Leto LXV Poštnina plačana * gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 11. decembra 1937 itev. 283 a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 23 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III SLOVENEC Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 —• Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prago-Hu naj 24.797 Uprava:K.opitar-jeva ulica štev. 6. Detbosov obisk Jutri, v nedeljo, pride v Jugoslavijo na uradni obisk francoski zunanji minister Yvon Delbos. Jugoslavija je tega visokega obiska zelo vesela in si čestita, da je odlični francoski državnik svoj prvotni namen, da obišče samo Prago, spremenil in svoje potovanje na evropski vzhod razširil tako, da je objelo tudi prijateljsko Poljsko in vse tri prestolnice zavezniških držav Male ezveze. Tako nudi Del-bosovo potovanje srednjeevropskim in vzhodnoevropskim prijateljicam Francije prijetno priložnost, da francoskega zunanjega ministra pozdravijo kot predstavnika Francije in po njem francoskemu narodu sporoče svoja čustva. Delbosovo bivanje v Varšavi je obrodilo obilen sad in je razčistilo mnogotera vprašanja, ki v odnosih med francosko in poljsko velesilo niso bila popolnoma jasna, ter postavilo sodelovanje med njima na stvarno podlago skupne borbe za mir in vzajemnega prizadevanja za obojestranske potrebe. Del-bosov obisk v Bukarešti se je razvil v pravi triumf prijateljstva med Romunijo in Francijo, čeprav so neke manj važne politične struje v Romuniji poskušale poudarek samostojnega vodstva romunske zunanje politike razvpiti kot odmik Romunije od starih prijateljev in čeprav se je gotovi del francoskega tiska zadnje čase trudil zanesti nezaupanje med obe vladi, češ da hodi vlada kralja Karla pota, ki vodijo proč od Francije. Tudi v Jugoslaviji, kamor pride Delbos v nedeljo, ne bo drugače kot je bilo v Varšavi in v Bukarešti. Delbos prihaja v državo, kjer šteje francoski narod samo prijatelje. Prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo ni samo plod diplomatskih prizadevanj in pogodb, torej ni samo »prijateljstvo na papirju«, ampak je pognalo svoje korenine v življenjskih osobinah obeh narodov in je s tem postalo nekaj tako naravnega, da se o njem ne govori več in tudi ne potrebuje nobenih besednih podkrepitev. Kajti to prijateljstvo ima v sebi nekaj, česar prijateljstva z nobeno drugo državo nimajo in ne morejo imeti, namreč čut hvaležnosti jugoslovanskega naroda do Fraucije, da mu je pomagala izvojevati narodno svobodo. Je to torej zapuščina, ki jo je zdaj živeči rod sprejel od prejšnjih in ki jo bo neoniadeževano izročil rodovom, ki pridejo, ne glede na časovno omejene režime, ki se znajo pri nas in v Franciji v teku desetletij menjavati. Zato pa je tudi trajno. Ko smo to povedali — zavedamo se, da ni nič novega, ampak da je bila znana resnica še enkrat ponovljena — smo odkrili vso svojo dušo in kar bi hoteli temu še dodajati, bi samo zameglilo resnico, ki je v vsej svoji preprostosti jako jasna. Dodali bi samo še željo, da bi francoski državnik odnesel prav ta vtis od svojega prekratkega obiska v naši državi. Izrecno političnih ciljev to potovanje nima, tako smo čitali v francoskem časopisju. Tej trditvi radi verjamemo, ker so odnosi med obema državama tako jasni in njuno sodelovanje v borbi za mir in za velike človečanske ideale tako tesno, da si spremembe na boljše ni mogoče predstavljati. V kolikor pa tiče svojih vsakdanjih dnevnih potreb, ki jima tako Francija kakor naša država skušata ustreči, pa se je zadnje leto izoblikoval položaj, ki na zunanjepolitičnem polju nalaga obema državama krajevno nekoliko različne naloge, ki pa imajo to dragoceno oznako, da druga drugo izpopolnjuje. Francija je velesila iu se skrbi za njene koristi raztegajo na ves svet, tako v pogledu na obsežnost njenega kolonialnega imperija, kakor na njen gospodarski vpliv in na njeno kulturno območje. Na svojem svetovno raztegnjenem področju ima Francija točke, kjer se bitno njene koristi križajo z bitnimi koristmi drugih svetovnih velesil. Pri Jugoslaviji je stvar drugačna. Jugoslavija je srednje velika država, ki svetovne politike ne vodi, ki hoče svoje zunanjepolitične skrbi omejiti na področje, kjer dejansko leži in živi svoje državno življenje, in trenja po raznih križiščih interesov velesil jo brigajo samo v toliko, če in v kolikor se dotikajo tudi njenega življenja. Interes naše države pa je, da se okrog nje mednarodno življenje ustali in pomiri in da se vsaj s tega ozemlja odstranijo trenja med velikimi državami, trenja, ki povzročajo napetosti tudi med malimi državami, ako se te niso znale pravočasno osvoboditi od privezanosti na zunanjepolitične toke velesil. Prizadevanja Jugoslavije so bila kronana z uspehom. Napetosti, ki so še pred dvema letoma vladale na njenih mejah, so odnehale. Namesto žičnih ovir dobiva Jugoslavija na svojih mejah prijateljsko ozračje. Njena modra politika je našla tudi posnemalce, tako na Balkanu kakor v srednji Evropi, in z mirno vestjo smemo danes reči, da na ozemlju, kjer živi skoraj 90 milijonov ljudi, danes nikjer več ni nobenega neposrednega povoda za strah pred bojnimi zapletljaji, marveč nasprotno, da se razvijajo gospodarski odnošaji, ki obljubljajo blagostanje vsein malim in srednjim narodom srednje Evrope in Balkana. Ne razumemo, kako so mogli vstati nekateri kritiki, ki so takšno stanje obsodili, češ da je kvarno in da pomeni odmik od starodavne francoske politične črte, kakor da bi bilo bistvo francoske zunanje politike, da vzdržuje med manjšimi državami razdvojenost in nemir. Nasprotno smo mnenja, da je iugo- Dr. Stojadinovič odhaja iz Italije Slovesnosti ob slovesu v Milanu Milan, 10. dec. A A. Velika milanska železniška postaja je bila davi kar najsvečaneje okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, z grbi, palmami in zelenjem. Ze pred 11. uro je v okrašeni veži stala častna četa 7. pehotnega polja, z zastavo in godbo na velikem trgu pred postajo so pa stali mnogoštevilni oddelki pehote z zastavami in godbami. Okoli njih se je zbrala velika množica Milančanov. V veliki veži železniške postaje se je zbralo tudi izredno veliko zastopnikov civilnih, vojaških in strankarskih dostojanstvenikov in najuglednejših Milančanov. Ob 12. je prispel na postajo italijanski minister grof Volpi, ki ima nalogo, da spremi predsednika jugoslovanske vlade do Benetk. Grof Volpi odlično govori naš jezik in se je dolgo zelo prisrčno pogovarjal z jugoslovanskimi časnikarji. Ob 12.10 je dolgotrajno navdušeno vzklikanje velike množice na trgu pred postajo in sviranje vojaških godb napovedalo, da so pred postajo prišli dr. Stojadinovič z gospo in zunanji minister grof Ciano. Predsednik jugoslovanske vlade je bil najbolje volje in se je zahvaljeval za pozdrave. Med sviranjem italijanske in jugoslovanske himne je v spremstvu grofa Ciana obhodil častno četo. Nato je prisrčno dal roko prisotnim dostojanstvenikom. Veselo odgovarjajoč na pozdrave je dr. Stojadinovič s svojo gospo in jugoslovanskim poslanikom v Rimu Hrističem in njegovo gospo ter italijanskim poslanikom v Belgradu Indellijem vstopil v voz. Medtem dado znak za odhod. Vojaška godba zaigra jugoslovansko in italijansko himno in na velikem peronu se zaslišijo kar najprisrčnejši vzkliki in pozdravi. Dr. Stojadinovič odzdravlja z roko in vlak počasi zapušča Milan. Z istim vlakom so se odpeljali tudi jugoslovanski časnikarji, ki so spremljali predsednika na njegovem potovanju po Italiji. Stojadinovičeva izjava Pred odhodom iz Milana jo dal predsednik jugoslovanske vlado dr. Stojadinovič uredniku lista »Popolo d' Italiar tole izjavo: V največji meri me veseli, da se moj obisk v Italiji končuje v tem ponosnem in delovnem mestu. kjer je dure pred letom dni orisal program prijateljstva in sodelovanja nted našima dvema državama. Medtem so v marcu t. I. podpisali italijansko-jugoslovanski pakt; moje sedanje potovanje je najboljši dokaz, da smo ustvarili trajno delo. Svet naj ve, da ne more več računati 7, nesporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Ti dve državi sta takisto začeli pisati novo stran v zgodovini svojega medsebojnega razmerja. Ohranil bom neizbrisen spomin na te štiri prekrasne dni, ki sem jih prebil v Italiji, dni. ko sem mogel videti vso važnost in pomen dela fašističnega režima na vseh področjih nacionalnega življenja od gospodarskega in social- Japonci zavzeli Nanking drugo kitajsko prestolnico Tokio, 10. dec. AA. (DNB) Agencija Domej potrjuje vest, da jo Nanking padel. Japonci so z naskokom zavzeli južuovzhodna vrata utrdbe Huangsu, nato se jim je pa posrečilo vdreti v notranji del mesta tudi skozi vsa druga vrata južnega in južnovzhodnega (lela utrdb. Japonci so danes ob 17 krajevnega časa najprej prodrli z naskokom skozi vrata utrdbe Huang-hu v južnem delu Nankinga, nato skozi Tajping in Cungčang ter končno skozi Tuugč.ičujan. Po japonskih poročilih iz Nankinga se vrše srditi boji po ulicah za zunanjim zidom. Zdi se, da se je nekemu večjemu japonskemu oddelku posrečilo prehiti se skozi vrzel v zunanjem zidu nankinškega predmestja Tajpinga, druge japonske čete pa so izvršile napad in skušale vdreti v notranjščino nankinške utrdbe. Ker se je zmračilo, še ni znano, kako se položaj razvija, vendar se zdi, da Japonci nadalje prodirajo. Poluradno poročilo pravi, da je japonski ministrski svet nroučil Doložai z vojaškega, politič- nega in gospodarskega stališča in določil osnovne smernice za nadaljnje zadržanje Japonske po končnem zavzetju Nankinga. Smernico so v glavnem: 1. Japonska tudi nadalje ne bo priznala vlade maršala Cangkajška. 2. Japonska bo nadaljevala vojaške operacije proti tej vladi. 3. Ko odide ta vlada, ho Japonska pripravljena izdatno podpreti gospodarsko obnovo Kitaj-ke. Kitajski pogoji za sklenitev mira Šanghaj, 10. dec. AA. Ilavas: Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da je Čangkajšek v razgovoru 7. nemškim poslanikom Krautmamiom — razgovor se je vršil zaradi posredovanja za sklenitev miru — izjavil, da so kitajski pogoji za mirovna Iiogajaiija tile: 1. Takojšnja ukinitev vojaških operacij. 2. Umik Japoncev iz Kitajske. 3. Kitajska sc ne pridruži paktu proti kotil interni. Tako se je Trautmannov poskus za sklenitev miru izjalovil. nega do vojnega. V trenutku, ko odhajam, pošiljam svoj pozdrav poln hvaležnosti in toplote italijanskemu narodu, ki jo pod vodstvom svojega velikega voditelja spet našel svojo zgodovinsko vlogo, ki mu gre med velikimi narodi sveta. Med kratkim postankom vlaka v Benetkah so predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča pozdravili zastopniki krajevnih olilasti, s katerimi je ostal dr. Stojadinovič na peronu nekaj minut v prisrčnem razgovoru. Italijanska zunanja politika bo šla svojo pot Rim, 10. dec. AA. Štefani: Sklepi, ki jih bo na jutrišnji seji sprejel vrhovni fašistični svet, bodo z balkona Beneške palače takoj |k> radiu razglašeni po vsej Italiji. Listi poudarjajo, da so tako razglašali sklepe vrhovnega fašističnega sveta doslej samo takrat, kadar so bili takšni sklepi največjega nacionalnega pomena in tudi zunanjepolitičnega značaja. Za vrhovnega poveljnika vseli italijanskih vojnih sil v Afriki je imenovan armadni general Cavallero. fioneral Cavallero se jc rodil I. 1870 v Palermu ter je služboval v raznih mestih. V svetovni vojni je bil dodeljen generalnemu štabu, I. 11(25 pa je postal državni podtajnik v vojnem ministrstvu. Vest o sklepu italijansko vlade, da izstopi iz Zveze narodov, je imela globok odmev v vseh britanskih političnih krogih. Po londonskih informacijah ho Mussolini zahteval, da Italija prekine politiko nadaljnjega nevmešavanja v špansko vprašanje. To hi imelo za posledico tudi izstop iz londonskega odltora za nevmešavanje. V londonskih političnih krogih domnevajo, da ho Italija to storila v dogovoru z Nemčijo. Francoski zastopnik potuje v Berlin Berlin. 10. dec. c. Bivši francoski ministrski predsednik in ugledni voditelj desničarske sredine v poslanski zbornici Pierre Etienne Flandin, potuje te dni f>o skandinavskih državah. Jutri opoldne pride, v Berlin, kjer mu pripravljajo prisrčen sprejem, in je tuili že dogovorjeno, da se bo Flandin sestal s številnimi odgovornimi nemškimi politiki. Ni izključeno, da se ho Flandin sestal tudi s kanclerjem Hitlerjem. Iz Berlina ho Flandin nato odpotoval v Rini. Za povezanost angleškega imoeriia London. 10. dec. b. Ministrski predsednik Chaniberlain je pričel včeraj vrsto govorov, ki bodo posvečeni imperialnemu edinstvu. Poudaril je, da jo prišel čas, ko britanski imperij zahteva enotnost in skupnost interesov. Pogodba, ki je bila sklenjena med domovino in dominioni 1. 1031 daje vedno boljše rezultate, zaradi česar se je tudi trgovina v notranjosti imperija zelo dvignila. Ix>n-don tli proti ustvarjanju novih industrij v doniinio-nih in kolonijah, ker bodo britanski delavci tam dobili svoj kruh in so bo tako zmanjšala brezposelnost v Angliji. • slovanska zunanja politika, ki je res dobila izraz svojstvenosti in samostojnosti — česar bi mladi in močni državi, ki se v zdravi rasti razvija, ne smeli zameriti — bila edino pravilno in tudi edino mogoče izpopolnilo francoske zunanje politike, ki je politika utrditve trajnega iniru v krogu velesil. Francoski državnik, ki so mu nekateri površneži pod-tikovali namen, da hoče nekaj »popravljati«, bo, prav nasprotno, s svojo prisotnostjo v naši prestolnici okrepil mirovno politiko naše vlade, ki tako srečno in uspešno, morda bolj uspešno kot velesile med seboj, gradi mirovno zgradbo na velikem evropskem križišču, ki se imenuje Podonavje in Balkan. Ko francoskemu zunanjemu ministru želimo dobrodošlico in se mu zahvaljujemo za pozornost, ki jo je izkazal naši državi in vladajočemu režimu, izražamo tudi prepričanje, da bo ta obisk rodil veliko koristi, ker bo vsemu svetu dokazal, da je zunanja politika naše države posvečena edinole obrambi miru in varnosti domovine, na podonavskem in balkanskem prostoru mogočen tvorni prispevek k poslanstvu, ki si ga je Francija dala, ko je stopila na čelo kulturnih narodov kot njihova duhovna usmcrjevateljica. Delbos v Romuniji Zaupanje Mali zvezi in Balkanskemu sporazumu Bukarešta, tO. decembra. AA. (Rador.) Med slavnostno večerjo na čast francoskemu zunanjemu ministru Delbosu je izrekel romunski zunanji minister Antonescu zdravico, v kateri je dejal med drugim: »Prišli ste k nam čez Varšavo. To nas mora veseliti, ker vam je znano, da smo tudi mi vezani s Poljsko s pogodbo, ki ustreza prijateljstvu med nami in ker tudi ščiti koristi obeh držav. Mi smo prepričani, da je ta pogodba čisto obrambnega značaja in ne more metati nikake sence na nobeno stran. Ko se boste jioslovili, boste šli v Jugoslavijo in Češkoslovaško, da bi videli svoje prijatelje in da se pornzgovoritc z zavezniškima narodoma, ki sta tudi nam draga. Vi veste, kaj pomeni Mala zveza in kako va/eu steber miru je ona v mednarodni politiki. Ta zveza je globoko zasidrana v srcih našega naroda in se stalno poglablja na sestankih naših državnih poglavarjev in ministrov in to s sodelovanjem naših parlamentov. Romunija prav tako kakor Francija odklanja vsako obravnavanje mednarodnih problemov med narodi na podlagi ideoloških delitev in tudi obsoja vsako poseganje v notranje režime posameznih držav, ker so si te režime izbrali narodi po lastnem preudarku nn podlagi zgodovinskega razvoja, ki je bil njim lasten.« Francoski minister jc v svoji zdravici med drugim dejal: >V skrbi /a kolektivno varnost in ZN želimo živeti v mirnem sosedstvu z vsemi državami in želimo tudi. da bi napetost popustila in da bi bil dosežen splošen sporazum. To jc tudi smisel vsega mojega potovanja po sestanku v Londonu, kjer smo ugotovili popolno soglasnost med Francijo in Anglijo. Vesel sem, dn lahko s tem obiskom potrdim, kako zvesta ostane Francija Mali zvezi. Ta skupina pomeni obenem s skupino držav Balkanskega sporazuma največje jamstvo za splošno varnost in mir.« Dunaj, 10. dec. AA. (Štefani) Gerhard Haupt-mann, ki se je mudil v Avstriji, ko so izvajali njegove drame na Dunaju in v Salzburgu v proslavo njegove 75-letnice, se bo v nedeljo odpeljal v Rapallo. Po zaključku razgovorov z romunskimi politiki je Delbos povabil k sebi češkoslovaškega poslanika v Bukarešti dr. Veverko in se z njim nad eno tiro pogovarjal. Uradno poročilo Bukarešta, tO. decembra. AA. (Havas.) Po sestanku med Delbosom in Antoneseom je agencija Rador objavila naslednji komunike: Med uradnim obiskom francoskega zunanjega ministra v Bukarešti od S. do 10. decembra je mogel Delbos proučiti z Antoneseom podrobno splošni mednarodni položaj, zlasti v Srednji Evropi in izmenjati misli o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s francosko-romunskimi odnošaji. Ti razgovori, s katerimi so se nadaljevali svoječasni razgovori obeli ministrov v Parizu in Ženevi, so se vršili v duhu jMipolne prisrčnosti in soglasja, ki je značilno za francosko-romunske odnošaje. Delbos in Antonescu sta mogla ugotoviti popolno istovetnost njunih stališč in podčrtati francosko-romunsko solidarnost, ki se ravna [vo idejah poglobi jene medsebojnosti stikov, ki druži obe državi, z njihovimi zavezniki in prijatelji. Poudarila sta tudi svojo zvestobo načel Zveze narodov želeč s tem omogočiti lojalno sodelovanje vseli narodov na osnovi spoštovanja neodvisnosti Mnenja sta. da so ta načela najboljši način za ohranitev miru. Oba ministra stu mogla pri tej priliki poudariti tudi soglasje francosko-romuiiskega sodelovanja in potrebo poglobitve sedanjih odnošajev tudi nn področjih gospodarstva, kakor tudi na duhovnih in umetniških poljih. Končno navaja komunike, da bosta oba ministra tudi na prihodnjem zasedanju ZN v Ženevi v najtesnejših stikih. Zagrebška vremenska napoved: Deževno s padcem temperature. Zcmunska vremenska napoved: Oblačno z dežjem v vsej kraljevini. Snežilo bo na zahodu in tu pa tam v bosenskih gorah. Čez dan je pričakovati nekoliko zjasnitve nn skrajnem zahodu. Tojilola bo padla. Dunajska vremenska napoved: Predhodno jasno, ponoči mraz. nato zopet topleje, bližnjo po-slališanje vremena. Velike priprave za pogreb zagrebškega nadškofa Pogreba se bo udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja 50% popust na železnicah Zagreb. 10. decembra, b. Od ranega jutra, ko sc je ob 7 odprla kapelica v nadškofijskem dvorcu, so prihajale neprestano množice ljudstva, največ kmetov iz zagrebške okolice, da se poslovijo od svojega nadškofa. Dotok ljudi vedno bolj narašča in okrog poldneva jc bila gneča že zelo huda. Z vseli strani še vedno prihajajo sožalne brzojavke, ki jih pošiljajo zasebniki in javni uradi. Poleg žc včeraj navedenih so iz Slovenije poslali sožalne brzojavke Prosvetna zveza iz Maribora, katoliška akcija za Slovenijo v Ljubljani, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani, Prosvetna zveza v Ljubljani, Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, Gasilska »ajednica v Ljubljani, številni župniki in duhovščina Za mrtvaški oder so tudi danes bili poslani številni venci V kapelo, kjer loži nadškof dr. Ante Bauer. so prišli danes svetnik banske uprave dr. Benčič v spremstvu banovinskega tajnika Breberina. Na mrtvaški oder je položil prekrasen venec v imenu banske uprave ter venec bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča. Med venci vzbuja posebno pozornost oni, ki ga je položila baronica Nikolič. Kapelica in mrtvaški oder sta obsuta s cvetjem. V nadškofovskem dvorcu se vršijo velike priprave /n pogrebne slovesnosti, ki bodo v ponedeljek dopoldne. Ko bo program popolnoma končan, ga bo nad škofovska pisarna objavila. Že naprej se lahko reče, da bo pogreb dr. Bauerja nad vse veličasten. Izdana so bila navodila, da sp na dan pogreba šolski pouk ukine, tako da se ga bo lahko udeležila vsa šolska mladina. Tudi v onkrajinah na področju savske banovine bodo šole praznovale, ker bo v vseh oddaljenejših mestih rekviem za velikim pokojnikom. Pogrebne slovesnosti bo prenašala zagrebška radijska postaja. En napovedovalec bo poročal iz same katedrale, drugi pa iz mestne ulice. Kraljevska vlada je odobrila 50 odstotni popust na železni-c-ah. Pogreba se bo udeležil posebni odposlanec Nj. Vel. kralja, napovedan pa je tudi prihod štirih ministrov. Predsednik kraljevske vlade dr. Stojadinovič se pogrebnih svečanosti ne bo mogel udeležiti zaradi obiska Yvona Delbosa. Popust na vseh železnicah velja z izjemo na ekspresnih vlakih od 10. do 16. t. m. Pri pogrebu bo imel govor križevski vladika dr. Dionizije Njaradi v katedrali; v imenu Jugoslovanske ukn-demjje znanosti in umctuosti, katero pokrovitelj je bil pokojni dr. Ante Bauer, pu bo govoril predsednik akademije dr. Albert Bazala. Sozatje sv, očeta Hrvatski metropolit nadškof dr. Alojzij Ste- j pinac je prejel iz vatikanskega mesta od Nje- ' gove eminence državnega tajnika Pacellija nn- j slednjo sožalno brzojavko sv. očeta: Nadškof dr. Alojzij Stepinac, Zagreb. — Vrhovni poglavar globoko ganjen zaradi smrti nenadomestljivega nudškofa Bauerja, ki je imel sijajne vrline iu zasluge, pošilja Bogu za njegovo dnšo tople molitve, tebi in vsem nadškofom izraža svoje sožalje. Želi ti prisrčno tolažbo in le blagoslavlja. Dr. Pacelli.« Žalna se°a Jugoslovanske akademiie Danes dopoldne je bila tudi komemorativ-na seja Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Pokojni nadškof jc bil pokrovitelj akademije i r» prvi član filozofskegn juridičnega oddelka in jc imel za akademijo velike zasluge. Seji so prisostvovali poleg . upravnega odbora predsednik dr Bazala, podpredsednik dr. Stanko Hondl, svetnik dr. Dragotin Boranič, tajnik dr. Franc Fancev, predstavniki posameznih razredov, ravnatelji krajevnih ustanov akademije in vsi pravi in izjemni člani. Žalna seja je bila v dvorani, v knturi je bil zavit, v črn flor pokojnikov portret in nadškofovska stolica, na kateri jo pokojnik običajno sedel. Sejo je pričel predsednik akademije univ prof. dr. Albert Bazala t. govorom, v katerem je orisal velike zasluge pokojnega pokrovitelja za Jugoslovansko akademijo, ki je bil polna štiri desetletja član in 30 let njen pokrovitelj. Pokojni nadškof je bil na čelu najstarejšo in najr bolj poučne ustanove ne samo na Hrvatskem, temveč na vsem slovanskem jugu. Predstavljal jo je s svojim dostojanstvom in ji dajal življenjsko silo Predsednik je dalje orisal njegovo življenje in ugled, ki ga jo imel pokojni dr. Ante Bauer, ki je bil zares dostojen naslednik Jurija Strossmaverja, ker je vedno vestno in požrtvovalno izpolnjeval vzvišene ideje njegovega prednika. Govor predsednika dr. Bazale so vsi člani akademije sprejeli stoje in vzkliknili: oVečna slava pokrovitelju dr. Ante Bauer ju !< Akademska uprava je sklenila, da bo prihodnji Strossmave.rjev dan 4. maja 1938 posve-SS- (Sturm-Srbaren), ki je najbolj izbrana oborožena skupina narodno-socialisliSne stranke, je izšel Članek, ki je po svoji vsebini vzvalovnl vso Nemčijo. List . 0 as S c h w a r z e K o r p s< — tako so imenuje lo glasilo — predstavlja brez dvoma tudi mnenje vrhovnih vladnih krogov nove Nemčije in jo njegov članek presunljivo razodetje o odnošajih, ki naslajajo v Nemčiji med državo in posameznimi verskimi združenji, odnosno o verski politiki narodno-socialistične stranke. List »Das Schvvarze Korpsf v kratkih besedah savraia »besedičenje o pozitivnem krščanstvu«, in odprto zahteva temeljite spremembo i verski po litiki v tem smislu, da jc treba prelomiti med driaTO iu cerkvami ter ustanoviti posebno državno vero, pri kateri bodo morali biti vsi včlanjeni. Nemški verski minister Kerrl je zadnje 8a*e na več mestih taksen razvoj napovedoval, toda glasilo : črnega zbora jc to povedalo brez vsake krinke, trdo in poveljujoče. Verski program »črnega zbora«: pa je naslednji: L Narodno-socialističua Nemčija proglaša svojo d r ž a v u o vero, ki ji morajo obvodno pripadati Tsi nemški državljani. Nemška državna vera je »grajena na »razodetju božjem v naravi, t usodi, v življenju in umiranju narodov« (7. drugimi besedami, eisto poganstvo). 8. Cerkve lahko polog državne veroizpovedi še nadalje obstojajo kot aasebne ustanovo, pod pogojeni, da so se v svojih pridigah in svojem verskem poukn podvrgle Idejam državne veroizpovedi. 3. DrŽava ukinja vsako sodelovanje s cerkva mi, jim odreka svoje varstvo in ukinja vse denarne podpore, ki so jih do sedaj dobival«. i. Država zaseže vse premoženje cerkva z utemeljitvijo, da jc »nastalo po vza jemue.m sodelovanju vseh državljanov v 8ano, ko sta bila država in cerkev povezani v enoto::. Vse Samostanske šole in ustanove kakor vs« rodovniške naselbino se razpuste, njihovo premoženje za zaseže. 5. Verski p o n k v šolah bo sledil idejne sjnernico veroizpovedi. Poučevali pa bodo učitelji, ki so prej iz cerkve izstopili. Izjemno lahko dobijo otroci, ki so še ostali v krščanstvu, pravico do svojega strokovnega učitelja, ki pa no ho državni učitelj, ampak zasebni cerkveni strokovni učitelj. Ni treba imeti pretirane fantazije, da si lahko naslikamo, kaj bo s cerkvami, ki bodo od vseh strani obkrožene, zadušene, izročene gonji, da so »krivoverske: in da sabotirajo delovanje državne, cerkve. Saj jih glasilo »SSc že danes imenuje ■-nositelje državi uevarpih in prolinravnih .stremljenj, ki jim jo treba onemogočiti sodelovanje pri obnovi nemškega naroda«. Šele sedaj je mogoče razumeti krik katoliških škofov Nemčije, ki se je razodel v adventnem pastirskem pismu (objavljenem v /Slovencu1:), kjer pravijo, 'da tako ne more več dalje«! Socialni minister o notranjem položaju Dra Banovtns^a trošarina na pi ačo za ladU Belgrad, 10. dec. AA. Da se izenači postopek pri izterjavanju banovinske trošarine na vino in šganic, ki ga kupujejo za ladje, je finančno ministrstvo izdalo poja.-nilo, da sc banovinska trošarina na vino in žga.njc za porabo na ladjah v domačem prometu plača tam, kjer se vino in žganje natovorita na ladjo. Vino in žganje za oskrbo domačih in tujih ladij, ki plovejo v tujih vodah, nista podvrženi banoviaski trošarini, pač pa caripskim ■ določilom. Za uslužbenstvo ptt Belgrad, 10. dec. m. V Belgradu se že dva dni mudi Jože Beuko, agilni predsednik Združenja , ptt zvanicnikov in služiteljev za dravsko sekcijo | ter ie v njihovih zadevuh posredoval na merodaj- . nib mestih. Snoči je bil sprejet tudi pri poštnem ministru, kateremu je pojasnil težak položaj poštnih zvanicnikov in elužileljev v Sloveniji zaradi velikega pomanjkanja osebja, ti. Benko je pošt- j nega ministra prosil, naj stori vse, da bodo lahko prišli do nastavitve številni prosilci ter da so omogoči redno napredovanje poštnemu uslužbenslvu. | Prosil je tudi za boljše uniforme in za ureditev bolniškega fonda. Poštni minister mu je odgovoril, da bo skušal doseči, da se ustanovi z novim jwšt-nim zakonom enotni bolniški fond za vse državne uslužbence. Dalje je g. Benko naprosil poštnega ministra, nai bi v Ljubljani, pa ludi po ostalih mestih, raznašali denar vsi pismonoša in ne samo nekatere osebe, določene za ta posel. Minister mu in zagotovil, da bo izdal tozadevno odredbe. Dalje ie prosil g. ministra tudi za uvedbo strokovnih izpitov za one slnžitelje. ki so že več let v službi, a nimajo šolske kvalifikacije, kakor to predpisuje zakon. Osebne vesti Belgrad, 10. dec. m. Upokojen je Josip Horjak, zvaničnik na pošti Ljubljana l. Za pogodbeno poštnrico je postavljena Frauja Rudenšek na I ol-zeli. Na pošto Ljubljana I je pos,nv,jena Julija Flajšar. dosedanja i>oštna kontrolorka v Brežicah. * TMgrad. 10. dec. AA. Danes ob 11 dopoldne (e družina pokojnega Nikole Pašiča priredila na uovem pokopališču Žalno spominsko slovesnofl ob 11-letnlei smrti velikega državnika. Belgrad, tO. decembra, m. Socialni minister . _giša Cvetkovič je nn svojem inšpekcijskem potovanju v poplavljenih krajih Sumadije prispel danes tudi v Arandjelovac, kjer jo bil nad vse uspešen shod JRZ. V svojem govoru, ki ga jc ime! pred številnimi pristaši JRZ, je Cvetkovič ined drugim govoril o normaliziranju političnega življenja v zadnjih dveh letih. Med drugim je dejal, da se mora vsakdo, ki hoče objektivno gledati na našo politično situacijo zadnjih let, vrniti za nekoliko let nazaj in skozi prizmo objektivno opazovati analizo političnih razmer. Cvetkovič jc pudarjal, da sta v našem notranjepolitičnem življenju mogoči samo dve smeri, in to od zgoraj dirigirano notranjepolitično življenje ali pa sodelovanje najširših ljudskih slojev pri državni upravi. Sedanja vlada je odločno in jasno izjavila, da hoče hoditi po drugi poti, ki ustreza najbolj miselnosti našega ljudstva in skušnjam preteklosti. Govoril je o raznih nezdravih pojavih, ki so se začeli izjavljati v zadnjem času v našem političnem življenju. V zvezi s temi omenja tako zvano srbi-jansko združeno opozicijo, ki se po šumadiji sporazumeva celo z onimi političnimi skupinami, ki jih jo svoječasno napadala kot najhujše reakcionarne skupine, kar jih je bilo kdaj v našem političnem življenju. Ta združena opozicija se zdaj v teh krajih druži z JNS-arji, Ljotiee-vimi zboraši in naposled S predstavniki najtem- nejših struj. Ta pisana družba nima nikakega cilja in programa pred seboj ter gleda samo, kjer bi kaj škodovala in porušila, ne gleda pn. kaj bo izstavila na te ruševine. Cvetkovič je spregovoril ludi o hrvatskem vprašanju in opozicijskem sporazumu. Govoril je o težavah, ki bi mogle nastati za državo v primeru vrnitve nn leto lfil8 kot izhodno točko na reševanje tako zvanega hrvatskega vprašanja. Pravi, dri srbijanska opozicija ni ravnala niti malo modro, ko je sklenila tak sporazum, ki ni niti v interesu Srbov niti v interesu Hrvatov. Iz enega že obstoječega problema napraviti še. drugega ni nik.ika politična modrost. Nazadnje minister Cvetkovič izjavlja, da vsi želijo, da ee v vseli krajih popravijo težke življenjske razmere, ki so lahko tudi posledica slabe administracije in neprimerne konstrukcije gotovih ustanov, i/ katerih bi moralo vreti pravilno narodno življenje. Prepričan je, da bi naše notranjepolitične razmere vse drugače kazale, če bi prejšnji režimi pravilno izvajali vse io, kar imamo glede notranje ureditve države danes, bilo bi mnogo nezadovoljnosti manj. Pravi, da je nujno potrebno približati vse državne ustanove narodu in mu dati možnost, da svobodno razvija samoupravno življenje. Po teh potih bo hodila tudi nadalje sedanja vlada in bo razvijala svoj delovni program. O finančnem stanju države D. Leti ca pred linančnim odborom uiemeljuie novi proračun Belgrad, 10. der. A A. Sinočno sejo finančnega odboru jo otvoril predsednik Rajakovič ob 5.30. K zapisniku sta stavila pori. Voja Lazič in dr. Kosič svoje opombe. Nato je povzel besedo posl. dr. Oton Gavrilovič (JRZ), ki govori najprvo o dosedanji razpravi in o pesimizmu opozicijskih govornikov. Zo njim je dobil besedo finančni minister Duian Leden, ki v svojem govoru pravi, da zboljšanja gospodarskega stanja v naši državi m mogoče oporekati. Zboljšanje je posledica sistematične in konstruktivne gospodarsko politik* kr. vlade in ne samo enostavna posledica splošne svetovne konjunkture. Novi dohodki, ki jih pričakujemo v prihodnjem letu, bodo posledica brezdvom-110 okrepitve zasebnega gospodarstva, ne pa sad novih bremen iu dajatev. Povišanje proračuna v znesku ene milijarde in 270 milijonov ni smatrali za novo obremenitev, ker jc treba k sedanjemu proračunu prišteti 421 milijonov naknadnih kredi-tov, po drugi strani jo pa treb:i od novega proračuna odbili 070 milijonov, ki jih prinesejo dr* žii v na gospodarska podjetja. Cene poljskih pridelkov in v zvezi s lem porast kupne moči našega kmečkega prebivalstva so posledica načrtne politike kr vlade in drugih neposrednih ukrepov, ki jih je i/.dala, da dvigne cene naših kmečkih pridelkov. Semkaj spadajo zlasti odlične trgovinske pogodbe, ki jih je sklenila z raznimi državami, da na ta način preskrbi dobre trge za naše pridelke In proizvode Nato je finančni minister govori' o vladni intervemiionistični politiki, ki jo izvaja s pomoči«-Pri za d a. Ta politika je rodila br«« dvoma ko-i ristne sadove. Tej je treba pripisati, da $o bile vse leto cene pšenice za 20 do 30 nad cenami svetovne paritete. Dobiček, ki ga je dosegel »Prizad« na koncu svojega poslovnega leta. bo postal obratna glavnica za nadaljnje koristne posege na tržiščih naših kmečkih pridelkov. Korist od tega borio imeli široki sloji naših pridelovalcev, Minister zavrača nato mnenje, da industrijskemu kapitalu ne. kaže dajati nobenih ugodnosti. Oprezno pospeševanje industrije bo koristilo našemu kmetijstvu in interesom širokih slojev, ker bo omogočilo zaposlitev tistega presežka delovne sile, ki jo kmetijstvo ne more zaposliti, Po govoru finančnega ministra je bilo glasovanje v načelu. Zo je glasovalo 18, proti 13 poslancev Za je glasoval med drugimi dr. Koce. proti pa gg. Ilija Mihajlovič, Ivan M o h o r i i:. .Josip Cvetic, dr. Mirko Kosič, Mita Dimitrijevjč, Dimitrije Peri?, Vojislav Lazič, Pu«ao Malica, Ivan Preko r Sek, Nlkola Sokolovič, M.infred Paštro-vlč, Vojislav NenndiČ in Miloš Rašovič. — Prihodnja se,in bo danes ob 10. dnpoldne. Dopoldne ob 9.30 ie predseilnik Rajakovič otvoril debato devete seje finančnega odbora, nn Irnterl sla razen finančnega ministra betice povzela besedo tudi predsednik nnrodne skupščine Slovan C i r i č in podpredsednik senata g. dr. Kotu r. Troira. 10. dec. c. Predsednik republike g. dr-Benpš ie dane* eprejel bivšega voditelju angleške delavska stranke Lartsl>ury.ia. Dr. Beurš ga jc po dolgem rm-govoru pridržnl na ko-ilu. Nova vprašanja g. Milivo u La'ovicu Na najJu zadnja vprašanja g. Milivoje Lajovic seveda ni mogel odgovoriti, ker na noben način ni mogel pojasniti, zakaj je odpustil iz službe dve delavki, ki se nista hoteli včlaniti pri Sokolu. Odgovoril Je le z napadom nu nekatera druga podjetja, ki jih smatra za klerikalna . Ta podjetja so bodo najbrž že sama znala braniti napadov g. Lajovica. Mi ugotavljamo, da ne poznamo v Sloveniji nobenega katoliškega tovarnarja, ki bi odpustil kateregakoli delavca zaradi pripadnosti kakšni politični miselnosti. Zdaj po obisku ministra za ljudsko telesno vzgojo g. Miletiča pa vprašamo tovarnarja g. Milivoja Lajovica: 1. Ali je bral Izjavo g. ministra Miletiča, ki je uaglašal, dn mora biti Sokolstvo strpno? 2. Ali se je g. Milivoje Lajovic ravnal po načelu sokolske strpnosti, ko je odpustil dve delavki, ker nista bili članici Sokola? 3. Ali vo g. Milivoje Lajovic za tistega sokol-skega tovarnarja v Sloveniji, ki je dal na razpolago svoj avtomobil za morilce akademika g. Dolinarja? (Socialistična »Delavska politika« se je ob tem dogodku zasukala prav ^socialistično«. Namesto da bi se sama spustila v boj za delavske interese, ge zalelava v nas, češ, da smo g. Lajovica prekmalu spustili izpred oči Sama pa si ne upa izpregovoriti primerne besede, ker je spoznala, da g. Lajovic ne spada med "katoliške kapitaliste«, zato mu ona dovoli, nnj počne, kar hoče. Nov dokaz, kako enostranska je njena »socialnost'.) Strah pred lučfo Prvi december je za nami. Splošna sodba je, da še nobeno leto proslava toga državnega praznika ni bila tako splošna in narodna kakor letos, ko je pod vodstvom občin vse sodelovalo pri njih, kar resnično želi djžavni napredek. Nas okoliščina, da od države tudi kaj zahtevamo, ni pravnic motila, da ne bi proslavili njenega obstoja. Sokoli pa se v večini krajev iz neke zagrenjene zamere ali kaj teh proslav niso udeležili iii to smo mi v poročilih o proslavah tudi zapisali. Tu pa smo se strašno zamerili »Jutru«, ki je na enkrat v zadregi, da jo la reč tako hitro prišla na beli dan. V nedeljo nas je močno pokaralo, zakaj smo to storili- Bogve, ali so li ljudje res mislili, kar na skrivaj izmuzniti se, češ naj »klerikalci.- proslavljajo to državo, če jim je že »oliko za njo, sedaj so pa hudi, če smo mi javno povedali, da jih pij večini proslav ni bilo zraven. '-Jutro: opravičuje Sokola s tem, da je priredil svoje proslave, dasi je tu šlo prav za lo, da državni praznik državljani skupno proslave. Sicer ne verno, kako prav ^Jutro. kot glasilo JNS pride do tega, da zagovarja in opravičuje Sokola, o katerem je bilo že tolikokrat rečeno, da je nud-strankarska organizacija, vendar pa njegovo trditev vzamemo na znanje kot običajno več ali manj resnično časopis-no poročilo. Oe je torej Sokol, kakor pravi glasilo JNS, res kje kaj priredil, moramo :>■ Jutru : povedali, da tisoči in tisoči rloven-skjh fantov in deklet, poštenih mož in žena ne morejo zraven, ker jih člani eokolskih društev ob vsaki priliki zmerjajo s farška bandac, -tarški podrepniki«, :>Korošceve svinje:, "rimski hlapek iu podobno. Tako jc bilo pri odkritju spomenika kralju Aleksandru na Rakeku, pri slovesnem ■-pohodu vojske po končanih manevrih v Mett1ki,"fsRo je bilo že pri tolikih in tolikih drugili pHIJfeali in kdo je porok, da se ne bi to ponovilo tO(H'-WI> proslavi ustanovitve države? Zato naše ljudstvo enostavno k sokolskim rečem niti zravuli da ne bi dajalo prilike za tako surovo početje, da no bi pozneje kdo kaj rekel, ker naši ljudje imajo radi mir. Zato seveda tudi nismo obveščeni, kdaj in kje je Sokol proslavljal ustanovitev države; naši dopisniki, na katere iz sokolskih vrst tudi večkrat padejo taki priimki, so pač šli k tistim proslavam, ki so bile vsakomur dostopne zgolj na državljanstvo. In če so potem v večini primerov poročali, da Sokola ni bilo zraven — kaj se potem glasilo JNS razburja? Zafion v starohatoliški cerkvi Pred nekaj dnevi je. apelacijsko sodišč« v Belgrad u v pravdi glede veljavnosti drugega zakona, sklenjenega pred zastopnikom starokatoliške cerkve v Belgradu. o še. živečem zakonskem drugu iz prvega zakona, sklenjenega v katoliški cerkvi, razsodilo, da ta drugi, v starohatoliški cerkvi sklenjeni zakon ni veljaven. Apelacijsko sodišče se v svoji razsodbi opira na mnenje katoliškega cerkvenega sodišča v Belgradu, ki je po predpisih katoliške cerkve izdalo rešitev, da je prvi pravilno sklenjeni zakon v katoliški cerkvi ob še živečih zakonskih drugih veljaven. Ta razveljavitev v starokatoliški cerkvi sklenjenega drugega zakona pa je zaskrbela starokaloliškega škofa iu vikarja v Belgradu Nikolaja Kalogjero, brata starokatoli-ške^a škofa Marka Kalogjero n Zagreba. V bel-grajekl •»Politiki« je podal svoje mnenje, v katerem skuša dokazati, da je omenjeni drugi zakou kljub rešitvi katoliškega cerkvenega sodišča in kljub razsodb! apel. sodišča »e vedno veljaven. Njegova izvajanja pa seveda ne drže in ne* bode obveljala. Spor v „Zboru" Belgrad, 7. dec. m. Opozicija v pokretu :>Zbore zavzema proti Ljotiču vedno ostrejše stališče ter ga dolži, da je pokret popoluoma zavozil. Posebno hrvatski člani >Zborat-so mu zamerili, ker se je ob priliki sprejema konkordata v Narodni skupščini spozabil tako daleč, da jc svoje člane pošiljal na ulico demonstrirat. V zadnjem tednu pa so nastopili proti Ljotiču zaradi te politike ne samo zagrebški, temveč tudi belgrajski ugledni člani njegovega pokreta, med njimi glavni tajnik »Zbora prof. Velibor Jouič, bivši ravnatelj agencijo -Avale - Djordje Perič in šef propagandnega odseka stranke odvetnik dr. Danilo Gregorič. T! tri ju člani so danes podpisali izjavo, v kateri med drugim pravijo: Ze dalj časa se v vrstah : Zbora: pozabljajo ideološki in taktični razgovori med vodečimi člani pokreta na eni strani in predsednikom Dimitrije Ljotičem nu drugi strani. Začetek teli sporov datira žo izza afere tehnične unije katero je Ljotič s svojim postopanjem naprti/ Zboru-, čeprav sam pokret s to afero ni imnl nobene zveze. S leni je napravil -Zboru: veliko škodo. Za leni pa je skušal Ljotič delati odgovorne nedolžne voditelje - Zbora r, ki s lo gospo-ilnr>ko transakcijo niso imeli nobeno zveze, škodo so trpeli posebno Slani v savski in dravski banovini. Spori med člani pu so postali posebno akutni še zaradi načelne nejasnosti, ki jo je Ljotič delal v vrstah -Zbora«. Medtem ko sc je v glavnem organu stranke -Otadžbini.' zavzemal za generala Franca in voditelja belgijskih reksistov Dngrella, je v naši notranji politiki koketiral z levičarskimi elementi in nagovarjal vodilno člane »Zbora«, naj z levičarji sodelujejo. Medtem ko jc ua eni strani nudil svojo podporo opoziciji, je ua drugi strani nastopal proti podpisnikom sporazumu. Ta politi6-iiu nejasnost ji- imela uatueu riuZili >auio Ljotičevi osebni ambiciii- „Fides vincit" - „Vera zmaguje" Spomin na pokojnega predsednika škofovskih konferenc nadškofa dr. Aniona Bauerja Ko je bil I. 1911 profesor dr. Ante Bauer na višku svoje moške dobe postavljen za nadškofa, si je izbral za grb hrvatski grb s križem, za geslo pa: Fides vincit — vera zmaguje: na rodnih hrvatskih tleh stoječ je z živo verp zrl v križ in upal v zmago. Komaj je aprila 1914 po smrti svojega prednika prevzel povsem samostojno vodstvo nadško-fije, je izbruhnila svetovna vojska in mu prekrižala vse načrte. Šele z ustanovitvijo današnje države, mu je postala pot prosta, da jih uresniči. Iz gesla njegovega odseva optimizem, ki je tako značilen za njegovo delo in življenje. Optimist v delu: Po znanstveni usmerjenosti in po svoji veliki darovitosti je bil filozof, oster duh, ki iskreno sledi resnici in dosledno pobija zmoto. Hitro in jasno je razločeval resnico in zmoto. Dolgoletno izkustvo na parlamentarnih tleh ga je odlično usjx>sabljalo za vodstvo tako važnih zasedanj kakor so škofovske konference, posebno še v novi državi, kjer za to institucijo ni bilo nobenih tradicij. Ob koncu vojske je bilo stanje v zagrebški nadškofiji v marsičem obupno: nezadostno število duhovnikov, nevarni pokreti odpada v novo nastajajočo starokatoliško cerkev, v katero je všlo precejšnje število duhovnikov, ki pa itak niso šteli med najbolj delavne in vzorne itd. Nadškofa Bauerja pa vkljub vsemu ni zapustil optimizem, rlledal je v daljavo in se vedro lotil ogromnega dela. Ustanovil je deško semenišče z lastno gimnazijo, ki je brez dvoma največji in najmodernejši zavod v srednji Evropi. Vedel je, da se sam ne bo veselil sadov iz tega semenišča, a prav tako je vedel, da brez semenišča nikdar ne bo dosti dobre duhovščine za nadškofijo, v kateri prebiva globoko religiozen narod. Pripravil in vodil je škofijsko sinodo — po več kot sto letih prvo — da bi dal vsemu dušnemu pastirstvu enotno smer in ves kler povezal v trdni disciplini. Preden je zatisnil svoje oči, je mogel z veseljem opazovati, kako njegova setev raste in kako se že kaže povsod pomlad novega, poglobljenega verskega življenja. Stoletja bodo ustanove dr. Bauerja prinašale hrvatskemu narodu blagoslov. Vsak sejavec mora biti optimist, sicer ne bi sejal v dolgo bodočnost in negotovost. Nadškof Bauer je bil nepremagljiv v svojem optimizmu. Toliko ga je imel, da ga je še v srca drugih vlival, zlasti svojim tovarišem v apostolskem zvanju. Optimist v življenju: vsi, ki ste ga poznali ali imeli priložnost vsaj enkrat v življenju ga videti takšnega kakršen je bil, veste, kako je izžareval vesel optimizem iz njega. Prijeten in ljubezniv, šaljiv in vesel, potrj>ežljiv in prizanesljiv — še če se je moral kdaj kregati, so 6e mu oči takoj zopet začele smehljati — preprosto in bogato gostoljuben — skratka 6olnčen značaj je bil, kakor more zrasti le iz močne vere in iz nje izvi-rajočega upanja. Kolikokrat smo mi mlajši ob njegovem optimizmu se ogreli, ko nam je ob težko-čah in neuspelih borbah vpadal jx>gum. Bil jo med nami kot general, ki ve za gotovo, da bo zmagal, pa če je sovražnikov tudi stokrat toliko in stokrat močnejših, močnejših za kratkovidne, on pa je tja v večnost gledal, v najdalje daljave, in se zanašal na končno zmago, ki je božja. Svoj brezpriinerno močni optimizem je hranil s presveto Evharistijo. Vsak dan je opravil molitveno uro pred Najsvetejšim. Nikjer ni mogel biti brez tabernaklja, ko je n. pr. svoje kratke počitnice preživljal na posestvu ljubljanske škofije v Marijinem gradu, je v ondotni kapelici sv. Jožefa takoj dal na svoje stroške napraviti tabernakelj, da je imel blizu Najsvetejše, ker brez Jezusa zaiij ni bilo življenja. Iz presvetega Zakramenta je vsak dan znova črpal optimizem, veselje duše in neomajno zaupanje v vseh bridkostih in težavah. Z vero je zmagoval. Trdno upamo prav v smislu njegovega optimizma, da mu je vera prinesla zdaj tudi zadnjo odločilno zmago za vso večnost. t Gregorij Rožman. Zadoščenje slovenskemu županu Slov. Konjice, 10. dec. Člana banskega sveta, župana občine Slov. Konjice-okolica in kandidata za župansko mesto združene občine Slov. Konjice Ivana Šeliha je Hans Zottel, trgovec v Slov. Konjicah, tožil pred konjiškim sodiščem zaradi razžalitve in odvračanja kupcev od kupovanja blaga. Tožbi sta bili dve. Z eno tožbo je tožil Hans Zottel, z drugo pa tvrdka Zottel Hans, in sicer zaradi tega, ker je Šelih delavcu Ivanu Šajteglu, ki ga je prosil za zaposlitev pri javnih delih, rekel, da zakaj hodi kupovat k Zottelnu, ker je ta prestopil v drugo (protestantovsko) vero in da zaradi tega ne sme več kupovati v njegovi trgovini. Ivan Šelih je dejanje priznal, v zagovor pa je navedel, da smatra za svojo dolžnost, opozarjati delavce pri vseh danih prilikah, naj predvsem podpirajo slovenske trgovine, ki imajo več smisla za potrebe slovenskega ljudstva kakor ostale. Kot javni činitelj je dolžan povsod poudarjati pomen naroda in jugoslovanske države. Zot-telnova trgovina ni slovenska in je zato ne more priporočati. Protestantizem smatra naš narod za nam sovražen in tujo nemško vero. Konjiško sodišče je spoznalo Ivana Šeliha za krivega prestopka oškodbe tujih imovinskih koristi, češ da je z nečastnim dejanjem odvračal kupca od namerjanega kupovanja blaga pri tvrdki Zottel. Obsodilo ga je pogojno na 300 din globe in na polovico sodnih stroškov, ker je bilo mnenja, da Šelihovo govorjenje sicer ni neresnično, da pa vendar ne ustreza dobrim šegam in nava-dom v poštenem trgovskem prometu. Pač pa je bil Ivan Šelih oproščen prestopka razžalitve Hansa Zottela. Sodišče ni videlo v Še-lihovih besedah ničesar neresničnega, kar bi moglo škodovati časti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu Zottelnovemu. Šelihov namen je bil Ie, da bi odvrnil Šajtegla od kupovanja pri tvrdki Zottel. Zoper sodbo sja se pritožila oba, in sicer Ivan Šelih, ki ga je zastopa dr. Franjo Macarol, zato, ker je bil obsojen; Zottel, ki ga zastopa odvetnik dr. Teodor Sbrizaj, pa zato, ker je bil Šelih oproščen in premalo kaznovan. Celjsko okrožno sodišče je sodbo konjiškega sodišča, v kolikor je šlo za oprostitev, potrdilo, rekoč, da Zottelova oseba sploh ni bila napadena s kakimi neresničnimi ali žaljivimi trditvami. BOUVIER VI NO V SODČ K I H GORN J A RAD GONA V kolikor pa je bil Ivan Šelih obsojen, ga je okrožno sodišče popolnoma oprostilo, ker ni mnenja, da bi bilo odgovarjanje od nakupa blaga s poudarkom na prestop v protestantovsko vero z ozirom na krajevne razmere, v katerih Šelih in Zottel bivata, smatrati za neko nečastno dejanje. To posebno zato, ker dogodki iz preteklosti in politične razmere silijo na intenzivno lastno narodno samoobrambo. To velja tembolj za Ivana Šeliha, ki je član banskega sveta in je v tem svojstvu k podobnim izjavam še posebno oproščen. Ta oprostilna sodba je za slovenskega župana v narodno ogroženih Slovenskih Konjicah častna in nam bo v njegovem boju za slovensko in jugoslovansko stvar v veliko zadoščenje pri delu, ki ga je doslej vršil, in pri delu, ki ga bo kot bodoči župan Slovenskih Konjic moral vršiti. Zadnja pol dr. Marjana Pogačnika Ljubljana, 10. dec. S solznimi očmi smo se danes popoldne poslovili na zadnji poti od dr. Mariana Pogačnika, ki je tako tragično umrl v celjski bolnišnici, enako kakor njegova predhodnika, mlada so-vrst nika dr. Simon Zaletel in dr. Franc Verbic. Truplo je bilo danes dopoldne prepeljano v Ljubljano na domače stanovanje na Jegličevi cesti 9. Množice prijateljev in znancev so hodile ves dan kropit truplo. Ob 4 popoldne pa se je razvil proti pokopališču Sv. Križa veličasten sprevod, ki je bil tudi žalna manifestacija proti škandaloznim razmeram v celjski bolnišnici, da so v razdobju komaj enega leta umrli za tifusom kar trije mladi zdravniki iz katoliških vrst. Truplo zdravnika mučenca, ki je počival v beli krsti, je blagoslovil stolni vikar g. Vindišer ob asistenci dveh duhovnikov. Akademski pevski zbor, katerega član je bil pokojnik pred leti. pa je pod vodstvom g. Marolta zapel žalostinko »Človek, glej«. V sprevodu jc najprej korakala mladina Marijanišča in Lichtenturna. Nato so nesli krasen venec z napisom: »Tovarišu Marjanu — Akademski pevski zbor « V sprevodu so šli nato člani Akademskega zbora, prijatelji in tovariši. Sledil jc voz poln vencev, za duhovščino in belo krsto pa so korakali najprej užaloščeni sorodniki ter zopet številni prijatelji. V sprevodu so šli med drugimi škof dr. Gnidovec, vizitator Se-dej in ravnatelj Ludvik Šaveij, ki sta tako počastila vrlega pokojnega cerkvenega pevcu nn koru Srca Jezusovega. Bansko upravo jc zastopal zdravstveni svetnik dr. Lapajne, dalje inšpektor Dolžan: v sprevodu je šlo polnoštcvilno katoliško akademsko starešinstvo, številni sošolci in zastopstvo Zdravniške zbornice. Slovensko zdravniško društvo je zastopal docent doktor Ivan Matko. Med pogrebci smo opazili župnika g. Košmerla z'drugo duhovščino, predstavnice Krščanske žensike zveze, mnogo usmiljenih sester in druge. _ V pokopališki kapeli je celjski oktet z vsem občutjem zapel Pregljevo >V hladni noči«, Akademski pevski zbor pa »Beati mortui« B. Men-delsohna. Pred odprtim grobom se je od blagega rajnika v imenu Slov. kat, akad. starešinstva poslovil dr. Justin, ki se je v svojem govoru poglobil v nedoumljivo veličino take, človeškim računom prezgodnje smrti. V imenu Akademskega pevskega zbora se je poslovil od njega dr. Zore, ki nam je v duhu obnovil sliko rajnkega: dozorel značaj, brez vsake ostrine, čist in iskren, da je vsaka njegova družba bila nehote pod njegovim blagodejnim vplivom. Nato je APZ BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje • hranilne knjižice bank in hranilnic • vrednostne papirje: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. • Valllte vseh držav. Prodaja srečk drž. razr. loterije še zapel .Blagor mu« in grenki čus zadnjega slovesa je bil tu. Množica se je v nemem molku vrstila ob grobu in se z grudami prsti jiosluv-ljala od mladega zdravniku, ki ga je božja Previdnost tako nenapovedano vzela iz družbe živih. Štirikratna jubilantka Znana in priljubljena gdč. Antonija Tavčarjeva, lastnica mlekarne in točilnice na Kongresnem trgu štev. 15 ima letos kar več življenjskih jubilejev. Ta mlekarna je najstarejša v Ljubljani in je gdč. Tavčarjeva, ali po domače Tončka, kakor ji pravijo vsi njeni kupci, prva uvedla v Ljubljani sladko smetano ter druge dobrote, kakor jih moremo 6edaj uživati v ljubljanskih mlekarnah. *3dč. Tončka je že 40 let v Ljubljani, pred 30 leti pa je prevzela 6ama mlekarno ter jc od tedaj naša stalna naročnica. Gdč. Tončka se je rodila I. 1872 na Starem dvoru v občini Stari Loki ter 6lavi letos 05 letnico rojstva. K njej je nosila mleko še sestra pokojnega župnika Aljaža, in 6icer kar na glavi. Tončka je velika dobrotnica revežev in cerkve. Zadnje čase je imela hude borbe z raznimi uradi, ki so ji hoteli onemogočiti ob6toj, vendar je vse ovire s svojo odločnostjo premagala. 2elimo ji, da bi dočakala še mnogo let v veselje svojih prijateljev in kupcev! Visoke vode v okolici Ljubljane Ljubljana, 10. dec. Južno vreme zadnjih dni, ki nam je prineslo obilno dežja in ki je povzročil tudi tajanje snega, je povzročilo, da so vse slovenske vode močno narasti«. Velika nevarnost je nastopila zlasti r okolici Ljubljane, da se ne bi ponovili prizori, ka-koT pred nekaj let, ko jc voda ž« prodrla z Barja do dolenjske proge. Trenutno imamo na razpolago Portret mariborskega >nacionalnega tribuna a Maribor, 10. dec. Bivši voditelj narodnih železničarjev v Mariboru, sedaj upokojeni železniški nameščenec Rudolf Tumpej jc vložil pred tremi leti tožbo zaradi klevete in žaljenja časti proti takratnemu podnačelniku železniških delavnic v Mariboru in šestim uslužbencem delavnice. Za to tožbo je vladalo med železničarji ogromno zanimanje. Vlekla se je skozi tri leta, bila je predmet že nekaterih razprav pred mariborskim okrajnim sodiščem, ki jo je slednjič odstopilo višji instanci v končno rešitev. Pred okrožnim sodiščem je bila se{laj ta za Maribor sramotna in neljuba afera končana. ]>odatki zaslišanih prič pa dokazujejo, da jc bila v svrho temeljitega razčiščenja neznosnih razmer med slovenskimi narodnimi železničarji v Mariboru nujno potrebna. Obtoženci, katere je zastopal dr. Ravnik, so očitali g. Tumpeju, da je slovenske vojake zmerjal z >Windischer Hund«, »\Vindischer Trottel«, da je v svojem rojstnem kraju Sv. Lovrencu na Drav. polju ob prevratu snel v družbi drugih fantov slovensko zastavo ter klical »dol s Srbi« itd. Na tovorne vagone, v katerih se je nahajala municija, je napisal »Zacherlin-Gift, Tod fiir Serbien«, jio vagonih in na stene vojašnic je slikal kralja Petra na vislicah. Pri razpravi zaslišane priče Kraljevi škrlat Pri večerni proslavi katoliškega mladinskega praznika 6ta ljubljanski dijaški kongregaciji »Zgodnja Danica« in ona pri sv. Jožefu v frančiškanski dvorani uprizorili dne 8. decembra naslovno dramo iz časov mehiške revolucije leta 1927. Avtor drame Abr. Mazzina je dal svojemu delu 6icer nekam mističen naslov »Kraljevi škrlat«, vendar pa je v delu prikazal osebnost znanega sodobnega katoliškega mučenca p. Mihaela Proja, ki je zaradi zvestobe svoji veri in zaradi svoje peklu in svetu nedoumljive krščanske duhovniške ljubezni padel pod puškami od pohlepa po oblasti poblaznelega tirana predesdnika Callesa. Po okolju, ki v igri vlada, pa je drama zlasti po zaslugi režije dvignjena iz lokalnih prilik, tako da je jx> gibalnih silah podivjanih nagonov razduhovljene človeške osebnosti na eni in po moči krščanske ljubezni na drugi 6trani. verjetna in neposredno učinkujoča r»vsod, kjer se bije boj za nadnaravno vrednost človečnosti že v besedi in na papirju in kjer že teče mučeniška kri. Hvaležni moramo bili naši mladini za to igro. ker nam je v njej pokazala tisto sicer nadčasovno in nadnaravno katoličanstvo. ki je ozko in neločljivo povezano s kulturnim, gospodarskim in političnim človekovim udeistvovanjem pač zato. ker je to katoličanstvo življenje in ne samo filozofski sistem. Kakor so bile druge igre ob jtodobnih prilikah lepe po svoji miselni globini, tako je ta lepa in krvavo potrebna, ker se odigrava v borbi sil. ki nas vsak dan meljejo in drobe in ker nim bistri pogled za i-tadoe in vzpone današnjega človeštva. Fantom.' ki so igro igrali, je ta šla do srca. To se jim je videlo. Srečni so bili. da so lahko igrali življenje v onih osnovah, o katerih vedo. oa se mora nekoč vsak zame ali oroti mtm -zreči. Tako jim je uspelo, da so jxxl vodstvom člana ljubljanske drame g. Edvarda Oregorina izoblikovali celoto, ki kljub mladostni oblikovni neizčiščenosti preseneča in prepričuje po svojem duševnem ozadju. Gledalec jim je moral verjeti in lahko 6i ie mislil, kako bi oni v življenju ravnali v podobnih razmerah, ki niso tudi pri na6 prav nič neverjetne. Go6p. Gregorin pa uprizoritvi ni rokodelsko jx>stavil le trdne zunanje piodobe, ampak je vse umetniško gradil iz ideje. Pri p. Proju in njegovih bi bilo umestno več živahnosti in globokejši jx>tidarek duhovnega veselja. Fantje 60 v težjih in lažjih vlogah dali svoje najboljše, zato jih ne bom posebej omenjal, saj so V6i pošteno in iskreno delali za celoto. Dasi ima igra nekaj tehničnih pomanjkljivosti, ki jih je pa izboljšal g. režiser in da6i fantje neka terih težjih preokretov ni6o prenesli tako dobro kot lažje prizore, pa igra zapušča velik in neizbrisen vtis. Ponovitve v frančiškanski dvorani v nedeljo. 12. t. m. ob 4 jx>poldne si ne bo ogledal le tisti, ki ga zanima, kakšen lik si teše današnja mladina, ampak tudi oni. ki hoče v sebi doživeti igro, fiosegajočo prav tako v življenje človeštva kot v srce jx>sameznika. Tako smejo prireditelji upati, da bo dvorana polna kot pri prvi uprizoritvi. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaze naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ocl rac. s. br. 10474/35. so ▼ celoti potrdile očitke, katerih so ga dolžili obtoženi. Svoječasna najemnica kantine v artiljcrijski vojašnici v Mariboru je izjx)vedala, da je prišel nekoč gosp. Tumpej v kantino ter zahteval »memris« ali •»egiptovske« cigarete. Ker jih pa slučajno ni imela, jo je ozmerjal »Du windische Flitschen, du hast schon Zigaretten, nur willst du sie nicht geben«. Ta priča je jiotrdila, da je g. Tumpej vedno samo nemško govoril in se ni nikoli izdajal za Slovenca. Bil je tudi pevovodja pevskega zbora tedanjih »Jungschiitzov« (mladostrelcev), ki so večinoma peli štirivrstične pesmi, katerih vsebina je bila znničevalna za Srbe in Slovane sploh. G. Tumpej se lahko zalivali le golemu slučaju, da je glavna priča, Lovro Kandus, medtem že umrl, ker bi bil v sluča ju, da bi mogla ta priča pred sodiščem nastopiti, izid zanj še bolj porazen, kakor je bil, ko so imeli obdolženci v rokah le kratko pismeno izjavo pokojnega Kandirsa. Med razpravo je sodnik vss. dr. Tombak izjavil, da taki ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, ne smejo na sonce ter se vsiljevati narodu za voditelje Četudi se upošteva takratna mentaliteta med vojaštvom, katerega so dresirali v zaničevanju in poniževanju slovenskega naroda, je greh g. Ttimpeja navzlic temu neodpustljiv, da je vojake slovenske narodnosti, zlasti kmečke fante, ki niso znali nemškega jezika, psoval z »vvin-diseher Hund, w. Trottel«, posebno če sc upošteva še dejstvo, da je že avstrijsko pravosodje vsakega kaznovalo, ki je nasprotnika žalil z >windischer«. Pod vplivom in pritiskom teh poraznih i/pove d b prič, ki so v vsem obsegii potrdile inkriminirane žalitve zasebnega tožitelja, jc gosp. Tumpej brezpogojno, omo poročali, kadar bodo razprave. Razprava je bila mestoma zelo burna. Med zastopnikom g. Tumpein in sodnikom je nekajkrat prišlo do ostrih besed. Klavrni izid tožbe, ki jo je vložil ir. Tumnei proti inž Grudnu in šestim železniškim uslužbencem, je vzbudil v nabito polni dvorani največje presenčenje. Za g. Tumpcja bodo posledice te razprave prav porazne. Celokupna slovenska javnost v Mariboru je mnenja, da se l jud je Tiimpcjevcga kalibra ne smejo več pojaviti na politični pozornici. nekaj vesti, ki nam zatrjujejo v splošnem, da Ljubljanica še narašča in da Barje še ni izven nevarnosti, pač pa da je Sava pričela okoli pol 5 žc padati. Po Savi in po Ljubljanici so se danes valile ogromne množine vode z Gorenjskega in Notranjskega. Ljubljansko barje. Ljubljanica je prestopila bregove ter zalila najprej Lipe, nato vas Hauptmanco in deloma tudi Črno vas. Ni pa šc dosegla ceste med šolo in Mo-karjem, kakor ob največji povodnji. Barjani eo povodnji sicer navajeni, vendar se boje, da bo nastopila še hujša povodenj. ker Ljubljanica narašča, ker je zalila na nižjih mestih že vse travnike in polja. Bregove je prestopila tudi Iščica in prav tako zalila ozemlje okrog sebe. S krimskih gora drvijo hudourniki na Barje. Na Barju se je bati najhujšega. Brod na Savi Iz elektrarne Česen smo dobili obvestilo, da je tam Sava dosegla do pol 5 2.65 m nad normalo, jc pa do pol 6 upadla že za 15 cm ter da pada še dalje, Vevče in Fužine Ljubljanica jc tu ogromno narastla, zalila ta-kozvane »rige« ter se razlila čez polja in travnike. Ljubljanica je tu zato nevarna, ker jc Sava tudi močno narastla. tako da se ne more Ljubljanica izlivati vanjo. Proti Lazam je voda prestopila cesto in je promet z vozmi onemogočen. Litija V Litiji jc Sava dosegla 2.90 m nad normalo, kar še ni nevarno, ker mora biti voda 3 m nad normalo, da prestopi bregove. Pač pa jc voda zalila glavno ccsto v Spornjem Hotiču, kjer je onemogočen sleherni promet. Vse popoldne je Sava. naraščala in šele proti večeru jc pričela lahno upadati. Zaenkrat je nevarnost večje povodnji odstranjena. Slotič na Rokodelskem odru Rokodelski oder v Ljubljani je doletela posebna sreča, ker bo v nedeljo, 12. I. ni. ob pol 8 zvečer v igri >Revček Andrejčekc nastopi I v vlogi An-drejčka skoraj po vsej beli Ljubljani znani in med obiskovalci iger v Rokodelskem domu tako priljubljeni komik g. Jože Cestnik, ki bo ta dan s t o t i č nastopil na Rokodelskem odru. Sto odrskih nastopov! Lepo število! Sto odrskih nasto[>ov na enem in istem odru — bi človek rekel — da je nemo-gove tako kmalu doseči. Res je težko! Toda nas Jože je mlad — saj še treh križev nima —- a je vendar agilen član rokodelske igralske družine. 2e pri njegovem prvem nastopil, dne 10. novembra 1929 v igri »Ženini« jc pokazal v vlogi 1'epeta Cika, da bo dober igralec. Treba 11111 je bilo samo še vaje, veliko vaje in študija. I11 res: poprijel se je študija dramatike. Iz leta v leto so se njegovi odrski nastojii množili, posebno zadnja leta ni igre, kjer bi naš Jože ne imel glavne ali pa vsaj precej pomembne vloge. Zlasti veseloiger si ne moremo misliti brez Jožeta ali pa njegovega predhodnika Janka Novaka. Ko bo v nedeljo stotič. nastopil na Rokodelskem odru, 11111 k temu jubileju iskreno čestitamo s srčno željo, da bi na tem odru še več stotih predstav doživel in da bi še več koristil rokodelskemu društvu. Prav lako pa čestitamo tudi rokodelskemu društvu, ker ima take požrtvovalne in ngilne ljudi in želimo, da bi Jožefov zgled pri-vabil društvu še več lakih delavcev. Pri|>oročanio cenjenemu občinstvu, da se le predstave v jTolnem številu udeleži in s tem da zadoščenje tako jubilantu kakor tudi vsem drugim članicam in članom rokodelske igralsko družine. Vesela komedija dijaških zmeSnjav, mladostnih prešernosti in prestopkov v filmski opereti smeha in dobre volje Premiera danes v EIITNEM KINU Njena velika matura MATICI Rezervirajte si vstopnice (Unentschuldigte Stunde) Hans Moser — Gusti Huber Theo Lingen Telefon 21-24 Najnovejši ž u r n a l — Jutri dopoldne izredna predstava ob 10.30 u r i Drobne novice Koledar Sobota, 11. decembra: Damaz, papež; Hugolin, puščavnik. — Prvj krajec ob 2.12. Herschel napoveduje sneg in vihar. Nedelja, 12. decembra: (Tretja adventna nedelja.) Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenka. Novi grobovi ■f- V Ljubljani je v mestnem zavetišču za onemogle 10. decembra umrla gdč. Marija Stražar. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 0. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! •j- V Kolovratu jc mimo v Gospodu zaspal g. Andrej Zupančič, posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. — Naj mu sveli večna luč! Žalujočim naše sožalje! Vzrok — pofovanie na Orient Pcrziiske preprone, orijentalsko pohižtvo in še druge starinske stvari po zelo nizkih cenah naprodaj. Og^ed pri ZiPKIN - 0RIEHT - KftRPET, v palati Dunav. Ljubljana Vhod iz Beethovnove ul. št. 14, II. nadstr. — Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference imajo redno skupno zborovanje prihodnjo nedeljo, t. j. 12. t. m., v Marijanišču. Ob tri četrt nu T bo sveta maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 9 v zboroval ni dvorani Marijanišča zborovanje. Vsi delavni člani se nujno vabijo, du sc zborovanja polnoštevilno udeleže. — Na mednarodni svetovni razstavi v Parizu je bil odlikovan za razstavljene slovenske čipke v državnem in mednarodnem paviljonu z najvišjim priznanjem '.Grami prix.: naš državni osrednji zavod iz Ljubljane. To je gotovo dovolj zgovoren doli«! za kakovost in lepoto naših domačih čipk, ki so si s lem pridobile ugled v mednarodnem svetu. L. 1925 je bil Državni "osrednji zavod odlikovan z diplomo in srebrno svetinjo, danes pa najvišje priznanje, kar je tudi lep dokaz napredka. V ostalem ima ta zavod v državi največ odlikovanj med vsemi sličnimi ustanovami. Čestitamo! — Poziv absolventom moške obrtne in absolventkam ženske obrtne šole v Ljubljani. Državna tehniška srednja šola v Ljubljani bo za petdesetletnico državnih obrtnih šol v Ljubljani izdala spomenico 1888—1038. v kateri bo tudi imenik vseh absolventov in absolventk. I)a bi mogli pristaviti še današnji poklic, pozivamo vse absolvente in absolventke, da čimprej pošljejo šolski upravi svoje današnje naslove. — Kalehetsko društvo se ue strinja z načinom pisanja v dopisu, ki ga je neki katehet objavil v -Slovencu« dne 4. decembra 1937 pod naslovom: •»Učiteljska zborovanja in pouka prosti dnevi«. Gg. katehetje naj se v katelietskih in stanovskih zadevali obračajo na društvo ali na škofijski ordinariat. — kutelietsko društvo s sedežem v Ljubljani._______ Uspeh v življenju imajo tiaino zdravi, močni, ljudje z dobrimi živci. — Prileteli Biomalz ti na pravi delo lahko, te ohrani močnega in trdnega v bolezni, skrbeti in nevarnosti. — Težki časi ? — V tisoč priznanjih se zahvaljujejo za mirne živce, utr.ienos! in mladostno svezost, ki jim jo da — Božična igra: Kralj z neba — sedem znamenj ob času Kristusovega rojstva — na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Ore-gorin, član narodnega gledališča v Ljubljani — cena 15 din; naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta igra jc bila z velikim uspehom uprizorjena lansko leto na več odrih. Jc lahko uprizorljiva tudi na manjših odrih, kar je glavno za nase podeželske odre. ki tie razpolagajo ne z večjim prostorom nc z mnogimi igralci. Delo ie izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki fvorijo zaokroženo ccloto. Dclce je j>ri-merno tudi kot nabožno branje vsem onim. ki hrepene po notranji poživitvi. Zato igro toplo priporočamo onim odrom, ki žele prirediti res> lepo božično igro. — Udeležite se skupnega potovanja na 34 mednarodni evharistični kongres v Budimpešti, ki ca priredi Tujsko-prometna sekcija Kluba espe-rantielov v LJubljani, Dvorakovtf ulica 8. Zahtevajte brezplačna pojasnila in spored potovanja. — Katero društvo je tako zaostalo, da še nima kino ali epidiaskopičnega aparatu za predavanja? Vse pove najnovejši brezplačni kino cenik v dio-geriji Gregorič d. z o. z„ Ljubljana, Prešernova 5. _ Cenen božični izlet na Koroško. Za 625 din priredi »Pirtnlk« božični izlet na znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je vračunana voznina po železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, žična železnica do planinske? hotela in celokupen aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse iti napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh biljetamicab Putnika« do 2. januarja. — Prepovedan tisk. Službene noviue st. 2.9 in 280 objavljajo, dn je dr/, prnvdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati st. 1. Časopisu • Hrvatski radio-vjesnik«, dalje St. t. lista Glas saneaga«, St. 10. lista Scljacki s\i-jetc, št. 21. časopisa -.Seljačka misuoc st. 7. listu •Novi list«, letaka z naslovom Hrvatski narode« in brošuro Židovstvo kan negativni elemenat kulture«. Vsi navedeni tiskopisi izhajajo, ozir. •o bili tiskani v Zagrebu. . Društvo za zaščito interesov vlagateljev biv-Ic avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani opozarja zadnjikrat 6voje člane, da 6torijo svojo dolžnost .»lede nrorentualncca odplačila, sicer bomo pri mo- ra ni proti neplačnikom brezobzirno potom našega pravnega zastopnika sodnim potom v najkrajšem času nastopiti. Društveni odbor se je boril skozi 3 in jx>1 leta energično in vztrajno in jc tudi končno nastopil torbeno pot proti erarju, dokler 6e ni vendar enkrat vlada odločila k izplačilu hranilnih vlog in čekovnih računov. Rente se bodo pričele jk> zatrdilu v najkrajšem času izplačevati. Poudarjamo pa, da so najbolj zakrknjeni pri odplačilu vele trgovci iu velegespodarske ustanove. Glede informacij naj se priloži znamka za 1.50 din in 50 par, drugače se nc odgovarja. — Vid vaših oči si obvarujete Ie z optično či stitni brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana. — Pr» zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo«cf grenčice«. Uuhtiaina dne 11. decembra 1937. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota. 11, decembra: ■ Bela bolezen«. Premiera. Pvcmierski abonma. — Nedelja, 12. dec..: ob 15 rFirtua«. Izven. Znižane cene od 20 diu navzdol; ob 20 Bela bolezen«:. Izven. — Ponedeljek, 13. dec.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 11. decembra: Ančka«. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 12. dec.: ob 15 sAmaconke«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20'. :'Ples v maskah«. Izven. Znižane cene od 30 diu navzdol. — Ponedeljek, 13. dec.: zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente. da poravnajo četrti obrok abonmaja do 14. t. m. 1 Akademski pevski zbor pod vodstvom gosp. Marolta je važen einitelj v slovenski pevski kulturi, saj gu prištevajo p ovseh njegovih uspehih med najboljše moške zbore v Jugoslaviji. Letos je minilo deset let. odkar so je APZ ustanovil. Poteklo je deset let trudapolnega in zelo uspešnega dela mladih idealistov. S koncertom dne 13. decembra bo APZ proslavil in jubilej. Koncertni uspehi APZ so sijajni zaradi izrazito, posrečene izbiro programskih točk, kakor tudi zaradi strogo umetniškega jtodajanju s strani zbo-rovib pevcev. Brez dvoma je, da bo APZ ponovno še bolj potrdil svoj sloves na jubilejnem koncertu. Predprodaja vstopnic je pri vratarju na univerzi vsak dan od 8 do 19. Vstopnic ni več tako mnogo, zato si jih pravočasno nabavite! 1 Film o Louisu Paslcurju. Kino -Union« bo danes začel predvajati ameriški film režiserja Dietorleja ...Dobrotnik človeštva, Louis Pasteur«, ki ga jc izdelala Warnerjeva družba, l ilm nnm v prepričevalni podobi in mojstrski igri razgrinja življenje, znanstveno prizadevanje in boje velikega Francoza, ki jc z neomajno voljo iskal novih znanstvenih dognanj v prid človeštvu. Od časov, ko jc javnost prvič slišala njegovo iine. ko jc izumil cepivo proti ovčji kugi, jjreko razočaranj, smešenja iu zagrizenega boja za pravo stvar in znanstveno resnico, nas film povede do zmagoslavnega zaključka in do Pasteurjeve zmage. Največji nasprotniki njegovih uaukov, najhujši rovarji proti novim znanstvenim načinom zdravljenja morajo genialnemu učenjaku izraziti svoje priznanje in spoštovanje. Akademija ga po tem težkem življenjskem boju sprejme v svoje vrste zaradi zaslug, ki si jih jc za Francijo in za človeštvo pridobil s svojim delom Film odlikuje izborna režija, nosi ga pa čudovita igra Paula M unija. Dela te vrste, kakor je rilni o Pasteurju, nas zbližujejo s svetlimi postavami dobrotnikov človeštva, z ljudmi, ki so vse svoje življenje prebili v nesebičnem naporu in v službi za blagor bližnjega, za splošno korist in za pravi napredek človeštva. Jasnejši nam Fornazurič, »lura 50 let. Blago iu dobrosrčno gospo je v Mariboru vse spoštovalo. Truplo pokojnice jo bilo prepeljano v Maribor, kjer bo danes popoldne ob 15. pogreb ua pobrežkem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočemu soprogu iu svojcem naše iskreno sožalje! m Za revne učence krčev inske šole je poklonil odvetnik dr. Josip Leskovur v Mariboru iz neke poravnave znesek 200 din. Šolsko upraviteljstvo so za velikodušno podporo toplo zahvaljuje. m Za mariborske reveže. . Mestna občino namerava nuditi revežem, ki dobivajo v Ljudski kuhinji opoldne kosilo, v bodoče zvečer tudi kos kruha, da jim tako olajša njihovo težko življenje. Ljudska kuhinja izdaja v poletnem času dnevno okrog 250 obedov revnim ljudem, v zimskem času pa se dvigne to število do 400 na dan. m Protituberkulozni dinar. Zbirka za zgradbo azilu jotič.nim bolnikom v Mariboru je dosegla v novembru vsoto 340.779.25 din. Izven dinarsko stanovanjske akcije sta darovala namesto venca na grob pokojnemu kleparskemu mojstru Fr. Karbi g. Oton Kiffman 200 din in g. Ivan Barvier 100 din. — Posnemajte. m Seja občinskega sveta, bo v petek, dne 17. decembra, ob 16. v mestni posvetovalnici. m 2idje beže iz Nemčije. V neki gostilni na Tržaški cesti je policija legitimirala dva mlada nemško govoreča moška, ki sta povedala, da sta židovskega rodu ter sta pobegnila iz Nemčije, kjer se jima je zelo slabo godilo. Sta to 30 letni trgovski nameščenec Johanu Senger in 23letni zasebni uradnik Harry Senger iz Berlina. Pri ujima so našli samo nekaj obleke in perila ter naslove mariborskih židovskih veljakov. Izjavila sta, da sla se pripeljala do Spilja z vlakom, potem pa sla prišla skrivaj čez mejo in sta namenjena v Romunija. tn V zapore okrožnega sodišča v Mariboru je izročila policija akademika Karla Stancerja, inž. Hermanku, Vlada Cizlja, vodjo zagrebško podružnice • Kodakac, in dijaka Cvetka Zagorskega, ki so osumljeni komunistične propagande. ni Uporaba naravnega ledu. Mestno poglavarstvo jirepovedujp pridobivanje ledu, ki služi ljudski uporabi, iz nepregledanib ribnikov, bajerjev in potokov. Dovoljenje za uporabo naravnega ledu bo izdalo mestno poglavarstvo le na podlagi mnenja strokovne komisije, ki bo pregledala vse v poštev prihajajoče bajerje iu ribnike. Gledališče Sobota, 11. decembra: Ob 20. -Sodnik Zalamejski:, Red D. Kino Sloga Telefon 27 30 Za vse zamudnike, ki tena prekrasnega tilina PATER VOJTEH niso še videli, ga boino danes predvajali še ob 15. in zad> nji« ob 17. url. Prireditve in zabave Marijin vrtec na Rakovniku priredi v nedeljo, 12. t. m., prelepo igro sMašna strežnika iz Santarema« (Glieou). Pred igro pozdravna pesem in nastop malih deklamatorjev. Začetek točno ob petih. Vstopnico se dobijo pred cerkvijo. Spodnja šiška. Jutri zvečer bodo uprizorili dijaki v cerkveni dvorani v Sp. Šiški dramo Janeza Jalena iSrenja«. Vsi šiškai ji vljudno vabljeni I Slovenska esperantska zveza priredi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena akademijo v proslavo 78 letnice dr. Zamenhofovega rojstva ter 50 letnice eepe-ranta. Ob tej priliki bodo izročili diplome častnega članstva prevzv. g. knezoškofu dr. Gregori.ju Rozmanu. ustanovnemu članu g. banu dr. Marku Natlačenu ter gg. Jošku Sotlerju, Franu Mikliču in Jerneju JeleniSu. Vstopnine ni, vabljeni vsi jirija-lelji ŠEA. Predavanja »SvojeglaTček« na trnovskem odru. V nedeljo 12. t. ni. ob 8 zvečer bodo člani igralske družine Prosvetnega društva uprizorili veseloigro s petjem >Svojeglavček • Preskrbite si vstopnice že v predprodaji od 10 do 12 dopoldne. Sestanki šmarnogorsko okrožje. Okrožni svet bo jutri ob 9 v samostanski dvorani v Šiški. Udeležba za vse jtodrejene odseke obvezna. — Tajnik. Naše dijaštvo Pevci in pevke! Redne pevske vaje za akademsko mašo pri oo. frančiškanih: v soboto, dne 11. t. ui. od 6—7; v nedeljo, 12. t. m., od 10 do 11. Bodimo točni in vsi! Na 35. rednem občnem zboru Društva inedi-cinccv je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Rook Blaž. potlijrcdsednik Koršič Marko, tajnik 1. žiža Peter, tajnik II. šušteršič Stanka, blagajnik L Grobelnik Slobodan, blagajnik II. Končan Oskar, knjižničar I. Kozak Niko, knjižničar II Gorja no Gorazd, gospodar: Prcdanič Fdo, revizorja Janežič Vekoslav, Korsika Lojze. Kino Kino Kocjeljevo: Danes ob 20: 'Junaki Pavlove ulice-, film. ki je po pravici žel velik uspeli v ITnionu, in ^Čarobni bak. Al. Johnson. Cari Franc.is. Zvočni kino *.ič predvaja danes senzacionalni film iz življenja špionov v svetovni vojni (Tajnost i službe). Poizvedovanja Zatekel se je črn mlad lovski pes in se dobi v Stopanji vasi 101. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus. Moste. » 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v ka-pcLi Vzajemno zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Klub železuičarjov JRZ, poverjeništvo Ljubljana, ima ustanovni občni zbor v nedeljo 12. t. m. ob pol 10 dojioldne v beli dvorani hotela -Union:. Prijatelji in člani vabljeni. 1 Igro -Kraljevi škrlak — v režiji Ldvardn Gregorina, člana drame Narodnega gledališča v Ljubljani — za katero je bila pri prvi predstavi dvorana razprodana, bomo ponovili v nedeljo, 12. dec. t. L, ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani. Prod igro kratek prolog. — Da vsakomur omogočimo obisk tc lepe igre o mu-čeništvu mehiških katoličanov, smo vstopnino še /nižali: sedeži se dobe žc od 3 din dalje, stojišče 2 diu. Predprodaja vstopnic v pisarni Pux ct bon um, Frančiškanska pasaža, jutri pu pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. — Vljudno vabita DMK pri sv. Jožefu in Zgodnja DnmVa. postane njihov veliki, brezkompromisni boj, globlje začutimo hvaležnost, ki smo jo dolžni njihovemu sj>ominu. Te vrsto filmi so odlično vzgojni, škoda le, da jih v Ljubljani poredko vidimo. .-^Dobrotnik človeštva« zasluži zaradi tegu in zaradi svoje umetnostne cene številen obisk. 1 Miklavž je že mimo, a prijetna pesem njegovih drobčkanih angelčkov nam je še vedno ljuba. Kdor jih je slišal, kako so peli zadnjič na Selu, kdor je videl peklo, polno parkeljnov, med katere je že tudi prodrl moderni duh, bo prav rad pohitel na slovo, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 20 v frančiškanski dvorani. Miklavža spremlja pri odhodu do 30 belih angelčkov, obdaja ga straža 20 malih pažev, v peklo se vrača nad 30 parkeljnov in vsa la množica poje, živi in raja v simboličnih plesih ob spremljavi vojaškega orkestra v dr. Gržiučičevi opereti ^Miklavž prihaja«, ali če hočete »odhaja«. Ker je zanimanje veliko, nabavite si vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum. Čc kdo želi, da Miklavž pri 6vojem odhodu še obdari koga izmed njegovih dragih, naj mu to naroči v pisarni Pax et bonum v Frančiškanski pa6aži. 1 Že od 16. oktobra 1937 je vse delavstvo Strojnih tovarn in livarn d.d. v Ljubljani brezjjoseluo, ker je prišla družba v finančne težkoče in ui mogla, izplačati mezd. Družba je zaprosila za poravnalno postopanje izven konkurza ter bo prva razprava šele dne 7. januarja 1938. Ker je delavstvo že pretekli mesec izčrpalo vse podpore pri raznih socialnih institucijah ter je sedaj prepuščeno lakoti in bedi, je zaradi tega zaprosilo oblast, kakor tudi Gretnij trgovcev za nabiralno akcijo, ki je sedaj oblastveno dovoljena. Zaupniški zbor zaradi tega vljudno naproša cenjene Ivrdke kakor tudi jrosa-nieztiike, ki so 'pripravljeni žrtvovati kakšen dar v katerikoli obliki, da ee odda na naslov: Zaupniški zbor Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani, Delavska zbornica. Miklošičeva Cesta '22 a, I. nadstropje, desno (I. vhod od kolodvora). 1 Za večerjo so uajbolj hitro pripravljene m a -r i b o r s k e W 6 g e r o r j e, ve hrenovke. So sočnate ter dnevno sveže. Dobite jih samo v de-likatesi Jane, Židovska, Maribor m Ljudski oder sporoča cenjenemu občinstvu, da se igra '>Miklova Zala« prične v nedeljo, dne 1'2. decembra ob 16 (4.) in ne, kot jo na plakatih javljeno, ob 17. Naslovno vlogo Zale igru gdč. Simčičeva. Občinstvo naj pride pravočasno, ker se bo predstava pričela točno ob 16. m Mariborska drama študira za božicui cas zelo primerno Dickensovo praljično komedijo : Cvrček za pečjo- v prevodu dr. Iva Šorlija. Opereta pripravlja ponovitev : Dolarske princese« pod taktirko vojaškega kapelnika Jiraneka. m Vincencijeva konferenca za stolno in mestno župnijo v Mariboru vljudno prosi cenjeno občinstvo, da prijazno sprejme nabiralca, ki se bo oglasil s prošnjo za prispevke za konferenco. Ker društvo podpira najrevnejše in najbednejše, naj nihče ne odkloni nabiralca ter naj skuša vsak po svojih močeh lajšati revščino. V imenu vseh, ki bodo deležni podpore, že vnaprej iskreu: Bog povrni. ni Prva mariborska prodajalnica in izposojevalnica klavirjev M. Biiuerle. Božični teden 10% jK>pusla pri klavirjih. m Za umrlega zagrebškega nadškofa dr. Antona Dauerja bo v ponedeljek, 13. t. m., v stolni in mestni župnijski cerkvi slovesno mrlvaško sv. opravilo. Verniki se vabijo, da se udeležijo toga svetega opravila in da med sveto mašo in med polurnim zvoujenjem po sveti mati molijo za dušni mir prevzvišenega pokojnika. m Akcija prod kostanjem so v Mariboru nadaljuje. Zopet je na gradbenem uradu cela vrsta prošenj hišnih posestnikov, naj bi jim občina podrla kostanje pied njihovimi hišami. Zdi se, da so zahteve nekaterih hišnih posestnikov pretirane. Drevoredov ui mogoče okrniti po volji posameznikov, saj bi potem ostalo od sedanjih lepih mariborskih alej samo Se tu in lam kako drevo. in iS mrl ugledne gospe. V Zagrebu je umrla soproga mariborskega odvetnika gospa Marija Ob 19 uri premiera: V sedmih nebesih V glavni vlogi Simone Simon. Nemški dialog. Celje c Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dno 14. dcccmbra bo gostovala v celjskem mastnem gledališču Ljubljanska drama s tridcjan&ko veseloigro Firma«, ki jo jc napisal Poljak Marjan He-mar. Pred.stava jc za abonma. Začetek točno ob 8 zvečer. c Katoliško prosvetno društvo v Prekorjih pri Celju uprizori v nedeljo 12. dec. v Društvenem domu v Frankolovem lepo ljudsko igro Bobnar-ievo dramo po Jakličevi povesti >Janez iz Visokega« »Ljubavi cvet jc zamoi-jem^-. c Izdihnila jc svojo blago dušo, pokrepčana s tolažili sv. vere, 56 letna zasebnica Jurgcc Pepca, hčerka že umrle gc. Marije Krajnc. Rajtiica se jc prav rada zatekala v cerkev in jc bila dolgoletna pevka v kapucinski cerkvi. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 3. popoldne iz hiše št. 3 Na okopih na okoliško pokopališče, — V četrtek je zaspal v Gospodu 75 letni občinski revež Jara-nišek Frane iz DreSinje. vasi pri Petrovčah. Naj v miru počivata I c Strokovni tehnični gasilski tečaji. Jutri, v nedeljo, 12. dec. ob 8 zjutraj se prične v Mestnem gasilskem domu v Celju prvi strokovni tehnični gasilski tečaj, ki ga priredi Gasilska zajednica za izvršujoče člane gasilske čete goirnjegrajskc, slo-venjgraške, laške, šmarekc in krške gasilske župe. Tečaj bo trajal 4 dni. c Prezgodnja praksa. V četrtek ob treh popoldne je prišel v točilnico Meštrov 28 lotni Alojz V. z Višnjo vasi pri Vojniku. Sedel je k mizici in poslušal veselo družbo, ki je bila pri sosednji mizi. Nenadoma pa jc skočil pokonci in stopil k Janezu S. in Milošu Z. ter zahteval, da naj mu izroče legitimacije. Gostje so seveda ostrmeli, kmalu pa so isc ojunačili in zahtevali tudi od »detektiva« legitimacijo, saj so pred kratkim čitali v časopisih o nekem laži — detektivu, ki je hodil po Celju. ^Detektiv« se je seveda zelo razburjal, češ, da se on ni dolžan legitimirati; posebno se je lotil starega Miloša Z., ki je laži — detektivu skoraj nasedel. Na 6rečo je bil v točilnici gospod, ki pozna celjske policijske agente. Takoj jc hitel po stražnika in policijskega agenta, ki 6ta bila v bližini. Laži-detektiv jc bil seveda presenečen, ko sta ga aretirala. Na stražnici se je Alojz V. zagovarjal, da ni imel nikakšnih zlih namenov in da je le prakticiral za orožnika, za katerega službo jc pred kratkim poslal prošnjo, Svojo >prakso-i bo nadaljeval v zaporih. c Tragična smrt mladeniča. V četrtek ob 11.30 se je odigrala na Harjih pri Marijagradcu v lahkem okraju tragedija, ki je razburila ljudi daleč na okoli, Posestniški sin Alojz Debeljak s Harij jc na domu v kuhinji svoje zaročenke ustrelil s samokresom v levo stran prsi 21 letno Strot Magdaleno, nato pa še sebe. Alojz Debeljak jc takoj umrl, Strot Magdaleno po 60 pripeljali v celjsko bolnišnico. Ni pa veliko upanja, da bi ostala pri življenju. Pevcu in prijaietru — Celjski o^tet Saj si prav za prav komaj prišel med nas — in že Tc ni! Kakor pomladna sapa je dahnila Tvoja žarka pesem v našo pevsko družiuico, vztrepetalu nad uunii ter utihnila. Ou, ki sprejema v svoje zbore najboljše od najboljših, ie je izbral. ln si odšel, da Ti nismo utegnili zaželeli: Z Bogom! Odšel si, mi pa 6trtnimo na Tvoje prazno mesto, ki nima iz|x>lnitve. A vemo: tako prihajajo in odhajajo oni. ki jim Najvišji poverja posebne naloge. Tebi je dal najlepše naročilo, da z dobro roko zdraviš telesne rane iu z jasnim zvokom svoje pesmi dušatn dajes lepoto. Po njegovih večnih načrtih si to naročilo iz-jiolnil. Ko lega danes Tvoje truplo v grob, kakor lira, namenjena rokam največjega Mojstra, se Tvoji pesmi pridružuje naša: tiesi jo s sabo v večen sj^o-iiiin pred svojega in našega Gospoda! Z Bogom, naš dragi prijatelj-pcvec! Fec. Zaposlenost popušča 262 .327.50 303.50 238 325 316 23S 310 301 235 312 295 236 '321.50 315 227.50 315 297 227.50 310 300 260 327 342.50 Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v novembru je število zavarovancev od oktobra na november padlo od 100.795 na 98.828, torej za 1.967 zavarovancev. To je sezijski pojav v pozni jeseni. Lani jc od oktobra na november število zavarovancev naraslo od 90.451 na 91.006, to pa v glavnem zaradi povečanja števila delavstva v tekstilni in gozdnožagarslu industriji. Prirastek v teh dveh strokah je namreč kompenziral padec zavarovancev pri gradnjah nad zemljo in v industriji kamenja. Število članstva pa je še vedno večje kot je bilo v najboljšem letu po vojni t. j. 1929. Leta 1929 jo znašalo število zavarovancev v novembru namreč samo 98.773. V primeri z letom 1936 je letos v oktobru za 7.822 zavarovancev več, pomisliti pa je treba, da Tečaji naših posojil v Parizu Dodatno k včerajšnjemu poročilu posnemamo iz inozemskih listov še, da gre pri 5% posojilu iz 1. 1902 za četrtletni, lie za polletni odrezek. Skupno /naša vsota, določena za kupousko službo 175 milij. trankov. h katerim je prišteti še 25 milij. frankov /a amortizacijo. Valutna garancija je dama po tečaju 1 funt — 150 frankov (dejansko znaša sedaj tečaj funta 147 frankov v Parizu). Vest o sklenitvi sporazuma je imela za posledico nihanje tečajev naših predvojuih posojil, ki beležijo na pariški borzi. V naslednjem navajamo pregled tečajev za 3. november, 1. december in 8. december: 4% iz 1.1895 5% iz 1.190-2 4.5% iz 1906 4.5% iz 191» 5% iz 1913 4.5% iz 1910 4.5% iz 1911 7% iz 1931 V pričakovanju ugodne ureditve so tečaji že prej narasli, kasneje pa nekoliko popustili. * Kompenzacijski posli z Brazilijo. Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka začela izdajati dovoljenja za kompenzacijske posle z Brazilijo in sicer za uvoz kave in izvoz zdravilnih rastlin in praškov iz naše države v Brazilijo. Pavž v Majdanpeku. Družba Sartid jc vzela kot znano v najem rudnike železne rude v Majdanpeku od belgijske družbe majdanpeških rudnikov ter gradi v Smederevu nov plavž. Ta plavž bo v kratkem dograjen, verjetno bo začel obratovati že na koncu letošnjega leta, . . . Produkcija in prodaja premoga v prvi polovici 1937. V prvi polovici letos jc znašala proizvodnja premoga in briketov v vsej državi 2,318.070 ton (lani v prvi polovici leta 2,007.863 ton), od tega je bilo prodanih v državi 1,990.968 (1,737.356) ton, v inozemstvu pa 2.771 (15) ton, skupna vrednost prodanih količin pa jc znašala 258.7 (224.2) milij. dm. Inozemski kapital v našem rudarstvu. Bl-laftea Trepčc za 1037 (dne 30. septembra) izkazuje ^6.044 funtov šterliugov 4% naših državnih ■blagajniških zapiskov (t. j. 8.6 milijonov din), — Iz poročila družbe Zletovo Mineš je razvidno, da izkazuje za 30. september 1957 posojilo vardarski banovini v znesku 19.786 funtov ali 4,465.646.66 dinarjev, katerega odplačuje banovina v letnih obrokih, zadnji teh obrokov zapade junija 1<>46. Nov življenje v Bilbau. Pod tem naslovom poroča .Frankfurter Zeitung«, da je produkcija rudnikov železne rude ter železa zopet začela dajati uspehe. Junija je znašala produkcija železne rude 12.000 ton, izvoz 6.000 ton, dočim je popolnoma prenehala produkcija železa in jekla. V avgustu ie dosegla produkcija železne rude 45.000, nadalje je produkcija železa znašala ze 10.000 ion in jekla 7.000 ton. V septembru se je začel tudi že znaten izvoz železne rude. V avgustu jc bilo izvoženih 5.000. septembra pa že 90 tisoč ton železne rude. Kakor znano, je večina produkcijskih središč na Baskovskem v rokah Franca od junija daije. Borza Denar 10. decembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah nespremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu ua 237.20-238.80. Avstrijski šiling jo v Ljubljani popustil na 8 65—8.75, v Zagrebu je ostal nespremenjen na S.63—8.73, dočim je v Belgradu beležil 8.6291— 8.7291. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.15—27.85, v Belgradu 27.25 bi. Italijanske liro so nudili v Zagrebu po 2.25, v Belgradu po 2.28. Nemški čoki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec decembra in januarja 13.88—11.08. Devizni promet jo znašal v Zagrebu 1,716.158, v Belgradu 400.000 din. Ljubljana — tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hol. dolg. . . . 2397.16—2411.76 Berlin 100 mark...... 1735.03—1748.91 Bruselj 100 belg...... 732.45— 737.51 Curih 100 frankov...... 996.45- 1003.r-.2 London 1 funt.......215.01- 217.07 Newyork 100 dol....... 4277.26- 4313.57 Pariz 100 frankov...... 146.16— 147.(50 Praga 100 kron...... 151.43— 152.54 Trst 100 lir........ 225.74- 228.83 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.69, London 21.605, Newyork 432.375, Bruselj 73.475, Milan 22.73, Amsterdam 240.45, Berlin 174.20, Dunaj 81 (81.70), Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.45, Praga 15.20 (14.175), Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.55, Buenos Aires 126.5. Vrednostni oanirii Ljubljana. 7% inv. pos. 95—9(5, agrarji 54—55, vojna škoda promptna 418—419, Begi. obv. 77—78, \% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 93—94, 7/o Bler. pos. 84-85. 7% pos. DHB 99-100, Trboveljska 220-230. Zagreb. Državni papirji: 7?» inv. pos. 9.) den , agrarji 54—56, vojna škoda promptna 420—400—240, Gutmann 50 den., Danica 50 den., lov. aladk. Bočkerek 650 bi., Osj. eladk. tov 164-166 (165), Dubrovacka 410-420 (410), Jadr. plovba 100—450, Oceania 105 den. je šc oktobra 1937 znašal prirastek v primeri z letom 1936 10.344. Gibanje članstva v letu 1929 je precej slično kot v letu 1937, leto 1929 pa je bilo kot znano zadnje dobro leto pred 6vctovno gospodarsko krizo. Delavske mezde še naraščajo, Tako 6o znašale povprečno dnevno v novembru 24.14, kar pomeni v primeri z oktobrom letos dvig za 1.14 in v primeri z novembrom lani dvig za 1.34 din. So pa mezde še nižje kol so bile leta 1929, tedaj jc znašala namreč povprečna zavarovana mezda novembra 26.16 din. Skupno je znašala vsa zavarovana mezda zaposlenega delavstva v novembru letos 2,386.175,20 din (oktobra 2,451.774.40). Odstotek bolnikov se je od oktobra na novembra letos zvišal od 2.69 na 2.79, v primeri z lanskim letom je pa šc za 0.18% nižji. Belgrad. Državni papirji: 7% inv." pos. 95 bi., agrarji 5-1.50 den., vojna škoda promptna 420.50— 421 (420, 420.50), begi. obv. 79.25 den. (79.50), dalm. agrarji 77 den., 1% sev. agrarji 55 den., 8% Bler. pos. 93.75—94, 7% Bler. pos. 84.50—85, 7% pos. DHB 99.50 den. — Delnice: Nar. banka 7.500—7.550 (7.525), Priv. agr. banka 214-216. Dunaj. Poslovanje je bilo mimo pri popušča-jočih tečajih. V kulisi 60 bili v začetku zabeleženi večinoma nižji tečaji kot včeraj, pa tudi v nadaljnjem poteku poslovanja eo tečaji oslabeli. Znatneje eo popustili obveznice bivše Južne železnice, Alpine, Semperit, Rima in Salgo. V zagradi je bila večja ponudba v madžarskih papirjih, tudi avstrijske delnice eo malo popustile. V znatnejši meri so bili znižani tečaji onih delnic, ki že dalj časa niso notirale. Zaključni tečaji: Donavskosavskojadran-ske obveznice 59.10, avstrijske stavbne srečke iz I. 1926 18.35. — Delnice Greditanstalt-Bankverein 254.10, Narodna banka 161.25, Stcg 26.28, Stevveag 27.60, Trboveljska 24.05, Alpine 40.25, Rima Mu-rany 68.75, Steyr-Daimler-Puch 216, Levkam 64, Semperit 78. Žitni trg Novi Sad. Otrobi bč., srem., ban. 90—93, bč. ladja 93—94. Tend. mirna. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč., bč. pkol. Sonibor 175 do 177, gor. bč. 176—178, srem. 174—175, slav. 175 do 177, ban. 170—172, gor. ban. 175—177, bč. ladja kanal 175—178, bč. ladja Begej 175—177, bč., ban. Tisa vlačilec 177—179. — Moka bč. Og, Ogg 275 do 285, 255-265, 240—250, 215—225, 185—195, 127.5—132.5. Tendenca stalna. Promet 43 vag. Cene živine in kmetijskih pridelkov Tržne cene na sejmu v Ložu v okraju Logatec dne 6. decembra 1987. Voli I. vrste 6 din, voli II. vrste 5.75 din, voli III. vrste 5.50 din; telice 1. vrste 6 din, telece II. vrste 7.75, telice III. vrste 5.50 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, lil. vrste 3 din; teleta I. vrste 6 din, II. vrste 5.50 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, III. vrste 8 din za 1 kg. Svinjina 12—14 din, svinjska mast 18 din, elanina 16 din, goveje surove kože 13 din, telečje surove kože 15 din, svinjske 10 din za 1 kg. Cene živine na sejmu v Sevnici v okraju Brežice, dne 6. decembra 1937. Voli 4.50—5 din, krave 3.50—5 din, junci 4—4.50 din, telice 4—4.50 din, prašiči špeharji 7—8 din za 1 kg žive teže. Prašiči mladiči po 70—80 din za komad. Vavla vas Po dolgem času zopet lahko poročamo, da se vsestransko gibljemo. Pred 14 dnevi je dramatični odsek prosvet. društva uprizori Jalenov >Dom<. Igralci so gledalce zelo zadovoljili. Na praznik ^Brezmadežne- je priredila Mar. družba akademijo, in sicer z deklamacijami in igro s peljem. Na praznik nar. zedinjenja pa je priredila šol. mladina proslavo z ljubkim sporedom. K tej proslavi so bile povabljene vse tukajšnje organizacije in občinstvo, a žalibog ni bilo razen gasilcev in nekaj občinstva nobene druge organizacije. A tudi temni, zli elementi so na delu. Pred dnevi je razbil neki zlobnež šipe ua oknu knjižnične sobe v cerkveni dvorani, nalo odprl okno, zlezel noter in vdrl tudi v knjižnično omaro prosv. dr. ter odnesel okoli 60 din knjižničnega denarja, livala Bogu, da je pustil knjige na miru. Ker mu ni bilo io zadosti, zato je menda z vitrihoin odprl še zadnja vrata 'dvorane in vlomil v sobi za garderobo v omaro ter stikal za denarjem, katerega pa umljivo _ ni dobil, ker ga prosv. društvo tam ne brani in ga tudi nima. Zlobnež ni dosti odnesel — škode je pa napravil precej. Dobilki vojne škode Pri 38. žrebanju dobitkov vo.ine Škode (2. decembra) so bili izžrobani naslednji dobitki: Sorija M. V 58!) aro 7626 454 7668 9.1!) 7698 930 7824 700 7998 866 7958 12 8081 621 8143 491 Serija Št. Dobitek Serija St. Dobitek 5034 S27 3.000 5031 706 3.000 5066 316 3.000 5071 217 3.000 5077 127 3.000 5126 784 3.000 5140 643 5.000 5163 421 3.000 5191 426 3.000 5196 848 3.000 5213 272 5.000 5223 108 5.000 5241 694 3.000 5253 618 3.ono 5372 734 20.000 5286 880 50.000 5292 555 3.000 5305 286 3.000 5313 859 3.000 5320 423 3.000 5351 665 3.000 5361 849 5.000 5375 183 50.000 5418 398 3.000 5469 50 5.000 5497 207 3.000 5552 360 5.000 5559 539 5.000 5695 475 3.000 5611 380 5.000 5654 5-10 20.0(10 5655 •141 5.000 5667 459 5.000 5778 696 20.000 5792 671 5.000 5818 589 20.000 5834 750 3.000 5853 849 3.000 5855 938 3.000 ■ 5863 953 5.000 5867 541 3.000 6008 501 5.000 6022 674 3.000 6027 639 3.000 6041 695 3.000 6054 79 200.000 6089 198 5.000 6125 179 3.000 6138 267 3.000 6166 471 3.000 6181 947 3.000 6252 146 5.1100 6258 135 56 5.000 6258 822 3.000 6321 5.000 6345 210 3.000 6406 357 3.009 6408 439 3.000 6124 338 3.0011 6458 687 3.000 6481 192 5.000 6490 678 3.000 6497 618 3.000 6527 505 3.000 6532 136 .1.000 6535 417 20.000 6540 163 3.0011 6573 274 5.000 6576 729 5.000 6579 »26 5.000 6616 887 50.0011 6624 185 5.000 66611 105 20.000 6666 491 5.0(81 6711 283 5,000 6731 75 5.OOO 6751 6 3.000 6793 467 5.000 6803 267 5.000 6804 799 5.000 6820 617 5.000 6849 321 3.00)1 6872 269 3.000 6899 568 3.000 6999 939 3.000 7001 114 3.000 7002 681 5.000 7035 763 3.000 7036 601 3.000 7085 102 190.000 7087 391 3.000 7190 383 3.000 7197 993 .",.000 7201 447 •1.000 7804 7358 152 5.000 7343 111 3.000 306 3.000 7371 106 5.000 7393 298 5.000 7396 989 5.000 7468 301 3.000 7513 844 3.00O 7565 516 ■J.OOo 7571 o n 30.(1» 817:.' «11 8244 8,110 961 85.3 211 136 8351 463 8427 333 8506 839 8539 331 8564 8607 8763 8779 8797 184 116 324 46 647 Dobitek Sorija St. Dobitek Serija 61. Dobitek Serija St. Dobitok 20.000 7595 245 3.000 883* 825 3.000 8851 893 3.000 20.01» 7657 130 3.000 8861 146 3.000 8868 924 5.000 3.000 7679 546 5.000 8899 365 5.000 8997 787 100.00(1 5.000 7813 213 3.000 8999 465 20.000 9012 111 20.0011 3.00U 7826 »45 3.000 9030 576 20.000 '.1041 211 20.00« 3.000 7951 987 50.000 9076 393 3.001' 9077 740 5.000 .1.00(1 8007 532 3.000 9036 412 3.000 9108 796 3.000 .'Uiflc 8133 462 3.00U 9131 976 50.000 »145 851 3.00(1 3.000 8160 930 3.000 9160 786 20.00(1 9191 25 3,000 3.000 8190 294 5.000 9199 411 3.000 »204 909 3.000 3.000 8240 857 5.000 9259 157 .3.000 »263 511 3,0011 5.000 8351 719 3.000 »368 607 3.000 9287 210 5.000 3.000 8340 903 5.000 »330 844 3.000 5.000 3.000 20.0U0 8392 8487 8537 7S2 145 895 5.00(1 3.000 3.000 Naknadno so bilo izžrebane nje obveznico: dno 6. t. m So nasled 5. OOO 8559 702 5.000 5374 702 3.000 7384 371 3.000 3.000 8565 13 3.000 5827 505 5.000 7667 264 3.000 3.000 >669 39 3.000 6141 964 3.000 8154 234 3.000 3.0011 8770 946 3.000 6577 890 3.000 8473 409 5.00(1 5.000 8783 222 3.00*1 6960 514 5.000 9035 626 3.001! 3.000 8817 769 3.000 716S 50 3.000 »299 739 3.00(J KULTURNI OBZORNIK K današnji premieri Capkove „Bele bolezni" Iz razgovora z režiserjem. Karel Čapek je najbolj svojevrsten dramatik, kar jih poznamo iz češke literature na našem odru. Ne hodi po konvencionalnih, že utrtili in preizkušenih potili dramatike, temveč kot krepak in absoluten individualist in iskalec resnice, nova pota. Svojevrstnost svojega ustvarjanja je izpričal že r. igro Stvar Makropulos-', ki jo je sprejelo tudi naše občinstvo kot senzacionalno in pozornost vzbujajoče delo. Pred leti smo videli v prof. Šestovi režiji >R. U. R.c, kjer je dal Čapek izraza najbolj pretečemu zlu, ki ogroža človeštvo današnjih dni: mehanizaciji. Postavil je na oder podobo bodočnosti in pokazal, kam bo privedla človeštvo današnja realno-razumsku usmerjenost, ki zanemarja duhovne strani v njegovem bistvu. Vendar izzveni igra -R. U. R.t na koncu, ko se najdeta dva prava človeka v optimistično vero, da bo zmagala človekova prabit, čustvo in duša, nad razumsko preračunljivostjo in bo ustvarila nove ljudi. Pobudo, da je napisal Karel Čapek Belo bolezen*.-, mu je dal celotni razvoj svetovnih dogodkov, ki kaže, da se človeštvo noče spametovati, temveč, da se pogreza komaj 20 let po svetovni vojni, ki je bila krvava šola, znova v vojne, v po-kolj, omejevanje duha, pobijanje čustev in pohlep po oblasti. Niti jiodpisi, niti pakti, uiti moralni dogovori ne veljajo več, vse hodi pot nasilja, orožja in korupcije. Dve popolnoma različni ideologiji vladata svet: stremljenje po avtokraciji. po popolnem zasužnjenju človeške individualnosti — in ideologija humanitarnosti in svobode, katere pobornik in propagator je bil genialni državnik predsednik T. G. Masaryk. Pod vplivom te ideologije je nastal zametek za Čapkovo epolialno delo »Bela bolezen . V njem je ožigosal pisatelj današnjo dobo v njenih ekstreninili. ter nakazal, kje in za čem boleha svetovno javno življenje. Ogrodje na katerem je razvil svoj in njemu nasprotni svetovni nazor, tvori nekaka fiktivna vbela bolezen« (ki v resnici sploh ne obstoji, ki pa ima vse znake kot gobavost: širjenje (pandemično) simptome [madež] in neozdravljivost). Tej bolezni zapada ves svet, -predvsem ljudje med 45. in 50. letom. -Bela bolezen' je simptom in simbol za neozdravljivo bolno človeštvo, ki sta mu potrebna mir in red ter osvetitev. Osebe, ki nastopajo v tej igri, so izmišljene kakor bolezen sama, toda so nositeljice različnih idej in glavnih gibalnih in sestavnih sil današnjega družabnega reda. Kot najbolj važen faktor, ki odloča o svetovni usmerjenosti in predstavlja ob enem najvišjo avtokra-tično oblast, nastopa maršal (Levar). Glavni cili mu je omejevanje osebne svobode, in pod pretvezo božjega poslanstva, vzgaja narod v svoje egocentrične namene, čapkov maršal je fanatik ideje, on požira svoje poslanstvo s teatralno kretnjo in šele okužen po beli bolezni, spozna večjo nujnost humanitarnosti. Poleg maršala je predstavnik velike svetovne moči — kapitalizma (industrije) baron Krtlg (Kralj) v službi diktator-stva, deloma iz prepričanja, deloma pa iz tradicije, koristolovstva in pohlepa po denarju. Bolan zaide v oster konflikt med dolžnostjo in strahom, ki ga privede do katastrofe, ko spozna do ga tudi bogastvo in posredovanje najvišje oblasti ne moreta rešiti. Prof. Sigelius je predslavnik znanosti, doktor medicine, primarij na kliniki pokojnega Lilien-thala, in njegov zet. Je znanstvenik — šarlatan, v boju zoper belo bolezen najde v svojem surovem cinizmu samo eno sredstvo: izolirati okužence v taborišča, kjer umirajo pod zdravniškim nadzorstvom. On ne služi samo znanosti, temveč višji oblasti kot suženj dnevnih političnih gesel. Purgarslvo, omejeno kruhoborstvo in filistr-stvo, ki prevzema svetovne nazore in politično prepričanje od drugih, je poosebljeno v družinskem očetu (Skrbinšek). Glavna oseba okrog katere se vse suče, je skromen zdravnik bolniške blagajne, zdravnik siromakov dr. Galen (Debe-vec). On pozna vso revo človeštva iz svoje zdravniške prakse v predmestjih in na fronti. Posreči se mu najti uspešno zdravilo zoper belo bolezen. Toda zdraviti jo hoče samo pod pogojem, da se sklene večni mir, ustavi oboroževanje in prepreči vsaka vojna. Galen noče zdraviti ljudi, dokler nima maršalovega jamslva, da ne bodo več umirali na fronti. Prične se boj med Galenom — pacifistom in njegovimi nasprotniki. Bela bolezeu grabi okrog sebe. končno ji zapade maršal, Ui je medtem pričel vojno. Sin barona Kriiga (Jan), je zaročen z maršalovo hčerjo (Milena Boltarjeva). Oba mlada, pacifistično usmerjena človeka ga pregovorita, da sprejme Galenov pogoj, in hoče delati za mir. Tu je pokazal dramatik, da se morejo zbližati v času nuje, zastopniki najbolj eks-tremnih nazorov — če so uvidevni, da pa lahko stopi v poslednjem hipu med nje podivjana cestna množini, ki najhujskana in sfanatizirana od provokaterjev poruši zadnjo možnost rešitve. Fabula igre je invenciozno zamišljena, ter sc dviga od slike do slike v dramatični rasti. Aktualnost razvitega problema ustvarja v delu silne dramatične napetosti in učinke. Načrte za inscenacijo je izdelal po zamisli režiserja Debcvca inž. Franz. Naš ansambl, na čelu mu igravci glavnih vlog, stoji pred premiero, ki bo pokazala novo zrelostno stopnjo njegovega ustvarjanja, ter bo uvrstila to delo med najvidnejše in posebno značilne dogodke našega gledališkega življenja. M. S-eva. Literarni večer g. Kresala V zvezi z usodo svojega romana študent Štefan ki ga je, kakor jc znano, Slovenska matica odklonila, je v sredo zvečer priredil pisatelj gosp. Rudolf Kresni v dvorani Delavske zbornico literarni večer, čigar namen je bil, da pred javnostjo razkrije postopek, kakrinega se je ob njegovem romanu poslužila Slovenska matica in ki mej* n„. koliko nečisto luč na njeno ravnanje pri presojanju glede sprejema izvirnih del slovenskih pisateljev. Da bi pojasnil, v čem je v resnici jedro vse te literarne afere, ki je to pot žarko stopila pred našo široko literarno, pa tudi ostalo javnost, je avtor v duhovito napisanem sestavku, naslovljenem: O bontonu upraviteljev slovenske kultura, skušal pokazati, kakšne mačehovske skrbi jc deležno domače izvirno delo od upraviteljev slovenske kulture. Poslušalci, med katerimi je bilo lepo število literatov in akademske mladine, so čutili, da na tem literarnem večeru ni šlo toliko za prikaz av torjevega romana -.Študent Štefan , kakor bolj ia obračun : recenzentom XYZ in nedopustnim ravnanjem varuhov slovenske kulture pri Slovenski malici. Avtor je s leni obračunom po njegovih besedah napisal prvi pogrebni list za upravitelje slovenske kulture. Polemiko o :>bou-touu- je bral g. Vaclav Deržaj z lepim uspehom. Gosp. Silvo Meliora je v drugem delu večera s prikupno zavzetostjo prečital iz romana študent Štefaiu odlomke: študentka Ani '. -.Nada v pomladi«, : Štefan in Gabrielaf, j-Ariel in pesem blazne matere . Rudolf Kresal, ki je že nekaj let stal ob strani literarnega življenja, je v teh odlomkih pokazal težnjo po širšem oblikovanju življenja. Njegov pogled skuša globlje zajeti spačeno jmdobo časa, v katerem se je odigravalo težko in težkih duševnih pretresljajev in zapletljajev j>oluo življenje povojne mladine. Kregal si je nadel težko nalogo, da oblikuje tc življenje. Pri leni delu je pokazal avtor romana Študent Štefan globoko poznavanji-življenja in tudi dokaj prizadevanja, da ustvari -veliki tekst naših dni . Pisateljev ekspresioni-stični slog podajanja duševnih zapletljajev pa je po svoji pretežno intelektualistični, osnovi — ki ie tudi temeljna oznaka Kresalovega oblikovanja in ustvarjanja — občutju današnjih dni in sodobnosti v marsičem odmaknjen. Uspeh literarnega večera, in to je bil njegov namen iu pomen, je bil prav v tem, da je občin sivo spoznalo, da v našem zakulisnem kulturnem življenju ni vse v redu. —an Pojasnilo ,.Matice" POJASNILO. — Predsedstvo Slovenske matice v Ljubljani ugotavlja, da je g. R. Kresal na svojem literarnem večeru dne 8. t. m. na nekvalificiran in resnega pisca nevreden način smešil Slovensko matico, pri kateri so izdajali in še izdajajo svoja dela najvrednejši in najpomembnejši slovenski pisatelji. Ugotavljamo nadalje, da je v svoji polemiki iz poročila o odklonjenem delu iztrgal nebistveni del ocene, v katerem je naš poročevalec s kratkimi in približnimi črtami označil vsebino spisa; pomole iu netočnosti v navajanju vsebine, ki jih je g. Kresal imenoval potvorbo vsebine r., so bile po izjavi našega poročevalca mogoče predvsem zaradi piščevega povsem nestvarnega in nenazornega načina pripovedovanja. Pripominjamo, da Slovenska matica se ui odklonila nobenega dela zaradi njegove vsebine. Poročilo, ki ga je podal ocenjevalec g. Fran Albrecht. odboru Slovenske matice, jo poročevalec podpisal s polnim imenom; proti običajem jc bil nn poročevalčevo izrecno željo prepis ocene izročen avtorju g. Kresalu interno na vpogled. Ta prepis je Matična pisarna brez poročevalčeve vednosti podpisala z XYZ\ Končno pa mislimo, da je vsaka javuu polemika in diskusija o literarnih stvareh, ki niso v celot i dostopne javnosti, neumestna in nedopustna. — Predsedstvo Slovenske matice. Recitacijshi večer primorskih književnikov Literarni večer primorskih pisateljev. Društvo ^Soča: je priredilo v petek zvečer v Delavski zbornici recitacijski večer primorskih umetnikov, ki je privabil mnogo občinstva. Po uvodnem po zdravu predsednika jo nastopil najprej pisatelj dr. Ivan Pregelj z odlomki iz :Petra Marko viča; ter iz ^Thalite kumK, dvema močnima prizoroma, ki pa ob branju avtorja nista prišla tako do veljave, kakor bi zaslužila. Predstavljala sta brez dvoma najmočnejšo prozo tega večera. Vso pa je pritegnil Makso Samec s svojimi trža škimi pesmimi, Blugovest.jo slovenstvu ter Krikom našega stoletja, katerim je dodal na splošno željo so Pozdrav z juga. Njegova malo retorična in opisna lirika jc pri dcklamiranju prišla popol noma do veljave ter more Samec ta večer smatrati za uspeh. Ribičiče v a paralela Božič dveh je zanimiva samo v kompoziciji, dasi drugače predstavlja znani božični in socialni kliše. Njegova satira »Brezposelni« je bila sicer deležna velikega odobravanja, dasi je v bistvu zelo poceni dovtip. Stane Kosovel je s svojimi romarsko liovoklasičnimi verzi vzbudil vtis hladne razumsk" opisne poezije. Nasprotno jc Magajna s svojimi sarajevskimi motivi iz knjige • Lo hrepenenja--, ki so zmes naturalizma in mesečinsko blede osvetljave iu lirike, dobro predstavil svojo izrazito pisateljsko individualnost. Obe malenkosti sla pravi pesmici v prozi z orientalsko čutno-čustveno erotiko. Bar to I pa jo z >I)eklico s košarico.- na najmarkanlnejši način predstavil svojo znanstveno metodo pri pisanju psihoanalitičnih študij ler s pomočjo leposlovja vodil v prepade podsvetnib svetov, ki so v nas in krog nas. Če je Erjavec iz prirodoslovnih problemov napravil napol leposlovno črtice, analogno Barlol jx>pularizira nn leposloven način psihoanalitično probleme ter je g to črtico zamamil občinstvo z zanimivimi in globokimi mislimi. V koncu pa je pesnik Igo Gruden lepo zaključil večer s svojimi letošnjimi pesmimi. ki jih moramo smatrati med najbolj uspele letošnjega leta, n. pr. pesem o Tomažu Bizllju, ali Perici, manj seveda pesmi o delavki v predmestju, kjer je preveč vidna artistična iskanost in čustvena sentimentalnost. Večer je v celoti uspel ter predstavil širšemu občinstvu en del unietuikov iz Slovenijo onslran meja. td. Sveta hišica tavretanska Legenda o hišici iz Nazareta, hi je prišla na Trsal in potem v Loreto Dne 10. decembra je praznik Lavretanske Matere Božje. S tem Marijinim praznikom je zvezan spomin na Marijino hišico v Loretu v Italiji. Pobožna legenda pripoveduje, da je bila sveta hišica nazarenška, v kateri se je Marija rodila, v kateri jo je obiskal angel Gabrijel in v kateri je potem v okviru Svete Družine živela, jx> nesrečnih križarskih vojskah prenesena iz Svete dežele na obal Jadranskega morja tja gori ua vrh Trsata. Marijina nazarenška hišica bi torej jx> tej legendi bila stala nekako na slovensko-hrvatski jezikovni meji, vendar še na hrvatskih tleh. To se je IX) tej legendi zgodilo leta 1291, in sicer so hišico prinesli iz Svete dežele v naše kraje angeli. Tukaj je bila hišica stala le tri leta, nakar je nekega dne izginila in je'bila prenesena na ono stran Jadranskega morja v Loreto v Italiji. Pastirji so videli — tako prijx)veduje legenda — hišico dolgo plavati v zraku, nakar se je spustila na tla blizu kraja Recanati pri Jakinu (Ancona), sredi lepih lovorovih gajev. Lovorov gaj pa se latinsko imenuje »lauretum«, iz česar je potem nastala italijanska označba kraja »Loreto*, katoliški svet pa dne 10. decembra časti Lavretansko Marijo. toda tudi v Italiji niso menda bili docela vredni te soseščine. Posestniki zemljišča, kjer je sveta hišica stala, so se med seboj prepirali in se pravdali zu tisti svet. Zato je hišica še dvakrat spremenila svoje mesto, vendar se nikdar ni tako daleč oddaljila. Zadnjikrat se je preselila leta 1295, ko se je spustila na tla sredi ceste, na prijaznem gričku, kjer je ostala do današnjega dne. Tjakaj sedaj vsako leto romajo pobožni romarji z vseh delov sveta častit Marijo. Saj pobožno ljud- Brzovtak povozit svate Blizu postaje Ugalen v Latviji se je te dni Ugodila velika nesreča. V bližnji latv[ški vasi so svatovaii kmetje po tedanji navadi že več dni. Tistega večera pa bi se bili morali nekateri svatje odpeljati domov. Zapregli so torej sani ter v divjem diru drveli na železniško postajo. V hudem diru pa se niso brigali, da se bližajo železniškemu prehodu, ki pa ni bil zavarovan. Pač pa je bil tam signal, ki je napovedoval, da se bliža brzi vlak. Voznik j»a je ta signal prezrl, nakar so drugi vozniki drveli za njim. Prve sani so srečno prišle čez tir, medtem ko je druge sani že ftograbil brzi vlak, ki je medtem prihrumel mimo. Lokomotiva je druge sani vlekla kakih 50 metrov daleč. Trije svatje v teh saneh so bili na mestu mrtvi, med tem ko so dva prej)eljali v bolnišuico, kjer pa sta tudi umrla. Kako dolgo bo kaj premoga na svetu Ker se gospodarstvo sveta vedno bolj industrializira, je potreba premoga vedno večja. Zato ga tudi vedno več izkopljejo. Leta 1860. so na vsem svetu nakopali vsega skupaj 132 milijonov ton premoga. Toda leta 1935. so ga nakopali že 1112 milijonov ton, skoraj desetkrat toliko. Skoraj bi se človek bal, da bi premoga zmanjkalo. Znanost je izračunala, da bi utegnilo vsega premoga v zemlji biti kakih 5.5 bilijonov ton. To je seveda le cenitev, ker natančni računi so nemogoči. Če bodo tudi v bodočnosti lako kopali premog, kakor so ga leta 1935., bo na zemlji zmanjkalo premoga šele čez 3700 let. Torej bi se nam ne bilo treba v tem oziru nič bati. Če pa bi samo za [X>1 odstotka zvišali proizvodnjo premoga na leto, bi ga zmanjkalo že v 600 letih. Ako pa bi zvišali izkop premoga za 2% na leto, bi bilo že v 200 letih konec vseh premogovih zalog v zemlji. Največ premoga imajo v svoji zemlji Združene države severne Amerike, ki njihovo premogovno podzemsko zalogo cenijo na 2041 milijard ton. Takoj za Ameriko pa prihaja Rusija, ki ima 1038 milijard ton premoga v zemlji. Ker se industrija silno razvija, ho rasla tudi potreba premoga, zaradi česar bo treba vsekakor misliti, kako bi se premog bolj vačno izrabljal. stvo hodi tej hišici izkazovat svojo čast zaradi lega, ker^ je v tej hišici nekoč prebivala najsvetejša družina, ki je kdaj živela na zemlji. Srečni prebivalci tega kraja so kmalu tam zgradili veliko cerkev, ki je tako zgrajena, da cerkev obdaja malo hišico, katera torej stoji sredi cerkve. To cerkev so papeži in drugi pobožni ljudje v teku stoletij napravili za prelepo baziliko. Sredi cerkve je velika kujiola, cerkev sama pa ima tri ladje in je zgrajena v obliki križa. Pod silno kupolo stoji vsa v lučkah Sveta hišica, katero so od zunaj dali papeži v teku časa močno okrasiti. Sam sloveči Bramante je izdelal načrte, po katerih so |>otom zunanjo stran hišice prevlekli z marmornimi reliefi in podobami. Notranjost svete hišice pa je ostala nespremenjena, dasi so njene stene od starosti in dima vse črne. Nad oltarjem sloji črni kip Lavretanske Matere Božje, izdelan iz libanonske cedrovine. __ To je središče češčenja Lavretanske Matere Božje, katera je po omenjeni pobožni legendi najprej iskala gostoljubja v bližini Hrvatov in Slovencev. Angleški parnik se je potopil Kapitan italijanskega parnika, ki je te dni prišel v Suez, je sjioročil. da je kakih 180 milj od Sueza, blizu otoka Chiaduan slišal na |x>moč klicati angleški parnik >Querringlon Court«. Parnik je brezžično sporočal, da se jjotaplja. Italijanski parnik je takoj na vso moč pohitel tjakaj, kjer se je dogajala nesreča. Posrečilo se mu je, da je re šil 3 častnike in 11 mornarjev tega parnika. Nesrečna posadka je sicer spustila v morje več reševalnih čolnov. Ker pa je bilo morje hudo viharno, je nekaj čolnov odneslo morje daleč vstran od parnika. En lak čoln jc rešil angleški parnik j >Grangebarti. i Živalski drevored na tako imenovanem »škrlatnem griču« blizu Nankinga. Tukaj jc pokopan Sun Jacen, oče kitajske revolucije. Ta grič, ki je strateško važna točka, so sedaj Japonci vzeli Starodavne angleške navade Darila kralju in vojakom Tisti dan pred sv. Miklavžem se je vrnil v London kralj Jurij VI., ki se je nekaj dni mudil v dveh angleških zahodnih provincah Cornvvallu in Somersetu. Tamkajšnji jiodeželski angleški plemiči namreč (x> starodavnem običaju vsako leto obdarujejo angleškega kralja. Corn\vall in Somerset sta najstarejši angleški grofiji, v katerih se še strogo drže najstarejših angleških šeg in navad. Tudi te dajatve, katere plemiči teh dveh grofij vsako leto dajo svojemu kralju, so stoletja stare ter se ohranjajo od roda do roda. Letos je bil angleški kralj v teh krajih dele- Živinska kuga zmerom bolj razsaja Dodatno k zadnjim priobčenim uradnim jioro-čilom navajamo še, da je na Nemškem okuženih nad 12.000 kmetij, jx> večini iz zahodne Nemčije, na Francoskem okroglo 80.000 živinskih hlevov, v Belgiji 14.000, na Holandskem pa nad 5(X10. V Švici se živinska kuga še vedno širi v tiste kraje, kjer je doslej še ni bilo. Zadnja poročila vele, da se je kuga zanesla celo v druge države, ki meje na okužene, ter da je sedaj začela razsajati celo na Angleškem. Na naši sliki vidimo prizor iz živalskega vrta r Baslu v Švici. Živinska kuga je namreč zadela tudi živalski vrt v Baslu. Zato so oblasti ta živalski vrt takoj zaprle obiskiljočemu občinstvu. Tudi osebje, ki streže živalim v vrtu, ne sme prestopiti praga vrta in oditi domov. Zato morajo svojci uslužbencem nositi živež v živalski vrt, toda tako, da puste košare z jedili pred vrati, nakar jih uslužbenci izpraznijo, košare pa puste tamkaj. Kakor se torej vidi, je živinska kuga postala velika nesreča za velik del Evrope in grozi še drugim krajem, ki so doslej bili prosti te hude bolezni. Zato se živinozdravniki iu živinorejci vse Evrope ukvarjajo samo z vprašanjem, kako' zavarovati domačo živino pred kugo na parkljih in gobcu. žen teh-le daril: med drugim je kralj dobil ene tople volnene rokavice, dve kozji koži, eu sveženj dračja za kurjavo, eno kilo soli, tri funte mesa ter vrečo krompirja. Vse te stvari poleg mnogo drugih so bile kralju izročene nef>osredno vsakokrat pred mestno ali občinsko hišo tiste občine ali mesta. Kajpada se je te slovesnosti udeležilo polno ljudstva, ki je prišlo od blizu in daleč pozdravljat svojega kralja. V malem podeželskem mestecu Bathu v grofiji Cornvvall je bila kralju predstavljena najstarejša državljanka angleškega kraljestva, 107 leta stara gospa Keeting. Stara gospa je kralju dopovedovala, da se še dobro s[x>minja, kako so kronali kraljico Viktorijo, ki je bila prastara mati sedanjega kralja. V strah in grozo vsega kraljevega spremstva je stara ženica pozdravila mladega kralja s temi-le prisrčnimi besedami, ki pa so vpričo kralja malce čudne: »You are niče very \oung man! Vi ste pa res kaj prijazen mlad mož!« Dasi so te besede tako preproste iu jih kralji navadno nimajo prilike slišali, vendar so prav prisrčne in gotovo niso razžalile kralja. Angleški vojni minister Hore-Belisha je sklenil, da morajo za letošnji božič vsi angleški vojaki, ki kdove kje daleč jio svelu služijo angleški domovini, dobiti lep božični dar, ki pa mora biti spečen na Angleškem jx> angleškem načinu. Tako bodo angleški vojaki letošnji božič povsod jx> svetu jedli domači angleški puding, narodno angleško jed, ki jo Angleži peko za božične praznike in brez katere je božičevanje skoraj pusto. Angleški vojaki, najsi že služijo vojake kjerkoli na Kitajskem in v Indiji, v Afriki ali na zapuščenih otokih Južnega morja, sploh jx>vsod, kjer so angleške vojaške posadke, bodo jedli božični puding, ki ga sedaj peko vse angleške kuharice in kuharji. Zanimanje za ta božični dar angleškim vojakom po kolonijah je po vsem Angleškem jako veliko in vsakdo si prizadeva, da bi vsaj riialo pripomogel pri peki tega božičnega pudinga. Sam vojni minister hodi po vojašnicah in nadzira, kako peko ta puding, ter v časih tudi sam jx>maga gnesti testo. Celo kraljica sama v družbi obeh princezinj hodi po vojašnicah, kjer si vse tri kol skrbne gospodinje ogledujejo priprave in tudi same pomagajo gnesti. Dne 4. t. m. so na primer vse tri prišle v veliko vojašnico v Wolwichu ter pomagale. Angleški božični puding je tako-le sestavljen: V glavnem je v njem mnogo jx>sušenega sadja, ki ga na drobne kosce razsekajo, nato pa zmešajo s črno moko in mnogo medu. To zmes nato dolgo gnetejo ter jo nazadnje celih 7 ur kuhajo. Tako narejeni puding nato denejo v pločevinaste doze, katere skrbno zapro ter začinijo, nakar škatlje razj>ošljejo po vsem svetu. Ko bodo ta darila prišla v daljne garnizije, jih bodo na Sveti večer vojaki sjioštljivo odprli, nakar bodo puding segreli, polili z rumom in zažgali. Ko bo alkohol zgorel, bodo jedli. št. 4. Templar zavihli bič »Kaj se repenčiš, suženj?!: je zaklical gospod v oklejm. V istem mahu je že dvignil svojo desnico s težkim bičem, da bi udaril. Prior Aymer je preprečil to nasilnost tako, da je svojega konja pognal med svojega spremljevalca in svinjskega pastirja. pomirjevaje rekoč: Nikarte, gospod Bois-Guilbert! Pomislite samo, da ne ukazujete več poganskim Turkom ali nevernim Saracenom!« In obrnivši se k Vambi mu je prijazno dejal: »No, ljubi prijatelj, ti mi boš pa gotovo pokazal pot k Cedricovi hiši?« Prav rad, prečastiti gospod,« je odgovoril norec. »Če boste jezdili po tem potu naprej, boste prišli do prevrnjenega križa. Od tam dalje pa vodi pot na desno k An-glosasovi hiši.-: Prior se je zahvalil in jezdeci so vzpodbodli svoje konje. »Zakaj pa mi niste pustili, da bi bil tema dvema dedcema dal nekaj krepkih za spomin? je templar godrnjaje vprašal svojega spremljevalca. — »Ker bi bilo to privedlo le v zdražbo med vami in Cedricom. Bogati kmet je ponosen in jeznorit ter hud naspronik nas Normanov. Celo svojima mogočnima sosedoma Front-de-Boeufu in Malvoisinu se niti za las ne umakne.« Morda imate prav. Sicer pa sem hudo radoveden na svoje prvo srečanje z njegovo hčerjo Roveno, ki jo zaradi njene lepote vsi tako močno hvalijo.« No, Cedric ni njen oče. Le njen sorodnik in varuh je. Toda pazite se. Tako vnelo jo varuje, da je ceiu svojegu sina spodil z dvora, ker je mladi svoje oči preveč hrepeneče obračal za krasno žcusko.i Vojska s čokolado na Zlati obali Na takoimenovani Zlati obali, angleški koloniji v Zahodni Afriki, imajo že več časa čuden štrajk. Stavkajo namreč pridelovalci kakaa, ki ga tamkaj posebno mnogo pridelujejo. Letošnji pridelek so pridelovalci siser pospraviti, vendar ga je doslej le malo prišlo na londonski trg. Nekaj malega so sicer tega blaga že vkrcali na ladje, toda slabo vreme je mnogo blaga pokvarilo. Vendar večjih dobav ni in jih ni, čeprav je povpraševanje po tem blagu precej veliko. Pridelovalci*so namreč začeli stavkati ter svojega blaga nočejo prodajati. Obenem pa so začeli tudi stavkati v drugi smeri, da namreč nič več ne kupujejo. To eo storili zaradi tega, da bi lažje dalj časa vzdržali in da bi jim ne zmanjkovalo denarja in svojih potrebščin. Ta del stavke pa je londonski trg hitreje občutil kakor stavko kakaa. Londonski vejetrgovci namreč naenkrat niso mogli v te kraje ničesar več prodajati. Zaradi samega kakaa bi še londonski trg najbrže še ne bil tako razburjal, ker je bilo tega blaga v skladiščih še precej. Kaj pa je vzrok, da so sadilci kakaa stopili v to čudno stavko? Sadilci kakaa so izvedeli, da so se združile največje trgovske firme s tem blagom, ki so od njih vse kupovale. Med temi je največji koncem Univeler in pa šo dve veliki drugi tvrdki, ki izdelujejo čokolado. Ta sloga med bogatimi kupci pa je v sadilcih vzbudila misel, da jih bodo sedaj kupci hoteli siliti prodajati po prav nizkih cenah. Angleški trgovci so ustanovili nakupovalni sindikat. češ da je bilo to zato |>o1robno. ker so lani prodajalci izkoristili konkurenco med kupci ter so cene močno povišali. Ta konkurenca med kupoval-ci, ki so hiteli kujiovati kakao na Zlati obali, je povzročila, da je v začetku 1. 1937 na londonskem trgu 50kg kakaa veljalo celih 60 šilingov. To je bila velika cena. ki pa je kmalu občutno padla in sedaj velja 50 kg tega blaga samo še 25 do 26 šilingov. Razlika je torej več kakor vidna! Ko so torej kupovale! začeli pridelovalcem grozili, da bodo cene znižali, so pridelovalci začeli groziti. da bodo oni začeli stavkali. Toda londonski trgovci se teh groženj niso ustrašili, češ da taka stavka ne more imeti nobenega uspeha. Angleški 'rgovci so se namreč zanašali na to. da so pridelovalci kakaa samo črni ljudje, ki med njimi skoraj ni Evropca ter da zaradi tega ne bodo poznali med seboj ne dovolj složnosti ne vzajemnosti, da bi bili trdno povezani v stavki. Sploh je teh pridelovalcev preveč, da bi jih mogel kdo s pridom organizirati v stavko, ki naj bi bila uspešna. Saj so ti ljudje že vežkrat poskušali stavkati, kar se jim je pa vedno ponesrečilo. Tako so sodili londonski trgovci. Sedaj pa so nazadnje uvideli, da so 6e vendar le motili. Stavka je tukaj in ljudje trdno drže. Organizacija je tako dobra, da ne more biti boljša. Že so začeli govoriti, da ima tudi tukaj svoje prste vmes Mussolini, kar pa ni verjetno. Pač pa je že sedaj gotovo, da zaradi tega štrajka ta angleška kolonija hudo trpi v svojem gospodarstvu. Zunanje trgovine skoraj nobene več ni. Zato so se že začeli oglašati ljudje na Angleškem, ki svetujejo angleškemu kolonialnemu uradu, naj tej stavki napravi konec s tem, da se obe stranki pravično pobotata, sicer bi skupnost imela le škodo. 21 let stara angleška lady Ana Cavcndisli-Bentinck, vnukinja vojvode Portlandskogn. s kntero se baje hoče poročiti belgijski kralj, čeprav to uradno »anikajo. Mariborska pomožna akcija V šestih ieith ie zbrala vsega skupaj 4,408.807 dinarjev Maribor. 10. decembra. Suoci ob IS. je bila v mestni posvetovalnici pod vodstvom mestnega župana dr. .luvanu seja širšega odbora Pomožne akcije, na kateri je bilo podano poročilo o uspehu borbe proti revščini iu brezposelnosti v letu 1996-87 ter se je tudi sklepalo o ukrepih za bodočo zimo. Proden preidemo v podrobnosti zanimivega poročila o delovanju Pomožne akcije, moramo ugotovili nepravilnost poročanja nekaterih listov, ki so v zvezi / objavo poziva na današnjo sejo trdili, da je Pomožna akcija delo prejšnjega režima nn občini. Pomožna akcija je bila ustanovljena na sestanku zastopnikov dobrodelnih društev, ki je bil dno 31. oktobra 1931. |wd predsedstvom župana dr. Juvaua Po takrat sprejetem pravilniku se je vršilo |>oslovanje Pomožne akcije vsa leta lor je potem novi režim, ki ie namestil prejšnji izvoljeni občinski svet, zu počel o delo samo nadaljeval. Od leta 193) pa do letos, torej v leku šestletnega obstoja, je Pomožna akcija zbrala vsega skupaj 4,408.807 din. Od lega je prispevala banovina iz bednostnega fonda 1,148.5(X), mariborska industrija 1,209.044, mestna občina 584.692, ostali prebivalci pa 1,471.571. Dotacija banske uprave iz bednostnega fonda .je prav za prav majhna, saj je banovina ua račun tega sklada dobila v teh letih skupno 5,091.537 din. Prispevek mestne občine za Pomožno akcijo je izrednega značaja, ker je občina poleg njega še iz rednega proračuna izdala za socialno skrbstvo vsako leto okoli 3 milijone din. V sezoni 1936-37 je imela Pomožna akcija 803.028 d in dohodkov. Od logu jo pri^pcvulu buno* vinu 190.000, industrija 200.320, mestna občina 348.092 in ostali Mariborčani 118.616. Podpore so se nudile prvenstveno v obliki zaposlitve in prehrana. Izdatkov v gotovini jo bilo 581.924 din. Za mezde je bilo izdanih 424.714 din, za zaposlitev v pisarniški službi pa 43.702. Brezposelni so bili v glav nem zaposleni pri kanalskih delih ter ureditvi cestišč. Samski delavci so prejemali na uro 2 din, poročeni 2.50, kvalificirani pa po 1 din več. Bol-niško*in nezgodno zavarovanje je plačevala mestna občina sama. Najpotrebnejše družine so poleg tega dobivale še podporo v naturalijah. Za prehrano in drugo življenjske potrebščine se je izdalo 131.508. Pomožna akcija je s svojim delovanjem (»odpirala 725 družin s 2175 družinskimi člani. Tudi v letu, 1937-38 se bo delovanje Pomožne akcije kretalo po dosedanjih preizkušenih tirih. Mestni Zupan bo naslovil na Mariborčane proglas, da prispevajo po svojih močeh v sklad Pomožne akci je. Poseben apel bo naslovil na mariborsko industrijo, ki se je do sedaj vsako leto odzvala, pa je pričakovati, da bo tudi letos izvršila svojo dolžnost. Poleg vsega pa se bo vodstvo Pomožne akcije trudilo, da se povečajo prispevki banovine, ki bi moralo pač nekaj več prispevati v primeri s tem, kar dobi njen bednostni sklad iz Maribora. Vajenski dom v Mariboru Na praznik Brezmadežne je bil slovesno blagoslovljen in odpri Na praznik Brezmadežne so bili slovesno blagoslovljeni in odprti prostori Vajenškega doma v delavskem azilu, ki iili je mestna občina dala v najem Društvu za zaščito delavske mladine v Mariboru. Vajeniški dom je sicer že interno posloval, vendar za javnost še ni bil olicielno odprl Slovesnosti so se udeležili prevzv. č. škof dr. I, J. Tomažič, župan dr. Juvati, okrajni glavar dr. Šiška, dr. Josip Leskova r. stolni kanonik ntsgr. Umek, primarij dr. Radšel, zastopniki raznih uradov in strokovnih nadaljevalnih šol ter društveni odborniki iu številno drugo občinstvo. Po deklamaciji enega izmed gojencev Vajenskega doma je odlične goste pozdravil predsednik društva ravnatelj Ivan Prijatelj ter izrekel zahvalo vsem dobrotnikom, ki so društvo velikodušno in z razumevanjem podprli, du je moglo v razmeroma kratkem času ustanoviti tako važen zavgd za vzgojo obrtne in delavske mladine. Posebno zahvalo je izrekel notranjemu ministru dr. Korošcu, kateremu je bila odposlana pozdravna brzojavka, mariborskemu školu dr. I. J. Tortiažiču, banski upravi in mariborski občinski upravi. Za njim je spregovoril mestni župan dr. Juvati, ki je poudarjal, da vajenci, ki so tudi delavci, zaslužijo, da jim jc mestna ob- čina za njihove potrebe dala na razpolago prostore delavskega azila. Nato je prevzv. g. knezoškof v izbranem govoru poudarjal pomen križa za delo med mladino in izvršil blagoslovi t ve ne obrede v slovenskem jeziku, nakar so gojenci zapeli Slomškovo -Kraljevo znamenje križ stoji«. Sledil jc ogled prostorov in lepe knjižnice, ki so 6i jo fantje, člani fantovskega odseka, sami ustvarili in ki šteje blizu 1000 knjig. Čeprav so prostori zasilnega doma majhni, ie bilo zaenkrat mogoče nastaniti 22 vajencev, v dogled-nciti času pa bo zavod imel na razpolago še 30 postelj. Delovanje Vajenškega doma ae je v kratki dobi razširilo na 130 vajencev. Vzporedno s tem zavodom se jc pred kratkim ustanovila samostojna zadruga »Vajeniški dom«, ki ima najlepše upanje, da si v nekaj letih postavi lasten Vajenski dom, ki bo ustrezal vsem velikim potrebam delavske mladine. S priznanjem m» ramo ugotoviti, da se za to delo zanima mnogo dobromislečih in socialno čutečih oseb iz vseh stanov mariborskega prebivalstva, ki jih neumestni napadi krivičnega časopisja le še bodriio k novemu delu. Nove znamke .-*jl.''1 ugoelovaneka unija za varstvo otrok je raz-BU&n natečaj za izdelavo novih poštnih znamk pod- geslom: -Za našo otroke«.. Natečaja sc je udeležilo 7.1 umetnikov in akademskih slikarjev, ki so odboru poslati 99 osnutkov. Ocenjevalna komisija je prvo nagrado v znesku 6000 din prisodila Janezu Trpinu iz Ljubljane. Drugo nagrado v znesku 4000 din jc prejel Gabrijel Slupica, akad. slikar i/. Zagreba, tretjo nagrado v znesku 3000 din Vladimir Miroslavi jevič, akad. slikar iz Zagreba, četrto nagrado v /.nesku 2000 din Tine Gorju p, akad. slikar iz Ljubljane, peto nagrado 1500 din pa gdč. Jelena Tli rt, akad. slikarica iz Belgrada. Poleg tega je ocenjevalna komisija sklenila odkupiti i zneskom po 1000 din še tri dela sledečih akad. slikarjev: Emauuela Valjevca iz Ljubljano, Mladcna Josiča iz Belgrada in Miha Maleša i/. Ljubljane. Izsledeni ponarejevalci kovancev Raka pri Krškem, 10. d«'. Naši orožniki so prišli na sled razpečevalcem ponarejenega denarja, in sicer kovancev po 10 in 20 din. Aretirali so menda že štiri osebe ter zaplenili za okrog 800 din falsiiikatov. Izsledili so tudi že model za izdelovanje tega denarja. Voditelj tc družbe je baje neki Jerman, ki je bil že večkrat kaznovani in je sedaj že v novomeških zaporih. Po-<1 rob nos t i sc niso točno znane. Ukradena kom'a sama prišla nazaj Sv. Gregor, 10. decembra Dva fanta, ki sta se zvečer vračala od pevsko vaje domov, sla srečala neznanega moškega, ki je gnal par konj. lan ta sta imela luč in sta si ogledala konja, kl sta ju spoznala za sosedova. Takoj sta hitela k sosedu Ivanu Adamiču na Grabnu. l>va fanta sta na konjih takoj odhitela javil tatvino orožnikom, gospodar Adamič in njegov sosed sla pa šla peš po sledi, ki je vodila skozi Velike LaSco proti Ljubljani. Sledila sta konja do vasi Rašjce, nato sta se pa vrnila do sorodnikov v Velike Lašče, kjer sta bolela počakati dneva in na uspeh orožnlžkega zasledovanja. Gredoč proti hiši sta začuia neko ropotanje na vrtu, posvetila sta 7. lučjo in na veliko presenečenje sla zapazila ukradena konja, ki sta se pasla. En konj je imel nn vratu privezano svetilko, ki pa je bila vsa razbita. Verjetno je, da je konj vrgel s sebe tatu, nakar sta jo oba konja ubrala nazaj in se ustavila pri hiši gospodarjevih sorodnikov. Jesenice Zbor katoliških mož in fantov na Jesenicah. V nedeljo, dne 12. t. m., ob 10 dopoldne bo v veliki dvorani Krekovega doma zborovanje katoliških fantov in mož, združenih v fantovskih odsekih. Vabimo vse. da se sestanka, na knto-rem bo govoril g. Terseplav iz Ljubljane, gotovo udeležijo. Opozarjamo ua velefilm »Alahov vrt«, katerega bodo od 16. do 20 t. m. predvajali v kinu Krekov dom. Film obdelava močno dramsko delo o človeku, ki se je izneveril svojemu redovniske-Oiit poklicu, pa ga ljubezen ženske, katera coni božji zakon višje, kot vse tia svetu, dovede do tega da sc skesa, se povrne k veri in ponovno ioajdc svoj rodovniški poklic. Ta kočljivi predmet obdeluje film zelo realno, a obenem dostojno, z velikim spoštovanjem ter v popolnem skladu z nauki katoliške vere. Plut Praznik Brezmadežne. D i j n š k i d o tn. Že na predvečer je bil verski sestanek v kapeli dijaškega. doma, na praznik pa je bila v prostorni dvorani proslava s pestrim sporedom. Sodelovali so gojenci zavoda. Bilo je nekaj deklamncij in pevskih točk pod vodstvom g. Petka. i.c|) nagovor j>a jo iine.l navzočnim g. prof. Cajnkar. Slovesnost se je zaključila s himno »Povsod Roga:. - - F a n t o v s k i odsek in dekliška krožek sta se ludi oddolžila Brezmadežni z verskim sestankom, katerega je otvori! po sveti maši brat Kostanjcvcc. Fantje in dekleta so polnoštevilno napolnili društveno sobo pri očetih minoritih. Sestanek se je zaključil s himno Povsod Boga«. -Marijina družba jc tudi proslavila praznik Brezmadežne. Desete maše sc jo udeležilo okrog 20 novih članic v belih oblekah z zastavo. Lepo jo bilo videti številne članice, ki so med sv. mašo pristopile k obha-jilni mizi. Popoldan jc bila zaobljuba novih čla. nic. — Prihodnjo nedeljo, 12. t. tn.. (»poldan, po večernicah, bo imela Marijina družba svojo akademijo z lepim sporedom v mostnem gledališču. \ ljudno vabljeni vsi! Zahvala. Upraviteljstvo deške okoliške šolo v Ptuiit se prav iskreno zahvaljuje vele-trgovcu g. Lenartu ter moški in ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Ptuju /.a podporo v blagu, s katerim so bili obdarjeni najrevnejši učenci. Krajevni šolski odbor je v ta namen prispeval 700 dira. Slavni francoski violinski virluo/. Robert Soetens in orkester ljubljanske Glasbene Matice bosta koncerfiral« v nedeljo, 12. t. m., v našetn mestu. Ptujska Glasbena Matica je pridobila francoskega virtuozn, ki je lani z največjim uspehom koncertira! v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugih velikih mestih Jugoslavije, da poseti tudi Ptuj. Njegov koncert bo še posebno zanimiv zaradi tega, ker ga spremlja v prvi polovici sporeda komorni orkester Orkestralnega društva Glasb ene Matice ljubljanske pod vodstvom profesorja L. M. SkerjancH. Druge točke pn spremlja solista francoska pianistka Suznnnc Rocho. Koncert bo v Društvenem domu. Dobrava pri Kropi Itedko. se oglašamo z Dobrave, zato upamo. g. urednik, da nam boste to pot dali malo več prostora, dn spregovorimo o naših potrebah. — Pred nedavnim smo brali v Slovencu dopis o vodovodu za Kalimo gorico. Čudno se nam je zdelo, da se naši Hosedje potegujejo za svoj poseben vodovod, ko bi vendar morali vedeti, da si vasi dobravske župnije — Srednja, Zgornja in Spodnja Dobrava, Mišače, Lipnica, Prezrenje — že izza lanskega leta prizadevajo in so napravile vse kornke, da bi se končno vendarle uresničil načrt bivšega deželnega odbora izpred vojne — je že okoli 30 let od toga — da bi dobili skupni vodovod iz Črnega potoku pod Jelovico. Spomladi je že poslnl Higienski zavori iz Ljubljane g. inženirja Gtjzelja, ki je pregledal našo revščino glede vode ter izjavil, da je vodovod za naše kraje res nujno potreben. Zato je gospod inženir takrat pregledal tudi vse izvire, ki bi prišli v pošlev za vodovod. Bil je v Kropi, a bil je tudi pri izviru črnega potoka — okoli 800 m visoko! — ki so ga preizkusili in merili množino vode, kar se je potem ponavljalo ob raznih vremenskih okoliščinah. G. inženir je bil mnenja, dn ima Črni potok najboljšo vodo izmed vsoh preizkušenih in tudi v toliki množini, da bi zadostovala ne samo za vasi dobravske župnije, temveč tudi zn Kropo in Kamno gorico. Z vodovodom iz črnega poloka bi bilo poskrbljeno torej kar za tri občine obenem I Kolikor vemo iz razgovora z tr. inženirjem, ko jo ogledoval teren, bi bil nad Zgornjo Dobravo v Vrečah rezervoar, odkoder bi dobivale dobravske vasi vodo in tudi Kamna gorica, za Kropo pa bi se odcepila že v dolini kje za Dolgo njivo in bi bila speljana za Stočjem. Ker jo ta načrt, kakor smo obveščeni, na najboljši poti, da se v doglednem času uresniči, je le želeti, da ue bi uganjali ob tako važni skupni zadevi vsak svojo vaške politike, marveč mislimo vsaj nekoliko na prihodnost iu na splošno korist, ki bi jo imel skupni vodovr-' iu vse tri občine z vsemi vasmi. Kropa in Kamna gorica, ki imata res svoj poseben ix>men zaradi žebljarske industrijo, bi ob skupnem vodovodu nič ne izgubili, dobravske vasi pa bi pridobile. Ali naj ostanejo Dobrave zaradi zgolj krajevnih teženj teh dveii vasi zapostavljeno in za vedno brez vodo? Zato opustite sleherno posebno akcijo in nastopajmo skupno! Ob naši želji je potrebno jioudariti tudi to: Dobravska planota je s svojimi vasmi eden najlepših predelov na Gorenjskem, kakor so so izražali razni zaslužni možje, kakor n. pr. pokojni župnik Jakob Aljaž, ki je fu skomponiral svoje najlepše skladbe, pokojni državni in deželni poslance dr. Ignac. Žitnik, ki je prihajal k nam, kadar jc lo utegnil, in tudi rajni deželni glavar Fr. šukljr je bil ves navdušen za Dobravo, ki jo je imenoval : pušeljc* Kranjske. Ko bo dobila dobravska planota vodovod, ne bo poskrbljeno samo za higiensko in gospodarsko strau prebivalcev, temveč so bo gotovo razvil tudi tujski promet, ki ne bo koristil samo Dobravam, temveč tudi Kropi in Kamni gorici. Delajmo torej in nastopajmo skupno, da pridemo čimprej do skupnega velikega vodovoda iz Črnega potoka! — Upamo, da nam bo poleg Higienskega zavoda tudi kr. banska uprava pomagala in storila vse, da ta lepi kos Gorenjske preskrbi z vodo in tako ustvari pogoje ne samo za zdravje probivalstva in njegovo vsakdanje gospodarsko življenje, temveč pospeši v naših krajih tudi tujski promet. 0 tem smo prepričani, ker je banska uprava pod sedanjim g. banom dr. Markom Natlačonom že pokazala skrb za našo kraje s podporo za krajevni vodovod na Otočah, z regulacijo Lipnice, z lepo potjo na Jam-nik in še .ie na Otočah vse pripravljeno, da dobimo tako postajo, kakršna je potrebna ob tolikem prometu romarjev na našo največjo božjo pot na Brezjah. Če bi Dobrava dobila se dovozno p>ot z Otoč, za katero se je potegoval banovinski svetnik g. župnik Jernej Hafner, bi bili zvezani s svetom in dohod v Kropo in Kamno gorico bi bil za tujce, vse prikladnr-jši in prijetnejši, ko bi lahko spolo- ma z Dobrave uživali najlepši razgled po vsej Gorenjski. — To so naše potrebo in želje, g. urednik. Najbolj bomo veseli, ko vam hotno mogli sporočiti, da se nam je uresničila želja po vodovodu. Solčava Dne 8. decembra je solčavska mladina slovesno proslavila 251«tniio obstoja Marijine kou-gregacije. Za ta praznik smo se pripravljali z duhovnimi vajami, katere je vodil gosp. duhovni svetnik p. Ladislav Hazeuiali iz. Celja. Marijino družbo je ustanovil g. Anton Kuhar, takratni solčavski kaplan, sedaj prior cistereijunskoga samostana na Poljskem. — Iz statistike jo razvidno, da so pristopali skoz.i vsa ta leta le mladi ljudje, ki so bili in so še ponosni, da so člani Marijine kougre-gacije. Sedaj je v naši gorski vasici lepa navada, da si vsako dekle in fant šteje, v posebno čast, da sme stopati j»od Marijino zastavo. Naša družina šteje danes 207 članov.. Zaradi svetovne vojne je življenje v družbi nekoliko zastalo. Z veliko vnemo pa je poživil in obnovil družbo kajilan gosp. Kolman. Močna in radostna ee je mladina pripravljala zu svoj srebrni jubilej. Sko^i tri dni je gospod pater v zbranih besedah navduševal mladino za njeno ideale. Kljub novemu snegu, ki je te dni nn debelo zapadel po naših planinah, se jo vsa (ura z. veseljem udeleževala krasnih govorov. Na praznik Marijin se jc vsa župnija z.braln pri obhajilni mizi. Po slovesnem svetem opravilu, ki ga je opravil domači gospod župnik, je bil sprejem novincev. Du pa proslavo (cm bolj dvignemo. smo priredili v društveni dvorani akademijo na čast Brezmadežni. Na sporedu je bilo petjo, zborna deklamacija fantov >ŽeiiH oblečena s soncem«, potem simbolični uastof> - Morska zvezda«. Slrdili sta dve dekliški deklamaciji, in sicer »Tvoja sem, na veke Tvoja« in :Brez-madežnn«. V krasnem govoru jo podal statistiko sedanji voditelj Marijine družbe župnik gospod Leopold Arko. S posebno vnemo in ljubeznijo se briga gospod župnik za nas. Veselo nas je presenetil na odru tudi gospod pater z lepimi besedami. Nato so dekleta uprizorila igrico >Materina slika«. Slovesnost smo zaključili s pesmijo »Povsod Boga«. Veselih src in poživi jena za Ms-rijanskn načela se te vračala mladina na svoje domove. Speti XXVI. redni občni zbor SK Iliri,e Ob precej slabi udeležbi članstva je imela Ilirija predsnoenjim svoj 26. rodni občni zbor, na katerem je polagalo predsedstvo obračun o delu v preteklem poslovnem letu. Predsednik g. inž. Bloudek je v svojem porbčilu podal pregled klu-bovega dela od zadnjega občnega zbora, izrekel je zahvalo oblastem za gmotno, listom j'a za moralno podporo ter se je spomnil članov, umrlih v tej poslovni dobi, katere so navzoči počastili stojo in s trikratnim klicem -Slava!«. V svojem poročilu se je dotaknil tudi športnih naprav SK Ilirije, namreč športnega kopališča v Ljubljani in smučarske postojanke v Planici ter ob tej priliki pripomnil, da z ozirom na sanacijo starih dolgov in na velike stroške, ki jih zahtevajo te športne naprave, nekaj let klub še ne more računati na denarno pomoč iz teh športnih naprav. Plavalno sekcijo vzdržuje kopališče, smučarsko pa športno naprave v Planici. Ostalo sekcije so jia več ali manj prepuščene samim sobi. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje klub 789 članov, blagajniško poročilo pa navaja veliko štednjo. zaradi česar so je finančna stran, ki je za vsak klub vitalnega pomena, precej popravila. Nato so sledila poročila posameznih sekcij. Najmočnejša je plavalna, ki jo tudi v pretekli sezoni izvedla nekaj zelo uspešnih prireditev. Predvsem bi bilo omeniti plavalno šolo in tečaj za plavalno učitelje. Polog tega jo bilo več mladinskih in reševalnih tečajev. Od tekmovanj bi bilo omeniti srečanje z \vaterpolo prvakom Nemčiji; >Wasserfroundom' iz Hanovra, ki jo v vsoh plavalnih točkah podlegel Iliriji. Dalje je zmagala Ilirija v tekmovanju za jadranski pokal, priborila si je v Radovljici z. B-timom jirvenslvo |iodzvez.e in tudi njeni plavači v reprezentanci proti češkoslovaški so se odlično odrezali. Delovanje tenis-sekcije je bilo zelo živahno, za prihodnje leto se nam pa obeta še pestrejši program. Sabljaška sekcija se zaradi finančnih težkoč ni mogla tako udej-stvovati. kakor bi bilo želeti, ima pa kljub temu v svoji sredi odlične tekmovalce. V lahki atletiki so bili najagilnojši juniorji, s katerimi si je klub osvojil banovinsko prvenstvo. Najboljša sta vsekakor Kotnik it. Bratovž, ki sta večkrat najčast-neje zastopala klubske barve. Tudi smučarska sekcija kljub zelo neugodni zadnji zimi ni držala križem rok. Ker ni v ljubljanski okolici snega, je prenesla težišče svojega dela v Planico, Se bolj sta udarjeni zaradi slabih zim hokej in drsalna sekcija, ki sta napravili vse, kar se jo v danih razmerah sploh napraviti dalo. Tudi ti so bili prisiljeni vežbati v Planici. Po poročilih je sledila soglasna razrešnica staremu odboru, nakar so sledile nadomestne volitve, tako da je sedaj odbor takle: predsednik inž. Stanko Bloudek, 1. podpredsednik F.vgen Betetto, II. podpreds. inž Fine, I. tajnik Baltesar Ivan, II. tajnik Verbič Drago, 1. blagajnik Mcdič Rudolf, ji. blagajnik Letnar Stanko, gospodar Pogačnik Tone, arhivar Ivo Komar, odborniki: dr. Stanko Lapajne, dr. Vinko Vrliunc, arh. Ilugo Srbeli, Ernest Nagv, Inž. Milan Stegu, dr. Ladislav Lajo-vic, dr. Karel Svetel, inž. Stanko Maček, inž. Ivo Medved. — Načelniki sekcij: plavalna inž. Fiue, lahkoatletska Ciril Toman, teniška Branko Bezjak, sabljaška Rudolf Cvetko, bazenska dr. F.rnest Maver, hokejska Viktor Vodišek, drsalna Evgen Be-ietto, smučarska inž. Rudolf Koudelka; revizorji Viktor liubič, Stane Pelan, .lože Sounig, namestnika Alfred Poselil In Lado Kosec. Nato so sledile slučajnosti in najstarejši lor največji slovenski športni klub jo nastopil 27. leto svojega plodonosnega drla. Sabliašhi lurnir SK lliriie Sabljaška sekcija SK Ilirije ima danes popoldne in jutri dopoldne klubski turnir za naslov klubskega prvaka in za krasno prehodno darilo, ki ga je razpisala sekcija sama. Ker ima sekcija v svojih vrstah kader že rutini ranili mednarodno priznanih borilcev, ki so zadnja leta uspešno re-prezentirali barve SK Ilirije in države v inozemstvu, in mlajših talentiranih borilcev juniorjev, ki so prestali začetne težkočo sabljnSko šole in se uvedli ie v jiroslo borbo (a>aut), se je nnčelstvo sekcije odločilo, tla izvedo klubsko prvenstvo skupaj za seniorje in juniorje. Ker juniorji, ki že dve leti pridno vežbajo. nimajo pa še nikakega turnirja za seboj, ne morejo biti postavljeni v isli rang s seniorji, se j« ta odnos rešil tako, da so seniorji bandicapirani proti juniorjem za tri tu-šeje. To se pravi, pri borbi na pet tušejev vodi vsak junior proti seniorju takoj v začetku boja že s 3:0. Juniorji in seniorji med seboj pa se morajo boriti iz stanja 0:0. Kljub temu, da so seniorji Ferlan, KoršlS, inž. Mariou in Pengov v- rutinira-ni stari borllci, vendar ni njih stanje v toni primeru tako lahko, ker lo malo raztreseuosti in slaba taktika v borenju zadostuje, da jim juniorji dajo še dva zadetka (tušeja), ki sta jim potrebna za častno zmago uad sentorjem. Od seuiorjev jo najmlajši Ferlan, ki ima najmanj turnirjev za seboj, vendar jo on boritec. — levičar, ki je vedno trd oreh za borilca desničarja. Tunir se prične danes popoldne ob 15., in sicer izločilno kolo v dveh skupinah. V vsaki skupini sta po dva seniorja. Iz vsake skupine pridejo v finale prvi štirje |>o rangu. 1. skupina. Ilaužič. Koršič senior, Kranor, Križane. inž. Marion, Trene. Verčko; 2. skupina Gfltz, Ferlan, Jelar, Koršič junior, Pengov, Volkavrh, Vetter. Sabljaška sekcija SK Ilirije vabi vse prijatelje športa posebno na finalna tekmovanja, ki bodo jutri od 9. daljo vse predpoldne v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti. Vstop je prost. Načelstvo prosi naslednje gospodo, da pridejo pomaga soditi: Drago Maudeljc, Jože Sov ni g, gosp. svetnik Jurko. dr. Krušič, .lože Pengov. brata Rozmana i ii vse drugo, ki so bili nekoč aktivni člani sabljaške sekcije. Po možnosti naj pridejo gospodje vsaj četrt ure prod pričetkom. Kako shrbi jug. nog. zveza za slovenske sodnike V nedeljo zboruje v Belgradu naša vrhovna nogometna instanca. Delegatom klubov jo bilo nedavno razposlano obširno tiskano poročilo o delu posameznih odborov, kjer jo tudi mnogo hvale. Najznačilnejše pa je gotovo poročilo sodniškega odbora, ki pravi med drugim: v vsako vrste, dobro glejte jim na prste! (Pisan večer, besedilo iu vodstvo: Ipi, sodelujejo člani radij, igral, družine) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za dober konec (igra Radijski orkester). Nedelja, 12. decembra: 8 Vesel nedeljsko pozdrav (oddelek godbe .Sloga I — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Pevski zbori (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Itoman Tominee) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11 Otroška ura: Lutke igrajo — 11.30 Koncert, sodelujeta: Radijski orkester in g. prof. Taras i'oljanee (violina) — 13 Cas, vreme, spored, obvestila — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — l(i Šlagerje ob spremljevanju klavirja i>oje ter-eet Stritar — 17 Kmet. ura: Kemija — kmetova svetovalka in prijateljica (g. inž. Bogdan 1'ahor) — 17.30 Slovenske narodne ob spremljevanju Radij, orkestra. Pojo: ga. Špele a Neratova, gdč. Poldka Rupnikova, gg. Jean Franci in Roman Petrovčič — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 -\ae. ura: O smučanju (mag. pharm. Jurij Pieeoli) — 19.50 Friml: Rose lla-rie, potpuri (plošče) — 20 Večer Emila Adamiča. Sodelujejo: g. Prago Zupančič (predavanje), Slovenski vokalni kvintet, gdč. Nuša Kristanova (sopran) in Rad. orkester. — 22 Cas, vreme, iioročila, spored — 22.15 Za zabavo iu za ples (plošče). Drugi programi t Sobota, ti. decembra: Belgrad: 20 Petje, 21 Orkester, 22.20 Glasba, 22.39 Ple-sna glasba — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.30 Vojaška godba, 20.30 Opereta, 23 Plesna glasba — Budimpešta: 20.00 Tlošče, 21.20 Plesna glasba, 22.20 Ciganska glasba, 23 Orkester — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Opera — Bim-Bari: 21 Zabavna glasba, 22 Igra — Praga: 20 Prenos, 22.15 Plošče, 22.30 Plesna glasba — Varšava: 20 Zabavna glasba, 22 Glasba — Berlin: 19.10 So riobna glasba, 20 Pester program — Kiinigschrg: 19.10 Zabavna glasba, 20 Glasba — Hamburg: 20.10 Hanno-vor — Vratistava: 19.20 Pester program, 21.25 Glasba — Lipiko: 21) Glasba - Koln: 19.10 Glasba. 20 Mona-kovo — Frankfurt: 13.10 Pihala — Stuttgart: 19.15 Plo-Sče, 21.15 Karlsruhe — Monaknvo: 19.10 Zabavni pro gram — Beromiinster: 19.55 Zabavni koncert, 20 20 Petje, 21 Opera, 22.20 Plesna glasba — V naše hiše za naš denar Le naše res domače praške A DRI A MALI OGLASI V malih oglasih velja *aaka beseda Din 1*—} ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja m računa enokolonska 3 mm itsoka petilna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba prlloilfl znamke. Okazljska odprodaja vseh vrst sneik znamke „Tretorn" z '20%, ostale znamke z 10% popusta. Pohitite, dokler traja zaloga. ALEKSANDER 0BLAT. Sv. Petra cesta 18. Kupimo Električno centralo prednost pogon z motorjem na sesalni pltn, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Generator« št. 18993. (k) mifflBfl Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel B vodovodom In elektriko v bližini postajo. - Pojasnila: Vlžmarje št. 69.

eeoses Trgovci! Naročite žepna celulotdna ogledalca s sliko dr. Korošca 1 Iščemo tudi potnike. »Etiketa«, Ljubljana, poštni predal 302. (1) Mur dlos šiv. stroj jo za gospodinjo najlepše božično darilo. - Odlična kakovost. Nizko cene ln 16 letno Jamstvo! Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohorttsva $ Telefon 30-3S Zapustila nas je za vedno naša predobra mamica in soproga, oziroma sestra, teta in sinaha, gospa Mirni Fornazarič roj. Pertofi Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 11. decembra 1937, ob 3 popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor — Trst — Bilje, dne 10. decembra 1937 Dr. Slavko Fornazarič, soprog Živa, Majda in Jelka, otroci in ostalo sorodstvo Brez posebnega obvestila Stofe za damske plašče volnene blagove za obleke in bluze, najceneje pri : F. I. Gorižar Sv. Petra cesta 29 Razno Smejali bi se radi? Pišite v drogerijo Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5, po najnovejši, brezplačni cenik humor. (r) Glasba Harmonij evropskega sistema, dobro ohranjen in močan. Ponudbo takoj na upravo »Slovenca« pod »Harmonij« 19555. (g) Flanela za perilo črtasta od G din naprej, enobarvna od 8 din naprej, rožasta od 12 din naprej, svileni barhenti od 24 din naprej v veliki izbiri pri F. I. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30. "JflllfEtE ravnokar dospele. Najnovejše JaltVE^E uzorce poceni kupite pri R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2 Na željo poceni zašijem in montiram Žemketnežke Din 69°-ANT. KRISPER Mestni trg 26 UNION Višek filmske umetnosti »Dobrotnik človeštva« Louls Pasteur Film resničnih »ivljenjskih dramatičnih dogodkov, ki so vzbujali pozornost sveta. Louisa Pasteurja predstavlja Paul Muni, ki je mojstrsko podal Zolaja v filmu »VEST ČLOVEŠTVA« mmzsmsam Premiera t Vesela komedl|a dijaških zmeSnlav za smeh in ooDro vcijo v filmski opereti Ntena velšha matura (Unentacliulalgte sstund« Hans Moser - Uuatl Huber - Theo Llnsen Rezervirajte vstopnice! Najnovejši žurnall mm-imm^m Samo še daneB ob 15. Iu 17. url prečiva)amo prekrasni film Pater Vofteh Ob 19. url premiera V sedmih nebesih V glavni vlogi Simone Simon NemSkl dialogi Predstave Jutri ob 16., 17.. 19. in 21. uri Preabtave v Matici ob 16., 19 16 :n 21-15 url Glavno skladišče za Jugoslavllo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb. Denar Hranilne ■ sava knjižice raznih denarnih zavodov, OBVEZNICE, BONE, VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji cent ln takojšnjemu izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Telefon 85-10. Širite »Slovenca«! Popolna oprema tovarne oda m™) v pogonu, dnevna proizvodnja 2501 litrov, se zelo poceni proda, ludi posamezni deli. — D. D. za preradu i promet poljoprivrednib produkata u Hrv. Leskovcu pri Zagrebu. Razpis Občina Dvor, okraj novomeški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 4 razr. srednje ali njej enake strokovne šole. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. — Uprava občine Dvor, dne 4. decembra 1937 Vsemogočni je poklical k sebi našo dobro, blago sorodnico sestrično PEPI JURGEC hčerko pokojne babice Krajnc ki je danes ob 2 ponoči previdena s sv. zakramenti v 56. letu starosti Bogu vdano dotrpela. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 12. decembra 1937, ob 3 popoldne iz hiše žalosti Na okopih št. 3, na okoliško pokopališče Celje, 10. decembra 1937. Žalujoča rodbina Krajne Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče, brat in stric, gospod Andrej Zupančič posestnik po dolgi in težki bolezni v četrtek, dne 9. decembra 1937, ob 5 popoldne v 81. letu starosti. — Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 11. decembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kolovratu Kolovrat, dne 9. decembra 1937 Rudolf, sin — Alojzija, hči — Pavel, brat, in ostalo sorodstvo Aencs Giinther: 163 Dušica - Rožamarija Peč v dvorani 60 zakurili, čeprav zunaj ni mrzlo. Roža je zrla v llarra 6 plahim vprašujočim pogledom. Srčno rada bi mu še izkazala kako Ijubav in boji sc, da bi ga morda pri vsem tem užalila. Kar izpregovori Harro: »Mogel bi to sprejeti le tedaj, če bi bil prepričan. da pri tem kar tiajudobneje jjočivaš. Toda bojim se. da nama blazine ne bodo zadostovale, ker 6e preveč pogrezajo. Hočem pozvati Ulriko. Sedela bo na 6tolu za teboj ter te bo jiodpirala.« »Nikar, liarro,« je kriknila. prosim te' Rekla bo. da je to jiogansko... ona tega ne mara...« »Kje sc pa pri tebi pričenja poganstvo. Roža? Morebiti pri tvojih linin. nežnih kolenih? Ratne bi vendar nosila razgaljene pri vsakem dvornem plesu in te so itak zakrite. Ali sc začenja pri kras nili golih nogah, ki so videti tako oduševljene, kadar vise kot pravkar navzdol? Nežne so in negovane kakor tvoje roke. Vidi se jim. da bi mogle prav za prav hoditi ie še ]x> mehki zeleni tnaho-vini, ki je posuta z belimi rožnimi listi. Ulrika te vidi dnevno v kopeli. Kakšnega izreka se vendar poslužuje, kadar ti voda zagrne prsi. ki prikazujejo bolestni znak in telo. ki jc nosilo motega otroka, da ti izžene poganstvo?« »Harro. ti si čuden ti vendar predavaš!« »Sem to res storil? Moja duša je užaljena v svojih najglobljih čustvih. Poganskd, ta beseda bi naj pomenila nesramno!« »Ti si moj stari vročekrvnež! Strah mc je. da bi ji tvoia navzočnost ne bila na poti, Harro. Kadar ie sama z menoj, ne najde nič poganskega na meni.« , , ... »Jaz imam pravico do tebe.« je odgovoril in odšel kot bi ga odnesla burja. Roža je zamišljeno zrla za njim. toda ni se ganila. Stara dama je prikorakala za 6vojim nečakom, očividno, nič sluteča, kajti ko je zapazila Rožo, je obstala kakor okamenela. »Kaj pomeni to. Harro? Otrok! Kako pa ležiš tu?« »Prav dobro počivam, Uli.« jc zatrjevala Roža. »Ti ne veš, kako nadležna je težka obleka in kako imeniten občutek je to, če človek nc obeša zmeraj vsega nase. In tako toplo mi je, da vaju obžalujem v vajini težki obleki!« Harro je čakal z bliskajočiini, grozečimi očmi na to, kaj bo porekla teta. »Harro. domnevam, da nameravaš slikati ta otroški umor v Betlehemu?« »Uli! Otroški umor? Ali so bili tedaj ofroci tako veliki?« je odgovorila Roža, Harro pa je siknil: »Ti si angel brez vsake slutnje! To bom vendar jaz slikal!« »In poletu bodo prihajali ljudje ter si ogle dovali tega otroka kako počiva z golimi nogami! Obdaja ga samo siv oblaček! Harro, poslušaj me vendar!« »Uli. ko bo Harro to naslikal.« jc dejala Rožamarija.« »bo nastala iz tega velika umetnina, na kateri nc bom več to. kar vidiš pred seboj. Slika bo živela, kot žive stare slike tamle ob steni, ko bove medve izginili kakor sence Kdo vobče se bo zmislil na Rožamarijo iz Braunecka. ki je nudila nekoč svoje felo. da je mogla nastati ta slika!« »Svo'e oduševljeno telo,« je vrgel vmes liarro. »od Boga ustvarjeno hišico svoje duše!« »Boš videla.« jo je tolažila Rožamarija. »da na sliki ne boš zrla vame. nego v pesem o meni!« ln pokazala je s prstom na platno ter nadaljevala: v.Vse minljivo bo odpadlo Nc bo me slikal, kakršna sem v resnici, ampak slikal bo zamisel božjo, ki bi se naj prikazala v meni. Mi vsi smo nekdaj bili misli bo/je in bi naj zopet to postali. Pačimo se. se preslikavamo in zaraščamo in i/ vsega tega bo poiskal liarro božjo zamisel v meni.« »Tako, bomo videli, če bo to tudi zmogel.« je dejala Ulrika. »Sicer mi je vajina modrost previsoka, da bi jo mogla doumeti. Ako pa trdiš, da počivaš tako udobno, ti tega ne verjamem.« ;Zato se boš morala usesti zadi za njo na stolček, kar sicer ne bo prijetno, toda ne da se temu izogniti. Ti jo boš morala podpirati. Mora počivati tako prijetno, kot je v tej legi sploh mogoče.« »No. tako bo pa menda res šlo,« je odgovorila stara teta. mirno sedla na 6tolček ter je brž svojega otroka tako jioložila. da je Roža menila, da bi udobneje sploh ne mogla ležati. Potem pa je rekla rezko Ulrika: »Zdaj pa slikaj. Harro! Svojo sodbo 61 liočem še prihraniti, dokler ne vidim, kaj znaš. Jaz Rožo predobro poznam. Harro in moral si boš že hudo prizadevati. Tudi njene trme ne 6tneš pozabiti. O ti ljubo nebo. to bo imela gotovo še pred Bogom! In najlepšega niti ne poznaš, in če tega ne bo videti na sliki, tedaj tudi nisi zadel božje mi6li v njej.« — »Tako. mar misliš, da tega ne poznam,« je kriknil ljubosumno Harro. »Harro. ti in teta me hočeta imeti lepšo, nego sem v resnici!« »Zberi vse svoje moči, radost in bolest, kajti danes boš moral uganiti kamnitno srce v kraljevih prsih.« se je junačil Harro. ko si je pripravljal barve. »Sicer pa prosim za mir! In še nekaj! Če se jHijavijo pri Roži znaki utrujenosti. Uli, ne daj se ukaniti! Veš. jaz pozabitn na vse in slikam, dokler se ne zrušim. Pri meni bi šest Rož ne zdržalo!« »Nič se ne boj za otroka, če 6em jaz zraven.« je odgovorila dama iz jekla In Harro je pričel. Ni slikal kakor navadno 6 svojo silno vnemo, marveč počasi in premišljeno. Često je mirno stal pred platnom, kot da bi čakal, nato pa je potegnil zopet nekoliko premišljenih potez. Ni pa kakor sicer doccla pozabil na 6vojo Rožo, ki je poznala že vse bolesti preveč 6trplji* vega modela. Ulrika pa je mnenja, da je slikanje še najbolj primerno za Rožo. Osrečuje in pomirja jo! Roža ne govori, 6e ne razburja, 6e ne utruja preveč, ne ukvarja 6e z neprijetnimi mislimi, kajti vse to bi moral Harro na njej opaziti, če bi to prezrl, jx>-tem bi teta Uli ne imela nikakšnega zaupanja več v njegovo umetnost. In tako je mineval lepi dopoldan. Le 6tara dama se je zelo utrudila, toda ta pripada železnim Thoreteincem. ki 60 se morali mučiti od nekdaj. Bila je prepotiosna, da bi kazala svojo utrujenost. Vsako jutro, počenši ob devetih če je to dovoljevalo 6tanje Rožamarije, je bilo določeno za slikanje, in vsi, ki so kaj hoteli od Rožamarije, niso 6meli vstopiti, kar je teto zelo zadovoljevalo. Proti večeru se je napotila Rožamarija na obisk tja gori za nova zasteklena vrata. Harro je večkrat izostal, preveč ga je bolelo in naprosil je teto Margo, da naj bo navzoča in po potrebi napravi brž konec obi6ku. Sleherni dan je sprejela Roža dve različni lastni sliki, in sicer zjutraj in zvečer. Dnevno je šarila kneginja v 6vojem spominu in privlekla na dan kak domneven zločin svoje pastorke ter ji ga očitala Roža pa je povešala svojo lepo glavo in molčala. K večjemu, da je rekla: »Takrat se mi to ni dozdevalo tako hudo, toda rada verjamem, da te je moralo to boleti. Žal mi ie sila mi je žal!« Vseiej je prihajala z i6tim resnoprijaznim obrazom in ni skoraj nikdar zapustila sobe, da bi ne bila kneginja opazila solz v njenih očeh. In teta Marga je rekla svoji sestri: »Zelo čudno je videti Rožo sedeti na zatožni klopi! Doslej jo je sestrična Šarlota še zmeraj obmetavala s kamenjem jiostaja v tem vedno spret-nejša in zadeva čimdalje bolje. Ko se prične Roža jokati, tedai je šele videti kneginja zadovoljna. Rada bi vedela, kam naj vse to vede?« Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6 izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič 99 vincit" - „Vera zmaguje 4i Spomin na pokojnega predsednika škofovskih konferenc nadškofa dr. Antona Bauerja Ko je bil 1. 1911 profesor dr. Ante Bauer na višku svoje moške dobe postavljen za nadškofa, si je izbral za grb hrvatski grb s križem, za geslo pa: Fides vincit — vera zmaguje: na rodnih hrvatskih tleh stoječ je z živo vero zrl v križ in upal v zmago. Komaj je aprila 1914 po smrti svojega prednika prevzel povsem samostojno vodstvo nadško-fije, je izbruhnila svetovna vojska in mu prekrižala vse načrte. Šele z ustanovitvijo današnje države, mu je postala pot prosta, da jih uresniči. Iz gesla njegovega odseva optimizem, ki je tako značilen za njegovo delo in življenje. Optimist t delu: Po znanstveni usmerjenosti in po svoji veliki darovitosti je bil filozof, oster duh, ki iskreno sledi resnici in dosledno pobija zmoto. Hitro in jasno je razločeval resnico in zmoto. Dolgoletno izkustvo na parlamentarnih tleh ga je odlično usposabljalo za vodstvo tako važnih zasedanj kakor so škofovske konference, posfebno še v novi državi, kjer za lo inštitucijo ni bilo nobenih tradicij. Ob koncu vojske je bilo stanje v zagrebški nadškofiji v marsičem obupno: nezadostno število duhovnikov, nevarni pokreti odpada v novo nastajajočo starokatolieko cerkev, v katero je všlo precejšnje število duhovnikov, ki pa itak niso šteli med najbolj delavne in vzorne itd. Nadškofa Bauerja pa vkljub vsemu ni zapustil optimizem. Gledal je v daljavo in se vedro lotil ogromnega dela. Ustanovil je deško semenišče z lastno gimnazijo, ki je brez dvoma največji in najmodernejši zavod v srednji Evropi. Vedel je, da se sam ne bo veselil sadov iz tega semenišča, a prav tako je vedel, da brez semenišča nikdar ne bo dosti dobre duhovščine za nadškofijo, v kateri prebiva globoko religiozen narod. Pripravil in vodil je škofijsko sinodo — po več kot sto letih prvo — da bi dal vsemu dušnemu pastirstvu enotno smer in ves kler povezal v trdni disciplini. Preden je zatisnil svoje oči, je mogel z veseljem opazovati, kako njegova setev raste in kako se že kaže povsod pomlad novega, poglobljenega verskega življenja. Stoletja bodo ustanove dr. Bauerja prinašale hrvatskemu narodu blagoslov. Vsak sejavec mora biti optimist, sicer ne bi sejal v dolgo bodočnost in negotovost. Nadškof Bauer je bil nepremagljiv v svojem optimizmu. Toliko ga je imel, da ga je še v srca drugih vlival, zlasti svojim tovarišem v apostolskem zvanju. Optimist v življenju: vsi, ki ste ga poznali ali imeli priložnost vsaj enkrat v življenju ga videti takšnega kakršen je bil, veste, kako je izžareval vesel optimizem iz njega. Prijeten in ljubezniv,, šaljiv in vesel, potrpežljiv in prizanesljiv — še če se je moral kdaj kregati, so se mu oči takoj zopet začele smehljati — preprosto in bogato gostoljuben — skratka 6olnčen značaj je bil, kakor more zrasti le iz močne vere in iz nje izvi-rajočega upanja. Kolikokrat smo mi mlajši ob njegovem optimizmu se ogreli, ko nam je ob težko-čah in neuspelih borbah vpadal pogum. Bil je med nami kot general, ki ve za gotovo, da bo omagal, pa če je sovražnikov tudi stokrat toliko in stokrat močnejših, močnejših za kratkovidne,- on pa je tja v večnost gledal, v najdalje daljave, in se zanašal na končno zmago, ki je božja. Svoj brezprimerno močni optimizem je hranil s presveto Evharistijo. Vsak dan je opravil molitveno uro pred Najsvetejšim. Nikjer ni mogel biti brez tabernaklja, ko je n. pr. svoje kratke počitnice preživljal na posestvu ljubljanske škofije v Marijinem gradu, je v ondotni kapelici sv. Jožefa takoj dal na svoje stroške napraviti tabernakelj, da je imel blizu Najsvetejše, ker brez Jezusa zanj ni bilo življenja, iz presvetega Zakramenta je vsak dan znova črpal optimizem, veselje duše in neomajno zaupanje v vseh bridkostih in težavah. Z vero je zmagoval. Trdno upamo prav v smislu njegovega optimizma, da mu je vera prinesla zdaj ludi zadnjo odločilno zmago za vso večnost. t Gregorij Rožman. Zadoščenje slovenskemu županu Slov. Konjice, 10. dec. Člana banskega sveta, župana občine Slov. Kon.jice-okolica in kandidata za župansko mesto združene občine Slov. Konjice Ivana Šeliha je Hans Zottel, trgovec v Slov. Konjicah, tožil pred konjiškim sodiščem zaradi razžalitve in odvračanja kupcev od kupovanja blaga. Tožbi sta bili dve. Z eno tožbo je tožil Hans Zottel, z drugo pa tvrdka Zottel Hans, in sicer zaradi tega, ker je Šelih delavcu Ivanu Šajteglu, ki ga je prosil za zaposlitev pri javnih delih, rekel, da zakaj hodi kupovat k Zottelnu, ker je ta prestopil v drugo (protestantovsko) vero in da zaradi tega ne sme več kupovati v njegovi trgovini. Ivan Šelih je dejanje priznal, v zagovor pa je navedel, da smatra za svojo dolžnost, opozarjati delavce pri vseh danih prilikah, naj predvsem podpirajo slovenske trgovine, ki imajo več smisla za potrebe slovenskega ljudstva kakor ostale. Kot javni činitelj je dolžan povsod poudarjati pomen naroda in jugoslovanske države. Zot-telnova trgovina ni slovenska in je zato ne more priporočati. Protestantizem smatra naš narod za nam sovražen in tujo nemško vero. Konjiško sodišče je spoznalo Ivana Šeliha za krivega prestopka oškodbe tujih imovinskih koristi, češ da je z nečastnim dejanjem odvračal kupca od namerjanega kupovanja blaga pri tvrdki Zottel. Obsodilo ga je pogojno na 300 din globe in na polovico sodnih stroškov, ker je bilo mnenja, da Šelihovo govorjenje sicer ni neresnično, da pa vendar ne ustreza dobrim šegam in nava-dom v poštenem trgovskem prometu. Pač pa je bil Ivan Šelih oproščen prestopka razžalitve Hansa Zottela. Sodišče ni videlo v še-lihovih besedah ničesar neresničnega, kar bi moglo škodovati časti, dobremu imenu ali gospodarskemu kreditu Zottelnovemu. Šelihov namen je bil le, da bi odvrnil Šajtegla od kupovanja pri tvrdki Zottel. Zoper sodbo sta se pritožila oba, in sicer Ivan Šelih, ki ga je zastopa dr. Franjo Macarol, zato, ker je bil obsojen; Zottel, ki ga zastopa odvetnik dr. Teodor Sbrizaj, pa zato, ker je bil Šelih oproščen in premalo kaznovan. Celjsko okrožno sodišče je sodbo konjiškega sodišča, v kolikor je šlo za oprostitev, potrdilo, rekoč, da Zottelova oseba sploh ni bila napadena s kakimi neresničnimi ali žaljivimi trditvami. BOUVIER VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA V kolikor pa je bil Ivan Šelih obsojen, ga je okrožno sodišče popolnoma oprostilo, ker ni mnenja, da bi bilo odgovarjanje od nakupa blaga s poudarkom na prestop v protestantovsko vero z ozirom na krajevne razmere, v katerih Šelih in Zottel bivata, smatrati za neko nečastno dejanje. To posebno zato, ker dogodki iz preteklosti in politične razmere silijo na intenzivno lastno narodno samoobrambo. To velja tembolj za Ivana Šeliha* ki je član banskega sveta in je v tem svojstvu k podobnim izjavam še posebno oproščen. Ta oprostilna sodba je za slovenskega župana v narodno ogroženih Slovenskih Konjicah častna in nam bo v njegovem boju za slovensko in jugoslovansko stvar v veliko zadoščenje pri delu, ki ga je doslej vršil, in pri delu. ki ga bo kot bodoči župan Slovenskih Konjic moral vršiti. Zadnja pot dr. Marjana Pogačnika Ljubljana, 10. dec. S solznimi očmi smo se danes popoldne poslovili na zadnji poti od dr. Mariana Pogačnika, ki je tako tragično umrl v celjski bolnišnici, enako kakor njegova predhodnika, mlada sovrstnika dr. Simon Zaletel in dr. Franc Vcrbie. Truplo je bilo danos dopoldne prepeljano v Ljubljano na domače stanovanje na Jegličevi cesti 9. Množice prijateljev in znancev so hodile ves dan kropit truplo. Ob 4 popoldne pa se je razvil proti pokopališču Sv. Križa veličasten sprevod, ki je bil tudi žulna manifestacija proti škandaloznim razmeruni v celjski bolnišnici, du so v razdobju komaj enega leta umrli za tifusom kar trije mladi zdravniki iz katoliških vrst. Truplo zdravnika inučenca, ki je počival v beli krsti, je blagoslovil stolni vikar g. Vindišer ob asistenci dveh duhovnikov. Akademski pevski zbor, katerega član je bil pokojnik pred leti. pa jc pod vodstvom g. Marolta zapel žalostinko »Človek, glej«. V sprevodu je najprej korakala mladina Marijanišča in Lichtenturna. Nato so nesli krasen venec z napisom: »Tovarišu Marjanu — Akademski pevski zbor.< V sprevodu so šli nato člani Akademskega zbora, prijatelji in tovariši. Sledil je voz poln vencev, za duhovščino in belo krsto pa so korakali najprej užaloščeni sorodniki ter zopet številni prijatelji. V sprevodu so šli med drugimi škof dr. Gnidovec, vizitator Sede j in ravnatelj Ludvik Šavelj, ki sta tako po- častila vrlega pokojnega cerkvenega pevca na koru Srca Jezusovega. Bansko upravo ie zastopal zdravstveni svetnik dr. Lapajne, dalje in- špektor Dolžan: v sprevodu je šlo polnoštevilno katoliško akademsko starešinstvo, številni sošolci in zastopstvo Zdravniške zbornice. Slovensko zdravniško društvo je zastopal docent doktor Ivan Matko. Med pogrebci smo opazili župnika g. Košmerla z drugo duhovščino, predstavnice Krščanske ženske zveze, mnogo usmiljenih sester in druge. V pokopališki kapeli je celjski oktet z vsem občutjem zapel Pregljevo >V hladni noči«, Akademski pevski zbor pa »Beati mortui« B. Men-delsohna. Pred odprtim grobom se je od blagega rajnika v imenu Slov. kat, akad. starešinstva poslovil dr. Justin, ki se je v svojem govoru poglobil v nedoumljivo veličino take, človeškim računom prezgodnje 6mrti. V imenu Akademskega pevskega zbora se je poslovil od njega dr. Zore, ki nam je v duhu obnovil sliko rajnkega: dozorel značaj, brez vsake ostrine, čist in iskren, da je vsaka njegova družba bila nehote pod njegovim blagodejnim vplivom. Nato je APZ BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje • hranilne knjižice bank in hranilnic • vrednostne papirle: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. • Vsilite vseh držav. Prodaja srečk drž. razr. loterije še zapel >Blagor mu« in grenki čas zadnjega slovesa jc bil tu. Množica se je v nemem molku vrstila ob grobu in se z grudami prsti poslavljala od mladega zdravniku, ki ga je božja Previdnost tako nenapovedano vzela iz družbe živili. Štirikratna jubilantka Znana in priljubljena gdč. Antonija Tavčarjeva, lastnica mlekarne in točilnice na Kongresnem trgu štev. 15 ima letos kar več življenjskih jubilejev. Ta mlekarna jc najstarejša v Ljubljani in je gdč. Tavčarjeva, ali po domače Tončka, kakor ji pravijo vsi njeni kupci, prva uvedla v Ljubljani sladko smetano ter druge dobrote, kakor jih moremo 6edaj uživati v ljubljanskih mlekarnah. t3dč. Tončka je že 40 let v Ljubljani, pred 30 leti pa je prevzela sama mlekarno ter jc od tedaj naša stalna naročnica. Gdč. Tončka se je rodila I. 1872 na Starem dvoru v občini Stari Loki ter slavi letos 65 letnico rojstva. K njej je nosila mleko še sestra pokojnega župnika Aljaža, iu sicer kar na glavi. Tončka je velika dobrotnica revežev in cerkve. Zadnje čase je imela hude borbe z raznimi uradi, ki 6o ji hoteli onemogočiti obstoj, vendar je vse ovire s svojo odločnostjo premagala. Želimo ji, da bi dočakala še mnogo let v veselje 6vojih prijateljev in kupcev! Visoke vode v okolici Ljubljane Ljubljana, 10. dec. Južmo vreme zadnjih dni, ki nam je prineslo obilno dežja in ki je povzročil tudi tajanje enega, jo povzročilo, da so vse slovenske vode močno narasti«. VeKka nevarnost je nastopila zlasti v okolici Ljubljane, da se nc bi ponovili prizori, kakor pred nekaj let, ko je voda že prodrla z Barja do dolenjske proge. Trenutno imamo na razpolago Porlret mariborskega ,nacionalnega tribuna n 991 Maribor, 10. dec. Bivši voditelj narodnih železničarjev v Mariboru, sedaj upokojeni železniški nameščenec Rudolf Tumpej je vložil pred tremi leti tožbo zaradi klevete in žaljenja časti proti takratnemu podnačelniku železniških delavnic v Mariboru in šestim uslužbencem delavnice. Za to tožbo je vladalo med železničarji ogromno zanimanje. Vlekla se je skozi tri leta. bila je predmet že nekaterih razprav pred mariborskim okrajnim sodiščem, ki jo je slednjič odstopilo višji instanci v končno rešitev. Pred okrožnim sodiščem je bila sedaj ta za Maribor sramotna in neljuba afera končana, podatki zaslišanih prič pa dokazujejo, da je bila v svrho temeljitega razčiščenja neznosnih razmer med slovenskimi narodnimi železničarji v Mariboru nujno potrebna. Obtoženci, katere je zastopal dr. Ravnik, so očitali g. Tumpeju, da je slovenske vojake zmerjal z >Windischer Hund«, »Windischer Trottel«, da je v svojem rojstnem kraju Sv. Lovrencu na Drav. polju ob prevratu snel v družbi drugih fantov slovensko zastavo ter klical »dol s Srbi« itd. Na tovorne vagone, v katerih se je nahajala municija, je napisal »Zacherlin-Gift, Tod fiir Serbien«, po vagonih in na stene vojašnic je slikal kralja Petra na vislicah. Pri razpravi zaslišane priče Kralievi škrtat Pri večerni proslavi katoliškega mladinskega praznika sta ljubljanski dijaški kongregaciji »Zgodnja Danica« in ona pri sv. Jožefu v frančiškanski dvorani uprizorili dtie 8. decembra naslovno dramo iz časov mehiške revolucije leta 1927. Avtor drame Abr. Mazzina je dal svojemu delu 6icer nekam mističen naslov »Kraljevi škrlat«, vendar pa je v delu pokazal osebnost znanega sodobnega katoliškega mučenca p. Mihaela Proja, ki je zaradi zvestobe svoji veri in zaradi 6voje peklu in svetu nedoumljive krščanske.duhovniške ljubezni padel pod puškami od pohlepa po oblasti poblaznelega tirana predesdnika Callesa. Po okolju, ki v igri vlada, pa te drama zlasti po zaslugi režije dvignjena iz lokalnih prilik, tako da ie po gibalnih silah podivjanih nagonov razduhovljene človeške osebnosti na eni in po moči krščanske ljubezni na drugi strani, verjetna in nejx>sredno učinkujoča povsod, kier se bije boj za nadnaravno vrednost človečnosti že v besedi in na papirju in kier že teče mučemska kri. Hvaležni moramo biti naši mladini za to igro. ker nam je v njej pokazala tisto sicer nadcasovno in nadnaravno katoličanstvo. ki je ozko in neločljivo povezano s kulturnim, gospodarski"' in poli ičnim človekovim udeistvovanjem pač zato, ker je to ka toličanstvo življenje in ne samo filozofski sistem Kakor so bile druge igre ob podobnih prilikah lepe po svoii miselni globini, tako je ta lepa m krvavo potrebna, ker se odigrava v borbi sil ki nas vsak dan meljejo in drobe in ker nam bistri p°g,e<1 73 padce in vzpone današnjega človeštva Fantom, ki so igro igrali, je ■ šla do srca To se jim je videlo" Srečni so'bili. da so lahko Igrali življenje v onih osnovah, o katerih vedo, J ncl-nT- vsak ""ie al nrn nnm izreči, na se rtrnu «i«-ko>_ .0«.« -i.,- —1 Tako jim je uspelo, da so pod vodstvom člana ljubljanske drame g. Edvarda Gregorina izoblikovali celoto, ki kljub mladostni oblikovni neizčiščenosti preseneča in prepričuje po svojem duševnem ozadju. Gledalec jim je moral verjeti in lahko 6i je mislil, kako bi oni v življenju ravnali v podobnih razmerah, ki niso tudi pri nas prav nič neverjetne. Gosp. Gregorin pa uprizoritvi ni rokodelsko postavil le trdne zunanje podobe, ampak je V6e umetniško gradil iz ideje. Pri p. Proju in njegovih bi bilo umestno več živahnosti in globokejši poudarek duhovnega veselja. Fantje so v težjih in lažjih vlogah dali svoje najboljše, zato jih ne bom posebej omenjal, saj so vsi fvošteno in iskreno delali za celoto. Dasi ima igra nekaj tehničnih pomanjkljivosti, ki jih je pa izboljšal g. režiser in dasi fantje neka terih težjih preokretov niso prenesli tako dobro kot lažje prizore, pa igra zapušča velik in neizbrisen vtis. Ponovitve v frančiškanski dvorani v nedeljo, 12. t. m. ob 4 j>ojx>ldne si ne bo ogledal le tisti, ki ga zanima, kakšen lik si teše današnja mladina, ampak tudi oni, ki hoče v sebi doživeti igro, posegajočo prav tako v življenje človeštva kot v 6rce f»osameztiika. Tako smejo prireditelji upati, da bo dvorana polna kot pri prvi uprizoritvi. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ort. ras. s. m. 80474/». so v reloti potrdile očitke, katerih so ga dolžili obtoženi. Svoječasna najemnica kantine v artiljerijski vojašnici v Mariboru je izpovedala, da je prišel nekoč gosji. Tumpej v kantino ter zahteval »memfis« ali »egiptovske« cigarete. Ker jih pa slučajno ni imela, jo je ozmerjal »Du vvindisehe 1'Titschen, du hast schon Zigaretten, nur willst du sie nicht geben«. Ta priča je potrdilo, da je g. Tumpej vedno samo nemško govoril in se ni nikoli izdajal za Slovenca. Bil je tudi pevovodja pevskega zbora tedanjili »Jungschiitzov« (mladostrelcev), ki so večinoma peli štirivrstične pesmi, katerih vsebina je bila zaničevalna za Srbe in Slovane sploh. G. Tumpej se lahko zahvali le golemu slučaju, da je glavna priča, Ix>vro Kandus. medtem že umrl, ker bi bil v slučaju, da bi mogla ta priča pred sodiščem nastopiti, izid zanj še liolj porazen, kakor je bil, ko so imeli olnlolženci v rokah le kratiko pismeno izjavo pokojnega Kandusa. Med razpravo je sodnik vss. dr. Tombak izjavil, da taki ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, ne smejo na sonce ter se vsiljevati narodu za voditelje Četudi se upošteva takraima mentaliteta med vojaštvom, katerega so dresirali v zaničevanju in poniževanju slovenskega naroda, je greli g. Tumpeja navzlic temu neodpustljiv. da jo vojake slovenske narodnosti, zlasti kmečke funte, ki niso znali nemškegu jezika, psoval z »win-diseher Hund, w. Trottel«, posebno če se upošteva še dejstvo, da je že avstrijsko pravosodje vsakega kaznovalo, ki je nasprotnika žalil z »windischer«. Pod vj>livom in pritiskom teh poraznih izpo-vedb prič, ki so v vsem obsegu potrdile inkriminirane žalitve zasebnega tožitelja, jc gosp. Tumpej brezpogojno, to je brez vsake častne izjave in brez preklica umaknil tožbo ter se zavezal, da bo sam plačal svoje stroške. Ta porazni umik je tem bolj značilen, ker je bil g. Tumpej 6. februar ja t I. pripravljen umakniti tožlio le pod sledečimi 1. da mu obtoženi plačajo 4000 din za stroške, ki jih je imel z iskanjem nekdanjih »mladostrelcev« (Jungschiitzcv), katere je predlagal kot priče; 2. da morajo toženi objaviti v listih »Slovenec«. »Jutro«! »Slovenski Narod«. »Večernik«, »Mariborer Zeitung« tor v belgrajski »Politiki« in »Pravdi« častno izjavo po njegovem diktatu; 3. da plačajo nc samo vse njegove stroške, temveč tudi stroške cele obrambe in da umaknejo proti njemu svoje tožbe. O teh zanimivih tožbah bomo poročali, kadar bodo razprave. Razprava je bila mestoma zelo burna. Med zastopnikom g. Tumpeja in sodnikom je neka jkrat prišlo do ostrili besed. Klavrni izid tožbe, ki jo je vložil g. Tumnej proti inž Grudnu in šestim železniškim uslužbencem, jo vzbudil v nabito polni dvorani največje presenčenje. Za g. Tumpeja bodo posledice te razprave prav porazne. Celokupna slovenska javnost v Mariboru jc mnenja, da se ljudje Tunipejevcga kalibra ne smejo več pojaviti na politični pozornici. nekaj vesti, ki nam zatrjujejo v splošnem, da Ljubljanica še narašča in da Barje še ni izven nevarnosti, pač pa da je Sava pričela okoli pol 5 žc padati. Po Savi in po Ljubljanici «0 se danes valile ogromne množine vode z Gorenjskega in Notranjskega. Ljubljansko barje. Ljubljanica je prestopila bregove ter zalila najprej Lipe, nato vas Hauptmanco in deloma tudi Črno vas. Ni pa šc dosegla ceste med šolo in Mo-karjem, kakor ob največji povodnji. Barjani so povodnji sicer navajeni, vendar se boje, da bo nastopila še hujša povodenj. ker Ljubljanica narašča, ker je zalila na ndžjih mestih že vse travnike in polja. Bregove je prestopila tudi Iščica in prav tako zalila ozemlje okrog sebe. S krimskih gora drvijo hudourniki na Barje. Na Barju 6e je bati najhujšega. Brod na Savi Iz elektrarne Česen smo dobili obvestilo, da je tam Sava dosegla do pol 5 2.65 m nad normalo, je pa do pol 6 upadla že za 15 cm ter da pada še dalje. Vevče in Fužine Ljubljanica je tu ogromno narastla, zalila ta-kozvane »rige« ter se razlila čez polja m travnike. Ljubljanica je tu zato nevarna, ker je Sava tudi močno narastla. tako da sc ne more Ljubljanica izlivati vanjo. Proti Lazam je voda prestopila cesto in je promet z vozmi onemogočen. Litija V Litiji jc Sava dosegla 2.90 m nad normalo, kar še ni nevarno, ker mora bili voda 3 m nad normalo, da prestopi bregove. Pač pa jc voda zalila glavno cesto v Spornjem Hotiču, kjer je onemogočen sleherni promet. V6e popoldne je Sava naraščala in šele proti večeru jc pričela lahno upadati. Zaenkrat je nevarnost večje povodnji odstranjena, Siotič na Rokodelskem odru Rokodelski oder v Ljubljani je doletela posebna sreča, ker bo v nedeljo, 12. t. 111. ob pol 8 zvečer v igri Revček Andrejček< nastopil v vlogi An-drejčka skoraj |>o vsej beli Ljubljani znani in med obiskovalci iger v Rokodelskem domu tako priljubljeni komik g. Jože Cestnik, ki ho ta dan s t o t i č nastopil na Rokodelskem odru. Sto odrskih nastopov! Lepo število! Sto odrskih nastopov na enem in istem odru — bi človek rekel — da je neino-gove tako kmalu doseči. Res je ležko! Toda naš Jože je mlad — saj še treh križev nima — a jc vendar agilen član rokodelsko igralske družine. Že pri njegovem prvem nastopu, dne 1". novembra 1029 v igri >2enink je pokazal v vlogi Pepela Čika, da bo dober igralec. Treba mu je bilo samo 6e vaje, veliko vaje in študija. I11 ros; poprijel sc je študija dramatike. Iz leta v leto so se njegovi odrski nastopi množili, posebno zadnja leta ni igre, kjer bi naš Jože ne imel glavne ali pa vsaj precej pomembne vloge. Zlasti veseloiger si ne moremo misliti brez Jožeta ali pa njegovega predhodnika Janka Novaka. Ko bo v nedeljo stotič nastopil na Rokodelskem odru, mu k temu jubileju iskreno čestitamo s srčno željo, dn hi na tem odru še več stolih predstav doživel in da bi še več koristil rokodelskemu društvu. Prav tako po čestitamo tudi rokodelskemu društvu, ker ima lako požrtvovalne in agilne ljudi in želimo, da bi Joželov zgled privabil društvu še več takih delavcev. Priporočamo cenjenemu občinstvu, da se le predstave v polnem številu udeleži in s tem da zadoščenje tako jubilantu kakor tudi vsem drugim članicam in članom rokodelske igralske družine. Triumfalen sprejem predsednika vlade v Ljubljani Ljubljana, dne 10. dec. 1937. .V.urda ic noben ministrski predsednik Jugoslavije 111 doživel tako navdušenega spontanega in odkritosrčnega sprejema mladine kakor ga je nocoj ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Ljubljani, ko se je vračal s svojega jx>tov»nja po Italiji, kjer je tako uspešno zastopal Jugoslavijo, njene gospodarske koristi in idejo miru. Ako bi širše ljubljansko prebivalstvo vedelo za njegov prihod, bi nedvomno oblegalo kolodvor, da sc mu zahvali za njegovo veliko delo. Za prihod pa 60 vedeli Je nekateri dostojanstveniki in pa v zadnjem trenutku obveščeni akademiki in člani JRZ. Na kolodvoru je pa kljub temu vladala silna gneča, tako da so reditelji imeli težko delo, preden so mogli vse navdušeno občinstvo spraviti na perone, ki so ga tvorili člani ljubljanske JKZ, pretežno pa mladina, ki je nestrpno čakala ministrskega predsednika. Ban dr. Natlačen sc je odpeljal žc popoldne ministrskemu predsedniku nasproti na Rakek do državne meje. kjer ga je pozdravil v imenu prebivalstva Slovenije ler 11111 čestital k uspeli državniški poti. Z istim vlakom, kakor dr. Stojadinovič, sc je vrnil v Ljubljano tudi ban. in sicer v predsednikovem salonu. Poleg teh dveh so bili v vlaku še predsednikova soproga, šef kabineta dr. Prolič in drugi spremljevalci. S tem vlakom 60 sc vrnili tudi jugoslovanski časnikarji, med njimi glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčiu. Med številno množico so ministrskega predsednika na kolodvoru pričakovali razni odlicniki, zlasti ves> odbor tukajšnje JRZ s svojim predsednikom ljubljanskim županom dr. Adlešičcm in številnimi občinskimi svetniki, italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Maraini, senatorja gg. Smo-dej in Hribar, predsednik ajjelacije dr. Golia, univ. prof. dr. Slavič in univ. prof. Lukman, direktor železniškega ravnateljstva dr. Fatur, upravnik policije dr. Hatin, komandant orožništva polk. Bat le in številni drugi zastopniki oblasti, zlasti pa zastopstvo lantov naših organizacij, med katerimi je bilo več sto akademikov. Točno ob 9.38, kakor določa vozni reci. je dospel na ljubljansko postajo simpion orient ekspres. Vsa množica jc izbruhnila v en sam klic: Živel dr. Stojadinovič! Predsednik vlade je svež in nasmejan izstopil iz vlaka ter se takoj znašel sredi občinstva. Gospa županja dr. Adlešičeva jc vstopila v predsednikov salon in tamkaj izročila gospe dr. Stojadinovičevi krasen Šopek orhidej. Gospo dr. Stoja- dinovičevo je obiskal v vagonu (udi iiiettiii župau dr. Adlešič. Ban jc predsedniku vlade predstavil naštete odličnike, nato pa jc v imenu ženske mladine gdč. Jerkova predsedniku izročila krasen šo-f>ek nageljnov. Brzi vlak je bil na kolodvoru 12 miuut. Ves ta čas jc naša mladina prirejala nepopisno živahne ovacije |)redsedniku vlade. Vzklikali so: Žive! dr. Stojadinovič, živel dr. Korošec, živel voditelj Jugoslavije, živel voditelj slovenskega naroda! Nato je mladina zapela na predsednikovo željo nekaj slovenskih pesmi: »Hej Slovenci«, »Ko so fantje proti vasi šli«, Jaz bi te /e rada imela«, •Regiment po cesti gre«, ter zaključila svoje petje s himno »Dvignite Orli . Predsednik je z vidnim veseljem po slušal fantovsko petje in odzdravljal vzklikom iz stotero fantovskih grl. Alladina je po petju živahno manifestirala ter vzklikala Nj. Vel. kralju Petru. Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter ponovno dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, jugoslovanski vojski iu jugoslovanski državi. Tik pred odhodom vlaka se je pojavila pri vratih vagona tudi gospa dr. Stojadinoviča. Mladina je tudi njo navdušeno pozdravila. Ob 9.50 se je brzi vlak odpeljal proti Zidanemu mostu in tudi pri odhodu so se manifestacije ponovile v nezmanjšani meri. Dr. Stojadinovič in njegova gospa pa sta raz okno svojega vagona živahno odzdravljala slovenski mladini. Poizvedovanja Zatekel se je črn rnlad lovski pos in ee dobi v Stopanji vasi 101. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 02 in mr. Gar-tus, Moste. * 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Klub železničarjev JRZ, poverjeništvo Ljub ljana, imu ustanovni občni zbor v nedeljo 12. t. m. ob pol 10 dopoldno v beli dvorani hotelu »Unionc. Prijatelji in člani vabljeni. 1 igro »Kraljevi škrlat« — v režiji Edvarda Gregortriu, članu drame Narodnega gledališča v Ljubljani — za katero je bila pri prvi predstavi dvorana razprodana, bomo ponovili v nedeljo, 12. dec. t. i., ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani. Pred igro kratek prolog. — Da vsakomur omogočimo obisk te lepe igre o mu-čeništvu mehiških katoličanov, smo vstopnino še znižali: sedeži sc dobe že od 3 din dalje, stojišče Vesela komedija dijaSkih zmeinjav, mladostnih preSernosti in prestopkov v filmski opereti smeha in dobre volje Premiera danes v EIITNEM KINU MATICI Najnovejši ž u r n a 1 — Jutri d o p Njena velika matura (Unentsclnikligle Stunde) Hans Moser — Glisti Huber Theo Liiigen Rezervirajte si vstopnice Telefon 21-24 oldne izredna predstava ob 10.30 u r i Poskusen vlom za Bežigradom Ljubljana, 10. decembra. Nocoj okoli 10 sta dva svedrovca poskušala svojo srečo v gostilni »Ravbar«, ki stoji v Staui-cevi ulici za Bežigradom. Pa jima 6reča ni bila nic kaj naklonjena. Prav blizu svojega cilja 6ta že bila, jx>tem pa sta bila za6ačetta in tako sta se morala obrisati pod nosom za bogat plen, ki sta si ga obetala od te nočne pustolovščine. Vlom se je po izjavi očividcev zgodil takole: Z okna sosedne hiše, s katerega sc vidi pročelje gostilne Ravbar«, je gospa Marenče, ki tamkaj stanuje, zaslišala sumljiv šum. Napela je oči in nenadoma zagledala na lestvi, ki je bila pričlonjcna na pročelje »Ravbarjeve« hiše, temno moško postavo. Takoj sc je v njej porodil sum. da so na delu vlomilci. Začela je kričati. Neznanec na lestvi se je prestrašil, skočil z lestve, sedel 11.1 kolo, ki ga je'imel v bližini, ter se odpeljal, kolikor so mu dale noge. Ko e.o domači pritekli, o vlomilcu ni Kino SSoga Telefon 27 3') Za vse zamudnike, ki lega jirekrasnega filma PATER VOJTEH niso še videli, ga bomo danes predvajali šc ob 15. tn zad« nji« ob 17. uri. Ob 19 uri premiera: 1 M sedmih nebesih f V glavni vlogi Simone Simon. Nemški dialog. | Drobne novice Kotedar Sobota, 11. decembra: Damaz, papež; llngolin, puščavnik. — Prvi krajec ob 2.12. Herschel napoveduje sneg in vihar. Nedelja, 12. decembra: (Tretja adventna nedelja.) Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenka. Novi grobovi ■f V Ljubljani je v mestnem zavetišču za onemoglo 10. l°cembra umrla gdč. Marija Stražar. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne izpred mrtvašnico na Vidovdanski cesti 9. Naj v miru počiva! Žalujočim našo sožalje! -j- V Kolovratu je mirno v Gospodu zaspal Andrej Zupančič, posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! m n m n Vzrok — potovanje na Orient Perziiske preproge, oriientalsko pohištvo in še druge starinske styan po zelo nizkih cenab naprodaj. Ogled pri ZIPKIN - ORIENT - KflRPET. v palažl Punav, Uubllana Vhod iz Beethovnove ul. št. 14, II. nadstr. — Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference imajo redno skupno zborovanje prihodnjo nedeljo, t. j. 12. t. in., v Marijanišču. Ob tri četrt na 7 bo sveta maša s -kupnim sv. obhajilom, ob pol 9 v zboro-valni dvorani MarijuuiSča zborovanje, vsi delavni člani se nujno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. — Na mednarodni svetovni razstavi v Parizu jc bil odlikovan za razstavljene slovenske čipke v državnem in mednarodnem paviljonu z najvišjim priznanjem 5-Grand prix naš državni osrednji zavod iz Ljubljane. To je gotovo dovolj zgovoren do-kaz za kakovost in lepoto naših domačih čipk, ki .SO si s tem pridobile ugled v mednarodnem svetu. L. 1923 je bil Državni osrednji zavod odlikovan z diplomo in srebrno svetinjo, danes pa najvišje priznanje, kar jo tudi lep dokaz napredka. V ostalem ima ta zavod v državi največ odlikovanj med vsemi sličninii ustanovami. Čestitamo!_ Uspeh v življenju imajo samo zdravi, močni, ljudje z dobrimi živci. — Priiatelj Biomalz ti na jiravi delo lahko, te ohrani močnega in trdnega v bolezni, skrbeh in nevarnosti. - Težki časi? — A' tisoč priznanjih se zahvaljujejo za mirne živce, utrjenosl in mladostno svežost, ki jim jo da BIOMALZ — Poziv absolventom moško obrtne in absolventkam ženske obrtne šole v Ljubljani. Državna tehniška srednja šola v Ljubljani bo za petdesetletnico državnih obrtnih šol v Ljubljani izdala spomenico 1688—1938. v kateri bojudi imenik vseh absolventov in absolventk. Da bi mogli pristaviti današnji poklic, pozivamo vse absolvent«' 111 absolventke, da čimprej pošljejo šolski upravi svoje današnje naslove. — Kalehetsko društvo se ne strinja z načinom pisanja v dopisu, ki ga je neki katehet objavil v -Slovencu« dne 4. decembra 193" jx>d naslovom: Učiteljska zborovanja in pouka prosti dnevi«. Gg. kalehetje naj se v katehetskih In stanovskih zadevah obračajo na društvo ali na škofijski ordinuriat. — Katehetsko društvo s sedežem v Ljubljani. — Božična igra: Kralj z neba — sedem znamenj ob času Kristusovega rojstva — na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edvard Grc-goriu, član narodnega gledališča v Ljubljani — cena 15 din; naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta igra jc bila z velikim uspehom uprizorjena lansko leto ua več odrih. Je lahko uprizorljiva tudi na manjših odrih, kar je glavno za naše podeželske odre, ki ne razpolagajo ne z večjim prostorom ue z mnogimi igralci. Delo je izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki tvorijo zaokroženo celoto. Delce je primerno tudi kot nabožno branje vsem onim, ki hrepene po notranji poživitvi. Zato igro toplo priporočamo onim odrom, ki Žele prirediti res lepo božično igro. — Udeležite so skupnega polovanja na 34 mednarodni evharistični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tujsko-prometna sekcija Kluba e.spe-ranlistov v Ljubljani, Dvorakova ulica 8. Zahtevajte brezplačna pojasnila in spored potovanja. — Katero društvo jo tako zaostalo, da še nima kino ali epidiaskopičnega aparata za predavanja? Vse pove najnovejši brezplačni kino cenik v dro-geriji Gregorič d. z o. z.. Ljubljana, Prešernova 5. — Cenen božični izlet na Koroško. Za 62-5 din priredi Putnik-' božični izlet na znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je vračunana voznina jx> železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, žična železnica do planinske? hotela in celokupen aranzman, I. j- stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh biljetarnicah Potnika: do 2. januarja. — Prepovedmi tisk. Službene novine št. 279 in 280 objavljajo, du je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1. časopisu .Hrvatski radio-vjesnikc, dalje št. 1. lista .Glas saneaga«, št. 10. lista ; Seljački svi-jet«. št. 21. časopisa Scljučka misno« St. 7. lista -Novi list«. letaka z naslovom »Hrvatski narode« in brošuro Židovstvo kao negativni elemenat kulture«. Vsi navedeni tiskopisi izhajajo, ozir. so bili tiskani v Zagrebu. — Društvo za zaščilo interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani opozarja zadnjikrat svoje člane, da storijo svojo dolžnost glede procentualnega odplačila, sicer bomo primo-rani proti neplačnikom brezobzirno polom našega pravnega zastopnika sodnim jx3tom v najkrajšem času nastopiti Društveni odbor 6C jc boril skozi 3 in pol leta energično in vztrajno in je tudi končno nastopil tožbetio jiot proti erarju, dokler sc tli vendar enkrat vlada odločila k izplačilu hranilnih vlog in čekovnih računov. Rente sc bodo pričele po zatrdilu v najkrajšem času izplačevati. Poudarjamo pa. da to najbolj zakrknjeni pri odplačilu vele-trgovci iu velegcsjxxlarske ustanove. Glede informacij naj se priloži znamka za 1.50 din in 30 par, drugače se ue odgovarja. — Vid vaših oči s.i obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite j zjutraj ua prazen žclodcc kozrtrco naravne >f:ranz-]oed crenčice«. Lmhliana bilo več ne duha ne sluha. Lastnik gostilne gosp. Ravbar je lestev odnesel na dvorišče ter odšel nazaj v hišo. Ko se je domača hčerka odpravljala k počitku, je izrazila 6vojo bojazen, da se utegne skrivati v hiši še drugi vlomilec. Eden izmed gostov se ji ie jjoitudil, da jo spremlja v sobo. Ko sta odšla v zgornje nadstropje, sta v sobi, kjer ima g. Ravbar blagajno, res zagledala še drugega ite-znanca^ ki jc blagajno že navrta.1 iu hotel pobasati plen. Gost sc je vrgel nanj in ga zgrabil. Na kričanje hčerke, je pritekel tudi g. Ravbar in pomagal držati zasacenega vlomilca. Ktiialu nato je prišel tudi stražnik Sojer Anton, ki jc vlomilca aretiral in ga odvede! s seboj. Pri aretirancii so našli samokres in kompletno vlomilsko orodje. Pri zaslišanju jc vlomilec izjavil, da svojega ;.komjjanjano« ne pozna. Policija je ugotovila, da je aretirani vlomilec trgov, pomočnik Saley Ignac iz Murske Sobote. Ce bi se mu bil vlom posrečil, bi iinel lastnik gostilne precejšnjo škodo: v blagajni je bilo več zlatnine in denarja v skupni vrednosti 4000 din. Tako 6e ima g. Ravbar 6amo čuječnosti ge. Marenčeve zahvaliti, da tii postal žrtev drznili svedrovcev. dne 11. decembra 1937. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sol^ota, II. decembra: >Belu bolezen«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja 12 dec.: ob 15 s-Firnia«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20 - Bela bolezen«. Izven. — Ponedeljek, 13. dcc.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 Sobota, U. accembrn: >An6ka«. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 12. dec.: ob 15 »Amaconke«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: iPIes v maskah«. Izven. Znižane ccne od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 13. dec.: zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani jirosi p. u. abonente, da poravnajo četrti obrok abonmaja do 14. t. m. Prireditve in zabave Marijin vrtec nn Rakovniku priredi v nedeljo, 12. t. m... prelepo igro >Mašna strežnika iz Santarema« (Gheon). Pred igro pozdravna j-iese.ni in nastop malih deklamatorjev. Začetek točno ob petih. Vstopnice ee dobijo pred cerkvijo Spodnja Čiška. Jutri zvečer bodo uprizorili dijaki v cerkveni dvorani v Sp. Šiški dramo Janeza Jalena »Srenja«. Vsi Siškarji vljudno vabljeni! Slovenska esperantska zveza priredi drevi ob S v frančiškanski dvorani fwd j>okroviteljstvom g. bana dr. Natlačena akademijo v proslavo 78 letnico dr. Zamcnhofovega rojstva ter 50 letnice espe-ranta. Ob tej priliki bodo izročili diplome častnega članstva prevzv. g. knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu, ustanovnemu članu g. banu dr. Marku Nallačenu ter gg. JoSku Sollerju, Franu Mikliču in Jerneju Jcleniču. Vstopnine ni. vabljeni vsi prijatelji ŠEA. Predavanja 2-Svojeglavčck« na trnovskem odru. V nedeljo 12. t. 111. ob S zvečer bodo člani igralske družine Prosvetnega društva uprizorili veseloigro s petjem :-Svojeglavček -. Preskrbito si vstopnice že v predprodaji od 10 do 12 dopoldne. Sestanki Smamogorsko okrožje. Okrožni svet bo jutri ob 9 v samostanski dvorani v Šiški. Udeležba za vso jiodrcjenc odseke obvezna. — Tajnik. Naše dijaštvo Pevci iu pevke! Redne pevske vaje zu akademsko mašo pri 00. frančiškanih: v soboto, dne II. t. ni. od 6—7; v nedeljo, 12. t. m., od 10 do II. Bodimo točni iu vsi! Na 35. rednem občnem /boru Društva lnedi-cincev je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ročk lila/, podpredsednik Koršič Marko, tajnik 1. žiža Peter, tajnik II šušleršič Stanku, blagajnik I Grobelnik Slobodau, blagajnik II. Končan Oskar, knjižničar 1. Ko/uk Niko. kn jižničar II Gorjanc Gorazd, gospodar: Prednnič Ldo, revizorju Jancžič Vokoslav, Kor.-ika Lojze. Kino Kino Kodoijevo: Danes ob 20: Junaki Pavlove ulice;, film, ki je po pravici žel velik uspeli v Unionu. in Čarobni bal . Al. Johnson, (.'ari Francie. Zvočni kino vic predvaja danes senzacionalni film iz življenja 'pion»v v svetovni vojni (Tajno.-! službe). 2 din. Predprodaja vstopnic v pisarni Pas <-t bonum, Frančiškanska pasaža, jutri pa pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. — Vljudno vabita DMK pri sv. Jožefu in Zgodnja Danica. 1 Akademski pevski zbor pod vodstvom gosp. Marolta jc važen činitelj v slovenski pevski kulturi, saj ga prištevajo p ovseh njegovih uspehih med najboljše moške zbore v Jugoslaviji. Letos je minilo deset let, odkar se je APZ ustanovH. Poteklo je deset let trudapolnega in zelo uspešnega dein mladih idealistov. S koncertom dno 13. decembra bo APZ proslavil tu jubilej koncertni uspehi APZ so sijajni zaradi izrazite, posrečene izbire programskih točk, kakor tudi zaradi strogo umetniškega podajanju s strani zbo-rovih pevcev. Brez dvomu je, da bo APZ ponovno še bolj jKitrdil svoj sloves na jubilejnem koncertu Predprodaja vstopnic je pri vratarji} na univerzi vsak dan od 8 do 19. Vstopnic ni več tako mnogo, zato si jih pravočasno nabavite! 1 Film o Louisu Pasteurju. Kino ->Uniou« bo danes začel predvajati ameriški film režiserja Dieterleja ^Dobrotnik človeštva, Louis Pasteur-., ki ga je izdelala Warnerjeva družba. Film nam v prepričevalni i>oclobi iu mojstrski igri razgrinja življenje, znanstveno prizadevanje in bojo velikega Francoza, ki je z neomajno voljo iskal novih znanstvenih dognanj v prid človeštvu Od časov, ko je javnost prvič slišala njegovo ime, ko je izumil cepivo proti ovčji kugi, pveko razočaranj, smešenja in zagrizenega boja za pravo stvar iu znanstveno resnico, nas film povede do zmagoslavnega zaključka in do Pasteur-jeve zmage. Največji nasprotniki njegovih naukov, najhujši rovarji proti novim znanstvenim načinom zdravljenja morajo genialnemu učenjaku izraziti svoje priznanje in spoštovanje. Akademija ga po tem težkem življenjskem boju sprejme v svoje vrste zaradi zaslug, ki si jih je za brancijo in zu človeštvo pridobil s svojim delom. Film odlikuje izborna režija, uosi ga pa čudovita igra Paula Munija. Dela te vrste, kakor j« tilm o Pasteurju, nas zbližujejo s svetlimi postavami dobrotnikov človeštva, z ljudmi, ki so vse svoje življenje prebili v nesebičnem naporu in v službi za blagor bližnjega, za splošno korist in za pravi napredek človeštva. Jasnejši nani postane njihov veliki, brezkompromisni boj globlje začutimo hvaležnost, ki smo jo dolžni njihovemu spominu. Te vrste filmi to odlično vzgojni, škoda lc, da jih v Ljubljani poredko vidimo. -Dobrotnik človeštva« zasluži zaradi tega in zaradi svoje umetnostne eeue številen obisk. 1 Miklavž jc že niiino, a. prijetna peeem njegovih drobčkanih angelčkov nam je še vedno ljuba. Kdor jih je slišal, kako 60 peli zadnjič na Selu, kdor je videl jjeklo, polno parkeljnov. med katere je že tudi prodrl moderni duh, bo prav rad pohitel na slovo, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 20 v frančiškanski dvorani. Miklavža spremlja pri odhodu do 30 belih angelčkov, obdaja ga straža 20 malih pažev, v peklo sc vrača nad 30 parkeljnov in vsa ta množica poje, živi in raja v simboličnih plesih ob spremljavi vojaškega orkestra v dr. Gržincičevi opereti ->Miklavž prihaja«, ali če hočete »odhaja«. Ker je zanimanje veliko, nabavite 6i vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum. Če kdo želi. da Miklavž, pri svojem odhodu še obdari koga izmed njegovih dragih, naj mu to naroči v pisarni Pax et bonum v Frančiškanski pasaži. 1 Afera mestnega pogrebnega zavoda. Posebna revizijska komisija mestne občine ljubljanske je izvedla lani januarja strogo revizijo poslovan ja mestnega pogrebnega zavoda od 1930 do 1035. Rezultat tc revizije so bile ugotovitve raznih nepoštenih manipulacij z blagajniškimi nakaznicami in računi. Mestno poglavarstvo jc nato vložilo pri državnem tožilstvu obširno ovadbo. Po dolgotrajni kazenski preiskavi je drž. tožilstvo sedaj obtožilo dva pogrebna arnn-žerja in starejšo uradnico P. zaradi zlorabe uradne dolžnosti in obrtno izvrševalnih prevar Zu konec decembra je razpisana pri okrožnem sodišču ustmena glavna obravnava. V splošnem gre za prevare do zneska 23.000 din. Obtoženci so v blagajniške nakaznice zaračunavali razna spremstva pri pogrebu in .mrliške straže, ki sploh niso bile izvršene. Sredi decembra pride pred mali kazenski senat afera mestne zastavljalnice, za katero vlada v javnosti veliko zanimanje. i Ze od 10. oktobra 1937 je vse delavstvo Strojnih tovarn in livarn d.d. v Ljubljani brezposelno, ker je prišla družba v finančne te/koče in ni mogla izplačati mezd. Družba je zaprosila za poravnamo postopanje izven konkurza ter bo prva razprava šele dne 7. januarja 1938. Ker je delavstvo /c pretekli mesec izčrpalo vse podpore pri raznih socialnih institucijah ter je sedaj prepuščeno lakoti in bedi, jc zaradi tega zaprosilo oblast, kakor tudi Gremij trgovcev za nabiralno akcijo, ki je sedaj oblastveno dovoljena. Zaupniški zbor zaradi tega vljudno naproša cenjene tvrdke kakor tudi j>063-| ineznike, ki so pripravljeni žrtvovati kakšen dar v ! katerikoli obliki, da se odda na naslov: Zaupniški , zbor Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Delavska zbornica. Miklošičeva cesta 22 a. I. nad 6tropje. desno (I. vhod od kolodvora). 1 Za večerjo so najbolj hitro pripravljene 111 u • riborske VVogererjeve hrenovke. So sučnate trr dnevno sveže Dobite jih samo v