalei<> pokazati vseeno	zavodih. Prav zdaj, ko so ukrepi	tov. Martelanc je bil mnenja, da
' V tej zvezi ..je predlagal svet.	več dobre volje za finančno po-	gospodarske reforme usodno segli	2asluži list vso pozornost zaradi
za vzgojo in izobraževanje glede'moč. Saj nam mora biti končno na vsa področja našega družbene- ,	• kj » odierava sai obrav
šolnine, naj jo dokončno določi jasno, da , ne igre. za dotiranje ga življenja, je prišel čas, ko bi ^ 8 ’	.	’ a
Samoupravni organ šole. Ta šol- nekakšnega »dodatnega izobraže-	morali v	listu okrepiti službo ob-	P	.
nina naj bi bila enkrat večja od ganja«, kot večkrat slišimo, tem-	veščanja	.prosvetnih delavcev z	£ja do	strokovne	problematlKe.
stope, ki so j'h imeli v, pretek-	staršev.	Investiranje • družbenih	dosedanje, za učence sosednjih	več; za :prispevek k > celotnemu	vsem tistim, kar jim lahko služi	Časopis napravi lahko zelo veliko
lem šolskem letu trije Harmoni-	sredstev	v takega otroka pa je	občin pa naj bi bila ekonomska,	sistemu izobraževanja ter za	v neposredno pomoč, kar oni vsak	posebno na podeželju, predvsem
prav gotovo dobro naložen' de- Zato, da ne bi imeli neustrez-5 vprašanje kulturna ravni našega dan pri svojem delu potrebujejo kar zadeva informiranje — tako
___ . ....	pa je tudi pot,
13 ples, med- dja bomo v šolo lahko preverjeno
tolkala, 19 solo petje, 25 kitaro, instrumenta! To 141 harmoniko 'in
tem ko' se. je. za nauk o glasbi sprejeli res tiste, ki so bodisi odločilo 74 učencev.	nadarjeni ali pa, ki imajo izred-
Sola se posebno odlikuje z no: veselje do glasbe1— ne . pa ansambelskim delom. Ce bi ho- onih, ki so morali obiskovati šo-teli podrobno našteti samo na- jq 'mnogokrat zaradi snobizma
nje ipd.). Zato bo potrebno pritegniti k sodelovanju še dr«*« institucije, kot so republiški sekretariat za prosveto in kulturo kot najvišji upravni organ, zavod za šolstvo SRS in pedagoški in-
karski orkestri, godalni orkester,
mladinska godba na pihala, jazz n3r.«	.	*.	ne socialne strukture, naj bi šol
ansamij-el, ansambel ' tgmbura)-:	Medtem ko • se' v vrtcih orga- nino ustrezno znižali socialno'og
šev, zbor cicibanov, moški vpkal- - nfcdtaU glasbeni, pedagogi :še poni oktet,, baletni ansambel in trio/ sebne vzorne ure, posvečajo pobi bil to precej dolg seznam. Po- se5no. pozornost otrokom od povedano v seštevku: Šola je orga- tega. do sedmega leta V priprav-nizirala več kot 70 nastopov, pre. njcah. otroci so deležni .dve leti oej od teh mNprošnjo kolektivov gkup.jnskega, pouka, tretje leto .pa raznih podjetij in ■ ustanov za instrumentalnega, proslave ob raznih praznikih, za- Novost so tudi glasbeni raz-
človeka.
in kar naposled tudi pričakujejo M. K. od strokovnih služb in nadrejenih
radi svoje kvalitetne izvedbe pa je postala zaželen gost tudi v radijskem in televizijskem studiu.
. . ' NOVOST:. : GLASBENI RAZGLEDI
Odkar je bila uvedena glasbena vzgoja v osnovne šole m-gimnazije, smo vseprek poslušali (in še slišimo), kako zelo nam primanjkuje strokovnih kadrov prav na tem področju. Ob tem pa je treba toliko bolj pritrjevati pomembnemu koraku, ki so ga napravile glasbene šole s tem. da so rešile svoje »ozkosti«, namreč: ponudile šo šolam pomoč tako,
Kdaj učbenik za glasbeno vzgojo?
V »Grlici« ■ št. 4—5 (1965) je slu,, hospitacij — .vse pa naj bi rezultate. Poleg tega pa
da informira prosvetne delavce kot pedagoge in kot upravljalce. Glede na število naročnikov (8000) lahko rečemo, da je list zelo razširjen med učiteljstvom. Potrebno pa mu je določiti tako fiziognomijo in ga narediti takega, da bo postal nepogrešljiv. Obstoji kom-mora pleks nerazčiščenih vprašanj v
redi ki jih je ta sola uvedla v-objavilo več glasbenih pedago- služilo kot priprava na skupno imeti svetovale se veliko razumi?- zvezi z družbenim samoupravlja-dveh osnovnih šolah. TU-je pre-v- lgov nekaj ^aimivih in poučnih akejjb,. Med,. drugim slišimo tudi vanja ih 'doslednost, če si hoče njem in izobraževalnimi dejav-zel pouk vfeega razreda en glas- razprav o glasbeni vzgoji. V le- mnenje, da bi piio prav — če boben: profesor. Ta pouk so imeli teh ugotavljajo, da je stanje na: čeftip pospešiti delo na teni pod-učenci dveh-razredov v šoli Vide tem področju vse prej kot raz-ti-rocju . - ko bi io delo porazdelili Pregarčeve in v Zadvoru, .Za po- veseljivo in da 'je prav v glasbe-, mpd; skhplne: Tdko bi npr. ena pestritev šolskega dela . so še ni vzgoji veliko nerešenih pro- skppina pripravljala učbenik, glasbene uganke, ki jih. organizi- blemov. — od nezadovoljive kar druga intohacijske vaje in vaje za rajo .v višjih razredih osnovnih brovske zasedbe na teh šolah in. solfeggio, tretja za pesmarico, šol ih pa glasbene' ure pri »nau- pomanjkljivega glasbenega šola- (Na tak - način je izšla 'tpdi Poku ’ o instrumentih«.	nja 'učiteljev; pa do učbenikov. točmkoVa- metodika). Čeprav so
’ Vse razprave pa izzvene v. spod- mnenja b tem precej,različna, pa hudo- podpirajmo in vzpodbujaj- ho vendarle treba najti skupen ustvarjanje naših glasbenih jezik za učbenik, ki naj bi dal
!■■' NEVŠEČNOSTI-OKROG FINANCIRANJA
Takšna je v glavnem^av- ^gg^^^dpirajmo vrata za- pouku smernice in. ga vodil k
nost glasbene šole v Predmetnik glasbenih šol se.torej razširja od ozkega instru-
nimivim dosežkom, razširjajmo enotnemu cilju. Zavedati se mo-. t	jih — kajti vsako čakanje; Imp ramo, da čaka pri tem pomemb-
da so vanjo poslale svoje peda-	r^uka^na” Sne lahkb negativne poriedice. In če- nem delu velika in obenem hva-
goge. To razvojno pot je šla med	vse šir°a' po- Prav začnemo popravljati napake lezna naloga tudi svetovalce, k
8 8	-	-	- -	- .estetske disciptine, vse^ su..u pv. ^anpa __ smo že marsikaj zpmu- pa- ne smejo biti inšpektorji v
.	nekdanjem pomenu. Dolžnost
Tako' vzpodbujajo naši vidni svetovalcev ni le formalna in ne
prvimi prav glasbena šola Moste ;ssiaja njihova dejavnost; in z njo
tudi pomembnost teh šol v našem kulturnem življenju. Kljjib
l
pridobiti ugled. Znati mora vzga- nostmi sploh, dopolnilnimi dejav-jafi učitelje, jim svetovati ter jih nostmi, seznanjanjem z raznimi tovariško podpirati pri pouku. Ni zakonskimi predpisi (tistimi, ki dovolj, da sajno kritizira njihov zadevajo neposredno stroko). Vsa način dela in pripomočke, med- ta informativna dejavnost, če jo tem ko jim kaj boljšega ne more bomo dajali kompleksno, ne bo nuditi, ali pa da celo vsiljuje mogla mimo prosvetnega delavca, svoje metode (ki so, kot vemo, Malo ali skoraj nič ni bilo individualne). Ni še dovolj, da doslej v Prosvetnem delavcu pole-smo spremenili ime inšpektorja mike in razprav, To velja za v nadzornika in tega v — sveto- vprašanja, kot so skladi za šol-valca. -Svetovalec mora biti s svo- stvo, predmetniki, učni načrti, jo dejavnostjo most med preda- metodologija ipd. — vprašanja, ki vateljem, šolo in učbeniki.	zanimajo vsakega prosvetnega de-
In če nočemo še dalje ostati lavca. pri status quo, moramo z ne- Sekretariat za prosveto in kul-nehnim prizadevanjem pospešiti turo in druge institucije naj bi dejavnost tako ,da bomo vzbudili v iistu sodelovale tako, da bi interes in podporo pri vseh pri- posamezni sodelavci strokovno stojnih, akcijo pa razširili iz mest obdelali razna vprašanja in
po-
„	1=0 ika in 150 Čle- 'f Sern kulturnem življenju, jvijuo ..	Joita^Mri^-elasbene učite- lahka, saj zahteva veliko znanja na podeželje.	.	sredovali uredništvu gradivo, da
nastaMaloi,^.^: SgS aSuHrŽu S fih»'	aS	ZŠgSSTtSŽSZ&Z
pisna komisija Pri -v®"1	-| čanov — pa postaja nenehno ve- m z .za o . J \ željo da se bodo lotili predvsem tisti, ki bi javno povedali^ svoje mnenje kadre na fakultetah in pedago-
osnovne šole
Svetu 1., heroja Franca'
Šentvid delovno mesto
ravnatelja
. Čanje, števila gojencev (Sedaj jih * je. 500) zaskrbljujoče za financi-l cerja — občinsko skupščino. Veji deti moramo, da okrog glasbenih
»n.upou u^,.ti. pa so vse
to z zadovoljstvom akceptirali. ročlateg,a	,	....
Pridružujemo se jim z željo, da se bodo lotih predvsem tisti “to J	rirthnde so s svojim večletnim delom po
•ne bi vsa prizadevanja m pgbud.e	j
ostale glas vpijočega v puščavi Kazd11 so nevšečnosti — saj smo bili .tega vajepi ž.e
šol predvsem doslej. Takšne ugotovitve .o ,glas\
o tej problematiki.
tudi praktične
S
pozitivne
J. B.
f posledica njihovega neurejenega beni vzgoji pa ob 20-letmci 'osvo-položaja, ' kajti le-te vse doslej boditve res raso rožnata bilanca, s/ I	t	še hišo dobile - svojega zakona‘in	Kljub temu, da smo o tem ze
P	I	s tem tudi ne tistega mesta v	precej bralr v raznih	časopisih in
l šolskgm sistemu, ki jim gre. Prav revijah in. da so bili poslani na | to pa je bil vzrok številnih raz- pristojna. mesta delovni predlogi, Pogoji: za mesto lahko pro-	p	^ v..raznjh-forumih in iskanja	ni bilo odmeva,
si, kdor ima , srednjo,	višjo	.:	n,ovih dblik dela v teh šolah. Pred- Poleg .razprav o	izboljšanju
ali visoko izobrazbo,	štro-|	ipgj .SVeta za vzgojo "in izobra-	pOU,ka jn • o potrebi	po dobrem
prakse na takem delovnem mestu, se odlikuje v peda- p goškem delu v šoli, v druž-.ji benem udejstvovanju in ima |
kovne in politične kvalifi- j zevanje občinske skupščine Mo- glasbenem -učbeniku je slišati kacije ter najmanj 5 let | steG-Polje soMiveneli v poziv, naj precej. tudi o metpdah in siste-
šola uravnovesi svoje fipančno matiki s poudarkom, da so po-, stanje in poišče notranje, rezer-' trebna konkretna navodila za uč-ve1 predvsem v zviševanju stro- benik, ki naj bi vodil p;quk k-kovneteti in kvalitete pouka — enotnemu • oiljti. V. ta _ namen so pcaebno za tako imenovane ljud- -ge začeii: v nekaterih ljubljanskih ske instrumente. >— V povišanju, osnovnih šolah z eksperimental-šolnihe, y odstranjevanju tistih nitn delom, poleg tega pa priprav-Prošnjo je treba poslati	naj-	!	učencev,‘ki njmdjo.	ne nadarje-	jja.pot do učbenika še en kolck-
kasneje do 20. decembra	1965.	f	nesti- ne	veselja in	ne volje do.	tiv glasbenih učiteljev, ki .so po-
Prošnii ie priložiti življenjepis	dela, ter	š širjenjem	svoje .dejav-	vezani-z učitelji izven Ljubljane.
Jn nodatke o službovanju	nosti na	celotno občinsko 'pod-	Slišati je tudi želje po medseboj-
in podatke o siuzPO\anju. |	Umestno je tudli da šola nih individualnih obiskih v smi-
potrebne organizacijske sposobnosti.
ških akademijah, ki bi lahko bolj sodelovati in pomagali informirati delavce na'terenu.
Prva konkretna posledica tega razgovora o Prosvetnem delavcu je bil dogovor, da bo s prihodnjim letom začel naš list kot posebno prilogo prinašati Objave sekretariata za prosveto in kulturo. (Celoletna naročnina za Prosvetnega delavca bo znašala 1000 dinarjev, za Šole in ustanove 2000 dinarjev.)	^
Obvestilo
Mladinsko naravno zdravilišče RKS — Debeli rtič pri Kopru
razveljavlja
razpis delovnega mesta učitelja likovnega pouka,
ki je bil objavljen v »Prosvetnem delavcu« številka 7 z dna
14. 4. 1965
PROSVETNI DELAVEC
RADIO IN SOLA
Srednja stopnja:
7.	decembra ob 8.55
8.	decembra ob 14.05
KMO UMIRAJO ŽIVALSKE VRSTE
Človek spreminja naravo z vsemi iredstvi, ki mu jih daje na razpolago-tehnika; to se dogaja danes zelo hitro. Velikokrat pa naravi v svoji nestrpnosti tudi škodi. Nepremišljeno seka gozdove, nepremišljeno lovi in ubija živali — in zgodilo se je že, da je živalsko vrsto iztrebil. Izumrtje živalske vrste pa je za naravo največja nesreča in prav o tem, kako umirajo živalske vrste, nam jel dr. Kazimir Tarman napisal zanimivo, poučno, pa tudi lepo pripoved.
Pričel je kar tam, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko in tako odprl evropskim osvajalcem vrata v Novi svet. Tam ser živeli ljudje, številna plemena 'Indijancev. Naseljevali so brezmejno veliko planoto. Po zeleni preriji pa so se pasle tisočgla-ve črede bizonov in antilop. Bizoni so jim dajali vse: hrano in obleflfc. Iz njihovih kož so izdelovali vigva-me ali indijanske šotore, obleke, tople odeje, sedla in ščite. Kite in žile so imeli za tetive na lokih. Lopatico iz oplečja so rabili za motiko, rebra za drsala pri saneh, iz rogov so oblikovali čaše in žlice, lepilo so pripravljali iz kopit in s posušenimi kravjaki bizonov so kurili.
. Indijanci so pobili le toliko živali,. kolikor so jih porabili za hrano in obleko. Brezumno pa teh živali niso nikoli pobijali. Evropski priseljenci pa so prinesli bizonu hude čase, še posebno hudo je bilo, ko je speljal prvi vlak. Črede bizonov so streljali potniki kar iz vlaka.
Kjer se je še v prvi polovici 19. stoletja paslo 50,000.000 glav bizonov, je ostalo okoli leta 1889 samo še nekaj manj kot 500 glav. — Za zdaj * 1 2
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.05)
12. decembra — Leopold Suhodolčan: TRIJE V RAKETI (ponovitev)
19. decembra — Miroslav Košuta:
NIKEC IN NJEGOVI (prva izvedba)
26. decembra — Muse Dalbray: GODEC Cl PAHAN (ponovitev)
3i. decembra (popoldne) — VESE-. LI TOBOGAN, javna otroška oddaja iz studiov Ljubljana, Maribor, Koper
1.	januarja — Jurij Gruša: BLA-TOCAPEK IN NJEGOVA SENCA SENCEK (prva izvedba)
2.	januarja — Franci Puntar:
NAD STREHO SEVERNICA
(prva izvedba)
9.	januarja — Darinka Kovačič: LEDENA POT (ponovitev)
16.	januarja — Josip Ribičič:
RAZBOJNIKA FRICE IN FRAČE (ponovitev)
23. januarja — Franjo Kumer: PISANA ŽOGICA (prva izvedba)
30. januarja — VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja
Nižja stopnja:
10. in 11. decembra:
S POŠTARJEM OD VRAT DO VRAT
17. in 18. decembra:
GLASBENA SLIKANICA
24. in 25. decembra:
DARILCE
7. in 8. januarja:	'
PRAVLJICA O LETNIH ČASIH
14. in 15. januarja:
SNEŽNA ODEJA
Srednja stopnja:
7. in 8. decembra:
KAKO UMIRAJO ŽIVALSKE VRSTE
14. in 15. decembra:
ZAPOJMO, ZAIGRAJMO IN ZAPLEŠIMO
21.	in 22. decembra:
ŽALOSTNI STEKLJENI MAČEK
28. in 29. decembra:
SLIKAR IVE ŠUBIC 4. in 5. januarja:
JANKO IN METKA
11.	in 12. januarja:
BILI SMO V GLEDALIŠČU 18. in 19. januarja:
LJUDSKA PRAVLJICA
Višja stopnja:
7. in 9. decembra:
DOMOVINA, GLEJ UMETNIK
14. in 16. decembra:
VEČNO ŽIVLJENJE 21. in 23. decembra:
KRIŠTOF KOLUMB 28. in 30. decembra:
OD PARNEGA STROJA DO ATOMSKE CENTRALE 4. in 6. januarja:
STARA GRČIJA 11, in 13. januarja:
TI KONDOR. SONCU BRLI 18. januarja:
KAKO STARA JE NASA ZEMLJA

je bizon vendarle rešen. V Nacionalnem parku jih imajo že okoli 25.000. Napake je težko popravljati.
Zanimiva je zgodba o golobu selcu. Ta zgodba je prav tako iz severnoameriške celine. Iztrebili so ga v pohlepu po denarju. 1. septembra 1914 je omahnil poslednji golob selec v nekem ameriškem živalskem vrtu. Goloba selca imajo le redki muzeji na svetu.
Pa ne samo v Ameriki. Leta 1672 je v Evropi izumrl tur ali pragove-do. V Afriki je izumrla 1860 kvaga (vrsta zebre). Pred nedavnim je izumrl kanski lev v Južni Afriki. Zadnje ure so štete azijskemu levu.
Posebno množično je v zadnjih desetletjih pobijanje afriških kopitarjev in zveri. Bogati Evropejci in
Američani hodijo tja na športni lov.
Hudi časi so tudi za krokodile, zebuje, zebre, žirafe in povodne konje.
Ko so osiromašili kitolovna področja v severnih morjih, so se kito-lovci preselili v južna morja ob Antarktiki.
Še posebno hitro izumirajo zaradi preganjanja' otoške vrste živali. Zdaj je posebno razširjen lov na škodljive živali. Kljub opozorilu biologov so v mnogih deželah povsem odprli lov na" ptice ujede in zveri.
V oddaji so omenjeni tudi narodni parki, ki so jih odpirali zato, da so živali zaščitili. Ta misel varstva narave se je rodila ob koncu 19. stoletja.
da odda potem pošto traktoristu (efekt), da preda brzojavko gospodinji, ki riba tla (efekt), da obišče zdravnika, lahko uganejo po opisu in že ustaljenem »naslednji, prosim«, da preda denar šivilji (efekt šivalnega stroja), da se ustavi pri mizarjih (cirkularka) in da razveseli s pismom še bolnega Mihca. Ker je poštar prijazen mož, se na vseh svojih postajah pogovarja in tako otroci zvedo še to in ono o ljudeh in b delu, ki ga opravljajo.
Oddaja je dovolj preprosta in upamo — tudi dovolj razgibana, da bo otroka pritegnila; dobro bo le, da bodo vzgojitelji kar med poslušanjem vzpodbujali učence k sodelovanju.
Višja stopnja:
7. decembra ob 14.05 9. decembra ob 8.55	*
I l lu I
VINA, GLEJ UMETNIK
\
Oddaja Domovina, glej — umetnik govori, kakor je razvidno že iz naslova, o Ivanu Cankarju in je tretja v vrsti oddaj iz cikla o slovenski modemi. Zasnovana je kakor prejšnji dve o Murnu in Ketteju, saj je tudi avtor isti: Niko Grafenauer.
Pisateljevo življenje In delo ilustrirajo primeri od pesmi iz Erotike in odlomkov iz romanov ter povesti Na klancu, Martin Kačur, Hla-
pec Jernej in njegova pravica ter drugih do prizora iz Hlapcev in črtice Gospod stotnik. Prvotno je bila oddaja precej daljša od 30 minut, zato jo je bilo treba krajšati in tako je izpadlo marsikaj, kar boste morda pogrešali (predvsem spomini na mladost in na mater). Kljub temu pa upamo, da bo dosegla svoj. namen in da ji bodo otroci z veseljem prisluhnili.
Nižja stopnja:	10. decembra ob 14.05
11. decembra ob 8.55
S POŠTARJEM OD VRAT IN) VRAT
Te oddaje se nekateri naši zvesti poslušalci najbrž še spominjajo, saj je bila pred leti že na sporedu. Ponovno jo programiramo, ker sodimo, da se časovno dokaj sklada z učnim načrtom, saj se nekako v tem času sučejo razredni pogovori okrog važnosti in vrednosti dela, raznih poklicev in podobno; pa tudi zato, ker sodi v vrsto oddaj, s katerimi izzivamo aktivno sodelovanje poslušalcev.
Pripovedovalec se obrača skozi vso oddajo neposredno do poslušalcev, jih ogovarja in sploh plete razgovor tako, da njihova osebna prizadetost vse bolj in bolj raste. Zaželeni stik najbolje vzpostavijo slušni efekti, ki so z dogajanjem funkcionalno povezani. S pomočjo teh efektov spremljajo otroci poštarja na
njegovi vsakdanji poti, saj z jijimi ugotavljajo, kje se je ustavil, oziroma — kaj počno tisti, ki jirrt je pošto prinesel.
»Uganite, kje zdajle sem!« Ta uganka bo za tega ali onega poslušalca najbrž malce težka, saj naj bi po ropotu telegrafskega stroja ugotovil, da je reporter na pošti. A nič hudega, če bo otroku to spodletelo, bo pa potem izvedel v preprosti in nazorni besedi, da je pošta pomembna ustanova, saj opravlja telefonski, telegrafski, denarni in pisemski promet; tudi Katarinca odda prav v tistem času pošto za bolnega sošolca. Lazarjevega Mihca.
Iz oddaje zvedo poslušalci, da tudi poštarjeva služba ni lahka. Po petju otroškega zbora uganejo, da se je poštar ustavil najprej v šoli,
Srednja stopnja:
14.	decembra ob 8.55
15.	decembra ob 14.05
ZAPOJMO, ZAIGRAJMO IN ZAPLEŠIMO
Oddaja je bila programirana za oktober. Zaradi tehničnih zaprek pa smo jo morali preložiti in tako bo na vrsti v decembru.
Odd'' navezuje na šolsko uro OTROCr USTVARJAJO GLASBO, ki je bila na sporedu v zadnjih dveh šolskih letih. V obeh gre za vključevanje glasbenih instrumentov v petje pesmi in za aktivizacijo otroka V glasbeno vzgojnem procesu.
Dogajanje je tudi tokrat zajeto v otroško igro, izhodišče pa je prekmurska ljudska pesem Mfcrko skače. Iz petja in plesa povzemajo otroci ritmične elemente in jih prenašajo na instrumente. Med njimi zdaj posebej izstopa blokflavta, ki je zelo primerno glasbilo za učence na tej stopnji. Poleg tega nastopajo še: ksilofon, zvončki, trikot, tamburin in violončelo.
Informacije in gradivo za tovrstno delo dobe zainteresirani učitelji pri avtorjih oddaje, to sta Pavle Kalan in Mirjana TureL
yišja stopnja:
14. decembra ob 14.05 Nižja stopnja:
24.	decembra ob 14.05
25.	decembra ob 8.55
VEČNO ŽIVLJENJE
DARILCE
V sosedni republiki Italiji so razglasili letošnje leto za Dantejevo leto. Letos namreč ves kulturni svet praznuje sedemstoletnico velikega florentinskega pesnika, saj je Dante Alighieri za svojega življenja (1265 do 1321) postavil s svojim delom ene-
Nižja stopnja:
ga največjih kulturnih spomenikov, kar jih premore človeštvo.
V naši oddaji bomo predstavili, poleg njegove življenjske poti predvsem dve njegovi deli: Vito Novo in Divino Coipmedio. Pri slednji velja naša pozornost seveda najlepšim spevom iz Pekla.
17.	decembra ob 14.05
18.	decembra ob 8.55
GLASBENA SLIKANICA
lueros smo poskusili posredovati mahm poslušalcem na tej stopnji že več načinov glasbene vzgoje. Tokrat jim želi avtor oddaje pokazati, kako je moč z glasbo slikati, kako je mogoče z njo izraziti razpoloženje, dogajanje in še marsikaj.
Pripovedovalka odpre staro, že pozabljeno slikanico, v kateri so naslikani: bolna punčka, dedek, čarovnica. medved, gugalnica, škrjanček, mladi vojaki in še in še... ter obljubi, da bo ob slikah zapela glasba. Tako se potem ob kramljanju in ob orisih podob zvrsti skladba za skladbo tja do zadnje strani slikanice, na kateri je zapisano: konec. Vmes za-
Srcdnja stopnja:
21.	decembra ob 8.55
22.	decembra ob 14.05
ŽALOSTNI STEKLENI MAČEK
Oddaja bi bila lahko imela podnaslov: Kako napišemo zgodbico? In še drugi podnaslov: Kako bi napisali zgodbico skoraj tako, kot bi jo napisal pravi pisatelj?
Oddaja je primerna za nižje razrede in prav tako za 3., 4. in 5. razred osemletke.
Vsebina oddaje. — Pri domačih se je zbralo še nekaj otrok. Skupno
Višja stopnja:
Zaradi šibkega električnega toka nekaterih šolskih ur nismo mogli pravočasno posneti in tako so nastale v prejšnjih tednih neprijetne spremembe programa. Med oddajami, ki so odpadle, je tudi o Krištofu Kolumbu. Zajc ponovno objavljamo komentar.
Že bežen pogled na zemljevide 15. stoletja nam pove, kako malo je vedelo človeštvo tiste dobe o Zemlji, na kateri sami živimo.
Spomniti se moramo, da so pridelki in izdelki daljnih dežel Vzhoda prihajali v zgodnjem srednjem veku prek Bizanca v Evropo. S prihodom islama na obale Sredozemskega morja pa je Evropa izgubila to pretežno kopensko zvezo z Vzhodom. Italijanska mesta, zlasti Benetke in Genova, so prevzela vlogo posredovalca. Kupovala so od mohamedanskih narodov za drag denar to hla-
stavi pripovedovalka otrokom še glasbeno uganko in jih povabi, naj pošljejo rešitev v obliki risbice na uredništvo radijske šole za nižjo stopnjo.
so že napisali naloge, peli so, se igrali, zdaj čakajo še na Vero, študentko, ki pri družini stanuje, da bo naloge pregledala. V tem prinese sosedov Videk mlado muco. Veselje je veliko. Ko pride Vera, predlaga otrokom, da mucka narišejo. Brž se lotijo dela. Vsak ga nariše po svoje in vsak poveže svojo risbo s kakim spominom ali doživljajem. Tako nastane vrsta zgodbic, ene resnične, druge izmišljene.
Katero zgodbo naj izpeljejo do konca? Odločijo se za Janezkovo, ker je lahko najdaljša, čeprav si jo je od začetka do konca izmislil, kakor trdijo otroci, čemur pa Janezek oporeka. Odločijo se za povest o mačku, ki ni čisto navaden, ampak je žalosten stekleni maček.
Potem so pisali z veliko vnemo in nastala je prava povest. Ko so Janezkovo na glas prebrali, so bili nadvse zadovoljni. Bila je skoro taka, kot bi jo bil napisal pravi pisatelj.
KRIŠTOF KOLUMB
go in ga še draže prodajala evropskim narodom. Nič čudnega, da so ti narodi sanjali o bajnem bogastvu Daljnega vzhoda in iskali neposredno morsko pot v to deželo. Prvi so se zganili Portugalci in so konec 15. stoletja odkrili pot okoli Afrike v Indijo. Njihovi uspehi so vzbujali zavist Španije in vzpodbujali Krištofa Kolumba, da je hotel najti pot na Japonsko in v Indijo v nasprotni smeri kakor Portugalci.
Krištof Kolumb se je rodil v Italiji, torej je bil v Španiji tujec. Po dolgih letih čakanja, prizadevanja in spletk je vendar dosegel, da mu je španski dvor dal potrebna sredstva za daljno pot v dežele zlata in dišav. V razdobju med leti 1492 in 1504 je potoval štirikrat čez Atlantski ocean ter odkril Srednjo ter del Južne Amerike.
Do svoje smrti (leta 1506) je bil
Pred novoletnimi prazniki je nekako vse drugačno razpoloženje — tudi v razredu: pogovori, pričakovanja, priprave — notranje in zunanje. Temu razpoloženju primerno dopolnilo smo želeli dati tudi z oddajo radijske šole, hkrati z razpoloženjem pa navreči še spodbudo za gojitev lepih, tovariških, človeških odnosov med člani razrednega kolektivna. Za realizacijo zamisli smo angažirali Elo Peroci; ta bo oddajo napisala tako, da bo šla malim poslušalcem do srca, poleg tega pa jih bo skušala aktivizirati v novoletnih pripravah.
Dogajanje v oddaji poteka po dveh tirih, če lahko tako rečemo: v razredu, kjer ga vodi učiteljica, in prek pripovedovalca, ki se obrača na vse male poslušalce.
Razred sklene, da bo pripravil novoletno praznovanje čisto po svoje. Priskrbeli bodo drevesce, napravili zanj preproste, cenene okraske in pripravili drug drugemu presenečenje — majhno skromno darilce.
Ko je ta okvirna skupna naloga sprejeta, začno glavice brž razmišljati: »Komu in kaj?« Anica bo spletla Marjetki kapico z rdečim cofom, Marta nima nič primernega in tudi denarja ne, spomni pa se na lepa jabolka v kleti in orehe ter upa, da jih bo prijateljica vendarle vesela. Tonček bo podaril Bojanu žogico za namizni tenis, Jožetu avtomobilček za njegovo zbirko avtomobilčkov, Anico pa — kdo ve, če bi razveselil Anico z majhno punčko... Tako iščejo vsi za drobnimi, primernimi darilci, le Janezu ni do takih reči; vsem skupaj bo iz srca voščil: srečno novo leto — pa bo tudi dobro in prav.
Marjetka in Anica sta bili doslej najboljši prijateljici. V zadnjem času pa je nekaj narobe po Marjetki-ni krivdi, ker je preveč vase zaverovana in preveč zahtevna. Zdaj, ko 'pripravlja spominčke, hoče Anico namerno prezreti, a nazadnje vendarle zavije tudi zanjo darilce: stekleno račko, ki ima pa razbit kljun — češ. dobro bo.
Zadnji dan starega leta so vsi zbrani. Nekdo je že zavrtel gramofonsko ploščo in jo primerno utišal, saj so ob novoletni jelki primerne le tihe melodije, prižgali so svečke,
21. decembra ob 14.05
23.	decembra ob 8.55
prepričan, da je res dospel v Indijo. Zato je prebivalce teh dežel imenoval Indijance, zaradi tega se tudi Novi svet ne imenuje po njem.
Mnogokaj v življenju Krištofa Kolumba nam je še dandanes uganka. Ta mož, ki hoče najti novi svet in kljubuje praznoverju in nevednosti visokih in nizkih, je bil in je še vedno privlačen za pisce, ki žele razsvetliti njegovo problematiko, odkriti prave vzroke njegove slave in pozabe.
Naša oddaja bo pripravljena predvsem po knjigi Jakoba Wasser-manna in bo torej v njej tudi veliko govora o odnosu novih gospodarjev Amerike do tamkajšnjega prebivalstva. Knjigo je pod naslovom Krištof Kolumb in v prevodu Vladimirja Nagliča izdala Mladinska knjiga.
se objeli in vsem se je zdelo, da se niso imeli še nikoli tako radi ko ta hip. Tedaj se je Marjetka spomnila račke z razbitim kljunom, namenjene Anici, in postalo ji je hudo. A vse se je izteklo lepo in vse se je poravnalo tudi za Marjetko, ko so razvili darila, saj je bila Anica steklene račke iz srca vesela in je prijateljici povedala, česar doslej ni upala, da je namreč nekoč sama, po nesreči, razbila rački kljun.
Sredi razredne zabave je potrkal na vrata pismonoša in prinesel še Janezovo voščilnico za srečno novo leto.
Oddaja je preprosta in ji bodo zlahka sledili vsi nižji razredi.
Srednja stopnja:
28.	decembra ob 3-55
29.	decembra ob 14.05
SLIKAR IVE ŠUBIC
Takšna oddaja bi bila seveda mnijgo bolj primerna za televizijo, vendar smo se kljub temu odločili zanjo. Mnogo smo že govorili o mladinski literaturi, o avtorjih mladinskih knjig nismo pa skoraj nič ali pa sploh nič omenili slikarjev, ki knjige ilustrirajo, opremljajo in imajo pri mikavnosti knjige vedno večji delež.
Ive Šubic je slikar, ki od vsega začetka spremlja s svojimi ilustracijami povojno mladinsko literaturo. Mladini je dobro znan, kar domač, in gotovo bi se čudili, če bi ga ne srečali v vsaki novi številki Pionirja, Pionirskega lista, Cicibana, Kurirčka in v številnih novih knjigah.
Zato smo za naše prvo srečanje z ilustratorjem mladinske knjige izbrali prav njega.
V napovedi te oddaje naj vam navedem le nekaj podatkov o slikarju:
Ive Šubic je ilustriral celo vrsto knjig od Bevkovih Pastircev, Finž-garjeve Iz mladih let, Winklerjeve Ukradene svetilke, do Vandotovega Kekca in Anje Panje, pa še Topli potok, Orehovo leto, staro turško pravljico Kalovala, Ovčarja Runa, Sonce v dimu, Nejčka in druge. Za ilustracijo Kralj Matjaž reši svojo nevesto in za Hudolesovega Nejčka je prejel Levstikovo nagrado. Za podobe v knjigi Kristine Brenkove Dolga pot pa je prejel nagrado Mlado pokolenje (za najboljše ilustrirano knjigo leta).
Slikar Ive Šubic je preživel otroška leta v Poljanski dolini v Hotavljah. Sem se vedno znova vrača in tu slika. Tu ima svoj atelje (v Predmostu). V Poljanah sta bila rojena tudi slikarja Janez in Jurij Šubic. Šolala sta se na Dunaju in v Benetkah, ostala v svetu in postala slavna. Na njuni rojstni hiši »Pod skalo« je spominska plošča iz hoto-veljskega marmorja. Ive Šubic je že v otroških letih hotel postati slikar. Peš je hodil vsak teden v Škofjo Loko, kjer je obiskoval meščansko šolo. Pozneje je odšel v Ljubljano, kjer takrat še ni bilo slikarske šole, a se je vpisal na kiparski oddelek obrtne šole, kjer se je učil pri kiparju in slikarju Francetu Kralju ter pri slikarju Kosu.
Leto pred vojno pa je odšel v Zagreb, kjer je študiral na slikarski akademiji pri profesorju Hegeduši-ču. Ko se je pričela vojna, se je vrnil domov in decembra 1941, ko je bil prvi spopad poljanskih partizanov s sovražniki, le bil med partiza-
Stran 3
ni tudi Ive. Do 1043 niso imeli doma nobenega sporočila več, takrat pa se jim je oglasil. Tako so vsaj vedeli, da je še živ.
Ni čudno, če Ive Šubic tako rad slika spomine na partizanske čase
(Kolona v snegu. Utrujena partizana, Vojna, Spomin na Dražgoše, Partizan — to so črnobeli in sivi pa barvasti lesorezi in velike oljnate podobe).
V oddaji, ki smo jo pripravili in za katero vam je tekst napisala Vida Kovačič, bo spregovoril tudi slikar sam in povedal šolarjem, kako pripravlja ilustracije za knjige.
Srednja stopnja:	1	'
11.	januarja ob 8.55
12.	januarja ob 14.05
Višja stopnja:
28. decembra ob 14.05 30. decembra ob 8.55
OD PASNEGA STROJA DO ATOMSKE CENTRALE
Avtor nas s kratko zgodbico že na začetku spomni, kako zelo smo postali odvisni od naših izvorov energije. Živo in neposredno nam opiše položaj, ko se v velikem sodobnem mestu prekine zveza med izvori električne energije in potrošniki. Stvar traja le kratek čas, vendar pa dovolj dolgo, da neposredni udeleženci spoznajo, kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma odpovedali vsi naši zadevni izumi.
Ta uvodna nota je zadosten razlog, da si na kratko ogledamo pot do današnje stopnje razvoja. V primerjavi z zgodovino človeškega rodu je ta pot več kot kratka; traja namreč korpaj kaj več kqt dve stoletji. Res so ljudje že davno prej uporabljali nekatere vrste energije,
da je nadomeščala njihovo delo — na primer moč vetra in vode, vendar pa je to malenkost v primerjavi s tem, kar je prineslo odkritje parnega stroja. Sele parni stroj je omogočil tolikšne viške proizvodnje v klasičnih kapitalističnih deželah, da je bila možna njihova ekspanzija po vsem svetu, da se je torej tudi civilizacija teh dežel razširila po vseh kontinentih.
Oddaja ne pripoveduje samo o odkritju parnega stroja in posledicah tega odkritja, temveč govori še o eksplozivnih motorjih ter strojih, ki so omogočili človeku praktično uporabo električne energije.
Zaključek oddaje je seveda posvečen uporabi atomske energije, pretnji in obetu sodobnega človeštva.
Srednja stopnja:
4.	januarja ob 8.55
5.	januarja ob 14.05
JANKO IN METKA
Mladinsko povest Toneta Seliškarja Janko in Metka vključujemo v program predvsem zaradi ozračja, ki nam ga lahko ustvari. Še vse novoletno bo, ko jo bomo poslušali, in takrat si še^ posebno želimo, da bi se nam izpolnile želje, da bi s starim letom odšlo v pozabo vse trpljenje in vse težave, ki smo jih prestajali; prišla pa bi vsa pričakovana sreča. Vrnili bi se k nam izgubljeni dragi, mrzlo stanovanje bi zamenjali s toplim stanovanjem, skorjo kru-
Višja stopnja:
ha za toplo, izdatno hrano. Ce je koga zapustila mati. bi se zdaj vrnila. Še oče in prijatelji bi se strnili okoli otroka in bil bi srečen.
Približno tako se v Seliškarjev! povesti Janko in Metka razpletajo najprej nesreče in lakota in mraz, pozneje pa se vse pravljično lahko reši. Kljub tej lahkotnosti in včasih neprepričljivosti lahko otrok spozna v povesti napor mladega človeka za življenjski obstoj.
Povest Janko in Metka je za radio priredil Niko Grafenauer.
4. januarja ob 14.05 8. januarja ob 8.55
STARA GRČUA
Naša oddaja se naslanja na delo angleškega arheologa in zgodovinarja Gordona Childa in skuša iz zgodovinskega dogajanja izluščiti vzročne zveze med ekonomskimi možnostmi na eni ter družbeno politično dogajanje na drugi strani.
V	oddaji Prvi koraki smo skušali poslušalcem približati Gordonovo ugotovitev, kako je bil nastanek prvih držav v bogatih rečnih dolinah Nila, Evfrata in Tigrisa odvisen od akumulacije presežkov hrane in kako so zaloge teh presežkov, nakopičene v žitnicah templjev in vladarskih palač, omogočale razvoj v pridobivanju kovin, pa tudi napredovanju znanosti in umetnosti.
V	tej oddaji bo govora o mejah napredka v teh državah. G. Childe vidi meje prav v okoliščinah, ki so napredek omogočila. Oblastniki so v teh državah neposrednim proizvajalcem presežke proizvodnje odvzemali v celoti in hkrati s tem sami odločali o razširjeni reprodukciji. Preprosto povedano — gre za to, da o razvijanju proizvodnje niso odločale potrebe večine, temveč volja oblastnikov. Ti pa so se kopali v razkošju.
Korak naprej je bil mogoč šele v skupnosti, ki so se okoriščale z napredkom v omenjenih deželah, niso pa bile obremenjene s togo uredit-
vijo starih držav Vzhoda. Take srečne okoliščine so se strnile prav v stari Grčiji, zato je postala zibelka evropske kulture.
Nižja stopnja:
7.	januarja ob 14.85
8.	januarja ob 8.55
PRAVLJICA 0 LETNIH ČASIH
Ko čas ob novem letu preskoči tisti umišljeni prag, se v nas rojevajo novi načrti, upanja in želje. Kolo leta, kakor si ga je izmislil človek,.se bo zavrtelo na novo, v naravi pa se bodo po večno veljavnem zakonu — kdove kolikokrat že — spet zvrstili letni časi v zmerom istem zaporedju.
Čeprav naštevamo navadno letne čase začenši s pomladjo, se nam je vendarle zdelo primerno, da ponudimo mladim poslušalcem našo “■pravljico o letnih časih« kot prvo oddajo v novem letu; začenja se namreč pozimi, v noči, ko zavlada mrzli januar.
V prvem delu pravljice je uporabljen tisti znani motiv, ko se letni
časi spro med seboj za oblast in vlada tako pomlad, ko bi naj bila zima, in jesen, ko bi naj grelo poletje. Vsi žetje in bitje v naravi je tako postavljeno na glavo in uspeha ni; leto ostane praznih rok, zgolj s spoznanjem, da brez smiselnega reda življenje ni mogoče. Zato se letni časi naslednje Silvestrove noči spet pobotajo, življenje steče znova po normalnih kolesnicah in teče tako skozi dolge vekove vse v današnje dni. Marsikaj na svetu se je medtem spremenilo-— polja in gozdovi, vrtovi, vasi in mesta — vse je dobilo drugačno podobo. Samo letni časi se niso spremenili; zmeraj sledi zimi pomlad, pomladi poletje, poletju jesen, nato znova zavlada zima.
Nekoč, a vendar že v teh naših dneh, pa je zima na Silvestrovo noč zaman čakala na druge tri. “Ne morejo priti, imajo delo,« ji je povedala sova. “Zdaj, ko polje in travniki in vrtovi spe?« se je čudila zinja. »Pristali so, da ostanejo vse leto v človekovi službi,« ji je pojasnila sova. »Pojdi, pokažem ti, kaj počno.«
Skozi na debelo zasneženo pokrajino je popeljala' sova zimo do velikih rastlinjakov. Skozi špranjo je starka pokukala v »prvega in zagledala pomlad, kako teka gor in dol, na gredah pa cveto rože in poganjajo mlade sadike. Je mar pomlad zaprla sončne žarke v to hišo? Sončnih žarkov ni mogla zapreti sem noter, človek, ki je hišo pozidal, kuri v njej. peči dajejo toploto, toplota pa pomaga pomladi. In še vodo je namesto dežja napeljal človek na grede, da morejo rastline rasti. V drugem rastlinjaku je lahko videla zima skozi špranjo bujno zeleno solato na gredah in že zoreče paradižnike. Tu je vladalo poletje. V naslednjem. v tretjem rastlinjaku, je delala jesen; žela je, kar je spomladi vzcvetelo in poleti zorelo.
»O, ta človek!« se je čudila zima. »Kaj pa je to? Hoče mar mene kar pregnati s sveta?«
A ni bilo tako. Ko je minil zimski čas in je smuknila pomlad iz rastlinjaka ter poletela pivk dežele, je imel človek pripravljeno hišo že tudi za zimo, hišo z debelimi zidovi in prepleteno v notranjščini z neštetimi cevmi. Na debelo so bile te cevi pokrite z ivjem, saj je skoznje pošiljal človek mraz v ta zimski hram, dajali pa so mu tam rast stroji.
Starki zimi je bilo vt novem domu všeč. Čepela je v /njem vso pomlad in še tja v poletje. Takrat je prinesel človek v njeno hišo češenj in jagod, pozneje jabolk, hrušk, grozdja in vsega, kar je sladkega dozorelo v naravi; zimi je dejal, naj vse to objame s svojim hladom in trdno zapahne vrata. Zima je sto-' rila tako in na sadju se je nabral led.
Ko je minila že pozna jesen, je človek spet odpahnil duri in zmrznjeno sadje odnesel na toplo. Odtajalo se je, zadišalo in teknilo, kot bi bilo pravkar sneto z drevesa.
O, ta človek! Podlad, poletje, jesen in zimo si je udinjal tako, da delajo zanj vse leto, v naravi pa teče kljub temu vse brez zapletov, kakor pač mora.
RIU SMO V GLEDALIŠČU
Bili smo v Mladinskem gledališču v. Ljubljani. Ker pa niste mogli priti na predstavo vsi. smo vam pripravili oddajo, ki vam bo skušala to lepo razvedrilo nekoliko nadoknaditi.
V lanskem šolskem letu smo se pogovarjali o filmu, o tem, kaj smo videli, in o tem, kako film nastaja. Letos bi se pogovarjali o gledališču in za začetek smo izbrali mladinsko igro. ki jo je napisal belgijski dramatik Fauquez. Piše samo za otroke, se pravi za občinstvo, ki nima več kot petnajst let. Sam je bil dolgo časa igralec in med igrami, ki jih je napisal za otroke, je ta, ki smo jo izbrali; Ambrozio ubija čas. Ambrozk) je tak, kakršnih je mnogo med otroki. Prepričan je, da so vsega na svetu krive ure, zato jih uničuje, da bi ljudje ne vedeli, koliko je ura. da bi se jim ne mudilo, da bi živeli lepo v miru. Nazadnje pa vendar spozna, da vlada v življenju rgd in da se ga je treba držati. To je torej preprosta, kratka vsebina igre, ki smo jo v gledališču gledali in vam jo bomo po vseh možnostih po radiu predstavili:
Naj vam povem, da so bili otroci v dvorani Mladinskega gledališča veseli, razgreti in so' razpravljali o Ambroziu. Občudovali so njegovo navihanost in premetenost. Všeč so jim bile reči, ki jih je Ambrozio napravil in neki fant si je potegnil s čevlja vezalko in si iz nje napravil fračo. Pomeril je v sošolca, ti pa so se mu smejali, saj so vedeli, da posnema Ambrozija.
V gledališkem listu pa smo našli kratko beležko o avtorju Arturju Fauquezu. O gledaliških predstavah za otroke je namreč zapisal naslednjo misel: »Vsaka predstava naj bo predvsem razvedrilo za otroka. Pri besedi »razvedrilo« pa ne mislim na prazne šale in ničeve norčije. V gledališču ne bomo pridigali, kljub temu pa bomo otroku povedali to, kar se nam zdi vredno, da otrok spozna.«
Poleg te njegove misli je naštetih še nekaj naslovov njegovih mladinskih iger: Robinson Crusoe, Zlata jabolka, Otok zakladov, 500 jih je izginilo, Štiri tatvine Ali Babe, Guli-verjeva potovanja, Don Quichote, Lisica zvitorepka. To so njegove, poleg Ambrozia, največkrat uprizorjene mladinske igre.	-
Vse kaže, da Fauquez zlepa ne pride v zadrego glede snovi za svoje igre. Samo okoli sebe pogleda, kakor otrok, in teme iz sodobnega življenja se mu kar ponujajo. Obenem pa opozarja tudi na veliko literarnih umetnin, ki so vredne odrske obdelave.
Tako posreduje otrokom s svojimi odrskimi deli mnogo mnogo novih spoznanj in mlademu občinstvu še dolgo potem, ko zapuščajo gledališko dvorano, zvenijo v ušesih prijetne šale in nosijo s seboj prene-katero lepo misel.
Oddajo o Ambroziu, ki ubija čas,; nam je pripravila Maja Levstik.
Višja stopnja:	Tl. Januarja ob 14.05
-	\	13. januarja ob 8.55
TI KONDOR, SONCU BRAT
Ta oddaja bo predstavila pesnika t. Vinice, avtorja pesniških zbirk Čaša opojnosti, Cez plan. Samogovori, V zarje vidove in Zimzelen pod snegom — Otona Župančiča in bo sklenila ciklus štirih oddaj o slovenski moderni. Polurni časovni okvir je za predstavitev takšne pesniške osebnosti/zares skromna možnost. Vendarle pa bomo v tej oddaji pospremili pesnika skozi njegovo življenjsko pot, predvsem pa sko-
Nižja stopnja:
zi njegovo pesniško delo, zlasti se bomo pomudili pri njegovi domovinski liriki in pri nekaterih splošno človeških motivih, pa tudi pri Župančičevem mladinskem pesništvu in vsaj bežno — tudi pri njegovem prevajalskem delu.
Skratka, oddaja bo v okviru možnosti predstavila O to nav, Župančiča kot človeka, pesnika in kulturnega delavca. Oddajo je pripravil Francč Vurnik.	<
14.	januarja ob 14.05
15.	januarja ob 8.55
SNEŽNA ODEJA
Naslov dovolj zgovorno pove, da smo v oddaji nanizali vse tisto, okoli česar so se vrteli razredni pogovori ob spoznavanju narave po malem tudi že v decembru.
Tonček pride na počitnice na Gorenjsko. S seboj prinese poleg smuči še deščice, ki so jih bili pripravili pri tehničnem pouku, in kar prvi dan sestavi i? njih krmilnico za ptičke.
Naslednjega dne Tonček prvič vidi, kako sneg žagajo. Debel sneg je nevaren za ostrešja, zato ga z močno vrvjo posnamejo, »odžagajo«. Seveda ga je potrebno potem odkidati in Ton ;sk se pri tem poslu kar izkaže.
Pri stricu se zbero lovci na posvet, k?’;o bodo pomagali divjačini, ki po debelem snegu hudo trpi. Sklenejo. da pojdejo že naslednjega dne s smučmi v revirje.
Stričevi skupini se pridruži tudi Tonček.
V gozdu napravijo lovci divjadi gazi do krmilnic, krmilnice znova napolnijo, pod zasnežene smreke, kjer se srne rade zadržujejo, pa namečejo pese, korenja in podobnega.
Tonček tudi spozna naporno delo drvarjev in izve, da je zimska sečnja najbolj smotrna, ker les v tem času »miruia« in ga je po gladkih drsnicah lažp spravljati v dolino kakor sicer. Nazaj grede nabere Tonček po stričevem nasvetu za poln nahrbtnik mladih vejic , in jih potem natrese v sadovnjake) pod drevje. Tudi zajci pridejo v snegu težko do hrane, tako bodo imeli pa vendarle kaj za po J zob in se bodo manj lotevali mlad!h jablan.
Vsak dan počitnic doživi fant kaj novega in vidi kaj zanimivega ter se vrne ob koncu v mesto mnogo bogatejši.
Višja stopnja:
18. januarja ob 14.05
KAKO STARA JE NAŠA ZEMLJA
Oddaja je v celoti samo razširjen komentar dokaj kratke in jasne ugotovitve? V pradavnih časih je bila naša Zemlja ogromna žareča krogla iz tekočih kamenin. Počasi se je ohlajala in se začela pokrivati s trdo lupino. Od tedaj je preteklo približno tri milijarde let.
Približno tako sprejemamo določene »resnice na znanje«. Vskladišči-mo jih v spomin in jih pozabimo. Včasih pa nas »vendarle zamika, da bi zvedeli, kako nastane taka »resnica«, kakršni so dokazi zanjo. V našem primeru gre. skratka za to, da spoznamo enega izmed sodobnih postopkov za določanje starosti kamenin, postopka, po katerem starost določajo z merjenjem radioaktivnega argona.
Avtor v začetku oddaje pojasni, kako »žive« atomska jedra; ta namreč niso nekaj nespremenljivega, večnega. Konkretno pojasnjuje zlasti »usodo« kemične prvine kalija. Tega je precej v žareči lavi. Meritev starosti teh kamenin, ki vsebujejo element, je zasnovana na tem, da je v naravi poleg obstojnega kalija z atomsko težo 39 tudi radioaktivni kalij z atomsko težo 40. Ta raz- . pada v argon oziroma v kalcij, in sicer v času. ki je znan. S tem, da merijo količino argona, »zaprtega« v kamenini, določijo njeno starost.
Meritev sama seveda ni prenro-sta. Namen oddaje je. da jo kolikor mogoče dostopno razloži.
Srednji stopnja:	18. januarja ob 8.55
19. januarja ob 14.05
LJUDSKA PRAVLJICA
Otrok prebira pesmi, uganke, pravljice, pripovedke, pregovore. Ali so bile pravljice in pripovedke ▼ začetku namenjene otrokom?
Kaj nam hrani narodno pesništvo, kakšno sporočilo nam posreduje? To je sporočilo tisočih let, ki se ni nikoli pretrgalo, saj se je prenašalo iz roda v red in se ohranilo do današnjih dni.
Pregovori, uganke, pesmi, pravljice in pripovedke so nastale med preprostimi ljudmi. Imena narodnih pesnikov niso znana. Številni pripovedovalci so zgodbam marsikaj dodali ali jih po svoje spremenili, tako da pripovedovana zgodba ni več izraz enega samega ljudskega umetnika. V narodnem pesništvu opisuje vsak narod sam sebe in podrobno
slika svoj značaj in svoje življenje.
To je glavna misel naše oddaje. Avtorica Milena Ogorelčeva je v oddaji nanizala nekaj narodnih pripovedi: bajko o soncu in Nasti, pesem o kralju Matjažu, štajersko pripovedko o kralju Matjažu in koroško pripovedko o kralju Matjažu.
Naše junaške pesmi in pripovedke spominjajo na zgodovinske dogodke, ki pa jih omejuje čas, zato pripisujejo enemu samemu junaku dejanja vseh njegovih vrstnikov ali pa vse njegove dobe. Tak junak je izraz vseh teženj in želja tistega časa.
To se zrcali v pripovedkah o kralju Matjažu. In tako vzoren junak seveda ne sme umreti, zato v pravljici Matjaž ni umrl, ampak le spi v gori.
ŠOLSKA TELEVIZIJA ZAGREB
29. XI. — 4. XII.
Sreda, 1. decembra: 10.00 Borov gozd, Električna iskra, Mala slovnica — 16.40 »Govorimo rusko«, »Učimo se angleščine«
Četrtek, 2. decembra: 10.00 Tu je nekoč bilo morje, Kako presnavlja organizem hranljive snovi. Lirska pesem
Petek, 3. decembra: 10 00 Likovna vzgoja: Risba in grafika. Češkoslovaška, Tehnična vzgoja — 16.40 »Govorimo rusko« — 17.00 »Učimo se angleščine« — 17.30 TV galerija — 17.45 Pogovor o šoli
Sobota, 4. decembra: 10.00 Glasbena začetnica; Drama, film, opera 6. XII — 11. XII
Ponedeljek, 6. decembra: 10.00 21-vim v vasi, okrog so - planine . . . Vodikov peroksid. Vsakdanje življenje Rimljanov
Sreda, t. decembra: 10.00 Od sladkorne pese do sladkorja. Zakon o ohranjanju impulza. Soglasnik j — 16.40 »Govorimo rusko«, »Učimo se angleščine«
Četrtek, 9. decembra: 10.00 Kako so ljudje stanovali. Razvoj hroščev, Kosta Racin
Petek, 10. decembra: 10.00 Likovna vzgoja: Stare grafične tehnike. Sueški kanal. Poklici v grafični industriii — 16.40 »Govorimo rusko« — 17.00 »Učimo se angleščine« — 17.30 TV galerija
Sobeta, 11. decembra:	10.00 TV
zgodba: japonska narodna pravljica: Bahavi dem bel. Drama, film, opera 13. XII — 18. XII
Ponedeljek, 13. decembra:	10.00
Imamo novo šolo. Splošne lastnosti železa. Delo za zedinjenje
Sreda, 15. decembra: 10.00 Življenje ježev. Boyle-Marlr>ttov , zakon, Mala slovnica — 16.40 »Govorimo rusko«. »Učimo se angleščine«
Četrtek, 16. decembra:	10.00 Po
Savi od Zagreba do Beograda. Nevidni prijatelji in sovražniki. Nušič: Avtobiografija
Petek, 17. decembra: 10.00 Likovna vzgoja: Umetnost pisave. Slovenske Alpe, Tehnična vzgoja — 16.40 »Govorimo rusko« — 17.00 »Učimo se angle-
ščine« — 17.30 TV galerija — 17.45 Pogovor o šoli
Sobota, 18. decembra: 10.00 Glasbena začetnica, Drama, film, opera 20. XII — 25. XII
Ponedeljek, 20. decembra:	10.00
Koledar narave, Dušikove spojine — amoniak. Velika vojna za osvoboditev izpod Turkov
Sreda, 22. decembra: 10.00 Narava pozimi, Magnetne lastnosti snovi. Velike in male črke — 16.40 »Govorimo rusko«, »Učimo se-- angleščine«
Četrtek, 23. decembra: 10.00 Boj proti tuberkulozi, Čebele, Tin Ujevič
Petek, 24. decembra: 10.00 Likovna vzgoja: Grafična pisava in plakat, O puščavskih predelih na zemlji. Glasba —	16.40 »Govorimo rusko« —	17.00
»Učimo se angleščine« — 17.30 TV galerija — 17.45 Pogovor o šoli
Sobota, 25. decembra:	10.00 TV
povest: M. GorkičJevsejkln doživljaj, Drama, film. ooera
27. XII — 1. I
Ponedeljek, 27. decembra: 10.00 Veterinarska postaja. Sestava snovi. Iz revolucionarnega obdobja stare Jugoslavije
Sreda, 28. decembra: 10.00 Iz življenja medvedov. Akumulator, Mala slovnica — 16.40 »Govorimo rusko«, »Učimo se angleščine«
Četrtek, 3». decembra: 10.08 PIK Belje. Človekovi paraziti. Srečanje s književnikom
3. I — 8. I
Sreda. 5. januarja: 10.00 Naravne sile V službi človeka. Fotoelektrični efekt, C in C — 16.40 »Govorimo rusko-. »Učimo se angleščine«	^
Četrtek, 6. januarja: 10.00 Stvari iz zdravnikove ordinacije pripovedujejo. Bodičarji. Pogovor o liriki
Petek. 7. januarja: 10.00 Likovna vzgoja: Umetnost okrog nas. Primorie SR Črne gore. Tehnična vzgoja — 16.40 »Govorimo rusko« — 17.00 »Učimo se angleščine« — 17.30 TV galerija — 17.45 Pogovor o šoli
Sobota, 8. januarja: 10.00 TV zgodba: Narkisovič-Sibirjak: Srnice, Drama, film, opera
Predlog za pravilnik o delovnih razmerjih
skupnosti oziroma ko ima pravico dolžnosti in pravice ob preneha- Uravnavanje’ prediogal^elavec lahko
nika o delovnih razmerjih v šolskih delovnih organizacijah. Predlog je izdelala posebna komisija pri republiškem odboru sindikata delavcev druž-
Objavljamo predlog pravil- V vsaki šolski organizaciji mora skupnosti oziroma ko ima pravico ouiznusu ,u piavic<= v*—bbravnivanje predloga.
statut šole določiti 'Organe, ki so	ostati	na delovnem mestu, če	nju delovnega razmerja ipd.	v	tem	roku	prediaga	korflisiji	v	svojo
pristojni in pooblaščeni za od-	sklene	delovna skupnost, naj bi	Predlog pravilnika o delovnih	obrambo	zaslišanje	prič	m	druga	določanje o zadevah s področja	mu delo na šoli prenehalo. Toda	razmerjih navaja nekatere take
medsebojnih delovnih razmerij.	medtem ko statut šole samo v	rešitve samo kot primer. Pri se-
Statut šole mora po TZDR do-	načelu rešuje ta vprašanja, jih	stavljanju pravilnikov je te pri-
ločiti tudi voditna delovna mesta	mora pravilnik o delovnih raz-	mere potrebno prilagoditi vsako-
benih	dejavnosti	v	sodelovanju	na š0ii; postopek razpisovanja de-	merjih podrobneje izdelati in	kratnim pogojem organizacije in
s sekretariatom	za	kulturo	in	lovnih mest in organe, ki v tem	opredeliti.	dela. na šoli (kot ha primer raz-
prosveto SRS.	postopku sodelujejo, kolikšen čas Posebnosti dela na šoli nare- merje med časom priprave za
Predlog	ureja	področje	de-	priprave za delo se šteje v polni	kujejo	v nekaterih vprašanjih	delo na šoli in učno ter drugo
lovnih	razmerij	v	šolstvu	delovni čas, primerfe, ko je dela-	precej	drugačne rešitve glede	delovno obveznostjo, dolžina in
okvirno in naj bo šolam v vec upravičen izostati z dela do dolžnosti in pravic članov delov- razpored letnih dopustov), poleg
kazila, lahko pa pooblasti izmed sodelavcev ali iz vrst poklicnih zagovornikov osebo, ki ga bo zastopala pred komisijo.
Komisija obravnava predlog in izreče ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti s‘amo v prisotnosti delavca. Le izjemoma, če delavec ni dosegljiv ali če se ne odzove na poziv, razpravlja komisija v njegovi odsotnosti. Ob obravnavanju predloga mora komisija delavca zaslišati, izvesti vse dokaze, na katere se sklicuje predlog, in dokaze, ki jih predlaga delavec.
pomoč pri sestavljanju lastnih sedem dni zaradi osebnih zadev, ne skupnosti kot v drugih delov- tega ^Jih je Potrebno usklaje- o odloči po tajnem Posvetovanju
pravilnikov o delovnih razmerjih oziroma pri dopolnjevanju statutov.
Predlog pravilnika o delovnih razmerjih šolskih delovnih organizacij ni obvezen vzorec za pravilnike, ki jih bodo morale delovne skupnosti sprejeti do 8. aprila 1966, temveč služi lahko le kot orientacija in opozorilo, katera vprašanja naj pravilniki zajamejo, in kot primer, kako je mogoče nekatera najvažnejša poglavja medsebojnih odnosov v tem aktu oblikovati.
Temelj pravilnika o delovnih razmerjih je poleg ustavnih načel o delu temeljni zakon o delovnih razmerjih, in sicer tiste določbe zakona, ki veljajo tudi za
roke, ko mora delavec ostati še nih organizacijah. Zlasti velja to vati z morebitnimi^ dopolnilnimi na delovnem mestu, potem ko iz- za delovni čas, za razpored in tra- predpisi, ki bodo še glede tega javi, da želi izstopiti iz delovne jan}e dopustov, za medsebojne sprejeti.
PREDLOG ZA PRAVILNIK
o delovnih razmerjih v šolskih organizacijah
ali je delavec kriv. ih izreče ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti. Sklep komisije mora biti delavcu v obliki pismeno obrazložene odločbo vročen najkasneje v 3 dneh po obravnavanju predloga s podukom, da lahko ugovarja na svet šole v 15 dneh po vročitvi odločbe. Odločba mora biti vročena tudi direktorju, ki ima v istem roku pravico ugovora na svet šole.
Sprejemanje na delo
Vsa delovna mesta pedagoških delavcev se zesedajo po razpisu. Delovna mesta administrativnih, tehničnih in
ca začasno razporejen v drug kraj, kjer ima zavod svojo delovno oziroma organizacijsko enoto, toda največ za eno šolsko leto. Tak delavec ne sme biti v naslednjih dveh letih zopet razporejen na delo v drug kraj.
3.
Začasno in sporazumno z delavcem je ta lahko razporejen zaradi nadomeščanja odsotnega delavca ali za-
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela do 7 dni na leto v naslednjih primerih: ob sklenitvi zakonske zveze (3—5 dni) in drugih družinskih zadevah, zaradi opravljanja strokovnega izpita do 7 dni (ostale primere je treba v pravilniku konkretno navesti). V primeru take odsotnosti ima delavec pravico do nadomestila oseb-
VI.
Prenehanje dela
i.
Delo delavca na šoli preneha po volji delavca, po sklepu delovne skup-nosii ali pa po zakonu.
Kadar preneha delo na šoli po sklepu sveta šole, lahko delovna skupnost sklene, da ostane delavec na delovnem mestu še za dobo 6 mesecev. Isti čas mora delavec ostati še na delovnem mestu, če izjavi,' da izstopa delovne skupnosti
Nov priročnik za biologijo
»■Zavod za izdavanje udžbeni* ka« v Sarajevu je izdal priročnik: »Praktični radovi iz biologije". Knjigo je uredi Ih in za izdajo - pripravila Bosiljka Grdjič.
Zanimivost priročnika je v tem, da so zbrana in opisana praktična dela, ki so bila natisnjena v raznih revijah od 1.1953 dalje. Avtorji člankov so predavatelji in dijaki, ki opisujejo metode zbiranja rastlin, prepariranja žuželk, zbiranje in določanje ... polževih hišic ter poizkuse na živalih in rastlinah. Zanimiva zamisel so navodila: kako napravimo modele evglene, paramecija itd., saj je včasih res dobro, da predstavimo s plastičnim modelom učencu praživali. Nekaj člankov je namenjenih ureditvi akvarijev in terarijev.
V knjigi najdemo še navodila za naslednje:
—	kakšno bivališče pripravimo želvi, če smo jo slučajno prinesli s seboj iz Dalmacije, ko smo bili na počitnicah,
—	kako ravnamo s pticami v kletkah,
—	kako vzdrA ijemo doma veverico, kako jo hranimo itd.
Poglavje, ki govori o poizkusih na živalih, opisuje poizkuse na žabah, poizkus regeneracije na turbelarijih, ki smo jih pri-
razni
— ---------------------------- pomožnih delavcev se javno razglaša- uomra«a»iij<» ou»v..re»«	nesa'rtnhnrlka ho nravilniku o delitvi
delovna razmerja V solsklh orga- jo. Delovna mesta razpiše svet_ šole, radi dopolnjevanja učne^ obveznosti "Xih dohodkov®
tudi
istem ali drugem kraju na šolski zavod. Takšna delovna
ni^acijah. Seveda pa SO določbe razpis pa opravi tričlanska komisija,
TZDR samo izhodišča, ki jih je ^“^nost? *0le	V oSvIznosVobsega lahko poln delovni
treba v pravilniku precizirati in,	2.	čas aii samo del delovnega časa. V ko
konkretizirati glede, na posebno- Razpis mora vsebovati;
sti šolskega reda ter glede na or- l0™6.?,3,. ”1^“*„rsann7.V: delovnim časom šteje in obračunava
iz delovne skupnosti.	. . nesij iz potoka. Opisani so razni
Sporazumno lahko skleneta dela- nesu i/. puiuiva. m vec in delovna skupnost, da preneha poizkusi z enoceličarji evglenami delavcu delo v krajšem razrešitvcnem jn parameciji.
nja do ^dme.eeevledeiave^lhhko "jtkHSlo AVMoM no loU^li^majo lol^r^ka-
Zaradi strokovnega izpopolnjeva-
elpdp na or- lovnega mesta, pogoje, j—. -------- .
ganizacijo in samoupravljanje na	mešto^rok ^ijav™rokf“v ka- kot daljša delovna obveznost,
bilo treba pri tem terem morajo biti kandidati obveščeni
šoli, ne da bi
tekst zakona prepisovati in po- d ^zp^nf komisija pregleda mda-navljati, razen 'V kolikor m to V ve kandidatov, napravi seznam kandi-izjemnih primerih zaradi celote datov m določi med njimi prioiHeto in povezanosti samoupravnih norm	m
in norm zakona nujno potrebno. ■ Svet šole 0dioča o sprejemu kan-delovnih didatov na razpisana delovna mesta
Norme pravilnika o razmerjih postanejo po
samoupravne norme šele takrat, sovanjem. kadar delovna skupnost — izhaja-
u;„: v 30 dneh od dneva, ko je potekel rok 42 vseuim 2a razpiSi svet odloča s tajnim gla-
od 18 do
priprave in v čas opravljanja drugin
...	,	...._______. ,	Razoisna komisija je dolžna v 8 delovnih obveznosti. Vsakemu delavcu
joe IZ ustavnega načela ali načela	potem ko je svet odločal o spre- se prizna v čas priprave najmanj
Zakona — podrobneje določi in	jemu, obvestiti o sklepu	vse kandi-	tretjino	ur,	ki jih obsega	učna, ob-
om-prieli nhsp£? mpfiseboinih ora-	date, ki so se prijavili.	Zavrnjene	veznost.	Po	razporedu, ki	ga perio-
opreaeii ODseg^ measepojmn pid	kandidate mora Opozoriti,	da lahko v	dlčno določi	svet šole, se delovni čas
Vic in dolžnosti, določi organe, ki	s dnel., p0 prejemu obvestila pregie-	članov	delovne skupnosti	razdeli
odsoten z dela po sklepu sveta šole, dagoškega dela, so toki, ko morajo se no SOiam, ki iuipjo	—
• „ Viknr1 nreseea^ skurmi'*delovnT čas' pol- če ga je na strokovno izpopolnjevanje ostati na delu, naslednji; za v soko ko ga izkoriščajo, zasajajO in ka-
:« ko dijaki zasledu3ejo in skrbno
delitvi osebnih dohodkov.
Svet šole lahko odobri delavcu na njegovo željo odsotnost z dela za dobo enega leta brez pravice do nadomestila v naslednjih primerih: za dopolnilni študij, na katerega ga ni na- dobe, pa 3 oziroma 4 mesece, potila delovna skupnost, in v drugib podobnih primerih, ki naj jih pravilnik konkretno navede. Po preteku dobe se delavec lahko vrne na prejšnje delovno mesto, čas odsotnosti z ^	dela pa se mu ne šteje v delovno
opravljanja učne obveznosti, ki craj cjobo Njegove pravice in dolžnosti iz od 18 do 24 učnih ur tedensko, v c dela med odsotnostjo mirujejo.
m.
Delovni čas
6 mesece, cc pa jpc /.-ci ne..c. v c.o	—	- ■;	, •
imajo več kot 15 let delovne dobe, pa beležijo napredek rastlin.
4 mesece, z več kot 25 leti delovne Nazadnje nam avtor opiše, ka-dobe pa 5 mesecev; za druga delovna	nrinravili izlet V bota-
mev1ča kot^i^oziroma z« ^ meni vrt, če pa je ta predaleč in
Delovni čas delavca ur tedensko. Ta čas se
na šoli traja deli v čas
Svet šole lahko sklene, da preneha delavcu delo proti njegovi volji, če je odpravljeno delovno mesto in ni drugega ustreznega delovnega mesta, da bi ga delavec lahko zasedel. Delovno mesto pa se ukine, če zmanjša število učencev, če se
ni dosegljiv, bomo šli dobro pripravljeni v bližnji gozd in beležili vse, kar \ je tam za biologa zanimivo.
Pravzaprav so v knjigi zbra-se ne za biologa bol^ali manj znane tra j- stvari, vendar se vedno nanje ne
čas opravljanja učne obveznosti, čas priprave in drugih delovnih obveznosti.
V.
Odgovornost za kršitev delovnih dolžnosti
vilnTk<?mPse0v1’izjemnTh1primerth' učna noStt Tlršifve8 d^ovni^SosU “K rgot^bnu^vPe?’vVreSnih delo^ filme;	m
obveznost delavca lahkoPDodališa nad 3e bUa kršitev izvršena namenoma ali nih pogojih ne izpolnjuje svojih de- 192 IZLOČANJE — čb., ISO “ obveznost delavca jahkop^odaljsa^nad l2 malomarnosti. odgovornost za ka- lovnih nalog in ne dosega pri delu	erTvesJa* kf ’ izučijo
druge snovi.
LUNA — čb., 170 m Površina satelita, kroženje okrog zčmije In lunine mene.
ŽIVA IN MRTVA BITJA — **•» 130 m	—
Živali in rastline so živa bitja. Vsa živa bitja se gibljejo, imajo čutila, se hranijo, dihajo, rastejo in se razmnožujejo.
VRSTE KORENIN — čb., 110 m Vrste in pomen glavnih in pomožnih korenin.
£UlcUijaa	v,	v*.	- -  -> -	.	,	v«.,
neje zmanjša obseg dela ali če se spomnimo, zato je pnpOTOCrJlVO, šola pripoji drugemu zavodu.	,;a si učbenik nabavimo, saj cena
Poleg tega preneha delavcu delo	va IrniJ.
proti njegovi volji in po sklepu sveta 800 din res m previsoka za Knji šole, če se ugotovi, da delovna spo- g0 vsebuje 300 Strani, sobnost delavca ne ustreza zahtevam ’	Slavka AnMHI
delovnega mesta. V tem primeru mora
delovna skupnost uvesti poseben po-	C. Ima
stopek na predlog direktorja ali na	In O VI I llllll
predlog zavoda za prosvetno-pedago-	,
ško službo. Postopek, v katercTn se Posojam« naslednje nove poucn
naj odločajo o medsebojnih pravi- dajo gradivo razpisa in da imajo cah orecizira njihova pooblastila, tem roku pravico ugovora.
• ’	nnclnnek uontavlinrnn de noben kandidat m v roku ugo-
si predpise postopek ugotavljanja var,ak nitl nl Sproai delovnega spo-
ali uveljavljanja pravic m clolz- rat je Sklep o sprejemu kandidata do-nosti itd. Temeljna izhodišča pa končen in pravnomočen, cn nredvspm rmslprlnin- Hplnvna Sprejeti kandidat mora stopiti na
razmerja SO medsebojna in samo- močntosklepom o s^refemm cflTn-	daljfa oTvelnos) USe dt .^.j^k^p^krlek3 n^zkfjuču/. ^	Jo'imenuje Jvet Fole^zm^
Članov aeiovne SKUpnostl in ne v taJj.ern primeru jZbere svet šole dru- Primeri,-, ko je mogoče podaljšati	2'
razmerja med posamezniki m or- gega kandidata.	učno obveznost delavca nad polni nosti je mogoče delavcu izreči samo,
ganizacijo, O medsebojnih pravi- odločbo o sprejemu v delovno delovni čas, so: nenadna odsotnost Se- ie bil Prej zaslišan, brez zaslišanja
izven zavoda.
3.
O prenehanju dela izda po sklepu 195
cah in dolžnostih izcfeiaodločajo ^^S‘veradaodS0rmAa Obsegal! SljevLnJtTouk/n^om^S^- fjenfh^zlogo” n? o^ai^ozlvrna o^čbo^rero^To0,e.‘odločba mora delovne skupnosti ali njih organi, besedilo sklepa sveta in obrazložitev, šotnega, krajša odsotnost zaradi stro- zaslišanje. V postopku za ugotovitev vsebovati pravni poduk, da delavec ne ere pa takšno pooblastilo po-	*■	.	. ,	, kovnega izpopolnjevanja, zaradi iz- Kršitve delovne dolžnosti ima delavec lahko sklep o prenehanju dela iz-
članom	dpi ovne	Praviloma se sprejemajo delavci redmh dopustov. (Morebitne druge pravico do zagovornika, ki si ga iz- poomja.
Samezmkom, elanom QI-i“VI na delo za nedoločen čas. Samo na primere, ko je potrebno nadomeščati »ere it vrst članov delovne skupno*«	,	.4'
skupnosti in končno, vsako	delo,	določena mesta - navedena v tem	delovno obveznost, naj pravUniki	kon-	ali	drugih oseb.	v	ča^U^ko	morale ostaU na delovnem	možnih	korenin,
ne fflprip na tn knlikn časa	traia	pravilniku — se sprejemalo tudi za	kretno navedejo.)	v	času’	^ora	a	‘	.	.1AC KTT	v EGIPTU — barv., 125 m
daje nravico do samoupravljanja določen čas* Ta dedovna meStt.afS^xT: ‘ Delavec, ki bi brez opravičenega Ukrep zaradi kršitve delovne dolž- ^pusii Pdek!vn€» *mda bf po- 6 Pomen te velike reke za e^to' uaje pravico ao samoupiavijdn.jd (pravjinik mora točno navesti takšna razloga odklonil določeno daljšo učno Delavec ima na svojem delovnem faP^st^	.VV®510’ aa	^
m pravico udeležbe pri delitvi delovna mesta.)	obveznost, krši s tem težje delovno mestu splošne in posebne dolžnosti do
Osebnih dohodkov obseg pravic	5-	dolžnost. Dele v podaljšanem delov- dela, do članov delovne skupnosti in	ugasne, ko aom rug .
n7 JI .,.Tl ^ . 1 .i1	1 „	Po sklepu sveta lahko sklene di-	nem času se obračunava po pravil-	do	družbenih delovnih	sredstev.	zaposlitev,
pu se ravna po Vloženem	ae;u.	rektor pogodbo o delu za 'tista dela	niku o delitvi osebnih dohodkov,	upo- .Lažje kršitve	delovne	dolžnosti so;
(Z izjemo pri tistih občasnih de- na goli, ki se ne štejejo za delovno števa pa se tudi kot posebni pogoj neredno opravljanje dela, zamujanje lih ki ne zahtevajo posebnega razmerje. Tako pogodbeno razmerje pri odmerjanju letnega dopusta. , dela in zapuščanje delovnega mesta v dp/nvnooo mosta in zn nnrnvlia Je civilnopravno razmerje. Dejp. ki	3.	delovhem času brez dovoljenja, ne-
ueiovnega mesta in za opiavija sg ne jtSje v delovno razmerje, je Na delovnih mestih, kjor se oprav- pravilen odnos do sodelavcev in učen-hje katerih se lahko sklene po- poučevanje predmetov in drugo delo, ija delo samo za določen čas, in na godbeno civilnopravno razmerje.) ki ne zahteva več kakor 10 ur delovne delovnih mestih, ki so določena v tem
obveznosti na teden.
Predlog tega pravilnika ni izčrpal vseh vprašanj, ki naj bi bila Vsebina pravilnikov o delovnih razmerjih posameznih šolskih organizacij, teAveč obravnava samo tista najvažnejša, ki jih je vsaka šolska delovna skupnost po TZDR dolžna podrobneje določi tR in opredeliti. Rešitve, navedene v tčm predlogu, so samo ilustracije, hi naj pri sestavljanju pravilni-
n.
Razporeditev na delovna mesta
cev ter strank, nedostojno obnašanje v delovnem času In izven njega.
pravilniku, je delovna obveznost lahko Težje kršitve delovne dolžnosti so: tudi krajša od polnega delovnega ponavljanje lažjih kršitev delovnih časa.	dolžnosti, zanemarjanje in opuščanje
VII.
Uveljavljanje pravic
podrobneje navedena). Na delovna mesta, kjer se. opravlja delo z nepolnim delovnim časom* so lahko spre-1.	jeti tudi delavci, ki podobna dela
Direktor šole je dolžan vsakega opravljajo z nepolnim delovnim ča-novega delavca, ko nastopi delo, se- som že v neki drugi delovni organi-znaniti z organizacijo dela na šoli, zaciji. z njegovimi pravicami in dolžnostmi	4.
in zlasti z nalogami delovnega mesta, Daljšo delovno obveznost določa
O vseh pravicah in dolžnostih iz dela odloča sv«t £ole, razen v priči.	zanemarjanje ju upuscanje merih, ko je s statutom določeno, da
Takšna delovna mesta so: delovno delovne dolžnosti, odklonitev izpolnje- odloča delovna skupnost, mesto tajnika, računovodje in admi- vanja delovnih nalog, kršenje določb Delavec ima pravico prisostvovati nistrativna delovna mesta (in delovna samoupravnih aktov, grobo in nedo- vsakemu sestanku, kadar se odloča mesta, ki morajo biti v pravilniku stojno obnašanje do sodelavcev, učen- o njegovih dolžnostih in pravicah.
cev in strank, kršitev uradne tajnosti. Direktor šole ga je dolžan pravo-neupravičen izostanek z dela 1 ali časno obvestiti, kdaj je sestanek, da več dni, samovoljno prenehanje dela bi rnu lahko prisostvoval, in kakršnokoli dejanje, ki se sodno	2.
preganja (zloraba položaja, okorišča- Sklep sveta šole ali sklep delovne nje z družbenimi sredstvi, ponareja- skupnosti je dokončen in izvršljiv tanje dokumentov itd.). \	koj, ko delavce sprejme o tem od-
4.	ločbo. Drugim sklepom, ki jih ni
——------------- Za kršitev delovne dolžnosti sme sprejel najvišji organ, ima delavec
svet šole na predlog direktorja. Svet delovna skupnost izreči svojemu čla- pravico ugovarjati v 15 dneh od pre-
^retnost m ki ji n seveda zato ne gl e zlasti je direktor šole dolžan de- šole odreja in določa tudi razpored na nu: opomin, javen opomin, zadnji jema odločbe. Ugovor delavca zadrži Preprosto'prepisovati, temveč pri- lavcu, ki nastopi delo, izročiti po en delovna mesta, kadar je potrebno za- javen opomin in izključitev iz delovne izvršitev odločbe, svet šole pa mora
Ugoditi posebnostim šolske orga-
izvod statuta in drugih splošnih ak-
hizacije in posebnostim dela na ££ ^ef^Siz^^moupra^jlnJa ^ef^veda311	^	16
®°li. To velja zlasti glede orga- in pravice ter dolžnošti delavcev šole,	5.
nov ti nrllnraio n medseboinlh seznaniti mora delavca z vsemi sode- Razpored delovnega časa v teku IUV’ KI odločajo O measeoojnni	na šoll ^ z nalogaml njegovega dnevai tedna oziroma meseca določi
časno nadomestiti odsotnega delavca skupnosti. Prva dva ukrepa se izre- o tigovoru odločiti v 30 dneh. Ce v tem
----.------------- .—kata za lažje, druga dva pa za težje roku ne odloči, se meni, da je o ugo-
kršitve delovne dolžnosti.	voru odločeno negativno.
5.	3.
Pravica uvesti postopek za lažjo O vsakem sklepu kateregakoli or-
Pravienh in dolžnostih iz dela, , 1	„	,<7 v rioiovno in učno dneva’ teana oziroma meseca aoioci kršitev delovne dolžnosti zastara v gana, s katerim se odloča o pravicah
„1 , an in dOlZiiostiii ‘č	delovnega mesta ter z delovno m učno za vsakega posameznega člana delov-. dneh riri„UB ko ie htla kršitev in dolžnostih delavca i.e treba delavca
Kledo nVieorfca rmcnmPZnih HolŽnOSti oT-n.^^nORtJn. Z.a uvaianie V delo lahko no cVnrmncti na nroHloO ainoVtorin	•	’	. 1.	.	.	...	... .
§36de obsega posameznih dolžnosti Obveznostjo. Za uvajanje v delo lahko ne skupnosti na predlog direktorja in pravic Slede navajanj delov- direktor šole določi starejšega sode- SVet šole.
V1L’	lavca (mentorja), ki spremlja določen
Pili dolžnosti in njih kršitev, gle- ^as dej0 novega delavca, mu pomaga de rokov (v kolikor ne gre za z nasveti in mu daje vsa potrebna Zakonite s TZDR predpisane roke) pojasnila.	\
‘Pd.
Po predlogu pravilnika je naj-
Vsak delavec ima pravico do delovnega mesta, za katerega je stro->ben, in do dela v kraju, delovno mesto razpisano.
IV.
Dopusti
storjena, oziroma od dneva, ko se obvestiti s" pismeno odločbo, ki jo je za kršitev zvedelo, v vsakem pri- izda direktor šole. Odločba mora biti meru pa zastara v dveh mesecih od obrazložena in mora vsebovati pravni storjene kršitve. Izvršitev ukrepa za- poduk o pravicah do tožbe, če je od-stara v 14 dneh po pravnomočnosti, ločba dokončna, in o pravici do ugo-Pfavica uvesti postopek za težjo vora, če o pravici ni bito dokončno kršitev zastara v dveh mesecih cd
Pomen te velike reke za egiptovsko poljedelstvo in gospodarstvo. Namakanje plodne zemlje, As-suanski in drugi jezovi, mesta in življenje ob reki.
ŽIVLJENJE V MORJU — barv., 125 m
Morske želve, raki, liaH, psi, hobotnice, zelene morene, barakude, sabljariee, pliskavice in drugi prebivalci morja.
NEGA LAS IN NOHTOV - *b„ 130 m
Rast, bolezni in vsakodnevno Čiščenje las in nohtov. PREZIMOVANJE ŽIVALI — barv., 110 m
Jeseni živali zbirajo hrano za zimo, ptice selivke pa potujejo na jug. Zimsko mirovanje pod zeits-Ijo, hibernacija in prebujanje I* zimskega spanja.
FLAVTA, KLARINET IN FAGOT — barv., un m
Konstrukcija teh instrumentov.
; TRAPER S SEVERA — barv., 110 m
Lovec na divje živali z dragocenim krznom lovi pozimi Uslee, hermeline, bobre, kune, ris« itd. Pri lovu mu pomagajo psi. Sušenje kož, ki Jih spomladi odpelje lovec na odkupno postaje. METULJ MONARH — barv., 11« m Razvojne stopnje metulja, ki ima krila obložena z luskami lA se leseni seli na Jug.
1 VARNOST V HIŠI — £b., 130 m S pravilnim delovanjem naprav in napeljav, primernim orodjem in pospravljanjem stanovanja skrbi vsa družina za varnost v hiši.
Naročilnice pošljite na naslov;
vižji organ, ki odloča o medseboj-	ddo
dih dolžnostih in pravicah iz dela. • 'Izjemoma in ža krajši čas je vsak se
Letni dopust pedagoškega delavca ,	o.; praviloma ujema z letnimi šol-
SVet' šole. Pod tem ie seveda tre- delavec lahko raPoreje"	."i! skimi počitnicami in traja 30 zapored-
ha v«-,	, •	ii	zJznlvvvrMci drugo delovno mesto, za Katero Sic nih Hplnvnih rini. RatrnnrAri ipLruh rin-
Da razumeti predstavnike delovne * dvsem usposobljen, labko
lahko
za
---.------ nl predvsem usposobljen, lahko pa
skupnosti v svetu šole (to je brez glede na svojo splošno strokovno spo-Predstavnikov javnosti), ker je sobnost začasno .opravlja na1?^ “
sa ssžss. »s«
delovne skupnosti in po ustavnih delavca, odsotnost zapdi doslužitve „„ J., ,-'-J'..'-...-'—
^	-	—j_xt—~~ —1—	orož^1
določilih ena zmed prvin samo- ™3a^teg^a™df s?”kOVnega usposab Upravljanja. V marljsih delovnin ]janja aii opravljanja strokovnega iz-organizaciiah je ta organ zbor pita in v'duigih primerih.) Taka (iplounc	cLucnncti ker delovna	časna	razporeditev	na drugo delovno
aeiovne	skupnosti, Ker aeiovnd	megto	.tra;)a lahk0	najvee 3 mesere.
skupnost	neposredno opravlja vse	pod	p6goij	je delavec lahko
funkcije	samoupravnih 'organov,	zaradi	nadomeščanja odsotnega delav-
dne, ko je bila kršitev storjena oziroma ko se je za kršitev zvedelo, v vsakem primeru pa v petih mesecih. Izvršitev ukrepa zastara v 3« dneh od dne, ko je postal ukrep pravnomočen. 8.
Postopek za ugotovitev kršitve delovne dolžnosti začne direktor šole, proti direktorju pa svet šole. Postopek je treba začeti takoj, opustitev pa je kršenje delovne dolžnosti.
(Oseba, ki je pooblaščena za za-gm delavcev na sou, traja oa n ao detek postopka, mora opraviti poiz-•1°.	vedbe, zaslišati delavca in priče in
odločeno. Pravni poduk mora vsebo- Sava film — posojevalnlca, Ljubljana^ vati tudi rok in naslov organa, ki mu Trubarjeva 23/c.	Sava film
je treba ugovor dostaviti.	Ljubljana
nih delovnih .dni. Razpored letnih dopustov sprejme svet šole na predlog direktorja, upoštevajoč želje posameznih članov delovne skupnosti in v skladu z organizacijo dela na šoli
Nova učila v svetu
na delo’ lavca. Med
\jno mesto in delovno dobo de-šolskimi počitnicami in
sestaviti pismeni zahtevek za ukrepanje proti delavcu, ki je kršil de-
Organ, ki vodi postopek in izreka ukrep, je komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti, ki jo se-
- ^	J j, : rr,	ivieu SUI.SK.imi puciuiiuailll III V ,	+ < \
v^iaiSib primerih.) Taka za- gasu> ko pedagoškemu delavcu ni odo- 10	**	7
a-žnrir^riifpir na drugo driOVHO	letni dopUst> je le-temu mOgOČC
naložiti naloge in obveznosti v zvezi z delom in organizacijo dela na šoli
in njegovim strokovnim izpopolnjeva- -■	...	.	. ..	.	ir,
njem.'Te naloge in obveznosti določi	PredsedJ1^	*?annv
svet šole ob koncu šolskega leta. ki jih imenuje svet šole izmed člano 2>	delovne skupnosti.
Za nosečnost in porod ima delavka Pritožbe proti pravico do 133 dni dopusta, od tega ješuie svet šole. Odločba sveta šole
28 dni pred porodom, ostalo pa po po- Je d?,Kon .a-	.__
rod^u. Na svojo željo in na podlagi » Ukr^P417«1?l*|Ue1itVeTi!?iffm °nr^ri-zdravniškega izvida lahko delavka po- ^°j.e ,s	n?laS(^a!!;,eir Hnirnn^en
rodniški dopust nastopi 45 dni pred !og 4Ta-
in izvršljiv takoj, delavec pa
Avtomobilisti pozor!
•	Tudi letos je v prodaji kvalitetno priznano sredstvo proti
zmrzovanju VE-ALED	_
•	Ne povzroča rjavenja, ne najeda gume in ostalih e^j. avtomobila, ne zmrzne tudi pri najnizjih tempeia
•	V prodaji je v vseh specializiranih trgovinah avtomatena-la, servisih in bencinskih črpalkah.
•	Oskrbite si pravočasno VE-ALED —
izdelek tovarne VEDR0G - LJUBLJANA
porodom.
Ce pade porodniški dopust v čas, ko je delavki odobren letni dopust, ima delavka pravico letni dopust izkoristiti po preteku porodniškega dopusta, mora pa ga nastopiti pred koncem koledarskega leta.
Po preteku porodniškega dopusta ima delavka pravico do skrajšanega
lahko
sproži zaradi izključitve delovni spor, če meni, da je bila kršena z izključitvijo njegova pravica do dela.
8.
Če komisija že na podlagi predloga meni, da ni bilo kršitve, lahko predlog na seji zavrne; če pa sodi, da je utemeljen sum kršitve delovne
delovnega^4asa 4 ure na dan, dokler dolžnosti, mora seznaniti delavca s otrok ne doseže starosti 8 mesecev, predlogom direktorja, da se izreče Ta skraišani delovni čas se nanaša pri ukrep, in ga povabiti, da se določe-pedagoški delavki na učno obveznost, nega dne zglasi pred komisijo zaradi na čas priprave in na druge delovne obravnavanja predloga in ugotavljanja obveznosti. Skrajšan delovni čas se njegove odgovornosti. V primerih v teh primerih šteje kot polni de- lažje kršitve mora imeti delavec rok lovni čas.	vsaJ 3 dni’ v Primerih težjih kršitev
KRISTALNI GROB ~ učilo za učitelje prirodopisa in kemije. 2iv*li, rastline in minerali so zaliti v policstersko prozorno smolo. Tako lalilio vsak učenec dobi učilo v roke in si ga ogleda od vseh strani. Masa J« v prodaji in otroci lahko sami kristalizirajo svoje primerke.
Sklepi s posvetovanja
IlilBHIllilllllllllililliliilliriililiiiiSiiSIBiMiillllllillM
Prvi štirje zvezki
»0 nekaterih vidikih vzgoje mlailie;« | »Maie knjižnice za starše«
Posv< ovanje »O nekaterih vidikih vzgoje mladine« je bilo junija letos v Ljubljani; čeprav z nekoliko zamude, objavljamo zdaj sklepe s tega posveta, ker se nam zdijo toliko pomembni, da ne moremo mimo njih/ Priporočamo učiteljskim kolektivom — posebno onim na šolah druge stopnje! — da to gradivo dodobra preštudirajo in ukrenejo potrebno, da se stanje glede uresničevanja programov družbene in družinske vzgoje mladine izboljša.
Dinamični razvoj naše družbe, krepitev samoupravljanja in neposredna vloga vsakega občana pri ustvarjanju materialne baze in nagrajevanja po delu omogočajo osvobajanje človeka in so pogoj novih etičnih in moralnih norm naše družbe. Vse to pa zahteva učinkovitejšo akcijo subjektivnih socialističnih sil pri vzgoji mladine, da bi le7ta aktivno sodelovala pri oblikovanju in sprejemanju socialističnih pogledov na odnose med spoloma ter socialistične etike in humanizma nasploh.
Teorija socialistične etike zaostaja za prakso, ki v sodobnem življenju nenehno poraja nove probleme. Kljub prizadevanju posameznih institucij in organizacij je družbeni vpliv na oblikovanje in uveljavljanje socialističnih moralnih in etičnih norm v odnosih med ljudmi še premalo učinkovit. Družbena in družinska vzgoja se v naš celotni vzgojno-izobraževalni' sistem vključujeta vse prepočasi in preveč stihijsko. Zato je koordinacijski odbor za načrtovanje družine sklical 29. junija 1965 v Ljubljani posvetovanje s temo »O nekaterih vidikih vzgoje mladine«.
Na posvetovanju je sodelovalo 90 udeležencev, ki so predstavljali 17 družbenih organizacij in strokovnih služb, in sicer: Glavni odbor SZDL, Konferenco za družbeno aktivnost žensk Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Centralni komite Zveze mladine Slovenije, Glavni odbor RK Slovenije, Zvezo delavskih univerz Slovenije, Inštitut za sociologijo, Pedagoški inštitut, oddelek za psihologijo in pedagogiko pri Filozofski fakulteti, sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, zavod za napredek šolstva SRS, sekretariat za prosveto in kulturo, republiški zavod za zdravstveno varstvo, ginekološko' sekcijo slovenskega zdravniškega društva, ginekološko kliniko v Ljubljani.
Tak sestav udeležencev posvetovanja je omogočil splošen vpogled v prizadevanja na področju družbene in družinske vzgoje ter dopolnil sliko O' oblikovanju socialističnih norm v našem času in razmerah, pa tudi o sedanjih sredstvih in metodah vplivanja na mladino. Iz besed sodelujočih udeležencev lahko povzamemo, da z dosedanjimi prizadevanji in uspehi na področju družbene in družinske vzgoje ne moremo biti. zadovoljni, če jih merimo po tem, kolikšne pomoči je deležen mlad človek v dobi telesnega, duševnega, moralnega in socialnega zorenja.
Vzrokov za tako stanje je prav gotovo več. Vsekakor pa je v ospredju problema naslednje:
—	premalo tako usposobljenih vzgojiteljev, da bi znali mladini posredovati in utrjevati v njej socialistične etične norme;
—	pomanjkanje ljudi, ki bi bili sposobni izpopolnjevati teorijo socialistične etike odnosov med spoloma;
—	premalo jasna stališča staršev glede na ta vidik vzgoje in premalo možnosti za ustrezno izobraževanje staršev;
—	občutno pomanjkanje primerne literature o teh vprašanjih za mladino;
—	premalo učinkovito delo mladinske organizacije na tem področju.
II.
Načrtna družinska in družbena vzgoja spada rry<<A posebno pomembne naloge vseh vzgojno izobraževalnih institucij. Vsa prizadevanja na tem področju bi morala potekati kontinuirano v času šolanja in se hkrati prepletati med seboj tako pri pouku vseh predmetov kakor tudi v različnih oblikah svobodnih dejavnosti, v sredstvih obveščanja in v delovanju mladinskih organizacij.
Dosedanja praksa pri uresniče-vanju^ programov družbene in družinske vzgoje mladine v gimnazijah, na učiteljiščih in vzgojiteljskih šolah odkriva vrsto pomanjkljivosti, ki se najočitneje kažejo: v kampanjskem in fragmentarnem izpolnjevanju načrta; v zanemarjanju ali stihijskem obravnavanju’ problemov družbene in družinske vzgoje pri mnogih učiteljskih kolektivih; v prešibki
zainteresiranosti nekaterih in v premalo učinkoviti zavzetosti pedagoškega osebja za prepričljivo posredovanje tematike o družbeni in družinski vzgoji. Najbolj kritičen je položaj na šolah druge stopnje, ki doslej sploh še niso vključevale družbene in družinske vzgoje v svoje učno vzgojne programe, zlasti še poklicne šole.
Največ težav povzročajo predvsem:
—	pomanjkljiva usposobljenost pedagoških delavcev, ko gre za izpolnjevanje nalog in uresničevanje smotrov,- ki jih določa program družbene in družinske vzgoje;
—	vpliv predsodkov, ki izhajajo veči del iz okolja, v katerem mladostnik živi;
—	premajhne materialne možnosti šol za nagrajevanje predavateljev;
—	pomanjkanje primernih učnih pripomočkov in priročnikov z metodičnimi navodili za učitelje;
—	nesistematično spremljanje in premajhna pomoč šolam, ki naj bi jo imela na skrbi prosvet-no-pedagoška služba kot celota;
—	neprimerni prostori.
Vendar nam samo vključevanje snovi iz družbene in družin-
moupravljanja spravlja družino in šolo glede na vzgojne naloge y nov položaj, v katerem pa se seveda ne družina ne šola ne moreta odreči moralni odgovornosti pri vzgoji mladega rodu. Pri spoznavanju in oblikovanju socialističnih odnosov med spoloma, je še posebnega pomena vpliv družine kot prve in najbolj naravne vzgojiteljice, in to v času, ko je otrok najbolj čustveno, pozneje pa tudi razumsko dojemljiv za sprejemanje moralnih vrednot in za oblikovanje lastnih moralnih nazorov. Starši in odrasli so dolžni utrjevati v mladini čut odgovornosti. ko gre za način njenega življenja. Ta odgovornost bi se morala med drugim zrcaliti v neposrednem reagiranju na negativne pojave in v odklanjanju pasivnega odnosa do takih pojavov. S pozitivnim vplivanjem na mlado generacijo bo družina bistveno pripomogla k enotnosti vzgojnih zahtev. Le tako bo mladina rasla z zdravimi nazori in bo kritično zavračala malomeščansko konservativne poglede na odnose med spoloma, zakonsko zvezo in družino. Posebno pozitiven delež v tej smeri so prispevali doslej roditeljski sestanki (kljub nekate-
valne institucije, kot so akademija za igralsko umetnost, film in TV ter novinarska stoiich na Visoki šoli za politične vede, vključijo v svoje programe tudi estetsko in etično vzgojo ob množičnih sredstvih obveščanja.
Med odgovornimi družbenimi činitelji pri oblikovanju socialističnih odnosov med ljudmi in odnosih med spoloma imajo pomembno vlogo družbene organizacije, in^društva. Posebno odgovorno nalogo imajo mladinske organizacije, predvsem Zveza mladiite kot družbeno politična organizacija mladih. S svojim delom in notranjimi odnosi bi morala mladina vztrajno težiti za tem, da bi postale vrednote, kakršne so tovarištvo, solidarnost, enakopravnost in družbena, odgovornost, njena resnična lastnina, tako da bose z njimi neprenehoma bogatila vsebina našega socialističnega humanizma.
V.
Koordinacijski odbor kot oblika povezovanja in sredstvo zainteresiranih institucij naj bo izvor idej in pobud za čimbolj smotrno in skladno delovanje vseh činite-ijev, ki posredno ali neposredno vplivajo na vzgojo'staršev in mladine, Zavzema naj se za konkretne akcije, v katerih bodo vse družbene organizacije in institucije realizirale svoje programe. Dosedanje delovne metode naj’ koordinacijski odbor poglablja in išče še boljših, da bo sčasoma dobil'trdnejšo organizacijsko obliko.
Koordinacijski odbor naj razvija najrazličnejše oblike sodelovanja in stikov tudi z zveznim koordinacijskim odborom in podobnimi institucijami v svetu.
Pri Cankarjevi založbi so pravkar izšli prvi štirje zvezki »Klale knjižnice za starše«. Knjižnica ima dolgoročen program in bo v njenem okviru izšlo vsako leto po šest zvezkov, v katerih bodo obdelana v poljudni obliki vsa najvažnejša poglavja in vprašanja o vzgoji otroka od rojstva do zrelosti. Knjižnica je za naš knjižni trg zelo pomembna novost in bo brez dvoma odigrala vidno vlogo pri pedagoškem izobraževanju staršev.
Prvi štirje zvezki obravnavajo naslednje teme:
Jan Makarovič: OTROK PRED . IZBIRO POKLICA
Avtor seznanja starše, kako naj pomagajo otroku pri izbiri poklica ter kako naj odkrivajo in vrednotijo njegove poklicne že-spošobnosti, ki so odločilne pri. odločitvi za ta ali oni poklic. Staršem tudi pojasnjuje razne vrste poklicev in jim svetuje, na koga naj se obrnejo po strokovno pomoč in nasvet pred življenjskimi odločitvami njihovega otroka. Cena: kart. 350 din.
Jože Valentinčič: KAKO POMA-GAMO OTROKU PRI UČENJU
Knjižica najprej obravnava, kaj je učenje in kateri činitelji vplivajo na učni uspeli posameznega otroka, nato pa podrobneje popisuje zunanje pogoje uspešnega domačega učenja, samo tehniko individualnega učenja ter faktorje, ki pozitivno ali negativno vplivajo na otrokovo motivacijo. Knjižica je pisana neposredno za starše ter jim daje mnogo praktičnih napotkov z njihovo vzgojno delo in pomoč otrokom pri učenju v letih šolanja. — Cena: kart. 300 din.
Dr. Milica Bergant — Vinko Skalar: MOJ OTROK NA KRIVI POTI
Avtorja širše opisujeta vzroke in okoliščine, ki vodijo otroka v prestopništvo ter dajeta staršem mnogo nasvetov ne samo o
vzgojnem ravnanju ob takih prestopkih, ampak predvsem o tem, kako vzgajati, da otrok ne bo zašel na kriva pota. Prvi del knjižice »Človek in tudi otrok ne ž vi samo od kruha« prikazuje otrokove čustvene in socialne potrebe ter vlogo staršev in družin^ pri njihovem zadovoljevanju; drugi del »Tatvine otrok in mladoletnikov« pa podrobno razčlenjuje te pojave in svetuje staršem, kako preprečiti tatvine ter kako ravnati, če do njih pride. — Cena: kart. 300 din.
Slavica' gačnik-Toličič: VZGO-JA OTROKA K ClSTOCl V PRVIH LETIH
Knjižica je napisana za mlade matere oziroma starše predšolskih otrok, ki jih često begajo najbolj različni in pedagoško dvomljivi nasveti o tem, kako navajamo otroka v prvih letih na čistočo. Na poljuden in zelo prikupen način obravnava avtorica ta vzgojni problem, ki se nekaterim zdi malopomemben, v resnici pa je izredno važen glede na otrokovo duševno zdravje in vzgojo otrokove osebnosti v prvih letih. — Cena: kart. 300 din.
PROFESORJI, UČITELJI, VZGOJITELJI!"
Cankarjeva založba vas vljudno prosi, da opozorite na roditeljskih sestankih starše otrok, ki so vam zaupani, na pravkar izšle knjižice, saj jim bodo pri vzgbji v veliko pomoč. Knjižice lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, Kopitarjeva 2/II. Vsem profesorjem, učiteljem in vzgojiteljem priznava založba pri direktnih naročilih več kot 10 izvodov 10 % popust.



V premislek ob mariborski premieri »Golega kralja«
OTROK IN GLEDALIŠČE
Švare: Goli kralj, izvedba SNG Maribor, režija Fran Žižek, scena Rijavec
ske vzgoje v učne načrte šol še ne bo rodilo zaželenih uspehov, če pedagoški delavci ne bodo dovolj samoiniciativni, ustvarjalni, dosledni in prepričljivi. Vzgojni uspehi na tem področju so še posebej in kar najbolj odvisni od učiteljeve osebnosti, torej imajo še posebno pomembno vlogo tiste šole, ki usposabljajo bodoče učitelje in vzgojitelje. Že prvi kontakti z mladino zahtevajo od vzgojitelja, da je sistematično in temeljito pripravljen za uspešno delo pri družinski in družbeni vzgoji, saj je intenzivnejši osebnostni vpliv najučinkovitejši faktor v vzgojnem procesu. Z razvijanjem celodnevnega bivanja otrok v šoli se odpirajo velike možnosti za tako delo.
V prihodnjem obdobju bodo morali tudi zavodi za prosvetno pedagoško službo bolj intenzivno proučevati in evalvirati stanje na tem področju. To delo pa naj ne poteka samo na podlagi ocenjevanja vzgojnih procesov po intuiciji in po subjektivnih izkušnjah ali kriterijih. Doslej zanemarjeno raziskovalno in prouče-valno delo o družbeni in družinski vzgoji naj uvrščajo v svoje programe pedagoški, psihološki in sociološki institut.
Vzporedno s poglabljanjem družbene in moralne vzgoje šolske mladine bo v bodoče treba posvetiti več skrbi temeljiti, in sistematični vzgoji mladine in odraslih zunaj šole. Zato moramo nenehno iskati takšne nove delovne oblike in metode, ^ki bodo podpirale skladno in enotno učinkovanje pozitivnih vzgojnih vplivov na mlade ljudi.
Nepogrešljiv element pri oblikovanju in utrjevanju novih, socialističnih odnosov v družbi je družina. Čedalje večje število zaposlenih žensk, njihovo čedalje živahnejše družbeno udejstvovanje in sodelovanje v organih ša-
rim slabostim,, šole za starše, šole za življenje, tečaji zdravstvene in socialne vzgoje Rdečega križa in društva ’ prijateljev mladine, zato je treba te oblike še bolj izpopolniti in utrjevati.
III.
Zaradi množičnega zanimanja mladine za tisk, film, radio in televizijo so ta določila pri pozitivnem usmerjanju in vplivanju na mladino izredno pomembna. Skrbela naj bi za boljše obveščanje državljanov o naših vzgojnih prizadevanjih, hkrati pa naj bi s pretehtanim programom vplivala na oblikovanje socialistične zavesti, socialistične etike in humanizma. Tudi založniški sveti bi se morali bolj zavzemati za izdajanje potrebne literature. Na kvalitetnejšo izbiro filmov pa naj bi učinkoviteje vplivali predvsem programski sveti distribucijskih podjetij.
Razen kritičnega spremljanja tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja je za dosego naših smotrov potrebno pogosto sodelovanje s pisano besedo v listih, radiu in televiziji. Prav ,tako je nujno sodelovanje pri organiziranju simpozijev, h katerim bi bilo treba pritegniti kar najširši krog uglednih družbenih delavcev, pedagogov, psihologov in drugih. Ti bi s svojimi prispevki kvalitetno obravnavali številne družbene ’ probleme in s tem pripomogli, da bi vsa občila zares postala široka tribuna občanov. Vse to pa terja od delavcev na tem področju jasno idejno orientacijo, ustrezno znanje in nenehno razvijanje metodičnih prijemov. Hkrati je potrebna tudi večja družbena pomoč, zavestnejše sodelovanje predstavnikov javnosti in samoupravnih organov.
Posvetovanje je nakazalo potrebo, da specializirane izobraže-
Ob premieri igre Goli kralj, v mariborski drami, ki je bila (torej je) namenjena pretežno otrokom, semjse zamislila. Ne mislim rušiti repertoarnega koncepta mariborskega gladališča niti kritizirati izvajalcev.
Goli kralj je pripovedka, sestavljena iz treh Andersenovih pravljic: Cesarjeva nova oblačila, Svinjski pastir in Grahovo zrno. Vse tri so povezane v zaokroženo celoto in človeka kar veselo prešine — to bo pa res nekaj za otroke. Pa je tudi rej. nekaj za otroke — negativnega nanjreč. Kakršna že je, ta pravljica, njen namen je jasen: vse idealizirane in preveč poštene junake pravljic je treba otrokom prikazati v povsem drugi, realnejši obliki. Nič nimam proti taki modernizaciji otroških pravljic, vendar pa je Goli kralj le prevelika poenostavitev, vsaj za otroke neprimerna. Priče smo namreč enostavnemu poizkusu; kako zvenijo naše kletvice z gledališkega odra, to. je pa tudi vse, kar so si otroci bili sposobni zapomniti. Tej pravljici bi brez pridržkov lahko dali tudi privlačnejši naslov, n. pr.: Hudič.,te vzemi ali pa Vrag te pocitraj ali pa Tristo zelenih ali pa ... Kletvice so namreč osnovno gibalo igrice in kar je pri tem res vzgojno, je to, da niso dovoljene samo privilegiranemu razredu niti samo ljudstvu. Nasprotno, vzgojnost se celo veča, saj kletvice prehajajo sem ih tja kakor pokloni in sploh dokazujejo, da vsi ljudje preklinjamo. Preklinjajo vsi: najprej kraljičin oče, potem svinjski pastir. Ta pokaže tudi pedagoške sposobnosti in kar mimogrede nauči tega še zalo kraljično. Podtakne ji listek, popisan s kletvicami in zaljubljena kraljična se kar 'topi od sreče, ko jih prebira, še večkrat pa jih zelo samozavestno tudi komu pove. Nauči se jih tudi guvernanta, v drugem kraljevstvu so pa sploh sestavni del 1 pogovornega jezika na dvoru: saj sd jih poslu-
žuje celo minister za nežna čustva. Vzgojnih momentov je torej v igrici precej, nastane samo majhno sporno vprašanje — ali so pravi?
Morda je hotel komponist te trodimenzionalne pravljice (mimogrede —. ni zrasla na našem zelniku) napraviti nekakšen most med pravljico in resničnostjo: ne vem. Vem samo, da je vprašanje, ali imajo današnji otroci res že vse pogoje in res že tako potrebo za svoj duševni razvoj, da jih mora tudi že gledališče vzgajati tako primitivno in jim ni sposobno dati kaj več — kot kletvice. Kaj morda ne gledamo preveč širokogrudno na današnjega otroka in njegovo duševno plemenitenje? Vem, da se mora čustveni svet otroka danes drugače prilagajati na realnost kot včasih, toda ali ni malo preveč odgovorno zganjati najbolj grobi realizem na odrskih deskah — za otroke? Ali smemo otroka tudi zdvastno obremenjevati in mu zavestno ponujati tisto, proti čemur se iz dneva v dan bolj borimo — prostaško obnašanje?. Pri tem niti ni najpomembnejša ob-
Cenjeni vzgojitelji!
Vzgojiteljice v vrtcih in vseh varstveno vzgojnih ustanovah, učiteljice in učitelji, ki poučujete in vzgajate otroke v osnovnih šolah, profesorice in profesorji, ki učite in vzgajate našo mladino na srednjih in strokovnih šolah:
priporočite revijo OTROK IN DRUŽINA staršem na roditeljskih sestankih in na govorilnih urah!
Vam in staršem, prav vsem. je največ do tega, da bi otroke dobro vzgojili. Zato jim povejte. da jim bo revija OTROK IN DRUŽINA, če jo naročite, postala najboljša prijateljica, sve-
♦
♦
♦
♦
♦
i
♦
♦
:
♦
:
♦
♦ ♦ , X ♦ X ♦ ♦
l
i
Obleka flLMA
v vseh velikostih in dveh barvah -samo 3309 dinarjev
PRODAJNI SERVIS
'm
LJUBLJANA • MARIBOR
lika, ki tu sili v ospredje.
Nad tem, menim, bi se morali soustvarjalci le nekoliko zamisliti. Ni važno samo dejstvo, da ie tudi za otroško Dledali.šče poskrbljeno, mnogo važnejše je, v kakšni meri bomo otroku ponudili umetniško besedo in dejanje Ce bomo to vprašanje puščali ob strani, se bomo zastonj trudili vzgojiti našega otroka v dostojnega . človeka, ki bo sam vreden spoštovanja in ki bo tudi sam spoštoval prikupnejšo obliko izražanja, kot je — Hudič te vzemi in podobno.
Ana Vilic
Obvestilo
Sporočamo, da je Prirodos.ovni 'muzej Slovenije odprt v zimskem času le ob četrtkih in nedeljah od 9. do 13. ure. Skupinski ogledi učencev šol vseh stopenj in učne ure v muzeju so dovoljene tudi drug^ dni, razen ponedeljka, če obisk predhodno najavite upravi muzeja. Na razpolago je tudi strokovno vodstvo po zbirkah.
Uprava
Prirodoslovnega muzeja
tovalka in sobesednica, s katero se bodo lahko pogovorili ob vzgojnih težavah, ki se jih ne manjka in ki so pač neizbežne. Povejte jim, da je vzgajanje živ proces medsebojnega vplivanja, kjer so povezani starši in otroci, razred in otroci, šola in otroci, šola in starši, okolje, ulica in cesta, film, gledališče, televizija ... Ne doštejemo vseh čini-teljev, ki vplivajo na vzgojo. Zato tudi ne more nihče dajati vzgojnih receptov, ki bt veljali enkrat1 za vselej in za vsakega otroka posebej.
Vsaka družina pri nas naj bi imela naročeno na svoj naslov revijo OTROK IN DRUŽINA. V vzgojnih težavah naj bi jo starši še in še prebirali, da bi se potem sami kot vzgojitelji bolje znašli v odnosu do svojih otrok.
Naj nam ne bo žal letne naročnine za revijo. Za 10 številk revije OTROK IN DRUŽINA znaša mesečnina 1300 ■ din, z« številko po 130 din. ki jih nakažite na tekoči račun OTROK IN DRUŽINA — 503-1-1691, lahko četrtletno, polletno ali celo naročnino.
Prepričani smo namreč, da revijo OTROK 'IN DRUŽINA kot edino revijo, ki govori Pr\ nas q družinski in družbeni vzgoji, cenite. Ce je tako. potem bo vaša beseda v priporočil0 staršem tudi veliko zalegla!
t
St. 20
PROSVETNI DELAVEC
STRAN 9
RAZMIŠLJANJA OB LITERARNI SLIKANICI V »PIONIRJU«
DELO MLADIH: »LIRIKA,
EPIKA IN DRAMATIKA«
V preteklem letu 19S4/65 sem v »Pionirju« Urejevala literarno slikanico. Misel na literarno slikanico se mi je porodila, med šestletnim poučavanjem na eksperimentalni šoli F. Levstika v Ljubljani. Namesto zvezkov smo uvajali mape, v katere so učenci vlagali liste s kratkimi zapisi po šolski razlagi s pripadajočami domačimi nalogami. Zapise so opremljali s slikami naših književnikov, z njihovimi rojstnimi kraji, grobovi, knjigami in podobno. Opazila sem, da so učenci na ta način učno snov mnogo aktivneje sprejemali, kot pa če bi jo samo suhoparno zapisovali v zvezek m ga ob koncu šolskega leta tp-ezbrižno zavrgli. Mapa pa učenca spremlja do konca osnovne šole. Tudi učitelju slovenščine tak način dela močno olajša njegov trud, da izpolni dani učni načrt, saj mu ni treba v osmem razredu začenjati še enkrat znova, ko učenci pazabijo in sporpin-sko popolnoma' zanemarijo učno
snov iz prejšnjih razredov. Ob O vsebini literarne slikanice, načinu dela z mapami pa učenci o slikah, o vprašanjih bi se bilo
da bi avtorjem nudil širše rriož-nosti. Odlike Zadravčevega raz-
Prekmurska založba je na Slo- globljeno teoretiziranje višje
ob vsakodnevnih 'pregledih map treba še veliko pogovoriti, ,pre- venskem najmlajša, a si je z ne- stopnje z druge strani pa zahte-	raziskovania nrideib
vedrin znova nonaviiaio	veriati odgovore učencev in jih katerimi knjigami zasluzeno utr- va zahtevno preprosto razlago ob mišljanja in laziskovanja pridejo
Z deJu z mapIS pa je bilo analfzirati.^Brez dvoma so zani- la pot na domači knjižni trg. Fd- primerih, hkrati pa posluh za pristno do izraza pn samosvojih
primerih, hkrati pa posluh za stopnjo bralčeve načitanosti in dojemljivosti. V skladu z zamislijo in namenom, da naj posamezna dela 'uvajajo preprostega bralca v svet besedne estetike in
mivo gradivo kljub temu, da je leg leposlovja načrtuje Prekmur-pieuvsem	uaju • uncmc ikbd odgovor ie prepisal iz ska založba tudi znanstvena in
shke. K° sem ob svojih preda- ™fne zgo|ovine. Bolje je se- poljudnoznanstvena dela. Med
i 38V3«
lab seznanjala z opisan m na i ^ marsikaterega učenca že; ko«, delo mladih slavistov Franca nom dela, sena vecmat slisala ze-	^ ust)eh v tem^ (jg je sploh Zadravca, Helge Glušič, Matjaža
Lo.^naj b! npr.mlozba Mladinska	rokee obsežno hterarno zgo- Kmecla in Saša Skaze.	-------- --------, -	,	. . n .
dovino in poiskal. Nekateri učen- , Uvodoma je treba povedati, da vali specialno razglabljanje, opu- epskega, najdejo nekaj ponazon-ci so odgovarjali tudi po večkrat je naslov knjige dokaj neprikla- ščeno je vse, kar lahko pogreša tev, aytor pa je skusal razložiti in pokazali pri tem viden napte- den, saj lahko navaja bralce na preprost bralec. V takih merilih dek.	misel,; da gre za zgolj literarno-
Glede slik naj se kar ,na tem teoretično delo take vsebine, kjei
knjiga poskrbela za ponatis pri mernih slik. (Spomnila sem se nekdanjih sličic, ki jih jt izdajala Učiteljska tiskarna iz' slovenske literarne in narodne zgodo-
analizah posameznih del, kot jih najdemo v knjigi.
Tudi »Epika« Aleksandra Skaze je zoženo podana. Avtor se je opiral na nekatere izhodiščne misli Emila Steigerja ter je razmejil pojem epike v soodnosu na liriko in dramatiko. Svojskosti
sMv%P df smTjhlftakrSnfužnci mes^uTah^ahmlrol BohtacuTa Pridejo do izraza kompleksna
z velikim veseljem lepili v zvez-"Berčiču in prof. Osvaldu, sode- razvojna vprašanja literarno-teo-f veiiKim veseljem iepm v zvez ,	.	•	* TJavbrinp in nniver- retrcne narave v okviru poetike,
njim nienX nekaj podobnega.	« %Siem tof"? JSum? aaSSofanjS podroJja ob upoštevanju ***>.
so. sestavili svoje članke avtorji »Lirike«, »Epike« in »Dramatike«.
Eranc Zadravec v »Liriki« ni imel namena širše, spregovoriti o metriki, stilistiki, poetiki, vendar je v neki meri zaobjel del tega
Narodne in univerzitetne knjiž- slikavanju.
skupne poteze epike, ne glede na posamezne zvrsti. Govoreč o drami in problemu javnosti in neposrednega delovanja, omenja A. Skaza antidramo, ki jo ne glede na idejne in estetske prvine v enem stavku ovrednoti kot delo, ki s formalistično spretnostjo večkrat pretvarja v rafinirano brutalnost, kar bo nepoučenemu bral-
Skaze, »Dramatike« Helge Glušič preplet razvejanih teoretičnih-^ cu. le malo povedalo; ne glede na
- . ,	i	v •	•	i	... .  .	/-3 »-\	/-j/~\ o T-i Lt r*o yv-> a iri vv r* i c T O li 7*—
Nove knjige
Dr. Marijan in Tea Koši teli:
»I VASE DUETE JE LIČNOST«
Čeprav izide na jugoslovanskem knjižnem trgu vsako leto ■ precej knjig, ki' iz različnega aspekta obravnavajo otroka, njegov bio-psiho-socialni razvoj in probleme Vzgajanja, je knjiga »I vaše dijete je ličnost« izpod peresa dr. Marijana in Tee Košiček izredno dragocena.
- r “ i \/A§F
DlJfcj fc' JE
mce arimerne sime _ za ponatis. Z zadnjo lansko številko »Pio- in »Literarnozgodovinske metodo- vprašanj opozarja, da esejistični irmzakaj ne bi se učenčev akni-	nirja«- je slikanica zaključila do-	logije« Franca Zadravca, pa daje.	prikaz želi posredovati le neko
vlzirala. Tako je nastala literarna	£0 n^§e moderne. Vem, marsikaj	knjiga vrsto	estetskih in idejnih	ogrodje, opozoriti na nekatera bi-
slikanlca, kot je izhajala v »Pio-	pomembnega je, bilo izpuščenega,	interpretacij	posameznih del	stvena vprašanja lirike in lirske-
mrju«. V prvi številki je bila, npr . Valjavec, marsikaj n.epo-	književnikov	XX. stoletja. (Bor,	ga v besedni umetnosti. Razvese-
Še namenjena izrezovanju. T>~	■
npr.:	Valjavec, marsikaj n.epo-	književnikov XX. stoletja. (Bor,
Po	membnega se je vrinilo v tisk.	Cankar, Jarc, Klopčič, Kosovel,	Ijivo pa je, da je avtor odbiral
mnenju, objavljenem	v	1 rosvet.-	ozirala sem se pa predvsem na	Kovič Kranjec, Kreft, Murn,	domača imena —	seveda je upo-
nem delaycu, da naj	se	izpomita	geciaj veljavni učni načrt in na li-	Pregelj, Prežih, riSmole, Strniša.)	žtevai tudi tuja,	kjer se mu je
obe strani, in ker je	res škoda z	terarne delavce; katerih spisi >so	Takšen'heterogen sestav del po-	zdelo ilustrativno	— tako, da je .	.	.	...
izrezovanjem pokvariti, revijo, v /jjggjh čitankah. Učenec bere, sameznikov morebiti ni najbolj njegovo esejistično razmišljanje Glušič o »Dramatiki« nudi zgosce-
odnos do antidrame in »čiste lirske drame« je treba vsaj informativno obrazložiti izhodišča tovrstnih dramatikov, dramsko tehniko ipd. Tudi Skazi ne gre za historični prikaz romana, opozarja pa na najvidnejše posebnosti te zvrsti kot najbolj značilne v,epiki. Urejeno razčlenjevanje Helge
zasidrano v dobri meri v primerih "domače vezane besede. Opozoriti pa je treba na nekatere ohlapnosti. Navajanje, da je verz besedna vrsta (ritmično urejena!),
no razlago o dejanju v dramski igri, o karakterju, dialogu kot osnovnih značilnostih dramske zvrsti. Posrečeno odbrani odlomki iz »Antigone« Dominika Smoleta
ne stoji samg zase, ampak se ponazarjajo njena izvajanja. Pri
i iz : _	____1 3 „ t „	4-/-wrv-» c r\	1"\ i n -no A TM cLnf fZ>1 Q Irnt
: pf;>Kički razvoj i »miadmev • aljecaji okoline ^ bnr-.iAanjft djer:;«
pcraroečsi* psihifkoo nfzvoia Jjece
Zelo bogata po vsebini je prava en-clklopedlia spoznanj moderne dušev-ne higiene.
Avtorja sta skoraj 600 strani grabiva razdelila v tri obširna poglavja. V prvem prikazujeta psihični razvoj otrok in mladine od prenatalne dobe <3o adolescence. Drugo poglavje zajema vpliv okolja na formiranje otrokove osebnosti in nadrobno analizira pomen družine, vzdušje v družinskem krogu, položaj otroka v družini, lik matere in očeta ter bližnjih sorodnikov, način vzgajanja, šolsko in izvenšolsko okolje ter po-men spolne vzgoje Zadnje, tretje Poglavje, sta avtorja posvetila motnjam psihičnega razvoja otrok in mladine od blažjih vedenjskih motenj do delinkvence in od nevroz do psihoz. Spregovorila tudi o oligo-f:"enem otroku in lotroku organiku. ^^avnovata vzroke šolske neuspešnosti in poudarjata pomen psihohi-Riene za zaščito zdravja otrok in
mladine.
Posebno vrednost daje knjigi ob-*iren seznam naslovov 183 izbranih Ameriških. angleških. francoskih.* nemških ter domačih strokovnih ^hiig s nodročja. obče in specialne pedagogike, psihologije in psihia-triie ter sorodnih ved, ki bo zainte-fesiranemu bralcu pomagal pri seznanjanju z ustrezno literaturo s teh Področij. Žal knjiga hi opremljena £ stvarnim indeksom, ki bi omogočal onljši razvid po pbsozni vsebini. Knjiga je bogato ilustrirana.
, Nobena šola (vsaj nobena večja šolal ne bi smela ostati brez te Knjige, iz katere se lahko ogromno
naučimo.
Cena knjige je 6000 din. izdala pa J° je zagrebška založba »Panorama«.
- Viator
France Strmčnik:
analiza solske kazni
V naši pedagoški teoriji je o kaznovanju kot sredstvu vzgajanja malo napisanega. Pa tudi to, kar je., ostaja pri zelo splošnih, včasih tudi Pri zelo deklarativnih stališčih, s kakršnimi si vzgojna praksa ne more dos’t.i pomagati. Tem mani za-'■to, . ker manjka o tem vprašanju dnotnejših pogledov. Nazori pre.ha-Jajo od ene skrajnosti, ki- pripisuje kaznovanju silnp važno mesto v Vzgoji, do druge, ki ga popolnoma odklanja. Spričo te neenotnosti in Pomanjkljivih utemelijtev' enih in drugih, je neenotno, samosvoje in stihijsko tudi kaznovanje v naši Vzgojni praksi.
Tako pojasnjuje avtor svoio odločitev za tiskanje drugega dela svo-3e doktorske disertacije »Psihološke osnove in pedagoška vrednost, kazni«, ki ga je izdala Državna založba Slovenije pod naslovom »Analiza šolske kazni«. V zajetni knjigi — Priložene so ji še posebne tabele rangov učinkovitosti in rabe kazni očrta avtor najprej temo in metodološka načela svoje znanstvene Jnalize, potem pa preide h klasifikaciji m analizi šolskih kazni (uoravno-administrativne kazni, moralno obsojajoče kazni, poravnalne kazni, omejitvene kazni in kazni Profanirania učenca). V zakUučku knjige povzame na osnovi ststis+ič-Pjh rezultatov nekai splošnih sno-anj o učinkovitosti in rabi posameznih kazenskih kateeorii. — Knji-bo brez dvoma pomagala oro-Svetnim delavcem, da bodo globlje doieij vzgoini značaj oosemezrnh S°lskih kazni, posebno še. ker te-th^lie vsi avtorjevi zaključki na obenem in tem el n tem znanstveno-^ziskovalnem delu.
smo slikanico nato	pbjavljau v	pa gi razen imen^ ne more pred-	posrečen,	'a	priča o prizadevnem
razširjeni obliki in	večjem for-	gtsvljati prav, kdo je to ali ono	deju	slavistov, ki so želeli
matu. G.ede na število odgovo- napiSaL	približati literarno umetnino ob
rov la je proti koncu leta iz ra-	uredništvu sporo- estetsko idejni interpretaciji brez
zumljivih vzrokov začelo nekoli- Dopisniki so urean.Sivu sp, i j „	in histori-
ko padati, sklepam, da so učene} «li željo, ndj bi literarno shte- ■
slikanico z veseljem	sprejeli Se-	~co do^mh z literarnimi^elav-	^ dramatiki«, S0 -si	nujno	“nadaljuje	v	naslednjem	tem	se	opira	na	Aristotela	kot
deželi kot	ci poslednje dooe, ki jih m-,	sodelavci	izbrali teme po lastnem	verzu,	je	nerodno	in	tudi	dvoum-	klasičnega	teoretika	dramske igre.
preudarku in raziskovalnih nagi- no, saj da misliti tudi na enjam- Ilustrativen prikaz elementov bih, z željo, da, bi knjiga uvajala bement. Poprej bi se strinjali, da dramske igre bi ob Smoletu do-k. umevanju literarne umetnine je verz ritmično urejena — ne le puščal tudi drugačna teoretična tudi manj razgledanega bralca, metrično — vrstica, zlasti če ima- izhodišča, kar pa ni bil avtoričin
Delo ie po‘težnjah v neki meri mo v mislih sodobne'pesnike. De- namen.	1
'	............ — •	-	•	---- Bržčas bo. »Lirika, epika in
veda — mnogo, bolj na
v mestih, saj je celo na nekate- spoznati po učnem načrtu rih ljubljanskih šolah ostala poT dela v novem letniku boni torej polnoma neznana. Posebno aktiv- morala nekoliko spremeniti ■ y nost pa je • pokazala škofjeloška slikah in'deloma, tudi v besedi, okolica. Večkrat je seveda odvis- vsekakor pa bom pri tem posku-no povsem od učitelja samega, če sila aktivizirati tudi bralce same,
nja samega, ce	,	.v Vpijžev- sorodno knjigi zagrebških slavi- likatno vprašanje ritma in spre-
i?!31SIHS1	“ “ “e‘ " "
kov in podobno. Mislim, da ima- har-Prežihov Voranc, Franc- i-n	dovonme k
«efi Sovaria0mjo'SliVčasna° ImjTvan^PcJrTVMdSiir Pav- kih. Spričo tega, da so na Sloven- amfibrah, ki ga pri nas poznamo ka« po„o^teje Dogovarjamo. r\j časa,	Matej Bor Anton Ingolič, skem literarnoteoretična, dela ze- že p n alpski poskočnici. Kazno je, stom.
doživela obširnejši prikaz z na koristnika bi ustreznimi teoretičnimi in estet-
u	i—»	.	,_______ .. orne- lahko bila razlaga o metričnih si- skimi navajanji v strokovnem ti-
France	jen prostor dovoljuje komaj im-	stemih širša	in oprta na primere,	sku, kar bi knjiga vsekakor za-
prerivno skico o odbranih sestav-	pri stopicah	bi veljalo omeniti «še	služila. »Lirika, epika in dramati-
- -	-	■ ■	ka« bo dobrodošla zlasti slavi-
, pa tudi vsem, ki jim je bli-
rr. ”7 -r	-----d - Aloiz Uradnik In hasradei nrav lo redka, če že ne kar izjemna, da se je Zadravec, zavestno iz- zu domače leposlovje. Sele celo-
skiml urami« Res je, pac.pa bi f	^	zato pa toliko bolj pogrešana, ognil historicizmu na tem pod- ten prikaz »Lirike, epike in dra-
nam lahko ti pripomočki izpol-	zlasti kar zadeva obravnavanja	ročju. Bržčas	je lapsus posredi, ko	malike« lahko celovito p^da^po-
lastnoročni	domačega književnega področja,	beremo, da	je rima nastala v	dobo o uspelih
nodnis naeradnih kniig	se vblja omejiti na liriko, epiko	srednjeveški provansalski poeziji,	mladih,
naj počnemo,	podpis nagradnih knjig.	i8 . i^tiko. Navedeni izbor,	saj vemo, da, je rima dosti sta-	.
Upamo, da nam bo v letos-	uteghe opozoriti tudi Šolnika na	rejša, njene izvore pa moremo	.
v »Pio-	njem letu tudi uspelo natisniti na	literarnoteoretično področje, s ka-	iskati drugod. Govoreč o pesni-
osnovi literarne slikanice posebno	terim se srečuje v šolski praksi,	škem jeziku, Zadravec nakaže
maPP’ kier bo' dovolj	a^pri pripravah marsikdo pogreša	funkcijo
prizadevanjih
Igor Gedrih
da bi vse to pregledali med šolskimi urami.« Res je, pač pa nam lahko ti pripomočki izr nili ure literarnih krožkov, ko mnogokrat — bodimo odkriti! — moypoprosili tudi^ res ne vemo, kaj Ali ni značilna ugotovitv, da smo kljub vabilu, objavljenem v »Pionirju«: prejeli le en sam i ski odgovor? Razen tega so dopi- . pterarno
klhlb t^a°<te1f Š^S^o^vsa-	^ ^ prjp!se ^.6“.cev tovrstne virerčetudi ne gre La po- lirskih'oblikah pa navede razno-
kega donisnika obdarilo s^knheo SahIlh. °b ‘ n6P°Sredm uclteljevi „iobijeno razglabljanje o posa- tere možnosti lirskega izpovedo-skuninam na iL namenilo tudi ,razlagL	meznih leposlovnih področjih in vanja v raznih formah. Pojčm h-
sKupmam pa je namenilo mai TIt. , -»tvo »Pioniria« na ie ob tem o teoretičnih problemih, ričnega je ilustrativno podan, po-
IS fzlZa	tuafpSuMlo maSfil S Ji i	pos.mezSh	vezan z us.varJ.Mrm vzgibi. Sir-	»S
niče. In vendar tolikokrat, zlasti razveseli s prvim natisom slo- kov zgoščeno ^°vna, uravnana	svojega življenjskega poslanstva. Se
po podeželskih šolah, tožimo da venskega literarnega zemljevida za ljubitelje leposlovja, ki se uva-	A ^ treh sestavkih do- veeja pa 3e boleWna’ če 1e to dober
ni denarja za izpopolnitev šol kih in morda tudi literarnega kole- jajo_y teorijo.	b. bil pn vseh treh sestavkih do
pesniške govorice, pri
knjižnic!
V zadnjem času v mnogih šolah uvajamo kabinetni pouk. Ali ne bi vsaj po nekaj izvodov »Pionirja« spadalo tudi v vsak kabinet za pouk slovenščine? Uredništvo »Pionirja« je v preteklem šolskem letu poleg literaturne slikanice poskrbelo tudi za koristen izbor del slovenskih klasikov, ki učencem niso .dostopni v šolskih knjigah. Gotovo se spominjate, kako smo pred nekaj
dar j a.
Miljeva Tomc — Jekovec
Tak prijem obravnavanja ra- brodošel, čeravno bi tak prijem zumljivo opušča koherentno, po- zahteval neko predznanje bralca,
Dvajset let poljudne zdravstvene besede
To dejstvo si je kot nekako ge-	iZe samo ime revije, PCZ, po-	nutno potrebuje. Diplomanti razšlo ob svoji dvajseti obletnici	ve, da se ne omejuje izključno sa-	nih- medicinskih šol jo s pridom
zapisala' poljudna zdravstveno mo na'zdravstvo, marveč obrav- uporabljajo za potrebe svojih
vzgojna revija Priroda«človek in nova tudi vprašanja s področja praktičnih vaj im pri oiplomskih zdravje (PČ7) na jubilejni 8/9 farmacije, naravoslovja in sorod- nalogah, bežno orientacijo pa do-
ie“trXzač^ru u^jairia “reforme številki, ki je“izšla konec “oktobra nih ved. Iz teh panog prispevajo J?^a “1°	nižfem
v naše šole stremeli za tem, da letos.	'	v n'|ej naši (pa tud iz diugih ju- praks^ da ne goionm o nižje,
bi za pouk slovenščine dobilima- Revijo PCZ so takoj po osvo- goslovanskih republik da, celo iz in Medn em zdravstvenem kadru^ mesto starih in okorelih či tank boditvi leta 1945 ustanovili dr. Bo- zamejstva) najboljši strokovnjaki,	^ P” vem
primeren,	vsak	mesec	izhajajoč	gomir Magajna, dr. Jože Potrč in	katerim so se sčasoma pridružili	strokovnem izpopolnjevanja
list	ker	se	nam	ie	zdelo	da	se	dr. Dušan Reja. Že kmalu si je	tudi prosvetni delavci zlasti s pu-	P-Z je ze odprla in se odpira
čitanke učenec »preobje/ jo pre- PCZ pridobila širok krog sodelav- spevki iz problematike zdravstve- razne rubrike, v katerih obrav-bere — vsaj povprečen učenec — cev in bralcev. Trenutno šteje bli- no vzgojne dejavnosti, vendar bi nava posebno pereče probleme is v začetku leta, potem se mu zu 220 sodelavcev, ki ne zagotav- bilo želeti, da bi bila PCZ med preventivnega in kurativnega
pa ne zdi več zanimiva. Nekdo Ijajo.samo kakovosti in pestrosti njimi bolj znana in bolj razsirje- zdravstva (socialna medicina, po-	.
nas je tedaj zavrnil da se knji- njene vsebine, marveč so z njo na, kakor je to bilo doslej. Kot sebej se medicina dela, industrij- eiovek, dober strokovnjak, pnjateij, ge učenci ne naveličajo, saj do- postavili tudi trden temelj in poljudni predavatelj sem se v ska higiena, spolna poucitev in be vsako leto, novo, pač pa uči- krepko oporo celotni zdravstveno vseh teh letih ponovno prepričal, .spolna vzgoja, menta na higiena, teljk Naj bo tako ali tako — vzgojni dejavnosti. Ker je revija da'za revijo PCZ npr na naših geriatnja in gerontologija, trav-mislim, da moramo združiti obo- PCZ postala tako rekoč, živ in osnovnih šolah ponekod sploh ne matologija, vprašanja sladkorno je: stalno čitanko, s stalnimi, sodobno pisan leksikon zdravja, vedo in da zato .seveda nanjo tu- bolnih- itd.). Ne bi bilo napačno,
mož in oče. Tak je bil dolgoletni šolski upravitelj LUDVIK MASAT, od katerega srno se za vedno poslovili sončnega oktobrskega, popoldneva na celjskem pokopališču,
- I- 4. julija
Hodil
1907.leta
dobro izbranimi berili, in.pa vsak jo vzame s pridom v roke tako di niso naročeni. Cujem pa iz če bi v posebni rubriki revije so- Limbušu pri Mariboru. Po končanem mesec izhajajoč list. Zdi se mi, zdravstvenik, prosvetni in javni dneva,v dan tožbe prav iz vrst delovali s svojimi prispevki iz učiteljišču v Mariboru je služboval
*' ■'	’ .	»7/-I v> t t o-f * t /-V 7 T rf r\ i	rt rt-1 rt-r TM rt/-• 1-1 t-«_i : „	— .. t „ ..	v. ., rt /Trti-r-t i 1
da naš »Pionir«, kljub, temu, da delavec nasploh, kakor tudi preskuša ustreči vsem predmetom v prost bralec, saj najde v njej sle-enaki meri, lepo, zadovoljuje tudi herni tudi »svoje« vprhšanje in zahteve učiteljev slovenščine v malodane' vedno tudi primeren osnovni šoli.	, odgovor nanj.
Šavli Andrej 60-letnik
Dne 18. novembra 1965 je praz- 1956 postane strokovni sodelavec noval svojo 60-letnico priznani Zavoda za prcučeva,hje šolstva, slovenski pedagoški delavec tov. leta 1900 pa pedagoški svetovalec Andrej Šavli. Rojen je bil v Tol- Zavoda za napredek šolstva. Svet minu kot član številne delavske za šolstvo ga kot.priznanje za nje-družine. Po končanem učiteljišču govo dolgoletno aktivno delo na v Tolminu je poučeval v okolici področju šolstva imenuje letu Tolmina, že od leta 1926 'dalje pa 1959 za pedagoškega svetnika, kot. napreden Slovenec ni bil več Končno je imenovan 1962 za pro- Ipilšsil;:::! v italijanski službi, ampak kot svetnega svetovalca za proučeva-	V
privatni učitelj na slovenski šoli nje učbenikov v Zavodu za napre- iiPtsp://,:) CMD v Trstu. Leta 1928 beži v dek šolstva SRS.	’'"’w
'staro' Jugoslavijo, kjer je vse ob- Pisal je že pred vojno v peda- |g8
kot goškem listu
zdravstveno vzgojne dejavnosti Prevaljah, nato v Sokatu nad Gornjim
posebno glede na potrebe in izkušnje v osnovnem šolstvu tudi prosvetni delavci!
Ker je postala PČZ po svojem, dvasetletnem, izredno plodnem delu glasilo zdravstvenih prizadevanj pri nas in v svetu in je svoje zdravstveno vzgojno poslanstvo še posebej izpričala s tem, da obravnava vsa aktualna vprašanja, ki sodijo v razvoj in zavest slehernega občana, izhaja iz poveda-
gradmom: Leta 1930 je prišel v Lijče, kjer je ostal do zadnjega- Pp prihodu v Luče je začel aktivno delovati na raznih področjih, ustanovil je Prosvetno društvo, ki je z njegovim delo mdoseglo lepe uspehe. Vse svoje sile je posvetil duhovnemu dviganju in izOBraževanju mladega rodu. Druga svetovna vojna ga je ločila od Lučanov. Ker je bilVzaveden Slovenec In se je upiral okupatorjevemu nasilju, je moral v internacijo. Leta 1947 .se je na željo prebivalcev vrnil v Luče. Zopet je prevzel upraviteljstvo in se
nega, da daje slehernemu zdrav- tudi s fizičnim delom lotil obnove stvenemu vzgojitelju bogato gra- šole, ki je bila med vojno požgana, divo za njegovo delo. Zato bi mo- Po vojni je aktivno deloval v odborih rali biti nanjo naročeni vsi zdrav- društev in organizaciji szdl. zv vi, stveni in prosvetni delavci, pa tu» Planinskem. Turističnem. Gasilskem in
di organizacije Rdečega križa, vse ‘^svetnem	fer * vTodu
v /. j, . ,	•	i	pevski zbor. Lansko leto so ga Lu-
sole, delavske univerze, zdrav- ^anl i2VQlili 7a predsednika Krajevne stvene ustanove, javne knjižnice skupnosti Luče.
in knjižnice gospodarskih, organi- Kruta bolezen ga je za vedno •mrij-	iztrgala Lučanom, s katerimi le res-
Ob njeni dvajseti obletnici ji iskreno čestitamo s toplo željo, da bi tudi pri svojem nadaljnjem
nično živel in jih vzgajal. Njegovo življenje ni bilo nikoli rožnato; požrtvovalnost za ljudi ga je skles&la v oseb-, nost, ki smo jo vsi občudovali. Bil je vzgled skromnega, natančnega in pra-
dobje do leta 1941 deloval kot goškem listu ^Popotnik«, po vojni
prosvetni in kulturni delavec v pa v Sodobni pedagogiki. Je avtor	Prosvetnih delavcev, češ da zlasti
Prekmurju Vojna leta je preživel knjige' 'Tiho čielo učencev v	za zdravstveno prosvetno dejav-	delu žela.čim več uspehov ih pri-
pod madžarsko okupacijo v Me- osnovni šoli. Pouk na nižje orga—nost ni nobenih učnih pripomoc- pomogla k čim višjemu zdravst
diimurju. 2e maja 1945 ga najde-	niziranih	šolah, delo, s katerim se	Lov, da, je skoraj nemogoče najti	venemu, zlasti pa še k zdravstve-	vrtnega človeka. Upravitelj in	prijamo v rodnem Tolminu, kjer po-	specialno	ukvarja, uveljavljal se	najnujnejše podatke o poljudni	no prosvetnemu standardu. Zato	telj je odšel od nas. nfč več	ga	ne
stane šolski nadzornik in to ms- je kot mladinski pisatelj (Rakci),	zdravstveno vzgojni tematiki itd.	je neogibno potrebno,^ da ji pri	bomo videli	v šolski	pisarni,	kjer je
sto opravlja do leta 1953, ko pre- sodeloval pri berilih in učnih	Temu nasprotno si upam trditi,	njenem prizadevanju še prav po-	dan za dnem	pozno v noč delal,	z njim
vzame, mesto upravitelja osnovne knjigah na stopnji razrednega	da nudi PCZ s svojimi dvajsetimi	sebno poniagfljo ne samo zdrav-	smo izgubili	človeka,	ki nas	je znal
šole Daljna vas pri Ljubljani, pouka bodisi kot soavtor ali re-	letniki bogato zakladnico .tudi sle-	stvene, marveč tudi prosvetne in	pravilno usmerjati in	bodriti	pri pe-
leto dni pozneje pa član komisije	cenzent,	pri učnih načrtih, kot	hernemu prosvetnemu delavcu, če	gospodarske ustanove — moralno,	dagoškem delu. s svojim delom si	]e
za proučevanje šolstva pri Svetu	predavatelj na tečajih za nižje	se le količkaj potrudi, da jo pre-	strokovno in gmotno.	postavil nesmrten spomenik,
za prosveto in kulturo LRS. Leta organizirane šole itd. ,	lista in si v njej izbere, kar tre«	Prim. dr. E. PERTL	-\	Kolegi
l

Med novimi avdiovizualnimi stroji v svetu pomenijo novost aritmetični stroji, ki jih s pridom uporabljajo .v osnovnih šolah
Učbeniki za gospodinjstvo
(za 6., 7. in 8. razred — v srbskem jeziku)
Bila sem veselo presenečena, da je možno v Zagrebu kupiti srbske učbenike za gospodinjstvo. Učbenike je izdal Zavod za ekonomiko gcspodanjstva socialistične republike Srbije. Napisali so jih: ing. Radmila FEKONJA — strokovni sodelavec Zavoda za ekonomiko gospodinjstva, Nade-žda RISTIČ — profesor Višje pedagoške šole za ekonomiko gospodinjstva v Zemunu, Negovan PERlSlC — profesor Višje pedagoške šole, Nada ŠE VIC — profesor Višje pedagoške šole za ekonomiko gospodinjstva, Jelena KATIČIČ — predavatelj Višje pedagoške šole za ekonomiko gospodinjstva, Nada ZUNlC — strokovni sodelavec Zavoda za ekonomiko gospodinjstva SR Srbije.
Razporeditev snovi je taka:
učbenik za 6. razred osnovne šole obravnava stanovanje ter oblačenje,
učbenik za 7. razred osnovne šole obravnava prehrano,
učbenik za 8. razred osnovne šole obravnava prehrano (razširitev) in organizacijo življenja in dela v gospodinjstvu sodobne družine.
Vse trije učbeniki so polni nazornih slik, grafikonov in tabel. Kako prijetno bi bilo poučevati ta predmet, če bi tudi slovenski učenci imeli podobne učbenike. Ti bi enostavno prisilili učiteljice, da ne bi učile tega predmeta po svoje. Odpadel ^>i tudi marsikateri očitek, češ da po novem ta predmet ne sodi - v predmetnik! Mislim, da organizacija . različnih servisov, ustanavljanje samopostrežnih restavracij in podobno še dolgo ne bodo popolnoma razbremenili žene, če si dela v družini ne bodo znali razdeliti prav vsi družinski člani.
Ne • zagovarjam obstoj predmeta, vem pa, da bi —. če bi že leta 1958 začeli učiti po takih ali podobnih učbenikih za gospodinjstvo, odpadle razprave / poslancev v prosvetnokulturnem zboru in negotovost predmetnih učiteljic za gospodinjstvo, kako bo s tem predmetom, v prihodnjem šolskem letu.
Toplak Breda
(diplomantka vCS — Groblje)
Tečaji za učitelje
tujih jezikov v letu 1966
V sporazumu s komisijo za kulturne zveze s tujino razpisuje republiški sekretariat za prosveto in kulturo
1)	5 enomesečnih štipendij za tečaj ruskega jezika v Moskvi, in sicer od 5. VI. do 5. VII. za učitelje ruskega jezika na višjih in srednjih šolah in od 1. do 30. IX. za učitelje ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolali;
2)	i dvomesečno štipendijo za tečaj > francoskega jezika v Grenoblu, in sicer od 1. VII. do 30. Vin.;
3)	5 enomesečnih štipendij za tečaj nemškega jezika v Weimarju od 11. VIII. do 8. IX.;
4)	1 tromesečno štipendijo za tečaj italijanskega jezika v Perugii od 1. julija do 30. septembra;
5)	5 dvajscidnevnih štipendij za tečaje angleškega jezika v Veliki Bri-
Obvestilo
Savez pedagoških društava Jugoslavije ih Jugoslovensko udruženje za psihologiju organizirata konec decembra 1965 v Zagrebu POSVETOVANJE O OCENJEVANJU V SOLI
Program posvetovanja (delovni na-sloV referata):
1.	MOŽNOSTI SODELOVANJA PEDAGOGOV IN PSIHOLOGOV — dr. Ljubomir Krneta.
2.	OCENJEVANJE V SOLI S PSI-HOMATRIČNEGA STALIŠČA — dr. An-djelko Krkovič,
3.	OCENJEVANJE V ŠOLI S PEDAGOŠKEGA VIDIKA — dr. Vladimir Poljak,
4.	REZULTATI DOSEDANJIH DO-
KIMO LOŠKIH RAZISKOVANJ PRI NAS — dr. I\’an Toličič,	1
5.	DOSEDANJE STANJE IN PERSPEKTIVA PROUČEVANJA IN OCE-NJEVAN/A V NASI SOLI — dr. Ivan Furlan,
6.	KORISTNOST IN OMEJITEV TESTOV ZNANJA — Zivorad Vasic,
7.	UPORABA TESTOV ZNANJA V NAŠIH ŠOLAH — dr. Vladimir Mužtč,
8.	« PREDLOG NEKATERIH PROJEKTOV O SKUPNEM RAZISKOVANJU PSIHOLOGOV IN PEDAGOGOV NA PODROČJU DOKIMOLOGIJE — dr. Zoran Bit jas in
9.	POROČILA UCITELTEV-PRAK-TIKOV O UPORABI NOVIH OBLIK OCENJEVANJA V ŠOLI.
Obveščamo vse zainteresirane ustanove (nsihološke in nedagoške katedre, psihološke in pedagoške inštitute, zavode za šolstvo, pedagoška in psihološka društva, šole in posameznike, nai pri lavi jo poleg imena in priimka tudi temo svoje razprave g^ede na omenjene referate — po možnosti s krajšimi tezami, do 30. novembra 1965.
Posebej naprošamo pedagoška in psihološka društva, republiške in okrajne zavode, naj pošljejo do navedenega roka imena učiteljev-praktikov s svojega področja, kj bodo na posvetovanju poročali o svojih izkušnjah in rezultanti pri uoorabi sodobnih oblik ocenjevanja v šoli (tj. programov) oziroma, naj se zainteresirani učiteMi-praktiki prijavijo preko svojih okrajnih in republiških zavodov za šolstvo.
Potne stroške in dnevnice plačajo ustanove, ki bodo poslale udeležence.
Vse informaciie onšDne nn. naslov: dr. IVANA CAR-GAVRTLOVTC, docent oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti v Zagrebu, Djure Salaja bb.
Organizacijski odbor posvetovanja
Ščetkajte svoje iobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in ?,adnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR-
&2a&&£HSaSSaUHSXKBamS&SEiBšiail.BliSBKiiS52BiiliSBIIBBft*.2i
Iffi
£1
81
iJ
□
OBVESTILO
Zbirka MOJI KlIJIŽKO -
obvezno šolsko čtivo za osemletke —
bi morala iziti oktobra. Zaradi nepredvidenih ovir, ki so nastale ob novih gospodarskih ukrepih (papir, določitev cen, tisk), se je izid nekoliko zakasnil. Tako bo ta, dosedaj največja slovenska mrrtžiena zbirka, izšla sicer kot celota, to je 48 del, vendar tako, da bomo knjige razpošiljali v času od 15. decembra do konca januarja 1966.
Skupna naklada zbirke bo dosegla blizu 700.000 knjig. Ker pa nobena naša založba in tudi tiskarna ne razpolaga s prostori z vskladiščenje in odpremo tolikšnega števila knjig, smo se morali odločiti za pošto p n o odpremo po razredih.
Najprej bosta izšli’zbirki za 4. in 5. razred.
ZJkiOŽM MLUDINSKU KIIJIGI
■

taniji na Stroške Britanskega sveta (čas tečaja bo Britanski svet določil kasneje);
6) 3 ctvajsetdncvnc štipendije za tečaj angleškega jezika v Veliki Britaniji na stroške prijavljcncev (čas tečaja bo Britanski svet določil kasneje).
Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-—da so diplomirali iz ustreznega Jezika na univerzi ali višji pedagoški
—	da so aktivni učitelji ustreznega tujega 'jezika;
—	da se niso sodelovali na tečaju (za ruski jezik) oziroma da niso v zadnjih štirih letih sodelovali na tečajih drugih jezikov;
—	da so zdravi in mlajši (za tečaj v Grenoblu ne smejo biti kandidati starejši od 35 let).
Potne stroške morajo poravnati kandidati ali ustanove, kjer so kandidati zaposleni (razen tečaja pod te. 6, kjer poravnajo vse stroške kandidati ali ustanova).
Prijave sprejemajo ustrezni zavodi za prosvetno pedagoško službo do 15. januarja 196S. leta.
Kandidati morajo poleg prijave, ki nai vsebuje osnovne podatke, predložiti še prepis diplome in soglasje oziroma priporočilo ustanove, v kateri so zaposleni.
^	Republiški sekretariat
za prosveto in. kulturo
Obvestilo
Savez pedagoških društava Jugoslavije bo organiziral konec aprila 1966 POSVETOVANJE O RACIONALIZACIJI POUKA	v
Program posvetovanja:
1.	RACIONALIZACIJA POUKA KOT PEDAGOŠKI IN DRUŽBENI PROBLEM (uvodni referat),
2.	HUMANI VIDIKI RACIONALIZACIJE POUKA (koreferat),
3.	SOLA KOT FAKTOR RACIONALIZACIJE POUKA (koreferat) in
4.	UČITELJ KOT FAKTOR RACIONALIZACIJE POUKA (koreferat).
Posvetovanje bo v plenumu in po sekcijah (sekcija za programe in vsebine pouka, sekcija za objekte sredstev in tehnike pouka, sekcija za oblike, metode in organizacijo pouka, sekcija za probleme evaluacije in valorizacije učnega dela in sekcija za vprašanja racionalizacije na podrhčju poklicnega izobraževanja).
Posvetovanje bo na Reki.
Zveza pedagoških društev Jugoslavije bo naknadno obvestila zainteresirane ustanove o načinu prijavljanja za diskusijo, poročil in o drugih podrobnostih v zvezi z organizacijo posvetovanja.
Pripravljalni odbor za organizacijo posvetovanja
LOJZE ZUPANC:
»STO BELOKRANJSKIH«
Knjiga Lotjzeta Zupanca (Sto belokranjskih, Mladinska knjiga 1965) je tako nenavadna kot ma-lokatera. V njej je namreč zbral sto ljudskih proznih tekstov iz sončne Bele krajine. Zapisano ljudsko blago pa je v današnjih časih tako redko, da smo ga res lahko veseli. Pisatelj ni sicer magnetofonsko zapisoval ljudskega blaga, marveč mu je dal literarno obliko in knjižni ježik, ki še pa predvsem po besednem zakladu precej približuje narečju. Jezik je preprost, klen, ali, kot pravi sam- pisatelj, lapidaren. . Pripoveduje p velikanih .(začudo, skoraj vsi so l.judem sovražni), o goranjskih vilah (ki so navadno razočarane nad ljudmi), o vragu, ciganih, treh bratih, živalih, povodnih možeh, palčkih itd.
, Nekatere zgodbice so vsebinsko revne, da komaj sodijo v knjigo z literarno umetniškimi nagibi. Seveda pa bi bila škoda, če bi se izgubile, le morda kje drugje bi jih lahko avtor objavil. Tako pa srečujemo tekste od pravljice, pripovedke, basni, legende dp nfevadne anekdote. Avtor je poskušal pokazati tudi na socialna nasprotja v fevdalizmu, oziroma v časih, ko so pripovedke nastajale. Naj bo kakorkoli: Trdina bo še naprej nedosežni klasik s švojimi Bajkami in povestmi o. Gorjancih. Zupančičeva knjiga nas je pa vendar ugodno presenetila. Kakšna škoda, če bi _ je ne zapisal! Pa ne samo zaradi ljubezni in pietete do ljudskega blaga, marveč tudi zaradi tega, ker iz knjige zaveje ljudska govorica, ljudska mi?el in modrost, nekoliko rustikalen humor, če hočete celo ljudska etika in morala. Po/knjigi pa bodo radi segali . huda otroci.
Poleg imenitne opreme (Branko Simič) z Jamovo reprodukcijo Belokranjsko kolo so v knjigi še ilustracije Cite Potokar.
Tone Partljič
Obvezno šolsko čtivo — Domače branje — Čtivo za značkarje — Najpomembnejša dela iz ljudske in umetne književnosti
v knjigah zbirke
Moja knjižnica
J
V	želji,, da bi pomagala pri pouku slovenskega jezika na osnovni šoli, je založba Mladinska knjiga ob sodelovanju komisije pri Zavodu za napredek šolstva SftS pripravila program MOJE KNJIŽNICE. '
V	prvem jetniku izide 48 knjig — po 8 knjig za šest višjih razredov osemletke.
V	vsaki knjigi je na koncu oris pisatelja in njegovega dela in še razlaga tujih in manj znanih besed.
2 kompleta — za 4. in 5. razred izideta 15. decembra, vse ostale knjige do konca januarja 1986.
Knjige so ilustrirali , priznani ilustratorji mladinske literature, ovitki so štiribarvni in. plastificirani.
3.	razred
•	lukec in njegov Škorec
France Bevk, ilustriral Maksim Gaspari
•	TOLOVAJ MATAJ
Fran Milčinski, ilustriral Ivan VaVpotič
•	OTROK MED BOJEM Izbral in uredil Josip Ribičič
•	SLOVENSKE PRAVLJICE Izbral, in uredil Alojz Bolhar VRTILJAK
Tone Pavček, ilustr. Stefan Planinc
•	SLOVENSKE UGANKE
Zbrala in uredila Darinka Petkovšek ‘ Ilustr. Jože Ciuha in Marička Koren
•	RAČKO IN LIJA
Bogomir Magaina, ilustr. Maksim Sedej
•	LIRIKE ZA. VSE
Branka Jurca, ilustrirala Cita Potokar
Obseg zbirke: 900 strani Cena: 2600 dinarjev
4.	razred
•	PE3TRNA
France Bevk, ilustriral France Mihelič
•	MEDVED PU
Aleksander Alane Milne, ilustracije po izvirniku
•	JURIJ KOZJAK-
Josip Jurčič, ilustriral Maksim Sedej
•	KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM Josip Vandot
•	NA KRASU
leo Gruden, ilustrirala Marlenka Stupica
•	PIKICA IN TONČEK
Erich Kastner. ilustracije po izvirniku
•	PASTIRICA DROBTINICA Izbor pravljic in pripovedk
Izbrala in uredila Kristina Brenkova
•	Čudovite dogodivščine
VAJENCA HLAPlCA Ivana Brlič-Mažuranič
Obseg zbirke: 950 strani Cena: 2600 dinarjev
5.	razred
•	OVČAR RUNO
Angelo Cerkvenik, ilustriral Ive Šubic
•	MALI UPORNIK
France Bevk, ilustriral Nikolaj Omersa
•	ŽIVALSKE PRIPOVEDKE
Matija Valjavec, ilustriral Janez Vidic
•	otrok Črnega rodu
Jože Pahor, ilustriral Ive Seliak-Čopip e DREJCEK IN TRIJE MARSOVCKI Vid Pečjak, ilustriral Štefan Planinc
•	ROBINSON CRUSOE
Daniel Defoe. ilustriral R.iko Debenjak
•	IZ VELIKIH TEŽKIH DNI Jugoslovanske partizanske zgodbe, izbral Leopold Suhodolčan
•	BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Tohe Seliškar, ilustriral Albert Sirk
Obseg zbirke: 1000 strani Cena: 2600 dinarjev
6.	razred
•	TAJNO DRUŠTVO PGC
Anton Ingolič, ilustriral Štefan Elanine
•	TATIC
France Bevk, Ilustriral Nikolaj Omersa
•	DEČKI PAVLOVE ULICE Ferenc Molnar
•	LEPI JANIČAR
Rado Murnik, ilustriral Janez Vidic
•	NIKOLETINA BURSAC
Branko Čopič, ilustracije po izvirniku Zbral in uredil Josip Ribičič
•	UPORNA SRCA
•	ROBIN HOOD
Henry Gilbert, ilustracije po izvirniku
•	MARTIN KRPAN Z VRHA Fran Levstik
Obseg zbirke: 1200 strani Cena: 2600 dinarjev
7.	razred
•	MOJE ŽIVLJENJE Ivan Cankar
e DREJC Z VIŠAVE .
Venceslav Winkler
•	SKRITI DNEVNIK Leopold Suhodolčan, ilustrirala Melita Vovk-Štih
•	POD SVOBODNIM SONCEM I.
Franc Šaleški Finžgar
•	POD SVOBODNIM SONCEM II.
Franc Šaleški Finžgar
•	DOMEN
Josip Jurčič, ilustriral Nikolaj Omersa
•	KOCA STRICA TOMA Harriet Beecher-S1owe, ilustriral France Slana
•	PRIGODE TOMA SAWYERJA Mark Twain, ilustracije po izvirniku
Obseg knjige: 1550 strani Cena: 3400 dinarjev
8.	razred
•	IZ KOMISARJEVIH ZAPISKOV Matevž Hace
•	SPOMINI NA OTROŠKA LETA Lev N. Tolstoj
•	DON KIHOT
Miguel de Cervantes, ilustr. N. Pirnat
•	MED GORAMI Ivan Tavčar
•	S PARTIZANI Vladimir Nazor
•	ČUDOVITI PRAH Vjekoslav Kaleh
•	SOSEDOV SIN Josip Jurčič
•	NAGELJ S -PESNIKOVEGA GROBA August Šenoa /
Obseg zbirke: 1700 strani Obseg: 3400 dinarjev
Imena avtorjev in naslovi del kažejo, da MOJA KNJIŽNICA ne predstavlja izključno poučnega šolskega čtiva, ampak bodo radi segli po njej tudi odrasli bralci, saj so nekatera dela iz tega izbora vedno želeno branje in obogatitev sleherne knjižnice.
Cena za zbirke je do 2600 din za 3., 4., 5. in 6. razred in 3400 din za 7. in 8. razred. V prodaji bodo tudi posamezne knjige, tem bo cena posebei določena in znatno višja. IZKORISTITE UGODNOST PRI NAKUPU ZBIRKE!
Na zbirke se lahko naročite v vsaki knjigarni. pri poverjenikih Mladinske knjige na šolah ali direktno v Prodajnem oddelku založbe.
Vseh osem knjig nosamezne zbirke boste prejeli naenkrat. Že v; decembru za 4. in 5. razred!
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA, TITOVA 3.
«A. mm
Kekec nad samotnim breznom (ilustracija Maričke Koren)
Ir 8