19. številka. Ljubljana, v sredo 23. januvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av a t rij ak o-ogo rak e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prof. Suklje pa člen XIX. —o.— Čuden ta člen XIX ti državnih osnovnih postav! Naučni minister baron Courad ga je dne 21. aprila 1880. leta v državnem zboru primerjal sfingi, devi tistej z levovim životom, „katera tiho počiva pred nami, v jedno mer na lici nam kazoč uljudno smehljanje, na UBtnih pa molčeče odrekanje". In ta primera se je gospodu naučuemu ministru posrečila jako dobro! Zlasti nam Slovencem kuže se ta Člen XIX-ti kakor sfinga, ki nam s celo glavo prikimava, z ustnicami pa zanikava! Z okovi na rokah in nogah smo 1867. leta pozdravljali Člen XIX-t», smehljajočega se rešitelja, ki nam je obetal razvezati spone in varovati nam tudi v bodoče naše svobodno in jednakopravno narodno življenje; vsak bip pa smo se tudi pozneje prav do denušnjega dne zatekali temu Členu v naročje, ker vsak hip se nam je razžalilo narodno našo zavest, se nam je motilo in zaviralo narodno delo, kateremu pa je za mogočno stražo stati obljubil člen XlX-ti! Ali vse vabeče in obetajoče smehljanje tega stražnika nam v dobi zatiranja ni pomagalo ničesar; v resnici bil je ta stražnik že ustvarjen tako, da s svojim bra-nilom ganiti ni mogel in je s svojimi ustnami molče le toliko povedal, da se njega nikomur bati ni treba! Taka prečudna zagonetka je še dandanes člen XIX-ti naših osnovnih postav narodom avstrijskim sploh, slovenskemu posebe. Vender pa nam je bil vsaj obetanja poln — do zadnjega časa. Zadnji čas pa 6e je prof. Šuklje-ju posrečilo iz člena XIX-tega izluščiti vojsko, ki našemu narodnemu napredku naravnost protivo gre. Doslej smo s tem členom terjali in zagovarjali pravice, ki jih kot narod avstrijski imamo za svojo narodnost, za obstoj, razvoj in bodočnost te slovenske narod-narodnosti — a deželni poslanec Šuklje nam je kazati jel, da nam ta Člen \l.\-ti ne brani, ostati pri starej, popačenosti; dalje, da nam ta člen prepoveduje, odpraviti stare nupake, zanesene v učilnice, po Slovenskem, uapake ki nam narodem ali vsaj za slovensko službovanje sposoben naraščaj vzgojiti ne puste\ Člen XIX-ti je poslanec Šuklje v boj postavil za dovoljenje glasovitih 600 gold. nemško- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (.Daljo.) Vse te drobne vesti v časopisih ugajajo veliki večini čitaiočega občinstva, ne le po Slovenskem, ampak po vseh deželah in mej vsemi narodi. Strežejo nikdar nenasitljivej radovednosti. Tako je bilo, kot učeni zgodovinarji kažejo, že pri starodavnih Rimljanih. Njih „acta diurna" so zlasti za dobe cesarjev posebno rada in obilo prijavljala take malenkosti, po katerih so, kot rečeno, Ilimljaui (in urbe .ser ninii u m avidt*) posebno hlastno segali. Temu se ni čuditi, ker so političue stvari v njih bile kaj suhoparne (cesarski ukazi, Btarešinski sklepi in druge uradne naredbe) ali pa le malo mičue, ker so ostri nadzorniki prepovedovali in iz njih odstranjevali vse, kar koli bi bilo gojilo in dražilo politično mišljenje in gibanje. Zato so morali le na kratko poročati o o raznih samostalnih nasvetih in govorih v starešinstvu; obširnejše le takrat, ko so ti govori posebno godili sistemi samovoljne vlade. Na to pač misli P lin i j mlajši v svojej pohvalnici („panegirieus"). vzpodbujne nagrade: češ, pouk nemščine za teh 600 gld. je neobligaten, nihče gu poslušati ni dolžen ali prisiljen, zatorej tak sklep ne bi bil proti ven členu XIX-temu. Ergo! Zna se, da je gospod poslanec imel še druzih razlogov za neobligatnib 600 gl., ker vender bi smešno bilo, dovoljevati nagrade za jezik samo za to, ker se tistega jezika učiti nikogar v deželi ne sili! Ali poudarili smo ono „ratio leyis" le za tega delj, da pokažemo zaslugo prof. Šuklj e-ja, ki je nemščino v našej 96°/0-no slovenskej deželi umel „opravičevati" po členu XIX tem, po istem členu, na kateri se že sedemnajsto leto od dne do dne sklicujemo, da hočemo slovensko našo narodnost ohraniti čisto! Pravico do čiste narodnosti daje nam člen XIX ti, in dognati Slovencem to pravico tudi zu življenje, to je bil naroda na-iega program, in to je še dandanes. Narodnost odkruševnti, v prah tlačiti, prepoveduje sicer omenjeni člen, a to le tedaj, če bi se to imelo goditi s silo, — narodnost pa pustiti popačeno, ali pačiti jo še na dulje brez sile, neobligatno; to se po členu XIX.-tem sme, se sme v resnici! Po tej interpretaciji člena XIX-tega, naše „Magnae Cbartae", nam torej priteka neobli-gatna germanizacija v deželo. V drugič je prof. Šuklje člen XIX-ti proti slovenskemu napredku naperil v seji mestnega zbora Ljubljanskega due 4. januvarja, torej pred kratkim. Finančni odsek stavil je predlog, naj se do deželnega šolskega sveta odpošlje peticija, da se slovenščino kot obligaten predmet za vse učence uvede na Ljubljanskej velikej realki. Hitro se je oglasil odbornik Suklje proti temu predlogu, češ dn se ž njim hoče Nesloveucem na realki slovenščino usi-liti, tuko pa da bi se člen XIX-ti prelomil, u ob jeduem tudi nevaren „praecedens" ustvarjalo, katerega bodo protivuiki gotovo prej ali slej porabljali proti našemu narodu Ne da se tajiti, da je tak ugovor kolikor toliko utemeljen v črkah člena XIX-tega, ki prepoveduje siliti koga učiti se drugega deželnega jezika. Ali vender bi tacega ugovoru pričakovali prej od centralnega birokrata Dunajskega, nego od moža, ki naše razmere pozna, kateremu ni treba držati se mrtve črke v čudnem zakonu, in katerega je narod poveril, da zanj ustvarja „praecedense" v smislu slovan- In tako so ravnali pozneje časopisi novega Časa. do današnjega dne. Založniku ali izdajatelju je posebno mari za take drobne novice, ki pred vsem ugajajo občiust\u in je vabijo k obilnemu uaročevanji; po tem ruvno se polni žep njegov. Zato založniki lista, pravi denarni podjetniki vse store, da je njih list zmirom dobro založen z najnovejšimi drobnimi vestmi. Veliki časopisi v velikih mestih imajo za ta namen mnogobrojno kopo raznovrstnih ljudtj, ki jim take drobne stvari, časih zanimljive, Časih pa popolnem nepotrebne in ničeve, znašajo od vseh strani. V tem oziru so v obče znani angležki „Penuy a linersu, katero ime so tudi pri druzih narodih dobili jednaki tekači in poizvedovalci. Ti „Penny a l.iners" ne-majo določenega stalnega plačila, umpak to se jim od dne do dne ali od tedna do tedna odmerja po veči ali manjši množini skup zneseuih novic. Mej temi neso le razni krajni dogodki ,'i.nori, eumo-umori, tatvine in druga hudodelstva požari, azne nesreče in kar je one prej zazmeu«.wane s-»drge), i ampak tudi kr&jša ali daljša poročila o obljlVnavah nižjih sodišč, zlasti policijskih sodišč, /a obravnave pri višjih sodiščih pa imajo veliki časopisi posebne poročevalce, zlasti mlade pravnike. Po g'jsttm, da j skega splošnega napredka! Slovenskemu narodu je vender-le v Kranjskej deželi gospodstvo odločeno in jezik slovenski, to hočemo, se ima jednako Hpoštovaii in gojiti v koči na kmetih, kakor v palači glavnega mesta Kranjske dežele. Dokler ta misel ne prešine vseh rodoljubov, tako dolgo ne bomo uspešno delovali za slovenstva bodočnost. A to misel imajo iz polne moči gojiti in zastopati bas možje, katere je narod poslal v glavne svoje zastope. Ako se po tej čuvati ne ravnamo v Kranjskej deželi, kako bi to bilo možno v dru/.ih slovenskih pokrajinah, kjer uarodno delo hodi stokrat bolj trnjeva pota! Na to stališče pa, upamo da je dandanes prispel vsaj izob aženejši del slovenskega naroda. In s tegu stališča se jako čudno vidi, da bi mladina, ki v glavnem mestu slovenske dežele realko pohaja, ne mogla hiti siljena, učiti se slovenskega našega jeziku! Ta prizor uarodno srce, narodne časti polno, jako težko prenaša. Dalo se bi tukaj na pomoč klicati prvi odstavek člena XIX-tega, po katerem ima vsak narod sveto pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Ideali naši ueso torej na pesek zidani, od-plove jih tudi ne odstavek tretji, da se namreč nikomur drttzega deželnega jeziku militi ne sme! Ako je eakonodajBtVO iz leta 1867. imelo resne misli, lehko si je tudi predočilo slu ;aj, kakeršnega slovenski jezik ima z Ljubljansko realko. V duhu narodnostnega čleua XIX-tega bi po naših mislih bilo, da se peščica tujcev na realki ukloni, tudi s silo ukloni nurodnej po tem XIX-U'm po.svečenej volji, ki sme terjati in ki terja, da bti narodov jezik čuva in goji, drugače se pač slovenska narodnost razvijati ne more. Ako se je temu naroiln>'inu, postavnemu duhu tako dolgo protiv o delalo, iu se je ustanovila nenaravna, za Sloveuce krivična razmera, je to smatrati le zu posledice političnih atentatov od nemško-liberalne strani na slovenski narod in jezik njegov. Posledice teh političnih atentatov odpravljati je vsi-.ee m u slovenskemu narodnjaku svetu dolžnost; javni slovenski zastopi, zlasti merodajni. imajo v to s\rho povzdigniti glas, imajo terjati da se iz-premembe uvrše, iu naj te izpremembe tudi državne zakone zadenejo! „Praeedense" je treba ustvariati, ako hočemo keduj priti naprej. In če imumo zavoljo navadno se godi, da ti tekači in poizvedovalci ne služijo |e jednemu časopisu, ampak več časopisom. V odstavku o kamnotiskanih dopisovalo'-cah je bilo že omenjeno, da so se po raznih zelo velikih mestih ustanovili celo zasebni zavodi (zasebna podjetja), ki od ure do ure, od dne do dne nabirajo razne drobne novice, ter je po kamnotiskanih dopisovalnicali produjejo raznim tiskanim listom. Tako je na pr. na Dunaji več takih podjetij. Iz teh tudi izvira ona velika podobnost, pogostem popolna (besedna) jednakost takih poročil v rainih dunajskih novinah, katerej se čudi marsikateri pet čitatelj (več časopisov); navadno misli, d- j» jed-list prepisal, ponatisnil novice iz dcuzega*, iz trer.jega itd. To nikakor ne; golo | Iji • je. Vse napake, ki iz tukega podjetja n ki • • citaiočemu občinstvu izvirajo, prepu3č*m nadiljnemu razinišlji-vauju čeBtitih č:t»telj«'v tega listka. Izdajatelju ali zalo/iiiku tiskar ••■ i .->> i pi ihrainjo mnogo troškov, lenim . aii pa nespretnim urednikom pa aivu , premnogo dela, zlasti v zadnjem irenotku, ko j t trt! : nadležnemu Btavcu vse praznine v čhso-pisu nugloeiH /uuiašiti. Vidim, kako se marsikateremu uredit* ju slovenskih novin cede* sline po jed-I naki kamnotiskani dopisovalnici slovenski, a le ginite pravičnega „praecedensa" kedaj trpeti, h čemer nas prof. Šuklje strašiti hoče, onda naj ae nam to zgodi, vsaj se prvokrat ne bo! Pravična pa je gotovo že sama na sebi probujenega naroda zahteva, da se v središči njegovih slovenskih bivališč slovenski jezik vsaj obligatno uči, a ta zahteva ima svojo oporo tudi v prvem odstavku večkrat omenjenega člena, kateremu se tretji odstavek v ra?merah Ljubljanske realke mora umakniti, če nečemo, da je cela narodnostna pravica videz. Z mirno vestjo bi bil odbornik Šuklje že v smislu zakona tiuančuemu odseku lahko pritrjeval v onej zadevi; da tega ni storil, da je temveč s členom XIX-tim v roci nas tudi sedaj nazaj potiskaval, to imenujemo z najmilejšo obsodbo — tesuosrčnost! Ali ne samo za slovenski program se je v mestnega zbora Ljubljanskega omenjene) seji ustvaril proti izrečnej volji odbornikov prof. Šu ki j e-ja in dra. Bleivveisa jako uinesteu „pracedeus", nego izreklo se je tedaj tuli javno mneuje avstrijskemu programu sploh v prid. Zuano je, kako avstrijski Nemci javno in skrito čedalje bolj svoje kesanje kažejo zavolio lapidarne državno osuovne določbe, da se nobeden človek v Avstriji k učenju drugega deželnega jezika hi liti ae ame. Sinovom iu unukom ustavovernih poslancev prihaja dandanes že jako tesno pri srci, da so se v mladosti svojej mogli trdovratno in predsoduo odpovedati učeuju neuem-ških jezikov. Vse službe ao jim sedaj zaprte, v katerih se z zgol; uemačino izhajati ne more, in vse javne službe jim v Avstriji odt-gnene ostanejo tako dolgo, dokler se bode silo pri učenji druzegu deželnega jezika smatralo za prestopek proti osobnej svobodi miadeničev, ki si le s silo mogo pridobiti v Avstriji potrebno in zahtevamo sposobnost za javno poslovanje v našej državi. Se ve da so si ustuvo-veici leta 1867. mislili: ga ira! ca ira! Ali ni šlo, ni se dalo za nemško uradništvo vzgoiiri samo nemške narode. Avstrija — bit' će, bit' če za vse, a avt>tnjsKe jezike treba je znati! Za tega delj se je v pametnih nemških krogih že jelo zato razglašati, da je treba člen XlX-ti deloma izpremeniti. Določiti je treba stvar tako, da bode učeča se mladež morala učiti se obeh deželnih jezikov. Potem dohode Avstrija avstrijsko uradništvo, in deželam bodo prav služili uraduiki, deželnih jezikov dobro učeni. Po tem potihnejo tožbe zavoljo nenaravnega uradovanja, a tudi nemštvo se ne bode več čutilo zatirano in izpodrivano. Za taka Avstriji prikladna, j da živo potrebna načela, ki se prej ali slej tudi v življenje izvesti morajo, izrekel se je mestni zbor Ljubljanski, in to je jako hvalevredno. Četudi se to načelo že jutri v zakon ne bode postavilo, za to načelo nič slabše ni. Prodreti pa bode moralo iu dobilo bode tudi izraz v zakonu. Želeti torej tacih po prav ni niti slabo niti protizakonito, akoravno se zadeti člen Xl\-ti „per ora" prof. Šuklje-ja žaljenega čuti! Taka razmera se je tedaj pokazala mej prof. Šuklje-jem in členom XlX-tim osnovnih naših postav. Suče ga ta deželni poslanec in mestni odbornik proti nam, dasi smo zniiraj mislili, da vsaj člen XIX-ti v vsakej črki govori za nas, za slovenskega naroda napredek. Povedati moramo, da nam je po prof. Šuklje-ja tolmačenji člen XIX-ti Še večja sfinga in bi torej dobro bilo, da avstrijskim narodom čudna ta deva jame govoriti jasneje, kar je zaželel napiedoljubni mestni zbor Ljubljanski, a ne piof. Šuklje, ki smo ga včasih nekedanjih, sodeč ga po lastnih izjavah njegovih, šteli k napredoljub-nim slovenskim rojakom. Povedati pa moramo tudi to, da birokratsko skropuloznost, na svetilo stavljati, se ne pravi še, politično ulogo igrati pri narodu, ki želi napredovati in hoče, da se mu pri tem vsaj od lastnih sinov ne stavijo nikakeršne ovire ! Arlska železnica in Dolenjsko. Z veseljem smo pozdravljali prvo izjavo zdanje vlade, ki je obljubila podpirati razvoj kmetijstva. Prepričali smo se, da ta obljuba ni bila prazna. Cela vrsta postav, deloma že skleuienih, deloma predloženih nam je priča, da se vlada res trudi zanemarjeno kmetijstvo renti. Važen fiktor kmetijskega napredka so pa železnice. Vso hvalo zasluži njenu pr zadevanja, družbam oddane železuice v lastno oskrbništvo prevzeti in nove železnice na državne stroške zidati, da bode mogoče vožnino odločevati. Zdanjej vladi mora se priznati tudi zasluga, da je v primerno kratkem času iu kljubu silnim težavam pridobila razne železnice v svojo last in da je z dozidanjem arlske železnice žitnim pridelkom pot odprla v Švico in Francosko. Vender bo ta železnica veeinoma le Ogerski koristila; južne dežele našega cesarstva pa bodo še na slabšem, če se jim ne odpre pot v severne kraje, kamor gredo pridelki južnih krajev. Na južne dežele pa se vlada do zdaj ni ozirala. Vsled tega je viuoreja na Dolenjskem in Dolenjem Štajerskem v silni nevarnosti, da jo francoska konkurenca popolnem izpodkoplje. Zdaj se Še le čutijo nasledki velike napake, kutere so zakrivili deloma inostranci, ki so ne poznaje naših razmer, našo prihodnjost, naše blagostanje žrtvovali Ogrom, delomn državni poslunci, katere je slepa strast do slovanskega življa pntirala io lastne obremembe, deloma pa nejedinost udeležencev. Jeden teh nasledkov je ta, da se je Ru-dolfovi železnici pot zaprla na hrvatsko zemljo. Dokler se dolenjska železnica ne zgotovi, je prve proga pretrgana; ona se ne more vrstiti z južno železnico in tudi državi ne donašati dohodkov. Vsled mnogoštevilnih peticij je sicer ministerstvo 1. 1872 odposlalo komisijo na Dolenjsko, da pregleda razne načrte za železnico iz Ljubljane do Karlovca oziroma do Ogulina. Povabljeni so bili tudi nekateri ogerski državniki, da se udeleže pregledovanja; a oni so odgovorili, da jih pregledovanje takih načrtov nikakor ne zanima. VedoČ, da iz te moke ne bo kruha, prišla je komisija na Dolenjsko ter je našla, da interesenti neso složni, ker se nekateri poganjajo za progo poleg Teniče, drugi za progo poleg Krke. Ostalo je vse pri starem. Celih dvanajst let zastonj pričakuje 170.000 prebivalcev rešitev tega vprašanja in kakor vse kaže, tudi že zdaj veje mrzla sapa iz Dunaja. Nad 40 graščin, od katerih zuaša letni davek poprek za vsako 800 gld., ne more svojih pridelkov spečati. Kraj v katerem je več ko 6000 oralov vinogradov, na katerih se pridela 20 do 24 tisoč avstrijskih veder vina na leto, je odcepljen od železničnega prometa. Ali je čuda, da in koprnite še dalje po nji, — v blagor čitateljstvu slovenskih časopisov ! V malih mesfrh in pri malih slovenskih razmerah se ne morejo ustanoviti taka podjetja. Časopisi sami si morajo priskrbljevati potrebnega in primernega nradiva. Zato razui časnikarji ne posnemajo le vsakdanje naše navade, ko pri vaakej priliki povprašujejo, kaj je novega V Novice, razne novice so jim neprecenljive urednosti. Po vsem tudi sprevidi vsak, koliko ustreže ureditelju in časopisu, če mu nagloma poroča vse drobne dogodbice. Natančna, ne nadrobna, ampak resnična in vestna, če še toliko kratka naj bodo taka poročila podrobnih stvarij. Izmišljeni pristavki časih mnogo škodujejo, posamič-nike celo v škodo pripravljajo. Kot sploh pri časnikarstvu, bi tudi pri teh kratkih poročilih morala biti vestna res ni col j u bnoB t najimenitnejša lastnost poročevalcu. Tudi „Slovenski Narod" ima svojega „Peny alinersa", ki ga razmerno kaj pridno zaklada z raznovrstnimi novicami in dogodbicami našega mesta. ^Slovenec", drugi naš dnevntJf, jii bil za ta predel doslej jednako preskrbljen. Povečan in od slavne vlade podpiran, bode pa za naprej gotovo najel za ta oddelek posebnega poizvedovalca. Kako je pri drugih listih mej nami in v drugih slovenskih mestih v rečenem oziru, pač posebej ni treba navajati. Gotovo zadostuje opomba, da so vsa ta mesta razmerno mala, da se ljudje po večem mej seboj poznajo kot piščeta jedne in iste koklje in da dotični ureditelj časopisa ali pa njegov sodelavec za tednik brez posebnih težav zbira vse podrobne novice dotičnoga kraja. Trst je res skoro petkrat veči od L j u bi j a ne, a „E din os ti," —če prav dvakrat v tednu izbajajočej, — ta predel gotovo ne dela nobene sitnosti, ker ima bogati Trst več dnevnikov in mej njimi cel6 dva taka („Piccolo" in „Šalobarda" ali kako mi jo je že prijatelj imenoval,) ki svoje čitatelje po večem le z drobnimi novicami pitata. Jednako je z malimi novicami iz dotične pokrajine, le da jih tudi blagi prijatelji uredništvom večinoma radi pošiljajo na lastne stroške. Kljubu temu se pa sem ter tje ravno te kratke novice in drobtinice kaj rade izposojujejo iz lista do lista. Navadna tatvina, tto hitro ni novici pristavljena izvirna „tvrdka." Iu po večem je uredniški tat ali tako neumen in nesramen ali pa toli len, da uzma kar po bkov arel-ske železnice le malo za druge železnice ostajalo in da je ogerska vlada zavira zvezo s Karlovcem; a če ni mogoče te zveze doseči, naj se za zdaj izpelje železnica vsaj do Novegamesta, ker bi utegnilo tudi v slučaji kake vojne državi mnogo koristiti; kar ae /daj napravi, pozneje ni treba. Arlska železnica je gotova, in s tem je velika ovira odpadla. Za odpravo druge ovire je pa zdaj, ko Ogri moledvajo za pokrajine, ki jim po zgodovinskem pravu nikakor ne gredo, naj lepša prilika. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. januvarja V včerajšnjej ceji držav nejffa zbora odgovoril je pravosodni m nister Pražak na interpelacijo dr. Rechbauerja zaradi sodnijskega adjunkta Itothsched a tako le: „Na neko meni došlo ovadbo, da se je udjunkt okrajne sodniji v Šmaiji pri usta-novljenji krajne skupine nemškega šolskega društva na čuden način udeleževal, naznanil mi |e predsednik višje deželne sodnije po po zvedbab, Ki ao se zaradi tega vršile, da je to res bdo, ter sta adjunkta pri tej priložnosti Izobešala črnj-rudeće-/.late zastave, imela govore in llotlischedl prevzel celo načel-stvo nove krajne skupine. Predsednik višje deželne sodnije mu je nadalje porodil, da ie te poizvedbe predložil disciplinarnemu senatu a ta ni našel nikakega uzroka, da bi se zaradi tega disciplinarno postopalo. S tem sklepom bilo jo sicer odločeno da adjunkt m zakrivil nikakega prestopka proti svojej dolžnosti, kateri bi se m igel disciplinarno kaznovati. Pravosodno vprava se pa mora ozirati na to, ali in koliko bi obnašauje tega adjunkta, zlast pa njegovo načelstvo krajne suupine moglo z o/.irom ni narodnostne razmere Šmarijskegi okraja imeti slab u,liv na pravosodje zlasti pa zaunanje prebivalstva v sod-nijske uradnike; kajti po § 47 zakona z dne 3. maja 1853 mora vsak aodinjski uradnik tudi z..naj svojega urada opuščati vse, kar bi moglo manjšati zaupanje v njegova sodnijska opravila, tedaj se mora po tem tudi ravnati pri udeleževanji društev, naj bodo politična ali ne. Ker pa mesto načeluištvo društva, katero služi narodnim namenom, k-»/e odločno pristranost za ta namen in pii uradniku okrajne sodnije, kateri v svojem poklicu pride v dotiko s prebivalstvom vsega okraja, kjer večina prebivalstva pripada k drugej narodnosti (okraj Šmarijski šteje 18,100 Slovencev in 45 Nemcev) in more to pomanjšati zaupanje prebivalstva v nepristranost uradnika, zato sem jaz, ker je moja dolžnost skrbeti za ohranenje zaupanja v aodnijska dela, po §. 42 disciplinarnih postav s posebnim ukazom opomnil adjunkta Rothschedla, da se z ozirom na posebne narodnostne razmere Šmttrijskega okraja načeluištvo krajne skupine nikakor ne vjernu s sodnijskim poklicem, in zahteval sem, da je odloži. Iz tega lahko izprevidijo interpelauti, da ta naredba nikakor ne nasprotuje nezavisnosti sodnikov, ki jim je zajamčena v državnih osnovnih zakonih in tudi ne njihovej samostojnosti, tem manj ker dotični adjunkt ne pripada samostojnim sodnikom a le k pomožnim uradnikom, da se tudi pravica udeležitve pri društvih Pri tej priliki moram ožigosati tudi postopanje nekega uradnega lista, ki v svojih dnevnih novicah redoma prinaša jako obširne popise pogrebnih sprevodov in z neko čudovito temeljitostjo našteva vse dostojanstvenike in količkaj znane gospode, ki so se udeležili sprevoda. Ta list se navadno ne zadovoljuje s stereotipnim „Bog lonaj po-grebci!" temveč drugi dan z matematično gotovostjo pošlje žalujočej rodbini dotični izvod lista s avojo vizitko, češ, glej, kako lepo sem pisal o vas bodite tedaj tako previdni in sezite lepo v žep. To je „Entrepris de pompes funebres št. II." Jednako se ravna pri popisu tega ali onega plesa in raznih toalet. Gospe in gospice, ki so se odlikovale po okuauej in elegantnoj opravi, naštete so navadno vse po imenih, z nekaterimi laskavami priimki. V drugi dan po plesu pa dobivajo navadno poleg krojaškega ali šiviljinega tudi račun dotičnega preskrbnega u reditelja, ki si misli: nNon olet!u In taki popisi pogrebov, porok, plesov, toalet itd. do-našajo dotičnemu apisovatelju po 10 — 20 in več forintov. Iz tega se more tolmačiti, zakaj so jednaki popisi tako vestni in natančni! Tako imenovano Br evo 1 v e r p re s s e" lačnih in nevestnih urednikov in pisunov omenil sem bil ni kratila, ker se mu je samo prepovedalo biti načelnik, ne pa društvemk, da se je z adjunktom prizanesljivo ravnalo, kajti jaz bi ga bil mogel prestaviti po administrativnem potu. In jaz izjavim, da bodem v podobnih slučajih, brez ozira na to, kake narodne namene zasleduje društvo, jednako ravnal. Jezikovna debata se sicer še ni pričela pa vender se je to vprašanje že precej zjasnilo. Vsi nemški kouservativci razen Lienbaeheijeve trojice bodo glasovali proti predlogu, ravno tako tudi vlada. Coroniuijev klub se še ni odločil, a sliši se, da Italijani nikakor neso voljni glasovati za VVurmbrandov predlojj, Rusini so pa baje vneti z*nj, in to iz sovraštva do Poljakov. Misli se, da bode desnica brez Coroninijevega kluba imela 7 glasov večine. Posamični klubi so že določili govornike pri generalnej debati. Iz češkega kluba bodo govorili proti "VVurm-brandovemu uredlogu: dr. Rieger, grof Henrik Clam, dr. Matu«, Tonner, Samec, Adamek in baron Nad-hernv: proti Herbstovemu pa: dr. Trojan, dr. Janša, dr. Meznik in dr. Fanderlik. Iz poljskega kluba bodo govorili pri jezikovnej debati: dr. Grocbolski, Javorski, Hausuer in dr. Madejski. Generalni govornik desnice bode baje Poljak H^usner. Na Hrvatskom je velika n-volja zaradi zaključenja sabora. Vsi čusoiki se bavijo s tem. „Narodne Novine" mislijo, da se je zato zaključil, ker je njega delovanje bilo popolnem brezplodno in polno škandalov, kakeršnih še ni bilo v nobenem evropskem parlamentu. „Pozor" misli, da se je sabor zaključil zaradi Ivičevega predloga, da se saboru predlože vsa dopisovanja, ki so se menjale mej centralno in deželno vlado zaradi dvojezičnih grbov. Ta dopisovanja odločila so prepir mej Pejačevieem in Szapaiy-jem, ter bi dokazala, da je poslednji v državnem /bo«.u se napak izrazil. „Sloboda" pa pravi, da je večina zakrivila vse Skandale. Zaključenje saborn pa ne more prinesti večje nesreče, nego je bila b-danja. Sicer pa priporoma ta list previdnost in pametno postopanje, ker gospodje iz večine bodo tudi zunaj sabora sejali zmešnjavo. — Državna pravdnlštva so neki dobila ukaz, ostro postopati s br vat kinu časopisi. \ naiije tiržavc. Ruski minister Giers je včeraj dopoludne odžel z Dunaj t in vrnil se v Petrograd. Bil je z bivanjem na Duuaji, zlasti pa s prijaznim vzpreje-mom jako zadovoljen Rekel je neki, da odhaja z Dunaj« s hv»ležnostjo in prijaznostjo. Jeli imel Giers kako diplomatično misijo na Dunaji, se še ue ve\ N-k članek v „Miinchener Allgemeiue Zeitung" ve povedati, na je Giers imel se dogovoriti o občnih in nasprotnih interesih Avstrije in Rusije na vzhodu, zlasti pa o državah, katerim je dal Berolin-ski kongres samostojnost, in o mejnih sosedih, kateri so se Avstriji bolj približali. Ta list naglasa, da so podlaga tem dogovorom brez dvojbe bili do govori v Berolinu in Friedrichsruhe. Tedaj se je začelo zbližavanje mej Nemčijo in Rusijo, in nadejati ae smemo, da so Dunajska dogovarjanja ravno tako z nova oživila dobre odnošaje mej Rusijo in Avstrijo. To zbližanje obeh srednjeevropskih cesarstev z veliko vzhodnjo državo je novo poroštvo za ohra-nenje miru. Crnogorski knez Nikita je neki poklical 4000 mož pod orožje, da zasedejo Gusinje, katero ozemlje se ima odstopiti Črnejgori iu katerega ma-homedansko prebivalstvo se misli temu ustavljati. Bolgarska konservativna ministra Načevič in Stojilov odstopila sta neki na zahtevanje ruskega poslanika Jouina, ker ta ueki drugače ni hotel podpirati ministerstva. Italijanska zbornica se je včeraj zopet sešla. Minister vnanjih zudev predložil je načrt zakona o podaljšanji evropskega sodništva v Egiptu za pet let. Ob jednem je predložil zbornici rezultate tega sodništva. Danes bode pa predložil predlog o odpravi konsulske jurisdikcije v Tunisu. Francoska zbornica je vzprejela predvčeraj načrt, da se Pariška policija podredi ministerstvu notranjih zadev, z večino 71 glasov. Nek članek tega načrta škoduje policijskim agentom v oskrbi v starosti. Zato je v policijskih krogih ta načrt vzbudil veliko nevoljo in žugajo že s strike. Turški agenti hodijo po GrrskeJ odstopljenih krajih iu nagovarjajo mahomedance, da se izselijo do bodoče pomladi, ko je poslednji obrok, določeu za izselitev. Trosijo razne laži, kakor: da pride neki turški parobrod v Volo, da zastonj odpelje izseljence, da je turškim konsulom naročeno brez takse izdavati potne liste, da pa po določenem obroku pridejo gr4ke ladije, ki bodo zabranile vsako izseljenje. Po poročilih iz Cungrada je turška vlada te-legrafićno naročila svojemu poslaniku v Londonu, Masurus-paši, da naj prične z angleško vlado dogovarjanja zaradi l\ui|ifa. Ta korak je prouzročil sklep, da se izprazne Sudan, kar je skenila angleška vlada, ne zmenivši Be za Turčijo. Domače stvari. — (Obrtnim nadzornikom) za Štajersko, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo imenovan je g. dr. K. Pogatschnigg. Tako vsaj čitamo v nekaterih listih. Več o tem, ko dobimo uradno naznanilo. — (Pohvalno dekrete) dobila sta gg. Mihael A v se c, c. kr. poštar in Ivan Lapa j ne, vodja meščanske šole in c. kr. okrajni šolski nadzornik na Krškem za izredno delovanje in pospeševanje poštnih hranilnic. — (Prihodnji Sokolski J o u r-f ixe ' ) bode v soboto 26. dan januvarja ob 8. uri zvečer v Šrajneijevej pivarni na sv. Petra cesti. Program, katerega priobčimo v petek, bode raznovrsten in jako zanimljiv, za kar sta nam porok že iz predzadnjega „jour-flxa'' znana reditelja Sokola S. Magolič in J. Pavšek. — (Iz Šmarija) se nam piše: Kljubu hudej agitaciji tukajšnjih diurnistov in njihovega gospoda bili so 22. t. m. sami narodni volilni možje (7) voljeni za občino Šmarsko okolico. Občine Sv. Vid, Ponikva (6), Sladka Gora volile so same narodne volilne može. V Sv. Lenartskem okraji volile so narodno občine: Gas ta raj n spodnji, Co-gentinci, Smolinci, Porčič gornji in spodnji, Proukova, Šetarjeva, Žerjavce spodnje. — (Iz Slovenskih Goric) se nam piše v 22. dan t. m.: Naznanjam vam, de. je pri volitvi volilnih mož pri Sv. Barbari v Slovenskih Goricah okrajni glavar barou Ha in zabranil, da se ni naš občespoštovani gospod kaplan Marko Črnko izvolil, z motivarijo, da še ni 30 let star. Tudi drugemu posestniku in občinskemu odborniku (pri Sv. Barbari) je iz ravno tistega razloga odrekel pravico izvoljenim biti. Kljubu temu bodo vsi drugi izvoljeni volilni možje glasovali za slovenskega kandidata Boži-dara Raiča. — (Pritožbe) nam dohajajo, da imajo prodajalci premoga jako slabo vago. Imenovala sta se nam dva teh podjetnikov, ki baje ravnata nepošteno in to po naslednjem načinu: Vreče, katere kupijo Btranke v 2. ali v 3. nadstropji stauujoče, imajo po 10 celo po 15 kilo manj, nego bi morale imeti. Dotični prodajalec premoga si misli, v 2. ali 3. nadstropji itak ni nobene vage, a da bi nosili težko vrečo v prvo nadstropje ali v pritlešne prostore na tehtnico nazaj, to si bode vsakdo dvakrat premislil. Od jednega teb gospodov se nam pripoveduje, da že na nekem drugem mestu, morebiti na napačnem mestu; a blagi čitatelji dobro vedo, da ti drobni podlistki nemajo biti bog ve kako natančno razmerjem in sistematično uravnani; ti podlistki so le neki Pa 11-mali v Blovenskem časnikarstvu, ali če vam je ljubše in nežniše neki P ick-nick, baje ne ravno posebno slasten, ker se nekaterim možem in mo-žiceljem zde Bilno zoperni ter jim celo hudo presedajo. A okužne rane razkrivati in obrezovati, bolniku nikdar ne ugaja; treba pa je tega, če mu zdravnik hoče rane zaceliti in mu ohraniti življenje. Ravno v tem predalu kratkih novic in podrobnosti po večem nespodobno in samopašno rogovih nevestni časnikar s puško v roci, ter jo namerja sedaj na tega, sedaj na onega zasebnika ali v javnosti delujočega moža kričeč: poštenoBt ali denarjev! Namen pod-listkarju ni to stroko tukaj na dalje obravnuvati, če prav bi vedel mnogo jako uličnega povedati. Hvala Bogu, da se to razuzdano rojenje še ni ugnezdilo v slovensko časopisje! Sloveaci smo ubogi narod. Le v jednem slovenskem časopisu se časih prikažejo take grde muhe, a podoba je, da nevestni urednik le straši v javnem življenji delujoče može, ker ti neprestano pobijajo lažnjivo in narodu škodljivo politiko nje- govega malovrednega lista. V Btoterih ozirih napačno postopanje dela temu listu „teško stanje": iz tega se bode le rešil, ko bode predrugačil svoje ravnanje; in temu je skrajni čas, tembolj, ker je glasilo političnega društva in Čudim se, da društve-niki puste list uredniku zlorabiti za njegove zasebne nameue, za njegov zasebni gnjev. Ostro prepovedati bi mu morali tako ravnanje, ker vse napake zadevajo potem tudi društvo. To je neko razmerje, katere škodljive napake bi imel Slovencem na drobno pojasu iti; pa za tako pojasnovaoje ni tukaj primernega mesta. A čitatelji vseh političnih društev, ki imajo posebna glasila — svoje časopise, naj vsestransko premislijo zaznamenovano napačno razmerje iu brezizjemno bodo pritegnili mojim besedam. „Molčanje lepo res jo, modro delo, Ki misli: kar no poče te, ne gasi! Z njim Človek sitnosti ne nakopa si, Celo koristi svoje bo imelo. a vendar, bratje! meni bi se zdelu: Molčali amo dovoU, — prišli so časi, Da jasna, krepka se beseda zglasi, Ki reČo: To je Črno, to je belo!" (Dunajski soneti.) ^Daljo prih.) sam polni vreče in da ne sme nihče biti prisoten, kadar ima on s tehtnico opraviti. Za sedaj naj zadostuje ta opomin. Ko bi pa to ne pomagalo, bo-demo morali govoriti jasneje. — („SlovenBki Čebelar in sadjere-)ecu.) Tega glasila čebelarskega in sadjerejskega društva ga kranjsko izšla je druzega tečaja prva številka. Vsebina: Kakšni naj bodo panji. — Kako se vzgojujejo vrbe za pletenje? — Nekoliko o domači vporabi medu in voska. — Sredstva zoper nerodovitnost sadnega drevja. — Izreja mladih sadnih dreves. — Gospodarske raznoterosti. Kot prilogo ima lepe barvane podobe treh vrst izvrstnih hrušek. Take podobe bode večkrat prinašal. — Ta list izhaja jedenkrat na mesec Društveniki dobivajo ga brezplačno, za neude pa stane za vse leto 1 gl. 30 kr. Letnina za ude znaša samo 1 gld. Mi ta strogo strokovnjaški list prav toplo priporočamo. Naročuja se v Klein in Kovačevej tiskarni v Ljubljani in pri gosp. O Homanu v Radovljici. Predsednik društva je g. Janez Modic na Jesenicah. — (Mestni zbor Varaždinski) je v svojej seji dne 15. t. m. z vsemi proti 3 glasom ukrenil, da se mestno gledališče načeloma ne sme več oddati Nemcem. — (Zanimljiva kazenska pravda.) Pod tem naslovom prijavlja „Stidst. Post" senzačen slučaj izpred sodnije, ki čudno osvetljuje naše pravno razmere, in tla marsikaj misliti. Slučaj je ta: C. kr. okrajna sodnija v Slovenjem Gradci je v 13. dan Beptembra 1880 mestnega Btražmeštra Josipa Lesko-šeka zaradi prestopka proti varnosti časti po § 496 k. z. obsodila v globo 10 gld., kjer je bil razžalil meščanu in posestnika Janeza Hauka. Ta obsodba opirala se je na izpovedbe prič Jos. Pura in Mihe 1'umi kn. Za priziv obsojeuega L^ske^eka je c. kr. okrožna sodnija v Celji to sodbo potrdila. — A. J. Leskošek ni miroval, temveč poklical je Pura, ki je zidar v Starem trgu, in mu tako dolgo prigovarjal, da pri obravnavi 13. septembra ni resnice govoril, da je naposled Pur to sam verjel. Leskošek je na to poklical dva meščana, iu vpričo njih napravil zapisuik s Purom, v katerem slednji priznava, da je pred sodnijo neresnico govoril iu da ga je Janez Umike k temu zapeljal. — Leskošek je ta zapisnik preložil sodniji iu proti Janezu Hauku napravil kazensko ovadbo zaradi goljufije, ker je pričo Josipa Pura zapeljal k kri vej izpovedbi pred sodnijo. — Opomniti je treba, da je Janez Hauke Slovenec in da ga kot tacega Slo-venjograški nemškutarji, kakor tudi mestni stražme-ster Leskošek črte. — Pri prvem zaslišanji izjavil je Pur pred sodnijo, da je po Leskošeku sestavljeni zapisnik neresničen, da ga je Josip Leskovšek k tej izpovedbi prisilil. Zaradi tega morala seje preiskava proti Hauku ustaviti. A LeBkošek ki se hotel maščevati, uložil je drugo ovadbo, in ko so Pura zopet zaslišavali, izjavil se je, da ga je Hauke zares premotil in zapeljal k krivej izpovedbi. Na podlagi te izpovedbe in nekaterih druzih momentov bil je Hauke pri obravnavi v 3 dan septembra 1881 preti c. kr. okrožno sodnijo v Celji obsojen na petletno ječo, poostreno s postom vsaki četrti dan in v povrnitev stroškov. Njegovo ničnosti pritožbo zavrglo je najvišje sodišče in J. Hauke dobil je nalog, naj v 20. dan aprila 1882 nastopi svojo kazen. Mej tem je Haukova žena žalosti umrla, llauk sam pa je tako nevarno obolel, da se je nastop kazni moral odložiti. Ta žalostni izid pravde pa je razvnel prebivalstvo in od več strani čulo se je, da je Hauke po nedolžnem obsojen in da je Leskovšek Pura zapeljal, da je krivo pričal. Več prič se je ponujalo to dokazati in jedna priča se je celo izrazila, da že vrabci na strehah po Slovenjem Gradci čivkajo, da je Hauke političen mučenik. Haukov zagovornik nabral je vse to gradivo in vse dokaze Haukove nedolžnosti in na njih podlagi prosil pri c. kr, okrožuej sodniji v Celji naj se kazensko postopanje na novo začne. A ta prošnja seje zavrnila brez vsacega poizvedovanja. — Na uloženo pritožbo dala je nadsodnija v Gradci okrožnej sodniji v Celji nalog, naj ta slučaj natančno preišče in potem še le ukrene, se li ima kazensko postopanje na novo začeti. Okrožna sodnija v Celji je tako storila in v 15. dan maja 1883 Bpoznala: Da se prošnji, naj se kazensko postopanje na novo začne, ne more ustreči. V devet pol obsežnem utemeljevanji se Bicer konstatuje, da je Josip Pur večkrat in pred mnogimi pričami se izrekel, da je Leskošek tako vanj silil in mu prigovarjal, da je bil ves zmešan. Leskošek in drugi gOBpodje da ao mu v občin- skej pisarni pretili z veliko kaznijo, na drugo stran pa ao mu obljubovali, da bode boljše zanj, če bode izpovedal proti Hauku itd. A v s e to ni mu g 1 .»poveriti okrožne sodnije, da je Hauke nedolžen. — Proti temu odloku napravila se je pritožba in c. kr. nadsodnija v Gradci je in merito iz istih razlogov, po katerih je okrožna sodnija v Celji prošnjo odbila, spoznala, da naj se kazensko postopanje na novo začne. Ob jednem pa je nadsodnija v Gradci, akoravno Hauke tega niti prosil ni, da ima to kazensko stvar namesto okrožne sodnije Celjske nadaljevati c. kr. deželna sodnija v Celovci. — C. kr. deželna sodnija v Celovci je prevzeto preiskavo dala popolniti po okrajnej sodniji Slovenjegraškej in je naposled Janezu Hauku dostavila dekret, da je proti njemu pričeta preiskava zaradi zločina goljufije ustavljena. — Tako je deželna sodnija v Celovci popravila justieni umor okrožne sodnije v Celji. — (Vabilo k veselici,) katero priredi narodna Čitalnica v Škofji Loki dne 27. jsnuvarija t. 1. — Vspored: 1 KnitI: „Žežulinka", moški zbor. — 2. Mendelssohn: „Kako bi izrazil ljubezen-, dvo-Bpev. — 3. A. Hajdrib: „Deklica", čveterospev. — 4. F. S. Vilhar: „Mornar44, bariton solo. — 5. M. Vilhar: „Peric<", moški zbor. — Šolski nadzornik. Veseli igra v jednem dejanji. — Ples. — Vstopnina: Udje prost.; neudje 30 kr , z družno 60 kr. — Začetek ob l/»8, uri zvečer. — (Ženski oddelek delavskega podpornega društva v Trstu) pod pokroviteljstvom Nj. vis. cesarjeviča Rudolfa priredi v nedeljo dne 27. januvarja t. 1 m a škara d o J zgornjej dvorani gostilne „pri zelenem hribu4' (Monte verde). Svirala bode veteranska godba pod vodstvom kapelnika g. Riederjs. Ustopnina 50 kr. za vsako osobo. Začetek ob 7. ur. zvečer: denarnica se odpre že ob 6. uri. — (Razpisano je notarsko mesto) v Kranji. Prošnje v štirih tednih na c. kr. notarsko zbornico za Kranjsko. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 23. januvarja. Cesar je danes dopoludne ob 10. uri Tiszo zopet vzprejel. Slednji se vrne danes popoludne domov. Budimpešta 23. januvarja. Postava o mešanih zakonih bode se baje umaknila. Večini se bode prepustilo, da ukrene primerno obliko. Dunaj 22. januvarja. Bankir Eisert, žrtev roparskega napada v Mariahilferstrasse, je po noči umrl. Tudi za mladega Eiserta ni več upanja. Cetinje 22. januvarja. Albanci prodrli so na črnogorsko zemljo. Vojni minister Plamenac odposlal je tri batalijone z Rjeke v Podgorico. liaziie vesti. * (Vojaške ženitnin- kavcije.) Vojno ministerst vo neki misli povišati ženi trn ne kavcije častnikov. Pn določitvi visokosti kavcije se nadalje ne bode več o/.iralo na staio.^t kakor dozdaj, temveč sumo na eiu Zahtevalo se t»ode neki od poročnika 30.000 gold., nadpurocnika 24.000 gold., stotnika 15.000 gld., majorja in podpolkovnika 12.000 gld., polkovnikom m generalom se bode pa dovoljevalo ženiti brez kavcije. * (F r a n c o - R u se) imenuje se nov tednik ki je facel izhajati v Parizu v ruskem in francoskem je/iku. S^rha temu tedniku je učvrstiti prijateljske odnosa je mej Rusijo iu Francijo. Izdajajo ga Francozi iu v Parizu živeči Ruai. Uvodni članek v prvei številki pisan je v lusiini. 'I - i: ilne 22ijanuvarja. Pri Mlatite!: Nagloš z Dunaja. — pleni. Johu iz Pulja. — l«OvfY z Dunaja. — Deutsch iz Ogerskega. — Gluboćnik iz Železnikov. — Chauerin iz Francoskega. — Besta z Dunaju. Meteorologieno poročilo. Ćas opazovanju Stanje barometru v mm. Temperatura 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74947 mm. 746 9 i mm. 74520 mm. — 7-0" C Ibrezv. \ metd a — ro°c Trinc cene v LJubljani dne 23. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, . . . . Ječmen „ . . Ove*, „ ... Ajda, „ . . - Proso, „ ... Koruza, „ ... Leća „ ... Grah „ . . Fižol , ... Kiompir, 100 kilogramov Maslo, kilogram . Mast, „ . . Speh Irišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Sviojsko „ „ KoŠtrunovo „ „ Kokoš...... . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, _ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . ■ mehka, „' , , . kr. 7 96 5 36 4 71 i 92 5 20 5 53 40 _ 1 9 — 10 — 2 86 _ 95 — 86 — 60 _ 74 — 85 — 3 — 8 — 61» — 56 — 52 — 38 — 50 — 18 2 23 2 5 7 30 4 70 dne* 23 januvarja t. 1. {tzvirno telegraficlia porodilo.i f'upirna renta ... Srebrna runtu . Zisifa reiiTa ... ... 5u/0 uiarcna renta......... A.kciin narodne bank*' . . Kreditne ak< ije . .... . . LouUuti . ... Siebro . » ........ Napol. . ......... G. kr. cekini... . Nemške marke .... 4°/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 4"/o avstr. zlata renta, davka prosta. . 79 tfld. 95 80 40 100 25 94 90 H46 — 305 10 .21 | 25 56 n 71 '9 40 J 123 75 169 n 40 n 100 9 25 n 121 fl 50 89 15 86 n 95 n 104 n — 115 — - 119 75 105 f» 40 104 n 75 J 170 n — „ 20 n — t 116 n 50 n 228 90 n „ papirna renta 5%..... 5°/0 štajerske zemljišč, od «ez. ob U g. . Dunava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. Zemlj. olič. avstr. 4*/t9/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabeti ne zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandovi! suv. železnice Kreditne srečke......100 ^ld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije unglo-avstr. banke . 120 „ Trummway-društ. volj. 170 gld. a. v. Zahvala. Vsem onim čestitim in drugim svojim znancem in prijateljem, ki so 22. dno t. in. spremili na pokopališče najino nepozabljivo matur in takisto tudi za poklonjene vence, izreka v svojem in sesternem imenu najtoplejšo zahvalo Jos. C;~viperman, (62) pisatelj. V Ljubljani, dne 23. januvarja 1884. Iščem kanclista, popolnem zmožnega slovenskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi; dotičnik mora biti tudi stenograf. f58-2) Dr. A. iMosche. St. 1282. (61-1) Dražba zaradi oddaje stavbenega in rezanega lesa za potrebščine mestne občine Ljubljanske vrSUa se bode pri mestnem magi-trutu v 218. •! ■• ■■ fattuvnrf a t. I. ob 10. uri dopoludne. Dotične pogoje more vsakdo v navadnih uradnih urali v prostorih mestnega stavbenega urada pregledati. Mestni magistrat v Ljubljani, v 22. dan januvarja 1884. Za /iijmna: Perona. Lovski pes, brak, mlad, bele dlake, ušesa nekoliko rnmeno-rujava, na jednei strani vrhu reber majhno, na drugej strani pri repu nekoliko večjo rumeno-rujavkasto prniro, vrh desnega stegna na ledji ima v dlaki izrezano črko Al, se je izgubil. Kdor zve zanj, naj ga pripelje ali pa poroča županu t Gorenjem Logatci, zato dobi pa primerno nagrado. (57—3) Umetno (32—3) t zolie is x#%*v~f a i J ustavlja po najnovejšem a m e ri k an sk e m načinu 1 «v brez vsakih bolečin ter opravlja plouihovanja in X ♦ vse zobne oneraciic ♦ x t zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg Hradeokrjevega mostu. 1. nadstropje. * ♦ ♦ : 2 ♦ ♦ j : : t t Priznano nepokvarjen0, izvrstne voščene sveče izdelujejo (652—24) P. & R. Seemanu v Ljubljani. Večja in manjša oprava za špecerijsko prodajalnico proda se po jako nizkej coni. opravništvu »Slov. Naroda*. Podrobneje izve se pri (50—3) Praktikanta iz dobre hiše, kateri je dovršil Bpodnji gimnazij ali spodnjo realko in ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče slovenska tvrilku v Trutu. Penudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. S. poste restunte v Trutu.' (60—1) 1\\ "v l^jiil>]J-Liii je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: ILTO"^7". Preložil Af. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr. Ka znižano cpiio se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Raji Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal F>\ Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz. Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem nc\ Ruskem, spisal dr. J. Vomjak. — Čegava bode, novelira, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: ErazemTatenbah, izvirna poveBt, spisnl J. Jurčič. Velja........25 ki. V. zvezek, ki obsega Meta Holcienis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja...... ..........25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal JI. Reričre, posloveni 1 Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke nuj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. Srednja temperatura — 44°, za 2 4° pod normulom. UMBMBUBMRBESB2A HIov<» otvorleiia zaloga ČevljeT Wien, I., um Hof Nr. 5, ! Damen-Gliick! priporoča častitemu občinstvu iz nnjl»oljAcg» blaga narejeno @ "fe iđk te © ^ r j0?^& lastni izdelek, lj vsake vrsto za gospode, gospe in otroke na veliko Izbero, najele-gantnoJNe narejeno in po najnižjih ceualt. — Nuročbe iz provincij po meri in popravo se hitro izvrše. — Ilustriran cenik z navodom, po katerem si lehko vsak sam nogo zmeri, pošlje se zastonj in franko. Schuh-Magazin „zum T^ameii-C^likeli", ■^7s7-lerx, I.t etaaa. Hof 3STx. S. (23 -2) 1 /.da tel j in odgoTorni urednik MakBO A r m i C. Lastnina m ti>k .Narodne Tiskarne1*. 6032