AmerikANSKi Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki m glasilo K. S. K. Jednote.	
18. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 21. 31ARCA 1913	LETNIK XXII
GRŠKI KRALJ
JURIJ UMORJEN.
Neki grški" anarhist imenoma Aleko Skinas ga je ustrelil v Solunu.
SPLOŠNO SOŽALJE V EVROPI-
Konstantin, najstarejši njegov proglašen novim kraljem.
sin,
Solun (Saloniki), 18. marca. — Grški kralj Jurij je bil umorjen na izpre-"odu po ulicah solunskih danes po-Poludne.
. Morivec je bil neki slaboumen Grk, 1 se imenuje Aleko Šinas.
Ustrelil je kralja v srce.
Kralja je spremljal samo njegov pomnik, podpolkovnik Francoudis.
Morivec se je naenkrat pojavil za fraljevim hrbtom in je sprožil en strel j2 sedmerostaničnega revolverja. Ža-°stni dogodek je povzročil silno razburjenost.
šinas je bil takoj prijet in odveden v zapor.
Ranjen kralj je bil položen na voz
je dihal0'!3" V PaPafi°n-boInišnico. Še Princ' Pol ure je umrl.
dru&i ča ,°laj' kraljev tretj' sin> in Prišeri- ' S° hiteIi v bolnišnico.
«al čactn^! je princ Nikolaj skli-„ častnike m vzdihaje rekel:
smrt naše® r^0 Vam naznaniam vabim T !Jub'Jenega kralja ter vas nove' Pnsezete zvestobo svojemu vladarju, kralju Konstantinu."
««i5et °"asltdnik Konstantin, kina-^JJ^Ju Juriju, je sedaj v Janini.
^vedaJet Jo .o ga prijeli, ni
>il je. T"' Vzroka za svoj zločin. ■'n v Oflt,C n)e8°vo 'me Aleko Ši-vpSVa°,r. nekem» častniku, ki S?°vino j! ' a\mu ni žal za svojo C4s si l eke!' da j« P«>ti vladam. C0' kar w d P°P°lnoma brez-Ž ute.Wilo kazati, da ni SV°Ja dejanja. C« Po vsneem°dr^be so se takoj u-
Poi„ Setn mestu in vzdržuje se
tene razburjene.
f^^avEa-rStraina razbur-k v'ca o' 0 Je d°spela
sem-
lti>licah s. m°ru kralja Jurija.
1 Uud?! u-rajo 80čutni ™ »*■ ' kl Bovore o žalostnem
dogodku, ki jih je doletel v trenotku, ko je bila kraljevska rodbina na vrhuncu svoje priljubljenosti vsled grških uspehov v vojni in deleža, ki so ga imeli člani kraljevske rodbine v zmagah nad Turki.
Podrobnosti o umoru, ki so dospeJe semkaj, so pičle in nepopolne. Ena pravi, da je morivec, ki se imenuj Šoj-nas ali Skina ali Šinas, blaznik.
Druga vest pravi, da je morivec socialist, ki je stanoval v kraju Volo. Spremljal ga je neimenovan tovariš.
Šinas je baje do 50 let star in slabo oblečen. Izjavil je, da je kralja ustrelil, ker mu ni hotel dati denarja.
Kraljica Olga je dospela semkaj nocoj iz Prevese. Doznala je o usodi svojega soproga na parniku. Takoj odpotuje v Solun.
Ruska križarka, z novim kraljem Konstantinom na krovu, odpluje menda nocoj iz Janine v Solun. Odondod pride v Atene.
Žalost v Londonu in v Kodanju.
London, 18. marca. — Vest o umoru grškega kralja je pretresla ves uradni svet v Londonu in tudi vse občinstvo.
Kraljica mati Aleksandra, sestra pokojnega kralja grškega, je vsa potrta. Šele nedavno je izgubila svojega brata, danskega kralja Friderika, ki ga je zadela slična usoda.
Kralj George in kraljica Marija prideta jutri iz Windsora semkaj tolažit ubogo Aleksandro.
Kodanj (Copenhagen), 18. marca.— Tukaj je vse žalostno nad usodo grškega kralja, ki je zadnjih petdeset let navadno prihajal na Dansko na šest-ali osemtedenske počitnice.
Iz življenja kralja Jurija.
Kralj Jurij je bil drugi sin pokojnega danskega kralja Kristjana, in brat sedanjega vladarja danskega. Rojen je bil dne 24. dec. 1845. leta in izvoljen za grškega kralja dne 8. jun. 1863. leta, in vladati je začel dne 31. okt. 1863. Oženil se je s princesinjo Olgo, najstarejšo hčerjo ruskega velikega kneza Konstantina dne 27. okt. 1867. leta. Njen oče je bil brat pokojnega cesarja Aleksandra II.
Njegov najstarejši sin, prestolonaslednik Konstantin, rojen v Atenah dne 2. avg. 1868. leta, je bil vrhovni poveljnik grških čet ves čas med vojskovanjem v iztočnem delu evropske Turčije in tudi med nedavnim zavzetjem turške trdnjave Janina, ki se je vdala s posadko 32,000 mož. Njegova žena je princesinja Sofija, sestra nemškega cesarja.
Kralj Konstantin I.
Atene, 19. marca. — Princ Konstantin je bil danes formalno proglašen za kralja grškega, z naslovom Konstantin I., kot naslednik svojega očeta, kralja Jurija I., ki je bil umorjen v torek proti večeru v Solunu.
Pokojnega kralja truplo leži na parah v kraljevski palači solunski.
Za gotovo je dognano, da je bival morivec Skinas, rodom Grk, šest let v Združenih Državah. Pred kratkim se je povrnil iz Amerike. Po svojem prijetju je priznal vojaški policiji, da je anarhist, in prejkone je bil v zvezi z drugimi anarhisti. Skinas je imel svoje žepe napolnjene s patronami, in našli so pri njem tudi več važnih pisem. Ta ima zdaj v rokah policija.
Danes dospela podrobna poročila o kraljevi smrti naznanjajo, da je Skinas izvršil umor iz anarhističnih nagibov. Ko je sprožil strel, ki je zadel kraljevo srce, je vzkliknil:
"Vi ste morivec in zaslužite to smrt.'
Morivec anarhist.
Solun, 19. marca. — Grškega kralja morivec Skinas ni blaznik, nego samo slaboumen. Živel je od beračenja. Pred nekaj dnevi je v Volu, Tesalija, hujskal ljudi in pravil, da bo v kratkem ustanovil enakost, da ne bo nič več bogatinov in ubožcev.
Skinas je bil nekaj časa učitelj v medicinskem oddelku atenskega vseučilišča, kjer je oznanjal anarhistovske nauke.
ALI ŽELEZNIČARJI ZAŠTRAJKAJO?
Njihove zahteve odklonjene, vendar v Chicagi še upajo na poravnavo.
KONFERENCA GUVERNERJEV.
Ima rešiti vprašanje o najmanjši plači za delavke.
j Črnogorci se žurijo.
LoSdon, 18. marca. — Brzojavka iz Podgerice pravi, da se Črnogorci na vso nipč pripravljajo na zavzetje Ska-dra, Vpredno se sklene mir. Srbske pomožne čete prihajajo neprestano in trdnjavski posadki baje primanjkuje streliva, kajti na bombardiranje je le malo- streljala nazaj.
Neka dunajska brzojavka "Exchange Telegraphu" pravi, da se obstreljevanje Skadra nadaljuje in da je bil avstrijski konzulat deloma uničen, kakor tudi italijanski samostan, v katerem je bila ena redovnica usmrčena. Katoliški prebivavci so se zatekli v katedralo in mesto gori.
Po neki brzojavki iz Cetinja, so Črnogorci poslali častnika pod belim praporom, da obvesti turškega poveljnika v Skadru, da smejo inostranski konzuli in njihovi rojaki zapustiti mesto.
Bogat plen.
New York, 17. marca. — Petdeset tajnih policistov je na delu, da zasledijo vlomilce, ki so snoči zlomastili v zastavnico tvrdke Martin Simons & Sons na vzhodni strani in jo odkurili z dragocenimi kameni v vrednosti $300,000. Gre za najdrznejši vlom, ki je bil izvršen izza mnogih let v mestu New Yorku.
Način, kako so razbojniki izvršili predor iz kleti sosednjega poslopja v zastavnico, je prepričal policijo, da ima opraviti s specialisti v stroki. Po-služili se niso vhoda od strani, ki je bil lahko dostopen, dobro vedoč, da so v dragotinarnicah in sličnih proda-jalnicah vsa vrata v. zvezi s pristrojem za alarm; nego prežagali so malo jekleno omrežje okensko in se vtihotapili. Tudi niso ulomili jeklenih vrat varnostne shrambe, nego so si izvrtali pot skozi 2 čevlja debeli jekleni zid. Lastniki mislijo, da so bili roparji o-supli radi mnogih dragocenosti v shrambi, katerih vrednost znaša $800,-000; da so se z nekaterimi zabojčki zadovoljili in potem izmeknili.
Avstrija odpušča reserviste.
Dunaj, 18. marca. — Po vseh gali-ških železnicah vlada mrzlična delavnost v zvezi z odpošiljanjem domov tisočerih reservistov, ki so bili sklicani k orožju, ko je bilo pričakovati vojne
Rusijo zaradi Srbije.
Ukrenitba se ujema z ondan naznanjeno pogodbo med Avstro-Ogrsko in Rusijo, po kateri se imajo avstrijske čete v Galiciji zmanjšati na redno število, dočim Rusija odpusti reserve, ki bi se bile imele poslati domov že jeseni.
Chicago, 111., 20. marca. — Odbor železniških poslovodij je včeraj na konferenci odklonil zahteve železni-čarske zveze "Brotherhood of Railway Trainmen", vsled česar so se takoj pri čele priprave na štrajk.
Več nego 4,500 ogibarjev (switchmen) in devetnajst železnic držečih v Chicago je prizadetih. Prepirna vprašanja so bila v rokah presojevalnih odborov tri tedne.
Ogibarji so glasovali skoro enoglasno za štrajk, če se njihove zahteve ne dovolijo. Izid glasovanja je bil naznanjen odboru poslovodij. Ta je odgovoril potem pismeno, rekoč: "Če umaknete točke glede plačevanja časa in polovice za čezurno delo in praznike, potem bomo nadaljevali pogajanja glede ostalih točk v dosego poravnave z medsebojnimi popusti. . Pričakujemo vašega odgovora do 10. ure."
Odgovor poudarja, da ogibarji ne umaknejo čezurnega dostavka in ne popuste v nobeni točki. Dasi ni formalno proglašen, se štrajk menda vendar razglasi danes.
Štrajk bi prizadeval železniške kolodvore v Chicagi, Gary, Hammondu in Jolietu. Nakladanje tovornega blaga bi bilo zelo ovirano, in zato se razne velike tvrdke na vso moč trudijo za dosego hitre poravnave.
O'Hara pri predsedniku.
Washington, D. C., 19. marca. — Ustanovitev deželne komisije v določbo najmanjše plače za vse moške in ženske zaposlence v podjetjih, ki se bavijo z meddržavno trgovino, je predlog, ki ga predsedniku Wilsonu predloži O'Harov odbor illinoiškega dr	A . Kaj to pomeni? žavnega senata za odpravo prostituc- fr raawa. __ Mala je; Predsednik bo naprošen, da pod
pre ta predlog.
Predsednik bo predvsem nujno naprošen, naj skliče konferenco državnih guvernerjev v rešitev vprašanja o prostituciji. O'Harov odbor je dobil zagotovila od Sedemindvajsetih guvernerjev, da bi se udeležili take konference.
* Beda v Little Fallsu.
Albany, N. Y., 19. marca. — Poročilo državnega delovnega departmen-ta o razmerah med tkalci v Little Fallsu je bilo danes objavljeno. Splošno zanimanje se je obrnilo na tamoš-nje razmere vsled nedavnega štrajka.
Preiskava je dognala, da je pred štrajkom polovica moških delavcev zaslužila na teden $9.00 ali manj, dočim so dobivale žene in dekleta manj nego $7.50 na teden. Poravnava štrajka je plačne razmere le malo izboljšala. Stanarine za družinska "stanovanja" znašajo od $6.00 do $18.00. Grozna beda vlada v Little Fallsu, tako da je sramotno.
Ženski policisti.
Albany, N. Y., 17. marca. — Policijskemu komisarju newyorškemu se v neki predlogi, danes vročeni državnemu zakonodajstvu v Albany, N. Y., podeljuje pravica, nastaviti dvajset, ali kolikor jih treba, ženskih policistov. Dotične ženske morajo biti od 30 do 40 let stare in so določene v to, da bodo opravljale službo v plesnih dvoranah, javnih parkih in kino-glediščih v zaščito žensk in otrok. Ženski polici-cisti imajo nositi uniformo, biti upravičeni do iste plače kakor njih moški tovariši in biti deležni tudi pokojnin skih skladov.
Dr. Friedmann zdravi zastonj.
New York, 17. marca. — Dr. Fried-rich F. Friedmann je pripravljen, brez plačno zdraviti vse jetične bolnike, ki pridejo k njemu. Njegov brat, dr. Arthur Friedmann, je danes tako izja vil in pristavil, da je zločinstvo, če se mu to ,ne dovoli. Kakor znano, je zdravstveno oblastvo dovolilo samo poskuse v gotovih bolnišnicah.
"Mnogi bolniki," je rekel dr. Arthur Friedmann, "so prišli iz drugih mest v New York in se ne morejo sprejeti v mestne zavode, ker ne prebivajo tukaj. Eden teh bolnikov je imel topline 104 stopinje in je bil navzlic temu na cesti, kjer bi se bil vsak hip lahko zgrudil mrtev. Nismo mu smeli po magati. Dr. Friedmann sme zdraviti samo slučaje v bolnicah. Najrajši bi pomagal vsem, ki ga poiščejo, ali roke so mu vezane. To je skoro zločin."
V Bellevue-bolnišnici je dr. Fried mann danes vbrizgal seruma 12 nadaljnjim bolnikom, — skoro izključno slučaji v razviti stopnji.
Bolgari zavrgli turške pogoje.
Sofija, 17. marca. — Šukri paša, turški poveljnik trdnjave Odrin, je ponudil predajo pod pogojem, da se njegovim četam dovolijo vojne časti in da smejo obdržati orožje. Bolgari so odklonili sprejetje predaje pod temi pogoji.
Grki vzeli turško mesto.
Atene, 17. marca. — Grki so zasedli mesto Klisura v Albaniji. Turki so se trdovratno upirali, a so bili prisiljeni, da so se umaknili v smeri proti Bera-tu. Turške izgube so bile velike. Grki so izgubili trinajst mrtvih in štirideset ranjenih.
_ mm
dovja britanskih in francoskih torpe-dorušilcev in podmorskih čolnov imajo skupne ponočne vaje v britanski morski ožini. Poveljniki brodovij zasledujejo vkupne cilje kretanja in pogostna brezžična poročila se izmenjavajo med ladjami.
Preiskave trustov.
Washington, D. C., 16. marca. — Preiskave trustov, ki so se pričele pod Taftovo upravo, bode novi glavni pravdnik McReynolds nadaljeval z ne-oslabljeno odločnostjo. Uvedejo se tudi nove preiskave, bržko to pripusti vsaj deloma dovršitev sedanjega o-gromnega delovnega sporeda.
Preiskava Standard Oil-kompanije se ima dokončati brž ko mogoče. Ta preiskala se razteza čez celo deželo in ima dognati, ali se je kršilo zavezno-sodno razdružno povelje.
Druge važne preiskave, ki se bodo nadaljevale, so one proti "American Can Co.", "American Smelting & Refining Co." in "United Fruit Co."
Cannon vzel slovo.
Washington, D. C., 16. marca. — Po skoro 401etni neprestani "služabni dobi" v javnem življenju se je odpeljal danes zasebnik Joseph Gurney Cannon domov. Čisto sam je vzel nekdanji "car zbornični" svoj mali kovček v roko, in se je odpeljal na kolodvor in potem z vlakom v svojo staro domačijo, Danville, v okraju Vermillion, Illinois.	,
"Stric Joe" ima v svoji prtljagi med drugim dva ogromna zaboja, ki vsebujeta zasebna pisma, nabrana med njegovim dolgoletnim delovanjem v političnem življenju zaveznega glavnega mesta.
Šest roparjev prijetih.
Muskogee, Okla., 17. marca. — Šest moških angleškega rodu je v zaporu pod obtožbo, da so oropali vlak Katty Limited dne 20. okt. v Worthu, Okla. Roparji so uplenili $100,000. Nekaj denarja so baje našli pri enem izmed roparjev. Šestorica je bila prijeta obenem v raznih krajih.
Kristus je vstal! O slava! Hosana! Zmagal je pekla moči; mrtev zdaj zopet živi. Zmaga, oj kje si Judov prerana?
2.
Angel nam božji vest to prinaša, ženam pri grobu pove, vstal da ob zori On je: Istina torej vera je naša!
Človek, raduj se, Kristusa moli, Kristus je tebe otel, Adamov greh ti odvzel: Kristusa si Vodnika izvoli!
4.
Svet ta za nas dežela je tuja: Kristus popelje nas naj v trajni, obljubljeni raj! Tam bomo peli v vek: Aleluja!
—A. B.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
vošči vsem cenj. naročnikom, sotrud-nikom in prijateljem Uredništvo in upravništvo Am. SI.
Razpoknile prehitro.
Kalkutta, Indija, 17. marca. — Štiri dinamitne bombe, ki so bile namenjene, pognati v zrak urednike prav toliko glavnih časopisov, so se razletele, predno so dospele v kraj svoje na-membe, in sicer v poštnem uradu. Trije poštni uradniki so bili smrtnonevar-no ranjeni.
Dobro zavite bombe so bile naslovljene na uradnike listov "Englishman", "Stateman", "Capital" in "Empire".
Policist ustrelil svojo svakinjo.
Chicago, 111., 17. marca. — V hiši št. 230 W. 23 st. je včeraj dopoludne policist Jos. Smith tekom nekega prepira radi družinskih razmer ustrelil svojo svakinjo, 321etno Rosie Smith in se potem izročil policiji.
Parniki velikani.
London, 15. marca. — Tekma za prvenstvo v velikosti atlantskih parni-kov, ki se je razvijala izza leta 1871., ko .je bil "Oceanic" spuščen na morje, prične novo dobo letos z dogotov-ljenjem več 50,000tonskih ladij.
Dne 28. maja se poda na svojo prvo vožnjo "Imperator", prvi 50,000tonski parnik. Dne 21. aprila bo spuščena na vodo 'A'quitania", znatno večja nego nemška ladja, dočim se v Queen's Islandu hitro dogotavlja "Britanic", ki bo večji nego omenjena parnika.
Materina izkušnja.
Vsi člani družinski vedno iščejo pri materi pomoči, v stiski in bolezni, vedoč, da ima vsaka mati veliko izkušnjo, in da je vedno pripravljena pozabiti na svoje lastne bolečine in pomagati bolniku. Ga. Elizabeta Bederka iz Grand Wooda, N. J., je izkusila tole: "Lahko rečem, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše zdravilo za želodec. Svojega denarja ne trosim več za doktorje, nego rabim to zdravilo v svoji družini, kadarkoli se pojavi kaka bolezen, zlasti želodčna bolezen." Izkušnja je izučila go. Bederko, kako in kdaj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto izkušnjo imajo mnoge druge matere, kar pojasnjuje nagla prodaja tega zdravila. Priporočljivo je pri obolenju želodca in drobja. V lekarnah. Jos Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. Pri opeklinah in izvinkih rabite Trinerjev liniment. — Adv.
Listnica uredništva.
Uredništvo izjavlja, da g. Jos. Trobec ni pisec dopisov iz Brockway, Minn., od dne 30. jan. in 14. febr.
Preveč salunov.
Milwaukee, Wis., 17. marca. — 400 salunarjev v Milwaukee izvršuje go-stilničarsko obrt nezakonito, tako da so izpostavljeni velikim globam ali zaporu, kakor je izjavil danes pomožni mestni pravdnik E. L. Mclntyre.
Po nekem zakonu je število salunov omejeno na enega za vsakih 250 prebi-vavcev. Približno 400,000 prebivav-cev je v Milwaukee, in torej je mesto upravičeno do 1,600 salunov. Je jih pa zdaj v mestu 2,000.
Smrt podadmirala Eatona.
Hingham, Mass., 17. marca. — Ko so bile danes pri mrtvaškem ogledu o zagonetni smrti podadmirala Eatona zaslišane štiri priče, so se razprave odgodile do jutri.
Neki uradnik v zvezi s preiskavo je izjavil: "Oblastva so "prišla do sklepa, da podadmiral Eaton ni umrl naravne smrti." Dostavil je, da možnost sa-moumora ni izključena.
Zmaga S. L. S.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 5. t. m. nam donaša novico, da je pri nadomestni deželnozborski volitvi dne 4. marca v mestni skupini Kamnik-Ra-dovljica-Tržič zmagal kandidat Slovenske Ljudske Stranke, dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani. Njegov protikandidat je bil g. Matija Ma-rinček, c. kr. notar v Tržiču. Novi deželni poslanec dr. Gregorič je naslednik umrlega drja. Janka Vilfana, bivšega odvetnika v Radovljici. Zmagal je s skoro dvetretjinsko večino. To je prva zmaga S. L. S. v mestih.
IZ SLOYEKSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 19. marca. — Veseli velikonočni praznik se je približal, posvečen Kralju zmagoslavja, čegar veličastno vstajenje bodo spet oznanjali u-brani zvonovi in slavospevi po vsem križanem svetu. Tudi v naši slovenski cerkvi, ki danes obhaja praznik svojega patrona, sv. Jožefa, je vse pripravljeno, da bomo praznovali Veliko noč spet kar najslovesneje. Vstajenje bo v soboto zvečer ob polosmih s slovesno procesijo po cerkvi. Na velikonočno nedeljo bodo sv. maše ob 6., 8. in 10. uri.
Vsem našim cenj. naročnikom in čitateljem voščimo vesele praznike: Aleluja!
_ Krsti. Zadnjo nedeljo so bili v
slovenski cerkvi sv. Jožefa krščeni tile otroci: Ivanka Kane, Jožef Likovič, Alojz Glavan, Marija Trlep in Jtarol Šilec.
— Republikanska občinska konvencija se je vršila v ponedeljek zvečer v Clement hallu. Navzočih je bilo 133 delegatov iz 24 precinktov. Nomini-rani so bili: Peteri mirovni sodniki, en cestni komisioner, deseteri pomožni supervisorji, peteri konstablerji in en šolski zaupnik. Med nominiranci za pomožne supervisorje je dosegel največjo zmago z enoglasno zopetno nominacijo g. Alexander F. Ross, dolgoletni foreman v tiskarni Am. Slovenca. Nominiran za pom. supervi-sorja je bil tudi zopet g. John A. Težak, naš rojak. Za konstablerja pa je bil med drugimi nominiran g. Henry Martin, rodom Slovak. — Delegati za 22. precinkt so bili gg.: Josip Zalar, John Zupančič, Mike Kozlowski in Steve Vertin.
— Kandidat za urad mestnega blagajnika na meščanskem nepristranskem tiketu (City nonpartisan ticket), g. Josip Zalar, ima čimdalje več vnetih pristašev, ki ga bodo po vseh močeh podpirali.
_Novo dram. društvo. Pod imenom
Red sv. Bernarda se je ustanovilo zadnjo nedeljo novo dramatično in pev sko podporno društvo, v katerem so doslej sledeči nadepolni mladeniči: George Stonich ml., Josip Juričič, John Mutz, John Pullman, Frank Russ in Fred Troppe. Želimo mnogo sreče!
—	Izobraževalno in podporno dru Štvo "Triglav" priredi na belo soboto, dne 29. marca, zvečer v Sternovi dvorani igro "Zupanova Micka". In tudi zapeli bodo nekaj pesmi. Programne knjižice se pravkar izdelujejo v tiskarni A. S.
—	Izobraževalno društvo "Slovenija" uprizori na belo nedeljo, dne 30. marca, zvečer dve veseloigri enode-janki, to bosta "Brat Sokol" in "Dok tor Hribar". Nadalje bodo na sporedu pevske točke, deklamacije in nagovor. Veliki programni plakati bodo nekaj posebnega, z oglasi ob straneh.
_ Tehtnico najnovejšega vzorca,
zvano "Toledo Electric No-Springs-Honest Weight" si je omislil prvi v Jolietu g. Math. Grayhek za svojo mesnico pod h. št. 801 N. Chicago.st. Nova tehtnica je vredna, da si jo vsakdo ogleda.
Browns, Iowa, 16. marca. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Jaz bi rad nekaj od naše naselbine, iz Brownsa, naznanil, kako se kaj nam godi. Precej dobro, hvala Bogu. Vina si pridelamo; kedar se nam ne vidi za vino, pa si tudi postrežemo z ječmenovcem. 'n tudi naznanjam, da smo imeli v
društvo deluje vedno v korist slovenskega naroda. Torej ta dan vsi zavedni rojaki stop^no na noge, tako da bo dvorana nabito polna. Ta igra se : nam obeta v zadovoljnost vseh dobro j došlih, ker se bojo igrale vse točke' v slovenskem jeziku. Ko pa vam ne ; morem vsega popisati, je boljše, da ^ pridete na veselico in boste se sami prepričali, kaj bojo vse vzeli na muho. j Jacob Juvančič, zastopnik A. S.
New York City, 12. marca. — Sobotna številka našega Amer. Slovenca je presenetila vsakega naročnika in naročnico! Izpolnili ste obljubo in pričeli ste z dvakratno tedensko izda-
—..... J ■	. T . £ pil^cii »a <*	— -----
Sugar Creek v nemški cerkvi sv. J ožeta .q	_ pač najiepši piruh za Veli-
11., 12., 13. štirideseturno pobožnost, ko noč; y treh letih bodemo obhajali, in ljudstvo se je v velikem številu u- j pet;ndvajsetletnicQ obstanka A. S. in deležilo. In nas je g. Kraschowitz ob- takrat _ ako me moj proroški pogled iskal. Bog mu poplačaj za njegov y bodočnost ne vara _ takrat bo A. S. trud! Pa tudi Rev. Father Lutke je i -e davno dnevnik in najmanj 10,000 bil prav vesel našega gospoda Kra- naročnikov in naročnic bo stalo v vr-schovvitza, ker se je za nas Slovence
potrudil. Bog ga blagoslovi! V tukajšnji naselbini je precej dosti
slovenskih familij. Največjidel smo na ; ' ""lika noč je tu ;n daleč od rodne farmah. Vsega si pridelamo, in kar i grud; bomQ prazn0vali vstajenje Go-nam ostane, pa tudi se lahko proda, j spodovo; ob takih praznikih se naša Farme se prodajajo po $100—$200 -ustva z elementarno silo probude iz aker. Tukaj je vsake sorte delo. Ze-1 otopelosti svoje in naših src se pola-leznica dela dvojni tir, čez mesto	hrepenenje po domu, po svojcih,
Browns bo železnica vzdignjena 24 spomini izza mladih dnij vstajajo na čevljev. Rabijo dosti delavcev. Drugi obzorju nagih mislij in nehote posta-spet delajo na farmah; eni tudi delajo: -amo melanholični, otožni! A Slove-
stah našega toli priljubljenega Amer. Slovenca! I u to ime nam pomozi Ti, veliki Bože!
v vrtih, rože okopavajo in izkopavajo Ali je tako: jaz nobenega ne povabim sem, zakaj delo je precej težko. Malo sem se raztegnil z mojim pisanjem, jaz mislim, da je zato, ker je sneg padel. In tudi pošiljam naročnino. Srčno lepo pozdravim vse brate, in sestre po širni Ameriki, in tebi, Amerikanski Slovenec, želim več naročnikov.	P- G. Rosmann.
Ely, Minn., 16. marca. — Društvo sv. Jožefa št. 112 K. S. K. -J. je danes praznovalo god svojega društvenega patrona sv. Jožefa. Društvo se je kor-porativno udeležilo sv. maše.
Med tukajšnjimi rojaki se je sprožila misel, da si zgradijo dvorano. Prvo zborovanje se je že vršilo. Zbo-rovatelji so sklenili, da se kupi zemljišče v trgovskem delu mesta, in sicer v središču Sheridan ceste, kjer je večinoma trgovija v slovenskih rokah — Drugo zborovanje se vrši 13. aprila. Slovencem v Ely bi bila moderno zgra jena dvorana v ponos, tudi to se lahko doseže, če bodemo vztrajni.
Rojak John Stare se nahaja v Ship-man bolnici. Pred nekaj dnevi ga je zadel mrtvoud. — Adolf Zbašnik se istotako nahaja v bolnici težko bolan.
Rojak Alojz Kalan je bil od 9. marca v noč v koleno noge ustreljen. Kaj je dalo temu povod, nam angleški časnik obširno pove, mi pa ne bodemo o tem obširneje opisovali. Ko bi ljudje Gospodov dan v pametne svrhe obrnili, bi ne imeli enakih neprilik. Kes res pride pa žalibože prepozno.
Pne 12. marca jo bila v našej našel bini otvoritev Prve Državne Banke Poslopje je opremljeno z modernimi sobami za sprejem došlecev. Obsežen urad J. S. K. Jednote. Vsak tukajšnji rojak ima prosto, da si poljubno ogle
da novo poslopje.
\] Shipman bolnici je umrl dne 12 marca George Knez, rodom Hrvat, v starosti 30 let in neoženjen. Stanoval je pri svoji materi pri Greany, Minn. Pokopal ga je naš preč. g. župnik Jo5i. F. Buh na dan 13. marca.
Vsem Jožetom voščim vesel god.
Zastopnik Amer. Slov.
— Gg. John in Matej Ferko z dru-
Kemerer, WyO., 15. marca. — Cenj. ured. Am. Slov.! Prosim Vas za spre-
-- -	.	i iom mojega dopisa v vaš list, ker od tu-
žinama pošiljata tem potom iz Mil- J	ben dopisa> ker je tukaj
waukee, Wis., vsem svojim prijateljem ^ Slovencev in ti so večinoma Stain znancem v Jolietu velikonočno vo-	Belokranjcev pa ni tukaj, razun
nas treh.
— Požarne vaje rešile otroke. Vsa-	Kar se dela tiče, dozdaj je bilo ja-
ko jutro se vrše vaje za slučaj požara	ko dobro; zaslužek je pa odvisen od { g{> ^ ^ ___ _
v tukajšnji St. Mary's akademiji, žc	prostora ;n delavca. Dozdaj se je j j..^ mnenj( da res ne vem, komu bi
dolgo časa. Vse gojenke se morajo	delo lahko dobilo, zdaj bo mislim bolj imlii Začuditi sem se le moral, da
udeleževati vaj. Ko je zadnji petek	(ežko za dei0> ker je prišlo dosti de-1 sc nekaterim obljubljajo nebesa, ce
popoludne izbruhnil ogenj v kuhinji	lavcev sem za delom iz Superior >» vstrajajQ pri štrajku in da se jim ob-
akademijski, se je oglasil električni	Rock Springs. Tukaj se tudi težko ijublja nov slovenski "shop"l Hvale-
alarin, in v petih minutah je stalo 500	dobi stanovanje za hrano, tukaj so | vredna jc sjcer podjetnost nekaterni-
JlllUKJ '"V".......... '	,	...
nec ne klone duhom! Četudi v tujim, ne pozablja ver.e svojih očetov, praznuje po stari svoji šegi in navadi praznike Gospodove in pozablja vsaj isti dan, kako težak, kako neizprosen je boj — za vsakdanji kruh v toli hvaljeni 'in gostoljubni — Columbovi zein-
lj>Na Veliko nedeljo — to je edini dan velikonočnega našega praznovanja — se bomo otresli vseh skrbij, vseh težav, radostni klici "Aleluja" bodo kipeli iz vernih slovenskih src in dal Bog, da bi bili na ta dan prav srečni, zadovoljni in veseli naše bravke »n bravci, vsi ameriški in evropski Slovenci, to jim od srca želita Amer. Slov. in v vsej svoji skromnosti tudi jaz!
Tudi "Josipov" dan se bliža! Mnogo jih je in vsakemu posebej čestitati ni mogoče. Moderni ljudje se ne ozirajo (oziramo!) toliko na konvencijo-nalne fraze, a ostanimo vendar v domačem tonu in recimo: "Naj Bog poživi vse Josipine in Josipe, živili vsi! Živili Pepce in Pepki!"
Pomlad prihaja in lastavke se vračajo v stara svoja gnezda! "Gutten-berg" je že davno umrl, vendar pa naslednik njegov živi in morda se tudi on kmalu vrne v gorko (!) naše naročje, pričakujemo ga odprtih rok Greater New York čaka... In spominjaje se mladega prijatelja, ki se je s kruhom skregal, mi prihaja na misel stara ona rimska: Dulce est— no ja, socios habuisse itd. — malo-
"prvo slovensko veselico po VlliKt noči priredi podp. društvo "Orej"'v Schuetzen Hali na osmi cesti, v nekdanji dvorani pevskega društva 'Triglav", dne 5. aprila. Predsednik društva "Orel" g- P- Petek mi je pri Frančiškov! veselici pripovedoval, da je društvo v številu članov in v denarnem oziru jako napredovalo in želeti je da se te veselice rojaki polnostevil-no udeleže. Tej veselici sledi društvo "sv Jožefa" s svojo 12. letno veselico dne 12 aprila v Military Hall v Brook lvnu N Y. Ker ima vajeti v rokah zopet predsednik g. A. Burgar, je samo ob sebi razumljivo, da bo obisk veselice prekašal v vsakem oziru prejšnji
dVSt- bo pomladna veselična sezona končana, sledili jej bodo pic-nici, o katerih Vam pa pozneje poročam.
O štrajku naših s slamnikarsko o-brtjo bavečih se rojakov Vam ne morem poročati dejstev. Nekateri so se k delu vrnili, drugi zopet vstrajajo m
jeze nad skabi. Cuje se toliko raz-J . .....hi
štveni tajnici, 1517 — 3rd Ave., N. Y. Javijo naj se pa le taki kandidati in kandidatinje, ki imajo v grlih najmanj slavčeve glasove in ki niso preveč z vzgojo v konfliktu. —
Mlado žensko društvo se posveti u-metnemu petju in sodeč po izbornih glasovih poedinih dam, smemo pričakovati, da čaka društvo najlepša bodočnost. Samo naprej!
Minulo nedeljo sem se prav rad odzval vabilu gospe Mary Drčarjeve — na postne "krofe"; slavili smo imen-dan g. I. Drčarja in ob polni čaši dolenjskega cvička in ob pogledu na rožo vrtnico v obliki ljubkega "krofa" je ■odzvanjala pesem za pesmijo iz sre-brnočistih dekličjih grl tje v tiho, pomladno toplo noč...
Ravno isti večer je počastilo društvo sv. Frančiška z banketom v Koenigovi dvorani jako zaslužna uradnika gg. Pavlija in Pirnata. Predsednik g. Jos. Rems me je sicer povabil, pa povsod tudi _ samec — biti ne more, a poročal bom o affaire, čim zvem podrobnosti.	.
Newyorskih slovenskih gostiln ni več. Edino slovensko gostilno imata v Brooklynu gg. brata Vogrič na štev. 211 Graham Ave. Ker točita izborno pijačo in nikoli tudi svežega, okusnega prigrizka ne manjka, se ni čuditi, da je njiju gostilna zlasti ob sobotah in nedeljah polna naših rojakov. In tako je prav! Ako želiš že okrepiti se z dobro kapljo, pojdi k domačemu človeku in ne pozabi nikoli gesla: Svoj k svojemu!
In least but not last: Moja "malenkost" potuje v 1915 letu s pevskim društvom "Arion" piši: "Arion") na obale giganta Pacifica v zlato Califor-nijo, vdeležil se bode najprej pevske tekme, ki jo priredijo vsa aristokratska nemška pevska društva diljem Amerike v San Francisco, Cal., obiskal bo z društvom vred svetovno razstavo, a ker so znameniti dnevi še precej daleč, bodi dovolj o tem — veseli me že danes zavest, da ne bom dihal samo svežega zraka iz Sierra Nevadskih gora, videl bom in pozdravil v San Francisco, Cal., bivajočega brata Josipa, ki ga celih 16 let nisem videl. —
Takrat bo že 251etnica našega Amer. Slovenca blizu, takrat — "dalje" o vsem tem pa o pravem času!
Za danes, moj dvotedniče, zdrav-stvuj |	Ivan Adamič.
tole: Predno kupite kjer drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da si enkrat ne boste očitali!
Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in polno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe, katera lastuje to zemljišče je do-
bro znani okrajni sodnik v Milwaukee John Karel.
Vsak, kdor želi, dobi naslove od slov. naselnikov na Willard in jim lahko sam piše za pojasnila. Pišite nam
ponje!	..
Za vsa nadaljna pojasnila pišite alt pridite na Adria Colonization Co., 3-Reed St., Room 6.
Adv.	Ig- Kušljan, upravnih
Znižane cene!
Pristna naravna vina!
Znižane cene za prih. mesec:
En barrel rudečega vina.........................*!ooo
Pol barrel rudečega vina.......................... J" "
En barrel belega vina.............................
Pol barrel belega vina............................. 1
Tropinovec, 1 galon............................ • • -
prodaja se v sodčekih od 2 galona naprej. Te cene so veljavne proti takojšnemu plačilu.
W. EMERICH
%
16205 St. Clair St.
Cleveland 0.
Collinwood Sta-
Peoples Outfitting Co.
114-116-118 N. Ottawa St.	Joliet, W-
NAJVEČJA SLOVENSKA FAR-MARSKA NASELBINA V AMERIKI
je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbi na vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobičkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki orno-gQ<tajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naseljniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. Toda pri Willardu je ravno o-bratno resnica. Brez vs^ke večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi priselje-niki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark County-ju, ki je nekako v sredini dr žave Wisconsin. Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard le ! ži ravno ob železnici.
Clark County ima po vladnem poro čilu nad sto mlekarn in sirarn ter pro-ducira vsako leto za nad dva milijona dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepo število tudi na Willard. Izborno vspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti po-voljno vspeva detelja in vsakovrstne
Naša pomladna razstava
pohištva, pečij za kurjavo in kuhanje je neprimerno večja nego v katerikoli trgovini v mestu.
Mladim poročencem
posvečamo našo posebno pozornost, in vsakdo ki kupi svojo opremo pri nas, dobi krasno darilo brezplačgo.
Največjo vljudnost
izkazujemo napram tujim narodom, ki kupujejo pri nas.
*
USTA
grlo, zobe nos in druge dele života vzdržuje čisto vsakdanja raba
Severova Antisepsola
(Severa's Antisepsol)
Rabite ga kot izmivalo, grgralo ali vbrizgalo. Knjižica, ki je ov>» okoli vsake steklenice opiše vse. Cena 25 centov.
ČREVA
gojenk na dvorišču, opazujoč požarno brambo, ki je gasila plamene. Ogenj je nastal v kuhinji, kjer je neka redovnica napiavljala čistilno mešanico iz bencina in parafina. Mešanica je eksplodirala. Redovnica, sestra Coralie, je gasila plamene, dokler ni prišla pi farna bramba. — Ta dogodek je povzročil, da se uvedejo požarne vaje tudi v občinski "high school", ker poslopje ni varno proti ognju.
samostojni "pečljari".
kov, odsvetoval bi jim le, da se otre-
Ziino smo imeli tukaj jako lepo, ne j ^ amcriškega "bluffa" in — rajši res premrzlo in snega ni bilo ni toliko, da ^ store za svoje ij„di-rojake! bi bil pokril prerijski pelin, katerega j	sem zadnj; 2Vezek Trui
tulra« velike hoste.	.11.. i.il/nr sem tU di z
runkove-
u,	t______ ,	A , ___;iu ».wwj- —	.
se nahajajo tukaj velike hoste.	j Ka dela jn kakor vse, sem tudi zadnje
V spominu mi pa ostane potovanje I ^ braJ z zanjmanjem r^z... j„i,„ n«7na. lel ameriški Slovenci
S tem imamo
po Idaho. Dežela je jako prazna, le nekakega divjega pelina bogata, pa •western bumov" se tudi ne manjka. Ko smo se greli ponoči pri ognju, kot se na "rajži" lahko "trefi", da se
... v ■ mora prenočiti na prosti naravi pri _ Nova državna kaznilnica. Komi-	"	nooraševali, kakovega
sija za zgradbo nove državne kaznilnice je bila v soboto v Springfieldu, 111., kjer se je posvetovala z guvernerjem Dunne-om. Predloženi so bili gu-
ognju, so me popraševali, kakovega nacijona" sem jaz. Odgovoril sem, da sem "Slovenian". Oni sp vprašali, če je to "bohak" ali kaj, jaz sem zme
-om. P^10""'^ Kb :	rom rekel, da ne znam, kaj je bohak.
vernerju v razgled podrobni »tavbni	m. ^^ Amer s, _ ako nečete
Wčrti. Guverner ,e odobril «akup	ne hodite v prerijsko de-
stavbišča severozapadno od Jolieta.	. ^
Člani komisije so naprosili v stavbno	" • pozdravim
.vrho $750,000, in če se ta vsota, v	» jn ^ ^^ znancc kratkem dovoli, potem bo eno kr lo I Ca]umetu v,em skupaj v0Ščim
nove kaznilnice postavljeno ze do le-	vclikonočne praznike. Vam, u-
tošnje jesen, V novi kaznilnic, bo	A ždim veliko uspeha.
poslopje za celice okroglo, celice bodo	Peter Ruppe-
večje nego v sedanji kaznilnici in zgra jene za eno osebo vsaka. Novo kaz-nilniško zemljišče ozir. stavbišče obse ga šestdeset akrov
— Na belo barvati od zunaj in zno traj se ima jeklarnica U. S. Steel-kor-
La Salle, 111., 17. marca. — "Sponi ladi se prebudi priroda. In tudi v našem mestu La Salle se je zopet enkrat .prebudil naš Diletantski Klub, ki nas traj se ima jeklarnica U. S. Steel-kor- ho-e 8 gv0j0 igro razveseliti, in to za poracije v South Chicagi, kar bo stalo velikonočne praznike, dne 23. in 24. do $100,000. Govorica, da se pobeli marca v dvorani g. Mat. Kumpa na tudi jolietska jeklarnica iste družbe, j cesti Kakor vsem znano, je ta Di-je pa baje prazna. — Jolietske tovar- letantski Klub priredil zadnjo veselico ne delajo s polno silo, ker je dovolj y korist Slovenskega narodnega doma, naročil za izdelke.	;n ta veselica je namenjena (in to čisti
— Spomlad se prične letos na veliki dobiček) za slovensko katoliško cer-te!<"	j kev. Tako lahko sprevidite, da to
eno zanimivo m amci ist>	—	.. .
važno knjigo več in prebravs. ,o smo se kolikor toliko bližje medscbojiv-spoznali. Prijatelj «as je pelja ft spretnim svojim peresom od Atlan-tica do Pacifica, od Alaske tje do mehikanskih mej in četudi se je opirati moral večinoma le na poročila posameznikov, storil je za nas dobro delo Zal mi je le, da pogrešam bas v
greaternewyorski slovenski koloniji
več podrobnostij, več slik; v prevelikih potezah, v prebrzih skokih je orisal zgodovino naše naselbine. Pa —
naj mi g- P'*^«1) »eRa ne zame"' vstreči vsem ni mogoče! Morda pa teli par nedostatkov spopolni drug podjeten literat, ki namerava tudi s sličnitn delom priti na dan — delo bo imel gotovo lažje, kajti ledino je že mojster-ski izoral njegov prednik g. Trunk 1— Da, skoro sem pozabil neko važno društveno vest! V uptownu so vsta-novili novo društvo z naslovom: Samsko zabavno društvo "Ribnica". V odboru so sledeče dame: predsednica Miss Ivanka Lavrič, podpredsednica Miss Ernestina Pakiž, tajnica Miss Anica Pakiž, blagajničarka Miss Olga Tyran, odbornice so: Miss Mary Burgar, Josipina Čcšark, Mimi Drčar, Ella Pakiž in Fany Stupica. — Novi člani in članice naj se izvolijo glede pristopa javiti pri Miss Anici Pakiž, dru-
trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka.
Številni domovi, katere so si posta vili v kratkem času slovenski nasel-niki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski naselni-ki na Willardu: Rojak Steve Legat je I občinski tajnik, poštar, postajenačel-I „|k ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika, zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maron sta občinska konstablerja.
V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Wil-larda, imajo Slovenci ves šolski odbor V svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več druzih zanimivosti o tej hitro raztoči slov^ naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to da imajo Slovene, tu
slovenskih naselnikov
na akru je $18.00 in se lahko plačuje
nToSiTltTn\m°enjeni na farme,
iete farme, tu se gre vara
. . —. t>„4U» previdni kjo kupt-
iete tarme, tu sc - . . ,
tc n kaj kupite. V vaso
Hst in obrambo vam svetujemo samo
lahko vzdržujete v redu ter s tem preprečate ali'odstranite mnog* bolezni, ako uživate
Severove Jetrne Krogljice
(Severa's Liver Pills) Cena 25 centov.
OBISTI
'	• bole£il,C
lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter s tem odpravite v hrbtu in omedlevico, ako rabite
Seyeroyo Zdravilo za Obisti in Jetra
(Severa's Kidney and Liver Remedy) Cena SO centov in $1.00.
Kupite Severova Zdravila od Va^ lekarnarja. Ako jin nima, naf°c jih od	<


W. F. Severa Co.
CEDAB
RAP'°5
4 \
brua
razmer šel v vodo. — V Idriji je umrla gdčna. Mici Kanduč. — V Zagorju ob Savi je umrl g. Peter Gross, nad-učitelj v pokoju, izboren vzgojitelj in vrl sotrudnik pri raznih gospodarskih zavodih. —■ Umrl je za kapjo Anton Ažman, posestnik na Viču in večletni delavec pri Toenniesu.
—	Cigan pred poroto. Dne 17. februarja je stal pred poroto v Novem mestu cigan Rudolf Hudorovič, star 18 let, ki je bil že večkrat radi manjših tatvin kaznovan. Porotniki so vprašanja zaradi tatvine potrdili in sodni dvor mu je prisodil 18 mesečno ječo.
—	V konkurz je prišla Frančiška Skerlj, roj. Tomšič, bivša učiteljica, zdaj uradnika južne železnice žena v Kočevju, ki je začela meseca junija 1912 v Kočevju trgovino z mešanim blagom. Konkurz se je otvoril na njen predlog.
—	Drzna vlomilca. Pred kratkim sta poizkušala dva fanta ponoči udreti z železnim drogom v hišo posestnice Terezije Magušar v Kropi, ki ju je vsled šuma, ki sta ga povzročila, prepodila. Storilca si pa iz tega nista ničesar storila in sta prišla naslednjo noč zopet v vas k Magušarici, kjer sta vzela iz miznice 40 K 60 vin., katere stasi razdelila. Spotoma sta še izpila krog dva litra mleka. Magušarici so že opetovano vdrli in ji odnesli neznani storilci raznega blaga v vrednosti za okrog 200 kron.
. .	I — Vljudni Slovenci. Na novomeški
Ljubljanski nemški Turnverein bo j gimnaziji, kjer je v spodnjih razredih
slovenski učni jezik, sedita v prvem razredu dva trda Nemca privatista. Ta ali oni profesor jima tudi razlaga lekcije nemško. Skušnja koncem tečaja se je seveda vršila tudi v nemškem jeziku. — Nemcem gotovo privoščimo izobrazbo, vprašamo samo tole: Ali bodo na kaki nemški gimnaziji v naših dvojezičnih deželah tudi Nemci tako vljudni, da bodo kakemu slovenskemu privatistu razlagali lekcije v materinščini in ga koncem leta izprašali slovensko? —
KRANJSKO.
V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 21. febr. 10 Slovencev in 17 Hrvatov; na-„ zaJ je pa prišlo dne 21. febr. 40 Makedoncev in 22. febr. 20 Bolgarov. — V Ameriko se je podalo sredi februarja 14 oseb s Št. Urške Gore in iz Apnega. Iz drugih vasi cerkljanske občine jih Je slo po novem letu nekako osem.
a Pot čez lužo se pripravljajo pa še drugi. Res žalostno, da nimajo ljudje pameti! — pravi "Gorenjec".
Dvojica Polanjko aretirana in deportirana. "Slovenec" z dne 28. febr. Poroča: Dne 27. februarja je avstro-ogrski konzulat v New Yorku obvestil ljubljansko mestno policijo, da je bila zakonska dvojica Polanjko takoj aretirana in deportirana, ko se je tjekaj Popeljala s parnikom "Vaderland". Tamošnja oblast jo je oddala na par-"Finland", ki dospe 6. sušca v Plymouth, oziroma v Antwerpen, kjer bo-<jeta toliko časa internirana, da bode dovršeno izročevalno povelje. Nazaj pa Polanjko in njegova žena ne vozita v prvem razredu.
Potres v Ljubljani. Dne 28. fe-
arja so občutili v Ljubljani močan sunek, najmočnejši od leta ^Jo tako da so se šipe tresle, porce-anski in stekleni predmeti ropotali in culo zamolklo grmenje. Potres so čutih tudi v .Kranju, v Trbojali in v
Komendi.
zaradi suma tatvine, ročili sodišču.
Knezovo so iz-
l
ŠTAJARSKO
'1
^eseca julija slovesno praznoval svojo petnico. Tako bodo v Ljubljani le-, , S 'meh tri velike slavnosti: vseso-' j ° . 0 sIavn°st, katoliški shod in 50 " a. nemškega Turnvereina. Tuj-
Prometu v Ljubljani se obetajo ^iati dnevi.
Voir Giad P°d Šinkovim Turnom pri aicah je kupilo ondotno Izobraženo društvo od Mihaela Zmrzlekarja.
avtomobilno zvezo Škofja Lo-f i i-	nar°eil posestnik Jelovčan
J °™obiI 'z Švice zi 25,000 K. Avto-"ot»l bo nosil 4000 kg ter bo imel Prostora za 6 do 8 oseb.
Zmaga kat- delavstva. Pri voli-1 v odbor bolniške blagajne ljubljan-e tobačne tovarne so zmagali kandi-
1581 kandidatinJe kat- delavstva s glasovi. Socialni demokrati so 420 glasov.
—Nepošten trgovski pomočnik. Dne 1. februarja je stopil v službo k 'neki ljubljanski tvrdki leta 1888. v Tržiču rojeni Franc Poljanec kot trgovski sotrudnik. Ze prvi dan svojega službovanja je vzbudil nekak sum in ga je šef začel nadzorovati ter ga faktično zasačil pri tatvini denarnice, nakar je i%JTMiir nou-
____J(_ uiic l_r lual_l fciJJ, ki ga je'takoj are to v ali iu izvršila
ca za slovenski narod velezaslužni g.' Pri nJem llišno preiskavo. Pri preiska-
■ Zlato sv. mašo je pel dne 14. mar
Profp /enski narod velezaslužni g. *----' ......— - «----------- -
Vta, °r T°mo Zupan. Na mnoga! vi 50 našli ukradena zrcala' double-
I verižice, krtače, steklenice parfuma, —Inžen" n -	I 'ePne nože, denarnice, glavnike, krta-
skega dežel n " Sernec ie °d kranj- | če za zobe, novo perilo itd. Nadalje imenovan za je policija dognala, da je Poljanec deloma podaril, deloma za zelo nizko ceno prodal po raznih gostilnah še več drugega blaga. Izročili so ga deželnemu sodišču.
—Pomiloščen morilec. Pri zadnjem lanskem porotnem zasedanju c. kr. o-krožne sodnije v Novem mestu je bil obsojen na vešala Maks Erhardt, doma iz Zg. Štajerskega, ker je umoril in oropal dne 24. junija 1912 okolo 80 let staro ženo. Zdaj ga je pa cesar pomi-lostil in najvišji sodni kot kasacijski dvor ga je obsodil na 20 let ječe, poostrene vsako leto dne 24. junija s temnico in trdim ležiščem.
— Ogenj. Pri posestniku Antonu Megliču v Studencu je izbruhnil ogenj, ki je napravil škode za 3600 K. Pred izbruhom ognja so videli ljudje nekega neznanega človeka, ki je bežal od hiše posestnika Meglica. Misli se, da je bil on požigalec.
Nevarnega tička v osebi trgov-
1 .	OCl lic
ravnaterZeinega odbora imen<
e'Ja deželnih električnih naprav
Str"ijskf0dadmiral Anton Haus- Av" miral Am0rnariški nadzornik, podad-v kratk lvan Haus- ki ima baie strijske •P°Stati P°ve'jnik cele av-v Tolmi mornarice, se je rodil nija ISC], na Goriškem dne 13. ju-' kJ?r je bil tedaj njegov oče
Waker"' ■ Njegova mati, Marija roj.
Svetnika Trenit T* teta dvorneSa
ska ]et •	svoja srečna detin-
"a grad,,Jer>PreŽiVel P°dadmiral Haus je bil ni njar'c' pri Metliki, kjer vih šest °V °če tedaj oskrbnik. Prti Haus rnaZ'jskih razi'edov je mla-v Novem'	z odl'čnim uspehom
l'a v ene ";estU' zad"3a dva razreda
vilo m liti.. . . . . .
stopi! v ,k'tu v Ljubljani, nakar je l;amor „("- ' m°rnariško akademijo, avg tsoJ7e "ajbo,j v'eklo srce. Dne
''kočnik r S° JC p0ročiI kot lin'iski
'Praškov,,,' rUZr£da v »rajski kapeli na 'ketn °\cu »n Št. Jerneju na Dolenjko Tr!V?j0 pravo sestrično
Iren".	--------SOSpiCO	-	_,...,
1 »ajsre-	s kaler° še sedaj živi1 ^ega Pomočnika Ivana Sekircnika,
' ecne,9»~ —' - - - 'pristojnega v Cerklje pri Kranju, so
zasačili na pustni torek na gorenjski železnici. Izdal se je, ker se je peljal brez železniške karte.
. '"Jsrecn ■* —	ociidj iivi o- , ,
^ivita dan i!"1 2akonu- Izmed otrok pristojnega v Cerklj
Sva- n!8 • visok°šolca samo dva '
r«0no na,, °n 1,1 Leon, ki sta tudi iz-
tojen |n arjcna- Podadmiral Haus je
trdini0 z Soj en na Slovenskem. Ne prevodnik je takoj naznanil postaje
vencc" Mc®r (~piše ljubljanski Slo- | načelniku v Kranju, ki je poslal želez ) 1.- ... .. ■ ' -••<------ *• ---------i
Službujoči iz-
^OvktipJ^?' da bi ga bilo prištevati1 niškega uslužbenca Fugino javit orož-
t'i*1 °dka •Je .pa ze'° značilno, da nje, Do1.H ožcl,jen. slovenske služ-?at°* da ! C e' siccr v Pn'i vrsti fi°voriCc n" deca ne pozabi slovenske 0Sf odadmiral Haus govori !?v«nski i"1 J,ez,kov '« med njimi tudi r°jaku - fSti hrvatški. Odločne-^iodlič«-'- . »aHepših uspehov

"a Stu
o,
avsi^-C]S.em najvažnejšem me Jskl momaricil
Ste.kosa- v B'i'si^ab "a
s'arčekeTUmrl "Brus"ižki S 80 rekli fJanez Zupančič, katere-i,eime1 tudl'"Dobrovoljc". Star-t, Jer Ha . yado reči: "Denarja dost !! Jve kaJ- Jaz sem brusniški li!v€' gostil 1>.a,nnik" je Umrl g. Fr. C^jam t ,čar in posestnik. - V * * Um,rla Marija Zrimšek, C1 bo,LPaz"!ka Zrimška. - V de-»kSch' so r 'C' Je umria Ada Kli-lJ v»si, i, 8a Profesorja. — V Sti-fi^.^a	Cerklje, je umrla 78
V>»uSa,31'etna Marijana Je'
Ti,naJU je fest otročičev. - Na tJciko . slovenski medicinec - v • "onia iz škofjeloške oko-ic unln - bolnišnici v Novem iana ,, \^ena P°scstnika Jane-
Kram. Straži št- 31. Ma-8tara 47 ,ct" - Iz
'atnik i pn Litiji delavca Ka' ki je radi družinskih
nikom v Kranj, da se je pripeljal nevaren individuum. Kmalu so ga zalotili. Sekirčnik videč, da mu je roka pravice za petami, je izkušal uiti, pa ga je dohitel orožnik z nasajenim bajonetom. Pri aretaciji so dognali, da je Sekirčnik hotel ukrasti svoji teti poštno-hranilnično knjižico s 700 K in dvigniti denar na pošti v Kranju.
—	Zaradi razžaljenja veličanstva sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena čevljarski pomočnik Janez Blaž iz Ljubljane na 15 mesecev in Avguštin Enzi, slikarski pomočnik s Koroškega, na 4 mesece ječe.
—	Vlom. V noči od 4. na 5. febr. je bilo v Novem Vodmatu vlomljeno v neko trgovino in ukradenega 700 kron denarja v bankovcih po 20 in 10 K in za 28 K drobiža. Tatovi so poleg denarja odnesli tudi dve zlati verižici, vredni 240 kron. O tatovih ni nobenega sledu.
—	Po policijski tiralnici iščejo An tona Zuraja, bivšega odvetniškega u-radnika v Ljubljani. Išče ga okrajno sodišče v Višnji Gori, ker je obdolžen sleparije.
—	Aretirana tatica. Dne 1. febr. je policija aretirala v Spodnji Šiški 29 let staro, radi raznih tatvin že večkrat kaznovano Marijano Knez iz Šmnrtna pod Šmartno goro radi vlačuganja in
—	Izpred celjske porote. Požig. Pri prvi porotni razpravi pred tukajšnjim okr. sodiščem se je zaradi požiga imel zagovarjati posestnik Martin Šloser iz Nove cerkve. Obtožen je bil, da je dne 15. novembra 1912 iz maščevanja zažgal posestniku Antonu Krivcu v Novi cerkvi poslopja, katera so zgorela. Porotniki so vprašanje glede krivdoreka potrdili in sodni dvor je Šloserja obsodil na šest let ječe. — Ponarejalec denarja. Kakor smo svo-ječasno poročali, je v gostilni Jožefa Karba v Spodnji Hudinji pri Celju izdal mlinarski pomočnik Jožef Poder-gaj ponarejen petkronski tolar. Ko ga je gostilničarka naznanila, so orožniki pri hišni preiskavi pri njem našli več modelov iz gipsa, s katerimi je ponarejal tolarje. Imel je doma celo delavnico. Obtoženec je po kratkem tajenju dejanje priznal. Sodni dvor ga je po krivdoreku porotnikov obsodil na 15 mesecev težke ječe.
—	Smrtna kosa. V Nizki pri Rečici v Savinjski dolini je umrl posestnik hi gostilničar Matija Jeraj, p. d. Praznik, bivši župan občine trg Rečica; njegov sin je bogoslovec. —.Na Pobrežju pri Mariboru je umrl g. Fr. Pšunder, posestnik, oče č. g. mariborskega mestnega vikarja. — Na Ptuju je umrl g. Emanuel Suppanschig (Zupančič), stotnik v p. — V Gradcu je umrla predsednica dr. sv. Marte, ga. Agata Černevšek. — V Gradcu je umrl strojevodja južne železnice Franc Preval-nik, star 71 let. — V Hočah je umrl posestnik in krojaški mojster Jurij Kanzler. — Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl posestnik in gostilničar Anton Reicher.
—	Zetale. Tukajšnji učitelj gospod C. T. se je dne 20. febr. v Gaberniku pri Rogaški Slatini ustrelil. Očividno je to storil v duševni zmedenosti, ki se je polagoma razvijala od časa, ko je padel s kolesom in se pobil na glavi.
—	Ljutomer. Dne 22. febr. so našli pri Gornji Radgoni v Muri vtopljene-ga ljutomerskega učitelja gospoda J. Karba. Nesrečnež je taval že več tednov okrog; gotovo se mu je omračil duh. Rajni je bil 51 let star ter izvrstna učiteljska moč. Zlasti je v dobrem spominu kot učitelj pri Sv. Križu, kjer je služboval res mnogo let. Posebna skrb mu je bila tam, pošiljati nadarjene učence v višje šole. Deloval je tudi na narodnem polju neustrašeno. Bil je ustanovnik in večletni odbornik bralnega društva pri Sv. Križu. Istotako je ustanovnik skoraj vseh ----^----
Pa tudi v Ljutomeru je bil vedno na narodnem braniku. Pogrešali ga bodo zelo pri narodnem delu.
—	Zmrznil je blizu Slovenske Bistrice v cestnem jarku posestnik Vin-cenc Fras. Napil se je preveč žganja.
—	Oskrbnik aretiran, ker je na sumu, da je morilec. Uslužbenko gradu pri Braslovčah, Marijo Ribič, so našli v potoku mrtvo. Vse sumi, da je bila Marija Ribičeva umorjena. Aretirali so oskrbnika Achtiga, ker ga sumijo, da jo je on umoril. Oskrbnik gradu je imel z umorjeno razmerje.
—	Utonil. Iz Celja poročajo: Drvar Anton Weber, doma iz Poljane pri Jurkloštru, je šel nedavno v Št. Pavel pri Preboldu svoje potrebščine naku-povat. V temi je pot zgrešil, zašel v grajski ribnik ter utonil. Drugi dan so ga mrtvega potegnili iz vode.
—	Prijatelja obstrelil. Posestniški sin Franc Skaza iz Sel. pri Šoštanju je ponoči 13. febr. slišal za hišo neki šum. Ker stoji hiša na samem in so že enkrat tatovi poskusili vlom, je Skaza vzel puško in pogledal skozi okno. V temi je opazil neko mdžko senco in ker na njegov klic ni bilo odgovora, je večkrat ustrelil. Neznanec se je zadet zgrudil. Bil je Skazov prijatelj Hubert Kerpac, ki je prišel pod okno k nekemu dekletu. Kerpac je zadet v levo stegno in mu je kro-
la obtičala v kosti. '
—	Št. Janž na Dravskem polju. Štefan Knežar, kočarski sin iz Dobrove, se je podal 10. febr. zvečer v Rošnjo, fara Št. Janž na Dravskem polju, pod okno neke dekline. Tukaj so ga zasačili trije fantje iz Rošnje, po imenu Waldhauser, Hriberšek in Kokol, ter so ga začeli z nožmi neusmiljeno pretepati. Knežar je zadobil več ran na glavi in na hrbtu, celo še trebuh so mu razparali. Knežarja so odpeljali v mariborsko bolnišnico, zoper zločince se je pa vložila ovadba.
—	Oče in sin. Iz Kozjega poročajo: Med posestnikom Martinom Žagarjem in njegovim 171etnim sinom je vsled neke malenkosti nastal prepir in nazadnje pretep. Oče je bil tako razburjen, da je sina udaril s kladivom tako hudo po glavi, da je sin dobil težko rano in so ga morali spraviti v bol nišnico v Krško.
vilist vrgel gnjilo jabolko v nekega vojaka — in nato so vojaki civiliste malo premikastili! — Nemci so vpili, da so se vojaki hoteli maščevati zaradi nemških demonstracij pred hotelom Trabesinger. To pa ni res, kar iz povedanega sledi. In zdaj čujte — pride občinski svetnik Kajžnik in še v mestnem svetu trdi, da je imel gostilničar od 700 do 800 K škode vsled ekscesa vojakov in da je to razbijanje iz nacionalnih motivov. Kajžnik, Kaž-nik, kam ste prišli s svojim strahom pred Slovenci! Toda čujte! Za Kajž-nikom takoj se oglasi občinski svetnik Gruber ter od zanesljive strani poroča, da je imel gostilničar samo 70 K škode, ne pa 700 do 800 kron! — Glejte, taki opravljivci in zavijači so, da morajo sami sebe popravljati. In ven dar so mestni očetje na Kajžnikov predlog in z županovo podporo temu gostilničarju odpustili 30 K davka od veselice in licence. — Tako lepo med seboj brez vsake kontrole gospodari celovški "Gemeinderat" — ni čuda, če se vlada ne obnaša preveč lojalno nasproti tej gospodi.
—	Zblaznela je v Celovcu gostilničarka pri "Solncu", Marjeta Jaklič. Prepeljali so jo v blaznico.
—	Nov odvetnik. V Volšperku se j« nastanil kot odvetnik dr. Ernest Ambrožič, hud nemškutar, rodom iz Celja.
—	Novi poveljnik mornarice. Dunaj, 25. febr.: Cesar je poveljnika mornarice admirala Montecuccolija na nje govo lastno prošnjo vpokojil in mu pri tej priliki podelil veliki križ Štefanovega reda. Cesar je imenoval za poveljnika mornarice viceadmirala Antona Hausa in mu pustil čin mornariškega nadzornika.
—Žalosten povratek v domovino. Dne 26. febr. je priplul iz Amerike v Trst_ parnik Austro-Americane "Martha Washington". Na krovu je imel v III. razredu 17 umobolnih, ki so jih ameriške, oblasti poslale nazaj v njihovo domovino. Zdravi so šli služit tujini, bolni se vračajo. Slučajev blaznosti je zadnji čas med izseljenci vedno več.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgovec g. Anton Vatovec. — V Žirju je umrl veleposestnik g. Andrej Kocjan, dolgoletni bivši župan občine Po-vir. —■ V Oslavju je umrla ga. Terezija Hlede, krčmarica in posestnica. — V Cerknem'je umrl1 zelo nadarjeni peto-šolec Franc Sedej. — V Gorici je u-mrl krojaški mojster g. Ivan Podgor-nik.
- -..^jj.ain'-'la je vsled samoumorr. iičere. V Trstu se je vsled nesrečne ljubezni zastrupila ,271etna Lina Gre-gančeva. Ko je mati zvedela za sa-moumor svoje hčere, je žalosti zblaznela.
—	Od dveh vlakov je bil povožen in strašno razmesarjen v Istri neki mladi mož Henrik Perko. V pijanosti je na progi zaspal.
—	Čudne smrti je umrl 381etni Tomaž Dobravec iz Zalaza pri Tolminu. Ko je šel zvečer domov iz Sv. Lucije, je imel na pasu privezani dve sekiri. Nad Zalazom se mu je spodrsnilo po grivi, pas se mu je obesil za štor in ga stisnilo za grlo. Našli so ga mrtvega.
—	Istrsko maščevanje. V okolici Poreča je hudobna roka porezala v vinogradih trte. Škoda znaša 14,300 K. En -ara posestnik ima za 7000 K škode. Ker orožništvo storilca le redko-krat zaloti, zahteva prebivalstvo, naj škodo občina poplača in na vsakega kmeta primeren znesek naloži.
—	Bivši poljski župan dr. Vareton je odložil svoj deželnozborski mandat. Kot vzrok se navaja sedanji kamora-ški proces, v katerega je tudi ta oseba dokaj čudno zapletena. Dr. Vareton je polem baje pobegnil v Italijo.
—	Gorica, 19. februarja. Baron Winkler, bivši kranjski deželni predsednik, je te dni precej- nevarno obolel.
KOROŠKO.
— Celovški mestni očetje. Na pust ni torek so kranjski Janezi — vojaki 17. polka malo potipali Nemce v gostilni 'B'uchenwald", ker so jih Nemci izzivali. Neki Nemec lajik je rekel vstopivšemu vojaku v gostilno "Schon wiederum ein kraineriseher Hund" — in seveda vojak je stori! svojo dolžnost napram temu izzivaču ter ga postavil na hladno. Vrlitega je neki ci-
HHVATSKO.
—	Slava dr. Ante Starčeviču. Ljubljanski "Slovenec" z dne 28. febr. piše: Danes je 17 let, odkar je zatisnil oči veliki voditelj hrvaškega naroda, dr. Ante Starčevič. Vsi Hrvati se danes spominjajo moža, ki je razvil zastavo hrvaške svobode, ko je Bul-garska še ječala v robstvu... K delu za obnovitev velike Hrvatske je dr. Starčevič vzbudil Hrvate. In obnovitev velike Hrvatske pride, ako se bomo 2vesto držali dr. Starčevičevega naročila: "Naj bo narod hrvatski složen, naj se pripravlja z učenjem in delom za čas, ko bodo dogodki, ki niso od nas odvisni, prisilili vlastodržce, da nam vrnejo naša prava; vsaka druga pot in poizkus bi bil samo na škodo Hrvatske." — Slava Ante Starčevičul
—	Dunaj, 22. februarja. Kljub de-mentiju ogrskega korespondenčnega urada vzdržuje "N. F. P." vest, da se Čuvaj ne bo več na svoje mesto v Zagreb vrnil in pravi, da bo že bližnja bodočnost pokazala, da je njena vest istinita.
—	Umrla je v Zagrebu posestnica Katarina Beterski, rodom iz Črnomlja. Mestu Črnomelj je zapustila 2000 kron, in 150,000 kron je volila raznim hrvaškim društvom in zavodom.
PRAVI PIANO KLUB
$139 PO $1.00 NA TEDEN
Naš dfugoletni klub je zdaj odprt
150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub.
Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij.
Ne odlašajte! Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj.
Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300.
88 Note-Inner Player Pianos $350
OBROKI KAKOR NAVADNO; Sl.OO M TEDEN
STEGER PIANO STORE
REAL PIANOS AT RIGHT PRICES
121 N. Chicago St., Joliet, 111.	Odprto zvečer do 9. ure.
iuu i-IA\0 /ABOJEV NAPRODAJ.
-
THE SCHOENSTEDT AGENCY
107 Langhran Bid«.
Cass and Chicago Sts.
Posojila, Zavarovanje, Zemljišča
Chicago Phone 168
Joliet, 111.
Plačamo
DOLLAR
začne ^asti če ga vložite v
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 X. Ottawa Street. Joliet, 111.
itra fi
'i
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjigi ob*ega poleg slov. angl. slovnice, »lov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako «e poitan« amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji flor. angl. in angl. »lov. »lovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 ttrani, »tane $2.00 in se dobi pri:	Piiitt po ceniki
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N.Y.
Edino in največje založništvo »lov, angl. in raznih ilovenskih knjig.
Amerika tiski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DMA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto. i......$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891,
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and ' the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOI KDAR.
23.	marca Nedelja Vel. noč, Vst. G.
24.	" Pondeljek Vel. pondeljek. T^rek . . Oznanjenje M. D Četrtek Ruperts, bis.
so vkradli Jezusa iz groba"; pomni, vstajenja Jezusovega, ko bi ne bilo spoštovani bralec, da niso zabičali vo- : resnično — in izpreobrnjenja poganov jakom: Recite: Jezus je ušel iz groba,' kakor Polykarpa, Justina in dr. Ali kajti judje so bili trdno prepričani, da ni čudno, da se je že 50 dni po vsta-1 je bil Jezus v grobu mrtev.	j jenju več tisoč judov izpreobrnilo h I
Od sovraštva do Jezusa so bili ve- Kristusovi veri in da so izpreobrnjeni liki duhovni tako zaslepljeni, da niso judje in pogani pripoznavali Jezusa za ; pomislili 1. da speči ne vidijo drugih Boga, kar nam izpričuje Plinij, cesar-krasti; 2. da bi bili apostoli, ko bi bili ski namestnik v Bitiniji, pišoč okrog pri tatvini odvalili velik kamen, gotovo 1. 112 cesarju Trajanu: "Kristjani so vzbudili vsaj enega vojaka; 3. čemu priznali, da se shajajo ob gotovem naj bi bilo apostolom mrtvo truplo; ' dnevu pred solnčnim vzhodom in Kri-ali bodo apostoli mar kazali mrtvo' stusu Bogu hvalnice pojo." (Epist. 10, truplo ljudem in rekli: Glejte, od mr- 96.)
in Dvatisočletna izpričba Jezusovega vstajenja je nedelja, ki namestuje judovsko soboto. Ko bi ne bili izpreobrnjeni judje uverjeni o Jezusovem
34
27.
28. 29.
Petek Sobota
Siksto. Eustazo.
VSTAJENJE KRISTUSOVO.
"Resnično ta je bil Sin Božji", za-klical je stotnik po Jezusovi smrti. Te stotnikove izjave, da Kristus je Sin Božji, ne potrjuje noben dogodek krep keje kakor vstajenje Kristusovo; zato pa brezbo^niki tudi nobenega čudeža bolj ne napadajo kakor ravno vstajenje. Vstajenje je namreč temelj krščanstvu. Če bi brezverci mogli ovreči' in izpodbiti resničnost Jezusovega vstajenja, zadali bi krščanstvu smrtni udarec, ker bi izpodkopali njega temelj; lažnjivo bi bilo Jezusovo prerokovanje, da bor črez tri dni vstal, laž-lijivi bi bili Jezusovi nauki, izmišljeno bi bilo božanstvo, ki si je je Kristus prisvojal. Že sv. Pavel trdi: "Če pa Kristus p i vstal, prazno (ničevo) je ja naše oznanovanje in prazna tudi vaša vera in mi veljamo za- krive priče Božje; toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec -pečih" (1. Kor. 15j. Da je Kristus v resnici napovedal svoje vstajenje, o tem so bili veliki duhovni in farizeji tako prepričani, da so takoj po Jezusovi smrti celo Pilatu priznali, rtkši: "Ta slepar, ko je še živel, je rekel: črez tri dni bom vstal; reci torej grob zastražiti do tretjega dne, da ne pridejo njegovi učenci in ga ne ukradejo in da potem ne poreko ljudstvu: "Od mrtvih je vstal, in poslednja zmota bo hujša nego prva." Pilat pa jim .odgovori: "Imate stražo, pojdite in .^astražite, kakor veste." Oni pa so šli in so grob zastražili z varuhi in kamen zapečatili in vrnili so se z lahkim srcem v mesto. Zdaj se jim ni treba hat i ničesar: ne sile od strani Jezusovih prijateljev, kajti rimski vojaki stražijo grob z orožjem; ne pi*vare, kajti pečat bo raztrgan; ne slučajnega Jezusovega poskusa priti ali vstati iz ijroba, kajti vojaki ga bodo porinili jiazaj in zabodli v srce.
•Toda zastonj je vsa zvijača in sila—
v jutru tretjega dne se zemlja strese, angel stopi z neba, odvali kamen in se nanj vsede. Angelov pogled je kakor blisk, njegovo oblačilo pa belo kakor sneg; stražniki se tresejo strahu pred angeljem in so kakor mrtvi. Zakaj? "Vstal je"; to jim oznanjujejo: prazen grob, leskoten angel in tresoča se zemlja; vojaki čutijo višo, nadčloveško moč in zato se tresejo in boje. A ravno ti vojaki, ki so imeli nalogo zabraniti vstajenje, morajo po volji božji prvi razglašati čudež vstajenja. Ko namreč pribeže v mesto, povedo nekteri izmed njih velikim duhovnom vse, kar se je dogodilo pri grobu. Resnično in odkrito oznanilo Jezusovega vstajenja pa sovražnike Kristusove tako popari, zmede in zaslepi, da dado vojakom prav neumno povelje: "Recite, ko smo spali, prišli so učenci in
tvih je vstal? Da, laž in zvijača sleparija imajo plitvo dno.
Novodobni sleparji.
Kakor so hoteli judovski antikristi varati ljudi in utajiti čudež vstajenja in z lažmi dokazati, da je Kristus slepar, tako tudi sedanji brezbožniki nočejo vedeti nič o Jezusovem vstajenju, nič o njegovem božanstvu, nič o njegovem drugem prihodu, nič o njegovih čudežih; nekateri gredo pa še tako daleč, da lažejo, da Jezusa sploh nikdar ni bilo na zemlji; drugi se pa zopet izmišljujejo, da Jezus ni umrl na križu, in da je torej bil položen v grob sicer nezavesten, močno pohabljen in razmesarjen, vendar pa še živ; v par dneh pa da se je tako ojačil — seveda brez jedi, pijače in brez zdravil — da si je s pomočjo apostolov skrivoma iz groba pomagal. Zakaj pa tako. in še drugače sleparijo taki brezverci? Če je mrtev Kristus oživel in vstal z lastno močjo, potem je v resnici Bog; če je pa Bog, potem: gorje njim in zato bi radi vtajili vsak čudež, posebno pa vstajenje. Toda take laži in sleparije brezbožnikov zavračajo ne le evangelisti in apostoli, ampak tudi judovski in paganski pisatelji, zgodovina in pa zdrava pamet. Vsakemu kristjanu je znano, da sv. pismo govori o Kristusovem življenju, smrti in vstajenju, zato o tem ne govorim. Obrnimo se torej kar k judovskim in poganskim pisateljem.
Judovski zgodovinar Flavij Jožef
poroča okrog 1. 94 v svojih: "Starinah" (Antiq. 18, 33): "Ob onem času je nastopil Jezus, moder mož, če ga sploh smemo imenovati človeka. Kajti on je delal čudovita dela, učil ljudi, ki so z veseljem sprejemali resnico. Pridobil si je mnogo judov, tudi mnogo poganov. On je bil Mesija.
In ko ga je Pilat na obtožbo naših najveljavnejših mož kaznoval s smrtjo na križu, niso se mu izneverili njegovi, ker prikazal se jim je tretji dan zopet živ, kakor so prerokovali preroki božji____ Tudi sedaj še obstoji družba
(rod) po njem imenovanih kristjanov."
Imamo pa poleg te zgodovinske resnice tudi še judovsko ustno izročilo, ki do današnjega dne pripoznava življenje in smrt Jezusa Nazareškega. V Tfe-.'—^jiV1 v^oalayiyj "Sanhedrin" se be-večer Velike noči." Judovska Velika noč (Pasch) se je začela v petek po solnčnem zahodu.
Rimski zgodovinar Tacitus (54-117) piše v svojih Annales (15, 44): "Nero je kaznoval z najkrutejšimi mukami one ljudi, katere je ljudstvo... imenovalo kristjane. Začetnika tega imena, Kristusa, je za časa (cesarja) Tiberija oblastnik Poncij Pilat kaznoval s smrtjo."
O Kristusu in kristjanih pišeta tudi še zgodovinar Suetonius (70-121) v svoji "Vita Claudii 25." in pa Plinij, cesarski namestnik v Bitiniji (Epist. X. 96, 97).
A ko bi tudi ne imeli teh zgodovinskih dokazov, potrdile bi nam to vse okolnosti, pod katerimi je bil Jezus obsojen in pribit na križ.
Kakšno nakano so imeli veliki duhovni in farizeji? Namen Kristusovih ; sovražnikov je bil, zatreti Jezusa in ; njega nauk. Ali menite, da so ti smrt-I ni sovražniki zapustili Kalvarijo, do-i kler niso vedety zagotovo, da križani | je umrl? Ali bi bili hoteli taki sovraž-j niki zapustiti nezavednega in torej še živega Jezusa v.rokah njegovih prija-! teljev, ko vemo, da so pred smrtjo njegovo neprestano vpili: križaj ga, \ križaj ga? Ne, oni niso šli prej od križa, dokler ni bil Jezus prav gotovo mrtev. Da pa je Jezus res umrl, nam potrjuje tudi: 1. Rimski stotnik je u-! rad no potrdil Pilatu smrt Jezusovo; \ 2. Njegovih kosti niso polomili vojaki, j ker so videli, da je že mrtev; 3. Kri in i voda je tekla iz rane, kar je tukaj zna-! menje smrti, 4. Njegova mati in pri-1 jatelji bi ga ne bili položili v grob, ko! | bi ne bil mrtev. 5. Radi bližajočega ' praznika ni bilo časa maziliti Jezuso- I vo truplo; da bi pa prijatelji Jezusovi | zabranili hitri razpad v telesu, položili >o v grob 100 funtov dišav, mire in aloe. Toliko diš^v bi v malem prostoru usmrtilo celo zdravega človeka.
Iz vsega tega sledi, da je bil Jezus v resnici mrtev položen v grob. A grob je bil prazen; kako iftij si to razlagamo? Ali je morebiti judovska go-
I vstajenju in božanstvu, odrekli bi se ne bili nikdar judovski soboti.
Nedeljsko posvečevanje, ki je bilo vpeljano kmalu po Jezusovem vstajenju in apostolska vera, v kteri molimo: "Tretji dan vstal od mrtvih," in Velikonočni praznik, katerega so v I. stoletju oznanili že na praznik sv. Treh kraljev, so zgodovinski spomeniki, tako resnični in poučni kakor piramide in obeliski v Egiptu.
O nedeljskem posvečevanju pišejo: Barnabas (I. stoletje), Ignacij (v začetku II. st.), Justin (150), Melito (170), Tertulijan (180).
Apostoli nepobitno izpričujejo vstajenje Jezusovo. Ko bi bil Jezus še živ v grobu, bil bi vsled obilne izgube krvi preslab, da bi s prebitimi rokami in nogami in s prebodeno stranjo se mogel sam iznebiti v grobu dplgih za-vijač in ogrinjal, ali da bi celo odvalil težak kamen in stopal od groba. Ali so mu pa mar apostoli pomagali? Čemu neki? Apostoli so ali verovali njegovi prerokbi, da bo vstal, ali pa niso. Če so verovali, pomagati jim ni bilo treba; če pa niso verovali, ne imeli bi tudi nobenega vzroka pomagati takemu nevredneiu, ki jih je sleparil, da bo vstal, potem bi pa ne mogel. Kaj bi bili pa apostoli s tem pridobili? Kako plačilo jim je Jezus obetal na tem svetu, če mu ostanejo zvesti? Nič drugega nego trpljenje in grozovito smrt. In za tako plačilo naj bi bili pomagali Jezusu slepariti? A ker so apostoli s svojimi očmi videli Jezusa vstalega in so ž njim govorili večkrat po vstajenju, podpisali so vstajenje Jezusovo s svojo krvjo in potrdili s svojo smrtjo; eden je bil vržen raz vrh templja, drugi in tretji je bil pribit na križ, četrtega so prežagali, petemu so kožo odrli, šestega so obgla-vili in vsi drugi umrli tudi mučeniške smrti za Kristusa. In ne samo apostoli, ampak 11 milijonov kristjanov je žrtvovalo svoje življenje za krščanstvo. Za prevaro pa .lihče ne umrje; ne, za laž nihče ne umrje. Predenj so se dali apostoli mučiti, bili so uverjeni o vstajenju Jezusovem, bili so
oznanjevali: ne, za goljufijo umrli. Ko bi ne bili prepričani, da je vstali zveličar pravi Bog, gotovo bi ne šli po svetu oznanjevat njegov nauk, ki jim, kakor jim je Kristus naprej napovedal, ni donesel drugega, nego zasmehovanje, grdenje, preganjanje in kruto smrt.
Kaj sledi iz tega? Kaj nam je storiti? V vstalega zveličarja kot Boga verovati, moliti in ljubiti ga. Kaj naj storimo? Ne bati, ampak boriti se; ne umakniti se, ampak trdno stati proti napadom brezvercev in brezbožnikov. Zakaj? Na naši strani je resnica, sovražniki so pa v zmoti in dostikrat sami ne verjamejo svojim lažem, sanjarijam in sleparijam, katere vsiljujejo drugim.
Brezverci lažejo sebi in drugim.
Voltaire.
Eden največjih brezvercev in brezbožnikov, ki so kdaj živelvje bil Voltaire. Zaprisegel je, da bo vse svoje življenje zatiral krščanstvo. V ta zlobni namen je osnoval društvo, ki je je imenoval: "šola v belcebubu''; člane društva je zval "brate v belcebubti", samega sebe pa "očeta v belcebubu''. Njegovo geslo ali nasvet, ki ga je dal svojim prijateljem v belcebubu, je bil: "Ecrasez 1' infame" to je: "Zafrimo nesramnico", — krščansko vero. Voltaire je pisal Thiriotu (t. 31. p. 446): "Lagati moramo kakor h—č, pa ne bojazljivo, ne samo nekaj časa, ampak pogumno in zmerom... Lažite, prijatelji moji, lažite I"
V pismu na Markija Argenskega piše Voltaire: "Lažite, zmerom lažite, kajti nekaj se bo prijelo zmeren!'' Torej z lažmi v boj proti krščanski veri in katoliški cerkvi! Lep tič!
Rusko carico Katarino II. je liuj-skal, da naj v Jeruzalemu zopet postavi judovski tempelj, da se osmeši in na laž postavi prerokovanje Jezusovo.
Voltaire je sestavil mnogo velikih in malih, nekrščanskih in nesramnih spisov in jih je porazdelil med otroke,
depolni dan 25. febr. 1758 dobro zapomnil. Naš gospod Bog si ga je zapomnil, in dvoboj, ki mu ga je bogo-kletnik tako prešerno napovedal, določil ravno 20 let pozneje, to je: 25. febr. 1778. Nekaj dni, predenj je preteklo ravno 20 let do dne, do katerega je še vladati milostljivo dovolil našemu gospodu Bogu, vlilo se je Voltair-ju malo krvi. Menil pa je, da to ne pomeni dosti in da bode že bolje, zato se ni zmenil za to resno napovedovalko smrti. Zelo močno pa se mu vlije kri dne 25. febr. 1778, torej tisti dan, ko bi moral iti gospod Bog v pokoj in se odpovedati svoji previdnosti in vladarstvu
To pot se mu vlije toliko krvi, da mu reče Tronchin, pariški zdravnik: "Nevarnost je smrtna." Ni čuda, da mu bolnik prestrašen zakliče: "Po magajte mi vendar!" Toda proti smrti ni zdravila, zato mu zdravnik odgovori: "Ni možno!" In mnogo je trpel ta bolnik do svoje smrti 30. maja. Od časa do časa je klical: "Zapuščen sem od Boga in ljudi." Včasih v velikih mukah klical je Jezusa Kristusa, včasih ga pa tudi preklinjal. Maršal Richelieu, zroč strašne muke bolnikove je nekoč zbežal od smrtne postelje brezverca rekši: "V resnici, to je prehudo, delj ne morem gledati." Voltaire je dal poklicati župnika sv. Sulpicija cerkve, se izpovedal svojih grehov, preklical svoje brezverje, prejel sv. zakramente za umirajoče in izdal sledečo izjavo: "Jaz podpisani izjavljam, da se me je v starosti 84 let pred štirimi dnevi polotil krvolij, da sem se izpovedal duhovniku Gaultieru, da želim, če me Bog odpokliče, umreti v katoliški cerkvi. Od Božjega usmi-| ljenja upam odpuščenje mojih brez-I božnosti in prosim Boga in cerkev za ■ odpuščenje pohujšanja, katero sem da-' jal. Paris, dne 2. marcija 1778. Voltaire." Toda mnogi, celo svetniki, menijo, da je redko pravo, redko dobro, redko odkrito izpreobrnjenje na smrtni postelji, kjer se grešnik le izpreobr-ne, ker ne more drugače. Tako je bilo tudi z Voltairjen,. Komaj se mu je stanje malo izboljšalo, pozabil je tudi svoje izpreobrnjenje in pismeno izjavo. Kaj se je torej zgodilo z očetom v belcebubu?
Nov krvolij se ga poloti in zato zahteva Voltaire zopet duhovnika, toda njegovi bratje v belcebubu ne puste nikogar blizu. Voltaire je začel besneti in čim bolj se je bližala smrtna ura, tem obupnejši je postajal nesrečnež: razpraskal si je obraz, razjedel si nohtove na prstih in—da opustim drugo—blato je bilo zadnje, kar je pogoltnil, da se je zadušil.
Torej, ne ljubi gospod Bog, ampak Voltaire je šel čez 20 let v pokoj! V pokoj?
D'Alembert.
Pet let. pozneje ie zbolel drug brat
.r ruvVuuLl L, 011, KI je
Voltairju zabranil duhovnika, zahteva zdaj sam župnika cerkve St. Germain, da bi se izpreobrnil. To je pa zopet za strahopetnost smatral neki drug brat v belcebubu. Odšel je, kakor je rekel bolniku, da pokliče župnika, pa ni bilo res; kajti odšel je, da je umirajočega prevaril. Bolnik je čakal in čakal in- čakal, toda župnika ni bilo, ker ni nič vedel o tem. Ko je pa bolnik umrl brez sv. zakramentov, hvalil se je prevarljivi brat v belcebubu svoje satanske zlobe: "Ko bi ne bilo mene, pa bi se bil izpreobrnil."
Grof d'Argentski in grofinja Chate-letska.
Nato je prišel na smrtno postelj; eden najhudobnejših bratov v belcebubu. grof d'Argentski. A zdaj ni več zaupal svojim lahkomišljenim, brez-verskim načelom in strah ga je bilo u-mreti. Skesano se je vernil h križane-11111 Vzveličarju, prejel sv. zakramente, preklical je svoje brezbožne spise in točil biitke solze na smrtni postelji, in to je bilo najbolje, kar je mogel I storiti.
Grofinja Chateletska je bila pa sestra v belcebubu; krščansko vero je— I kakor naši učeni slovenski brezverci— I imenovala vražo.
Jesti in piti in nesramnosti počenjali so bili njeni verski člani, katerih se | je držala z besedo in dejanjem. To-i da smrti — umreti more biti res nekaj hudega — smrti jo je bilo strah ! in groza. Zatorej je na smrtni poste-j Iji vprašala Voltairja, kaj naj stori, j morebiti utegne vendar prav-biti, če ; se da prevideti s sv. zakramenti. Vol-j taire ji je odgovoril: "Gospa, izvolite 1 najsigurneje in dajte se previdet." Vsem onim, ki žive kot pogani, boje pa se sodbe Božje, svetuje oče v bel-ccluibu: "Izvolite si najsigurneje in dajte se previdet."
Slikar David

je
bil ob francoskem prevratu član
sposka "Sanhedrin" ukradla Jezusovo mladeniče in preproste ljudi, da bi jim
mrtvo truplo iz groba? Nikakor ne! Ko so apostoli videli prazen grob, in ko se je Jezus prikazal apostolom in j
ž njimi izkoreninil vero v Boga ali jo pa že v kalu zatrl. Taki spisi so pa seveda zelo pogubonosno vplivali na
drugim, oznanjevali so apostoli: "Vstal francozko lj«dttvo in mnogo jih je za
je!" Ko bi bili torej judje vkradli Jezusovo truplo, razglasili bi apostole lahko za lažnike in jih osmešili s tem, da bi jim oznanjujočim: "Vstal je!" pokazali mrtvo truplo Jezusovo. A to se ni zgodilo.
Kristus je vstal iz groba z lastno močjo.
Vsakemu kristjanu je znano, da se je Kristus po vstajenju večkrat prikazal apostolom, enkrat celo 500 ljudem, kar gotovo izpričuje vstajenje. Vstajenje Jezusovo nam izpričujejo izpreobrnjenja judov.
Sv. Pavel bi gotovo ne oznanjeval
I
lo v brezverje. Vsled teh strašnih uspehov je postal ošaben in izruzil se je: "Naveličal sem se zmerom in zmerom poslušati, da je 12 ribičev ustaho-vilo krščanstvo. Jaz hočem svetu dokazati, da zadostuje eden, ki krščanstvo zatre." (D. F. Straus, Voltaire, 5 Aufl. 1878 p. 189). Bratu v belcebubu, d'Alembertu je 25. febr. 1758 pisal: "Črez 20 let pojde ljubi gospod Bog v pokoj! Nihče ne bo več veroval vanj, nihče ga molil." To pa je seveda bilo bogokletno izzivanje Vsemogočnega v nebesih, ki se ne pusti sramotiti. Zato bi bil prav storil ta oče v belcebubu", da bi si bil ta oso-
strahovlade in je spremljal "boginjo i razuma", zloglasno nečistnico v častitljivo cerkev: "Naše ljube Gospe", kjer je skočil na prižnico, ustrelil s samokresom in zaklical v smešni zlobnosti: i "Bog, če si, zagrmi zdaj, kakor sem Izdaj jaz zagrmel!" Ta bogoskrunski j trenotek je pa na smrtni postelji sto-1 pil pred oči tega ubogega moža in ga navdajal z nedopovednim strahom; kajti beseda Bog, katerega je ta slikar j lako onečastil v oni čefrkvi. spominja človeka na Sodnika, vsevedočega, sve-! tega in pravičnega sodnika.
Zato je skoro 90 letni bolnik pretakal ob svoji smrtni uri britke solze I in je rekel zanj k Bogu prosečemu duhovniku: "Vse mi more Bog odpustiti le onega bogoskrunstva ne." Kot zadostilo je zapustil veliko svoto denarja cerkvi Notre Dame v Parizu.
(Konec prih.)
ZA
Zavarovanje
proti požaru,mali in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & GO
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s 5»8o okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
BAR CAFE;?
Postrežba izborna— prav po domače
403 N. Chicago	tattPT
TOKttt Cass Sts.	.....»JUUlf*
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave ii in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
201 Ruby St. JOLIET, ILi
Geo. Laichi
SALONER IN	J,
AGENT PAROBRODNIH DRU2® se priporoča rojakom r naklonjenost.
Pošilja denar v itaro domovimo, tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje i> MW®1
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 951 h St. So. Chica*®.**
Anton Kirinčič
Cor. ColumbH in Ohicaeo Sts
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oU" in firnežev. Izvršujejo se ▼»» ^ rarska dela ter obešanje »teMkH* papirja po nizkih cenak.
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
POZOR, ROJAKINJE !
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
& A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina,
katera nadkrUjuj»jo vSO druffa. Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo Vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.
100 proof močan tropinovec, 4y2 ga-lone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVICH' Gilbert, Minn,
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
C	-	V
miml
Chi. Phone 376. IJ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET,
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNI*-
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV-
Popravljamo
Delo jamči«®'
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezpls^ NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olandef
318 N. Chicago St. JOLIET,J*^
Oscar J, Stephen
s.
t
Sobe 201 in 203 Barber Bldg <	JOLIET, ILLINOIS.
5 JAVNI S xXOTAR
Kupuje in prodaj« z^rnljtfž*
v mestu in na deželi.
Zavarujt hiše in ijohištva Pr0" ti ognju, nevihti ali *lnigi P^
škodbi.
Zavaruje tud. življenje prof nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v not*f" »ko m.oko spadajoča pisanj«-
ji Govori nemško in »ngleSko-
Anton
Slovens!' gostilničar
Pri menije vedno največ s»l iu najboljše pijače.

1t
Tonček Is 0. K.
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino u po zelo nizki ceni: ure, verižice, »rstane, ženske knofelce, naglavne <ainplne z lepimi kamni, stenske in »udilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo- 1151 N. Broadway lietu
FRANK BAMBIČ,
209 Ruby Street, JOLIET, ILL,
N. W. Phone 1297
JOK**
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo.
TROST&KRETZ
izdelovalci —
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilnem številu posetite ko se mudite v moji okolici.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem kupil hišo št. 601 N. Broadway od Mr. Jč Šega, ter sem namenjen na istem prostoru postaviti zidano hišo. Kateri izmed kon-traktorjev bi hotel delo prevzeti, naj pismeno vloži svojo ponudbo pri podpisanemu, in sicer do 15. aprila 1913.
Blaž Križ, 601 N. Broadway,	Joliet, 111.
SMO0*
HAVANA IN DOMAČIH
Posebnost so naie The U. S." 10c. in "Meer«ch«un^ Na drobno se prodajajo P°t$
na debelo p« n«
(08 Jefferson Street.
te.
National S^10
(R PAWLOVS1CI) .ji
t. J°liet' »fli*f
515-517 N. Chicago Street.
Edina slovanske fote**1 Jolietu.
Zmerne cene.
Naj
bol)'®
del*"
******
K, Sr K.

******
JEDNOTA

Bell Phone 1048.
Organuovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
1 Podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
K- Podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Kavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
^fnožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
"lagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Aaton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
j,	NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Ovcustanovljeno društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., sprejeto v K. S. K. Jednoto 12. marca 1913. Imena članov: 19040 John Gostečnik, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19041 John Sekola, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 19042 John Spolar, roj. 1894, zav. za $500, 1. razred; 19043 John Turk, roen 1894, zavarovan za $500, 1. razred; 19044 Frank Udovič; r°j 1893, zavarovan za $500, 2. razred; 19045 Gregor Luzar, roj 1891, zav- za $500, 2. razred; 19046 Andrej USovič, roj 1891, zav. za $500, 2. raz" red; 19047 John Ilar, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 19048 Alojz Neči-m_er> roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 19049 Frank'Luzar, roj 1889, zav. za ?300, 2. razred; 19050 Frank Grabner, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 19051 John Prhne, roj 1881, zav. za $500, 4. razred; 19052 John Kos, roj 1880. zav. za $1000, 4. razred; 19053 John Starič, roj 1874, zav. za $500, 5. razred; 19054 John Znidaršič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred.
Dr. št. 15 članov.
i-	PRISTOPILI ČLANI.
* društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19055 John Skube, roj 1871, zav. za £ $1000, 6. razred, spr. 16. mar. 1913.	Dr. št. 259 članov.
društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 19056 Josip Kolenc, roj 1894, 2av. za $1000, 1. razred; 19057 Josip Kolenc, roj 1885, zav. za $1000, 3. raz-j. red, spr. 16. marca 1913.	Dr. št. 97 članov,
društvu sv. Roka 10, Lyons, Iowa, 19058 Peregrin Tancik, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. marca 1913.	Dr. št. 8 članov,
društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 19059 John Zoretič, roj 1884, zav. za j. $!000, 3. razred, spr. 26. febr. 1913.	Dr. št. 192 članov.
^ društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 19060 Josip Košmerl, r°j 1868, zav. za $1000, 6. razred; 19061 Blaž Malnar, roj 1868, zav. za $1000 £ razred, spr. 2. marca 1913.	Dr. št. 71 članov.
društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19062 Alojz Vintar, roj 1892, zav. K ^.a,?1000> 2- razred, spr. 2. marca 1913.	Dr. št. 88 članov.

ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 16992 Luka Leveč, 10. marca 1913.
Dr. št. 74 članov.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 2923 Josip Bahorich, zvišal zavarovalnino 12. marca 1913. Razred 4.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15889 Janko Razum, zvišal zavarovalnino 11. marca 1913. Razred 1.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 5516 Marija Omerza, roj 1878, zav. za $500, .4. razred, spr. 12. marca 1913.	Dr. št. 76 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 5517 Mary Jevnikar, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 9. marca 1913.	Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5518 Marija Pogorele, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. marca 1913. Dr. št. 34 članic.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 5519 Marija Belobrajdič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr.'16. marca 1913; 5520 Antonia Vizjak, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, 16. marca 1913.	Dr. št. 15 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5521 Bojde Ana, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. marca 1913.	Dr. št. 47 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5522 Marija Jorga, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5523 Uršula Leš, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 16. marca 1913.	Dr. št. 128 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5524 Frančiška Žerko, roj 1876, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. marca 1913.	Dr. št. 26 članic.
K društvu Marije Čist. Spočetja 85, Lorain, Ohio, 5525 Neža Vencelj, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 9. marca 1913.	Dr. št. 33 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 5526 Terezija Kuleto, roj 1885, zav. zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. marca 1913.	Dr. št. 23 članic.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 5527 Avguština Baraga, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred. 9. marca 1913.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5528 Marija Čop, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 5529 Marija Kulič, roj 1888, zav. za $1000, 4. razred; 5530 Helena Zlobec, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. marca 1913.	Dr. št. 98 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5531 Frančiška Mlinar, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 5532 Marija Jurjovčič, roj 1988, zav. za $500, 2. razred; 5533 Marija ICobal, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. marca 1913. ,	Dr. št. 71 članic.
Listnica upravništva.
Vse cenj. naročnike, ki jim je potekla naročnina do konca februarja t. 1., tem potom uljudno opozorimo, da naj naročnino čimpreje obnovijo, ker bomo s prihodnjim tednom ustavili list vsem onim, ki do takrat ne bodo obnovili naročnine.
Prosimo tudi gg. zastopnike, da v tem smislu opozorijo zaostale naročnike.
Upravništvo Am. Slovenca.
K društvu Marije Pomagaj 129, Omaha, Neb., 5534 Katarina Weiss, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 5535 Alojzija Požek, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 5536 Ana Zidarič, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 9. marca 1913.
Dr. št. 21 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5292 Roza Perošek, 9. marca 1913.	Dr. št. 85 članic.
IZ URADA GLAV. TAJNIKA.
Z mesecem marc zaključiti moram trimesečno poslovanje Jednote in napraviti finančno poročilo. Ker so pa nekatera društva zelo počasna v plačevanju ases. radi tega prosim, da se požurijo in dopošljejo vse dolžne ases. naj-zadneje do 31. t. m. na gl. urad, da zamorem izdelati poročilo kakor hitro mogoče.
Vsako zadržavanje in nerednosti v plačevanju mesečnih ases. zadržuje točno poslovanje Jednote, radi tega se prosijo vsa ona društva z ases. na dolgu da to vpoštevajo in dopošljejo denar do zgoraj omenjenega dne.
Vsem članom in članicam želim vesele in zdrave velikonočne praznike, ter sem vsem spoštovanjem in bratskim pozdravom udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO.
Društvo Novi Dom 102 K. S. K. Jednote, Nework, N. J. suspendovano iz Jednote dne 6. marca 1913.
Vzrok suspendacije je, nepripoznanje uradnega sklepa odobrenega od glavnega odbora K. S. K. Jednote z dne 30. jan. 1913, v zadevi člana F. G. Tas-soti-ja, ki ga je imenovano društvo nepravilnim potom izključilo iz bolniškega oddelka omenjenega društva.
Radi tega zgubi dr. Novi Dom 102 zgoraj omenjenega dne vse pravice pri Jednoti in to toliko časa, da pripozna sklep glavnega odbora in zopet sprejme v bolniški oddelek nepostavnim potom izključenega člana Frank G. Tassottija.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
PAUL SCHNELLER, gl. predsednik. JOS. ZALAR, gl. tajnik.
ZAHVALA.
Na mnogobrojne prejete čestitke k mojemu imendanu mi je nemogoče posamezno zahvaliti se, radi tega naj bode na tem mestu vsem cenjenim čestilcem(ilkam) izrečena moja najprisrčneja zahvala. Kakor Vi meni, tako tudi jaz Vam želim vse najbolje! Zdravstvujte!	JOSIP ZALAR.
društvu
sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 19063 Josip Geršič, roj 1886, zav. za
cD J 3- razred; 19064 Frank Jurjovič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, . 'društ marca 1913'	Dr št 94 članov.
1884VU sv- Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y„ 19065 Ignac Kral, roj K društv Zm' ?5<X)' 3' razred> sPr- 9- marca. 1913. Dr. št. 46 članbv. 1894 U "ie Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19066 Alojz Krašovec, roj % zav. za $1000( i razred; 19067 John Eržen, roj 1893, zav. za $500, Frav 19068 Anton Marinič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 19069 1891° 0vač' r°j 1891, zav. za $1000, 2. razred, 19070 Valentin Eržen, roj 3 '' zav. za $1000, 2. razred; 19071 Stefan Fikfak, roj 1883, zav. za $1000, K dr."-5?Zred' Spr" 9" marca 1913.	Dr. št. 157 članov.
$ioooU ->sv Ant- Pad' 87> J°liet' in-> 19072 Franc Kralj' roj 1891, zav- za
19074	r razred; 19073 Frank Apačnik, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; vid • "C Kristan,.roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 19075 John Jakle-za M 1884' Zav" za $1000' 3' razred: 19076 J°hn p"šnik- roj 1883, zav.
19075	r- 3' razred; 19077 Josip Vlašič, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 8 George Čauko, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 9. marca 1913.
K <jru-	Dr. št. 101 člana,
zav SV' ?etra in Pavla 89- Etna- Pa-> 19079 Niko,aj Furach, roj 1894, raz' T	razred; 19080 Tomo Brunski, roj 1885, zav. za $1000, 3.
kola ft ,19081 Tomo Neralič, roj 1884,'zav. za $1000, 3. razred; 19082 Ni-1877 ' r0J 1880> zav- za $UX)0> 4- razred; 19083 Mihael Spudich, roj * društ ZaV' Za $1000> 5- razred, spr. 11. marca 1913. Dr. št. 89 članov. zavNU SV' Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 19084 Ivan Hotujec, roj 1878, raz,'- T $1000' 4 razred: 19085 Imbro Krehel, roj 1876, zav. za $1000, 5. a; 19°86 Miko Repič, roj 1873, zav. za $1000, 6. razred, 9. marca 1913. / druj, ..	Dr. št. 99 članov,
i. zav	Baraga 93, Chisholm, Minn., 19087 Franc Sterle. roj 1876,
Joliet, 111., 17. marca. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. bo imelo skupno velikonočno spoved v soboto zvečer dne 29. marca in skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši v nedeljo zjutraj dne 30. marca. Zato se naj člani kolikor mogoče v polnem številu udeležijo, da opravijo versko dolžnost. In obenem opozorim enkrat za vselej vse člane in članice tega društva, da mi potem spovedne listke odrajtajo; kateri tega ne stori, si bo sam kriv, ako vsled tega nastanejo kakšne sitnosti. Kakor je razvidno iz uradnega naznanila duhovnega vodje v 16 st. Am. Slov., se bo duhovni vodja ravnal potem, kaj je bilo sklenjeno pri gl. zborovanju 21. jan. t. 1. in bo za ta prestopek strogo postopal. Tudi opomnim vse člane, kateri kaj društvu dolgujejo, da bi vsaki to poravnal pred koncem tega meseca, da mi se s tem omogoči popolni račun izdelati za prvo četrtletje. Vsem članom in članicam sobratski pozdrav in veselo Ale-lujo.	Joseph Panian, tajnik.
Listnica upravništva.
V svrho rednega pošiljanja lista Am. Slov. prosimo, naj nam naznanijo svoj sedanji naslov naslednji: — John Barlich (Leadville, Colo.); John Kro-selj (Chicago Heights* 111.); John Vukanich (Great Falls, Mont.); John Ancel (Doniphan, Mo.)
BUEHLER BROS.
mesnica—nizke cene
116 Jefferson St.	Joliet, 111.
Ljudje, ki kupujejo meso pri Buehler Bros., se ne pritožujejo zoper dragitijo—High Cost of Living.
La Salle, 111., 14. marca. — Na redni mesečni seji, ki se je vršila 2. marca, je društvo sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. sklenilo, da se priredi veselica v korist društvene blagajne. Pričetek veselice je ob 1. uri popoldne in se konča ob polnoči. In to 29. marca v prostorih Frank Omrza na tretji cesti. K tej veselici ste vsi Slovenci vabljeni, posebno pa društveniki. Kdor se ne vdeleži iste in sicer imed društvenikov, plača 1 dolar v društveno blagajno. Za vsestransko zabavo skrbi veselični odbor. S sobratskim pozdravom in na svidenje 29. marca na naši veselici!
John Pražen, I. tajnik.
Streljal na predstojnika.
El Paso, Tex., 10. marca. — Konjiški stotnik Hamilton Bowie od 13. konjiškega polka je bil danes od pro-staka Charles Campbella od istega polka obstreljen v ramo. Častnik je nekaj očital vojaku, ki je potegnil svojo pištolo in ustrelil na svojega predstojnika. Med zasledovanjem je ubežnik streljal na enega svojih tovarišev in ga lahko ranil.
Choice Beef Shoulder Roast,
per lb...........,..............11c
Sirloin and Porterhouse Steak,
pet lb..........................15c
Round Steak, per lb..............15c
Choice Beef Rib Roast, lb........12c
Choice Veal Roast, per lb........14c
Choice Muttonlegs, per lb........12c
Fresh Pork Sausage, per lb.......11c
Good Luck Butterine, per lb......18c
Frankfurts, per lb................11c
Garlic Sausage, per lb............lie
Polish Sausage, per lb............11c
Fresh Bologna, per lb............10c
Pork Chops, per lb................18c
Pork Loin Roast, per lb..........16c
Pork Butts, per lb................14c
Fresh Pork Shoulder Hams,
per lb.........................12c
Fresh Spare Ribs, per lb..........13c
Fresh Neck Bones, per lb..........Sc
Our best rendered Lard, per Ib..l2j4c
Fresh Raw Leaf Lard, per lb____I2l/Zc
Mettwurst Sausage, per lb......12j4c
Blood Sausage and Head Cheese,
per lb .........................10c
Liver Sausage, per lb............10c
Choice Smoked Pork Loins ......14c
Dr. št. 99 članov.
drUšt Za ' 5- razred, spr. 9. marca 1913 za g,1^' Alojzija 95, Broughton, Pa., 19088 Franc Mahnik, roj 1884, zav. 5 * T00' 3- razred; 19089 Mihael Abrahamoski, roj 1876, zav. za $1000, društ v Spr" 9' mai'ca 1913.	Dr. št. 67 članov,
zav " S»č Jozefa 103> Milwaukee, Wis., 19090 Matija Primec, roj 1895, ra?^ I5?0' 1- razred; 19091 Anton Keimel, roj 1893, zav. za $1000, 1.
Ivan Lauš, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, 9. marca 1913.
Dr. št. 70 članov.
društvu r°j 18? !?zred.
r0j i»ofiV' Cirila in Metoda 144. Sheboygan, Wis., 19093 Franc Rozman, <•- ' za $500, 1. raz., 19094 Matija Erste, roj 1895, zav. za $500, 1.

S'iiol6 V Franc z°rman, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 19096 Jurij zav j Voj 1892' zav- za $500- 2- razl'ed; 19097 Franc Rosenstein, roj 1886, r^j a ?100°. 3. razred; 19098 Franc Košnjek, roj 1885, zav. za $500, 3. 19i3 ' Franc Jelar, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 10. marca dn»štvu	»	Dr' št' 59 članov.
1888 ,SV' Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 19100 Janko Hervojevich, roj 2. ra'zr!" za ?100°. 2 razred: 19101 Ivan Perkovič, roj 1889, zav. za $1000, Joh- ' 19102 lanlvr. K»<r.„t«„i;; 1RS1 "7Uv ™ Sinon d razred: 19103
an Br
19102 Janko Segudovič, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 19103 roj i87qrozič> r°j 1881, zav. za $1000, 5. razred; 19104 Frank Pavyakovich, a	y> zav. za $1000, 4. razred; spr. 9. marca 1913. Dr. št. 28 članov.
društVa	PRESTOPILI ČLANI,
ij C Vte J°žefa S5' Crested Butte, Colo., k društvu sv. Janeza Krst. 14, ■ Mont, 17542 Anton Malenšek, 12. marca 1913.
dr,
uštVa
I. dr. št. 60 članov. II. dr. št. 151 članov. Sv- Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Lovrenca . -'filand, Ohio, 18747 Josip Ajdešček, 9. marca 1913. ®rUŠtVa	I- dr. št. 118 članov. II. dr. št. 154 članov.
Chish0i V' ClriIa in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Frid. Beraga 93, Q lm' Minn., 17007 Karol Prijatel, 9. marca 1913. I. dr. št. 201 člana. Sštva	n- dr- št- 98 članov.
radley p" Ant Pad- 87, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 62, la-, 15884 Nikolaj Grabrian, 14. marca 1913. I. dr. št. 94 članov. K, s	II. dr. št. 29 članov.
,"Jštvi "USPKNDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. «13 Jožefa 110, Barberton, Ohio, 4027 Martin Kumše, 10. marca 0<1 .	Dr. št. 59 članov,
^tva . .	8USPBNDOVANI ČLANI.
m
'a Sv- Alojzija 47, Chicago, 111., 12422 Anton Južna, 17. marca 1913
Dr. št. 75 članov.
>4 f :>3. ' Sv' Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17253 Franjo Tomac, 19. marca
H

Dr. št. 84 članov.
v- Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15554 Josip Težak, 9. marca 1 Stva sv r-	96 članov.
p Erf i "la Metoda I35. Gilbert, Minn., 15796 Franc Lenček, 15802 CU|. 16368 Ivan Gornik, 13.-marca 1913. Dr. št. 52 članov.
Cleveland, O., 14. marca. — (Naznanilo.) Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. se naznanja članom, kakor je bilo sklenjeno pri seji na dan 2. marca 1913, da se društvo korporativno udeleži sv. maše na dan 23. marca t. 1. ob 10. uri dop. (na velikonočno nedeljo) in torej so pro-šeni člani, da se polnoštevilno zberejo skupaj v Knausovi dvorani ob pol 10. uri dop. in obenem pa tudi naj vsak član prinese svojo regalijo s seboj in ter se je ne sramuje na prsa pripeti in stopiti v vrsto in udeležiti se sv. maše ob določenem času, kakor se tudi spoSobi vsakemu katoličanu in sobratu društva, da počasti na ta dan vstajenje našega Gospoda Odre-šenika.
Z bratskim pozdravom voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. velikonočne praznike.
Jožef Rus, tajnik dr. sv. Vida, štev. 25 K. S. K. J.
Naznanilo.
Waukegan, 111., 17. marca. — Naznanjam članom društva Vitezov sv, Jurija, da se je v zadnjem naznanilu ki je bilo priobčeno v tem listu, vrinila neljuba pomota zaradi skupne spovedi in sv. obhajila. Skupna društvena sv. spoved bode 26. aprila in skupno sv. obhajilo pa 27. aprila, ne pa marca, kakor je bilo zadnjič v naznanilu. (Po krivdi dopisnikovi. Op. ur.)
Nadalje uljudno prosim člane, da bi se v obilnem številu udeležili na veliko soboto Vstajenja ob 7. uri zvečer, in ravno tako tudi 10. sv. maše na velikonočno nedeljo.
In* naznanjam še enkrat, da bo prihodnja seja dne 30. marca in ste pro-šeni, da se v obilnem številu udeležite seje.
Z bratskim pozdravom — Frank Osredkar, I. tajnik.
— Tatovi na delu. Dne 3. febr. so neznani tatovi vlomili v stanovanje poštarja Gregoriča v Prvačini in mu ukradli okrog 500 K.
The
406-408-410 North Chicago Street.
JOLIET, ILL.
Samo eden vzrok je, zakaj morate premotriti FINE OBLEKE, ki vam jih nudimo, predno boste kupili svojo pomladno obleko, in ta je:
Ne morete kupiti ničesar boljšega nikjer, ki bi bilo tako skrbno izdelano, ki bi se boljše prilegalo, in slednjič so naše nizke cene, ki morajo imeti do vas posebno privlačno moč.
Največ oblek imamo iz Kuppenheimer-jeve zaloge za obleke, katera vam nudi največjo sigurnost glede mere in kroja, kakor tudi nadkriljuje vse glede nizkih cen.
Na vsak način želimo, da si ogledate naše obleke, predno si kaj izberete.
V zalogi imamo izbero klobukov in srajc najnovejše mode.
Copyright 1913 The Houk of Kuppenhamer
Ko ste kupili pri nas obleko, ne pozabite še naših finih "SWELL-SHOD" ČEVLJEV.
Velikonočna pravljica.
Spisal R. Bevk
Pozdravljena, poljska gruda, ki si se izkopala izpod snega, vzvalovila v brazde in sprejela v naročje semena, ki ti jih je kmet zaupal, da mu zazeleniš hrepenenje in rodiš ljubezen iz tenkih, nežnih kali udane vere, ki so prepre-gale njegovo delo in puščale za seboj sled sreče in zadovoljnosti. Pozdravljena!
Pozdravljena, pomlad, ki si izlila kipeče moči v črno prst, da bo vzklila nova čvrsta mladost; ki si vse prepre gla z bajnimi sanjami, krasote polnimi in nedoumljivimi, cilji žarečih oči. Pozdravljena!
Pozdravljena, Velika noč, obljubljeni dan dopolnitve prerokb, čas, ki ga težko čakajo trudni, revni in žalostni, potrjeni v veri.
Pozdravljena!
Pozdravljena, koča med sadnim drevjem, ob razoru plodnih njiv, bivališče kmeta, ki čaka dneva v trdnem upanju, v goreči veri. Pozdravljena, koča! Pozdravljena, kmetova družina, najsrečnejša pod solncem!
Pozdravljen tudi ti, popotnik, ki te je pripeljala cesta od bogvekod in te bo peljala bogvekam, ki ne čakaš dneva, ker ga ne slutiš... Pozdravljen, popotnik!
* * *
Velikonočne sobote zvečer je bilo, ko se je začel^ pravljica in nadaljevala natančno tako---,-----
Jasno nebo in pod nebom jasni glasovi velikonočnih zvonov in krog in krog razlito pričakovanje...
Kmet je odmolil v krogu svoje družine večerno molitev. Vtihnil je nenadoma, kot bi mu zmanjkalo besed in položil molek pred se. Na to je cela družina poklečala še par trenutkov na klopeh ob oknih in mizi, in še ta ali oni je zmolil očenaš in pristavil na tihem prošnjo, ki mu je bila na duši in ki je ne sme vsakdo slišati.
Vse je bilo tiho in mirno, le zdaj pa zdaj se je izvil vzdih, spomin na gorečo molitev in se vzpel pod nebe sa...
Vsedel se je zadnji; gospodar za mizo, zraven žena, z dojenčkom v na rdčju in drugi otroci na desno in levo; ded pa je položil trudne kosti na klop ob peči.
Gospodar ni prižgal pipe, kot pona vadi; motil bi tobakov dim tesno svečanost; samo pogladil je rjavo brado, ' posejano s sivimi nitmi, ozrl se po družini in izpregovoril.
"Jutri bo dan vstajenja. Čakali smo nanj, upali da pride in verovali vanj in približal se je. Vsi smo zbrani, kar nas je božja previdnost pustila, razven enega, ki se je izgubil. Vrni nam ga, Bog! In vsi bomo deležni velikega dneva, ki se je približal, ker čakali smo ga vsi, v bedi in trpljenju. Veselite se, otroci; žena, deli radosti z menoj in Vi, oče, nasmehljajte se na stara leta!"
Tako je oznanil kmet vstajenje in bil je v tem trenotku dokaj močnejši in mlajši.
Zena mu je dela desnico krog vrata in mladost njegova in moč je preplavila tudi njo, in dojenček jo je začutil, grabeč za njene prsi, zamahnil z ročicami in veselo zaklical...
Otročji so se.speli nal prste: začutili so v sebi rast in hrepenenje je hotelo prehiteti moč.. .
Starček se je oprijel klopi z obema rokama, odprl usta in brezzobe čeljusti so'se mu tako veselo, a obenem tako začudeno smehljale, kot da je vzrl tisto, kar je iskal celo življenje, za kar je živel.
In krog in krog po izbi se je razpelo veselje, čez obraze, svetih podob na steni se je razlil smehljaj; smehljala se je sv. Trojica- v črnem okvirju iii sam Kristus na razpelu je nategnil trpeče ustne'v milosti poln nasmešek bližajoče se.rešitve.
Tedaj je zaškrnilo pri vratih, na kljuki se je zganilo In v tečajih, vrata so se odprla in vstopil je popotnik.
Palica, ki mu je bila v rokifli, je trepetala; prestopil je prag nalahno in boječe, kot bi stopil v svetišče in se bal, da ga svečeniki ne poženejo iz posvečenega kraja, njega, raztrganega in ubogega na telesu in — duši... "Mir vam bodi!..." "Mir i tebi, popotnik! Pozdravljen v naši sredi, četudi nam je tuj tvoj o-braz in neznana misel, ki te je k nam pripeljala. Povej, od kod je tvoja pot in kam je tvoj cilj!?"
Rekel je gospodar, a vpraševala je cela družina in zrla v tujca.
"Od kod prihajam?... Poslovil sem se ne vem kdaj in ne vem kje in vzel popotnico ter se podal na pot. Mislil sem: iz teme grem v luč — in ko sem dosegel cilj sem spoznal: iz luči sem prišel v temo. Zavrgel sem popotnico, dar matere moje, katere obraz sem pozabil in tedaj so se mi odprle oči: iz nič sem prišel v nič in ne teme, ne luči ni... Nasmehnil sem se: koliko časa sem nosil popotnico, ki mi je bila dana na pot, k luči s seboj! Smešno, brezmiselno! Ni4 je vse in mi blodimo v njem, brez cilja, brez ljubečih, brez kotička, kamor bi položili trudno glavo..."
Govoril je popotnik odkrito, kot bi klečal pred spovednikom in razkladal hudobije.
Usmiljenje se je otrnilo v vseh, vanj
vprtih očeh in balzam na razbolelo rano so bile gospodarjeve besede.
"Tem prisrčneje pozdravljen popotnik! Deni palico in culo na klop in sedi v naš krog, položi glavo na naša prsa in ogrej se z našo ljubeznijo in bolje ti bo! Čakali bomo vstajenja. Prav si imel enkrat: tema je — toda glej, dan je zablestel iz dalje, krvava zarja je pomrenila vzhod: luč se bliža..."
"Teme ni in luči ni!..."
Popotnik se ni zganil; in z eno kretnjo se ni odzval vabilu.
"Kaj gledaš in ugovarjaš,, ko je jasno! Kako bi ne bilo luči, ko nas je ona rodila, a je ugasnila za hip, ko je nismo spoznali, da vstane večja in svetlejša in se tem veličastneje izpriča. Kako bi ne bilo luči in teme, ko je oboje izšlo iz Boga!..."
"Boga ni!,.."
Kot blisk nad polje, polno zorečega klasja je bila ta beseda; starčku se je vtrnila solza in dojenček je zaplakal in skril glavico v materino nedrije; kmet pa je vstal, in dvignil desnico, kot bi hotel varovati deco, z levico pa je pokazal proti izhodu.
"Da Ga ni, čemu smo živeli in hrepeneli dolgo dobo trpljenja! Utrujeni obrazi, žuljave roke, pravica priča: On je!... Zakaj nam deliš dvome, ko smo
ti ponujali gostoljubnost! Še enkrat: odloži brašnjo, pokliči v srce to, kar si zavrgel in stopi med nas. Počakali bomo jutra, da pride luč... Otroci te bodo ljubili, kot ljubijo mene... Samo 'enega jim ne jemlji!... "Spoznal sem..."
Stopil je popotnik za korak proti vratom. "Spoznal si?..."
"...da ni nobenega nad nami."
"Nisi spoznal tega, ker Njegovo bistvo je daleč nad tvojim razumom. Samo pot, ki pelje do Njegovega spoznanja si zagrešil. Priznaj temo in luč in začutil boš Boga, a prvo ne pozabi: veruj mnogo, mnogo!..."
"Vera je nesmisel: zavrgel sem jo; tema in luč je sanja, ki jo razžene življenje; vir vsemu pa je Bog, vir niča, tedaj ga ni..."
"Ne skruni moje hiše, ne kliči pro-kletstvo nad moje otroke!"
Izginil je popotnik za vrati in kmet se je skloriil k družini; zakril je z dlanmi obraz in cela družina je čakala v velikem hrepenenju, ki mu je bil primešan grenek dvom; čakala je jutra, dneva, luči, vstajenja... čakala je na prihod Gospoda.
Počasi in leno so potekale ure... * * *
"Boga ni!.:."
Zašel je s ceste na stezo med njive; do gležnjev mu je bila mehka, mlada trava, tako prijeten mrak polja ga je objemal in cela širna ravnina ga je pozdravljala.
Takrat je začutil večjo osamljenost kot kdaj prej in vse uboštvo in vsa šibkost mu je stopila pred oči v tako ilni podobi, da je prvič zahrepenel po nečem, česar ni prej hotel spoznati.
Ljudje ga ne spoznajo več: zavrgli so ga ker jim je v svoji slabosti slabo razodeval. Kdo je, ki ga ljubi? Ali je res brez ljubezni, on, zašel tujec, brez domovja? "Nimam kotička, nimam ljubezni..." Spustil se je ob .stezi na trato, del culo pod glavo, položil palico ob stran in prekrižal roke na prsih.
Tako mehka je bila trava!... Utrujenost mu je zginjala iz udov in sladkost ljubezni prstene poljske grude se i mu je razlila kot dragoceno olje, skozi i telo.. .
mogoče gledati vanj; narava se mu kla nja in njena krasota umira...
"Kdo si ti, ki ti ne morem gledati v obličje?"
"Sin sem Onega, ki 'Ga ni', Luč in preganjalec teme, kar je 'namišlje-nost' in oznanjevalec onega, kar si ti zavrgel.. ."
Padel je pred Njega in jecljal...
"Saj te spoznavam Gospod!..."
"Pojdi in razveseli jih, ki te čakajo! Spoznali te bodo, ko te prej niso spoznali. Domač jim boš, ko si jim bil prej tujec. A pravim ti samo eno: veruj, veruj in zopet: veruj!"
Izginila je prikazen, pesem je zopet odhitela naprej, popotnik pa se je dvignil.
Šel je iskat doma.. .
Ko se je zopet ustavil pred kmetovo hišo, jo je spoznal za dom in je vstopil.
Sedaj so ga spoznali in objeli so ga vsi za povrstjo. Sreče solza mu je stopila v oči, a sočutna roka starejše kine tove hčere, mu jo je izbrisala.
"Ne plakaj, zakaj vstala je Luč in vsi dvomi so bili brezplodni! Bog je! Da Ga ni, čemu naše življenje!..."
Na velikonočno nedeljo se je pravljica dopolnila z vsem veseljem in nebeško radostjo.
Pozdravljen, popotnik, ki si se vrnil, ali ki se vračaš! Pozdravljen!
Pozor, Rojaki!
Pod sumom umorstva.
Milwaukee, Wis., 10. marca. — Giovanni Severino je bil prijet danes pod sumnjo, da je bil deležen na umoru gospe Gennaro Bonzio in njenega sina Jerryja dne 9. febr. Policija išče še enega Italijana imenoma Maggare v zvezi z istim zločinom.
Radovoljno prognanstvo.
Neapolj, Italija, 14. marca. — General Porfirio Diaz je izjavil danes po svojem prihodu, da se ne namerava vrniti v Mehiko. Popolnoma zdrav je. "Vsa moja prizadevanja so naperjena samo na en cilj, osrečiti in zadovoljiti mojo domovino," je izjavil. "Vrnil bi se le potem, ko bi se Združene Države odločile za posredovanje, toda vsako upanje v tem oziru je izginilo."
Diaz je pristavil, da ga je prejšnji predsednik Taft zagotovil, da Združene Države takega koraka nikdar ne store.
J. P. KING^
°bstetv.18fou	Lesui
^trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja MP" | ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiii Joliet National Banki.
Izjalovljeno linčanje.
Salem, 111., 15. marca. — Drhal, ki je poskušala snoči naskočiti okrajno ječo, da bi linčala Franka Sullens, ki je obkrivljen, da je napadel deklico Rorothy Holt, se je davi razpršila. Štiri stotnije milice so dospele, da preprečijo linčanje.
Za ta mesec znižane cene, posebno na zimski obleki, zgornji in spodriji, kakor: spodnje hlače in srajce, katere smo prodajali po 50c zdaj samo 41c.
40c, zdaj samo ....!..............31c
Volnate sive in bele $1.50, zdaj $1.19
$1.25, zdaj samo .................90c
$1.00, zdaj samo..................75c
Moški Sweater Coats, vredni $5.00,
zdaj samo .....................$3.75
Vredni $4.00, zdaj samo.........$2.98
Vredni $3.50, zdaj samo____....$2.75'
Vredni $3.00, zdaj samo........$2.49
Deški Sweater Coats, vredni $2.00,
zdaj samo .....................$1.49
Vredni $1.50, zdaj samo........$1.15
Vredni $1.25, zdaj samo...........98c
Vredni $1.00, zdaj samo..........79c
Nepozabite naše razprodaje čevljev. Moški čevlji vredni $4.00, zdaj sa
mo po .........................$3.35
Vredni $3.50, zdaj samo.........$2.90
Vredni $3.00, zdaj samo ........$2.35
Vredni $2.50, zdaj samo.........$1.98
Ženski čevlji so po ravno isti ceni kakor moški.
Otroški čevlji, prava cena $2.50, sedaj samo ......................$2.15
Prava cena $2.25, zdaj..........$1.90
Prava cena $2.00, zdaj..........$1.75
Prava cena $1.75, zdaj..........,$1.49
Prava cena $1.50, zdaj.........$1.29
Prava cena $1.25, zdaj............98c
Prašajte še za druge znižane cene posebno na grocerijski imamo vse prav po nizkih cenah.
Se priporočam vsemu občinstvu z vsem spoštovanjem
FRANK CHERNE
953 Ewing Avenue, So. Chicago, 111.
Northwestern Phone 210.
ANTON ANZELC
Gostilničar.
120 Moen Ave., Rockdale, 111.
Se priporoča rojakom v obilen obisk.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Ycrkorn in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
\
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
^HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v
Zjed. državah in Kanadi.
Slopr Brajte, Ely, Mino.
trgovci z mešanim blagom.
Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni.
k svojim!
Emil Bachman
1718 South Center Avenue CHICAGO, ILL.
Metropolitan Drug Stoit|
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI "BELLADONNA" DBLII
AU OBLlfa E VOLČJIH ČKHSETC SO KOWCTN fV!
revmatizmu	slabostih r oem®
hromost1	pljučnih IN PRSNIH BOLE
bolest! v kolku	mrazenju v ŽIVOTU
bolestih v členkih	vnetju OPRSNE HRENE nevralgijl protinu prehlajenju
otrplosti mišic	bolestih v LEDJIH
slabotnem KRIŽU	bolestih y KRIŽU HUDEM KA5UU
Geo, Loparti
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street	JOLIET,
Pozor, rojaki
sf
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Dobil sem iz WW-«, gtona za svoje serialno Številko, ji jamči, da so zora" prava in koristna-
Po dolgem mi je posrečilo ' pravo Alpeu	1
in Pom ado pro%"C [ datlju in za ras' i kakorSne Je doMSi sv tu ni bilo, od*' moškim in žensB"?*,. sti in dolgi lasje re» čnh popolnoma |t8 1o in ne bodo več UP dali, teme ostre";
Ravuotakoz moškim

Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih društev.
t« ^
krasni brki pop0Wfj«
RevmatizemvroKfJj
nogah in križi®"« dueh popolnoni«0'^ vim. kurja očesa, jrf davioe, potne if C ozebline se poP°!>° k odstranijo.	JjgoC
resnica jamčim » ti Pišite po ceniK, > . rega pošljem zas«""
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland,
Rojaki, če hočete imeti lepo no perilo pošljite ga v edino slove" perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon ^
Naše delo je izborno. Podp'r>) domačo obrt!
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M Nemanich, Chicago
Svrža. gotka sapa Je plula nad njim; i
lahko je polzela čez čelo in lica, doka- Slovenski Zdravnik. §
nila ^e trepalnic in mu odvzela vtruje-nost oči.. . Tam v dalji je zopet gozd; zazvene-
MOTENO DELO
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati liikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko
l® je skoz ozračje, kot bi bili to an-beljski glasovi.. .
In nebo se rtiu je smehljalo...
Zaprl je trepalnice, kot bi se branil nečasa...
"Boga ni!..."
Odprl je zopet oči in gledal in strmel: Ni bilo več narave krog njega, ki mu je stregla in ga je božala ter mu delila edino ljubezen. Pred njim je stala lepota, polna čudesov. In še je prihajala čaroba od vseh strani. Ljubezen, moč, ki preraja vse... v vsem veličanstvu je stal pred njim blesk in lil v njegovo dušo svoj sijaj...
"Božanstvo, to si ti?!.'.."
Tedaj je dosegel zarjo, a menil je: dan je...
Obrnil je obraz k zemlji in prepla-kal, prevzet od spoznanja, čas od polnoči, pa od prvih žarkov jutra v naročju svojega Boga...
Zazvonilo jej daleč tam za poljem nekje se je oglasila velikonočna pesem in hitela črez njive v spremstvu Onega, ki jo je rodil ter se je ustavila ob popotniku.
Stopil je nevidni On k ležečemu in mu je vlil pesem v srce. Ta se je zdramil in je pogledal. Začudenja so se mu potresle ustnice in udane groze.
Kje je njegov Bog? Tam v dalji, v megli je, v nerazločnih, bledih obrisih ... Ne, ni ga več... Izginil je. Pred njim pa stoji človek — ne, saj to ni
človek!---Veličastna prikazen je,
ki je ni nikdar slutil... Kraljevski zanos ji gleda iz oči, a obenem pastirje-va skrbnost in dobrohotnost... Ni
(Zraven slevenske cerkve.)
Rojaki Slovencil Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, n> SLOVENSKEGA zdravnika. Tam b< ste ozdravljeni popolnoma, ako je t-sploh mogoče. Tisočerim naših roj* kov je bilo. pomagano do čvrstega « popolnega zdravja, ker so se obrni) s popolnim zaupanje .. do tega slavnr ga zdravnika. Pridite osebno ali p> pišitel Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-1
VINO

Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti, Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo.
"t-al a.
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: ::
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chiaholm, Minn.
VSTVARJA DOBER TEK, J POSPEŠUJE PREBAVO,
OLAJŠUJE BOLEČINE,
KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE.

Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo S tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave.
ELIXIR. ^
BITTER-WINE
f'rrW
thinerovo
HORKEVJHO
b/JOSEPH TR'Ht* 739 &A»M»nd Ave. CHICAGO,
"V vneli lekarnnli.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
lil

k I
Prvi in edini slovenski pogrekniški zavod
Ustanovlje.. 1. 189S.
Anton Nemanich in Sin
p
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v westu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci »o Slovene'.
Peter Barbaric,
Yzor mladeniča iz Hercegovine.
Hrvatski spisal
Ant. Puntigam S. J. *
Poslovenila A. B. in V. S.
(Dalje.)
26. Slavnostna akademija.
Ako bi bil, dragi čitatelj, na Sveč-nico 1896 stopil popoldne v dvorano
nadoma zaloti nevihta. Zima, ki je bila že davno pobegnila na vrh Vla-šiča, poskuša še enkrat pregnati pomlad, ki je na ravnem že razpela svoj zeleni šotor. In mnogo nežnih otro-
I
Velika Otvoritev
"a velikonočni pondeljek, dne 24. Marca '13
Brezplačen prigrizek (lunch) Prosti ples
JOHN TUSHHK
20S Ruby St.	: :	JOLIET, ILL.
is
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 ^UJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
TR0LAARN0ST denarji iam£i REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA *
SI
Denar
IZGUBA*™ premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA A denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
, - P°*»ljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN
Kico te odločno- di
Wa^BLJANSK° V LJUBLJANI" in NE r kako drugo manj ramo
odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-
<«n»r.
NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vai
NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I
i
SLOVENSKO-HRVATSKA
odvetniška in notarska pisarna
(PANNONIA BUREAU) 1105 Vliet Street	::::::
::::::	Milwaukee, Wis.
Povzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske sPloh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, poobla-8tl'a in druge listine s konzularno potrditvijo, etc.
Uiininniiniiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii""£
S. OLHA, blag* E
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-
Ravnica $50,000.00.
ln iftkorp. let. 19J.0
Ojak 81 P'jac, koje prodaje na debelo °m se priporoča za obila naročila.
Travniške gimnazije, bil bi bržkone kakor marsikateri drugi gost obstal na pragu in vskliknil: "Ah, kako lepo!"
V ozadju dvorane se dvigajo iz zelenega gozdiča in pisanega cvetja tri prozorne kapelice sipajoč barvane žarke kakor slikana okna v hiši božji, kadar jih razsvetljujejo solnčni prameni. V sredni kapelici stoji kakor živa s povešanimi očmi in sklenjenimi rokami Brezmadežna Devica, mati in kraljica Družbe, z desne strani te pozdravlja sv. Alojzij, z leve sv. Stanislav, ljubljenci-varihi Družbe. Razsvetljen trak, na katerem se bliščijo imena vseh družbenikov, se vije okoli prečiste Device, vrh glave pa je napisano z ognjenimi črkami: "Ego dili-gentes me diligo" (Ljubim tiste, ki mene ljubijo).
Dvorana je natlačeno polna raznih gostov in semeniške mladine. Ko so pevci odpeli prvo pesem, nastopi Bar-barič, okrašen s častnim trakom predstojnika Mar. Družbe, ter z živo besedo pozdravi zbrane goste in otvori a-kademijo, ki so jo priredili družbeniki o priliki zadnjih obljub svojega preč. predsednika. S deklamacijami in govori, z glazbo in petjem so proslavljali Marijo kot vzor, mater-voditeljico družbenikov. Toda krona cele akademije, ki je izvrstno uspela v obče zadovoljstvo, bil je brezdvomno sklepni govor, ki ga je sestavil Barbarič.
Ko je še enkrat povdarjal trojno idejo akademije, obrne se k družbenikom kakor vojskovodja, ki hrabri pred bitko svoje vojake.
"Na noge, bratje, v sveti boj. Proti nam stoji oborožen trikrat strahoviti sovražnik, katerega je treba na vsak način uničiti, na vsak način premagati... Neurejeno poželenje, ta troglavi zmaj, bruha na nas ogenj poltenosti, pohlepa, napuha... Hudobni svet je naperil proti nam svoja zapeljiva in grešna brezbožna načela, peklenski satan, ta stari nevoščljivec naše sreče nas napada iz zasede in na odprtem polju z zastrupljenimi puščicami ostud nih skušnjav hoteč nas prestrašiti in spraviti s pravega pota. Ako hočemo zmagati, nam je treba mogočne, nepremagljive voditeljice. Glejte Marijo, naš vzor, našo mater, našo kraljico, našo voditeljico! Zbirajmo se okoli njene zastave, pohitimo za njo v ljuti boj! Dokler nas ona vodi, se nam ni treba bati, dokler njej sledimo, je zmaga naša. Toda kaj se še obotavljamo? Ali bi se ne morali sramovati pred onimi nebrojnimi četami družbenikov, ki so se pod Marijino zastavo bojevali tako hrabro in zadobili večno zmago? Ali bi ne morali oči povesiti pred onimi milijoni Marijinih vojakov, ki se še dandanes borijo pod limbar-zastavo Marijino v prvih vrstah proti sovražnikom Kristusovim in se venčajo z vedno novimi lavorikami? Ali naj mi otroci Marijini, bojevniki Marijini, živimo mlačno, leno in ne-poslušajmo vabila naše Kraljice, naše voditeljice, ali naj dopustimo, da nas premaga sovražnik, uniči, da obhaja nad nami svoje zmagoslavje?
O mati ne, nikakor ne. Ni še ugasnil v nas ogenj, še plamti v naših prsih navdušenje za Tebe, še hrepeni srce po zmagi, še spoštujemo Tvoje častno znamenje, Tvoje zastave mi ne predamo, rajši umreti ko jo zapustiti, rajši pasti, ko jo pustiti iz rok.
Podnetite, bratje, danes ta ogenj, ki še tli v naših prsih! Netimo ga s plamenom prave sinovske ljubezni! Ta ogenj ljubezni, ta naj plamti in plapola, a ne samo danes, ne samo jutri, ne samo v naših mladih dneh, ampak sko zi celo naše življenje.
Zastavo v roke, dvignimo jo ponosno, pokažimo svoje bojno znamenje! Naše geslo: Marija naš vzor, Marija naša mati, Marija naša voditeljica nam bodi vedno pred očmi. Od danes naprej proč z ozirom na ljudi, proč z ničvredno strahopetnostjo! Pokažimo pred celim svetom, kaj smo, komu služimo, za koga se bojujemo. 'Družbenik Marijin sem' naj se glasi z naših grl! 'Družbenik Marijin sem' to naj nam ne bo samo prazna beseda, ampak naj nam privre iz dna srca plam-tečega od ljubezni do naše Matere Marije. 'Družbenik Marijin sem,' to hočemo pokazati z besedo in dejanjem ter dobrim zgledom, slava Presv. Srca in čast Marijina, to je naša naloga Bratje, aut Caesar aut nihil, ali dober družbenik ali nikak.
Na razstanku Ti trdno obljubimo odnehati, mirovati nočemo prej, dokler ne moreš reči o naši Družbi: Tota pul chra es congregatio mea (vsa si lepa moja Družba), dokler ne moreš reči zdaj napreduje, zdaj cvete moja Druž ba."
III. DEL.
Chi. Phone: Office 658, Res. 141.
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Jbliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Pozor, Sloveni!
Ne bodimo si bratje samo po jeziku,
marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
*%nikP0 Ccnik V domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega


•'T—v '•	v Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Seslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
S
Greučica v steklenicah ln Baraga Zdravilno Grenko Vino.
IIIIIIIIIIUUIIUIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllHIli
1. Pomladanska nevihta.
Vsako leto na velikonočni torek se napotijo travniški gojenci na daljši izprehod. Tako je bilo tudi leta 1896. Vreme je bilo zjutraj precej lepo in prijetno; vsled tega jih večina, med temi tudi Barbarič krene z doma v lahki obleki brez ogrinjala. Mlada četa koraka veselo po travniškem polju proti lian Kampaniji. Toda tu jih ne-
čičkov, ki so komaj odprli oči, je umorila s svojim ledenim dihom; beli mrtvaški plašč je pokril hrib in dol.
Toda najlepši cvet, ki je postal žrtev nemile nevihte, bil je naš Peter. Na tem izletu se je zelo prehladih Kmalu ga zgrabita mrzlica in kašelj. Dne 26. aprila mora Peter v bolnišnico. Domači zdravnik je mislil, da ni nevarnosti, toda niti kašelj niti mrzlica nista hotela jenjati. Več ko 10 tednov mora Peter ostati v bolnišnici. Sicer je bil večinoma izven postelje, toda bolezen je le malo pojenjala. Ker je bil zelo slab, smo se začeli zanj bati, a zdravnik je izjavil, da so pljuča po polnoma zdrava in mrzlica bo odnehala v domačem zraku. Zaradi tega je šel Peter na počitnice domov v svoj preljubi rojstni kraj. Vodstvo zavoda ga je priporočilo dr. Kuharskemu v Ljubuškem. Ta se je prav po očetovsko zavzel za novega bolnika in ko ga je preiskal, je našel, da so Petrova pljuča, zlasti leva stran, takšna da se je res treba bati zanj. Od za četka se je Peter počutil slabo doma. ker se mu je gotovo slabše godilo nego v Travniku. Zato ga je pozval rektor, naj se vrne v Travnik. Medtem se mu je bolezen obrnila na bolje Kar pride pismo iz Travnika. Peter se je takoj pripravil, da se drugi dan poda na pot. Sorodniki, znanci in pri jatelji so ga prosili, naj še ostane doma, toda Peter je na vse prigovarjanje odgovoril: "P. rektor hoče tako, jaz moram ubogati."
V drugem razredu gimnazije je Peter srečno prebolel vnetje reber in v četrtem vnetje pljuč, toda sledovi so le še ostali. Razuntega je bil visoke postave—skoro 2 m—izredna marljivost in slednjič se ono prehlajenje o Vel. noči je povzročilo, da je padla kal bolezni v njegovo telo in se pozneje razvila.
Peter seveda ni vedel, kaj zdravniki o njem sodijo, vendar mu je bilo njegovo stanje v nasprotju z drugimi stičnimi bolniki precej jasno. Toda on se ni prestrašil.
Prišedši v Travnik, je pisal Peter svojemu očetu: "Vprašate me, kako mi je. Hvala Bogu, v mnogem mi gre na bolje, akoravno še ni popolnoma dobro. Lahko Vam povem, da storijo za me, kar morejo. Torej ne skrbite, saj veste, da je naše življenje v rokah najboljšega Očeta, vsemogočnega Boga, ki najboljše ve, ali nam je koristnejše živeti ali umreti. Izročimo se v njegove roke, pa bomo zadovoljni."
S takimi čustvi je sprejel Peter iz Božje roke svoj križ, na katerem je toliko trpel in dal svoje mlado življenje.
2. Blagoslovljenje zastave.
Peter je bil še vedno — v začetku 8. šole — prednik Marijine Družbe. Nekaj je še manjkalo Družbi: lepa zastava. Po dobrotljivosti p. rektorja, po darežljivosti neke gospe iz Gornje Avstrije in po umetniških rokah u-smiljenih sester vTravniku, je Družba dobila zastavo. To kakor lilijo belo bogato in krasno vezeno zastavo krasi na eni strani podobra Brezmadež. Spočetja, na drugi presv. Srce Jezusovo z zlatim trakom in napisom: "Tuto nika" (V tem znamenju boš zmagal.)
Dne 6. sept. 1896 jo je slovesno blagoslovil dr. Josip Juraj Strossmayer, škof bosenski in sremski. Takega veselja ni bilo kmalu v Travniku. Glasni klici pri sprejemu visokega gosta na predvečer pred gimnazijo, drugi dan slovesna procesija v cerkev, na koncu sv. maše' vzvišen govor o češčenju Device Marije in Srca Jezusovega, po-svečenje zastave, prekrasna akademija popoldne v gimnazijski dvorani, lepo petje, ubrano sviranje in gromoviti "Živijo" do pozne noči: vse to in mnogo drugo lepega je ostalo travniškemu zavodu, zlasti družabnikom, v neizbrisnem spominu.
Družabnike je odlikoval visoki nad-pastir naposled s tem, da se je dal prišteti častnim članom njihove Družbe; lastnoročno je vpisal "bosansko-sremski škof" svoje ime v Družbino knjigo, kakor je že prej storil sarajevski nadškof dr. Josip Stadler.
To je bila zadnja slavnost, ki jo je Barbarič že bolan praznoval kot predsednik Družbe in razuntega škof Strossmayer zadnji družabnik, ki je bil pod njegovo upravo sprejet v Druž bo. Družba je dobila zastavo, kar je že dolgo želel in med svojimi brati je videl dva moža, katera bo hrvaški narod vedno štel med svoje največje sinove.
Posvečenje zastave je že davno minulo. Včasi, ko je bilo vse mirno, je bilo slišati iz sobe, kjer je Peter pričakoval smrti, ubrane glasove harmonija, in če bi poslušal, bi spoznal, da je to pobožna pesem.
(Dalje prih.)
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer mi lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drugi pijače.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. Joliet, 111.
Garnsey, Wood & Lennon
, Advokati. Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th tL JoHet Nat Bank Bldg., JoHat
Ko imate kaj opraviti • «®<UiJo
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedao ivti« pivo, fi— kalt foraijsko viao, dobre igaaj« i* aajboljše imodk«.
Prodajam tudi trdi ia mehki r
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIXT, ILL
LONGFLOS & LIB ERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet I1L Slovenska
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil ia prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
svojo
trgovino z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečke kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke eene!
John Kirincicb
Cor. Broadway and Ruby St„ JOLIET, ILL.
Michael Conway
106 Loughran Bidg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Posojuje denar,zavaruje proti požaru
SURETY BONDS
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Točim najboljše pivo, domače in
importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v
obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošlil
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI 1
The Will County National Bank
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sti.
Joliet
Joliet Steam Dig Horn
Professional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cats Oba telefona 488
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulogs ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,00fc.0».
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Star general pripoveduje o spominih na bojna leta in pri tej priliki ga neka gospa vpraša:
"Ste bili zelo hladnokrven, gospod general, ko ste prišli prvič v boj?"
"Hladnokrven? Draga gospa — to ni prava beseda, povem vam, da sem se takrat mraza — tresell"
Chicago Telephone 3348.
Chris. J. Braun's
CIGAR STORE 221 Van Buren St., Adam Building.
JOLIET, ILLINOIS.
"Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak za pipo.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
John Povsha
311 Third Ave.	Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik. Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošlil
Amerikanski Slovenec izhaja tedaj po dvakrat na teden.
Vsem tistim, ki se zanimajo za farme
imeli več premoženja od sto dolarje* kadar so kupili.	' t®|L
Med njimi je dosti Kranjcev in Hr-
vatov, kakor sva midva sama videla' knjigah za odplačevanje.
Potem ko sva vse to povprašala i-poizvedela, sva kupila tudi midva &r' me, in sicer: Josef Robič 40 akrov f bloku 76, lot 3 in Ignacij Dremely--1 akrov v bloku 51, lot S, in midva da« to naše pismo gospodarju, da se njeS> posluži kjer hoče, ne ker je nas zat» povprašal, pač iz naše proste vo" prvič:	,
Midva hočeva, da se poleg nas iJ onih Kranjcev in Hrvatov, ki so kupili, naselijo še drugi pošteni marljivi Kranjci in Hrvati, kjer v čini stoji moč in blagostanje, posel"1® v pripravljanju cerkve in gospoda skega društva; drugič:
Ker hočemo, da si prihranijo nail rojaki pri nadaljnjem na vsestranske® povpraševanjem in pozvedovanju obilne troškove, ker to skoraj samo nase bi košta en mal kapital.	^l-.S
Ponoviva, da je to naša prosta volj* da dava to pismo na javnost; oba s# se vozila povse na naše stroške in '' mestu, kjer živiva, vživava dober t-gled.
Kdor se obrne na nas za pojasni'®! midva jih bova drage volje dala i"zS resnico tega našega pisma naše l3St" noročne podpise.
IGNACIJ DREMELY.
2177 Washington St., Gary, I®4 JOSEF ROBlC, \ m Ely, Minn., Box W
Sworn to and subscribed before this the 13th day of January A 1913.
M. E. SISSON, Notary Public in and*' Harris County, Tex>'-
M. E. WILSON & CO.
322 Security Bank Building, Adv.	Minneapolis, Minr'
POZOR, ROJAKI!
Da me ne boste pozabili obis^'i dne 29. marca 1
Zakaj? — Zato:
Dan sv. Jožefa, 19. marca, pride v postnem času, ko se ne smemo P več radovati. Vsled tega Pre'°v! svoje godovanje za 10 dnij, t. j. na 29. MARCA T. L.
Imeli bomo najfinejšo zabavo igrala bo izvrstna godba. Na ra?P lago vam bo brezplačen prigrizek (.' lunch). Vsakemu rojaku bo PRVA PIJAČA PROSTA.
Toplote priporočam vsem roja' da me ob tej priliki gotovo obišče
JOS. BOŽIČ, 101 Indiana St.,	Joliet
___rSS^i
ete!
ia
Ko vas obišče bolest—spomnite se na
Severova Družinska Zdravila
Dobite jih takoj od svojega lekarnarja—Pomagala so
drngim, zakaj bi ne vam?
Nezdrava Kri
navadno povzroča mozolje, bule, izbruhe in številne druge neprilike na koži, ki se tembolj vkoreninijo v telo, čigar sestav je bil oslabljen od tanke, nezdrave in nečiste krvi.
Raditega je razvidno, da ono zdravilo, ki pomaga naravi odstraniti take brezvrednosti iz sestava, ima nastopiti svoje častno mesto, in to zdravilo je —
Severov Kričistilec
(Severa's Blood Purifier)
ki vsebuje čudežno moč zoper razne neprilike, ki jih povzroča nečista kri. Visoko se čisla in priporoča, kot zanesljiv spomladni lek, ker je prijeten za rabo in ima krepčilne lastnosti.
Znan je kot posebno vrednostno zdravilo zoper izbruhe, mozolje, bule, rane, in bolezni radi nezdrave krvi, ter zoper razne druge krvne bolezni. — Cena $1.00.
Čitajte eno izmed pisem, ki nam dnevncr dohajajo od onih, ki so rabili ta lek. Čitajte kaj oni poročajo o tem zdravilu:
Cedar Rapids, Iowa.
"Gospodje: —
Ravnaje se po Vašem navodilu, sem kupil Vaša zdravila ter sem jih rabil tri tedne. Posebno Severov Kričistilec je jako izvrstno zdravilo. Pomagalo mi je zoper izbruhe, ki so nadlegovali mojo kožo gostoma. Smete ponatisniti to pismo, da bodo tudi drugi vedeli o Vaših vrednstnih zdravilih, ki pomagajo trpečim doseči prejšno zdravje.
JOS. KRMINSKY, Chicago Beach Hotel, Chicago, 111.
Mnoge Kožne Bolezni
se dajo preprečiti in mnoge nadloge kože bi se dale odgnati, če se pravilno pazi na čedenje kože, zlasti onih krajev, kjer se bolezen najraje začne. Pri takem delu je najbolje rabiti dobro antiseptično milo, da se delo popolni. Kadar boste se hoteli prepričati o zdravilnih svoj-stvih dobrega mila, poskusite rabiti
Severovo Zdravilno Milo za Kožo
(Severa's Medicated Skin Soap)
ker je fino, čisto in antiseptično milo za umivanje, kopanje, lišpanje in britje; tudi je izvrstno za zdravljenje in preprečenje nevarnih in nečednih izbruhov, srag, srbenja, cedenja, odrastkov in mnogih drugih kožnih neprilik. Nenadomcstno je za otroško kopanje. — Cena 25c.
Samo, da vam povemo kaj je učinilo to milo v preteklem, kakor tudi dandanes, omenimo eno izmed mnogih pisem, ki nam dnevno dohajajo:
W. F. SEVERA CO.,
Cedar Rapids, Iowa. Gospodje: — Imel sem nekak izbruh na koži, in nekdo mi je priporočal rabiti Severovo Zdravilno Milo za kožo pri kopanju, in po kratkem je izbruh izginil popolnoma. Želim se Vam zahvaliti za Vaše Zdravilno ilo za kožo, ker je po mojem mnenju dobro milo za vsako potrebo, kakor oglašeno.
JOS. DOBROVOLNY, Lesterville, S. Dak.
Srbeči Izbruhi.
se odstranijo nele z notranjem zdravljenjem z Severovim Kričistilec^; temveč je treba rabiti tudi takojšno pomoč odzunaj. Treba je rabi ^ dobro in zanesljivo mazilo, ki ohladi in polajšča srbenje, koja se vadno čuti na ranah zavoljo nezdrave krvi — v srabu ali krastah, lZ bruhih, trakulji, zastrupljenju, protinu ali revmatizbu in pekoči vročinski bolezni.
Severovo Mazilo za kožo
(Severa's Skin Ointment)
je idejalno lečilo, ki vsebuje močne, antiseptične, zdravilne in krepči^" lastnosti. Izkazalo se je najbolj delujoče v imenovanih kožnih bo nih, ker delovanje istega je nežno in ne kaže ostankov. — Cena 50 Mnogi so rabili to mazilo in so nam pisali pisma polna hvale, ter nas prosili, da damo ponatisniti za koristi drugih. Čitajte to:
W. F.' SEVERA CO.,	__
Cedar Rapids, Iowa.
GoGspodje: — Kupil sem Severovo Mazilo za kožo, ki mi Jc yse priporočeno, za koje se Vam iskreno zahvaljujem. Odgnalo srbeče izbruhe skoro takoj prvi teden po rabi in popolnoma ljujoč se Vam za to izvrstno mazilo, ostanem Vam udani
ADAM WOLAK, Box 8, Rockfall, Co«*
bil° vse Žahva-
So še mnoga druga Severova Zdravila. Pišite po imenik. P? jjjj Severova Zdravila od svojega lekarnarja. Ako jih nima v zalog1' ^ lahko dobi za vas. Zahtevajte Severova Zdravila. Ako jih p morete dobiti v svoji okolici, pišite po nje naravnost na nas. _ ^^ Pišite za naše brošure: Krvne Bolezni in Kožne Bole«"' j ty je opisanih mnogo krvnih in kožnih bolezni, da boste preskrbU® slučaj potrebe v tej sezoni in da boste znali is iskati pomoč in 1 Pošljejo se vam badava.
gcffjaaaataajeaasatf-T* zimbUM*.
Slika naših razmer.
(Piše katoliški delavec.)
(Dalje.)
V svoji skrajni predrznosti pravijo ti svobodomiselni socijalisti, da je večina amer. Slovencev socijalistov! No, s tem so se pa kaj v slabo luč sami postavili! Recimo, da je to resnica, kar pa ni, da bi bila večina ameriških Slovencev socijalistov, kdo, vprašam, pa potem vzdržuje slovenske cerkve, iupnišča in duhovnike, šole in sestre-učiteljice po naših naselbinah? Ali morda socijalisti, "večina" amer. Slovencev? Ne, pač pa oni, ki niso socijalisti, ampak katoličani, torej 'manjšina' amer. Slovencev! Ej vi, svobodo-miselci in socijalisti, ali ni to za vas grdo in sramotno? Manjšina ameriških Slovencev, katoličanov, ima torej mno go cerkva, župnišč, šol, duhovnikov in sester-učiteljic, vi pa svobodomisel-ci in socijalisti, ki pravite, da vas je večina, pokažite, kaj imate pa vi! Vsa vaša večina ne zmore niti toliko, da bi si napravili kako sebi primerno napravo, pa naj bi že to bilo kaka štala ali zavetišče ali pa — kar bi bilo najprimernejše — zverinjak. Vsa vaša večina ne zmore niti toliko, kolikor zmore peščica katoliških rojakov samo v eni naselbini!
Recimo nadalje, da je večina ameriških Slovencev socijalistov, in da ta večina socijalistov toliko zmore, kolikor zmore manjšina, katoličani, tedaj bi si večina ameriških Slovencev, t. j. socijalistov, iz onega materijala, iz katerega so zgrajene vse slovenske cerkve, župnišča in šole po naših naselbinah, zgradili velikansko zgradbo, eno največjih na svetu, pa bi še toliko materijala od tega ostalo, kolikor večja bi bila večina nad manjšino, da bi si lahko še kaj "ekstra" napravili! Potem bi mi Slovenci prednjačili pred drugimi narodi in bi naši socijalisti se lahko s svojo močjo in večino ponašali. Zdaj pa ne! Kaj pomaga večina, če je pa tako grozno siromašna, da ne zmore niti enega primernega doma, kjer bi imela zavetje in streho! Pač slabo izpričevalo za večino, ko jo tako daleč nadkriljuje manjšina!
Manjšina ameriških Slovencev, "nazadnjaških" katoličanov, ima torej mnogo cerkva, župnišč in šol, vzdržuje veliko število duhovnikov in sester med tem ko večina amer. Slovencev, "naprednih" socijalistov, nima drugega, kot polna usta zabavljanja, hujskanja, zmerjanja in psovk ter polne glave teme in zmot!
Katoliški Slovenci, ki so po vašem mnenju v manjšini, ki so nazadnjaški, mračnjaški, nevedni tepci, neumni be-
daki, ki pa jih še ti preklicani farji tako strašno skubejo, imajo kaj pokazati, toda kaj pa imate vi, socijalisti, ki ste v večini, ki ste napredni in pro-svitljeni, ki ste največji modrijani na svetu, povejte, kaj imate? Nič in zopet nič! O revščine in siromaštva! Nič imeti, kot zverina v gozdu! Ali je mogoč še večji napredek, še večja prosvitljenost?!
Višek napredka in prosvitljenosti svobodomiselcev in socijalistov je tudi to, da se vedno obregujejo ob naše cerkve in duhovnike, za katere ne dajo oni centa. Toda kaj pa nje sploh briga? Kaj imajo oni pri njej? Saj jih nihče vanje ne sili, saj oni sploh v cerkev ne spadajo, saj je cerkev samo za pametne ljudi, za nore pa je norišnica, za živino štala, za zverino pa zverinjak i. t. d. Zato si katoličani gradijo cerkve, šole, bolnišnice in druge zavode, svobodomiselci in socijalisti naj si napravijo pa kaj drugega, kar hočejo, ker cerkev ni zanje! To bi jim moralo biti lahko, saj pravijo, da so v večini, da so napredni in pro-svitljeni! Kakor si. "nazadnjaški" in "mračnjaški" katoličani brez pomoči "naprednih" in "prosvitljenih" svobodomiselcev in socijalistov, sami gradijo cerkve in vzdržujejo duhovnike, tako naj si pa tudi še svobodomiselci in socijalisti brez pomoči katoličanov sami kaj napravijo, kar hočejo, saj tudi katoličanom ne pomagajo cerkev graditi in vzdrževati, pač pa bi jih naj raji tako porušili, da bi kamen na kamenu ne ostal! Katoličani so si že veliko napravili brez pomoči socijalistov, socijalisti pa še ničesar, zato je čas, da tudi oni kaj napravijo in to brez pomoči katoličanov, katerih svobodomiselci in socijalisti živih ne morejo videti in hočejo samo njihov denar, s katerim bi se bolj postavili na noge, potem pa bi katoličane izključili izmed sebe. Katoličani naj si naprav-ljajo in vzdržujejo cerkve in šole, socijalisti pa zavetišče ali kaj podobnega; bolj ugodnega pogoja si socijalisti ne morejo želeti.
Toliko torej o tem.
Na sliki naših razmer je posebno slabo znamenje nek žalosten pojav med nami, ki nam da veliko misliti. Vsled večnega hujskanja nekaterih fanatičnih listov, še več pa vsled večjega števila polovičarskih listov, se je pojavila med nami neka čudna zmes, ki hoče na zunaj veljati še za katoliško, znotraj pa hoče biti brezverska, bolj svobodomiselna in socijalistična, kakor pa praktično katoliška.
Ta žalostni pojav nas mora bolj skrbeti, kakor vse drugo; pa ne samo nas katoličane, marveč tudi socijaliste, ker žuga razdvojiti in vničiti prave in zveste katoličane, da bi jih ostalo le še malo krdelo, ali pa celo nič, ravno tako tudi socijalistov, da bi nastala tako
zmeda, da se ne bi za nikogar vedelo, kaj je, da bi nihče sam ne vedel, kaj je, da bi ne bilo potem več ne nobenega katoličana, ne nobenega socijalista. In to bo tudi prišlo, če se narod take politike oprime. Potem bo nastalo toliko katolicizmov in toliko socijalizmov, kolikor bo glav, ker si bo vsaka glava po svoje narejala, razlagala in po svoje razumela katolicizem in socijali-zem. Miru in edinosti potem res' ne bo. Nastal bo grozen nered, grozna mešanica! — To vedno bolj opazujemo!
Posebno pa nam pojasnuje sliko naših v resnici žalostnih razmer gonja proti "Amer. Slovencu" od strani katoličanov, ali ki vsaj hočejo veljati za katoličane, in od takozvanih naprednih listov, ki so le toliko katoliški, kolikor se ravno njim poljubi, in sicer na prav neutemeljen in krivičen način. Poglejmo 11a primer kaj si vse dovoli "Gl. Sv." pisati o katoliški veri in cerkvi, o duhovnikih in katoličanih, kako strašno bogokletno in brezbožno piše, kako napada, sramoti in blati vse, kar je katoličanom svetega; od najzadnje-ga kaplana, meniha ali nune, pa do papeža, od najrevnejšega delavca, do najvišje osebe katoliškega prepričanja vse vedno mrcvari po svojih predalih. Križ, najsvetejši sv. rešnjega telesa, svetnike v nebesih, Marijo, Kristusa, celo presveto Trojico zasmehuje in sramoti. List, ki imenuje člana K. S. K. J., ki nosi na prsih križ, bedaka in slabšega od junca, ki nosi okrog vratu zvonec, list, ki je pisal, da rajši vidi, da slovenski narod izgine s površja zemlje, kakor pa da bi ga vodila klerikalna kača (katoliška cerkev), list, ki je pisal, da je Kristus v zemlji segnil, list, ki v protiverskem fanatizmu, v posirovelosti in podivjanosti, v napadanju in hujskanju, v lažeh in hinav-ščini ne pozna nobene meje, tak list je "Gl. Sv." Pred njim nima nobena stvar miru, ne na zemlji, ne v peklu, ne v vicah, ne v nebesih, ne živi ne mrtvi. Prvi in glavni namen "Gl. Sv." je boj na življenje in smrt katoliški veri in cerkvi.
(Dalje prih.)
Za tisti glavobol.
"Jaz ne poznam nobene stvari, ki bi naredilo človeka bolj nesposobnega za delo kakor glavobol," nam piše Mr. John Grevno iz Ada, Minn. "Zelo hvaležen sem za olajšbo, katero so mi podelili Severovi Praški zoper glavobol (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia). To izborno zdravilo je vselej pregnalo moj glavobol. Z veseljem priporočam to zdravilo vsem, ki želijo zanesljivo zdravilo. — Naprodaj v lekarnah; 25 centov škatljica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Ia.—Ad.
Houston, Tex., 13. januarja 1913.—
Midva, Joseph Robič in Ignacij Dremely, prvi doma iz Jesenic na Gorenjskem in drugi iz Št. Vida pri Zatični na Dolenjskem, obadva Slovenca, ki živiva zdaj, prvi v Ely, Minnesota, Box 950, drugi v Gary, Ind., 2177 Washington St., obadva oženjena in z ženami tu v Ameriki, sva se sešla v New Orleansu, La., z namenom, da si kupiva farme.
Kakor eden tako drugi, še poprej kakor sva se poznala, sva pregledala zemljo vsaki za sebe po državah na jugu od Chicage in sva pronašla, da je zemlja dosti različna od naše zemlje doma v Avstriji, in po mnogih krajih sva našla zemljo zdaj v januarju mesecu povsem pod vodo.
Od New Orleansa, La., sva se vozila skupaj v državo Texas s posebnim namenom, da pogledava še zemljo v Winnie, Texas, kjer sva slišala, da tam že par let pokupujejo Kranjci in Hrvati farme.
Od New Orleansa naprej proti državi Texasu sva pronašla, da zemlja več veliko bolje prispodablja naši staro-krajski zemlji. Potovala sva v dežnem času in od meje države Texasa naprej nisva zemljo nikjer več našla pod vodo.
Ostala sva v mestu Beaumond, Tex. dva dnij z namenom, da bolj natanko poprašamo domačine tamkaj za podnebje, za vročino poleti, za zdravje, za farmarske pridelke in za ceno zemlje v bližini mesta Beaumonta.
Našla sva ljudi in med njimi tudi Austrijance, ki živijo od 18 do 32 let doli, ki so nam pravili, da je podnebje jako ugodno, skoraj celo leto skozi jednako, ne prevroče in ne premrzlo, brez snega in brez velikih vročin, povsem zdravo in posebno priporočljivo za bolehne ljudi; zemlja rodi vsakovrstne pridelke, ki rodi naša starokraj-ska zemlja in povrhu še veliko drugih in to po dva in trikrat na leto. Na primer: zelje, repa, češenj, čebula in toliko drugih stvarij se seje skozi celo' leto, kadar se pobere eno se naseje drugo. Krompir in druge stvarij rodijo dvakrat na leto.
Cena zemlje kakih 10 milj od Beaumonta, in ki je malo bolje vrste, je vredna in se prodaja po sto dolarjev in več en aker.
Od Beaumonta, kadar sva vse to povprašala, sva se popeljala viditi zem ljo v Winnie, kakih 25 milj proti jugu-zapadu.
Winnie je eno malo mesto veliko kakor Trebnje na Dolenjskem ali kakor Št. Vid pri Ljubljani na Gorenjskem in malo večje kakor Polhov gradeč na Notranjskem. Ima svojo dvonadstropno šolo, pošto, železniško
postajo, štiri štore, en velik in moderni hotel, telegraf, svojo državno banko, cerkev, lumber yard, svoj časopis in dobro napravljene ceste.
Okrog tega mesta leži zemlja, katere bi bilo potreba po vseh Zjedinjenih državah iskati, predno bi človek še edino tako našel.
Zemljo sva pogledala precej po večdnevnem dežju in stoječe vode na njej nisva našla.
Po vsi zemlji okrog so lepe široke ceste, s priličnim v zadnjih dveh letih naseljenimi farmerji in z lepimi hišami in štalami in vrti so okrog hiš in po farmah rastejo pomaranče in smo-kve.
V januarju mesecu sva našla zelje, repe, pese, čebule in redkvice polno na njivah. Krompir pa pravijo farmerji, da v mesecu februarju sadijo.
Zemlja je fina, črna, 60 nog nad morjem in dosti globoko za vse pridelke. Od gnoja še govora ni. Tudi je ravna, brez kamenja ali drevja. Pripravljena je za orati in s3diti, ne da bi človek zgubil samih pet minut z čiščenjem.
Farmerji na okrog so vsi pripravljeni izorati 10 akrov za samo 25 dolarjev tako da kdor se seli, mu ni potreba za prvi čas niti konja niti pluga.
Vidila sva prilično veliko hišo, s por čem, štalo za konja in krave, štalo za kokoši, z čisterno in dobro urejenim straniščem. Kakor sva poizvedla, vsa ta stvar je človeka koštala nekaj nad 200 dolarjev. Napravil si je vse te stvarij sam.
Za 350 dolarjev in tako približno mu taka stvar sama lumberyard postavi.
Da sva vse te stvari povprašala, o-stala sva v Winnie skoraj dva dnij in po priliki je bil doli sam gospodar E. M. Wilson iz Minneapolisa, Minnesota, predsednik od Realty Mortgage Bond Company, farmarska banka od preko $300,000, tudi predsednik od jedne druge farmarske banke v Willis-ton, North Dakota in veleposestnik v Winnie, države Texas, kjer on svojo lastno zemljo na dobre pogoje marljivim ljudem razprodaja — človek s katerim so prebivavci mesta Winnie in na okrog ležečih farmah povsem zadovoljni, kakor sva midva z našimi očmi videla.
Gospodar je nas sam po zemlji na okrog popeljal, in videla sva, da je večina te lepe zemlje danes že razprodane; farmerji deloma več žive tu, deloma še delajo po fabrikah in rudo-kopih; posebno ona vrsta ljudi, ki so bili pri malem denarju kadar so kupili in si hranijo zdaj denarja, da se morajo prej kakor mogoče naseliti. Nekaj malo od njih je kupilo, ki niso
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
d___________i_