Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 110 Ljubljana^ torek 10. maja 1927 ca l»haja ob 4. zjutraj. aa Stane mesečno Din 25-—; «a inozemstvo Dir 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Liubljana, Knaflova ulica itev. 5/I. Telefon št. »7» in 2804; ponoči tudi It. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravnižtvo: Ljubljana, Prešernov« ulica šl. 54. — Telefon §t 2036. inseratni oddelek; Ljubljana, Prešel-nova ulica št. 4. — Telefon St. 249* Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poStnem Cek. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. ios^4t- Ljubljana, 9. maja. SLS in njen formalni šef, dr. Korošec, priobčujeta komunike z nekakim komentarjem o seji, ki jo je imel v nedeljo klerikalni glavni odbor v Ljubljani. Iz objav je videti da je bil potek seje zelo klavern in da se je glavna debata tikala izključitve SLS iz vlade. Dr. Korošec je smatral za potrebno ope-tovano naglasiti, da je SLS prišla v opozicijo «proti naši volji*, komunike pa tolmači odstranitev klerikalcev iz vlade sali hankovskega dogovora pod pritiskom razmer, ampak z ozirom na bodočo politi, ko na Kitajskem. Anglija je pripravljena revidirati svoje pogodbe s Kitajsko, kakor hitro bodo tam normalne razmere. Dokaz angleške odkri* tosrčnosti je bila ravno hansovska pog-Ki« ba. Angleška vlada noče navzlic vsem iz« zivanjem opustiti nade, da bo njena sprav, ljiva politika našla na Kitajskem odmev, k: se bo lahko prosta tuje nadvlade po» svetila svojim interesom. Poživljam zbornico, je končal Chamher. lain, da gleda na kitajsko vprašanje s ti« sto širokogrudnostjo, kot je to storila kra« ljeva vlada, ki meni, da so za sedaj sank« cije radi dogodkov v Nankingu in v Han* kovu brezpredmetne, akoravno so popol« noma upravičene. «Mislim, da jc to tudi druge vlade privedlo do mnenja, da sma* trajo nadaljni odgovor na Cenovc note za nepotreben. V tem smislu smo obvestili tu« dr druge vlade. Dodali smo, da si pridržu« jemo za bodoče popolnoma proste roke, da nastopimo proti vsaki krivici, ki bi se dogodila angleškim državljanom. Nacijonalistična nedelja v Berlinu 825 aretirancev. Berlin. 9. maja. s. Tekom včerajšnjega dneva, ko se je vršilo veliko zborovanje , je bilo aretiranih 825 oseb, in sicer največ komunistov. Večino aretirancev so kmalu zopet izpustili: le malo se jih bo moralo zagovarjati zaradi težkih zločinov. Na cestah, kjer so se vršile povorke *stahi helmovcev», v splošnem ni prišlo do incidentov. Le v stranskih ulicah 90 se tuintam dogodili preteki, pri katerih je bilo 5 oseb težko, večje število pa lahko ranjenih. .Siahl helmovce«, ki so hodili sami po cestah, so komunisti napadli in jih pretepli. Pred novimi boji na Kitajskem London. 9. maja. s. tTimes> poročajo iz Šanghaja: Ker je v kratkem pričakovati konca nacijonalističnega gospodstva v doli ni reke Jangtse, so se severne čete pripravile proti pozicijam Kantoncev. General Sungčuanfang naj «bi napredoval ob Velikem kanalu, prekoračil Jangtse in zavzel Hankov. Cangčungčang naj bi napadel Cang-kaj5ka v Nankingu. istočasno pa naj bi pričel .Vupejfu z ofenzivo v pokrajini Honan. Razpad sosveta na lljubljanskem magistratu Demisija treh klerikalnih članov sosveta. — Spor med kršč. socijalci in vodstvom SLS. — Samostojni nastop krač. socijal-cev pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani vodila v nasprotju z duhom sklenjene- Trije člani gerentskega sosveta v Ljubljani, odvetnik dr. Ivan Stanovnik, proi. dr. Valentin Božič in šolski ravnatelj Janez Nep. Jeglič so naznanili vi. komisarju Mencingerju svojo demisijo, češ, da se njihovi predlogi pri sejah sosveta niso zadostno upoštevali. Prizadevanja, da bi svojo demisijo preklicali, niso uspela. Dr. Stanovnik, dr. Rožič in ravnatelj Jeglič predstavljajo v vodstvu ljubljanske SLS zastopnike one struje, ki je že dalje časa v opoziciji proti osrednjemu vodstvu SLS, s katerim so došli do odkritega spora pred zadnjimi volitvami v oblastno skupščino. Takrat je, kakor znano, zbor zaupnikov SLS v Ljubljani postavil na podlagi strankinih statutov svojo kandidatno listo z nosilcem dr. Stanovnikom, ki jo pa osrednje vodstvo ni odobrilo, ker se mu je zdela preveč krščansko-socijalna in ker so bili njeni predstavniki že dalje časa v prikritem boju z onimi poslovnimi kristjani, ki se zbirajo v okviru klerikalnih gospodarskih organizacij in ki smatrajo svoje domene za nedotakljive. Takrat je sdcer prišlo po dolgotrajnem nateza-nju do piškavega kompromisa, ki pa so ga klerikalni voditelji vedno znova izigravali. Dejstvo je, da so odložili svoja mesta v gerentskem svetu samo oni trije zastopniki SLS, ki veljajo za predstavnike krščanskih socijalcev, ne pa ostali. To dokazuje, da motivacija ostavke z izgovorom na neupoštevanje sklepov sosveta ni iskrena. Obstoje pač globlji vzroki v razmerju med vodstvom SLS za Ljubljano napram osrednjemu vodstvu SLS. Odstopivši člani sosveta so hoteli baš pred nedeljsko sejo vodstva SLS manifestirati svoje nezadovoljstvo proti klerikalni politiki, ki se je v vladi ga kompromisa, zlasti pa očitno proti interesom malih ljudi, kar je onemogočalo kršč. socijalcem vsako uspešno agi taciio. Omeniti je treba predvsem povečanje davka zasebnih uslužbencev, raztegnitev davka na ročno delo na državne delavce, redukcije železniških delavcev in plač in popolno preziranje važnih socijalno političnih vprašanj strani klerikalne večine v oblastni skupščini. Baje je dr. Stanovnik v znak protesta odložil tudi vse funkcije v vodstvu SLS.« s čemer je defhativni poraz kršč. socijalcev v klerikalni stranki zapeča^ ten. Iz krogov krščanskih socijalcev, ki vidijo v politiki osrednjega vodstva SLS samo izigravanje njihovih načel in stremljenj, se čuje, da nameravajo svojo akcijo popolnoma ločiti od politike osrednjega vodstva in da bodo za ljub' ljanske občinske volitve postavili last' ne kandidate, neodvisno od vodstva in tajništva SLS. To smatrajo za tem bolj mogoče in primerno, ker je odpravljen za občinske volitve večinski proporc, kar jim omogoča, da se postavijo popolnoma na lastne noge in tako manifestirajo predvsem napram vodstvu SLS. ki jih je doslej dosledno zapostavljalo, svojo moč pred klerikalnimi volilci. Da ie ta akcija krščanskih socijalcev več ali manj naperjena tudi proti dr. Korošcu, ki se kot ljubljanski poslanec doslej še v ničemer ni izkazal ter je v tem svojstvu vedno briskiral želje ljubljanskega vodstva SLS, je jasno. Kakor se vidi, nam bo bližnja bodočnost prinesla še zanimiva razkritja izza kulis klerikalne stranke. Klerikalci premišljujejo o svoji blamaži Seja vodstva SLS. — Mariborčani nočejo več ostati pod ljubljansko komando. — Dr. Korošec ne veruje v napredno fronto, ker je bila SLS vedno vsem lojalna in pravična! — Prozorne intrige iz strahu pred SDS Ljubljana, 9. maja Včeraj ob 9. dopoldne se je sestalo na-čelstvo SLS k seji pod predsedstvom dr. Korošca, ki se je preteki teden mudil v Beogradu, da se informira o političnem položaju in o vzrokih, zakaj Je SLS izpadla iz vlade. Po poročfiu dr. Korošca o političnem položaju Je predsednik ljubljanskega oblastega odbora dr. Natlačen poročal o oblastni samcn&ravi. Prt tej priliki se je govorilo o revtetjj strankinega programa, ki za je treba spraviti v sklad z oblastnimi samoupravami. Določilo se Je, da se ima vsako leto vršiti strankin kongres z ideološkim programom, glede političnih vprašam; pa bo v bodoče mariborsko vodstvo bolj samostojno. S tem sklepom je SLS tudi v svoji organizacij opustila »zedinjeao Slovenijo«, o kameri štajerski del noče nič slišati . . . Ob 11. dopoldne se je vršila v Rokodelskem domu seda vodstva SLS, kjer je dr. Korošec v daljšem govoru obrazložil sedanji položaj i£erikafce stranke. Seja je ffajate do 2. popoldne. Ob 4. popoldne se je sestal poslanski klub klerikalne stranke, ki je razpravljal o svoji bodoči taktiki. Poslanski klub ni prišel do definitivnih skie-pov ter bo imel prihodnji teden še eno sejo v Mariboru. O seji vodstva SLS je bil izdan naslednji .komunike: »V nedeijo, dne 8. t. m. se je vršila v Ljub bani seja vodstva SLS. Na dnevnem redu je bila razprava o političnem položaju in o notranji organizaciji stranke. O notranjem in zunanjem položaju Je podal šef sn-anke dr. Korošec izčrpno poročijo. Nato je siediia obširna razprava ter se je kor,-sta-drak>: SLS ugotavlja, da so iz sedanje viade namenoma izključeni predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda. Tekom sedanjega in zlasti zunanjega poSožaia ne more biti to koristno za državo. Izključitev predstavnikov slovenskega naroda se je dogodila brez razlogov, ki bi se nanašali na korist države, tn brez kakega razloga parlamentarnega živiienla sploh ter se more tolmačiti samo z enostranskimi piemenski-mi in spioh strankarskimi razlogi. Z ozirom na zunanjo politike obsoja SLS izzivanja Italije, ki so uničila dosedanje sosednje odnošaje m obenem zanesJa v metfaarodne odnošaje vznemirjenje. SLS odobrava trud naših vlad, da se reši ta spor mirnim potom ter v sporazumu s prijateljskimi vladami. Izaavtjamo. da smo kakor v vsakem trenoi-ku, tudi seda* soKdara: z našimi državnimi interesi. Nato so se razpravljala notranja organizacijska vprašanja. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu šefu je bila izrečena zaupnica .c Dr. Korošec }e po konferenci izjav« novinarjem: »Po mojih informacijah Je sedanja vlada voJtfeta. Zagotavljajo aas, da bodo nove volitve svobo Odbor «kria za denar, ki je potreben za vzdrževanje šole, ga oddaja v varstvo kra- jevni ali najbližji poštni hranilnici, fonde in državne obveznice ali vrednostne papirje pa izroča v varstvo Državni hipotekami banki. Odbor prijavlja pristojnim šolskim odborom šolske obveznike ter vpisuje dose-ljene. Skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih učencev. Podpira Šolske izlete, tekme in kar pospešuje napredek pouka in izobrazbe. Skrbi sa snovanje in povečavanje šolskih fondov. Podpira upravitelja šole in učitelje pri prirejanju šolskih svečanosti in roditeljskih sestankov ter jim prisostvuje. Nujno izvršuje odredbe tn navodila šolskega zdravnika glede pobijanja nalezljivih bolezni in varstva otroškega zdravja. Podpira vsako delo v korist šole in narodne prosvete. Podpira delo krajevnega učiteljskega zbora pri snovanju šolskih, učiteljskih in ljudskih knjižnic ter skrbi za njihov napredek. Stavlja predloge šolskim oblastem za pospeševanje prosvetnih razmer v šolski občini, ne more pa se spuščati v vprašanja, kako se izvaja pouk. Izvršuje vse naredbe šolskih oblasti. Vse svoje dolžnosti vrši brezplačno. Blagajniku se more določiti nagrada za njegivo delo, tajniku, ako ne prejema upraviteljske doklade in nima stanoanja v šoli, pa pri-tiče nagrada, in sicer v šolah z 2 do 5 oddelkov po 50 Din mesečno, v šolah s 6 ali več oddelki po 70 Din mesečno. Ako je unravitelj oproščen dolžnosti razrednega učitelja, nima pravice do te doklade. Po čl. 8. predstavljata predsednik in tajnik službeno krajevni šolski odbor. Člen 9. določa poslovanje z blagajno. Po čl. 10. je politična občina dolžna koncem vaakega meseca nakazati Šolskemu blagajniku najmanj dvanajstino od odobrenega šolskega proračuna. Ža izplačilo Šolskega proračuna se v občinah ne more predpisovati posebna šolska doklada, temveč se odobreni šolski proračun mora izplačati iz vseh občinskih dohodkov. Za neredno vzdrževanje šole more srezki poglavar kaznovati predsednika in blagajnika politične občine na predlog sreskega nadzornika z izgubo 10 odstotkov njihove mesečne plače, v ponovnem primeru z izgubo 20 % mesečne plače v korist šolske blagajne. Po S. 13. more srezki poglavar za neiz-vržitev predpisanih dolžnosti po Senu 6. in 7- te uredbe kaznovati na predlog srezke- ga nadzornika člane krajevnega šolskega odbora vsakokrat z globo od 50 do 150 Din. a veliki župan na predlog svojega prosvetnega referenta vsakokrat z globo od 150 do 500 Din v korist šolske blagajne. Proti obema kaznima se more prizadeti pritožiti v roku treh Hni. in sicer za prvo kazen na velikega župana, za drugo kazen pa na ministra prosvete. Po ČL 15. se za spise šolskega odbora ne plačuje nobena taksa niti poštnina. Oblastni šolski odbor. Po ČL 16. obstoji oblastni šolski odbor v vsaki oblasti na sedežu županijske oblasti. Beograd tvori posebno šolsko oblast. Po čl. 17. tvorijo oblastni šolski odbor: veliki župan, prosvetni inšpektor, oblastni šolaki nadzornik, oblastni sanitetni in gradbeni inšpektor, oziroma šef gradbene sekcije, rektor višje pedagoške šole, upravitelj učiteljske ali srednje šole, šef krajevne finančne uprave, srezki šolski nadzornik, dva upravitelja osnovnih šol, ki ju imenuje oblastni prosvetni oddelek ter po en pismen državljan iz vsakega sreza dotične oblasti, ki jih voli oblastna skupščina na svojem rednem zasedanju. Čl. 18. določa, da je predsednik oblastnega šolskega odbora veliki župan, podpredsednik prosvetni • inšpektor. Za tajnika izvoli oblastni šolski odbor enega izmed šolskih nadzornikov ali učiteljev, ki so člani oblastnega šolskega odbora. Za blagajnika izvoli oblastni odbor enega izmed članov iz oblastnega šolskega odbora iz sedeža oblasti. Osobje za vršitev administrativnih poslov oblastnega šolskega odbora postavlja in plačuje iz svojega proračuna oblastni odb'c na predlog širšega oblastnega šolskega a je aretirala nad 200 oseb. Naši krati i: Kongres mest končal svoje delo Zakonski načrt o mestib. — Ženska volilna pravica. Kongres mest v Zagrebu je v nedeljo kon-čal svoje delo. Tudi za zadnjo sejo je vladalo izredno zanimanje in je bilo sprejetih več važnih predlogov. Predsedovali so menjaje se bi t oljski župan Markovič, zagrebški župan Heimzl, mariborski župan dr. Leskovar in splitski župan dr. Tartaglia. Na nedeljski seji je bil pred prehodom na dnevni red sprejet sledeči predlog senatorja Sariča glede pokritja stroškov začasne uprave Zveze mest: Mesta do 10.000 prebivalcev prispevajo 500 Din, do 30.000 1.000 Din, mesta preko 30.000 prebivalcev pa 2.000 Din. Kot merilo bo služilo število prebivalcev iz leta 1921. Ta prispevek morajo plačati vsa mesta, ki so bila povabljena na kongres. Na kongresu je bilo zastopanih 20 mest iz Hrvatske in Slavonije, 16 iz Srbije, 4 iz Slovenije, 13 iz Bosne in Hercegovine, 10 iz Vojvodine, skupno 76 mest. Razprava o zakonskem načrtu o mestih je bila zelo temeljita, posebno o členu 148, ki govori o novih voMtvah oziroma razpisu novih' volitev, člen je bil sprejet v prvotni redakciji s pristavkam, da naj se pred razpustom zaslišijo člani mestnega zastopstva. Ostali členi projekta so bili sprejeti z manjšimi ali večjimi {spremembami. Posebna pozornost je bila posvečena ženski volilni pravici. Sklenjeno je bilo, zahtevati od vlade, naj dovoli za mestne in občanske volitve volilno pravico tndi onim ženskam, ki vodijo samostojno obrt ali imajo srednješolsko izobrazbo. Z vsemi proti enemu glasu je bila sprejeta sledeča resolucija: 1) Kongres usvaja načelo, da mesta kot samoupravne edinice ne spadajo v oblastno in sresko samoupravo, ker bi nastala kumulacija samoupravnih nalog in bi vrh tega prišla mesta v samoupravne edinice z ožjim samoupravnim delokrogom, kakor ga imajo mesta, M pa bi vendar toliko absorbirale finančno moč mest, da bi komaj mogla izvrševati po zakonu določene naloge. Mesta žele, da kot neodvisne samoupravne edinice sodelujejo z oblastmi in srezi, glede .posameznih skupnih potreb .pa se združijo kot samoupravna svobodna telesa. 2) Kongres smatra, da je treba z zakonom ustanoviti disciplinarno in sindikalno odgovornost župana napram občimi, isto tako tudi sindikalno odgovornost mestnih uradnikov, ako namenoma z nepravilnim izvrševanjem službe oškodujejo gospodarske interese mest ali posameznikov. 3) Kongires smatra, da naj se za slučaj, ako se po SI. 94 policijskega načrta ustanovi posebna državna poMeijska oblast, odredi z zakonom: a) državna policijska oblast mora biti mestnemu županu na razpolago, kadarkoli jo potrebuje za izvedbo svojih nalog; b) mesita morejo za posamezne panoge svojih poslov (tržno, poljsko itd. re-darstvo) organizirati posebne mesifcne policijske organe; c) dmžava maj sanna nosi vsa bremena za vzdrževanje državne policije, mesto pa more samo sporazumno in s pri- voljenjem prispevati za izvrševanje poslov mestnega redarstva po obsegu poslovanja. Ravno tako je v vsakem slučaju, kadar se ustanovi v kakem mestu državna policija, potrebno, da se najprej z mestom doseže sporazum glede prevzetja osobja, zgradb, lokalov, inventarja, kakor tudi glede odškodnine, ki naj se izplača mestu. 4) Kongres želi, da nai se po zaslišanju interesirancev čim prej predloži v smislu ustave zakon o gospodarstvu samoupravnih teles in tako zasigura gospodarstvo mest in postavi njihova kreditna sposobnost na čvrsto podlago. 5) Kongres mest ugotavlja, da je čl. 79 finančnega zakona za leto 1927-28 nerazme-roma in nepravično zadel ne samo mestne uradnike in uslužbence, temveč tudi mestne občine, ki morajo prevzeti del davčnih bremen, naloženih mestnim uslužbencem — in prosi zato kraljevsko vlado, da predlaga sistiranje in ukinitev čl. 79 finančnega zakona ter izenači mestne uradnike in uslužbence kot organe splošne uprave glede davčnih obveznosti z državnimi uradniki in uslužbenci. Desetletnica topliške vstaje Nad 20.000 mrtvih in pogrešanih. V nedeljo se je vršila v Prokuplju svečana proslava desetletnice znamenite topliške vstaje, ki se je sicer ponesrečila in ni dosegla svojega namena, vendar pa priča o brezpritnemem heroj stvu srbskega naroda in njegovi neizmerni ljubezni do rodne grude. Dne 8. maja pred 10. led se je za hrbtom avstrijskih, nemških in bolgarskih armad tlačeno in izmučeno srbsko ljudstvo pod vodstvom slavnega in še živečega čet-•niškega vojvode Koste Pečanca uprlo. Čet-niški oddelki so v par dneh zavzeli del od sovražnika zasedenega ozemlja, zadala sovražniku težke izgube to prodrli končno celo na bolgarsko ozemlje. Avstrijci, Nemci io Bolgari so v skrajni stiski poslali nad upornike cele divizije z močno artiljerijo in so jih končno prisilili, da so se razpršili po planinah. Nad 20.000 junaških srbskih četnikov je padlo v teh bojih al pa jih pogrešajo. Proslava desetletnice te najznamenitejše vstaje v zgodovini narodov se js izvršila z največjimi slovesnostmi in je bil padlim junakom pri tej priliki odkrit v Prokuplju temeljni kamen za spomenik. Iz vseh krajev so prihiteli svojci padlih junakov in muče-nikov za naše osvobojeni e. Kralja Je zastopal armiiski general Boža Terzič, vlado vojni minister general Hadižič, Narodno skupščino predsednik Marko Trifkovič, podpredsednik dir. Subotič, tajnik S. Pavlovič, narodni poslanec Agatonovič v uniformi pe-šadijskega podpolkovnika iu poslanec dr. Drl j e vi č. Navzoča sta bila vojna atašeja Francije in Češkoslovaške. (Sinovi francoskega atašeja polkovnika Dekelea so se borili na solunski fronti v srhski anmadi.) Med proslavo je prišlo do silno zanimivih prizorov. Spomenik je blagoslovil vladi k a Do-sitej iz Niša. Med obredi so grmeli topovi, po mestu pa Je korakala velikanska povor-ka, katere so se udeležile vse rodbine žrtev in ogromna množica ljudstva. Med drugimi Triglavskega pevca nesejo čez dovško polje proti pokopališču ob vznožju Karavank Nasproti pokopališča se dvigajo gorski velikani Julijskega pogorja, katere je pokoj« nik tako zelo ljubil. je vzbudil splošno pozornost četnik kaplar Stojan, to je deklica, M je četovala ves čas okupacije in izgubila na Planini Kukavici v boju z Bolgari levo nogo. Imenom Narodne odbrane je proslavljal bivši poslanec Dža-munja zasluge žrtev in položil krasen lo-vorjev venec na grobove mučenikov vojvode Pečanca. Pred spomenikom so izpre-govorili dalje predsednik Narodne skupščine Trifkovič, vojni minister general Hadžič, francoski ataše Deltelea, češkoslovaški vojni ataše itd. Med paraš časom v cerkvi se je splošno opažala skupina črno oblečenih žensk, ki so stale v kotu. Bile so to sestre junaškega četnika Siniše Šteianoviča. dja-ka-naredmika in pilota, ki se je avgusta 1. 1917 dvignil na solunski fronti skupno s ka-petanom Miličem z letalom in pristal v vasi Medvedje, ki je bila okupirana od Bolgarov. Sovražniki pa so ga kmalu odkrili. Videč, da sta izgubljena, sta kapetan Milič in pilot Štefanovic letalo uničila, sama pa sta bila aretirana in pozneje ustreljena. Največjo pozornost pa je vsekakor vzbujal vojvoda Kosta Pečanec, ki se je isto tako na solunski fronti dvignil z letalom in potem organiziral vstajo, ki naj bi skupno z ofenzivo na solunski fronti dosegla osvoboditev srbskega naroda. Ker pa je ofenziva na solunski fronti takrat izostala, se je znamenita vstaja krvavo izjalovila. Odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom borovniške fare. Borovnica, 8. maja Kljub nezanesljivemu vremenu se je v nedeljo udeležilo ogromno število ljudi svečanosti odkritja spomenika padlim vojakom. Slavnost je potekla v vzornem redu. Po cerkvenem opravilu se je razvil žalni obhod skozi vas. Pred spomenikom se je poklonila najprej mladina prerano izgubljenih' staršev. Nato se je .podpredsednik odbora za postavitev spomenika, g. Petrič, zahvalil vsem navzočim, se spomnil prerano umrlega predsednika odbora g. Ivana Majaro-na, odkril spomenik, prečital imena padlih' in izročil spomenik županu v varstvo. Slavnostni govornik, vojni kurat g. Bonač je v daljšem, pesniško zasnovanem rodoijubnem govoru proslavil padle, nakar se je major v pok. g. Colarič v imenu Zveze vojakov iz svetovne vojne, poslovil od njih. Med proslavo je odpel sokolski pevski zbor tri ža-lostinke. To lepo slavje je končalo s polaganjem vencev, ki so domala zakrili vso okolico spomenika. Spomenik je izdelan v narodnem slogu Iz iharaskega man mor j a ia Je delo kamnoseka g. Novaka iz Št. Vida, a načrt prof. g. Grebenca. Predstavlja 3.70 m visoko mcmštranco, katere glavni del je navzdol obrnjeno srce kot simbol smrti, z imeni padlih v sredini. „Les Miserables" (Bedni) 2 de a, 16 dej8nj naenkrat. Po romanu Victor Hugo. DANES! Prvič v Ljubljani! Senzacija nad senzacijo! DANES! Deiaar sveta vladar Senzacijonami pustolovni roman bankovca v 8 velikanskih dejanjih V glavni vlogi Imogene Robertson, Werner Fuetterer, Resi Orla. Maly Delschait. Režija: Bcrt-hold Viertel. Sreča in nesreča, ljubav, zločin, strast, solze in veselje! Danes ob 4., '/26., '/28. in 9. uri. Pri vseh predstavah sodeluje (zborni orkester! Kino «Dvor». Telefon 2730. Dvajsetletnica pevovodstva Oskarja Molla Dvajset let je preteklo, odkar poučuje petje pri trboveljskem «Zvonu» Oskar Moli. Tihi in neumorni narodni delavec je bil rojen leta 1884 v Trbovljah iz ugledne narodne rodbine trgovca Molla. Po ljudski šoli je študiral pripravnico v Ljubljani, kjer se je z veseljem posvečal tudi študiju glasbe. Po maturi je nekaj časa učiteljeval v Laškem, potem pa do danes v Trbovljah. Zvest pristaš napredne misli, vzor Sokola, agilen pevec in pevovodja je sedaj priljubljen učitelj na trboveljski meščanski Soli. Trboveljski 'ivj.i. ^rvutuo ivui tam-buraško društvo gojilo petje v moškem zboru, na Mollovo inicijativo je opustilo tam-buraški zbor in je ustanovilo še mešani zbor. Tataburaško društvo se Je izpremenilo v pevsko društvo »Zvoni, ki ga Je Moli tekom let izvežbal in vodil do sedanje višine. V času najžalostnejše dobe pred in med vojno sta društvu stala na čelu sedanji častni .predsednik Feštanj in Moli ter sta ga peljala koncertirat celo v tedaj nemčursko Celje. Moli Je naštudiral s svojim zborom nebroj dostojnih koncertov, nastopal je častno na vseh velikih koncertih Zveze slov. pevskih zborov v Ljubljani. Idealist brez primere, manjiv in delaven, ki so mu pevske vaje za delo in odpočitek. Nanj Je mnogo vplivalo prijateljstvo s skladateljem E. Adamičem, čigar skladbe najraje izvaja. Moli je tudi kompaniral več zborov; najbolj znana je njegova priredba Adamičeve- Pogreb dovškega župnika Jakoba Aljaža se vije skozi vas v sprevodu nosijo nebroj krasnih vencev, spletenih iz planinskega cvetja in gorskega zelenja, poklonjenih po večini od planinskih in glasbenih prijateljev. ga solospeva »Nocoj je pa lep večer« za moški zbor. V priznanje za njegove zasluge ga ie »Zvon« imenoval svojim častnim članom, v proslavo njegove dvajsetletnice požrtvovalnega pe\ovodstva pri društvu pa je priredil v soboto zvečer v trboveljskem Sokolskem domu lep koncert, ki ga je slav-Ijenec naštudiral in dirigiral. Na sporedu sta bili dve točki Sokolskega orkestra (In-tenmezzo in barkarola iz Hoffmanmovih pripovedk ter fantazija iz Trubadurja), dalje moški in mešani zbor a capella ter s sprem-ljevanjem orkestra. S svojimi skladbami so bili zastopani skladatelji dr. Schvvab, Sterle, dr. O. Ipavic, E Adamič, J. Pavčič in Z. Prelovec. Po večini so bile pesmi hvaležne, pevne, ne preveč težke in publiki razumljive tem bolj, ker je pred začetkom koncerta društveni predsednik inž. Verbič podal njih razlago in pojasnil životopise oziroma glasbena stremljenja posameznih, na sporedu zastopanih skladateljev. Moški zbor »Zvona« ni tako dobro vpet in siguren kot mešani, zato so skladbe v mešanem zboru mnogo bolj zadovoljile in ugajale kot moški zbori. Učinkovale so posebno Schwa-bova »Dobro jutro«. Sterletov venček srbskih narodnih pesmi (obe z orkestrom), Pre lovčeva »Zapoj mi pesem«, Pavčičeva »Dekle poglej me prav« in Adamičevo »Zrelo žito« (z orkestrom). Poslušaloi so lepo pred-našana izvajanja sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem, ki je često veljalo pevovodji Mollu. Med koncertom Je slavljencu v iskrenih besedah čestital pevovodja Zorko Prelovec v imenu ljubljanske župe Jugosl. pevske zveze, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in v svojem, ter mu je izročil šopek rdečih nagljev, inž. Verbič pa mu je v imenu društva in zbora poklonil krasno taktirko in lovoriev venec. — Koncert Je bil Jako dobro obiskan, kar je pričalo o priljubljenosti slavljenca med trboveljskim občinstvom. Naj ga s pesmijo razveseljuje še 20 let! Naše čestitke! Iz zapora v zapor Ljubljana, 9. maja Lovro Krmeij, kdo ga ne pozna? Vse ljubljanske novine so pisale že obširno in večkrat o njegovih pustolovščinah. Lovro Je star 26 let, je lep fant, dasiravno pohabljen, je »pesnik in pisatelj«, tat in vlomilec ter ljubljenec vseh onih ljubljanskih deklet, ki hodijo od časa do časa na razgovor v rdečo hišo k policijskemu nadzorniku g. Podreberšku. Prišel je šele pred tedni iz desetmesečnega zapora, ki ga je presedel radi neštevllnih vlomov v ljubljanske in ■podeželske cerkve, radi žepnih tatvin ln raznih drugih grehov. Kadar ni bil na tatinskem poslu, je posedal v Tivoliju v družbi raznih izgubljenk, se udeleževal z njimi orgij v njihovih skrivališčih v Rožniku, koval v dogovoru z njimi v stanovanjih zvod-nic naklepe za bodočnost in pisal sentimentalne pesmi ler feljtone, ki jih je od časa do časa celo pošiljal na posamezne redakcije, kjer so se spočila v košu. V zaporu Je bil Lovro priden in spodoben. Kakor hitro pa je prišel zopet na svobodo, se ga je znova polotila tatinska strast. V soboto popDldne ga je nekdo, ki ga je poznal, opazil v Jesihovi gostilni v Medvodah, kjer se je bahal z denarjem in dajal za pijačo. Ker je dotičnik res videl pri njem večje vsote denarja, je pozneje v Ljubljani javil slučaj na policiji- Odtam so takoj telefonirali žandarmerijski stražnici v Medvodah z opozorilom, naj orožniki skrbno pazijo na nevarnega ptička. 2e naslednje jutro pa se je po Medvodah raznesla vest, da je bilo ponoči vlomljeno v župno cerkev v Preski, kjer Je bik) odnesenih več dragocenosti. Kot storilca so orožniki že v nedeljo prijeli Krmelja, pri katerem so tudi našli vse ukradene predmete. Lovro Je sedaj po nekaj tednih svobode romal zopet v zapor. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Ljubljanska Torek, 10.: »Vojiček*. E. Sieda, 11.: cJaz in ti.» B. Četrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: «Mrak». Premijera. Izv. Na ko« rist kuratorija slepcev. Sobota, 14.: Ob 15. «Jaz in t±j» Dijaška predstava po znižanih, cenah. izv. Ljubljanska opera Torek, 10.: «Fidelio». Izv. Premijera. Sreda, 11.: cOrfov». opereta. C Mariborsko gledališče Torek, 10.: Ob 20. »Pri helem konjičku.*. Premijera. v korist «Udruženja gledali« Skih igralcev«. Sreda, 11.: Zaprto. Četrtek, 12.: ob 3). »Periferija«. Gostovanje ge. Nablocke iz Ljubljane. Premijera Beethovnove opere Ffcfctto se ttžS v ljubljanskem opernem gfedališča danes v torek ob pol 8. zvečer, Glavne partije pojejo ge. Zalučava, RibCpra ter gg. Knittl, Kovač, Holodkov, Betetto in Zupan. Za to prekrasno delo sta po aprihffij Map-ler - Rollerjevi ineoestatSJi za dšndjcfco dvor- pregled no opero izdelala monumentalne dekoracije gg. Vavpotič in Skružny. Delo je zrežiral gosp. Zd. Knittl, glasbeni del pa je naštudiral ravnatelj opere gosp. Polič. Po predpripravah sodeč, bo predstava tega dela, ki je postalo letos posebno aktualno, pri nas veledostojna. Pripominjamo, da je naša opera edina v državi, ki prinaša letos to delo velikega genija. Današnja predstava je obenem poslednja operna predstava pred odhodom našega ansambla, na turnejo. Jutri, v sredo, se poje na red C priljubljena opereta zabavna Ln zelo učinkovita veseloigra cPri belem konjičku,,, ki jo radi idravega humorja vedno ponavljajo vsi večji in manjši odri. Danes, ko je igralski stan tako zelo o^rolen, je dottoost vsakogar, ki mv je količkaj do gledališča, da kupi vstopnico za to p»d»tavo. Gostovanje ge. Nablocke v mariborskem gledališču. V čgtifak, etn««s». v Loot&aaai izreden umetniški usoeh. Slavnostni večer ki ga je priredila Akademija znanosti in umetnosti skupaj z Narodno galerijo, je privabil sinoči v veliko dvorano hotela Union polno najodličnejšega občinstva. Prav številno so bili zastopani znanstveni in književni krogi, opazili smo nadalje pred stavnike drž,avnih oblasti in javnih kor« potracij. Mladine je bilo topot nekoliko manj kot običajno pri velikih konceptih. V vsakem oziru uspela prireditev je «k> segla svoj moralni in gmotni smoter. Uvod k obsežnemu koncertnemu in recitacijskc* mu programu je tvoril slavnostni nagovor, ki ga je imel g. dr. Lončar. Podal je precej obsežen pregled o predhodnikih sedanje Akademije znanosti in umetnosti ter je očrtal osnovna kulturna stremljenja Slo« vencev v preteklosti ter njihove uspehe na raznih poljih kulturnega in prometnega snovanja. Na novo osnovana akademija bo služila poglobitvi, nadzoru in vzpodbudi duhovnih stremljenj celega naroda. Deviza nove akademije naj bo «Naproj k dušev« nostiU Dr. Lončarjev nagovor, ki je bil v stvarnem oziru všečno sestavljen, je žal Ie nekoliko preveč uporabljal tujke, kakor da bi ne bili zreli in dorastli tudi nagovo« rom v pristni, čisti, književni slovenščini. V sledečem pestro sestavljenem koncert« nem delu so tvorile skladbe g. L. M. Šker« janca, profesorja na konserv a toriju v Ljub« Ijaoi koncertno ogrodje, okolu katerega so bile nanizane točke manjšega obsega. Tu« di je g. Skerj&nc dirigiral prvo izvajanje svoje nove skladbe «Uvertura Mlade Bre» de». Delo je bik) započeto kot uvod za večjo, izvirno slovensko opero. Zal, da go« spod Skerjanc te opere ni dokončal in da bo nemara ostalo samo pri uverturi Mlade Brede. Sinoči izvajana uvertura ne opra« vičuje tega preloma in torza. G. Škerjanc je s to skladbo dokazal, da se je preril iz začetniskih orkestralnih težav in nedostat« kov do sigurnega obvladbvalca orkestra« cijske palete. Na vsak način pa predstavlja ta uvartura z orkestralnim «JCoricertom», ki se bo te dni izvajal v Zagrebu, trenotni vrhunec orkestralnega skladateljevanja axed Slovenci. Kvaliteta uverture Mlada Breda sega daleč preko naših ožjih hori« oontov, vsebuje melodično interpretacijo tragičnega libreta ter je ena sama pesem sladostrastja in prekipevajočih hrepenenj. Komponirana je uvertura z modernimi har« moničnimi sredstvi ter zveni radi tega pre« cej tuje ušesu, ki ni doma v ekstremni so« dobni glasbi Orkestralno društvo je uver« tuio zaigralo z mladostnim ognjem in še dokaj popolno. Odlomki iz suite »Žlahtni meščan-®, ki se je igrala pred leti v operi, so istotako prepričevalno ogreli občinstvo in znova potrdili talente tega nenavadno liričnega skladatelja. Tudi pri izvajanju Adamičeve Turke« stanske ljubavne pesmi in njegovega rit« mdčno samolastnega Pofcrkanega plesa je orkester pokazal, da je od jeseni napredo« val in da se razveseljivo izpopolnjuje v umetniško filharmonično telo, kakoršnega v Ljubljani nujno potrebujemo. Adam*5e» vi skladbi smo že prej slišali Tudi sinoči je njegov Potrkan ples, napisan v brhkem skercu očaral poslušalce z žarkimi har« monijami ter z razgibanimi ritmi. Ostali program so tvorili manjši samo« spevi in recitacije. G. Ivan Levar je pre« čital Cankarjevo Cukrarno iz «Nine» in Župančičevo «Dumo» z močnimi povdarki. Ugajal nam je zlasti njegov način recita« cije težkega Cankarja, kojega poezija je tako občutljiva za človeški glas, da jo ob« vlada samo izredno mehko nijansirano re« citiranje. Ga. Lovšetova in g. Betetto sta žela mnogo zasluženega aplavza. Spremljal ju je obzirno in s povdarkom g. Balatka. Večer je bil prav posrečena umetniška manifestacija za našo novo Akademijo zna« nosti in umetnosti, ki ji želimo, da bi po« stala ognjišče naših duševnih problemov in osrednje gibalo našega prosvetnega in kul« turnega napredka. b. Cerkveni koncert tu ima bolečine vsled močnega sunka. Dijaška javna telovadba - danes popoldne ob 5. uri Telovadišče Ljubljanskega Sokola pod Tivolijem (dirkališče) Vstopnice po 15, 10 in 5 Din v predprodsji v Matični knjigarni in popoldne pri blagajni — Sodeluje nad 3000 dijakov iu dijakinj. — Godba dravske divizije. + Smrtna nesreča. Na Jesenicah se je pretekli četrtek pripetila težka nesreča. Kurjač državne železnice Anton Ferenin je pred nastopom službe stopil pred stroj ter začel snažiti svetiljke. V tem času pa je ipolagoma privozil drugi stroj z vagonom žlindre pred seboj. Ferenin je prišel med odbijača, ki sta mu stala prsa tako, da je padel mrtev na tla. Ponesrečenec zapušča vdovo in dva majhna otročiča. * Rogaška podružnica SPD v Rogaški Slatini ima svoj občni zbor v nedeljo dne 15. maja takoj po vlaku ob pol 5. popoldne v prostorih hotela »Pošta« v Rogaški Slatini. Na dnevnem redu je sprejem novih pravil za SPD in dogovor glede zidave koče na Donački gori. člani se naprošajo, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. * Pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju črev, slabotnemu delovanju čreves, hemoroidih, arteriosklerozi, izpuščajih, obolenjih na mokračni kislini (HarnsSn-re) obolenju jeter, žolča in žolčnega kamna izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni »Planinka« zdravilni čaj. Cena Din 20. Zahtevajte v lekarnah. 120 * Ali že veste kje ste solidno postreženi? Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. 714 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura ITO — zobna pasta najboljša! Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje »Kolaferin« (želežna aromat. tinktura s kolo). Izdeluje lekarna L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. 677 + Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v dro-gtrijah. Depot Drogerija Adrija, Ljubljana, Štlenburgova ulica 1. 676 * Odebeleli ljudje lahko dosežejo z vestno porabo prirodne grenčice >Franz-Josef« brez napora izdatno telesno izpraznitev. Številna strokovnjaška poročila potrjujejo, da so tudi na protinu in sladkoseč-nosti bolni prav zadovoljni z učinkom vode Franz-Josef. 46L NEOBČUTLJIVA URA je Patent F. E. Roskopi s plombo. Priporočljiva za športnike, oficirje, železničarje. 2e preizkušene z jamstvom dobavlja F. Čuden, Ljubljana, Prešernova 1. Žrebanje razredne« loterije Beograd, 9. maja. r. Pri današnjem žre* banju državne razredne loterije je zadela srečka št. 106.070 zgoditek 80.000 dinarjev, št. 70.465 zgoditek 40.000 Din, št. 89.397 zgoditek 30.000 Din. Po 4000 Din so zadele: št 4553, 10.200, 67.978. Po 2000 Din št. 3686, 4382, 7733, 8064, 11.639, 14.800, 15.870, 18.729, 24.470, 38.943, 41.811, 42.772, 44.299, 50.111, 65.667, 68.826, 71.973, 73.048, 73.114, 75.208, 78.809, 84.447, 92.116, 97.336, 97.386, 102.157, 106.775. Na današnji dvojni spored ki ga ob 4., pol 6., pol 8. in 9. prinaša: Elitni kino Matica Iz Ljubljane u— Javna telovadba srednješolske mladine se v nedeljo ni mogla vršiti zaradi slabega vremena; telovadišče je bilo namreč premokro. Zato se bo vršila telovadba danes, v torek 10. maja ob 5. popoldne na istem prostoru in z istim sporedom. 2e kupljene vstopnice so veljavne, eno uro pred začetkom telovadbe se dobijo stopnice pri blagajni poleg vhoda. Vstopnina 15, 10 in 5 Din. Občinstvo vabimo k čim večji udeležbi, gg. trgovce in privatna podjetja pa prosimo, da omogočijo svojim nastavi jencem poset telovadbe. * Stanovanje za premeščene državne uradnike. Po čl. 8. novele k stanovanjskemu zakonu z dne 15. maja 1925. dodeljujejo stanovanjska sodišča stanovanja le še državnim uradnikom, premeščenim po službeni potrebi. Seznam izpraznjenih stanovanj je na' vpogled v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča v Ljubljani med uradnimi urami, na kar se opozarjajo premeščeni državni uradniki, ki še nimajo stanovanj. u— Smrt kanonika Čekala. V nedeljo zjutraj je preminul v Ljubljani kanonik g. dr. Ferdo Č e k a i. Pokojnik ie bil rodom Čeh in vzgleden duhovnik. Nikdar se ni vmešaval v strankaerstvo in politično življenje bil je vedno napram vsakomur postrežljiv in konciljanten. V posebno lepem spominu so ga ljudje obdržali v Preserju pri Borovnici, kjer je župnikova! dolgo vrsto let. Dosegel je starost 62 let. — Opozarjamo! Radi opustitve trgovine prodaja vso zalogo po izredno globoko znižanih cenah manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovenske tiskarne. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični cenL u— Kap je zadela predsednika višjega deželnega sodišča dvornega svetnika dr. Janka Babnika. V nedeljo je napravil v druž bi izlet tla Sv. Katarino, medpotoma pa mu je postalo slabo. Gospod predsednik je moral v bolnico v Ljubljano. Njegovo zdravstveno stanje je po naših informacijah zelo povoljno. u— Občni zbor »Here«. Svoječasno smo poročali o burnem občnem zboru stavbne zadruge »Here«, na katerem ie del članov z vso odločnostjo zahteval, da nepristranska komisija pregleda poslovanje zadruge in potem poroča. V nedeljo se ie vršil zato nov občni zbor, na katerem je poročal predsednik pregledovalne komisije g. dr. Steska. Komisija, ki je bila sestavljena iz članov zadruge, upnikov in zastopnikov mestne občine ljubljanske, je našla, da je bilo poslovanje zadruge ves čas povsem korektno, da so računi povsem v redu in da je zadruga aktivna. Konstatiralo se je, da je stavbna zadruga »HeTa« edina te vrste, ki ima pri tako ogromnem delovanju tako minimalne upravne stroške in poslovne izdatke. Vsled napadov, ki so se vršili v zadnjem času in se izkazali povsem neosnovani, je razumljivo, da je kredit zadruge trpel, kar je bilo za »Hero« tembolj občutljivo, ker je ves ustroj zadruge in socijalne stanovanjske akcije sploh zgrajen na kreditu, medsebojnemu jamstvu članov in jamstvu zadruge kot take. Sestavil se je na občnem zboru tudi sanacijski načrt, na podlagi katerega bo zadrugi omogočeno razvijati na-daljno uspešno delovanje ter povrniti prejšnji kredit, ki je trpel vsled notranje krize v zadrugi. Člani zadruge, kakor tudi prisotni upniki, so se s tem poročilom, kakor tudi s stavljenimi predlogi povsem strinjali ter je bilo soglasno zopet izvoljeno načeistvo, v katerem so ostali do malega vsi stari člani. Dano je bilo tudi popolno zadoščenje delavnemu predsedniku zadruge g. Miroslavu Zupanu, ki se je za zadrugo ves čas v pravem pomenu besede žrtvoval. V zahvalo za svoj trud je bil namreč izvoljen za častnega člana zadruge. Končno so bile sprejete še nekatere umestne izpremembe zadružnih pravil, ki bodo omogočile, da bo zadruga postavljena povsem na trdno podlago. Glede na socijalni pomen stavbne zadruge »Hera« in na njeno splošno delovanjev preteklo sti (sezidala je že 47 stanovanjskih hiš) smo prepričani, da je »Hera« s svojim občnim zborom prebrodila preko svojih največjih težav in da bo uspešno, kakor do sedaj, vršila svojo nalogo, ker so se lahko vsi prisotni prepričali, da ni nikomur v korist, ako ovira njeno delovanje, pač pa celokup-nosti v škodo. Zadruga »Hera« pa je s svoje strani napravila jako dobro, da je kot razsodnika o svojem poslovanju poklicala vse prizadete, kakor tudi javnost, zlasti pa mestno občino, katere dolžnost je, da take akcije ščiti. u— V nedeljskem »Ilustriranem Slovencu« — posvečenem Kamniku — je mali kronist v črtici najbrže »pomotoma« prezrl navesti poleg društev Orla, Marijine kongregacije i. dr. tudi še društva kakor: Narodno čitalnico« ,»Liro«, »Sokola«, »Edinost«, »Jugoslovensko Matico« in druge napredne na-rodno-vzgojne institucije, ki pravzaprav tvorijo bistven del kamniškega društvenega in prosvetnega življenja. V dopolnitev slike naj služi še pojasnilo, da stoji v Kamniku poleg katoliškega doma tudi zelo lepa in zelo vidna stavba Narodne Čitalnice, ki nudi v svojih spodnjih prostorih izletnikom vrlo lepo in okusno opremljeno restavracijo s prvovrstno postrežbo. u— Za tlakovanje ulic v Ljubljani. Na zahtevo generalne direkcije carin je gradbeno ministrstvo gradbeni direkciji v Ljubljani izdalo ukaz, da se tlakujejo vse ulice, ki vodijo k carinarnici in k carinskim skladiščem V to svrho je določen kredit 2 milijona dinarjev. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Od 1. do 7. maja se je rodilo v Ljubljani 34 otTok (16 moškega, 18 ženskega spola) umrlo Pa je 15 moških in 14 žensk, skupaj torej 29 oseb in sicer: 8 oseb za jetiko, 3 za boleznijo na srcu, 2 za rakom, 2 za ostarelo-stjo, 1 za pljučnico, 1 za prirojeno slabostjo, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 vsled smrtne poškodbe, 1 oseba pa je izvršila samomor. Na nalezljivih boleznih je obolelo 7 oseb: 4 na dušljivem kašliu, 3 pa na ošpicah. u— Šentjakobski pevski zbor. Danes ob 8. zvečer pevska vaja. Po vaji važen razgovor. u— Članom »Edinosti« — tamburaške sekcije — se naznanja, da bo v četrtek 12. t. m. sestanek potem vaja. — Predsednik. u— Mestni magistrat ljubljanski obvešča vse interesente, da se bo v nedeljo dne 15. maja 1927 ob 2. uri popoldne vršila javna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov trnovskega, karlovškega in poljanskega predmestja se bo pa vršila v ponedeljek dne 16. maja 1927 ob 2. uri popodne v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. u— Barjanskim posestnikom odpisan zemljiški davek. Davč. administracija v Ljubljani je izvršila delni odpis zemljiškega davka s prebitki vred vsem barjanskim posestnikom, katerih zemljišča so bila ob priliki zadnje poplave poškodovana. Izkaz o odpisu je na vpogled na mestnem magistratu v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13, med običajnimi uradnimi uramf od 9. do 23. maja t. I. Voč je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski ljubljanskega mestnega magistrata. u— Akademija s plesom, katero je priredilo v soboto 7. t. m. Mestno središče trezne mladine« v Areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja z gospo Franjo Tavčarjevo na čelu : se je obnesla moralno in materiielno. Aka-; demija je bila obenem slika sistematičnega i aktivnega dela mladine, organizirane v Mestnem središču trezne mladine. Disciplina in okus sta se kazala kakor pri programu tako pri plesu. Program je bil sestavljen iz 8 točk. Splošno so bile točke izredno precizno izvedene, predvsem pa je treba povdariti tercet, ki ie bil iako dober. Mlade sodelovalce je mnogoštevilna publika pri vseh točkah pozdravljana z burnim odobravanjem, iz česar se da sklepati, da je bil dober utis na vse navzoče. Po akademiji je sledil ples pri »jazz-bandu« in razpoloženje je bilo sijajno, vkljub temu. da se niso prodajale alkoholne pijače. u— Društvo »Kuratorij slepccv« naproša vse one, ki še niso oddali blokov, denarja in stojala, naj to radevolje store v torek ali sredo od 5. do 7. popoldne pri društveni tajnici prof. Minki Skabcrnetovi. Mestni trg št. 10-111. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek žaljenja straže, 1 telesna poškodba, 3 prestopki nedostojnega vedenja na javnem prostou, 1 popadljiv pes 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka obrtnega reda in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi postopanja. u— Ker je hotel ujeti ribo. 7 letni šolar-ček Marjan Gjuran, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 50 je hotel v soboto popoldne iz šole grede nasproti cukrarne na Poljanski cesti v Ljubljanici z roko ujeti majhno ribico. Nesreča pa je hotela, da se je preveč nagnil in padel v precej globoko vodo. Za njim jc skočil slučajno mimoidoči upokojeni stražnik Maiko Vidal, ki je mogel dečka šele z velikim naporom spraviti zopet iz vode in ga rešiti sigurne smrti. u— Tatvina, Služkinja Ivanka Prosenova v Knaflovi ulici št. 2. je imela v kuhinji pod mizo spravljen par novih črnih čevljev. V soboto popoldne, je med odsotnostjo domačih obiskal stanovanje tat, ki je izvohal v veži skriti ključ stanovanjskih vrat, se splazi! v kuhinjo, pustil vse drugo v miru in odnesel samo čevlje. Tatvino ima na vesti bržkone kaka beračlca, ki često zahaja v hišo. u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Specijalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblačil nudi veliko izbiro po nizki ceni Krištofič Bučar. u— Merkurjev jour-iii je v četrtek dne 12. maja ob 8. uri zvečer v kleti restavracije »Ljubljanski dvor«. Med drugim predava dr. ViktoT Murnik o temi: »Gospodarstvo in telovadba«. K polnoštevilni udeležbi vabi — Odbor. 713 Iz Maribora a— Nesreča z motornim kolesom. V soboto zvečer se je vračal gostilničar in trgovec Rudolf Bruderman domov v Preser-nico. Potoma je srečal z motornim kolesom Antona Kavčiča, ki je bil brez luči Prišlo je do karambola, ki je imel težke posledice. Bruderman si je pri padcu zlomil levo roko, Kavčič pa je dobi! istotako močne poškodbe in si je vrh tega pretresel možgane. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. a— Dva vloma. V noči od petka na soboto je bilo v Mariboru vlomljeno v stanovanje trgovca Albina Čeha na Meliski cesti. Tat pa je bil še pravočasno prepoden. Večji uspeh pa so imeli vlomilci, ki so vlomili v skladišče trgovca Cvetja Doblehar.a v Tattenbachovi ulici, kjer so odnesli več vreč moke in dve kolesi. a— O religiji in etiki je v mariborski Ljudski univerzi v četrtek zvečer predava! bogoslovni profesor dr. Josip Jerai. Predavatelj je znan Mariborčanom po raznih svojih filozofskih člankih, zlasti pa po nedavno izdani brošuricl »Državijanksa vzgoja«, ki je napisana iz globoke ljubezni do domovine naše jugoslovenske narodne države. V svojem predavanju je na lep način razložil raa. merje in razlike katoliške etike do drugih filozofskih stTuj in stališče napram raznim modernim filozofom. Predavanje je bilo "povoljno obiskano. Iz Celja e— Starodavno hišo na celjskem Glavnem trgu, ki je last vpokojenega polkovnika SchSbingerja, so začeli pravkar popravljati. Stavbena dela je prevzel stavbeni nodjetnik g. Nerat, o katerem smo prepričani, da bo znal varovati pri renoviraniu starinski značaj te hiše, ki je ena izmed onih, ki ravno na Glavnem trgu posebno pade v oči. e— Celjsko pevsko društvo ie priredilo v soboto, dne 7. t. m. v veliki dvorani Celjskega doma koncert, ki je bil prav dobro obiskan, ki je pa tudi po izvajanju srečno sestavljenega programa izredno in splošno ugajal. Občinstvo se je divilo nad eksaktnim proizvajanjem ki ga je pokazal mešani in ženski zbor. Mnogo večerov za to lepo prireditev so morali žrtvovati celjske pevke in pevci, prav posebna zasluga za lep uspeh Pa gre g. pevovodju Cirilu Preglju, ki ie tudi to pot pokazal svojo marljivost in izredno strokovno znanje. Vsi skupaj pa bodo gotovo po tej prireditvi šli z novim veseljem na nadaljno delo, ker Celje še tudi danes potrebuje svoj pevski zbor. kakor je Celjsko pevsko društvo več desetletij pred našim ujedinjenjem že gojilo slovensko narodno pesem še v časih, ko so naši nasprotniki z največjo mržnjo zatirali slovensko besedo. e— Celjski mestni park. V nedeljo, dne 8 t. m. dopoldne je celjsko Olepševalno društvo v Celju s svojim dopoldanskim koncertom nekako oficijelno otvorilo prenovljeni mestni park. Reči moramo, da je vodstvo društva z raznimi preureditvami, ki bodo prišle prav posefano do veljave še le. ko bo mestni park zopet v svojem popolnem zelenju in pestrem cvetju, pokazalo izredno dober estetičen čut in okus. Koliko kritike Je bilo v naši dolini šentflorijanski, ko si je upalo Olepševalno društvo odstraniti, odnosno prestaviti vremensko hišico in grič nosproti brvi, ter jo -prenesti na drugo primernejše mesto. Danes imamo v središču parka vzorno ureieni oddelek, z brvi pa krasen razged tja do vodometa. In tako se bo polagoma izvršilo še marsikaj s primeroma majhnimi stTOŠki, kljub temu, da gotova konzervativna gospoda teh potrebnih sprememb ne more pojmovati. Po dosedanjih najboljših izkušnjah zamore celjsko občinstvo Olepševalnemu društvu tudi za naprej popolnoma zaupati. e— Razne vesti. Kolo ie bSo ukradeno z dvorišča gostilne Branibor Antonu Robeku. Je črno pleskano z zeleno gonilno Sipo, brez Ha-tnikov in brez zavore. Kolesa imajo na notranji strani zelene Ttže. Kolo ie znamke »Globus« iz vredno 1500 Din. — Viktor Ceg-nar, približno 25 let star in baie iz Dravograda, je prenočil pri Juriju Kaiserbergerju m mu zjutraj odnesel nekai obleke. — V Oaberju so se steipli fantje, ki so še malo prej skupaj pili. Božali so se toliko časa, da jih je razgnal mož s pendrekom. — Lesnemu trgovcu Leopoldu Ledniku je bila na rampi pri carinskem skladišču pokradena večja množina desk. ki so zaznamovane s LL. O storilcih ni nobenega sledu. e— Smrtna kosa. Dne 8. t. m. sta umrla v celjski javni bolnici Rihter Anton, 37 letni posestnik iz Razdela pri Novi cerkvi in Čuvan Maks, delavec pri Westenu v Celju. Blag jima spomin! e— Nova zveza z Ljubljano. Končno nam le vendar uspelo, da smo dosegi! Celjani novo zelo ugodno zvezo z Liubliano. Od 15. maja dalje bo vozil iz Celja 'v Ljubljano nov osebni vlak, ki vozi sedaj od Zidanega mosta. Iz Celja bo odhajal ob 5.13 in dospe v Ljubljano ob 7-30 zjutraj. Iz Ljubljane odide ob 14. in pride v Celje ob 16.30 popoldne. 5 15. majem začenši bo vozil vsaiko nedeljo in praznik zopet turistovski vlak v Savinjsko dolino do Velenja, ki bo odhajal iz Celja oh 4.18 zjutraj in prihajal v Celje zvečer ob 21.30. Iz Kranja r— Uspešen transport. Ravno teden dni so prevažali 20tonski parni kotel od kolo« dvora preko savskega državnega io čirške« ga lesenega mostu do tovarne Inteks na farovški loki. Največja nevarnost je ob« stojala za čirški leseni most, katerega so močno utrdili z novimi piloti, ki je težo kotla vzdržal. Prevoz kotla, ki je eden naj« večjih v Sloveniji, je vzbudil veliko po» zornost in zanimanje med prebivalstvom. r— Reklantacijsko volilno postopanje. Imeniki volilcev v okolici mestne občine kranjske so od 9. do vključno 23. t. m. v občinskem uradu vsakomur na vpogled ter se v istem času morejo vlagati reklamaci« i c 7,3. vpis ali izbris volilcev. r— Krasno zborovanje SDS v Kranju. Ob naravnost sijajni udeležbi se je vršil v soboto zvečer občni zbor krajevne orga« nizacije SDS v Kranju, ki se je raivil v krasno manifestacijo demokratske ideje. Zborovanja se je udeležil imenom oblast« nega predsedstva ravnatelj g. Jug, oblast« ni poslanec dir. Rrameir je bil žal zadržan. Občni zbor je vodil predsednik g. Janko Sajovic, zanimivo poročilo o političnem po« lcžaju pa je podal ravnatelj Jug. Iz refe« Tatov predsednika in tajnika je razviden krasen uspeh udejstvovanja kranjske SDS O občinskih volitvah v Kranju, ki se bodo ■vršile dne 24. julija, se je razvila daljša debata, ki je pokazala splošen interes de« mokratskih elementov za občinsko delo. O gospodarski politiki demokratske večine v občinskem odboru sta poročala župan go« spod Ciril Pire in dr. Sabothy. Izvajanja obeh so bila navdušeno sprejeta in je bila županu Pircu izrečena soglasno zaupnica. Razpoloženje zborovalcev priča o borbe« nem duhu in zavesti pravilnega udejstvo« vanja v blagor mesta, s katerim gre SDS v volilni boj. Izvoljen je bil zopet sledeči odbor: predsednik Janko Sajovic, podpred« sednika župan Ciril Pire in Anton Štefe, odborniki: Josip Cvar, Joško Likozar, Ri« Ca Mayr. Ivan Podlipnik, Franc Sire, Ju« rij \Vendling in Završnik Stanko. t r— Zagoneten konjski grob. Pred par dnevi so otroci stikali v bližnjem gozdu vasi Primskovo za ptičjimi gnezdi in nale« teli za grmovjem na izkopano zemljo ter na krvave sledove. Otroci so slučaj nazna« nili orožništvu. Včeraj so v prisotnosti orožniške patrulje izkopali grob, v kate« rem so našli zaklanega konja brez kože. Preiskava ie dognala, da je neznanec pred dnevi prodal nekemu tukajšnjemu usnjar« .tu konisko kožo. Orožništvo zadevo še za« sledu je. Iz Trboveli Občni zbor Glavne bratovske skladnice za Slovenijo V nedeljo se je vršila glavna skupščina Glavne bratovske skladnice ra. Slovenijo. Navzočih ie bilo okoli 100 delegatov ru« darskepa delavstva in delodajalcev, ki so rastotrali bratovske skladnice: Celje. Hrast r.ik, Jesenice. Kočevje, Krmelj, Laško, Le* Se, litija, Liubljari*. Mežica, Mislinje, Fajhenburg. Ravne, Store, Trbovlje. Vele« nje in Zagorje. Skupščino je otvoril pred« sednifc Glavne bratovske skladnice g. .S5tu« bec. Najprej se je obravnavalo poročilo o po« slovan iu glavnega upravnega odbora za leto 1926. Iz njega posnemamo: Pookojen« cev je bilo po starih pravilih: 1354 članov, 1316 vdov-. 695 enoinih sirot. 98 dvojnih sirot ter 751 uoravičenih žen in 452 otrok: po novih pravilih: 756 članov, 109 vdWv, 182 enojnih sirot. 14 dvojnih sirot ter 601 upra« vičenih žen in 605 otrok. Dohodki vseh bolniških blaga m so zna« šfili 12,809.591.72 Din, izdatki ©a 12 mili« jonov 292.687.51 Din. izkazale so torej prebitka 516.904.21 Din. Nazadovanje v porastu premoženja bolniških blagajn je pripisovati znižanju prisoevkov pri bolni« *ki blagajni v Trbovljah od 5 odst. na 4 odst. ot. od 10 odst na 8 odst.. dogra« di+vi in ureditvi nove bolnice istotam in odnisu na vredn« :ti predvojnih vrednost« nih papirjev in avstrijskih vojnih posojil. Aktiva bolniških blagajn so znašala 17 mi« liionov 811.841.18 Din, pasiva pa 947.259.72 Din tako, da ie rnašalo čisto premoženje 16364.581.46 Din. Dohodki nezgodne blagajne so znašali 2,066.129.37 Din, izdatki pa 1,451.986.55 Din, bilo je torej prebitka za 614.142.82 Din. Zmanjšanju prebitka je vzrok znižanje prispevkov od 1 odst. od skupnih izplačaš nih delavskih zaslužkov na 1 odst. od za« varovanih zaslužkov. Prispevke plačujejo podjetja sama. Aktiva so znašala 7 milijo« nov 472.443.88 Din, pasiva pa 17.695.56 Din, čisto premoženje tedaj 7,454.748.32 Din. Dohodki pokojninske blagajne so zna« šali 7,833.605.21 Din, izdatki pa 7,472.807.10 Din, tako da je bilo prebitka 360.798.11 Din. Pripominja se, da so faktični izdat« ki za 2,167.760.40 Din manjši kot gori na« vedeno, ker gre ta znesek na rovaš odpisa od vrednosti predvojnih vrednostnih pa« pirjev in avstrijskih vojnih posojil ter njih obresti. Aktiva so znašala 11,248.856.60 di« narjev, pasiva pa 361.505.20 Din. Čistega premoženja je bilo torej 10,887.351.40 Din. Vsi trije zavarovalni oddelki s podpor« nimi skladi vred so imeli premoženja kon« cem leta 1926. 35,422.126.74 Din. Upravni stroški so znašali 5.6 odst. vseh prispev« kov članov in podjetništev v bolniške, ne« zgodno in pokojninsko blagajno teT pod« pome sklade. Na predlog inž. Krulca (Celje) kot pred« sednika glavnega nadzorstvenega odbora so je skupščina soglasno izrekla za abso« lutorij upravnemu odboru. Ta sklep je bil toKko lažji, ker se je poročilo o poslova« nju glavnega upravnega odbora predelalo že na predkonferenci v soboto 7. t. m. Naslednja točka je bila uvrstitev obra« tov v nevarnostne raizrede. Dosedaj so namreč plačevali vsi obrati enake prispev« ke. Sklenjeno je bilo, da se ustanovita dva razreda: eden (premogovniki) s 64 odst. nevarnosti, drugi (ostali obrati) z 52 odst. Kot posledica te uvrstitve je bilo še skle« njeno, da veljaj od 1. januarja t. 1. kot prispevek v nezgodno blagajno 1.20 odist. od kategorijskega zaslužka za nevarnost« ni odstotek 100. Iz nezgodne blag-ajne se je naklonilo bolniškim blagajnam 150.000 Din za izredno podporo onim potrebnim članom, ki so utrpeli nezgodo. Pri volitvi glavnega nadzorstvenega od« bora za 1. 1927. so bili izvoljeni od pod« jetij: Venče Jakil (Krmelj) kot član in Lovro Kuhar (Ravne) kot namestnik; od rudarskega delavstva: Franc Potočnik (Tr« bovlje) in Ivan Retvnikar II (Zagorje) kot člana, Janez Malenšek (Jesenice) in Franc Terbovc (Mežica) pa kot namestnika. Kot odborniški namestnik za glavni upravni odbor je bil izvoljen inž. Šinkovec iz Za« bukovce. • Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, naj se takoj uveljavi nova uredba, v kateri je že vse določeno za slučaj pasivnosti pokoj« ninskega fonda. t— Higienski zavod iz Ljubljane priredi danes v torek v hrastniškem Narodnem domu filmsko predavanje o jetiki in sicer ob 2. popoldne za mladino, ob pol 8. zve« čeT za odrastle. Iz Ptuja j— Drugi sokolski družabni večer. V so« boto se je vršil v zgornji dvorani Narodne« ga doma drugi družabni večer ptujskega Sokola, ki je bil kljub današnjim težkim razmeram še dobro obiskan. Otvoril ga je starosta dr. Šalamun, nakar je v krasnem govoru obdelala ravnateljica sestra Šeli« gova temo: SokoIica«mati. Predavanje je bilo tako temeljito in poljudno sestavlje« no, da je objavimo v . Konkurenca je vedno bila, bo in mora biti. Je bila tudi pred vojno, a izražala se je v reelnejših oblikah, kakor se to dogaja dandanes. Vsak trgovec je v lastno ceno vkalkuliral neki dobiček in se je točno držal stališča, da mora pri prodaji zaslužiti. Tudi on je popuščal pri ceni, pa samo do neke meje. A danes? Srednji in zlasti mali trgovec prodajata iz raznih nagibov dostikrat po lastni, oziroma pod lastno ceno, kolikor se to ne vrši že zaradi tega, ker sploh ne znata kalkulirati. Tako se vrši naravni proces, da se trgovci brezumno uničujejo in si sami kopljejo grob. Po izreku, da nesreča nikdar ne miruje, se je lotila že itak bolnega organizma jugo-slovenske trgovine še ena strašna epidemič-na bolezen, ki se je šele po vojni razcvetela in ki se imenuje ctrgovanje na kredit>. To je taka rana, da ji mora podleči znaten del trgovcev. Kriv je tega zla oni, ki daje na kredit, in prav tako oni, ki jemlje na kredit. Žalostno dejstvo je, da trgovčeva konzu-menta kmet tn delavec premalo pomislita. Ko proda prvi svoj pridelek, oziroma dobi drugi svoj zaslužek, potem trošita in kupujeta kakor deca. Prav nič ne mislita na naslednjih sedem suhih let. Ko je potrošena zadnja para, začneta kupovati na knjigo, in to pri onem malem trgovcu v vasi in onem srednjem v mestu To vse na konto bodočega problematičnega pridelka, oziroma zaslužita. Ko se je dolg pri enem trgovcu že primerno nakopičil, gredo k drugemu. Kakor vidimo, se pričenja križev pot že pri konzumentu, to je pri kmetu, delavcu, uradniku — torej pri malem človeku. Kakšno ulogo pa ima pri tem trgovec? Povsem naravno, oziroma bolj nenaravno, da brezsmi-selno daje blago na kredit, in to deloma iz trgovinskih, deloma iz osebnih nagibov: na eni strani hoče trgovati (motivacija: ako ne dam jaz na kredit, bo dal drugi), na drugi strani si ne upa zameriti se stranki Tako gorje samo raste. Ker oni mali trgovec ne more redno plačevati, morata srednji in veliki trgovec prav tako dajati in jemati na kredit. Zaman bi bilo. da bi se kdo sam uprl temu sistemu. Lahko to napravi, a istočasno naj zapre svojo trgovino. Vendar bi bila v tem oziru sanacija mogoča. Treba ie le, da se veletrgovina organizira in določi plan prodaje. Postopno ali konsekventno bi se morala trgovina na kredit restringira-ti. Ugovor, da pri tem ni samo naša jugoslovenska trgovina merodajna, ne velja, ker inozemska trgovina in industrija itak poslujeta samo z našim veletrgovcem. V ilustracijo izvajanj navedem še dva eklatantna primera. Poznam srednjega, pri-lično imovitega trgovca, ki ima polovico svojega imetja v terjatvah pri kmetu in p"> lovico v blagu. Koliko ima on zaradi tega, ker nima tekočih denarnih sredstev pri rokah, težkoč pri iikvidiranju faktur, ni treba omenjati. V istem mestu je trgovec , ki si je postavil princip, da kupuje in prodaja samo za gotovo. On kupuje in prodaja ceneje kakor njegov gornji konkurent. Eden prodaja za gotov denar, oa malo proda, drugi pa posluje na kredit, a ima zato večji promet. In rezultat? Na vsak način je uspeh negotov za enega in drugega; lahko propade prvi, lahko drugi, ali pa oba. Toda, če se organizirata? Naravna posledica velike konkurence in dajanja na kredit je tudi ta, da prihaja na trg ceneno ali manj vredno blago, tako da je najbolj oškodovan konzument, ki zaradi pomanjkanja sredstev kaj rad vzame slabo blago, ki se mu vidi ceneno. Marsikateri trgovec se seveda opravičuje, češ, da je njegova prva naloga stranko zadovoljiti v ceni, kar je zelo pogrešno. Pred vojno je bilo mnogo trgovcev, ki slabega blaga sploh nisio hoteli imeti v zalogi, oearoma če bo ga ime- li, so stranko opozorili na razliko med dobro In slabo kvaliteto. Navesti bi mogel še .več momentov, ki pospešujejo krizo, a oddaljili bi se preveč od naše temeljne smeri. Vprašanje reorganizacije trgovine v detajlu morejo rešiti le trgovska društva. Rezultanta mojih izvajanj je ta, da zahteva ekonomija sredstev in časa od jugoslovenske trgovine naslednje: 1.) da posluje le teoretično in praktično naobražen trgovec, ki ie s kapitalom primerno podprt; 2.) da znaten del šibkejših trgovcev posle likvidira, oziroma se udruži; 3.) da neuki trgovci iz kmetskih in obrtnih krogov trgovinski posel popolnoma opuste. Memento za vse trgovce je, da se brez odlašanja organizirajo. Treba je napraviti red glede kvantitete in kvalitete posujočih trgovcev, glede kakovosti in cene blaga, ki prihaja na trg, glede dopustne meje konkurence itd., sicer se mora zgoditi, da bo ta kriza, ki je šele v povoju, popolnoma upro-pastila veliko trgovcev in pri tem uničila znal en del narodnega premoženja. Dr. Josip Rozman. Tržna poročila (5. t. ra.) 317.50 de- Novosadska blagovna borza Pšenica: baška, 74 kg, 2 % nar; baška, 75 kg, 2 % 320 denar. Ječmen: baški 62 /63 kg, 1 vagon 220. Oves: baški, 1 vagon 210. Turščica: baška, 9 vagonov 168 — 170. Moka: baška, c0», 2 vagona 417.50 — 420; banatska, «5>, 1 vag povišati diskont. — Slič-no tendenco opažamo v razvoju jugosloven skega denarnega tržišča. Zaradi večje denarne likvidnosti so se v tekočem letu znatno dvignili tečaji državnih papirjev, v zadnjem času pa zaradi nazadovanja likvidno?1]' je postalo tržišče državnih papirjev bolj mlačno. Investicijsko posojilo se je n. pr. v tekočem letu dvignilo od 82 — 83, na 90, v drugi polovici marca, sedaj pa zopet notira okrog 85. = Povišanje delniške glavnice dunajskih velebank. Wiener Bankverein predlaga zvišanje delniške glavnice od 40 na 55 milijonov šilingov. Dve tretjini novih delnic prevzame znana newyorška banka Dillon, Read & Co, ostanek pa druge inozemske finanč- ne skupine, predvsem berlinska Deutsche Bank. — Tudi avstrijska Boden Kreditan-stalt je sklenila ponovno povišati delniško glavnico od 45 na 55 milijonov šilingGv. Boden Kredilanstalt je šele v marcu t. L zivišala delniško glavnico od 30 na 45 milijonov šilingov. To povišanje pa je v celoti služilo le za izvedba fuzije z Unionbanko in z Allgemeine Verkehrsbank. = Vest o osnovanju madžarske trgovinsko mornarice. Z Dunaja poročajo, da je madžarska vlada prejela s strani industrijskih in finančnih skupin ponudbe za osnovanje madžarske trgovinske mornarice pod pogojem, da zasigura tej mornarici potrebne subvencije. Madžarska trgovinska mornarica naj bi imela svojo bazo v reški luki. = Kurzna vrednost češkoslovaških industrijskih velepodjetij. Glede na zanimanje inozemskega kapitala za češkoslovaška Industrijska podjetja, je izdala Češka komer-cijalna banka v Pragi spomenico o najvažnejših industrijskih podjetij češkoslovaške republike. Po tej spomenici znaša kurzna vrednost 11 največjih češkoslovaških Industrijskih podjetij 3340 milijonov Kč. Med temi podjetji so na prvih mestih Rudniška in topilniška, d. d. z'840 milijoni Kč, Skoda z 568 milijoni Kč, Družba severne železnice z 400 milijoni Kč. = Tudi Francija namerava povišati agrarne carine. Kot posledica protekcijonističn« carinske politike evropskih držav in vedno občutnejše prekomorske konkurence se je v zadnjem času v Evropi pojavila tendeaca, ki gre za tem, da se zaščiti agrarna produkcija. Nedavno je avstrijska vlada predložila parlamentu novelo k carinskemu tarifu, ki znatno povišuje agrarne carinske postavke. Tuli v Češkoslovaški in Nemčiji so se pojavile slične tendence. — Te dni je carinska komisija francoske zbornice končala svoja posvetovanja glede novega carinskega tarifa. Kakor poročajo pariški listi, je komisija na pritisk agrarnih krogov znatno povišala carinske postavke za poljedelske proizvode in to za živino, živalske in rastlinske proizvode, medtem ko so industrijske carine ostale skoro neizpremenjene. Tako se je na pšenico povišala carina od 18 na 25 frankov. — Te nove smernice carinske politike evropskih držav morejo v bodoče povzročiti težkoče našemu izvozu in našemu agrarnemu gospodarstvu, ki še ni prebolelo posledic nazad.i-vanja cen agrarnih proizvodov, povzročenega na eni strani vsled mednarodnega nazadovanja cen, na drugi strani pa vsled dviga di narja. 9. maja. LJUBLJANA. (Prve Itevilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85, Vojna škoda 0—339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjsk- -os-iii-nica 195 — 197, Merkantilna 99 — 100, Pra-štedona 830 — 0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0 — 500, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. —Blago: Tendenca za les čvrsta, posebno za hrastove prage in brzojavne droge. Zaključenih 12 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda je nekoliko čvr-stejša. Za promptno se je nudil denar po 338.50, za kasa pa po 338. Zaključkov ni bilo. — Deviza na Italijo se je dvignila v Curihu ob zaključku borze na 28.475 denar (v soboto 27.40), v Zagrebu pa se je trgovala po 309 — 311. Popoldne je v Curihu za malenkost oslabela; notirala je 28.375 denar. Skupni devizni promet 9.5 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 22.7825 do 22.8425. Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1350 do 1353, Italija 308.926 — 310.926, London 276.30 — 277.10, Newyork ček 56.75—56.35, Pariz 222.75 — 224.75, Praga 168.30—169.10, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50 — 97.50, Narodna 4950—0, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 61.50—62.50, Jugo 93 — 94. Ljubljanska kreditna 150—0, Obrtna 40 — 42, Praštediona 851 — 855. Ze-ntaljska Sarajevo 140 — 150; industrijski: Drava 600—609, Ragusea 415 — 420, Sečera-na 495 — 506. Narodna mlinska 16 — 0, Gut-mann 290 _ 305, Slavek« 105 — 0, Slavonijo 26.50 — 28, Trbovlje 505 — 510, Union 300 do 310. Vevče 130 — 145, Danica 188—190; državni: Vojna škoda promptna 338 50 .lo 339.50, Kasa 308 — 0, za junij 342 — 343. investicijsko 84.25 — 84.75, agrarne 50.50 do 52. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.85 do 224.85, Italija 307.83 — 309.83, Budimpešta 993.50 — 996.50, Berlin 1350.30 — 1353.30, Bruselj 792.50 — 295.50, Bukarešta 35.75 do 36.25, Sofija 40.75 — 41.25. CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.20, Ne« York 519 in petnajst šestnajstink, London 25.2625, Pariz 20.38, Milan 28.45 (trdno), Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.28, Sofija 3.75, Varšava 58.12. Dunaj 73.175 TRST. Devize: Beograd 31.875—32.375. Dunaj 251 — 261, Praga 54 — 54.50, Pariz 71.45 — 71.95, London 88.80—89.10, Newyork 18.01 — 18.21, Curih 350 — 354, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 11.35 — 11.85; valute: dinarji 31.75 — 32.75, dolarji 17.85 — 18.20. DUNAJ. Devize: Beograd 12.45875 do 12.49875, Berlin 168.05 — 168.55, Budimpešta 123.69 — 123.99, Bukarešta 4.49 — 4.51, London 34.4650 — 34.5650, Milan 39.02 >'■■> 39.12, Newyork 709.10—711.60, Pariz 27.7950 do 27.8950, Praga 21.0025 — 21.0825. Sofija 5.10875 — 5.14875. Varšava 79.17 — 79 67, Curih 136.39 — 136.89; valute: dinarii 12.4450 — 12.5050, dolarji 706 _ 710. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.402. Vremensko poročilo Meteorološki zavod * Ljubljani 9. maja 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja ca e Ljubljana (dvorec) , Maribor , Zagreb Beograd Sarajevo Skoplje . . , . Dubrovnik , t Split...... Praha ...ti • • > it* 7. 14. 21. 8. 7. 7639 7604 759-6 763-7 763-9 764-2 763-7 766 5 764-3 762-8 762-6 146 19-8 15-6 16-0 16-0 19-0 14-0 190 2^-0 200 13-0 93 77 fc6 85 91 73 82 74 51 63 Smer vetru Ir brzint v metrih mirno W 6 miroo SW 1 mirno ESE 8 mirno SE 2 S 4 SSE 4 mirno o Co •U« ž-l 10 7 10 3 10 5 10 10 3 10 Padavine Vrsta dež dež dež dež megla v aa do 1. ar« 2.2 03 8.0 9.0 Solnce vzhaja ob 4.39, zahaja ob 19.15; luna vzhaja ob 1Z35, zahaja ob 120. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 20.5 C, najnižja 13.6. Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah oblačno, najbrže dež. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi s raznih strani Nebo spremenljivo; oblačno in dež. Temperatura od 18 do 21 stopini Uprte »rt*"^ KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJE t^ih cisti Stidi^n Pasto Slava in zmaga našega letalstva Triumfalen sprejem kapetana Sondermayerja in poročnika Bajdaka pri povratku iz Indije. Okoli 30.000 gledalcev Ogromni bežanijski aerodrom pri Ze-munu je bil v nedeljo mnogo premajhen, da bi sprejel desettisoče navdušenega prebivalstva, ki je s ponosom in neizmerno radostjo pričakovalo naša junaka kapetana Sondermayerja in poročnika Leonida Bajdaka z velikega poleta iz Pariza v Bombay v Indiji in nazaj. Od zmagoslavnega vhoda zmagovite srbske armade pod vodstvom tedanjega prestolonaslednika Aleksandra v Beograd, ni bil v naši državi še nikomur pripravljen tako triumfalen sprejem, kakor tema dvema junakoma zraka. Silen naval množic Sedem posebnih parnikov, nešteto avtomobilov, vozov, motociklov je neprestano drvelo proti bežanijskemu aerodromu. Ljudje so na juriš osvajali mesta na posameznih vozilih. Povsod je bila nepopisna gneča, nad cestami ogromni oblaki prahu. Ljudje so se vzpenjali na stopnice avtobusov, na volane in strehe avtomobilov, samo da bi prišli pravočasno k sprejemu. Vsakdo je bil srečen, samo da je dobil košček prostora v vozu. Nihče se ni zmenil, ako je pri tem še tako trpel. Ubogi potniki so bili zgnečeni kakor slaniki. Pred oficirskim paviljonom na aerodromu na Bežaniji je bila postavljena posebna tribuna, okrašena z zastavami, preprogami in zelenjem. Posebno mnogo je bilo mornariških zastavic, kar je napravilo tribuno še posebno slikovito. Oni, ki so prihiteli na aerodrom že takoj opoldne, kljub temu niso bili prvi. Na tisoče in tisoče jih je namreč bilo, ki so na Bežanijo prinesli kosilo s seboj. Tribuna je bila ograjena in določena samo za odlične goste. Okoli aerodroma pa se je razvrstilo občinstvo. Vojaki in mornarji so le z največjo težavo in naporom vzdrževali red. t Prihod vlade in kraljevega zastopnika Od diplomatskega zbora je prišel prvi italijanski poslanik general Bodrero s poslaniškim osobjem, nato francoski poslanik Dard, albanski poslanik Cena beg, češkoslovaški poslanik Jan Šeba in še mnogi drugi diplomati. Z bežanij-skega griča so ljudje neprestano iz radosti streljali v zrak. Naenkrat se je zaslišala poleg tribune muzika, ki je za-svirala koračnico. Množica je vztrepe-tala. S tisočero grl se je zaslišal samo en mogočen vzklik: »Prihajajo!« Mesto letalcev pa je na splošno razočaranje prišel z avtomobilom ministrski predsednik Velja Vukičevič, za njim kmalu ministra Šumenkovič in Mijovič. Kralja je zastopal admiral Priča, vojnega ministra general Miloš Mihajlovič, Aeroklub general Cvetkovič. Navzoč je bil dalje komandant našega zrakoplov-stva general Mihajlo Damjanovič in še cela vrsta generalitete. Na vsaki strani tribune je bilo pripravljenih po več izvid-niških letal, da odlete skupaj junaškima letalcema naproti. Letalcema naproti Ob 3.30 se je dvignilo nenadoma šest letal tipa «Devoatin» v zrak. Krožili so nekaj časa nad aerodromom, nato pa nizko pod oblaki odšli proti Avali, da zagledajo morda nad oblaki znameniti sivi «Potes», letalo Sondermayerja in Bajdaka. Ker ni bilo natančno znano, v kateri smeri se vračata naša zmagovita letalca proti Beogradu, so krožila izvidniška letala na črti Bežanija-Ava-la-Smederevo in Beograd-Obrenovac-Pančevo. Vse ozračje na 50 km okoli Beograda je bilo stalno pod kontrolo. Nebo je bilo polno oblakov, kar je otež-kočalo rekognosciranje. Trikrat so izvidniška letala preletela progo Zemun-Smederevo in nazaj, ne da bi naletela ca tako težko pričakovani «Potes«. Siva točka med oblaki Šele ob 5.07 popoldne se je pojavila na obzorju z Smederevom siva točka, v kateri so piloti takoj spoznali aeroplan tipa «Potes«. Letalo je kot majhna točka na neskončnem nebu izgledalo, kakor da stoji. Urnebesno navdušenje je objelo maso. Vzklikanje se je mešalo z godbo, ki je intonirala koračnico. V zadnjem trenutku so še pritiskale nove množice, ljudje so prinašali vence in cvetje. Vseh se je polastila čudna mrzlica. Gomila fotografov in kinoopera-terjev je pripravila svoje aparate. Ljudstvo je gospe Sondermayerjevo in Baj-dakovo, ki sta naravno najbolj nestrpno in radostno pričakovali povratek letalcev, toplo pozdravljalo. Obe sta bili na tribuni, ki je bila rezervirana za vlado in visoke predstavnike. Prihod. Vojaški kordon prebit Med tem je majhna točka neprestano rastla. Polagoma so že vsi spoznali v njej dvokrilni «Potes». Nenadoma so ga obkrožila naša izvidniška letala, ga pozdravila in mu prepustila nato vodstvo eskadrilje. Občinstva se je pola-ščalo vedno večje vznemirjenje. «Ona dva sta! ona dva sta!« so vzklikale dame in si brisale od radosti solzne oči. Malega Sondermayerjevega sinka, ki je isto-tako prišel, da pričaka svojega papana, so v hipu dvignili ljudje na rame in mu kazali proti letalu, ki je krožilo nad Beogradom, Mali dečko je pričel mahati z rokami in vzklikati: «To je moj tatek!« Med tem se je letalo že spustilo nizko nad aerodrom. Lepo se je razločevala zelena barva in slišalo ropo-tanje motorja. V lepem krogu je avijon obletel aerodrom in se spustil potem prav nizko, spremljan od ostalih izvid-niških letal. Jek motorjev se je čul poleg vzklikanja, ki je odmevalo po ozračju. Še nekoliko sekund in letalo je že drvelo po travi. Oblak prahu se je vlekel za letali. Nastali so trenutki, ki jih je težko mogoče opisati. Komandant aerodroma, major Tomič, je odhitel v smeri proti letalu. Oficirji so vpili na vojake, naj zadržujejo silne mase, ki so nervozno pritiskale na vojaške in orožniške kor-done. Množica je valovila kakor valovi in izgledalo je, da bodo kordoni vsak trenutek prebiti. Divje navdušenje je objemalo ljudstvo. Še en hip in masa je kakor vulkanska lava predrla kordone in zdrvela proti letalom. Bila je strahovita atmosfera, sopara in silen prah. Padali so fotografski aparati, ženske so vpile, otroci klicali na pomoč, oficirji komandirali na vse strani, a zaman. Vse se je zlilo v en kaos, ki pa je bil nadvse veličasten. Sondermayer dvigne svojega sinčka Letalo s kapetanom Sondermayerjem in poročnikom Bajdakom je pristalo, za njim izvidniška letala. Vznemirjenje je doseglo vrhunec. Sondermayer je vzdignil svojega sinčka, ki je mahal .z rokami in krčevito objemal svojega očeta. Program, venci in govori — vse je sledilo brez programa prekinprek. Posamezne govornike so potegnili valovi množice s seboj in sploh niso mogli priti do besede. Ozračje in oblake je pretrgal samo en gromovit vzklik: Živela! Zaman je poskušalo orožništvo in vojaštvo, da bi vzdržalo red vsaj v neposredni bližini letal. Neki oficir je skakal okoli z golo sabljo, da bi obranil vsaj glavno letalo, a zaman. Le z največjo težavo se je junakoma dneva posrečilo pristati iz letala. Situacija je bila strašna. Množica je preprečila skoro vse načrte. Fotografi so se nenadoma znašli sredi mase, ki se niti najmanj ni menila za njihove obupne prošnje, naj jih puste naprej. Tudi novinarjem se ni godilo nič bolje. Zaman so v silni gneči pojasnjevali, da so novinarji in da morajo slišati govore. Ljudje so se jim smejali in šli svoja pota naprej. «Vi samo glejte, da kaj napišete, da bomo imeli kaj citati,* so jim odgovarjali. Delovali so komolci in pesti. Vladalo je splošno razburjenje, obenem pa neizmerna radost. Dež cvetja in viharno ploskanje Presenečena vsled veličastnega sprejema Sondermayer in Bajdak dolgo nista mogla spregovoriti niti besedice. Stiskala sta samo roke prekinprek, od vs.eh strani je deževalo cvetje. Poročnik Bajdak je s finim nasmehom drznega človeka, ki se mu ne zdi nobena stvar pretežka, v strašni gneči hladnokrvno spuščal cigaretne dime v zrak. Nekdo mu je vrgel v naročje posebno darilo. Dobri pilot se mu je zahvalil, a neznani gospod je med tem že izginil. V zavitku je bilo 5 akcij Društva za zrako-plovni promet, vrednih okoli 6000 Din. Le z največjim naporom sta se junaka dneva končno prerila do tribune, kjer so ju pričakovali kraljev zastopnik, predsednik vlade z ministri in diplomatski zbor. Četa vojakov je pri prihodu obeh letalcev dvignila puške. Masa je vnovič pritisnila. Na tleh so ležali klobuki, dežniki, solnčniki, taške, palice, robci itd. Samo akrobati so prišli do veljave. Pričelo je čestitanje. Zoperna stvar, ki pa se je seveda ni mogoče izogniti. Dame so silile letalcema razglednice v podpis. Sredi splošnega šuma se je dvignil Sondermayer in se z iskrenimi besedami zahvalil za veličasten sprejem, pozivajoč ljudstvo, naj s svojimi prispevki omogoči čim lepši napredek in razvoj našega letalstva. Ploskanje, vzklikanje, objemanje, šopki, otroško vpitje je vnovič pretreslo ozračje. Vsak pozdrav, vsako čestitanje je masa spremljala z viharnim vzklika-njem. Ko se je končal uradni del sprejema, je narod še vedno vztrajal na svojih mestih. Sondermayer in Bajdak sta se odpeljala končno z avtomobilom domov. Težave in napori poleta Strašne atmosierne razmere. — Komaj ušla smrti V vojašnici so kasneje novinarji po-setili kapetana Sondermayerja, ki jim je dal o svojem težavnem in dolgotrajnem poletu sledeče podatke: Preletela sva skhpno 14.860 km v 89 urah, tja in nazaj in porabila za to efektivno 11 dni, skupno pa sva bila na potovanju 18 dni. 7 dni sva se zadržala na etapah radi pregleda aparatov in popravil. Dnevno sva preletela 1350 km, z odmorom pa povprečno 825 km. Potrošila sva skupno približno 300.000 Din, koliko bencina pa' je porabil motor, sploh ne veva. Glavne težkoče so bile predvsem v slabih atmosferskih razmerah v tej sezoni, ki je sicer dosti boljša. Ves čas je bril vihar od severo-zapada proti jugo-vzhodu. Od Sirije preko Iraka in Perzije proti Indiji vse do Bom- Inteligentom na deželi! Da omogoči tudi dhim, ki bivajo oddaljeni od Ljubljane, založiti se z naj» boljšimi oblačili, je sklenila rdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, vpeljati potovalno ; rodajo blaga za razna oblačila in sicer na ta načir., da bo poslala v vsak kraj, od kjer bi dobita vabilo svojega odposlanca, s številnimi vzorci blago najfinejše kvalitete, kakor tudi blago za preproste delavne bleke. Zastopnik, ki bo tudi krojitelj, bo oblačila tudi takoj c'meril, tako da bo vsakdo prišel poceni ne le do krasnega, modernega blaga, temveč tudi do elegantno izgotovljene obleke. Opozarjar. - na to zlasl. vse državne nameščence, kakor tudi nameščenke, privat-ne nastavljence ter sploh vse, ki polagajo važ: ost na dobro in poceni blago ter na izvrstno prilegajoča se oblačila. — Priporočamo jim, da se poslužijo teh izrednih • -J- sti. baya je moral naš motor skozi peščene oblake. Ti oblaki se dvigajo do 3.000 m visoko in pokrivajo površino v dolžini 5.000 km. Nad vsem tem sva morala leteti, ker sta nama pesek in veter ovirala napredovanje. V oči nama je neprestano padal prah, vroč kot pepel. Peščena burja je bila na povratku še hujša kakor poprej in sva morala zmanjšati hitrost na 50 km. Pozdravi Francozov in Angležev Silno sva trpela vsled strašne vročine. Aluminij je bil ves razgret Pekel je in nama pri popravljanju aparata povzročal rane. Temperatura v senci je znašala 50 stopinj Celzija. Kjer smo srečali Francoze, so nas sijajno sprejeli, Angleži so se izkazali gentlemane. Čestitali so nama, naju poljubljali in nama delali same komplimente. Francozi in Angleži so spuščali vedno eskadrilje pred nama, naju pozdravljali s topovi, streljanjem iz pušk in z godbo. Komandant celokupne indijske vojske nama je osebno čestital, v Harašiju pa naju je pričakoval telegram komandanta avi-jacije v Indiji. Kritični trenutki Bombay nima aerodroma. Nahaja se 120 km daleč od mesta, na popolnoma neprimerni ravnini. Morala sva preko visokih planin in gora, vendar pa sva premagala vse težave. Ponovno sva bila v težavnem položaju. Najkritičnejši je bil trenotek, ko sta bila v Deopali brez vsega, celo brez bencina. Vrh tega so nama tamošnji domačini pri popravljanju letala zlomili rep, ker niso vedeli, kako naj letalo dvignejo. Preko nekega gozda sva se komaj rešila živa in zdrava. Aparat je bil težak 2.500 kg, bencina pa sva imela v rezervi 1100 I. To je zelo olajšalo potrebne mahinacije. Pri povratku iz Bagdada naju je zalotil strašen vihar, ki je dvignil levo krilo, naju okrenil in strmoglaviL Naravnost čudežno sva se rešila. Bilo je to 6. maja in ta dan sva proglasila kot nekak najin nov rojstni dan. Rešiti se od smrti pomeni vsekakor novo rojstvo. Takrat je znašala temperatura 97 stopinj Celzija. Do Beograda nisva doživela ničesar podobnega. Najtežji je bil polet preko Taurusa v Mali Aziji Pravi pekel je bil tamkaj. Vse do Avale od Carigrada sva bila neprestano v megli in sva komaj videla naša izvidniška letala. Veselo sva vzkliknil,a ko sva jih opazila: »Hura! Evo tudi naju!« V Indiji sva bila sprejeta izredno prisrčno, isto tako v Siriji in Turčiji. Le v Perziji sva doživela majhne neprijetnosti. Odvzeli so nama namreč patne liste, vsled česar se je najin polet iz Perzije zakasnil za en dan. Preživljala sva se na potu s hrano, ki ni ravno priporočljiva. Predvsem z bananami, pila pa sva večinoma mineralno vodo in limonado. Prvi pozdravi iz domovine Prve telegrame iz domovine sva dobila v Karašiju, Basori in Alepu, ki so naju poživljali, naj se vrneva na bežanijski aerodrom. Prva zveza z domovino po najinem odhodu je močno dvignila moralo in pogum in sva veselo nadaljevala začeti polet. Čeprav so Turki javili, da je lepo vreme, pa je bilo ravno nasprotno. Pilotsko službo sva opravljala menjaje. Kadar je kdo pilotiral, pa je drugi vršil opazovanja in obratno. Tudi okoli sveta. Na vprašanje, ali bi bila pripravljena izvršiti še kak podoben polet, je Leonid Bajdak odgovoril: »Ako hočete, pole-tim tudi okoli sveta! Potrebno je samo, da mi dovolijo to naši faktorji.« Kape-tan Sondermayer pa je rekel: »Ce treba, tudi preko oceana, toda samo s svojo soprogo!« BahovEC PlANINKA x t * - » l-l c-A?. Pri slabi prebavi izboljša naravni »Planinka« zdravilni čaj delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana. Oobi 6o v vseh lekarnah. 98/IV Več plače - manj dela! i Danes ob: Sijajna burka, polna šale in smeha brez kraja in konca! Šest dejanj izvrstne žaba« ve! Humor! Veselje! Sala! Ljubav! Flirt! Pustolovščine! Elegantnol SalonskolModer* ne toalete! Ne zamudite! Ne zamudite! Ne zamudite! FOX-FILM! — FOX-FILMJ 4., pol 6., pol 8., 9. Telefon 2124 Danes ob: 4., pol 6., pol 8., 9. Telefon 2124 Elitni kino Matica ČRNI RAJ Orgije prokletih. — Vulkan. — Lava teče. Potres itd itd Kolosalno! Napeto! Pusto« lovno! Ljubavno! Prekrasni naravni po» snetki! V glavnih vlogah najlepši Ijubavni par Amerike MADGE BELLAMY EDMUND LOWE, dobro znan iz nepo» zabnega velefilma «Sibirijtu>. Preskrbite si pravočasno vstopnice za ta senzacijonalni in nad vse zanimivi veliki spored! FOX-FILM! — FOX-FTLM! m Br.: Ptičji pomenki li znajde, predvede nekoliko koristnej« šo igro ter doseže nadaljne štiri gole. Gol t.a Maribor rezultira iz malega nesporazuma ir.ed obrambo Ilirije. Prisojeno enajstme« trovko pa strelja Mariborov branilec Kre» ču v roke. Sodil je g. Vodišek. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Rapid : KAC (Celovec) 5 : 2. CELJE: Atletiki : Slovan (Ljubljana) 3 : 2 (1 : 0). Slovan se je v novi postavi, zlasti v tehničnem oziru prav dobro izka« zal. Zelo nedisponiran je bil vratar. Atle« tiki so bili v izvrstni formi. Odlikovala sta ae zlasti srednji krilec in levo krilo. NOVO MESTO: Prvenstvena. Javoraik (Rakek) : Elan (Novo mesto) 3 : 0 (1 : 0). Javomik si je s to tekmo priboril pn-en« stvo provincije ljubljanskega okrožja. Igra obojestransko fair in lepa. rezultat odgo« varja toku igre. Sodnik g. Betetto dober in objektiven. Elanu bi svetovali, da od« strani kamenje z igrišča. ZAGREB: Finalna tekma za prvenstvo provincije ZN'P: Krajišnik (Ranjaluka) : Gradjanski (Bjelovar) 2 : I (0 : 0). Priia« teljska: Gradianski : Sparta 6 : 0 (3 : 0). BEOGRAD: Jedinstvo : Slavija 1 : 1 0 : 0). SPLIT: Hašk : Hajduk 1 : 1 (0 : 0). PRAGA: Sparta : Penarol 1 : 0. (0 : 0). Tudi topot so se Urufuayci zopet odliko« vali s svojo sijajno tehniko. BRNO: FAC (Dunaj) : Židenice 4:1 (1 : D- DUNAJ: Prvenstvene: Admira : Rapid 2 : 0 (1 : 0), Wacker : Vienna 1 : 0 (0 : 0), Slovan : Simmering 3 : 2 (3 : 2). Sportklub : Rudolfshiigel 4 : 0 (2 : 0). Prijateljska: Maikabaa (Bratislava) : Cricketer 3 : 2 (1 : D- SOBOTIŠCE: Sabaria : Austria (Dunaj) 5 : 0 (2 : 0)1 GRADEC: Pokalna: GAK : Sturm 4 : 1 (1 : D- CHICAGO: Hakoah (Dunaj) : reprez. Chicage AH Starš 2 : 1 (0 : 1). Službena objava Jugoslovenskegg Zim« skosportnega saveza, smuikc* tehnični od' bor. Na seji dne 30. aprila 1927 se je smu« ško»tehnični odbor JZSS konstituiral sle« deče: načelnik Ante Gnidovec, namestnik načelnika in savezni krmar Ivan Tavčar, tajniK Franjo Kopriva, gospodar Oskar Delkin. Savezne prireditve se reducirajo tako, da odpade tekmovanje za prvenstvo Slovenije, katero izvede po možnosti kak v savezu včlanjeni klub. Tekma za držav« no prvenstvo se vrši po možnosti v Bohi« nju. Proga 25 do 30 km. Smuški skoki za prvenstvo države se vrše v Mojstrani. Skle« nila se je razvrstitev tekmovalcev v kate« gorije. V prvo kategorijo spadajo oni tek« movalci, ki so se pri dosedanjih saveznih tekmah plasirali na eno izmed prvih treh mest, v drugo oni, ki so že startali na sa« veznih tekmah, pa se niso plasirali, v tret« jo vsi ostali tekmovalci. Za prestop v vi« šnjo kategorijo je potreben placement na eno izmed prvih treh mest dotične kate« gorije. Da se morejo naši tekmovalci skrb« no pripraviti za prihodnjo olimpijado v St. Moritzu bo skušal smuško tehnični od« bor pridobiti prvovrstnega trenerja Norve« žana vsaj ra dobo dveh mesecev. Klubi naj javijo do konca maja one smučarje, ki pridejo za olimpijado v poštev. Vsi oni tekmovalci, ki se nameravajo v smučanju tehnično spopolniti, naj se prijavijo smu« ško«tehničnemu odboru JZSS do konca maja, ker »e namerava v juniju pričeti s sistematičnim letnim treningom. Vse do« pise je nasloviti na smuško tehnični odbor Jugoslovenskega Zimakosportnega saveza. Hazena. V Ljubljani je končala pr« venstvena tekma med družinama Primor« ia in Atene z zmago Primorja 7 : 6 (3 : 5). Tekma, ki ni nudila posebnega užitka. — Družina Ilirije je gostovala v Zagrebu pro« ti Concordiji ter bila poražena z 10 : 5 (7 : 0). Ilirija je v drugi polovici vzela ini« cijativo v svoje roke, toda da bi zmagala, za to je bik) že prepozno. — ASK : Ves« na 13 : 1 (9 : 1). Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora LNP se vrši danes, v torek ob 20.30, radi važnosti dnevnega reda se prosi pol« noštevilne udeležbe. — Tajnik I. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes in v četrtek od 17. dalje strogo obvezen trening za skupino A, v sredo in petek za skupino B, ob vsakem vremenu. — Načel« nik. .4SK Primorje, lahkoatletska sekcija. V soboto in nedelio nastopijo pri junior« skem mitingu Ilirije sledeči atleti: Cenčič, Pečenko, Kidrič, Pinterič, Zorge, Perko, Luschan, Gorradini, Medica in Sketelj. Vsi imenovani morajo prisostvovati treningu v sredo od 16. naprej. SK Slovan, težkoatletična sekcija. Rok vplačila prispevkov se je podaljšal do 20. t. m., treniranje vsled tega do nadaljnega odpade. — Načelnik. Klub kolesarjev in motocikllstov Iliri* ja Odborova seja v sredo dne 11. t. m. ob 17.30 v restavraciji «Novi svet«, Pre« šcrnova soba. Strogo obvezno ra. vse od« bo mike. ŽSK Hermes. Pozivam vse nogometa« še, kakor tudi vse člane, ki se mislijo res* no udeleževati treningov, da se sigurno udeleže sestanka v sredo dne 11. t. m. ob 15. na igrišču. Zdravstvo 0 morski bolezni Tako stara, kakor plovba, je tudi morska bolezen, ki lahko najlepšo morsko potovanje pretvori v pravo trpljenje. Marsikdo, ki je poslovno ali pa za zabavo z veseljem nastopil vožnjo po morju, v upanju, da mu morski zrak prinese okrepčila, zapusti ladjo slabejši kot je bil pred potovanjem. Dasi so to bolezen poznali že od pamti-veka skoro vsi narodi, je vendar njeno bi-štvo malo znano in šele v poslednjem času se je medicinski znanosti posrečilo jo vsaj nekoliko razjasniti. Dasi je individualno razpoloženje baš pri morski bolezni različno, vendar se v splošnem lahko reče, da se organizem po pardnevnem potovanju privadi na gibanje ladje. Le malo jih je, ki so že od početka neobčutljivi; več jih je preobčutljivih. Ti nesrečniki 6e le polagoma prilagode in se nikdar ne morejo oprostiti gotovega nerazpoloženja. V tem oziru sta bila tudi znamenita pomorščaka Nelson in Tegethoff občutljiva. 0 obeh pripovedujejo, da nista nikdar prestala morske bolezni. Jakost morskega obolenja je seveda različna. V izrazitih slučajih je nesrečna žrtev nesposobna za vsako delo in želodec ima revolucijonarna nagnenia. Apatičen in brezbrižen odklanja bolnik vsako prigovarjanje in ima samo eno željo: umreti ali izstopiti. V drugih primerih stopijo zopet drugi pojavi v ospredje, vedno obstoja glavni simpton oškodovanega ravnotežja, ali pa vsaj negotovosti v nogah, nekaka pijanost. Kar se tiče bistva bolezni, so se v teku let pojavile različne teorije. Neki znani dunajski učenjak misli, da je vzrok mor9ke bolezni v splošnem guganje ladje, ki po-vzročuje abnormalne vtise na živce, kateri obvladajo predstave o legi in pregibanju telesa. In sicer je učiuek tem močnejši, čim bolj se razlikuje dražljaj od običajnega življenja. Pri morski bolezni igra največjo vlogo draženje krogov, ki tvorijo del notranjega ušesa in so skorogotovo sedež ravnotežja. Draženje tega središča povzroča draženje središča za bruhanje. Velik vpliv na morsko bolezen ima tudi lega telesa. Vse, kar otežuje balanciranje telesa, torej pokončni naslon, pojačuje morsko bolezen. Najboljša je vodoravna lega, najbolje z zaprtimi očmi. Iz povedanega postane jasno, da dojenčki ne zbole na morski bolezni. Poleg pravilne lege je pa važno tudi zdravljenje morske bolezni, da se središča ravnotežja kolikor mogoče pomirijo. V ta namen se je po dolgi preiskušnji najbolje obnesel paranoval, jako učinkovito in neškodljivo sredstvo, ki ima tudi prednost, da je brez okusa. Dr. T. Zdravniška posvetovalnica O. dr. K. L. v R. »Nekatere sicer malenkostne netočnosti« v našem članku o steklini. na katere nas opozarjate, nam nikakor niso ušle izpod peresa, ampak so namenoma tako podane, ker velja lajik-u pokazati sliko, ki je zaokrožena in izvedena v jasnih krepkih konturah ,ki je zanj umljiva in ne vzbuja v njem nepotrebnih dvomov, ga samo bega in dovaja morda celo do napačnih sklepov. Na več kot pestro šara v teoriji patologije steklosti se v člankih preprostih novin vendar ne moremo spuščati. Ali naj mar uči teli, ki govori svojim učencem o planetih in stalnicah, ki razlaga torei elemente, •prične predavati o lastnem pregibanju stalnic v vsemirlu? AH nai morda čuje dijak v prvih fizikalnih urah. da voda ne zmrzne pri 0" Celzija, ker se da ohladiti pod gotovimi pogoji dosti nižje, ne da bi zmrznila itd. Take netočnosti so potrebne, ker Jih zahteva metoda. — G. A. C. v K. G. Poiščite si-vendar velikonočno številko, kier najdete vse odgovore na vaša vprašanja. — G. Fr. S. v S. Kakor ie videti, je bil obširni članek o steklini le še prekratek. Ptiči so malo občutljivi za to bolezen: domača perutnina prav tako: na stare golobe lisa sploh ni prenesljiva. Skuhano ali spe-čeno meso od živali, poginulih na steklini. človeškemu zdravju ni škodljivo. — G. L R. v L. Slovenci smo pač Imetje, ki mislimo, da je najnezmamejši prepih neznansko škodljiv, največja mera alkohola z» zdravje neobhodno potrebna. Zato se prepiha opravičeno bojimo, alkohola pa ne. Bog nas živil — G. Z. R. v T. Mlečna dajeta za bolnike, trpeče na ledvičnih boleznih, je sicer običajna, a malo smotrna in zastarela. Črno kavo v tnalih množinah ti bolniki brez vsake škode lahko pi j o. — G. Fr. Ks. M. v L. »Preiilajenje« je skoro tako lepa beseda, kot »oster« zrak, in bi lahko delala vsakemu modernemu esajistu časi. Pove namreč malo ali pa nič, in je nekakšen izraz za razne meglene predstave o viplivu temperature in klime v obče na naše zdravje. Toda katarji. nahodi, angine, revmatizmi itd. so infekcijskega izvora. Na visokem severu od polarnega kroga naprej, kjer je menda dokaj prilike do »prehlajenja« in je zrak tudi dovolj »oster«, jih ni. ker pač tudi bakterij ni toliko, kot v mestih. — G. M. T. v Šk. L. Kar imate vedno pri rokah, je prevreta voda, s kateiro si lahko rane izperete in kosce prekuhane tkanine (tepe starega platna, ko-tenine, bombaževine itd.), katere polagajte nanje. Tako oskrbovanje urtanin, odrgnin, zmečkan ia itd. je v vsakem oziru pravilno. Tudi kirurgi v bistvu ne oskrbujejo drugače svojih ran. — G. K. S. v P. Kdor v zreli nio&ki dobi še vedno uganja burke in norčavosti (katere imenujete vi sami Škandale in ekscese), kot »kaik študent«, ki ima zbog svoje »heroične« dobe recimo nekako pravico nanje, dokazuje pač s tem, da vsaj v tem pogledu še ni dozorel, in da njegova »psihična, puberteta še vedno ni končana. Ta »večna mladost« ie v isiani samo neke vrste razvojna zaostalost Včasih seveda se skriva tudi prava duševna bolezen za takimi pojavi. — G. P. T. v G. Dsrmatol pač suši rane. a dela na njih malo dobro došle hraste ter jih pokriva s skorjo. — Zvonko v » Anonimno. Koš. — G. T. G. v N. M. Neozdravljivo. Tudi operativnim potom. Odprto pismo g. velikemu županu ljubljanske oblasti. Dne 4. maja je tretjina občinskih odbor, nikov v Mostah zahtevala z vlogo od žu« pana, oziroma njegovega namestnika, naj skliče na podlagi § 41. občinskega reda za bivšo vojvodino Kranjsko za nedeljo dne 8. maja sejo. 2upan občine Moste pri Ljubljani pa vkljub jasni odločbi zakona tega še do dia« nes ni storil in je s tein kršil zakon. Prosim g. veL župana, da župana obči« ne Moste prisili k spoštovanju zakona, ter naj potom sreskega poglavarstva skliče ob« črnsko sejo. Za občinske odbornike, ki so zahtevali sklicanje seje: IVAN TONJA, obč. odbornik. Moste pri Ljubljani, 10. maja 1927. nccavice z znamko »n ziaom rMiur mjbo!;sRecite ji, če bi tako naneslo: , vite z de Pardaillan se vam klanja še z onega sveta in vam vdano poljublja roko!'...« »Res me nočete s seboj, Pardaillan?« je malodušno zamrmral Karel Angoulemski, videč, da ga ni moči pregovoriti. *Nu bodi, poslušam vas kakor vedno... A povejte mi vsaj: kdaj se vrnete? Kaj naj storim v vaši odsotnosti?« »V moji odsotnosti se dobro in sladko naspite. Sanjajte o Vio-letti, ako morete priklicati take sanje. Ako se jutri do devetih ne vrnem, ne odlašajte niti trenutka — pomnite, niti trenutka ne! — ampak zajašite konja, ostavite Chartres in počahajte me kje ob cesti, ki vodi v Pariz.. >In če vas ne dočakam, Pardaillan?...« »Če me pojutrišnjem o prvem svitu še ne bi videli, zmolite očenaš za mojo dušo. — A videli me boste, bodite brez skrbi. Do svidenja!« »Pardaillan!« Mladi vojvoda je bolestno razširil roke, da bi se mu vrgel na prsi. Toda vrata so se že zaprla. Deske na hodniku so tiho škripaie pod vitezovimi koraki... Tisto noč je bilo v mestni hiš Plemič za plemičem je prihajal vzhodi so bili zasedeni po telesni inur v obraz, očividno zato, da so prišli drug za drugim Crillon, te-Maiine, Chalabre, Loignes in Zbrali so se v kraljevi sobi, veliko skrivnostne hoje sem in tja. v kraljeve prostore: vsi vhodi in straži, ki je ostro pogledala vsako-se ne bi vtihotapil kak tujec. Tako kapetan Larchant, Montsery. Sain-še do petnajst drugih, kier so prasketale bukove klade v monumentalnem kaminu. Henrik lil. je bled in zamišljen sede! pr: ognju; oko mu ;e časih brez smotra zblodik) v prostor časih pa se je ustavilo na oknu. kakor bi še nadejal — al; bal? — ncče>a. kar pride od zunaj... Na drugi strani' kamina jc se«c.a Katarir.a de Medicih. bolj otrpia, bolj bleda in v svojem črnem pa.ičolanu bol; podobna prikazni ko kdaj. Ledeni, grozeči, tesnobni hlad, ki j; ovijal vse stvari okoli nje, je bi! vidno vtelešen v tej zlovešč: pojavi ... Ko je preštela došlece in je videla, in, locjal ne, rjajruuvt, obiutstoa,^ vsaka, btstuia, par-.—Naj-manjši ZMs&k. Via, 5--. Vrieiojbina, za, šifro di.1,j- osrst, oglasi ne priobalo. Ctkovru, račun, polhu- kra. -rulnlci {juMjaJia, št. 11842. liejuiut,, uis -oglasu trgovskega, aU, riiklanuiaga, zsuuzaja, ■. vsaka, besedar Dirt, r-. — Maj-manjši zsustk, Vin, to -. "Pristojbina, za, šifro- Din, 5-. Naslovi «Malih oglasov« se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta. Dvokolesa popravka najbolje. najhitreje in najceneje Florjančič. Nunska ulica S- S2 Vnlkaniziram vse vrste »vtognme. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Ponravljam koles* ic m> torje ?. akaiar. Ljubljana. Eiiska cesta IL 12 Perilo snrejemsm v vražje in likanje, Krakovski nasip 14 — pritličje. 15305 Modni salon ta dame ta gospode J.-.nko Kvas. Wolfova ulica .11 ::islnje po najnovejši Doli pisšfre. kostume, otieks Izrvrs-.tev t0&» m M-bura 4 Auto «Fiat» Itirissdežn:. v popolnoma dohrem stanju prodam za 16.000 Din. Naslcv v oglas. c--"-»ku cjutrsv 15176 Indian-Skaut E 9 HP. skoro popolnoma nor. še brez defekti, s ta- tožečem in _ elektr. _raz-fv et ugodno ~|T >" s— \ s.; o v -v ocl3f. oddelku ..'-•-i,. " 15350 Motorno kolo BSA S ' « H?, dobro ohranjeno. 4 fkoraj no-ro pnevmatiko. r>-oiam za S900 Din. Na-s' pove oglasni oddelek « "::*ra*. 152S6 Motorno kolo j r7'• '11—~ 1 ^ ■ '■ i ■ | Pistrica-Bodtazje. I 1E44 Uradnica iioe nekaj ur tedeaiskc popoldanske zapoeEive. Ponudil na ogagai od delek «Jutra> pod »Vestna S00». 15300 Nogavice Odda na stopanje na dom proti dobremu plaJilu Nasiov pove ogl oddelek . 1531S :| krnili Al-1 Prv6vrstriega lovca z boraliJEi iiknšnjatLi ' in dobrimi referencami iščemo ©b čimprejšnjem na^tc-pn Ea obširen lovski revir v Sloveniji. Ponudbe na: Jnjrc-mosse. Zagreb. Zrinjevac a) — TK-i mačko cLovac 1509S Prodajalka špecerijske stroke, zmožna slovanskega in nemškega jeiika. se sprejme v boljšo trgovino v Ijniijani. ponndbe na Tioltri predal 121 150« Šivilje, entlarice in učenke na izdelovanje damskega pemla sprejme tovama perila cLeda*. ¥ofte št. 25. 15036 Zavarovalnica išče na T—evnem -iavnera zastopstva za Slovenijo sposobnega, uvedenega in nglednega zavarovalnega strokovnjaka. Ponndbe na Jngomosse. larreb. Zrinj-ski trg 20 nod šifro 15162 t—5 EF. t maene«m tffo-•iam za 10.000 Din. Pismene tKHindbe pod «3totor 4> naočlasri oddel^. *Jntra». 152&4 iFord® noliovorn dober, prodan n 8000 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra>. 15510 »Ljubljanski Zvon* s-f letnike knpd Sc.klič, Ljubljana. V "'.ni trr št. 6. * " ~ 15141 Lesni adresar Italije f 500O naslovi iesmb tvrdk nroti vposlatvi SO lir na-rrej pof:-? Pnbbbcfta Cf-hovin." TrieSe — XX Set. tembre 65. 147® Prodajalca (ko) spretnega. sprejme večja modna trgovina v Ljubljani. V poštev pridejo oni, ki imajo vaselje do konfekcijske. manufatturue in damske modne stroke. Pismene ponudbe na oglasni oddeleJk «Jutra> pod šifro ♦Dobra moč>. 15161 tasf- Provizijske potnice za proda; * damskega perila 'ore^me tako «l^da» — Mofte iS. " 15055 Akviziterje ^^fctnike in zastopnike po vse; Jugoslaviji iščemo. — Visoka orovizija. Ponudbe - « oglasr: odde.ek «Jutr»» tod VTu ii postranski za-fluiek». 12303 Šivilja ETf šivaš i^a aom perik> iz. obleke. Pojasnil* t ogLaPCiB oddeEtu cJnsra>. 1964 Zastopnika sprejme proti ti L:at4jw» in •• -reletrrovina s žpe-r :.tti Ka^oci ier de-r..' ^ ki. Ponudbe z.r-~t. ilelek «J-ntra> . 1512S 3 hotelske vajence (pLcolij s primemo šolsko naebrazbo m poštene obi-telji ter zvarjeni nemščine sprejme Direkcija Palice hotela «?raba». otok Rab. 1521S Krojaškega pomočnika za prvovE&Lno delo sprejme j takoj licom E.otaa 'došaa j pri LjuMjazii. :52?7 i ^užkinjo za vse tj zna pospravljati, likati in nekoliko kukati, sprejmem s 1. janjem. Plača po dogovoru. Ponudbe na oclasnl oddelek od cDolsnjsko 46>. 15245 Brivskega pomočnika sprejnkem takoj sli po dogovoru. — Prednost imajo tisti, ki znajo os^ulacijo. pranje riave itd. pri da-rrjir Drngo pismeno. Josip Kovšak. brivec. Laško. 15257 Čevljar, pomočnika izvežbanega za naročena dela. sprejmem s hrano tn »ta^ovanjein v. Lisi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. -15263 Gospodinjo pošteno, zanesljivo ia zdravo, ki irr.a veselje za dom. sprejmem v mestu na Dolenjskem. Lahko deio Ponudbe z natančnim -opisom in ev. spričevali na ogL oddelek cjutra> tm>o šifro «30 let*. " 15008 Periektno kuharico ki bi pomagala tuoj pri ostalih hišnih delih, sprejmem. Naslov v ' oglasnem oddelku «Jutra^. 152S3 Biagajnicarko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponndbe ns oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «Stalna služba 90». 15290 Vzgojiteljico k dvema defcScama z znanjem nemščine sprejmem v službo. Ponudbe pod šifro «Stalnost» na ogia?-ni oddelek «Jntra>. 35S2S Boljše dekle ki bi opravljalo 4eJa sobarice. sprejmem k SVjletne-3CU otroku, irnn Ljubljane Plača 250 Din na me-eec. — Nadov v odidem oddeakn č-e za takojšnji nastop svinčeni rudnik v Mežici. — Podrobne ponudbe z navedbo prediz-cbrazbe. prepisi spričeval in preshizbovanja ter zahtevkov glede plače je nasloviti: The Central Eu-ropean T.:7n:t.^.i Za- greb. Paimotičeva nL 7,1. Samci imajo prednost Ponudbe je napraviti v angleškem jeziku asuno-ročno. 15248 Prodajalko za prodajo higienski: ar»a-raiov za rene in slično. v privatnih hišah, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 15266 Služkinjo pridno in pošteno, ki je lepega večerja, sprčjmrm takoj. One. ki zna; o kuhata imajo prednost. Naslov t orlasnem oddelku . 13255 Lesni strokovnjak v trdem in mehkem lesu. išče stalne službo. Stopil bi kot družabnik s 35.um Din v dobro idočo lesno trgovino aii žago. Event. bT denar položil kot kavcijo za stalno mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jntra> pod šifro »Kavcije zmožen 9». 15109 Zakonski par brez otrok išče službo hišnika. — Do^is? pod 15276 Vojna vdova r»oŠtena in pridna, išče ka- kršnoko'. delo v n'<:. na deželi. Naslov t oddelku «Jutra>. 15312 Bivši prokurist 29 let star. oženjem ki je bil deli časa kot prokurist pri večji lesni in žitni industriji v Bački, govori srbohrvat.. madžarsko in nemško, žali vstopiti v podobno podjetje. Položi tudi kavcijo. Naslov pri podružnici «J litra > v Čeljul 13265 Kovač izvežban pri konjih, veznih in drugih v to stroko spadajoči! delih, želi službe. Ponudbe na podružnico cJutra» v Celju pod šifro «Zanesljiv 10». 15254 Trg. pomočnik mlad in agfkn. izučer mešane stroke. iŠČe službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mlad in zanesljiv*. 15317 a Službo gospodinje k samostojnemu gospodu išče mlajša ločenka čenj. ponudbe ns oglas, oddelek «Jutra» poc «Dobra gospodinja 16». ' 15306 2 sestri vajeni vseh hišnih in poljskih del. želita službe pri večjih posestvih z* Gorečj-skem ali ljubljanski okolici. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pcštene sestre*. 15267 Gospodična vešča več jezikov, gre na hotelsko sobarico na letovišče. "kamorkoli. Ponudbe •na oglasni oddelek c Jutra* pod «Značajna 93», 15293 Bukovih drv 1500 h vato v, zdravih, izdelanih v pretekli T-'iTm3 prodam poč ugodnimi pogoji franko gozd ob državni cesti S km oj postaje "Bogateč ali Pragerskc. Industrija drv, d. d. Zagreb. Nova cesta S6. 15016 Nova okna i dvojnim steklenim zapi-ralom in temnicami z nad-svetlobo, velikost 180/100 cm. proda po nizki ceni Jernej Kouač. Celovška c. št. 141- 15147 Sheping Jedilna oprava lepa in dobro ohranjena, zraven tudi omara za knjige, po zmerni ceni na/pro-daj. Naslov v oglasnem oddelku . I52S0 Hišo dvonads-uopno. ve*^: — sredi Marih»ora proda za 320.000 Din in vilo s posestvom v Mariboru za 350.000 Dir Zagorski. Maribor, Tatten-baohova ulica 19. 15251 Puško dvocevko poceni prodanu Na ogieo v oglasneui oddelku < Jutra*. 15281 Natakarica starejša, izvežbara v ser-viranju. želi služb- v restavraciji ali vinotoču. — Ponudbe na orlas. oddelek «Jutra» TK>d «Izvežr«na». 15299 Premog, drva, koks in oglje «Hiri;a». Kralja Petra trg — Telefon 2S20 23 Pisalne stroie Mercedes Yost z dolgim vozom. Coritr. skoro nove in druge nove pis. stroje takoj po ugodni ceni pro-— I ise sa oglasni oddelek «Jutra* pod šifro cRabim stroj* 150« Tri omare trgovske. ? steklom, dobro ohranjen*, prodam. — Na ogled "pri rrrfki J krzr.arst v o. Ljubljana S v. Petra eerta 9. 14956 Kolo za 7— lirietnega. dfči-a. zelo dobro obranje-n«, ugodno proda Sebenik. Ljubljana, Knezov* u! "52S4 Domači mlin iz tovarn? Gauss - Rosen-Baumrartn^r r Grazu ia kotlini stroj rabljen, pa v dobrem stanju. naprodaj na posestvu Impolca — pošta Sevnica. 15247 Razni predmeti star štedilnik iz oečnic, P oker; 82 X 12L 5 w>l-kenj 82 X 121. 2 stoka 82 X 121. 3 štoid 139 X 99. vse v dobrote stanju, na-proda; rr> Sv. Pptra cesti št. 56. 15291 Enodružinsko hišo v centru mesta, t takoj prosim stanovanjem poceni prodam. Vprašali v Gregorčičevi ulici S 15298 Gostilna in mesarija prvovrstna, s hlevom itd.. v majhnem mestu ra Sp. štajerskem naprodaj. — 2" oralov zemljišča prodam ■posebej. Karo! Breznik — Celje, Dolgo polje 1 35250 Lepo posestvo 14 oralov obsegajoče, od v«»eh strani zaokroženo, z jako plod ovito zemljo in dobro ohranjenim gospodarskimi poslopji, z ugodno lego za hmelj, proda Terezija Fermevc. Terno pri Kak&ji. pošta fct. Jurij ob Tužni železnici. 15268 Moško kolo na:-- . 'ai v Kl^nravničarski tli-: 4 od 12—2. '.5301! Gostilno s koncesijo iščem v najem, bodisi v mestu ali na deželi, za takoj al; pozneje. Ponudbe na onlas. oddelek .Jutra* pc'd šifro «L. R. P. P>. 15006 Lokal v Kranju primeren za trgovino, vzamem v najem. — Cenjene tvnudbe na orla? *idelek cjutra> pod šf*ro ci.ran;». 15134 10 žel. barelov ot olja in petroleja, lab-t"r. dobro" ohranjeni!, pr nizki nroda V Av<«<-. trn. — St. VI3 w Stični 15245 Pisarniško sobo __________ r risokeic. uritliLju -odda ■ takoj Pokcjninski sav:-i v Vsakovrstno Zlato 1 Ljubljani, »'eksaadrovi c. k upu je vo najrišjin eenan j Černe — juvelir Ljubljana. «ollova nI 1 jtanevanja Zamenjam Železno blagajno j s lovarje 2 n>b ^ tuhi- zaanjšo. kupon. Ponudbf i nj? v raestu za enako ali na ti že'o': ZsmbuloTič — t več jf. Pemdbe na oglasu: Aleksa^dr^-r, 1» r^r! r>ddel"k . Sv Petra cesta 18. 14727 Stanovanje gobe. kuhinje in prifikllr za 250 Din* zamenjam za večjo prazno sobo. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro 15313 Opremljeno sobo s posebnim vbodom takoj oddam v Norem Vodmatu št. 62. 15303 Sobo prazno ali opremljeno, s souporabo kuhinje iščem za 1. jonij. Ponudbe pod «Prazra soba* na oglasni oddelek «Jutra». 15309 Lepo sobo v vili, z vso oskrbo oddam boljši osebi. Kopalnica vrt. telefon. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 15252 Opremljeno sobico z elektr. razsvetljavo oddam gospodični, czir. gospodu za 200 Din mesečno. Naslov pove oglas oddelek «Jutra*. 15261 Opremljeno sobo takoj oddam v biižir: prste solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v orlas. oddelku «Jutra» 1327S Opremljeno sobo lepo in cisto, s posebnim vhodom ter elektr. razsvetljavo oddam tako; eni ali dvema osebama v Kolodvorski ulici 34 /D — "evo-15316 Vjrehnma, Gospoda sprejmem slov pove «,4u;ra> Naglavni oddelek ■ 15997 3000 Din posojila iščem sa krajši Čas. Vrnem 4000 Din. Sigurno jamstvo. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod «Nujno in rentabilno*. 15315 Olosfha, Klavir ali pianino kratek, močan, cobro ohranjen, kundm. — Ponndbe z navedbo zahtevka na ogl oddelek pod značko «G-oiovoet>. 15296 m. b. m . Hvala, ker iS se na mene spomnil. Bojim f r-očaran ia. :52S9 Dve gospodični talita dopiševa:: z rosno- j doma fod 20 do iS let). ! Dopise na podružnico j »Jctra>. Maribor pod Ve- i seli mladenki*. 15322 ! Ne shranjujte demo svoj® dragocene kožuhe-i-ne, ker se Vam ista lsv: pokvari vsled mrčes nr-lov). Nadi se Vam 7»rlL»> * da isto varno proti požar-, viomu in mrčesom shran:-c čez poletje pri starozr21. in solidni tv: lk. I. Wanek LJUBLJANA, S«. Petra cesta 9 FRANC KOCJAN k.-mi ar ::n. .-.on role FRANČIŠKA DEBEUAK poročena \ Šfcofji Losi S. maja 1927 Šestletnega konja krasnega ponija prodam z' vprego in vozen, na vzmetim na 4500 Dii. Naslov: Zdravnik na Planini pri Sevnici. 12965 Pes nemški ovčar -i- leta star. naoroda; £v. Petra cesti 79. IzguMjttpp Na jurje> anju je znan goapod zamenjal klobuk. Naprošam ga, da ga vme proti zamenjavi njegovega Naslov v ogl oddelku «Jutra*. 15255 ! Zlato zapestnico sem izgubila v nedeljo po- J poldne na Gradu. Pošten | najditelj naj jo odda proti ; nrara-di v oglasnem od del- i ku «Jutr?.». 25301 1 Najboljši in aajekonomicnejšl elektromotorji iz znanih češkit tvtanic Škoiovih zavoiov v piznju se nacajajo v velikosti •/t do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani Obrnite se sa: Civ. inž. fi. Stebi, £]ubtjana, Selenburgova ui 7 Telefon «tev. 2956 Lekarna v Beogradu pri Sv. Trojici, v Bosanski ulici št 8, se proda zarad. smrti lastnika. Več pove Stevan l. Vagner. advokat. Beograd. Knez Miletina št. 5. Sobo z vso oskrbo \' oddam bHzn sodnice. Na- : slov pove oglasni oddelek ! ddaaz _lerno stanovar., po a:zki cen« dostavlja ca ! Dc.pisni- a zaoostaie, da pri- j katir - :p vrta dom rw.n» žar« V Srag ' r- - :■ 4 — a. I»ra»e. | l ': r *. B^t" ;• tt Is■*.>■*>>. Drttt Ljubljana za ror«jj J Liub-iaaa. €«a!lasovo v.zrn. | - Gor«rj-k Iniorn fckim kolodvorjii S6 i št. 29. 1513- 4 istotam 15211 Opremljeno sobo lepo. oddam 2 go^pr>di>ma j ali zakonskemc paru. \ tudi s «ouporabo kuhrr;". i a hi j. Jenkova štev. 331. i Opremljeno sobo lepo. veliko. v sredini j mesta, z vhodom iz s: r.p- ] | r.išč ■> Hltr. razsvetljavo. "'d^am boljšemu i I spr-du Naslov v oglatem 11 oddelku 'Jutra*. 1332 Opremljeno sobo dam v najem c 15. maictr Na