ZA IZBOLJŠANJE LISTA
T* Mn nlK Vnk. ki "OUa Narava' aH ca i fiiAa, \mm fce bvftU-
u Ura. ::	*x
GLAS NARODA *
List slovenskih delavcev v Ameriki.
cttathje opozarjamo.
da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 1 . _jl --—----- ---..■_ i_ _m	Ealert* m 8ec—4 Ctmm Matter September 21st, Ml at Um Post Off ire U New York, N. under Aet of Vjuagvrm of Mart* Srd, 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 63 — Stev. 63.	NEW YORK, SATURDAY, MARCH 18, 1939— SOBOTA, 18. MARCA. 1939	Volume XLVI1. — Letnik XLVI1.
CHAMBERLAINU JE SLEDNJIČ PADLA MRENA Z OČ
HITI F.R JE PRELOMIL OBLJUBO TER SPELJAL NA LED VSE TISTE, KATERI SO MU SLEPO VERJEL!
Angleški ministrski predsednik je vedno zagovarja monakovsko 'pogodbo, nikakor mu pa ni po volji, kar se je pozneje zgodilo. — Zagotovilom, ki prihajajo iz Berlina* sploh ni mogoče več verjeti. — Anglija se bo protivila vsem načrtom za-vojevanja.
Premogarji ne bodo zastavkali
BIRMINGHAM, Anglija, I 7. marca. — Jutri bo angleški ministrski predsednik Neville Chamber-'ain dosegel 70. leto svoje starosti.
Nocoj je govoril na velikem političnem zborovanju v svojem rojstnem kraju, toda v govoru je svoj jubilej komaj omenil, pač je pa posvetil vso pa znjo Hitlerju in njegovi politiki.
—	Ko sern se vrnil iz Monakova, — je rekel, — je večina angleškega prebivalstva odobravala moje stališče. Moja edina želja je bila doseči mirno poravnavo. Cehoslovaški narod bi lahko kljuboval Hitlerjevim zahtevam ter bi se mu z orožjem postavil v bran. Toda Cehi so visoko kulturni ljudje in so vnaprej vedeli, da bi bil tak odpor v zvezi s sil ni mi žrtvami. Vsledtega so se Cehi udali, posebno ker jim je bilo svečano obljubljeno, da bo Nemčija zavzela samo sudetsko ozemlje, sicer bo pa o stala čehoslovaška država nedotaknjena.
Hitler je pa svojo obljubo nesramno prelomil. Komaj par mesecev izza zavzetja Sudetov se je polastil vse Cehoslovaške. Ali je bil s tem storjen konec stari pustolovščini, ali se s tem nova pustolovščina začenja?
Hitler je dejal da Nemčija noče imeti razen Nemcev nobenega drugega naroda v svoje okrilju. In] kaj se je zgodilo? Ali je sploh mogoče verjeti še kakšni obljubi, ki pride iz Berlina
Nemška vlada se izgovarja, da so na C^hoslova-škem izbruhnili nemiri in da je bila vsledtega intervencija potrebna. In če so res izbruhnili, kdo jih je zanetil? Ali niso bili zaneteni od zunaj?
Ali je bil to zadnji napad na malo državo, ali bedo sledili še drugi napadi na male države?
Kaj je s samoodločevanjem narodov, ki ga je Hitler tako vneto zagovarjal na konferencah v Berchtesgaden ? To, kar je sedaj storil, ni v prav nikakem soglasju s pogovori, ki smo jih imeli v Mo-nakovem.
Ce je Hitler smatral za potrebno, nekaj storiti, bi bila njegova dolžnost, vprašati nas, če že ne za dovoljenje, že vsaj za svet. Tega pa ni storil, ampak je udaril kar na svojo
Chamberlain je prizual, da je bilo treba v marsičem izpremeniti določbe versaillske pogodbe, toda Nemčija je sla predaleč. Najprej se je polastila Porenja, nato Avstrije, zatem eudetskega ozemlja in napovsled vse Cehoslovaške. Ti dogodki so pretresli ves svet.
Ob koncu svojega govora je Chamberlain svečano obljubil, da bosta Anglija in Francija z vso svojo silo in vsem svojim vplivom nastopilkproti bodočim zavojevanjem.
—	Ni je stvari na svetu. — je poudarjal, — ki bi je ne žrtvoval za mir. Edinole nekaj je treba izvzeti, *n to je svoboda, za katero smo se tako dolgo borili ter jo uživamo že toliko stoletij.
PARIZ, Francija, I 7. marca. — Po vsej Franciji je zavladalo silno ogorčenje vsled zadnjega Hitlerjevega koraka.
Splošrno mnenje je, da se Daladierov kabinet ne bo moral dolgo vzdržati.
HRVATJE ŽE ZAHTEVAJO AVTONOMIJO
Fašistično časopisje poroča o hrvatskih zahtevah po avtonomiji. — Pogajanja za hrvatsko avtonomijo &o v teku.
RIM, Itaija, 17. marca. — Ob času, ko je Hitler vkorakal na < eško, prinaša
HITLER PLENA NE BO MOGEL PREBAVITI
Značilen govor bivšega čehoslovaškega poslanika. — "Diktator je I sličen kolesarju; če ne I
MADŽARI
SO ZASEDLI UKRAJINO
Čehi so se Madžarom postavili v bran. — Ukrajinski predsednik je pobegnil na Romunsko.
ŠTRAJKA NE BO TUDI CE
NE BO SKLENJENA POGODBA
pogajanja kolesa, pade
z rtjega."	HUDI M PRSTA, Madžarska,
______________ 17. marca. — Ministrski pre«!
CHICAGO, III., 17. marc... sodnik grot" Paul Teleky je taoistično;—Vre raj je govoril tukaj .Jan divje kričeči poslanski zfoorni-časopisje poročila, da .so lii- Masarvk, sin prvega predsed- ci naznanil, da je karpatska vatje zopet -lasno pričeli za-'	«Vlio>lovaškv republike, | Ukrajina postala del madžar-
skega kraljestva.
V New Yorku se vrše že več dni pogajanja med zastopniki kopačev mehkega premoga in zastopniki premogovnih baronov Skleniti bo namreč tre ba novo pogodbo, kajti sedanja poteče že 1. aprila. Pogajanja pa nič kaj ne ugodno ne napredujejo. Niti baroni niti premogarji nočejo popustiti.
litevati avtonomijo.	[Tomaža Alasarvka. Ko je bil::
"Tudi Hrvatje zahtevajo j sklenjena v Monakovem ne avtonomijo, pravi "II Popolo sramna kupčija -lede sudet-dl Roma" v svojem poročilu skih Nemcev, je bil .Jan Ma-a-
iz Beograda. Poročilo pravi, da so dogodki na Čehoslova škem napravili "globok utis na hrvatski narod," ki sedaj zahteva svojo neodvisno hrvatsko armado, da si zagotovi svojo avtonomijo.
Hrvatje se že dolgo bore za avtonomijo in ravno sedaj so v Beogradu v teku tozadevna pogajanja med Srbi in Hrvati.
V Jugoslaviji je nad milijonov Hrvatov in je druga največja narodna skupina v .Jugoslaviji, ki štoje 14,(MH)7000 prebivalcev. Srhi tvorijo samo tretino celega 'jugoslovanskega prebivalstva.
Do leta 193;") je Jugoslavija dolžila Italijo, da hoče odtujiti Hrvatsko od Beograda. In Italija je bila ohdolžena, da ji dala zavetišče hrvatskim teroristom, ki so izdelali načrt za umor kralja Aleksandra I. v Marseilles!^!). oktobra, 1!KU.
Italija ima v svojih mejah okoli 150,000 Hrvatov.
Zadnja leta s-o bili odnošaji med Jugoslavijo in Italijo znatno izboljšani.
Italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano je v januarju obiskal Jugoslavijo in ob tej priložnosti jt' urednik Vir-ginio Gavda pisal, da je Jugo slavija, ki je <hila dolgo vrsto let zaveznica Francije, postala v resnici zaveznica Italije.
Mussolini, ko jf; obiskal v septembru Trst in se je pozneje pripeljal čez mejo v Jugoslavijo, je jugoslovanskim zastopnikom rekel:
"Tukaj je meja in tukaj bo ostala."
ryk, cehoslovaški poslanik v Londonu.
—	Češkega naroda ne bo mogoče ponemčiti, — je vzkliknil. Čehoslovaška bo obležala Hitlerju tako v želodcu, da j-i nikdar ne bo mogel prebaviti.
—	Hitler si uglaja pot proti Ukrajini, toda trdno sem prepričan, da pe bo nikdar dospel tja. Zdaj je začel in ne sme ter
(irot* 'lVleki je to naznanil ob času, ko je v Budimpešto prišlo poročilo, da je ukrajinski predsednik Avguštin Vološia pred prodirajočo madžarsko armado pobegnil čez mejo na Romunsko.
Ko pa je madžarska armada dospela v glavno mesto Ukrajino, -Chust, so se ji i'ehi postavili v* bran in po ulicah so se vneli vroči boji.
United Press poroča, da jr. Vološin, ki je s svojimi inini-
ne more odnehati. Sličen je stri pobegnil na Romunsko, človeku na bicikljn. Če noče pasti, mora pritiskati na pedale. Ko ne pritiska več, ne mo-re obdržati ravnotežja.
—	Xu Poljskem se je razvilo močno naeijonalistično gibanje. Poljaki pač vedo, da se lahko njim isto piimcri kot se je zgodilo Cehoslovakom.
—	Slovaški voditelji >o hoteli imeti avtonoiiiinjo namesto neodvisnosti, pri tem se pu niso zavedali, kaj pomeni pro-tektorat.
'—. Nemčija nam je vzeUi naše zlato in naš denar. To so žulji, to je kri čehoslovaškega naroda.
—	Ko so v Monakovem me-šetarili za našo kožo, ni bil navzoč niti en zastopnik Cehoslovaške. Angliji in Franciji
ponudil karpatsko Ukrajino Romunski, <la jo popolnoma prevzame v svojo mejo. Volo sin je ponudbo brzojavil v Bukarešto in je izjavil, tla njegova vlada deluje kot postavna zastopnica karpatske Ukraji ne. Romunska ni takoj odgovorila, toda neuradno je bilo naznanjeno, da bo kralj Karel ponudbo zavrnil.
Sedem m i Tj pred Ch ustom so se pričeli vroči boji, ko se je maožarska armada bližala mestu. Nek madžarski častnik je rekel, da je bilo dopoldne ubitih HM) madžarskih vojako\. Toda ubitih je biio tudi mnogo Ueliov, ki so se postavili Madžarom v bran.
Dopoldne so madžarske če-
<.'e se prejšnja leta niso mogli sporazumeti, je bil št raj k neizogibna posledica takega nesporazuma. Letos .se pa tegi ni treba bati. Obe stranki st i namreč obljubili javnosti, d;» štrajka ne 'bo, četudi ne bo do 1. aprila sklenjena nova pogodba.
Toda lastniki premogovni kov upajo, da bo zadeva ugodno rešena. Do 1. aprila je p i našteva pri- njihovem mnenju še "dovolj časa'' za pogajanja in za do-sego končnega sporazuma.
Tudi -voditelj premogarjev, John L. Lewis, ni letos takti neomajen in odločen kot je bit prejšnja leta.
NEMČIJA JE S ČEŠKO DOSTI PRIDOBILA
Z zavzetjem Češke ima Nemčija, velik gospodarski dobiček. — Na-cijski list dobitve.
BERLIN, Nemčija, 17. marca. — Hitlerjev list '*Yoelki-seher Beobachter** je svojim čitateljem povedal, kaj je Nemčija pridobila s tem, da se je t>olastUa < 'eške.
In nato list našteva:	^_______
V bližini Berauna dajejo J bo sklenjena pogodba do 1. a velikanski skladi železne rude ' pri]a. Nova pogodba bo veljav-
Sam Lewis je predlagal, noj obe stranki zagotovita javno sti, da štrajka ne bo, četudi ne
te, ki so prodirale v Ukrajina, ne bomo nikdar odpustili zadele na žično ograjo, dajstva.	»
šk0d0ve tajnosti na varnem
hitler pograbil češko zlato
PRAGA, Češka, 17. marca. — Hitler je pograbil največji plen nemškega "protektora-ta" nad Češko, ko so nacijski gardisti iz češke narodne banke odpeljali v 16 tovornih avtomobilih zlati zaklad v vrednosti $80,923,275.
LONDON, Anglija, 17. mar ea. — Adolf Hitler je postal gospodar slovitih Skodovih tovarn za topove, toda vsi tajni načrti za nove topove in nova razstreljiva se nahajajo v Londonu.
Včeraj zjutraj je na Crov-ton letali-šču pri Londonu pristal aeroplan, ki je pripeljjd inžinirje in glavne uradnike Skodovih tovarn. S seboj so prinesli tajne načrte in listin«-1.
Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski cUfeTnik t Ameriki.
dalad1er pred krizo
PAR IZ, Francija, 17. mavca. — Francoski kabinet se jc stresel do temeljev, ko je parlamentarna opozicija napadla ministrskega predsednika Ed-onarda Daladiera in vnanjega ministra Georges Bonneta z obdolžbo, da je njuna vnanja politika zakrivila, da je Hitler vkorakal na Cehosiovaško.
Naročite še danes S. ^ A. Koledar za leto 1939.
Poročila iz Varšave pravijo, da je madžarska armada dospela do poljske meje na dveh krajih.
Poljaki so Madžare, ko so prišli na mejo, sprejeli z jedjo in pijačo.
Grof Tlekv je rekel, da je b;-la Ukrajina postavljena kot avtonomna država v meji Madžarske.
Karpat-ka Ukrajina je razglasila svojo neodvisnost torek, ko je bila razbit;^ CVlio-slovaška.
Z osvojitvijo karpatske I -krajine, je Madžarska dobila skupno mejo s Poljsko. Četudi je spočetka Nemčija nasproto vala skupni meji med Poljsko in Madžarsko, je sedaj šla Madžarska v Ukrajino z odobra ] vanjem Nemčije.
Pozneje je grof Telckv kel, da bo avtonomija Ukraine tako obsežna, da bo Madžar ska vodila samo vnanje zade ve, finance in obrambo.
Ukrajina, ki jo je zasedla Madžarska, meri 4254 kvadratnih milj in ima 500,000 prebi valeev.
na leto 500,001) ton.
Rovi v Lkadnn dajejo na le to 2,000,000 ton premoga, rudniki v Dobnanvjn A v a do tri miljone ton mehkega premoga in rudniki v Moravski Ostravi S do 10 miljonov ton trdega premoga.
Rudniki v Prihranili pridelajo na leto 100,0(H) ton svin ca in srebra.
V Moldavi so velikanski skladišča zlata in tudi zla+i rudniki v Smolstenyju in Li-bavni dajejo velike množine zlata.
Nerazvita vodna moč more dajati miljardo konjskih si«, ravno polovico, kolikor jc ima Nemčija.
Moravska in (Vška imate 11,500,000 a k rov gozdov.
Češka in Moravska pridelate vsako leto 15 miljonov sto-tov pšenice in (10 milijonov sto-tov sladkorne pese.
Kmetov je r>0 odstotkov, 40 odstotkov pa si služi kruh v industrijah.
Skladi premoga na Češkem in zlasti na Moravskem, so t;*-ko veliki, da bo mogla Nemč-ja premog pzvažati. In Nemčija sama ima velike zaloge premoga.
na za dve leti, torej do 31. marca 1941.
Lewis je rekel časnikarjem:
—	Skoro neverjetno se nu zdi, da bi se mogli do 1. aprila sporazumeti. Preveč je namreč spornih točk, da bi se dalo \ tako kratkem časti doseči so glas je. Prejšrija leta smo v tu-kem slučaju pogodbo enostavno podaljšali, letos nam pa tega ni mogoče. Premogarji vztrajno zahtevajo $6.50 na dan ter trideset »u dela na teden.
—	Premogovni baroni pa nočejo plačati i{tf>.50, pač bi pa sedanjo mezdo najraje skrčili za 50 centov, tako da bi zaslužil premogar $5.50. In če M bilo po njihovem, -bi moral tu di v prihodnje delati po 35 ur tedensko.
preveč ga pitajo
roosevelt bo govoril
WASHINGTON, D. C., 1«. j marca. — Dne 14. aprila se bo .. I podal predsednik Koosevelt v Mount Vernon, Virginia, ter bo imel tam kratek govor o priliki svečanosti, prirejenih v spomin prvemu predsedniku Washingtonu. Takrat bo minilo 150 let, ko je bil George Washington obveščen, da je bil imenovan za predsednika.
CONCORD, N. C., IG. marca. — Jetniški paznik Bert S. Bali je danes prisluškoval po govoru med nekim jetnikom in nfjegovo ženo, ki ga je popoldne obiskala.
—	Za božjo voljo! — je vzkliknil jetnik, — pomagaj mi v svobodo. Najemi najboljšega advokata, piši govemerju in sploh napravi vse, kar se tla napraviti, samo da me bodo izpustili.
—	Ali mogoče nimaš dovolj jesti? —• ga je žena sočutno vprašala.
—	O, baš nasprotno. Tako zelo me pitajo, da sem se v enem mesecu zredil za dvajset funtov. Sam ne vem, kaj bo z menoj, ee me v kratkem ne« izpuste.
f


Saturday, MarcK 18, 1930
SLOVENE {TOGOSLAVJ BAIL*
■
GLAS NARODA
99
PUWJHHINO
u
COMPANY
•t«
J. Uplhl, 8M. of above officer*: NEW YORK, N. ¥.
46th Year
ItiflClID BY EM T DAI EXCEPT SUNDAYS AND fiOUDAXS
S* emlo teto raftja Itet aa AMrlko In Aanadc .............
pm i*u ................$8/i0
trn Čutrt teto
Zm New York ca celo teto . . f7 00
2a pol !eta ................t3.M>
Za Inoifmitfb m celo leto .. f7..W
•1JC 'Efc let«
Yearly
93AO
**OI*AH N UtODi" IZHAJA VSAKI DAN
PRAZNIKOV
IZTKRMftl NEDEIJ *N
-ULAfi NARODA*, ti« WEST ISO.
nUCPHONE
NEW YORK, N. T.
X—IZ4X
OOFIMI Itrra pudplaa te oaefcnoatl aa ne prioMujeto. Uenar u naroteJuo aa) M blagovoli jmilljatl po Mooej Order. Pri »oremeiuai kraje umro-i alka*. (.rueUM, da ee m, tudi prfjtoje blvallNe naKuaul da Litre)« najde-■U uaatevalke.
NEMČIJA NEKOČ IN DANES
150. OBLETNICA AMERIŠKEGA KONGRESA
Ob tej sveeani priliki je imel predsednik Roos<»veIt pred oIm uia zbornienma kongresa zelo
ziifirilon govor.
Kajzerjeva Nemčija jo merila dti<- 1. julija 1914 208,7H0 kvadratnih milj. Po velikosti j- .bila slična državi New York. Jinek jo *»7,8l 2,000 prehi valeev. Kolonije niso bile v to vštete.
Po svetovni vojni je izgubila Neiin~ij<- v*<- kolonije, — 27,27.1 kvadratnili milj sv«.je^a ozemlja in	prebival-
Xemeija je takrat merila 181,500 kva.lratirii milj ter je imela le približno 60,000,000 prebivalcev.
Izza leta J933 je pridobil Hitler Nemčiji 77,;«>.'# kvadratnih milj ozemlja ler |K>večal ."levilo njenega prebivalstva /a 28,000.000.
Danes ima Nemčija 258,KCI kvadratnih milj in 88,OfjO,<M.O prebivalcev.
Najprej se je polastila Podarja, ki mu je po svetovni vojni upravljala Uga narodov. Ozemlje je bogato na premogu in železu.
To se je zgodilo v ineseeu mami. Tri leta kasneje, istc-tako v mesecu marcu, je liitlei priključil Avstrijo nemškemu imperiju. Pridobil je nad 32 tisoč kvadratnih milj in skoro sedem milijonov prebivalcev.
Šest mesecev kasneje je zavzel sudelsko ozemlje, nadalj-nih 11 tiso«- kvadratnih milj. S tem si je za jamčil najbolj l>c-gat«» In i udu.-t rijalno razvite okraje ('"ehoslovaške.
V sredo je zasedel <*Vško in Moravsko, v četrtek pa .Slovaško.
Nemčija se je povečala za nadaljuih 18,000 kvadratnih milj in za skoro **edetn milijonov prebivalcev.
Pridobila je svetovnoznane Skodove tovarne, znane pivovarne v Pilznit in Budjevicah ter do viška razvito tekstilno industrijo.
< o še nima dovolj, bopta prišli na vrsto Alzacfja in Lo lenska, deli gornje Slezije, okraj Memel, Gdansk ter severni JŠlezvik, ki pripada Danski.	v '
Nihče mti ne stopi na pot. Neovirano koraka in osvaja.
S ličnega primera svetovna zgodovina sploli ne pozna.
Primorske Vesti
V Trstu
Populacijske težave v Trstu
ženska m0ea k vojaškemu naboru.
20-letna Fran^jcsinja Suzane Brogniart, ki živi pri ovojih Maršiih v Longuene*s*u, pri St. Omeru. 1k> morala v kratkem odriniti na vojaški nabor. Matična knjiga nmtvreč navaja, da se je SiK/ana rodila kol moški.
!><j(slej ni bilo mogoče dognati kako je priišlo do te napake. iKer je ni mogoče popraviti, zahtevajo vojaške oblasti, da se dekle predstav! vojaški naborni komisiji
a
B Za piruhe!
m
Lani j«* tržaški tisk v smislu fašistične popula<*i,|s.kt* politik«* zaradi nazadovanja r«»js1«*y v Trsta sprožil novo kam|Kiiij«>, da 'bi ojačil nicj pn-luvalsi vom voljo in smisel za ohranitev rodu. Listi so .si tudi od nekaterih novih iMfpulaci.ir'kih 4iu k repo v obetali znaten uspeli.
Dejansko se je v drutfi polo\ iei
preteklega leta razmerje med oiurtnijmi primeri in rojstvi nekoliko zholjšalo. pivih ^veh mesecih tega leta pa je nastopilo novo močno uazado vanje rojstev, 'ki j«* dalo listom | »o vod za prsi v oironVne kritike. Dejansko raz v« »j naravnega prirastka od meseca du meseca ni takega pomena, da bi bilo mogoče po njem .skleput] na vitalnosti ali degeneraeijo prebivakstva. Tudi je trebil upoštevati, da ji* v zi nm»~'k i h mesecih umrljivost zmerom večja, kakor v poletnih. Se posubej pa je letos v Trstu razsajala epidemi ja h ripe, ki je trud i terjala nekaj 'žrtev. V pr-mesecih tega leta se tu rodilo (>2.1 otrok, umrlo pa je 8fi8 l judi, tako da je bilo slednjih za 24.°» več kakor novorojencev.
»mejah države in na pragu iz j loka. Ni je i kspan/Jviie sile, 'n< :Inševiu* uiočj, ne tudi inteji gem-e tam, ikjer osnovni element <•!vi|»zaeij«*, elovek, pro-pst in rud neizbi žiio nazaduje v. zmsinjševiiiljeiil rojstev, s po stopilim nazad4.v:tii.|em in iz«'r-panjem sile števila."
Porok, ki v sedanjem sistemu pred.stsivijsijo »»snovno obliko populacijskega napredka, je bilo v poslednjih - meseeili 2!Mi. (rh'de na čas, ko j«' porok običajno najvoč, pa v pri-nn-rjavi s -]KH(»kami ob tem ča su N' prejšnjih letib, jih ni bilo veliko. Lfcst ugotsivlja, da postaja zmerom bolj nujna obnova kolektivne zsivesti. da jo bo tieb.; vzbuditi v vst h m v vsakem p4isamezniku. r-e naj se Trst za vse ča^e ne (Mireč«' svojim duhovnim in materi a Iti i m t radiei jam.
Dva begunca
Vendar j4* "Piccolo" objavil o tem pojavu naslednjo sodlwi:
'e bodo Tržačani še nadalj«* ostali na populacij.sikem področju tako nejitk'tivni. nt. bodo ntogli izpolniti imperialnih na-hvg, ki so bile poverjene mestu. Zanifin si bodo domišljali, da dostojno podajajo i-/.raz italijanske civilizacije na vzhodnih
V Sežani
je doslej upravljal občino ko* izredni prefekturni komisar posestnik A'riton (Jerbelj. Te dni j4* bil inlenovan za rwln4*ga pokiest a t a.
Pred vojaškim sodiščem v Trstu
se je vršil v zadnjih 14 dneh pioees proti veliki >kupini tihotapcev blaga. Obiožencev je kilo uud njimi tudi o-r< Žni^ki po:least 11 i k Vineenc ('aibaretta. Te dni j,, pro-zalključik 10 oibtožencev je bilo (ibsojenih .-kupno na 27 let in 8 mesecev j< če ter na H.lHO.oOO lir dt*!iarne kazni.
Peter
• •
2.*Metni Stanko Gradnik in 20-letni Henrik Cb-rgol, oba iz Trsta, r-ta bila pred dnevi aretirana na franco.-ki meji. Ž»* fired tnesece>m dni sta se od-).»ravila z doma. Potovala sta iz kraja v kraj in se ponekod ustavljala za dan ali dva, da >ta si poiskala nekaj zaslužka. Kukaj dni sta bila v Genovi, nato sta jo mahnila proti Ven-timigliji. Dva ali ?> dni sta se mudila tam okrog. Nazadnje -o ju prijeli obmejni miličniki.
Osumili -o ju. <la sta namera vabi ubežati brez potnih listin čez mejo. Fanita sta to odločno tajila. Poslali so ju nazaj v Tisi, kjer je bila uvedena proti njima sodna preiskava.
je »ji I rsiiZpuAeen nprnvni odboi žid«.v>ke e«*rkv4'iM» obeine. iS posebnim di-krelom j»* bil imenovan za uj« neira 'komisarja dr. Del forno. /idov rk.i obci'na ji* v zadnjih l4'tih razvijala živahno akcijo na področju so-eijalnegn in prosvetnega skrbstva za svoje pripadnike. Skr-bela je za onemogle star<-e "111 sirot«*, za b<ilniki*, za kat»*re j** or.iisinizi ralsi posebno zdravstveno službo &e pred leti so imeli žnlje v Tr^tu >voje posebno bol'iiico. V zadnjem času ji> bila ustanovljena jioleg drugih 'nranjših in nižjih šol v okviru Zidov-ke občine tudi poseluia sr«*dnja šola, ker so bili zidov-ski srednješolei in profesorji izločeni Iz rednih srednjih šok
Nagrada za številne družine
V Gorici .bodo rax<lelili 350il
lir nagrad	najštevilnejšim
»Iružinsim v [Mikrajini, ki so bi-' le izbrane po posebnem pokrajinskem odboru na podlagi na-tečaja. Odbor se ji' moral i>d-ločiti, da dodeli prvo nagrado kmV-ekemu posestniku Miiteju Rmpniku v Črnem vrhu pri Idriji, ki mu je žena v zadnjih 10 letih rodila 8 sinov. Dingo nagrado je dobil m-ki furlanski železničar, tretjo pa ti1-/ak Ivan ('ihej iz Tdrije. Njegova družina je v zad'ijih 11 letih narasla za 7 dečkov.
Utonil je
v lidrijici rudar France Pavlo-vič, star 42 let iz I« I rije. Njegovo truplo voda naplavila na obrežje po 2 dneh. Ni znano. v kakšnih okoliščinah se je nesreča zgodila. Očitno je mož padel z neke brvi v vodo in utonil.
PAPKXKK VOL
Ageneija poroča iz vatikanskih krogiiv. da je dobil kar li-nal Pacelli pri prvem -krutinju "!•"» glasov, pri drugi volitvi 40 glasov, pri treijem glasovanju f»a i i I gbisov , t ore j vse, razen -vojeirsi. \*e<"ina kardi>nalov je l)ila prepričana, da bo volit4*v tako izpadla in da bo trajal kiiuklave le krati'k čas. N«4ka teri cerkveni do-tojanstveniki ni>•» zaratli t«'ga uiti odprli svoji b kovA^iv,
V Jugoslavijo:
Ka $ 'JAZ	....................I>in. 100
$ 4.7.r»	....................Din.
$ -.•*>	....................iJin. iiOO
$11.00	....................I>in. 5<I0
$111.50	....................I UD. 1000
$42.50	..................I tiri. 2iHH»
pošiljatve
Denarna nakazila iz-vršujemo točno in zanealjivo po dnevnem kurzu.
V Italijo:
Za $ 8.H0 ? 12.-$ 1£9.— $ 57.— $112.50 $167.—
Lir 100
Lir 200
Ob UK) Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000
KEH SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO Si) NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo fie boljSe pogoje.
nujna nakazila izvrsu-
Sjkmo po cable letter
za pristojbino $1—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(travel bureau) 216 w. 18th st., new york
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslvižite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SLOVENK PUBLISHING €»
24 6 West ISth Street New York
AKQ NAMERAVATE OBISKATI SVET UVN O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHO-DNO POTREBEN. —
KOLEDAR VAS STANE
Um
VSAKEMU
ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar* za leto 1939, pošljemo .. .
PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW YORKA, na katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč in le toviše: Zemljevid meri 19 x 25 inčev.
Slovenic Publishing Company
216 Wed 18th Street	: s , s : : s N « w Y
s poštnino-
(Rnjjtko opozarjamo, <la lahko, ko naroči jo posamezne izvo<le Sloven-tko-Aiuerikuu->ke^a Koledarja zu 1J).'>9, naniesto, da pošljejo svolo — f>0r v gotovini ali Money Oilrn — priložijo k naroeilu znamke po 3 oziroma	eenla.)
o r k N. Y.
Jugoslovanska vlada naj dobro zastraži svoje meje. Kaj S i, ee jih ne l»o, bomo nekega lepega <lne eitali:
— Dr. Vladimir Maček je dospel v Berlin in pojasnil Hitlerju želje hrvatskega narode.
Hitler je za taka pojasnita zelo dovzeten. Nat<» pa po svoje ukrene.
In ee ho glede Jugoslavije kaj ukrenil, se Afaeek pre>iu lo moti, ako misli, da ho mu novi gospodar metal j»rav po sclnio velike
V par lotili je izgubil slovenski narod štiri velike može. /. glasbenega polja mu je požel.i smrt eetvero mogoenili klasov: H ubada, Sehwaba, Adamiea ie Prelovea.
Prt»lt>v<
mi je pelo (»it jjjrobi! tristodvajs^t jw:*vt-«*v in jn-vk.
44(lospod, n<!iši nas. . ."
Primerna pesem. VVlieii^hu ill prelresl jiva.
Ker sem ga pa »iobro pozn-'l in sva bila dobra prijatelja, vem, da bi želel, naj 11111 za posmrtnicn zapojfjo: *tI>oiiilaii v.*- prišla bo, lebe na >\t*t' m* bo, ker t«* bodo djali v to «*riio Zemljo."
Dva tedna je že tega, ko se je odtrgal - svoje velike far me v Oaksvitle, X. Y., dobrodušen rojak 'Franee Korošce in prišel pogltniat New ^'<»rlc.
utegnil ve«" kakor <lva dni. Delo na farmi je nujno in pr' galija eloveka. VT njegovi drv ž bi smo se prav dobro zabav;;-li.
Ob svojem povratku je po slal mojemu tovarišu in meni nekaj izvrstne pokušnje, katero pa ni bilo moi<otV» primeri:«) zamoleiti.
Dve leti star hmševee (ne jabolenik) ki ga ima Franee v kleti, bi menda opravil svojo dolžnost.
Jutri bo s v. Jožef.
VošT-il nisem nikomur, kei sleherni prav dobro ve, da mu želim vse najbolje.
In ko bo Jože, v Ameriki rojen Slovenee, s katerim deb; va skupaj že petindvajset let, stavil današnjo kolono, naj pljune v roke in naj se nekoliko podviza, da bova šla oh zaključku lista spit enega a11 dva na njegovo in moje zdrav jo-
Nedavno je bila v našem u-radu rojakinja, ki se je namenila v stari kraj. Vse je imela v redu; potni list in drug-:; potrebne dokumente. Odločiti se pa ni mogla, s katerim paril i kom bi potovala.
Povedali so ji, da franeo-ski parnik Normandie vozi le štiri dni preko morje.
— Kaj!
-je protestirala.
— Za štiri dni vožnje bi plačevala slotrideset oolarjev. je več kot trideset dolarjev na dan.
Ko so ji omenili italijanski parnik, ki vozi lo domovine sedemnajst dni, Indi ni -hil*i zadovoljna.
—	Da bi plačal;« stotridese' dolarjev, — je ugovarjala, — pa .sedemnajst dni da ribe krmila, — niti v glavo mi ne pade.
Kaj si misli nemški kajzer, ko čita poročila o zadnjih «lo godkili ?
Najbrž pravi: —
—	Vedel sem, da imam v m«, ji armadi dobre vojake, nikdar se mi pa ni sanjalo, da imam med njimi tako Hudičevega kaprola kot je Hitler.
"Q L A 9 KABOD A"—New Torfč
Saturday, MarcH 18, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV! DXtLY
Rl'TO >Y
RDEČI SOLNCNIK S CACHUCHO

neki itiki ulici okrug eer-kvr "V. Kokn v I'atizn .*toji Inr hole!, k i m- izza itoiie Na-|.<>l<*oiia I. ni prav ni«* spremenil. Ogledalu >** i*kra>ena z arkad>kinti | ni zori, iirokt*
-ovraitviau ozirala v ~|;iotiiieo.
I«.i zdaj je velika Ojjera poklicala Fanny Klsslerjevo v 1'aii/.. S|H»i'(N'ili >o ji I»i 1 i. da Pariz koprni po njej in da ie-
p -it»'lj<- stojijo /m zavesami in i ga ■koprnelija ni iihnm ve«"- nle~ opne i/.	damast" jm-j-ili. Tmla /.«* j<» zviMh'la za pra-
ajo po noči zaradi -t uro lie. V vi vzrok: Taglionijevo >o hote-lem hotelu šf» zdaj pripovedi!- li -pet nmlo (»oiiižali. Vedla >e
jejo staro Zgodi m i, ki Mf* je ond vrnila firmi *|o leti. To je zgiwl ha o pliwtlki Karmv Hitlerjevi j j« ni «i it j« -11 i t ■ rde«" i h plesnih -oln<" ki h.
Funny Kl^l«*rj«*v%» j*> bila prišla v Pariz. I K-h hl;i|»en sta privlekla v -ol»o njene tr}»ei»e, * kožo morskih fn*ov jirevle«"*e-ne kov«tMfH. Najlepše plesne uMeke .so ležale po stolih, in na zol'i. V o Iprtih škatlietth -e .j«- h vtketa I nakit, ki -o spn bili kralji («« m Iti ri I i tej ph-safki.
S|mm1;ij r** eh'ifantni Parixatii
vojo na- vprašala. "Kako .ste prišli no-
tei r*
Sla i i gospod, ki so mu bile Vr»e kretnje jako tihe in ki se mu ni nikamor mudilo, je > k:r%ale«*m pokazal na šokieke.
Mjulain«*." je dejal in Elss-lerj«'\a koj spoznala, da ni bil Pianeoz. ker je trdo izgovarjal 1 M"»ede. "Madame, zve<iel, sem, da ste <tu. Takrat, ko ste bili prvikrat v veliki Oj>eri v •Ivohoju - Taglionijevo, -eni vas bil videl. 'k-tiko ste plesali. Vi si«- največja plesalka tega stoletja ..."
"V re«lu — toda. kaj bi r-temi solni *'f je Kls-lerjeva. ki je bila zmeraj b«»lj osupla, vprašala.
**M;Nlwme, še trenutek, pro -"i ill. V-e b»»^t«' zvedeli. Tmli
je bila. ko še nikoli poprej. Pri neki sktvia^tni predstavi, ko hibi \ -a < »pera razprodana, >«• ji- niti tii Ijuhilo nastopiti. Medtem ko je oh<"-i ust v«» zauinil čakalo nanjo, j«» pa ona «lo-tika izborilo zabavala ob niir»li, 'cakštie ~ t vari -e IhhIo dogajale, ko 1 h m I <» ljudje boleli imeti -voj denar nazaj pri blagajni. KUslerjeva je zvedela še vee. Xjena s-pl«'ti<-na je izvohala, <la -e («• Tairlionijeva zaklela, da moj,i h«'*i je bila plesalka. Pred ji j«- Klss|«-rj«-\ a pae [m led n ji i | "'t des«*t i m i leti j«* umrla. < »nit krat pri --la v na|M>tje. V-«* da' je bila slavna Favorita in
vet I osi \ i h hla«'ab j»«»>tavali i l»o .-»tonla. <1
■Mini škaml Vselei
na nliei in ozirali v okna, za kaieriini hi mislili, d; je -In\ lin plesalka. Kakšna v-na, zavidljiva žemka! Pol .svetil j«» }<• oltoacvalot Kako moči bili |»a<** |niiio-na in »r«riia, da je zdaj v Pari««, kjer bo v Operi ple-ala -prieo naji/bra-nefs«'jra občinstva K v rope?
T«nla F»nny KUslerjeva ni bila v svoji »ohi, niti |n»uosna, kim ro|H>ton niti srečna. Kida se	1
prvega ve«Vra v <fc|h'i • lobro .s«* }«» zavedala, zakaj «la -o j<» jMiiklieali v Pariz. l{«-s mnogo ob«*ud«»vahM'V j«» imela lil, a zaradi tega ni prUla na gostov ji nje. Prva plesalka Taglionijeva je imela >voje muhe. To je hi I vzrok. Taglionijeva, ki ji' že v«*<" let grenila žfivlj«'ll je Kls*dei"jev i. I »a hi m* bila »nikoli sre«**ala te ž«*n->ke. A Kvropa je bila nknitna, da je hofela ti najslavnejši plesalki drugo proti drugi.
I via 1R'I4 ^o bili prvikrat našč-uvnli obe nasprotnici drugo proti drugi. Taglionijeva je tedaj prekoračila vse meje nesramnosti. Zahtevala je bajne vsote za svoj "ple< .silfi<|." Ko ni mogel več uiti Pariz niti Berlin niti London izhajati ž njo, se je neki londonski gledališki ravnatelj domislil, da je Taglionijevi odpoveilal go -tovanje in je zato najel Teissier jevo. lT>.peh je bil tak, kakršnega so tudi pričakovali, Tmglionijeva je vsa besna privihrala v London i-n Londoti-čani so idoživoli pravi pravcati plesni droboj. Taglionijevo in Klswlerjevo so v.aradi njune timet nosti naravno** oblegali, a Taglionijeva se je z mrzkim
a j«» z upi i/.orj«'
oni oiUiinogiH'i za
M rtiči lo >«• j«> /e po ozki uii ei, kariHir so gledala okna r so-l;e Kls>d«*rjeve. Ta je stala pri icknn in ni prav nič veselih misli zrla črne mačke, ki -o s<» plazile i/ hi-. In kakor da hi moral«' hiti nj#-Ue mi-li š«- |M)lj otožne, ko so bile. -e je / veli-i pripeljala v n!i-tega'co kočija, dragocena, široka Prav ko«" i ja, ki ji hi le na vratieah še mrak n -|H»/.nati -li kari je. To >«» hi le r-ailie silfi«!«- Sil-
Pa
me po«i«»h«' Taglioni j«-ve. riški elegantni svet -«• j«- vozil z •najnovejšimi kočijami, ki so se po prvi plesalki (tpere imenoval«' "Taglioni.**
Pogled na kočijo 'Taglioni* j«' Klsslerjevi vzel posh'dnji «lr«i»lM'C miru. Obraz j«' .skri-tako vala v gulw da must nega za«to-dve in ni,'. ni mogla zadrže-izigrati' vati solz.
Xič ni -li-ala. da so ce vrata ikdprla. S«'le, ko je nekdo dotaknil njenega komolca, je preplašeno od-kočila. Strahotna >e j<« okrenila in je zagledala tik t»i-i s«'hi starega go-wpnda. ki je bil na jtoselien način gosposko oblečen. V-a jni-stava je bila ko izsušena. Le v temnih očeh tujea je gorelo življenje in te oči so zve«lavo in .sočutno gledale EWlerjevo.
Stati gosp<*d je .pristopil k mizi in je položil starnanodni nudi iz kozine nanjo. »S -vojo pergamontno roko ie segel vanj, jo spet potegnil iz njega in je držal pred osuplo plesalko par majcenih rdečih šolnčkov. Plesaltki je bilo. ko da b«'di in hkrati sanja: 4'Kaj hi radi monsieur?" je slednjič
bila je >koraj olrok. k«>
je m v Parizu pred Ludovikom X\\ preliln lila i n umrla. Pokopal simii jo na Pere Larhai--eii. Kot plesalka je hila prav tako velika, kol ~t<* vi. mada-m«* Kl.-*derjeva. Mi -mo V/. <traua«le. in kadar je plesala t»lese «naše «h,movine takrat je < 11 litela po vsem telesu.**
Kannv Klsslerjeva je prisluhnila. Stari gos-pod je stopil k vratom, jih odprl, da bi videl, ali kdo prisluškuje, in -«• j«- s.p<«t vinil k- pb'salki.
"Ziunio mi j«*. <ht Taglionijeva nekaj namerja v.ooer vas,** je tiho oiipoionil. "Po svojih čistilcih je dala pokupiti največ prostorov v Operi in ti vas bodo izžvižgali, onemogočili. Zato pa si-m priš«.| k vam. Taglionijeva je sijajna, kadar pleše,	j«*. Ve»ndar ima zlobno dušo. Vi pa ste dober in čist človek. Taki ste. katkršna je bila moja hčerka. Zato bi vam rad pomagal k uspehu.**
"Vi — meni? K uspehu? Nemara s temi šolni ?'* je Elss-lerjeva vprašala. S<» nikoli ni doživela kaj takega; bilo ji je. ko «la se ii sanja.
"Da — - temi rdečimi šolnč-ki.** je prikimal Ktari gospod. "V njih tiči plesni čar. Star čevljar iz vasi pri Granadi jih je naredil. Slavni bikoborci, ki niso bili nikoli premagani, slavni španski plesalci ^o na ročali čevlje pri njem. (Vvljar je vŠil vanje poseben čar. I speli. V teh solnčkili tiči paehuelin!" •
•"Kaj tiči?** je Elsslerjeva Inez sape daimila.
'Srachueha. Ple^ moje .domovine. Moja hči, T^ji Favorita, je < tem plenom zaslovela.
KITAJSKO-JAP ONSKA VOJNA
3
Umrla je .Skoraj kot otrok, 16 let ji je 'bilo.- X»to so pa šolnč-ki tako otroško »majhni. A vaše noge .so kot noge vil. Le kar vanje skočite. Koj boste čutili, da je v njili oachucha."
Fanny E!«slerjeva je odvzela trakove in smuknila v sotorč-ke. Resnično čudoviti so bili. Bili so, ko da je izginila vsa IMrzemska teža. laginilo je ču-rtvo tesnobo, ki jo je prešinja-lo, odkar je bila v Parizu. "In kako se plwe t;i caehucha? Kiik'-na je mehxlija ? TSre-z godlu- jo ne bum mogla zaple--at i.**
Stari Spanec se i" prvikrat nasmehnil, odkar je liil prišel v solio S tiho dostojnostjo, ki io ie vseboval, je spet pristopil -k mizi in segel v tnoh. Vzel ie kastamjete iz njega. Favorit ine k:cstan jet<» si> l>ilc. V ilriiL'o je segel vanj in je imel <_».>di v roki. 4*Xa vse r;em mislil. S temi cac»huchnimi solni
( Nadaljevanje na 4. str.)
Razne vesti.
STRAH PRED ZAKONOM
V francoski vasieu Lar.Plai-ne se je mlad delavec po imenu Louis Oenneteau zaročil z nek um kmečki m dekletom. Poroka 'bi »morala hiti že v decembru preteklega leta, toda na večer pred tem dogodkom je mladi mož izgini I brez sle- lu. fiele iri dni pcizneje so ga našli v nekem gozdu, kjer se j«' skrival.
Ddkle ni Dopustilo in je poroko preložilo na 7. februar. Zaročenec ji je za ta dan obljubil, da pride ob določeni uri zagotovo v občinski urad. kjer naj bi se izvršile poročne ceremonije. Res je prišel v praznični obleki pravočasno v poročno dvorano. Ko tnu je pa uradnik zastavil ugodno vprašanje. je uporno molčal in je po«l pretvezo, la je bil pozabil
neki važen dokument, izginil. Orožniki so brez uspeha preiskali gozd v katerem se je bil prvič skrival in zaročenka se je že skoraj vdala žalostni misli, da ga ne Ih> več videla.
Te Kini ;pa so pogumnega zakonskega kandidata odkrili v minavaduem položaju. Neki kmet je svojem seniku odkril od gladu onemoglega mladega moškega, ki je prosil za skodelico kave. Bil je lvonis, ki se je ves čas potikal po poljih in živel od samih koreninic, kajti kobilic ob tem času ni. Moral je v (zdravniško oskrbo in tam je izjavil, da je hit pobegnil iz strahu preji zakonom.
knežja hči in zlo Cinka
Policija v Braili je po dol-
siiiinri|lsfiitiititiia|i!iir.miik|li«fRiHtitii|ll|iiii*
IIIMIII' 'l|lnillIll,!iiHi||||lll>!|ll|||,|||il>"llluj
ALI ate že naročili Slovensko - Ameri-iTir* kanski Koledar za
..............................................Hlltllllii. „|i
'UitiiiiiilP'-liiituilll-^iMaiill'^Htaaall«"*!!
hotelih in brzovlakih, ki vozijo v Run gun i.jo.
VVrov.^ka je hči neke m>ke knežje rodbine, ki je po bolj-ševiški revoluciji pribežala v Pariz. Tam je portala tedaj izriMlno lepa 16-letna Varvara ljubavnica nekega moža, ki se izdajal -za veleposestnika in j«« ž njo zapravil ogromne vsote. Sel«» potem, ko so ga aretirali, je zvedela, oa je bil poglavar vlomilske tolpe. Ker staiši o gem iskanju prijela dve jned-jnjej niso hoteli .ničesar več <\\-narodni pustolovki, neko Kata- šati, se je priključila tej violino Corodeanovo in Varvarol milski tolpi, ki je postala konč
Vcrovsko. PrLpi* Hi sta med-laroilni zločinski tolpi, ki j«* že nekaj časa strašila po velikih
no njena poglavarka. Sedaj j«* te njene kariere za precej «".-i s a konec.
Japonski vojaki norijo v Sang ha jn na parnik žare: s pepelom padlih tovarišev. Parnik jih
r bo odpeljal na Japonsko.
Poučni spisi:
AHN'8 NKIV AMERICAN INTEfU*RICTKK. —
Tni» •jth Birmi'	Cena $1.10
rčuu knjiga sta Neme« tn za »vat*, ki bo uem-Klne fanožnl.
AMKK1KA IN AMKRlKANCI. Spina) He*. J
M. Trunk. (60S strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; priseljevanje Slo-veucev; njiLova druAl va lu dru^a n«ronne ustanove. Hugatu ilunlriraiio.
Cena $5.00
ANfiLE^KO SLOVENSKO KRKILO. SeetmvU dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
KIJRSKA VOJSKA. Ufi atranl.
Gena 40c
KOIMrfl DRŽAVLJANI naj naroM knjiftieo — "How to befome m citizen of Ue United Stalen**.
V tej knjlfrt so vsa poJaanlla In cako-* nI aa naseljene	Cena 35C-
llKKZI'OSKI.NOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA RRKZPOSRLNR. 75 strani.
Cena 35c.
DKNAK Spisal dr. Kari EngllS. strani
Denarni problem Je zelo zapleten in teiaven in ga ni mogoče storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki Je znan Cefikl narodno-gospodar-ski strokovnjak. Je razSirll svoj- delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCnl spla
o denarju.	Cena 80c.
DOMAČI 2iVIN0ZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Ona trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln zdravljenje; alike.
DO ORHIDA DO BITO U A. 1«« -t rani.
Zanimiv potopis - slikami r*«tJa krajev nafie atare domovine, ki «u .Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
(■OYRDOREJA. H allkan*'
Spisal K. Ijegvart. 143 atranl.
Cena $1.25
I/. TAJNOSTI PRIRODR. m strani.
Poljudni aplal o naravoslovju In cveidotntn* Btva
Cena 50c.
KOKO&JEREJA. Sestavil Valentin Kazlnger. «4
atranl. Cena tidovea .... il Brofi. .j.. JtS
KRATKA SRBSKA GRA»I-M IKA. 68 atranl
Cena 30c.
KRATKA ZOOIMIVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. 99 strani
BRVA
Cena 30c.
KNJICiA O LEPEM VEDENJI). (IJrbanl.) Vea.
Cena $1.25
knjioa o dostojnem
VEDENJU. 111 atr.
Cena 50c.
KUBIČNA RAfUNICA. Tnla vea. 144 -tr.
NaviHlila za izračuna nje okroglega, sezaoe-ga ln tesanegs lesa.
Cena 75c.
ijldska kuharica, najnovejfia
zbirka navodil za kuhinjo ln itom.
In praktična
Cena 50e.
matrri^a la rnkrg1ja. Splaal dr. lavo <Vr
' inefj. S slikami. 1U0 stran1 Nauk o atomih, inolekuUh In elektronih. Poljudno |iiwua razprava o ImIhimm i_<«Mlt>rns aoanostl.
Cena $1.25
mlekarstvo. Spisal Anton |We. s slikami 188 strani.
Knjiga aa mlekarje in ljubitelje mlekarstva aplob.
Orna $1,00
Kuharske
knjige
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zhirka navodil za kuhinjo i p dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 2&6 strani. Cena: brol. $1.25, ves. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 72K strani.
$5.oo
NAROII, Hi IZUMIRA. 101 atranl
Poljuden oitls naJaeverneJAega naroda na ava-tu. njegove 6ege In na rade.
Cena 40c.
%ase AKODIJIVE šivali v podobi in besedi. opi-ai Krnii Ki jave«-, ntranl. Brofl.
Cena 40c.
obrtno knjigovodstvo. '258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, uuietuo In strojno kljunuvntčaratv*. »»r ftela-
tollvarfitvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije
deli: 101*. 141, strani. Cena mehko vea Poljuden ln natančen opis odkritim novega sveta. Spis se čila kakor zanimiva poveet ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RACUNAR. Tr«la vez 251 atr...
Priročna kujižb-a, ki vsebuje v.se. kar Je pri nakuMi In pro«]aji »Kitrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. Knjigo toplo priitoročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti s glavnimi črkami sodobne filozofije.
Cena 70c.
ruski realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 atranl.
V	knjigi so opisani predhodniki In Idejni utemeljitelji te avojevrstue ruske atruje.
Cena $1.50
SPOMINI. iZtimi Jože Lavtltar.) *J43 atranl.
V	tej knjgl obuja naS znani potoplsec Župnik Lavtlžar s|»nmlue na svoja hrezAtevllna potovanja.
Cena $1.50
SPLO&NI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena broft.	Cena 50c.
slov. angle&k1 in anui.eftko-8lov«n-
slovar. 148 atranl.	Cena 90c.
KLOVENSKO-NRMŠKI SLOVAR. 143 atr.
Druga polovica knjige vsebuje nemAko-alo-veaakl slovar ln kratko alovnlco aloveaakega ln nemfikeaa Jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. .Spisal dr. Frane Veber. 352 strani.	Cena 75c.
umni kmetovalec, Spisal Frane Po vie.
cena broft.	Cena 50c.
veliki vsevedež. 144 strani.
Zbirka zanimivih io kratkočasnlh spretno-, atl; burke In šaljivi iioskusl: ve^IHtevalna tabela; punk!Iranje; nstavlre.
Cena $1.45
vodniki in preroki. strani.
Knjiga je izftla v založbi Vodnikove drnlbe ter vsebuje llvtjeojeplae mot. bi so s avojlaa delom pri ve« III aloveoakl narod »a ■•tienjacva
f ayobodo.	Cena 60c.
znanstvena knjižnica, 78 strani.
Zanimivosti Iz ruske zgodovine In natančen opis voJaAke republike zaportrfklb kuaako*.
Cena 50c.
ZDRAVILNA Zri.iSCA. K! steaal.
Cena 50r
verne dufte v viča h
Spisal PriMper Merlmee. 80 strani. Cena.. M ICtlen najboljših spinov franenttkeca mojstra, vzeu Iz nagega kmetakega življenja.
VOLK SPOKORNIK
(aplaal Frane Metka; a
ILN
ZADNJI DNEVI NRBRBCNBtiA KRALJA___«la
Saturday, March 16, 1939
nikdar ne ugasne
ROMAN IZ 2TVUEHJA U "OLA8 NABODA" PRQLKDIL I. R.
25 —
Ima obvrttete, kot da mora za Flavijo proti Štefki postaviti *tali*eet katerega Štefka ne bo mogla premen i t i. Drugače Štefka gotovo-ne bi bila prav nič obzirna in bi Flaviji prizadela marsikatero ponižanje in že misel na to mu poganja kri v glavo. Xe — Flavija mora enkrat za vselej v njegovi hiši iuieti zagotovljeno mesto.
Flavija nekaj časa brez vsaike misli. Oči se ji po-lowe. Dobro je razumela, kaj je hotel Hans za njo napraviti. In zato 7. zadržani«! gia.som pravi;
*"Pred tvojo dtbroto in velikodušnostjo moram samo hrez|M>gojno (»olny.it i svoje orožje. Toda naj >e ti saj zahvalim, Hans, tako neizmerno dober si do mode."
Glas se ji prelomi in zelo se mora truditi, tla zadrži *olze. Z gorkirn prituskom f)iiimo llaiv» -njeno roko.
*'Ali ti v obratnem slučaju ne bi delala ravno isto, Flavija?**
Flavija gn pogleda, da Hans »gane.
*'Bes«*de so prerevne, d;i bi ti ž njimi mogla povedati kako zelo sem ti hvaležna.*'
8 pri jasnim nasmehom ji stisne roke, ki mu jih je ponudila.
Ali bi mi bila rada tako zelo hvaležna, Flavija!"
"Ali more o tem dvomiti?"
"Dobro vem. kako bi naredila."
Flavija se « kleni naprej in ga proscve pogleda.
**Torej povej mi, prosim te.**
*'Prine>i r-voje ^osli in mi kaj zaigraj — najrajši vidim, *ia igraš to, kar <si "tr.rala ko sem poslušal pri tvojih vratih."
Ti nina rdečiea zalije njena lica.
"Oh, Ha Iv — to so bile vemlar siuno melodije, ki sem si jih sama iamišlila."
Hans presonvčen vzravna.
"Kaj! Tudi skladaš?"
"Samo pri proste melodije — kakor mi ravno j^redo ^kozi moje misli.."
"I*n to je bila tvoja skladba, kar si igrala, ko sem prišel!"
"Da, Hans!"
Presenečen in obč-udovaje jo gloda.
"Zato tedaj je bilo toliko osebnosti v tvojem igranju. Meni je bilo, kot bi te melodije govorile meni. Zato te sedaj še tembolj prosim, da mi zaigraš kako svojo skladbo. Ali boš"
Nič. več mu ne more odreči.
"Rada, Hans, ako jo hočeš poslušati. Takoj grom po go*di."
In .naglo odide iz sobe.
Hans gleda za njo in v njegovih očeh je mehak sijaj.
"Ko bi le Štefka bila taka, kot je ona," pravi sam sebi.
Flavija h* vrne. Hans u dobno sede v naslonjač, ko vzame Flavija tfosli vz skrinjice. Nastavi lok in prične igra ti; najprej ndkoliko boječe in v zadregi, toda pozneje jo nje-i.a umetnost potegm >anui za *eboj, igra z vso vnemo i<n s ivojim umetniškim občutkom. Hans posluša sladke glasove, ki jih je izvabljala is tftrun, z občutkom, katerega si Hans ni mogel raztohna-čiti. 'Dozdeva se mu, kot da še nikdar v svojecn življjenju ni bil brez nikaike želje in zadovoljen kot to uro. Kitfto iblagodejni «-o bili zanj ti mehki, čisti glasovi! V*e, kar je vrelo v njeni, >e je pomirilo. Objel ga je mir, katerega prej še ni nkkdar poznal. Prostovoljno vise njegove oči na njeni v* fit i postavi, ki je prčsla skozi gube črne "bleke do «voje popolne veljave. Flavija fitoji neprisiljeno in ljubko ter vleče ?<>k huh ko in elegantno po strunah. Njen pogled pa je pri U-m izgubljen v csanjah v daljavo. Kot bi jtozabila na ves svet, se bolj in »bolj potarplja v svoje igranje. Nič več ne mi-li na to, da mu kaj iada iz csvoje notranjosti.
Hans primerja njene plemenite ,duhovite poteze s Štef-kiniini potezami, tola te miedi »naglo odžene, ker ni hotel ka-Uti blaženega mru te ure.
Ko Flavija skor.ča in povesi gosli, ji pravi z globokim vsdihom:
"Velika umetniea si, Flavija; tega menda še sama ne veš."
PRIJATELJSKI SESTANEK
SLOVENJI TYUGOBLZVJ UHLY
V New Vorkn so se nedavno sestali: žena predsednika Roosevelt a, trgovinski minister Ilarrv Hopkins in nevvvorški župan La (iuanlia.
VSE PARNIKE
slovenic publ co.
YITHOSI.AV TKAVEL liKHT. 216 \V. 18tb SU New \%rk. N. V.
ko se je < wist ran i
bila ona sklonila, da
Vsa južna Afrika se zanima trenutno za bajni zaklad za morskega kralja Lo Bengulaja. Več ekspeditfij opre-imlJ^-riill Z na jmode rnejš i i n i p r i j m m t< n"* k i, se pripravlja, da ta zaklad odkrijejo. Skrit je <nekje v afriškem iK'sku. njegova zgodovi-na pa sega v čase Cecils Rb<>-de>a. Pol stoletja {M>džiga že
ginili. < >n sam je bil pobegnil s 1 M> vojsčaki proti seveio zapadli.
Kmalu ]H»tem je zamorski kralj umrl za črnimi kozami in ž njim je izginila vsaka sled njegovega bogastva. Toda govorice o tem bogastvu niso umrle. Knralu so se zgostile v trlitev, da so zvesti pristaši
domišljijo prebivalcev južne zamorskega kralja zakopali v Afrike. Pravijo, da tlosega ta. peščene poljane nemške jugo-zitklul sto ton najčistejšega I zapadne Afrke. Tam kasneje zlata in velikansko množino iz-joblasti so odredile iskanje, ki realno velikih ter krasnih dia-'je pa ostalo !brez uspeha. Po za-
mantov. To bi bil potemtakem zaklad, ki bi }>o vrednosti pre-krfal najbogatejši zlati rudnik južne Afrike.
Ko je Cecil Rhodes pred 50 leti pripravljal svoj znameniti pohod v osrčje južne Afrike, je bila dežela med rekama Zambezi jem in Liinponojem mogočno zamorsko kraljestvo. Vladar te države, kralj Mata-belcev Ko Bengula, je grozovito ravnal s svojimi podaniki Bil pa je pripravljen za podajanja z belokožei in je njihovim trgovcem ter pustoloveem \dal obsežne koneesije za izkoriščanj«' širnih ozemelj t«*r rud-nifcov, zlasti pa znamenitih zla till rudni-kov v Tatijn. Te koncesije .si je dal plačati deloma v •zlatn. deloma s puškami. Tako je opremil vojsko	za-moreev. najmočnejšo vojsko v vsej južni Afriki. < V se mu je zdelo, da -o ga beloko/ei kje o-peharili, je zagrozil kratkoma-lo h to vojs»ko <n podelil koncesije kak<ni drugi skupin tujcev. Nad nefxrstenostjo belili izkoriščevalcev se je lahko |>o-| gostoma pritožil. Xekega dne
piskih o tem iskanju je po svetovni vojni Ijeutix»hlt, bogat južnoafriški lastnik rudnikov in med vojno pomočnik generala Bothe, ponovno organizira! iskanje. A' zadnjih dvajsetih letih je opremil dvajset odprav, toda ven trud j<- bil zaman.
Danes imajo 7>o vsej priliki natančnejše sledove. Zaklad bi po novih vest« h n«» bil v bivši nemški jui^vzupuilni Afriki, temveč v portugalski koloniji Angoli. Kraja, kjer naj bi bil zakopan zaklad, s« v« da nočejr izdati vse pa kaže, da si je Leutp<» lt siguren svojega uspe ha.
preprogo. Ali — ali pa ga sploh ni bi-Pač — >aj so se ji na no uali svetili rd<s"*i šol nek i in v uš<*rili ji je donela melodija :-nelinehe. Kl.s-lerjeva j«* pla nila k oknu Vn ga o«lprla.
"Hej, irospiwl! Spanec!" j«> za v pila dol na ulico. Ta j«- bi la »na/.na. Stekla je na stop M išče, a tudi to je bilo prazno.
\i ji kazalo drugega, ko da j«* spodaj pri vhodu vprašala, ali so videli nekega starega tuj«'-ga g«>spoda. Starega, tujega gospoda? Z mehom? Da, nemara že. sta dejala vratar i?> hišna. A skozi katera vrata d;< Dalai-lama je, kakor znano, je odšel, ne vesta. Hotel j«-poglavar bmlhistične st-kt«» la- imeti dva izhoda na dve raz maizma. (Ki 17. stoletja dalje lični cesti, j«- tudi j»osvetni poglavar Ti-j	t -
heta, vemlar pa je praktičnoj .Napočil je veliki večer v j »od kitajskim vplivom. Dalai .Operi. V parterju ki v ložah lama velja /r« utelešenje Bu- je kar vrvelo «wl gos|>o le, ki jt «lli«'. Ta se pojavlja vedno hlepela p«» senzaciji. Prišel znova na svetu, in »sicer tako,'je veliki trenutek — Hitlerje j da preide duša umirajočega va je nastopila k«>t Španka, dalai-lani«' v otroka, ki s«' rodi Vrh belordeče obleke j«* imela i ob istem času. rFega dc*č-ka, ki «lragocene črne čipke. Njene! mora imeti Še posebne znake, majcene noge .so tičale v rdečih i iščejo pot« m po \\«ej deželi. fV< šol očkih. Plesala j«' po raz-jih najdejo v«'č. rnlloči žreb. ka- vnemajoči melodiji in je udar-t«'ii j«- pravi med njimi. Do jala na katsanjete, tako da je njt^govega 1«». leta vlada po- ta riteni vsakogar |xnrrabil.
ve" pri katerem bodo izžrebati novega dalai-lamo.
KUETANJE
PARNIKOV
shipping news
21.	marca: Europa T Bremen
22.	mam:
Huush v Hamburg
23.	marca: Champlain v Havre
24.	marca:
(jueeo Mary t cberln'urj
25.	msrea: Rpi v <>en<»a
28.	marca:
Bremen ▼ Bremen
29.	marca:
jjfutsclilan«) 9 IJamhurc
Oliri.lTJA — Mesrra APRII^\
1. aprila:
N«riu:i tMlie Ai|ilil:iitiu ' Vul<*:iiiia v
r llavr (Vrlhiurg TrMt
tem namesto njega namestnik, tako zvani taši-lania.
rdecl solncnik s
cachucho
ŽREB NAJ ODLOČI O NO VEM DALAI LAMI.
Flavija i »a anneje zmaje z glavo. .	t
•♦Slišati bi morn' mojega očeta; to je bil mojster! Nje-«^ nn k'»ljico Viktorijo našlo ga ne bom mogla nikdar doseči. Se celo s svojo pohabljeno Vl1	l)lsni0:
roko j*' tč»H) krasno igral, ce je bil kak dan, da njegova "Gospa Viktorija! — ltekli roka ni blia tako dkorna. Tedaj je igral materi i»n meni — so mi, «la si prava kraljica. IV seveda je igral «amo malo časa. Toda nama tso tekle solze je to res, tedaj te prosim za j »o hcih, tako globoko do srca nama je šlo njegovo igranje. | tvojo pomoč da se bom nugel la tedaj j etnogel tremiteik pozabiti svojo nesrečo, ki ga je braniti belokožeev. Prihajajo tako «elo ti^la k tlom.1'	v mojo deželo, da bi iskali zla-
Sočutno jo je poslušal. . lTako malo <»mo slikali o vas, dokler so živeli tvoji sta-
___:1___• ________b i	•
liši, Flavija. Dokler nisi prišla v na£o hi«o, ^em komaj ve-
to, <ni pa niti enega med njm:. ki bi mu lahko zauptili. Zato
te prosim, gospa Viktorija, «la
mi pošlješ jK>štenega moža.
Kraljica Viktorija je e.dgo vorila zelo prijazno, da upoŠT«
•del, da si na sveta.rf
**To je mogoče prav lathko raztohnačiti. Dokler je mo gel aioj oče še gojiti svojo umetnost, smo bili ž njim skoro ved
no »na koncertnih potovanjih. Potem pa, ko ga je doletela'va to (prošnjo in je naznanila ueareča, in je bil pohabljen, je bil »tako potrt in se je bal ljudi, Lo Bengulaju može. ki jim zada zaradi njega nismo občevali z nikomur. Šele po smrti mpa. Ti možje niso bili nobc-jioje^a očeta je moja mati pridela dopisovati s tvojim očetom ni drugi, nego Cecil Rhodes in in bil je tako ljubezniv in dober do nas — kot ei sedaj ti do njegovi sodelavci. Trni vladar mane. In po wnrti moje matere me je vzel v svojo hišo in pa vii<kakor ni bil pripravljen stil je dal dom. Sodaj pa ti nadaljuješ svoje dobrote do mene." sprejeti pogoje, ki so mu jih Hans aaanahne z roko.	'pojavljali belokožei. Treba je
Sedaj prideva zapet na stvar, ki mi ni nič kaj po v o- Ibilo štiriih krvavih let. «la je lji," pravi na pol resno, nmpol v šali.	Angležem uspelo iztrgat: mu
"Da, ravno t;uk si, kot tvoj oče, ker tuili on ni hotel ni- z orožjem kraljestvo. Ko so kdar al^ati o moji hvaležnosti."	fete Oecila Bhodesa dne 6. no-
*'Sedaj vidiš, da jaa tudi ne maram. Kolika škoda, da	kar^no	v
tvoj oče ni mogel več gojiti svoje umetnosti in kolika sreča,	zamorskega vladarja v
da si ti T>o njem podkovala njegovo nadarjenost."	Bulavaju, so ga našli popolno-
ma praznega. Ogromni zakla-MDa, ikoda ja bilo njegove umetnosti. Mnogo je trpel, di, ki jih je nakopičil Lo Ben->h ml zdi, da so ljudje rojeni samo za trpljenje, gnla v doigi dobi svojega vladanja elkrog svojega "sionovo->) .	koščenega prestola*1 so bili iz-
Kit;»j?4ci miiiistrsiki
nik ^lr. Kuni; j«' v političnem ljudskem svetil v ('iinir Kiniruino, občni 1 jivo-t. sporočil, da bodo v kratkem iz-živhali 14. libetskeira dalai-lamo. I motovili so, da -t;» se ob da bi imela več prostora; skh>
(Nadaljevanje s 3. strani.)
vam podarim tudi }>!«•> svoj« hčerk«'.
Prit.-ijeiio je za«VI igrati n«*-znano melodijo. k\ j«* ple-alki šinila v vse ude. Tnjec j«1 igraje na violino plesal pred njo. ona je v rdečih šotnčkih plesala za njim. Hitreje in hitre-je s,, ji je |w/ibavala t«»lo, pela je po mel«Mliji. naVilnšenje j«' kar plaiuielo v njej.
4'Seveda!" je vzkliknila. — 44Z»laj vidim! To je |M»t. ki 1 h m ž njo premagala Tnir!i«nii-i« vo. Ona j»l»'šo bledo meseči-
Prav. jaz pa bom kipeče vino iz Andaluzi-je." Odrivala je stole in mize
smrtni uri zadnjega dalai lame rodila dva d» čska in en1 ira \v.-me 1 loh dveh so »na povelje ki-tajske vlade poslali iz province Kokomer v TJiaso. Tam 1m> srenentl Vučuiigsin, pnnlsednik tibot-koira o»lb<>ra, s tibetskim regentom .Tehenmn TTiit-uhtn-i"em nadziral tibet^ki "konkla-
nila ne je in zvila jweprogo, da bi ph>sala p«> irolih tleh. Ko -e je vzravnala kvf^u. da bi sj>et. vadila eaehtieho. je me-lodija umolknila. Ozrla so je. Bila je sama v sobi ... Starega gospoda ni bilo več. Tuuli njegovesra melia ni bilo več. Brez dvoma je bil šel iz sobe.
Kakor huda ura je planila ca-chucha na pariško gospoilo. .Š«* nikoli ni Pariz kaj takeira vi-del.
Pariška < >pera je bila deležna škandala, ki je edini v zgodovini gledališč. Kar v hi|vu je v parterju in ložah vzplum-telo navdušenje za to čudovito ognjevito plesalko in za njen ; pl«*s. (Vstilei Taglionijeve >o plaho poskušali, da bi rešili, kar bi se rešiti dalo. Pa >o ^i konuij upali po tihem žvižgati in že -o drniri planili nanj*. Kričali r-o. pulili irioire iz stolov in 1 ili kr«^g -ebe. Xa tleh so -e valjale kopice kavalirjev. Več lih je bilo hudo ranjenih, trije l>a mrtvi. Pripadniki Klssler-jeve >o xmagali na vsej erti.
Fanny Klsslerjeva je imela pri vsakem nastopu Šol ne ea-ehuelie na noi^idi. Kadar pa je ph'sala ples eaohueho. je predložila orkestru prvotne note. ki jih je bil takrat napisal n«>-ki mlad pariški skbidatelj.
Te note so se izurubile. A rdeči phv**n šoliieki Fanny Kl-slerjeve so ]»reživeli tx»1 sto-h^tja. Kilo ve. ali š«» tiči prejšnji čar v njrh. ali pa se je sčasoma porazgubil katkor ixir-fum. ki je nekoč tako onmmno opajal in ki je niesra ostal le še fin. nežen dihljaj!
.'i. aprila:
llaiulrtirs v llamlmr^ T. a|>rila :
«jiu-eii Mary v 1'herlnmrg Kuro|>a v ItreiiM-n s. aprila: .
t*a>nte • I i Savuia v <lriwiva
Paris v llavr
11.	aprila:
• "uliimliiis v ISreiueii
12.	aprila:
St. I^iriis v Hamburg
14.	aprila: ltrt-ijjen v nreiuen
15.	aprila:
At|iiitaiila v 4'berlMiurs Saluruia v Trst 17. aprila :
N'f\v Y«>rk v Ilaiuliun; is. aprila :
In* «;rasM» v Havre !!►. aprila ;
llatisa v llamlmr^
aprila : II*' «le Fram-e v Havre aprila:
Mary v rbrhngr« aprilu : Hex v tieixia 11T>. aprila :
Kuri >| >a v 1'relilelt
aprila : «'«nt»* ali Savoia v tiranu Aquitania v Cberltuurg 1'aris v Havre
ODPLI TJA — MrMrea Maja
L maja : .\ormaiKlie liauibur^ >
v Havre IlaiulmrL
.j. luaja :
Bremen v Bremen ti iua j a :
V111«-a nia v Tr>t M. maja :
ijiiwn Mary v CherlMairj; New Y«»rk v IlaiulHirj;
12.	maja :
Kuriifia v Bremen
13.	maja :
11»' ilf Kram* v Havre Urx v (ieiiiia 17. maja :
Atpiitania t I'lierixxiri; lluiis:i v Ilaiuliiir^ N<•rman«lir v Havre
utaja : Sat uruia v Tr>t ('•»luiiilms v Bremen —I. maja :
Nietiw Auist«'r«laui v Ittmlo^ne 21. maja:
t.meeii Mary v Cherbourg
iH'iitsehlantl v Ilamhiiri; 2T». maja :
rhamjiJain v Havre 2ti. maja :
Kremen v Brvineii
27. maja :
Conte ali Savola v tirana ::i. maja:
Atpiiiania v Chertmiirg Hamburg v llauiltnri; Nt»rmautile v llavr-.«
		
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo če vi.	^ 'mfm rnmmu	
"Naši Kraji"		
•r Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.		
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane —		
i KNJIGARNA "GLAS NARODA" : i ---		Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK