n. IX. 1987 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO XI./ŠTEVILKA 3/JULIJ 1987 Pridobitve v Tovarni krmil ob 10-letnici Dne 13. 8. 1977 je začela obratovati nova Tovarna krmil Perutnine Ptuj z letno zmogljivostjo 16.000 vagonov v treh izmenah. Strojna oprema, ki je bila vgrajena, je bila najmodernejša v tistem času. Del opreme je bil iz uvoza od firme Buhler, ostalo pa od Mlinostroja iz Domžal. Že takrat je bilo predvideno, da se bo lahko nekoč vgradila oprema za procesno vodenje proizvodnje. Do letos pa smo imeli za vodenje procesa sistem luknjanih kartic. Od začetka proizvodnje v novi tovarni pa do danes, je bila proizvodnja krmil med petimi največjimi v Jugoslaviji. Zaradi širjenja kapacitet ostalih TOZD se je širila tudi proizvodnja krmil, in sicer od 64.000 ton leta 1977 na 115.000 ton leta 1987. Trenutno proizvajamo krmila za stare starše, starše in brojlerje, vse to v dveh izmenah, po potrebi pa tudi v tretji Izmeni. V istem času pa teče tudi nemotena proizvodnja premik-sov v lastni premiksarni. Tudi tu je proces proizvodnje delno avtomatski (preko komandnega pulta) ostale sestavine pa se dodajajo ročno. Proizvodnja premiksov sledi količinsko v vseh letih proizvodnji krmil. V zadnjih deseith letih proizvodnje smo z izboljšajnem kakovosti krmil pomembno vplivali na rezultate vzreje. Primerjave kažejo, da se je zmanjšala starost vzreje broj-lerjev od 52—54 dni leta 1976 na 40—42 dni leta 1987. Istočasno pa je teža brojlerjev ostala približno ista od INDIJO kg. V istem času se je zmanjšala konverzija od 2,30 kg na 2,00 kg, večkrat pa tudi pod 2 kg krme za 1 kg mesa. Letos bomo v tovarni krmil vključili v proizvodnjo tri nove tehnične pridobitve. Tako gredo h koncu dela na novih rinfuza silosih pod katerimi so montirane nove elektronske tehtnice. S temi silosi se nam bodo povečale zaloge krmil za približno en dan. Istočasno bo pričela proizvajati brikete nova CPM pele-tirka. S to peletirko bomo v celoti prešli na pelete m granulat. Doslej je bilo krmilo peletirano in granulirano v ob- segu 100 % za stare starše in starše, za brojlerje pa le v obsegu 10 %. Z novo peletir-no linijo pa bo povsod možno 100-procentno zagotavljati pelete. Prešli bomo tudi na procesni računalnik podjetja Iskra Delta, s katerim bomo izpopolnili proces proizvodnje. Z računalnikom bomo beležili vsa odstopanja in vse spremembe, ki se pojavljajo v proizvodnji. Prehod na linearno programiranje smo sicer izvedli spomladi leta 1984, z novim programom pa bomo to pridobitev še razširili. Potrebno je bilo mnogo truda naših strokovnih delavcev in tudi Iskrinih, da sta se ta dva sistema lahko povezala. Čaka (Nadaljevanje na 2. strani) Tretja generacija žive perutnine v TOZD Perutninske farme Bogate izkušnje, poglobljeno strokovno delo in doseženi rezultati so bili pogoj za razvoj zahtevnejših in kvalitetnejših faz proizvodnje. Ena od teh je prav gotovo tretja generacija, to je reja starih staršev v TOZD-u Perutninske farme. Proizvodnja plemenskih živali zahteva sodobno tehnologijo in strogo izvajanje zootehničnih ter veterinarsko-sa-nitarnih ukrepov, izgradnja repro-centra, ki smo ga predali svojemu namenu pred dvema letoma, nam to v veliki meri omogoča. Reprocenter je DE TOZD-a Perutninske farme. Predstavlja tehnološko in organizacijsko zaokroženo celoto, ki jo sestavljajo: —- farma Formin za vzrejo starih staršev, — farma Mala vas za proizvodnjo valilnih jajc — starih staršev, — farma Stojnci za proizvodnjo valilnih jajc — starih staršev, — valilnica Markovci pa proizvodnjo DSP — brojlerskih staršev. Razvidno je, da vzrejamo plemenske živali na levem bregu Drave, na Ptujskem polju. Navedene lokacije farm in valilnice omogočajo popolno izoliranost proizvodnje od obstoječe žive perutnine in medsebojno izoliranost med farmami. Z željo, doseči čimvečjo avtomatizacijo, smo opremili objekte z najsodobnejšo krmilno tehniko. Žal pa so se v praksi pri vzreji starih staršev kljub vsemu pokazale pomanjkljivosti, tako da smo morali poskrbeti za zanesljivejšo in preizkušeno opremo. Pozitivne izkušnje in tehnične dopolnitve pri opremi za vzrejo staršev v Farmi Starošinci smo upoštevali pri izdelavi krmilne tehnike za farmo Formin. Opremo je izdelal TOZD Transservis z novimi rešitvami pri tehtanju in doziranju krme. Potrebno je poudariti, da ima tehnika v perutninarstvu veliko vlogo. Brezhibno in pravilno delovanje tehnike je eden ne-obhodnih pogojev proizvodnje. Prevladuje spoznanje, da so tehnični kadri in tehnično znanje vedno bolj pomembni v sodobni perutninarski proizvodnji. Za valjenje staršev ni bilo možno uvoziti ali kupiti ustrezne valilne opreme na domačem tržišču, zato smo se morali lotiti izdelave lastne opreme. Skupno s TOZD-om Transservis in z znanjem s področja tehnologije in tehnike, z združevanjem družbenih sredstev ter s privatno iniciativo nam je s pomočjo kooperantov družbenega in privatnega sektorja uspelo izdelati valilnik ustrezne kapacitete za valjenje staršev. V tehničnem smislu imajo valilniki nekatere izvirne rešitve in veliko tehničnih izboljšav. Odlikuje pa jih tudi kvaliteta izdelave in materialov, ki omogočajo dolgo življenjsko dobo. V tehnološkem pogledu pa je omogočeno vzdrževanje zaželjenega režima valjenja. Valilniki in oprema v praksi delujejo dve leti brez tehničnih problemov. Nekateri sodelavci iz TOZD-a Perutninske farme in Transservisa so prejeli za zasluge pri izdelavi priznanja Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje v Mariboru. Sekser med delom Nedvomno bi bilo možno marsikaj s področja tehnike proizvajati tudi za komercialne namene, vendar to ni naša dejavnost, zato v tej smeri zadev ne razvijamo. Neposredno je v reprocentru zaposlenih 45 delavcev z nasled- njo kvalifikacijsko strukturo: — visoka izobrazba 2 delavca — višja izobrazba 2 delavca — srednja izobrazba 8 delavcev — VK 1 delavec — KV 19 delavcev — NK 13 delavcev Pridobitve v Tovarni krmil ob 10-letnici (Nadaljevanje s 1. strani) pa nas še veliko dela, da bomo lahko ta sistem povezali še z našim računalnikom v skupnih službah. S tem bomo omogočili takojšen prenos vseh podatkov iz TK v nadaljnjo obdelavo. V desetih letih proizvodnje je bilo uvedenih tudi mnogo manjših vsakoletnih izboljšav. V prvih letih so se morali uteči stroji in na nov način proizvodnje so se morali navaditi tudi delavci. V stari tovarni je bilo veliko fluktuaci-je delovne sile, kajti delo je bilo pretežno težaško in naporno. Tudi struktura delovne sile je bila prilagojena takratnemu načinu proizvodnje. V zadnjih letih pa se opaža da skoraj ni fluktuacije in da ljudje, ki delajo v proizvodnji, obvladajo stroje in tudi tehnologijo. Spremenila se je tudi kvalifikacijska struktura, saj se idelavci brez izobrazbe praktično težko zaposlijo v takšnih tovarnah. V teh letih se je povečal sprejem surovin v obliki rin-fuze (razsutem stanju) že na 97 % samo 3 % še sprejemamo v ovrečenem stanju. Za tak način sprejema pa je bilo potrebno vpeljati vhodno kontrolo surovin, kajti pozneje je nemogoče vplivati na kvaliteten sprejem. Tako se sedaj vse surovine pri sprejemu pregledajo in kontrolirajo preko Jugoinspekta, in to organoleptično kakor tudi v kemijskem in bakteriološkem laboratoriju. V sedanjih letih smo tudi zmanjšali izdajo ovrečenega krmila. Tako poteka sedaj 90 % izdaje krmil v razsutem stanju in samo 10 % v obliki ovrečenega krmila. Tudi tu je potrebna kontrola. Vsa krmila se vzorčijo in pozneje se en del kontrolira v kemijskem in bakteriološkem laboratoriju. Za ohranitev takšnih rezultatov in tako zahtevne proizvodnje je potrebno stalno spremljati nove izsledke v literaturi, pa tudi v praksi. Vse to je potrebno na prehrambenem kakor tudi na tehnološ-ko-tehničnem ma področju elektronike in na drugih področjih. Krmila, ki jih proizvajamo, je potrebno tudi testirati, in to z mikro in makro poizkusi. Seveda so zato po-tarebni objekti, delovna sila, strokovni kader in izkušnje. Letos bomo pričeli s poizkusi v novi, prenovljeni Testni postaji pri Višji agronomski šoli v Mariboru, kjer bo mogoče opravljati različne teste, od prehrane do mikroklime. Delavci v Tovarni krmil si želimo, da bi v naslednjih desetih letih proizvajali krmila po sodobnih in najnovejših postopkih. Upamo, da bo to mogoče v novi tovarni krmil, saj tehnologija v razvitem svetu ne pozna zastojev v sistemu proizvodnje. Dosedanja proizvodnja pa nam daje garancijo, da bomo tudi v bodoče v tej tovarni z rekonstrukcijami lahko dobavljali odjemalcem v Perutnini Ptuj kvalitetna krmila. Mag. Vladimir STRELEC Razvidno je, da je navedena izobrazbena struktura zaposlenih delavcev v neposredni proizvodnji kljub različnim smerem ugodna. Spoznali pa smo tudi, da omogoča kakovost proizvodnje le ozka specializacija, ki ji vedno bolj podrejamo organizacijo dela. Zato ni slučaj, da nam zunanji sodelavci redno ob izvalitvah oziroma delovnih konicah prihajajo izvajat določena dela in opravila: •— 3 do 4 valilke iz valilnice Turnišče opravijo pobiranje in sortiranje DSP, — 3 do 4 japonski strokovnjaki opravijo seksiranje oziroma sortiranje DSP po spolu, — 4 do 5 diplomiranih veterinarjev in veterinarskih tehnikov iz OVA opravi vse potrebne vakcinacije ter rezanje krempljev in grebenov. Vsa ta dela opravimo vsako sredo s pričetkom ob 2., 4. ali 6. uri ki trajajo tudi do 22. ure. Poleg strokovnosti zahtevajo spretnost in vztrajnost. Veliko je vprašanj, zakaj nam strokovnjaki iz Japonske opravljajo ugotavljanje spola. Slednje poteka namreč preko kloake pri DSP, kar je posebnost. Povedati moramo, da opravljajo to delo japonski strokovnjaki po celem svetu, večinoma tudi v ZDA. V Evropi imajo več izpostav, za Jugoslavijo je sedež v Zagrebu. Štirje strokovnjaki zadoščajo celotnim potrebam Jugoslavije. Delo zahteva izredno koncentracijo, ki jo zmore samo strokovnjak, ki nenehno opravlja to delo. Ko so potrebe, delajo japonski strokovnjaki tudi 20 ur na dan, le 3 do 4-krat po 20 minut porabijo za suho ali toplo malico, ki jo dobijo iz naše kuhinje. Ne protestirajo, če dobijo nekajkrat pregreto enako malico. Kakor koli že, to delo zahteva veliko vzdržljivost, ki je v tem primeru najbrž pogojena z rasno značilnostjo. Pri organizaciji dela z japonskimi strokovnjaki ni primera, da bi nastajale kakšne težave. Naši dogovori se v okviru vsakoletno sklenjene pogodbe v praksi v celoti uresničijo. V perutninarstvu smo si vedno prizadevali imeti najboljše živali na ravni svetovne proizvodnje. Genetiki nenehno izboljšujejo proizvodne lastnosti perutnine. Za nas sta bistveni dve lastnosti, to sta nesnost — število valilnih jajc in hitra rast — meso. Obeh lastnosti žal ni mogoče istočasno razvijati, ker delujeta antagonistično. Splošno je znano, da pri hitro rastočih živalih pojema nesbost. Obe lastnosti povzročata genetikom največje težave, tako da iščejo med obema kompromis v okviru ekonomske sprejemljivosti. V genetiki ni problem eno lastnost razviti na račun druge. Računajo, da je šest valilnih jajc enakovredno 50 g brojlerske teže. Optimalna kombinacija obeh omogoča ob strokovni tehnologiji in skrbnem delu. Seveda je potrebno pri vsem tem upoštevati proizvodni program posameznih organizacij in druge pogoje, ki vplivajo na ekonomičnost. V naših pogojih nismo zadovoljni z reprodukcijo, to je z pro-izvodnjo valilnih jajc in DSP staršev, medtem, ko so rezultati pri vzreji brojlerjev zelo dobri. Kaže, da so se v zadnjih nekaj letih lastnosti naših živali na področju proizvodnje mesa izboljšale na račun reprodukcije. To pa je problem na katerega še ne moremo vplivati in smo zato prisiljeni pospešeno preizkušati konku-rečne provenience, to je tiste, ki v masovni proizvodnji v svetu vedno bolj napredujejo. Želimo imeti provenienco, ki bo v naših pogoiih ob že doseženi oroizvod-nji mesa dala tudi dobro nesnost, kar daje v končni fazi večji dohodek. Vakcinacija DSP Začetek proizvodnje v repro-centru je bil težak. Novi kadri in nova tehnika so nam povzročali veliko dodatnega dela in skrbi. Nekateri novi kadri so sprva videli Perutnino le z očmi zunanjega okolja, so postali nezadovoljni, ko so spoznali dejansko stanje, vendar so tu in skupaj moramo opravljati vsakodnevna opravila in naloge. Zraven ostalega izvajamo tudi strogi sanitarni red. Vsi zaposleni in ostali, ki občasno delajo v repro-centru, se morajo pred vstopom v proizvodne prostore obvezno okopati oziroma oprhati. V sklop sanitarnega režima zaposlenih v reprocentru spada tudi prepoved reje perutnine na domačem dvorišču. Za nami sta že dve leti dela v novih pogojih vzreje starih staršev. Ugotoviti moramo, da smo na vseh nivojih vložili veliko dela za dosego zaenkrat še skromnih proizvodnih rezultatov. Delo z dragim živim materialom je zahtevno in odgovorno, saj traja celih 24 ur, ne glede na sobote, nedelje ali praznike. Napak pri delu ni mogoče brez posledic popraviti, kakor je to možno pri nekaterih administrativnih delih. Brez veselja in pravilnega odnosa do živali skoraj praviloma ni uspešnega dela. Pravo delo pa je tisto, ki nam daje zadovoljstvo in nas spodbuja, da dosežemo nove še boljše rezultate. Na splošno lahko ugotovimo, da imamo v večini dober in prizadeven kader, ki disciplinirano izvaja svoje naloge. Imamo tudi sredstva za proizvodnjo, to je objekte, opremo in živali s solidno genetsko osnovo. Usklajeno delovanje vseh teh faktorjev pa je osnovni pogoj za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov. Vse kaže, da smo pri teh prizadevanjih na dobri poti. Naša bodočnost je ustvarjalno delo z obvladovanjem vseh detajlov na vseh nivojih, da bi bili boljši in uspešnejši, kar si vsi želimo. Ivan Zupanič Kitajska delegacija v Mesni industriji Konec junija se je na povabilo Univerze iz Maribora mudila v Podravju tehniško-ekonomska delegacija iz kitajske pokrajine Guangxi. Poleg univerze so obiskali še nekatere delovne organizacije, med njimi tudi našo. Po krajši predstavitvi podjetja so se pogovarjali z našimi strokovnjaki o proizvodnih dosežkih in razvojnih načrtih. Presenečeni so bili zlasti nad kratko vzrejno dobo in nizko porabo krme za 1 kg prirasta. Po razgovoru so si z velikim zanimanjem ogledali proizvodnjo v Mesni industriji. Erih ŠARA, o modernizaciji perutninske klavnice in problematiki dela v obstoječi Imamo izredne delavce — to je porok dobre proizvodnje Modernizacija in povečanje zmogljivosti perutninske klavnice in predelave je bila že dalj časa nujnost, vendar so bile investicijske potrebe tudi drugod, zato so delavci in vodstvo Mesne industrije z velikimi napori zmagovali proizvodnjo z obstoječimi zmogljivostmi. Investicija je zdaj tu. V Perutnini največja investicija vseh časov. Vsi smo je veseli, najbolj pa delavci Mesne industrije, čeprav jim trenutno še dodatno otežuje delovne pogoje. O tem, kako zmagujejo redno proizvodnjo, ko imajo ob klavnici tako obsežno gradbišče, ki skoraj obkroža proizvodne prostore, sem se pogovarjal z Erihom Šaro, direktorjem tega našega največjega tozda. Tovariš Šara, o posameznih fazah modernizacije in razširitve zmogljivosti perutninske klavnice smo v Perutninarju že precej pisali. Ta naša največja investicija pa je predmet mnogih informacij in razprav na raznih sestankih. Ne moremo torej reči, da nismo obveščeni, pa vendar, kako po vašem mnenju napredujejo dela? srečuje in prepleta gradnja s proizvodnim delom klavnice. Sedaj smo zadovoljni. Z gradbeniki smo se temeljito dogovorili o sodelovanju in o odgovornostih obeh strani. Res je, da je bilo potrebno precej strpnosti na obeh straneh, vendar dela dobro koordiniramo, zato doslej še ni prišlo do nobenega konflikta. O detajlih bi težko govoril. Spričo obilice problemov v proizvodnji enostavno ni dovolj časa za vse. Po zagotovilih naše službe gradbenega nadzora pa dela potekajo v glavnem po načrtu. Tudi opažanja govore za to, da gradnja hitro napreduje. Ekspedit in hladilnice dobivajo končno obliko. Na oba objekta nestrpno čakamo, da ju bomo lahko vključili v proizvodni proces. Zlasti impozantno je pročelje ekspedita, nad katerim so še prostori za tehnične in tehnološke službe ter vodstvo TOZD. Prav gradnje ekspedita smo se najbolj bali, saj blaga ni bilo mogoče nakladati drugje kot na stari rampi, na obeh straneh lete pa so gradili novi ekspedit. Tu se torej najbolj neposredno Da so lahko povezali ekspedit v Poleg ekspedita so dograjene že tudi hladilnice, hite pa z gradnjo garderob. V teku so montažna dela. Pri takih delih se včasih rado kaj zatika, kako je s tem pri vas? Res je, da so načrti eno, tehnološke zahteve drugo, kasnejše proizvodno delo pa tretje. Težko je ob načrtovanju predvideti vse da bo objekt in oprema idealno zagotavljal funkcionalnost, izpolnjeval vse tehnološke in normativne zahteve. Trudimo se, da bi vse to optimizirali kolikor je le mogoče, zato ves čas sodelujemo z investicijsko službo in drugimi strokovnimi delavci. Vsekakor si želimo kljub dobremu sodelovanju še več informacij in pobud, saj nam vodstvu TOZD in tehnološkim službam, spričo problemov z zastarelo tehnično op- V pakirnici remljenostjo v klavnici, večkrat zmanjkuje časa za še tesnejše sodelovanje. Nujno se bi morali še bolj posvečati podrobnostim, ki so kasneje med obratovanjem izredno pomembne, sedaj pa bi se na odpravo takih pomanjkljivosti še delo vplivati. Navsezadnje se bomo z eventualnimi pomanjkljivostmi kasneje ubadali mi v Mesni industriji. Kako gledajo na potek del pri modernizaciji delavci in kakšne so za njih dodatne težave zaradi gradnje? Poudariti je treba, da jih na zborih delavcev, delegate pa tui-di na vseh sestankih organov TOZD sprotno obveščamo o uspešnosti gradnje, načrtovanjih nadaljnjih faz in tudi o težavah, ki so tako v proizvodnji kot pri vodstvu TOZD, izvajalcih in v DO zaradi gradbenih del. So torej sprotno obveščeni o dogodkih. Potrebno pa je povedati, da se za investicijo živo zanimajo, vendar so njihova največja pričakovanja usmerjena v začetek gradnje III. faze od katere pričakujejo največ olajšanja in humanizacije pri svojem napornem delu. Da je to pričakovati v kratkem, nam daje upanje uspešno delo graditeljev. Gradnja in povezovanje novega z obstoječim ob istočasni redni proizvodnji tako občutljivega blaga kot je meso in mesni izdelki vsekakor prinaša določene dodatne težave. Največja je trenutno^ pri odpremi blaga, kar sem že poudaril. Delno je moten notranji transport, težave so tudi s samim dostopom do klavnice za naš številni kolektiv. Težave premagujemo z dobrim sodelovanjem z izvajalci, naši delavci pa z veliko potrpljenja prenašajo te težave saj se zavedajo, da modernizacija prinaša za njih lepšo perspektivo. Nevšečnosti tudi v redni proizvodnji ne manjka. Prostori so za tako masovno proizvodnjo že pretesni, tehnična oprema pa je zastarela m strošena zato je težko zagotavljati tehnološke normative, je pa tudi precej okvar. Nujno je torej, da posvečamo vso skrb rednemu investicijskemu vzdrževanju, saj je to edini način za uspešno proizvodnjo do zaključka razširitve in modernizacije na Mesni industriji. Za takšno vzdrževanje, da lahko s to iztrošeno opremo kolikor toliko normalno proizvajamo se mora vzdrževalna služba skupaj s tehnološko službo in vodstvom TOZD maksimalno angažirati. S skrajnimi napori nam to uspeva. celoto, že morajo improvizirano uporabljati novi del ekspedita Velike napore mora vlagati v svoje delo tudi hladilniška služba. Enako kot vodstvo in tehnološka služba mora biti dosledna, da ne pride do spodrsljajev, ki bi ogrozili hlajenje, še zlasti v teh vročih poletnih dneh. Boriti se moramo, da vsakega piščanca, ki ga sprejmemo v klanje, kvalitetno obdelamo in pripravimo za trg. To, da stara oprema z mnogimi improvizacijami ob rednem vzdrževanju omogoča redno delo, daje delavcem moralo, da zmorejo napore, ki jih pred njih postavlja velika proizvodnja. Delajo zavezto, pridno in kakovostno tako, da na domačem trgu skoraj ni reklamacij na kakovost proizvodov, s tujega trga pa reklamacij sploh ni. Zaradi proizvodnih in drugih težav se včasih začnejo krhati medsebojni odnosi, kako pa je pri vas? Imamo izredne' delavce, kar je naše bogastvo za prihodnost. Zelo so marljivi in so v tej situaciji pripravljeni marsikaj potr- Gradnja temeljev za garderobe Malica v sodobni jedilnici v Mesni industriji Gradbena dela hitro napredujejo peti za boljši jutri, kar nas v Mesni industriji še bolj združuje. Čuti se dobra klima med delavci, ki jo pogojuje ustrezna obveščenost, dobro tovariško sodelovanje med delavci, vodstvom in tehnološko službo. Spoštujemo sleherno delo, ne glede na to kaj kdo dela. Vsi smo delavci na Mesni industriji. Za dobre medsebojne odnose veliko prispevajo še samoupravni organi s svojim zavzetim delom. Manj učinkovito delo bi morebiti lahko očitali političnim organizacijam, vendar so člani teh vključeni v samoupravne organe in vodstvo TOZD kjer uspešno in zavezto delajo. Mislim, da se ne motim, če rečem, da se politično delo bolj odraža v proizvodnji in proizvodnih uspehih kot na forumskih sestankih. Najbrž bi to morala biti perspektiva političnega dela, dasiravno se je o marsičem potrebno pogovoriti tudi na sestanku. Najboljše politično delo in izraz pripadnosti naši politični stvarnosti je verjetno dobro delo in zgled na delovnem mestu. Pripravil: Lojze Cajnko 16. dan perutninarjev Nič manj niso navdušili letalci PRIZNANJE DELOVNE ORGANIZACIJE ZA 20-LETNO SODELOVANJE V KOOPERACIJSKI REJI PIŠČANCEV SO PREJELI: DOLŠAK Janko, Grdina; FINGUŠT Franc, Zg. Gorca; KAUČEVIČ Ignac, Lovrenc; KMETEC Minka, Cirkovce; KOROŠEC Marta, Levič; KOROŠEC Martin — Mira, Lovrenc; LORBEK Franc, Zg. Gorca; MARČIČ Katica, Njiverce; ŠKET Anton, Levič; ZADRAVEC Franc, Janežovci Naš praznik smo letos proslavili 27. junija ob dnevu samoup-ravljalcev Jugoslavije. Veliko se nas je zbarlo na letališču v Moš-kanjcih, perutninarjev z družinskimi člani in drugih. Najbrž je bilo onih drugih kar več kot perutninarjev. Pa ne, da ste se ustrašili slabega vremena prav pe-rutninarji. Res je, da ni bilo najboljše, deževalo pa le ni, razen toliko za strah. Kot običajno je zapel Moški komorni pevski zbor pod vodstvom dirigenta FRANCA LAČNA. IVAN ZUPANIČ, predsednik delavskega sveta DO, je spregovoril o izpolnjevanju planskih ciljev; o nevšečnostih, ki jih prinaša novi obračunski sistem in nekateri drugi novi zakoni. Opozoril je na pomen preventivnega zdravljenja naših delavcev, rekreacije v krajih kjer imamo objekte za letovanje in na reševanje stanovanjske problematike delavcev. Največ pozornosti pa je govornik namenil investiciji na Mesni industriji. Prisotne delavce in goste je dokaj podrobno seznanil z modernizacijo in rekonstrukcijo perutninske klavnice ter razširitvijo proizvodnih zmogljivosti, za kar je bilo potrebno zgraditi tudi nekatere vzporedne objekte. Sledila je podelitev diplom najuspešnejšim delavcem in priznanja za dvajsetletno uspešno delo kooperantom. Prizanaja sta podelila predsednik KPO Alojz GOJČ1Č in predsednik delavskega sveta Perutnine Ivan ZUPANIČ. Predsednik komisije za šport pri konferenci sindikata pa je razglasil športne rezultate dosežene na tekmovanjih naših delavcev. Posebnost letošnjega dneva perutninarjev je bil nastop magika MARLIZZA. Doslej smo bili vajeni, da so na naših prireditvah nastopali za prehod iz uradnega v zabavni del razni humoristi. Največkrat žal s starimi programi, ki smo jih lahko spremljali na TV in drugih prireditvah, le da so jih malce perutninarsko pobarvali. Nastop magika je zato bil resnična poživitev in zbrani so ga z navdušenjem sprejeli in nagradili z burnim ploskanjem. Treba je reči, da so se odlično odrezali tudi letalci Aerokluba Ptuj. Najprej so dobro pripravili prireditveni prostor, nas zabavali z letalskim nastopom, organizirali panoramske lete in pripravili bogat srečelov. Tudi ansambel ŠIK iz Titovega Velenja, ki nas je pred leti razočaral, ko je »pobegnil« s prireditve, nas je tokrat prijetno presenetil z dobrim in živahnim programom. Bilo je res prijetno, k temu so prispevali še gostinci Haloškega bisera s prizadevno strežbo. Ni torej čudno, da so mnogi gostje na prireditvi dočakali svitanje. Lojze CAJN KO Najuspešnejši v minulem letu Predstavljamo vam sodelavce in kooperante, ki ste jih v posameznih temeljnih organizacijah ocenili kot najprizadevnejše in najuspešnejše v letu 1986 Franc Began je začel delati v Tovarni krmil že leta 1963. Pravi, da je v teh letih okusil sleherno delo v tovarni. Sedaj je vodja skupine za dela v silosih surovin. Njegova naloga je spremljati transportiranje jn skladiščenje surovin v silose, kontrola stanja temperature surovin v silosih, po praznjenju pa skrbi za čiščenje le-teh. »Čiščenje je težavno delo«, pravi Began. »Z gondolo se po vitlu spusti skupina treh delavcev 30 metrov globoko v silos, da ga dobro očistijo. Moja naloga pri tem je skrb, da gondola »n vitel brezhibno delujeta.« Z delom je zadovoljen, saj se delovni pogoji bistveno izboljšujejo. Včasih so delali skoraj vse sobote, nedelje in celo ob praznikih, sedaj so v glavnem ob sobotah le dežurne skupine. Že vrsto let aktivno sodeluje v raznih organih upravljanja, največ pa v sindikatu. Moti ga, da med predlogi sklepov skoraj ni alternativnih možnosti, zato so delegati pred dejstvom sprejeti ali ovreči predlog, dasiravno bi včasih lahko bile tudi alternative ugodne. »Za pozdraviti je to, da se vedno več pozornosti posveča proizvodnim delavcem. Recimo zdravstvena preventiva za tiste, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. Prepričan sem, da se bo ta oblika preventive še razvijala in najbrž se bo zmanjšal bolniški stalež naših delavcev. Bi pa se tudi na osnovi mišljenj delavcev dalo marsikaj izboljšati, zato bi novinar moral več prihajati med delavce, prisluhniti pa bi nam morali tudi tisti, ki imajo največ možnosti za spreminjanje stanja«, je bil konkreten naš sogovornik. Tudi glede izbora je bil kratek. »Precej je dobrih delavcev, ki bi tako nagrado zaslužili. Iz dneva v dan se izboljšujejo proizvodni dosežki. Da so izbrali prav mene, sem vesel, priznanje pa sprejemam kot obveznost za še boljše delo v prihodnje.« Štefko Murko so ocenili kot najuspešnejšo v TOZD Perutninske farme. Za krmilko je prišla na farmo v Kidričevem, kjer še vedno opravlja to delo. Takole ga je opisala: »Doma pomagam staršem na kmetiji. Vajena sem slehernega kmečkega dela, zato sem tudi z delom na farmi zadovoljna. Ne dela mi nobenih težav, trudim se pa, da bi kar najbolje opravila svoje delo. Ko pripravimo objekte in dobimo jato v vzrejo, oskrbuje vsaka krmilka več objektov. Med nesnostjo jate pa oskrbuje vsaka en objekt.« Poleg skrbnega doziranja krme se trudi pobrati čimveč zdravih valilnih jajc, zato jih pobere zjutraj najprej po tleh, kasneje pa z gnezd. Trikrat na dan pobira jajca z gnezd, po tleh pa vedno, ko ima čas. Ocenjuje, da so odnosi v kolektivu dobri, zato nima težav. Dobro se razume s sodelavci in tudi z vodstvom. Motijo jo visoke cene, oziroma divjanje cen, zato meni, da bi moralo biti več ugodnosti za kredite. O nagradi pa takole razmišlja: »Neizmerno sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sem izbrana prav jaz. Mislim, da je več takšnih krmilk, ki bi to priznanje zaslužile, druge sodelavce premalo poznam. Mnogo več mi pomeni priznanje kot nagrada, čeravno danes pride tudi prav. Ta se porabi, priznanje in spomin pa ostane. Bržkone bi bilo boljše podariti kakšno spominsko darilo ustrezne vrednosti. To bi človeka vse življenje spominjalo na tako pomembno priznanje kolektiva kot je — biti najuspešnejši.« Anton Šafranko že več kot dve desetletji prizadevno dela na kooperaciji. Ko je prišel, je skrbel za razpored in transport krme. Po dveh letih je delal kot vhlev-Ijevalec, že po šestih mesecih pa je postal pospeševalec na haloškem terenu. Še vedno je na istem terenu, le da se sedaj temu reče področni vodja. Ko sem prišel v firmo, smo prehajali z ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo,« se spominja. »Takrat smo redili še Lohmano-vo provenienco, kasneje smo prešli na Hubbarda. To je bil res napredek za tisti čas. S 63 dni pitanja smo prešli na 58 dni. Z razvojem tehnologije in tudi z usposobljenostjo kadrov in kooperantov smo čas pitanja iz leta v leto skrajševali do sedanjih 42 in manj. Istočasno smo znižali konverzijo, pri tem pa obdržali iste klavne teže, v prvih letih pa smo jih celo povečali.« Zanimivo je, da je Perutnina organizirala prve kooperante prav v Halozah. Kot se spominja Šafranko, so takrat »vhlevljali« 1000 do 1600 piščancev na turnus. Sedaj pitajo povprečno 14.500 kljunov v turnusu. Trenutno ima 50 kooperantov na območju Haloz zmogljivost pitati 730.000 kljunov. S tega območja je deset kooperantov od trinajstih, ki so postali člani sindikata, letos pa je že drugi prejel diplomo za največji uspeh reje. Anton Šafranko meni, da je ključ za uspeh kooperacijske reje, poleg dobrega dela in upoštevanja zahtev strokovne službe, v medsebojnem zaupanju in spoštovanju tehnologije, ki omogoča intenzivno brojlersko proizvodnjo. Vodja vzrejnega okoliša pa ni le strokovni svetovalec, ki skrbi za uspešno rejo. Prinaša tudi najbolj neposredne in sprotne informacije, razlaga samoupravne akte in postopke, tudi po- litično delo na terenu je v veliki meri odvisno od njega. Šafranku to v dokajšnji meri uspeva. Nenehno deluje v političnih organizacijah in v samoupravnih organih, vse aktivnosti pa prenaša tudi med kooperante. V tem mandatu je predsednik sindikalne organizacije in dober organizator izletov za kooperante. Izleti so med drugim redna oblika povezovanja kooperantov z delovno organizacijo. Kamorkoli pa so organizirani, obiskujejo tudi pomembnejša obeležja iz NOV in revolucije. Za svoje uspešno delo je Šafranko že prejel pisno priznanje delovne organizacije in krajevne skupnosti. \ Z : ■ ■■ ' Franc Mlakar je kooperant iz Gruškovja. Čeprav ima 11 ha »grunta«, ima le malo obdelovalne zemlje. To ni zadostovalo, da bi lahko normalno živela štiričlanska družina. Leta 1970 se je zaposlil v Perutnini na Mesni industriji. Po treh letih je spoznal, da bi se splačalo ostati kmet, če bi kooperacijsko pital piščance. 1973. leta je postal kooperant in ni mu žal. V družini so vajeni trdega dela, zato tudi uspeh ne more izostati. Poglejmo si rezultate, ki jih je dosegel lani in ki so mu omogočili, da je bil izbran za najuspešnejšega kooperanta. Vhlevil je 79.500 kljunov, oddal 75.000 s poprečno težo 1,80, torej 135.000 kg. Ta uspeh je dosegel s konverzijo 1,98 kg krme za 1 kg prirastka, v poprečni starosti 42 dni. Tudi pogin je imel nižji kot je planiran in sicer 5,6 odstotni. To je uspeh, na katerega bi bil ponosen vsak kooperant. »Veste, če je pridelek večji, je to korist, korist tudi za firmo, zame pa še večja, saj so stroški tu in je z njimi treba čimveč pridelati. Za dobro prirejo pa je potrebno vložiti veliko truda, dela in skrbi. Delamo z živim materialom, zato moramo živeti z jato. Brez tega ni uspeha.« »Ta uspeh pa ni le moja zasluga, marveč nas vseh. Žena Anica mi pomaga pri slehernem opravilu, hčerka Nada pa, kadar ima po pouku čas. Odločila se je za kmetijsko srednjo šolo in je letos končala 2. letnik. Starejša, Marija je tehnični risar in je lani dobila službo, prej pa je tudi precej pomagala. Priznanje je torej dobila vsa naša družina,« je skromno pripomnil Mlakar. Jezi se na televizijce lin vlado. Ne more razumeti, kako lahko vlada uvaža določene proizvode, katerih je doma preveč in jih kmet ne more prodati. Niti tistih pridelkov, za katere ima pogodbo o odkupu. S Perutnino je posebej zadovoljen, ker izpolnjuje tudi obveznosti, ne le pravice, čeprav se zaveda, da so tudi v DO krizna obdobja. »Če bi politikom lahko zaupali«, pravi Mlakar, »potem bi tudi mladina raje ostala na zemlji.« Franc Mlakar se zaveda, da dobrega kmetovanja ni brez nenehnega dopolnjevanja znanja. Rad obiskuje izobraževalne seminarje, ki jih Perutnina organizira za kooperante. In zadovoljen je, ker so ti seminarji pozimi. Moti pa ga, da se tega ne spomnijo pri televiziji, da bi izobraževalne in informativne oddaje za kmete predvajali takrat, ko imajo kmetje čas in možnost spremljanja. Oddaje v največji sezoni del na kmetiji so same sebi namen, zato tudi uspeha ne morejo dati, se huduje Mlakar. Šofer Edi Petek je bil lani najuspešnejši v Transservisu. V delovno organizacijo je prišel za traktorista na farmo. Kasneje je postal poklicni voznik motornih vozil in 1970 leta prišel v Trans-servis. Od takrat dalje je tere-nec. Začel je voziti za odkup živine, kasneje ovrečeno krmo in še kaj, sedaj prevaža rinfuza krmo h kooperantom in na farme. Skoraj pri vseh kooperantih je že bil v teh letih. Marsikaj je v tem času doživel. »Že na farmah je bilo hudo, ko smo imeli poplave. Tudi sedaj ne gre vse gladko, čeprav sem z delom zadovoljen. Zlasti zoprna je zima, ko mnoge stranske in dovozne poti h kooperantom niso plužene. Na taki poti večkrat s strahom gledaš kam bo padlo. Pri nas »terencih« je precej drugače kot na asfaltu, čeprav je tam gost promet.« Veseli ga, ko spremlja hiter razvoj DO za katerega prispeva tudi svoj delež z dobrim delom. Ugotavlja, da so pogoji dela bistveno boljši kot so bili včasih. Včasih je bil šofer, vzdrževalec, mehanik in še kaj. Sedaj so razvite servisne službe v Transservisu pa tudi vozila so kvalitetnejša in bolj udobna. »Bilo pa je včasih bolj veselo družbano. Sedaj nas je že toliko, da se niti v tozdu prav ne poznamo, kaj šele v DO.« Edi je aktiven tudi v samoupravnih organih. Za dobro delo je prejel pisno priznanje že na farmi leta 1968, kasneje še priznanje Združenja šoferjev in avtomehanikov na predlog vodstva transporta v Transservisu. Izbor za najuspešnejšega delavca v TOZD je bilo zanj presenečenje, saj je nagrada le ena dobrih delavcev pa več. Ker tudi rahle zavisti ne manjka meni, da bi bilo morebiti prav razmišljati o kaki drugi obliki nagrade — recimo plakete ali kaj podobnega, ki bi sicer imela ustrezno vrednost vendar ne bi bil denar, ki se porabi. V Mesni industriji so ocenili, da je bila v minulem letu najpri-zadevnejša Silva Vrtič. Silvo smo sicer predstavili v 1. letošnji številki Perutninarja, vendar bi se o njej dalo še marsikaj zapisati. Pa raje prepustimo besedo njej. »Presenečena sem bila, ko so mi v kolektivu omogočili zdravljenje v Krapinskih toplicah. Vem, da je odločitev v tako velikem kolektivu težka, saj je precej delavcev potrebnih take oblike okrevanja in krepitve zdravja. Za mene, za moje zdravje je to pomenilo potešitev bolečin, še več pa mi pomeni to, da me niso pozabili sedaj, ko sem se zaradi bolezni morala upokojiti. Upokojitev zaradi bolezni je huda pre-skušnja za človeka. Sam sebi moraš priznati — dopovedati, da ne moreš več. Še vedno imam občutek, da moram v službo. Srečna bi bila, če bi res lahko še delala, saj sem bila vajena delati med ljudmi in z njimi. Kolektiv pogrešam.« Drugič je Silva bila prijetno presenečena, ko se je poslovila od rednega dela v kolektivu. Z mnogimi je delala polnega četrt stoletja. »Res je, da sem imela z vsemi sodelavci dobre odnose, vendar takšnega spoštovanja, kot se je izkazalo ob slovesu, nisem pričakovala. V jedilnici na Mesni industriji so se zbrali vsi, ki niso bili zadržani zaradi dela. Največje presenečenje pa je bilo bogato darilo, ki mi bo ostalo trajni in dragocen spomin na moje sodelavce. Najti prave besede za izraz hvaležnosti ob tolikšni sreči je nemogoče, zato HVALA in še enkrat HVALA.« »Nikakor nisem pričakovala, da bi med toliko dobrimi delavci izbrali prav mene za naše najvišje priznanje, diplomo najuspešnejšega delavca v TOZD. Kaj mi to pomeni, bi težko povedala. Vsekakor mi pove, da še nisem izbrisana — pozabljena. To mi daje novih moči za premagovanje tegob bolezni. Mnogokrat sem si želela zaradi težkih operacij in hudih bolečin, da bi bilo kmalu konec življenja. Veliko volje je bilo treba, da nisem obupala. Kasneje sem se vživela v kolektiv in danes sem srečna, ko sem deležna samih prijetnih presenečenj. Tudi po upokojitvi me obiščejo ali pokličejo sodelavci in prijatelji, kar je zame največja opora za premagovanje tegob bolezni.« »Hvala vam za vse !« Mileva Pešterac je bila izbrana v TOZD Commerce U radnoj organizaciji Perutnini Ptuj nalazim se od 1974. godine kada je Perutnina osnovala i svoje predstavništvo u Beogradu. Tada sam radila na radnom mestu obratnog evidentičara, a kas-nije sam dobila radno mesto vod-jenje obračuna u skladištu na kom mestu se i danas nalazim. Posao kojega obavljam pored mesečnih obračuna obuhvata još evidenciju radnog vremena, vod-jenja celokupne dokumentacije oko maloprodajnih objekata i ma-gacinskih ulaza, formiranje cena za tudju robu, rešavanje dnevne pošte i izradu sve vrste kore-spondencije, primanje trebovanja u toku dana, pravljenje razporeda, vodenje blagajne, popise robe u skladištu i u maloprodajnim objektima i zamenu u odsutnosti šefa skladišta. Svi ovi poslovi koji se rade zahtevajo punu kon-centraciju i odgovornost jer svaka greška u obračunu može i tekako da negativno utiče na celokupno stanje kako skladišta tako i maloprodajnog objekta, a greška ako se ne uoči odmah može da ima i dalekosežne posledice. Radno mesto zahteva angažovanje punih osam časova i više, a u proseku je sigurno izmedju 10 i 11 časova. S obzirom na lose uslove rada zbog skučenog prostora u kome se nalazi i celo skladište onda je posao koji se obavlja i daleko teži. Pohvala koju sam dobila za mene je jedno veliko priznanje i zahvalnost za sav uloženi trud što mi daje podstreka za dalji još pregorniji i prema mojim mogučnostima bolji i uspešniji rad u narednom periodu. Veoma sam zahvalna TOZD Commerca odnosno zaposlenim u istom koji su za mene ovo veliko priznanje upravo meni dodelili. S drugarskim pozdravom. V Ptujski tiskarni so namenili nagrado za najuspešnejšega delavca Francu Lesjaku. V tiskarno je prišel 1964 leta za vajenca knjigotiska. Ko je končal uk, se je v tiskarni redno zaposlil, vendar je moral že po nekaj mesecih k vojakom. Po vrnitvi je še delal dve leti, nato je odšel za nekaj časa v tujino. V Ptujsko tiskarno je prišel spet leta 1978. Začel je spet s knjigotiskom, čez kako leto pa je prešel na offset tisk, kjer še vedno dela. O primerjavi med tema načinoma dela pa takole pravi: »Kar se kvalitete izdelkov tiče in zmogljivosti strojev primerjava skoraj ni možna. Offset je vsekakor boljši. Če primerjamo delo, je tudi na knjigotisku fizično težko, pri offsetu pa so psihični napori, ker moraš biti pozornejši iin vedno prisoten.« Zanimiva je tudi primerjava s tujino. »Kdor je vajen delati, dela povsod, res pa je, da je v tujini manj administracije. Tehnične opremljenosti pa sploh ni možno primerjati. Tudi spoštujejo se delavci tam bolj med seboj. Pri nas smo bolj sebični1, če to prinese korist.« Že vrsto let dela v samoupravnih organih. Trenutno je namest-nih predsednika delavskega sveta TOZD. Ocenjuje, da samouprava in DPO delujejo, kolikor je pač v tem času možno. Jezi ga le to, da mi s svojim denarjem kar gospodarno ravnamo, ne pa tudi vsi tisti, ki razpolagajo z družbenimi sredstvi. Glede priznanja pravi, da je prijeten občutek, če nekdo spoštuje tvoje delo. Marto Kaučič so izbrali v Delovni skupnosti skupnih služb. V Perutninarju smo jo predstavili lani v novembrski številki ob 25-letnici neprekinjenega dela. Takrat smo zapisali, da Marta rada naravnost vseka. Tudi tokrat je. »Le kaj vam naj povem? Saj sem vam že lani preveč povedala.« Malo je pomislila pa nadaljevala: »No ja, če me že za jezik vlečete. Ne vem ali je bil izbor ravno najboljši, vem pa, da najslabša nisem. Če pa bi vedela, koliko spotikanj in faušije bom doživela zavoljo te nagrade, bi se je res raje odpovedala.« »Morebiti ni dobro, da je nagrada denarna. Res je, da ne moremo vsakemu dati umetniške slike, ker marsikdo ne bi imel z njo kaj početi. Mogoče pa bi to lahko bil tisti zlati kovanec s Titovim likom ali kaj podobnega, ki ima lahko tudi trenutno vrednost, lahko pa je trajni spomin. Prepričana sem, da je največ nevoščljivosti zaradi denarja, saj ponavadi največ povedo tisti, ki niso ravno najbolj prizadevni pa se jim sveti denar. Tisti, ki toliko naredi, da je ocenjen kot eden najprizadevnejših pa mislim, da bi bil zadovoljen s spominskim darilom. Srečen pa bi ob tako pomembnem priznanju bil še bolj, ker se ob njem ne bi toliko brusili. Moram pa reči, da sem ponosna, ker sem tega priznanja deležna tudi jaz. Vsaj čutiš, da ti kdo prizna, da si naredil nekaj dobrega.« Vsem prejemnikom priznanj in nagrad za uspehe lanskega leta iskreno čestitamo! Uredništvo Slovo od Stanka Debeljaka Boleče je odjeknila vest, da se je sredi ustvarjalnega dela, 2. julija končala življenjska pot Stanka Debeljaka, predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj. Izgubili smo izjemnega človeka, ki je znal razumeti delavčeve stiske. Izgubili smo prijatelja. Bil je vzor političnega aktivista, ki je v sindikalno delo ves čas vlagal vse svoje znanje, izkušnje in moči za našo socialistično skupnost, bratstvo in enotnost ter revolucionarne pridobitve. Bil je nemirnega duha, ni poznal predaha v ustvarjanju, nikoli se ni pomiril z obstoječim stanjem. Za njim je ostala globoka vrzel, v srcih svojcev pa ostra bolečina. Stanko Debeljak se je rodil v haloškem Medribniku v času, ko je življenje v teh haloških krajih in pokrajini nasploh bilo težko, polno socialnih nasprotij, gospodarske zaostalosti in tudi velike revščine. Njegova zgodnja otroška leta so bila prizadeta s tragično izgubo matere. Vse to je vplivalo kasneje na njegov značaj, na osebni razvoj in odločitve. Odločitev za šolanje na ptujski gimnaziji v tistem času je pomenila tudi priznanje nadarjenosti, kajti le redki so iz teh krajev nadaljevali šolanje in dejansko je bil med prvimi, ki so šolanje nadaljevali in celovito razvijali svoje sposobnosti in osebnost. Takšen je bil tisti čas in vsak, ki je šel iz teh krajev v svet, je ponesel s seboj popotnico, da s pridobljenim znanjem pomaga ljudem in krajem hitreje premagovati gospodarsko zaostalost in pomaga ustvariti pogoje za boljše življenje. Temu je bil zvest vseskozi, saj je sodeloval tudi pri vseh tistih načrtovanjih in akcijah, ki so pomagale odpravljati razvojne in kulturne razlike in tako pomagati ljudem in krajem enakopravnejšo in ena-kovrednejšo vključevanje v hitrejši, splošni, materialni in duhovni družbeni razvoj. Po maturi na ptujski gimnaziji je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo diplomiral za inženirja kemije. Zaposlitev v TGA Boris Kidrič Kidričevo mu je med drugim tudi omogočila, da je v domači občini in domačem okolju razdajal svoje znanje, pridobival izkušnje in se tako tudi širše vključeval povsod tam, kjer je lahko pomagal pri razvoju gospo- darstva in družbenih dejavnosti. Njegovo mesto je bilo vedno med tistimi, ki so svoje znanje in izkušnje uporabili za napredek in razvoj. Vsa njegova aktivnost, od mladinskih delovnih akcij, mladinskega, študentskega političnega dela pa do opravljanja vrste odgovornih zadolžitev v samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih in skupščinskih organih, je bila, ne glede na zadolžitev vedno celovita. Ta celovitost se je kazala tudi v tem, da je imel vedno odgovoren odnos do zaupanih nalog in do tistih, ki so mu te zadolžitve zaupali; bil je delaven in si ni privoščil polovičnega odnosa do reševanja vsakodnevnih gospodarskih in družbenih vprašanj pa tudi do vsakodnevnih drobnih vprašanj, s katerimi se človek vsakodnevno srečuje. Takšen odnos do nalog, problemov in do ljudi, razumevanje ekonomskega in samoupravnega položaja delovnega človeka, delavca, zlasti v današnjem kriznem obdobju, je tudi pogojevalo njegovo izvolitev za izredno odgovorno nalogo, predsednika občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Pri opravljanju te dolžnosti se je maksimalno pokazala njegova delavnost, odgovornost; pokazale so se njegove kvalitete v znanju, izkušnjah, poznavanju družbenih usmeritev za reševanje perečih gospodarskih in družbenih vprašanj. Znal je prisluhniti težavam človeka, ga razumeti in mu pomagati. Znal je tudi pritegniti k delu sodelavce, jih vključiti v izvajanje nalog, znal jim je tudi svetovati in bodriti za premagovanje težav. To je vse zmogel, ker je imel veliko znanja, izkušenj, veliko pripravljenosti, velik čut odgovornosti, zmogel je tudi zaradi tega, ker je zrastel v pogojih realnega življenja in dela. Težko ga bo nadoknaditi, kajti bil je človek v najširšem in najžlahtnejšem pomenu te besede. Množično slovo od Stanka Debeljaka v delavskem domu Franca Krambergerja in na pokopališču 6. julija priča o pomembnem delu, ki ga je opravil. Zbrali smo se vsi, ki smo ga imeli radi. Bil je skromen človek, vreden vsega spoštovanja. Slava našemu Stanku! ZAHVALA Ob tragični in mnogo prerani izgubi dragega brata Janeza Krajnčiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Transservisa za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti. Jože Krajnčič Program izobraževalne dejavnosti v letu 1987-1988 Pri sistematičnem opazovanju in razčlenjevanju proizvodnih in poslovnih delovnih nalog (na različnih nivojih in stopnjah zahtevnosti!), lahko povežemo obseg, količino in kakovost opravljenega dela v primerjavi s planiranim, s trditvijo, da določen del problemov izvira iz neznanja, nezadostnih izkušenj in neusposobljenosti. Nasploh lahko trdimo, da so običajno problemi pri delu kompleksni, da je obseg potrebnih znanj, spretnosti in izkušenj v vsakem trenutku, zlasti gledano razvojno, vedno v razkoraku z dejanskim stanjem, kar, gledano z vidika izobraževalne dejavnosti, pomeni stalno potrebno po dopolnjevanju znanj in spretnosti za uspešno opravljanje del in nalog. Toliko večja pa je potreba pri tistih delih, ki so kadrovsko neustrezno zasedena. V zadnjem času se tudi pri nas intenzivira miselnost, da sodobna družba gradi lasten razvoj na znanju, da je izobraževanje permanenten proces, ki poteka enakovredno tudi v delovnem okolju. V tem kontekstu je kolegij poslovodnih delavcev sprejel stališče, da se izdela predlog programa izobraževalne dejavnosti, ki ga verificira delavski svet DO. I. PREDLOG PROGRAMA IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V DO 1987-1988 1. UVAJALNI SEMINAR ZA NOVOSPREJETE DELAVCE traja 1 dan in obsega splošno informiranje o DO oziroma TOZD, proizvodnji, organizaciji dela ter samoupravljanju. Takšen seminar se izvede praviloma vsak mesec. 2. INTERNI TEČAJI so namenjeni predvsem delavcem v neposredni proizvodnji, ki nimajo ustreznih znanj in izkušenj, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog. 2.1. ZAČETNA POUČITEV O OSNOVAH PERUTNINSKE PROIZ-VODNJE IN PREDELAVE PERUTNINSKEGA MESA obsega 15 ur teorije in se vsebinsko prilagodi posamezni TOZD, učno snov določa strokovni kolegij, izvajalci so člani predavateljskega aktiva. Tečaj se organizira po potrebi v več skupinah zapored s 15-20 udeleženci. 2.2. PRIDOBITEV POLKVALIFI-KACIJE obsega 90-100 ur teorije in 6 mesecev delovnih izkušenj, splošni del znanj predstvalja 25%, strokovni pa 75% učne snovi, ki |o določa strokovni kolegij. Izvajalci so člani predavateljskega aktiva. Tečaj se organizira v oktobru in novembru 3 x 5 ur tedensko s 15-20 udeleženci. 2.3. PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE obsega 250-300 ur teorije. Pogoj je pridobljena PK. Splošni del znanj predstavlja 30%, strokovni pa 70% učne snovi, ki jo določa strokovni kolegij. Izvajalci so člani predavateljskega aktiva. Tečaj se organizira od decembra do aprila 3 x 5 ur tedensko s 15-20 udeleženci. 3. ŠOLANJE OZIROMA PRIDOBITEV IZOBRAZBE TER SPECIALIZACIJA poteka kot študij ob delu in iz njega po programih izobraževalnih institucij. Poleg višje, visokošolske ter podiplomske vrste študija kaže posebno pozornost usmeriti v izobraževanje na SŠC Ptuj — vpis v prilagojeni program za odrasle na TOZD SKŠ. Teoretični del izobraževanja obsega 740 ur v dveh letnikih, praktični del poteka v DO. Pouk traja od novembra do marca, 15 tednov, tedensko 3x5 ur v oddelku s 25 udeleženci. Učno snov pripravita skupno šola in DO. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE je permanentna oblika in se organizira za vse delavce TOZD, TOK in DSSS. Izobraževanje je seminarskega tipa in obvezno vsaj enkrat letno. Vsebine se priredijo in povzamejo iz naslednjih disciplin: — veterinarstvo, — živilska tehnologija, — agronomija, — kemija, — ekologija, — strojništvo, —• elektrotehnika, — energetika, — informatika, — sociologija, — psihologija, — organizacija, — ekonomija, — pravo, — varstvo pri delu . . . a) Za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje znotraj DO smo skupno z direktorji TOZD in TOK ožje opredelili izobraževalne prorgame (v dveh od 8. do 18. 5. 1987), ki se bodo Izvajali predvidoma od oktobra do maja. Teme določa strokovni kolegij na osnovi predloga direktorjev in tehnologov, izvajalci so člani predavateljskega aktiva. b) Zahtevnejša oblika strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja pa je udeležba na kakovostnih specializiranih vrstah zunaj DO, kot so npr. izobraževanje poslovodnih delavcev v organizaciji GZS na Brdu, pridobitev ZTR v Radencih, znanstevni kongresi, simpozij ter izobraževanje preko pogodbenih obveznosti z Biotehnično fakulteto v Ljubljani, Veterinarsko fakulteto v Zagrebu, Institutom za tehnologijo mesa v Beogradu in s tujimi poslovnimi partnerji. 5. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE KOOPERANTOV se izvaja v januarju in februarju. Izobraževanje je seminarskega tipa, teme vi predloga strokovnih delavcev določa strokovni kolegij na osno-TOK, izbira izvajalcev je pogojena s posebnostjo tem. 6. DRUŽBENO POLITIČNO IN SAMOUPRAVNO USPOSABLJANJE se za potrebo DO izvede obvezno dvakrat letno (v novembru in marcu 1 do 2 dni). Eden od seminarjev poteka skupno za vse DPO, drugi pa za samoupravne organe in delegacije. Za oba je skupen uvodni del, v katerem se ponazorijo aktualna dogajanja v DO in občini. V osrednjem delu seminarja bo proučena izbrana tema, tako s strokovno-teoretskega kot aplikativnega vidika, posebno prizadevanje pa je usmerjeno v aktivno sodelovanje udeležencev. Tematski sklopi: — komuniciranje in komunikacijske tehnike, — racionalizacija odločanja, —■ socialnopsihološki vidiki samoupravnega obnašanja, — deviantni družbeni pojavi, — odprta vprašanja razvoja samoupravnih odnosov, — aktualni dogodki v politiki in ekonomiki Jugoslavije sodobnega sveta ipd. II. PREDLOG STALNEGA PREDA-VATEUSKEGA AKTIVA DO Stalni predavateljski aktiv imenuje s sklepom delavski svet delovne organizacije izmed vodilnih in vodstvenih delavcev DO, TOZD, TOK ter DSSS, tehnologov in ostalih delavcev z visoko izobrazbo, po potrebi oziroma občasno pa ga dopolnjuje. Seznam članov: 1. Alojz GOJČIČ 2. Milan LONGHINO 3. Martin BERDEN 4. Franc VRABER 5. Andrej KOVAČ 6. Franc RIBIČ 7. Evgen CAFUTA 8. Štefan KIRBIŠ 9. Franc ZUPANIČ 10. Franc KAC 11. Erih ŠARA 12. Slavko BRGLEZ 13. Franc TETIČKOVIČ 14. Tone ČEH 15. Terezija VUK 16. Nada KRAJNC 17. Boris PELCL 18. Edi STROPNIK 19. Bojan UČAKAR 20. Marija KOLAR 21. Anica STOPNIŠEK 22. Jožica PODBREZNIK 23. Janja BEDENIK 24. Boris ŽLENDER 25. Živorad MARINKOVIČ 26. Ivah SVENŠEK Poleg tega delegira DO slušatelje tudi v vzporedne oblike družbenopolitičnega usposabljanja, ki ga organizirajo vodstva občinskih DPO. 7. USPOSABLJANJE PRIPRAVNIKOV IN UČENCEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA poteka po programih, ki jih pripravi kadrovska služba v sodelovanju z mentorji in instruktourji, skladno s šolsko zakonodajo ter našimi samoupravnimi splošnimi akti. 8. DRUGE OBČASNE OBLIKE se izvedejo na podlagi prostovoljne pripravljenosti udeležencev, v odvisnosti od interesnega področja. Ravnokar potekajo zaključni dogovori s predstavniki ZC-TOZD Osnovno zdravstveno varstvo iz Ptuja, da bi jeseni pripravili vrsto poljudnih predavanj iz cikla zdravstvene vzgoje prebivalstva, prirejenih za zdravstveno problematiko v naših delovnih enotah zaposlenih delavcev. Po TOZD je ponudba sprejeta s posebnim interesom, zato predlagamo, da se ta oblika uvrsti v progam izobraževalne dejavnosti. 27. Branko FIRBAS 28. Anton MEDVED 29. Jakob ČUŠ 30. Mihaela OMLADIČ 31. Tomislav LEPOSAVIČ 32. Rahela JURŠIČ 33. Marija HABJANIČ 34. Mladen REŽEK 35. Ivan ZUPANIČ 36. Slavko VISENJAK 37. Milan VERNIK 38. Edvard KENDA 39. Jožica LAMBERGER 40. Janko PETEK 41. Anica SATLER 42. Branko BABUSEK 43. Martin TURK 44. Alojz VESENJAK 45. Jože REISMAN 46. Janez MEZNARIČ 47. Adolf BRGLEZ 48. Ludvik ŠERUGA 49. Franc CARTL 50. Tanja KENDA 51. Miran KOROŠEC 52. Aleksander FARAZIN 53. Andrej KOTER 54. Alenka BRGLEZ 55. Danilo FETTICH 56. Vida NAHBERGER 57. Matilda LOVRENČIČ 58. Marija ŠIROVNIK 59. Ivan AMBROŽ 60. Franc KRAVINA 61. Ivan CIGLAR 62. Anton PIŠEK 63. Vladimir STRELEC 64. Jovo TARBUK Pripravil, Jovo TARBUK Rekli so: Znanja ni nikoli preveč Emona Ljubljana je za svoje delavce, zaposlene pri Merkurju Ptuj, organizirala, skupaj s ptujsko Delavsko univerzo, poslovodsko šolo. Ker ni bilo dovolj interesentov pri Merkurju, so omogočili vpis tudi prodajalcem iz drugih firm. Znanja ni nikoli preveč, so rekli nekateri naši mesarji prodajalci in se vpisali. Poslovodska šola se je začela oktobra 1985, končali pa so jo marca 1987. Organi upravljanja v TOZD Commerce so jim omogočili izobraževanje tako, da so jim plačali šolnino in uredili zamenjave na delu kadar so imeli predavanja. Šolo so uspešno končali: Ivan Čeh, Jani Gajser, Slavica Kme- tec, Andrej Kovač ml., Rajko Pig-nar, Vlado Plohl, Ivan Rozman, Franc Turnšek ml. in Alojz Zaj-šek. Po končani poslovodski šoli so se takoj vpisali še v srednjo komercialno kot dopolnitev prejšnje. Organizirali so jo pri srednješolskem centru v Ptuju. Za to so si šolnino 90.000 din plačali sami, zaključili pa so jo konec junija letos. Med razgovorom so povedali, da so šolo želeli opraviti v glavnem zato, da bi si pridobili poleg praktičnega znanja še čim-več splošnega znanja. To je uspelo enemu bolj drugemu manj, pač kolikor se je kdo zavzel in kakšno je imel predznanje. Vsi pa so morali precej zavihati rokave. Tudi družine so bile prikrajšane, ker prostega časa praktično niso imeli. Trud je poplačan z diplomo o končani šoli. Težke trenutke so pozabili, tudi na statistiko, ki je vsem delala največje preglavice. Spominjajo se le lepih trenutkov, ki jih je tudi nekaj bilo. Kolektivu so hvaležni, da jim je izobraževanje omogočil, vsi pa izražajo prepričanje, da bodo zaupanje opravičili z dobrim delom. L. C. Turistično društvo Ptuj vabi ob občinskem prazniku na 1. PTUJSKO POLETNO NOČ v petek, 7. avgusta 1987. Pričetek ob 19. uri. TITOV TRG — PREŠERNOVA ULICA — CVETKOV TRG Program: — družabne igre med krajevnimi skupnostmi in ,gosti (z bogatimi nagradami), ki jih bo vodil MITO TREFALT — gosti večera: — SLOVENSKI PAR '87 — maratonec MIRKO VINDIŠ s trenerjem — presenečenje iz zraka — humor: JANEZ KOŠNIK in JU-ŽEK KOSEC iz KOŠNIKOVE GOSTILNE IGRAJO: ■—• ptujski ansambli: Ptujski instrumentalni ansambel s pevci, PREROD, ZRELO KLASJE, KOMET in diskoteka METULJ Za jedačo in pijačo skrbijo gostinci iz EKK Ptuj — TOZD Gostinstvo Haloški Biser in TOZD —■ Ptujske toplice, iz gostilne Kaučič, bistroja Amadeus, kava-baru Orfej, grilbara Rimljan in diskoteke Metulj. Pridite, zabavno bo, veselo in prijetno I Od leve: Alojz Zajšek, Franc Turnšek, Ivan Rozman, Vlado Plohl, Rajko Pigner, Slavica Kmetec in Ivan Čeh Izlet v Benetke Tudi letos je izvršni odbor sindikata TOZD Commerce organiziral dvodnevni izlet, vendar z nekoliko obširnejšim programom. Odločili smo se za Benetke. Zanimivost Benetk je pritegnila številne udeležence. Zato je bila izjava predsednika 10 tov. Franca Turnška ml., da bo izlet uspel, res na pravem mestu. Ko smo z avtobusom zapuščali Ljubljano in nadaljevali pot proti Primorski se je začelo daniti. Temno nebo za nami nas je nekoliko vznemirilo. Vendar se je pred nami kazalo jasno nebo in nam dajalo vedeti, da nas pričakuje lepo vreme. Carinske formalnosti smo opravili brez težav. Pot smo nadaljevali po odlični avtocesti proti Benetkam. Okrog 10. ure smo začutili prve znake praznega želodca. Do primernega prostora za malico smo prevozili precej kilometrov. Da smo bili lačni nas je pravzaprav spomnil »Fifa«, ki ni in ni mogel prenesti tega da še ni malica. Po okusnem in tako željno pričakovanem okrepčilu smo nadaljevali pot. Obrisi Benetk so nas opominjali, da gre za veliko mesto. Množica svetlikajočih se avtomobilov v soncu je kazala na to, da je že mnogo turistov prispelo na cilj pred nami. Prisrčna »vodička« nas je izčrpno seznanjala z zgo- dovino Benetk od nastanka do danes. Njena neutrudnost nas je prijetno utrudila. Komaj smo čakali, da se lahko kje usedemo. Čar Benetk smo doživljali v vsej blaščavi in sijaju. Zanimivosti je bilo na pretek. Posebno pozornost tržnic in trgovinic vzbujajo ob vhodih vanje posebne maske (obrazi), ki so značilni za beneški pustni karneval. Da smo bili v Italiji, smo še zlasti spoznali ob uživanju črne kave, ki je bila tudi do petkrat dražja kot pri nas —• zato pa tudi dobra. Po ogledu Benetk smo se ustavili v bližnjem mestu Mestre, kjer smo porabili preostale lire. Pred nami je bila pot do Nove Gorice, kjer smo po večerji še zaplesali ob hotelski glasbi. Naslednje jutro smo se odpravili v Mesno industrijo Primorske v Novi Gorici. Ogledali smo si objekt klavnice ter njihov obrat pršutarne na Kobji glavi. Tu smo skušali pravi primorski pršut, ki zori ob ugodni mediteranski klimi ter izvrsten teran. Nakar smo v upanju, da še nas kdaj pot zanese v MIP-ovo pršu-tarno, veselo nadaljevali potovanje v Titovo Velenje na kosilo in piknik. Ob prižganem ognju so prišli na račun naši mojstri dobre jedače. Specialitete iz žara so močno zadišale daleč naokoli. Neutrudni harmonikar, ki nas je povsod spremljal, je raztegoval meh v vsestransko zadovoljstvo. Izredno smo se zabavali ob pripovedovanju šal, predvsem pa pri dvoboju med Ivanom Vidovičem st. in Ivanom Vidovičem ml. Ob prvem mraku smo se napotili proti domu. V avtobusu je zadonela lepa slovenska pesem, ki nas je spremljala do Ptuja. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se razšli pozno ponoči. Tudi tokrat si je naš sindikat za prizadevno organizacijo zaslužil priznanje. (Tekst in foto: Mirko Bauman) Dober gospodar ne sme biti kaznovan 9. julija se je mudil na obisku pri nas Marko Bulc, predsednik gospodarske zbornice Slovenije. Predstavniki Perutnine so ga dokaj podrobno seznanili s proizvodnimi dosežki, s produktivnostjo, s prizadevanji za kar najbolj uspešen izvoz. Največ poudarka pa so namenili modernizaciji in razširitvi zmogljivosti perutninske klavnice ter opozorili na nekatere nelogične in življenjsko nesprejemljive zakone. Zlasti je to »popularni« obračunski sistem in še nekateri drugi, za katere naši strokovnjaki menijo, da dobre gospodarje ovirajo pri razvoju, namesto da bi jih spodbujali. Opozorili so tudi, da pri razkoraku cen, ko so se surovine v pol leta podražile za 60—250 %, piščančje meso, ki je pod nadzorom cen ZIS, pa za 17 %, ne zmoremo izpeljati investicije brez sprostitve cen ali izdatnejše družbene pomoči. Predsednik zbornice je pozorno poslušal razloge, nato pa poudaril, da si je GZ postavila temeljno dolgoročno orientacijo razvoja. Spodbuditi in podpirati namerava proizvodnjo, ki bo povečala izvoz, kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo. »Kmetijstvo mora postati gospodarski člen, ne pa preskrbo-valec, ki mora poceni proizvajati zato, da bi lahko poceni jedli. GZ se zavzema za sproščanje cen, seveda postopno ne pa stihijsko, ki lahko le škoduje. Ker pa povečujete izvoz in bo tudi investicija omogočala še večji izvoz, ste v Perutnini kar po dveh elementih na glavni smeri usmeritev razvoja.« »Ni sprejemljivo poenostavljanje predpisov, s katerimi naj tisti, ki boljše dela, ki ima več sredstev, tudi več daje. Dober gospodar ne sme biti kaznovan, zato ker dobro dela. Osnova hitrejšega