239. itev. Pavtabil Iranko v drSavl SNS. V Llubllani, v soboto 16. oktobra 1920. Posamezna sta«. 1 krono. Leto IV. Izhaja razen nedelj [n praznine« v , a u iVU ob 16. Kri dopoldne. UrcdnifSvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.e/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči, Rokopise se rc vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm p0 g 1-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2"—. P** večjem naročilu popust. Glasilo JugosEov. secliaEno - demokratična strank©. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali x dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Dpravnistvo je ¥ Ljubljani Frančiškanska ulica St.6'L, Učiteljska tiskarna. Sodragi! Sodražice! SomišljenikiI Pridite v nedeljo, dne 17. oktobra ob 9. dopoldan vsi na lini si aL. ........................................ ki bo v veliki dvorani hotela »Union* v Ljubljani Na shodu bo poročal med drugimi tudi sodrug Etbin Kristan. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. Na shodu se je brezpogojno pokoravati odredbam predsedstva in rediteljev. Volilni odbor JSDS. za Ljubljano. Nasilnosti tržaških fašistov. Uredništvo In tiskarna „LavoratoraM opustošena. Trst, 14. Italijanski socijalisti so vprizorili kakor znano, splošno stavko, v znak zahteve, da. vlada prizna sovjetsko Rusijo. Vsa podjetja so ustavila delo in delavstvo je šlo na manifestacijski shod. Po mani-sn im*1 x^°^;U *e hotelo delavstvo zopet na delo. Na trgu Garibaldi drli k n L 511 Priče' se je boj, streljalo se je in po spopadu so fašisti ter zn rvVU ”l-fVOr»tore“, kjer so opustošili upravo in uredništvo star/i' ^lia * Ia ro^niJ] g^nat y tiskarno. Nato so vdrlj v notranje pro-, in razbijali dragocene tiskarske stroje in vse drugo, kar Jim Je pris o pod roke. Proti temu aktu barbarstva protestira vsa tržaška javnost. Z ozirom na ta dogodek so tržaški tiskarji sklenili, da ne izide noben list, dokler ne izide „Lavoratore“. Tisk „Lavoratora“ prevzamejo sedaj druge tiskarne. Delavstvo je šlo zopet na delo. Značilno pri tem dogodku je, da se je morala straža fašistom umakniti in da Je šele vojaštvo omogočilo gašenje. Zgoreli sta tudi dve hiši zraven tiskarne »Lavoratore*. Velike protivladne demonstracije v Italiji. Rim, 15. (DunKU). Včeraj so se na podlagi sklepa vodstva socialistične stranke in splošne delavske zveze po vseh mestih Italije vršile demonstracije v protest proti politiki vlade in za priznanje sovjetske vlade. Vse delo je bilo od 15. do 17. ustavljeno. V Rinu je več hiš razobesilo narodne zastave v znak protesta proti demonstracijam. V Bou-Jogni je prišlo do streljanja med skupinami mamfestantov in med redarstvom, pri čemer sta bili dve osebi usmrčeni. V Milanu so potekle demonstracije brez incidentov. V Trstu so priredili patriotične manifesta- £Tišl° do spopada med obema strankama. Urednik lista »Popolo d Italia Belli ter šest drugih oseb je bilo težko ranjenih. Ldu. Rudarska stavka na Angleškem sklenjena. London, 15. (Reuter). „Pali Mali Gazzete14 javlja: Ministrski predsednik Lloyd George m prometni nrnister, sir Robert Herno nameravata kljub temu, da smatrata položaj vsled sklepa rudarjev za usodepoln, vendarle odkloniti zvišanje plač rudarjem za dva šilinga, Če razsodišče tega poviška ne naznači z potrebno. Ce se zahtevam rudarjev ne ugodi do 18. t. m., bodo pričeli stavkati. Ldu. London, 15. (DunKU). »United Telegraph“ javlja: Nacionalna konferenca odposlancev premogarjev se je izrekla za stavko vseh delavcev V premogovnikih. Ldu. Sovjetska vlada proglasila nad Rusijo obsedno stanje. Berlin, 15. (DunKU.) Listi priobčujejo vest moskovske „Pravde“, je sovjetska vlada nad 12 ruskimi guvernementi in distrikti proglasila kjemno stanje. Med imenovanimi distrikti sta tudi Moskva in Petrograd. vseh guvernementih sestavljajo revolucionarna ljudska sodišča. Po Poročilu lista „Daily Mail“ iz Moskve, je poveljnik neke ruske armade ^stavil Kamenjeva. Sovjetska vlada je odredila aretacijo 26 bivših cari-*tiČnih Častnikov radi njihove politične nezaupljivosti. Ldu. Francija žrtev militarizma. Pariz, 15. (Wolff). Finančna komisija poslanske zbornice predvideva v vojnem proračunu skupne izdatke v znesku 5,697.300.000 frankov, udarska stavka na Angleškem sklenjena. Zoper reakcifo. V Ju aro slaviil imamo ministrstvo za sociialno skrbstvo in enaki poverjeništvi v Liubliani in Zacrrebn. Ne ronrenjo so s;cer preglasno pobahati da smo sami izumili to institucijo, toda imamo io na vsa’« način in nihče nam ne more tega utafiti.. Država ima svoio oficHelno oreanizaciio za sociialno skrbstvo, ki le v oreišmih časih ni bilo. Ni li to odkritega nri-znania vreden napredek? Ni li to dokaz. da se nam država modernizira v smerj. v kateri se .le nekdai naiboii upirala vsaki reformi, kai še bistveni izoremembi? Pred kratkim ie ministrski predsednik srosood Vesnič izrekel obžalovanje. da ie Jugoslavija voeliala osemurni delavnik in ie to celo označil za neumnost. Pa smo sociialno napredna država in ogorčeno protestiramo. če nam kdo očita zaostalost tn orientalizem! Gospod Vesnič ie dobil odgovor od sociialno demokratične strani toda motil bi se. kdor bi misli da ni mnogo oarlamentamh src čutilo z niim in mnogo Plav vsai na tihem odobravalo nievrovo mnenie. Ce ne bi bile volitve pred durmi, oa bi se se-dai urriraiočenu' »Narodnemu predstavništvu« predložilo vorašanie osemurnega delavnika ne bi bilo nikomur svetovati, da nai stavi količ-kai višin svoto na ponoven snrciem takega zakona. . r. - VDfašaimo iiašo vlado, kakšno 16 nteno staliSče na n ram delavstvu na nam bo brez naimanlšeea dvoma zatrdela syoio soriiaziipst« nanram temu razredu. Ali orav ta vlada izde-luic in predlaga »zakon o redu i ra-du« in nam kliče v soomin čase. ko ie daial zloglasni Khuen Hedervarv SVo,:—-n hudodelskemu sistemu na Hrvaškem etiketo »red i rad«. Soci-ialnn liheTalna ie ta vlada ali zakon, ki ii ic naiboli prirasel V srcu. naoeria vse svoje osti /ooer delavstvo vseh strok. zooer industrijsko nrav tako. kakor zoner oolied^lsko. zoner ročno orav tako kakor zoner duševno. Reda ie gotovo treba v državi kakor oovsod. toda preteklost ie tako kompromitirala to besedo da Dostaia že niena raba v ustih vodilnega državnika sumliiva. »Grrrrdnungl!!« ie bil ooliciiski klic v Bismarckovi Nemčiji. » kar se >e vršilo s to narolo. kar se ie uganialo s tem sreslom na leziku zlasti zoner vsako rHitično »n strokovno pibanie delavstva, te bilo tako rafinirano brutalno tako cinično barbarsko. da ’c zahtevalo posebno označbo, ki se fe našla v besedi »Ordnungsbestie«. vseskozi primerni za oostooanie oodiviamh biričev v dobi zakona znoer sociialiste. »Red« so avstri^kj žandani in ces. kr. soldateska kflf10’’ ie streliala na mirne stavkajoče delavce. j*Red« ie opravičeval vse nerseKucue. ki lih ni bi bilo mogoče utemeliiti z nobenim oravom in z nobenim zakonom. In če se sedai orihaia z zakoni o »redu«, se ni čuditi da obula že niih naslov sum še nrav posebno. če se sraia z »radom«. z delom in tako pokaže, kam — pes taco moli. Vlada in stranke, iz katerih ie sestavljena imalo v vsakem oziru re akciionarne tendence: ali očitno bi nredvsem rade nahmlp delavstvo na-zai in ga nrinravtle še ob tiste malenkostne nrldobitvc ki mu iih ie nrlne-jH preobrat. Kar seje delajo o Bour-bonih bi se lahko detalo o niih: Ničesar niso nozabili in ničesar se niso najičili Ko se ie izvršij veliki nolom. so bili zbegani naladini kapitalističnega sistema in v snlošnem kaosu, v katerem se niso znali oriientirati so si" nadeli delavstvu nriiazno krinko naveč iz strahu, da bi utegnil lvrole-tnrilat noseči boli globoko kot bi bilo marsikomu nriietrio če bi se vladajoči unirali tistim koncesiiam. ki so bile viHoti neizogibne. Imeli so občutek da se siblic no svetu nekai no- vega. česar niso orav razumeli, česar se na prav zato tudi niso upali enostavno prezirati. In tako le proletariat dosegel nekai malega odplačila na veliki račun. Polakoma se oa čuvarjem starega takozvanega reda vrača pogum. Obžalovati so začeli, da bili snloh kdai »slabotni«, na ugibaio. kako bi nailože spravili svet nazai pa v stare tire. Nekateri uspehi reakciie tim dateio uoanie. soori med delavstvom dvigalo niih samozavest. Po drugih državah opazujemo, da se sučeio stvari v tel smeri, a tudi ori nas postajate nazadnjaške struto vse ošab-neiše. Nevarna ie ta igra in če bi bili gospodič dostopni argumentom razuma bi iih bilo vredno resno posvariti. Predvsem se kruto motilo če misli-io. da ie delavstvo še enako kakor pred vftino. Ko so ob oolomu gledali z drugimi očmi na oroletariiat. iih slut-nie niso varale. Tooa vdanosi nekda-niih dni ie resnično izginila iz nas !n volia za doseeo dostoinih živlienskih razmer ie postala odločna. Kar preko noči pač niso moerle vse nepregledne množice poslati sociiallstične. ker ie za to treba pridobiti oreceišno dozo znania. ki se ne more kar vsuti v glavo: toda Dreišnia nasia ponižnost ie minila kakor vera da ie trolienie in tlačanstvo delavstva božia volia in da torei ni nobenega mazila zoner 'to' In v nekdanii suženski fatalizem ne bo nikdar več mocrOčc poenati nroleiariiata. Reakciionarn upalo to. m v tem ie niih naivečfa samoprevara. Niih nade se močno naslaniaio na razkol med delavskimi ortranizaciami. za katerega hvaliio vse nebeške in ood-zemHiske bocove in ki g« skušalo še od svo’e stTani nosoešiti. kolikor le moroio. Ali ta račun ie zelo napačen. Za delavstvo ie ta razdor nalvečlega obžalovanja vreden: toda drugo te vprašajte koliko razloga ima hurž-vaziia. da se ga veseli. Nezadovoline množice se ne Iz-premene v zadovoline. če se ne odstranilo vzroki niih nezadovoljnosti. Naši nazadniaški gromovniki bi pa prav to nemogoče radi dosegli: izruvali bi radi nezadovoljnost, ne da bi ne^dovoUnemu delavstvu kaf dali. To se nravi loviti sapo z reSe-tom in le naivneži morete pričakovati rezultat od take igre. Dokler imaio vso oblast v svoiih rokah, seveda lahko kažete nest: če so dovoli močni lahko oreganlalo in zatirate giba-nie: toda zadovolinosti ne vcepilo s takimi metodami nikonjur. In če se nezadovoljnost ne bo mogla izražati na legalne načine ooide na nelegalne nr. p. 108. da dobe pravočasno delegatske izkaznice. V Liubiiani. 26. septembra 1920. Tainištvo JSDS. Nekaj vee resnosti. Pri koroškem plebiscitu smo doživeli noraz ki ga ie moral slutiti že dolgo časa vsak kdor ie zasledoval dogodke v Jugoslavii. na Koroškem v plebiscitnem ozemhn in v Avstrin. Tudi o ententi ne moremo trditi, da bi bila iz kakršnihkoli vzrokov Slovencem nakloniena. ker ima med niimi gotovo Italiia. soseda Jugosla-viie in Avstriie posebne gosnodar-ske imperialistične interese in namene V raznih donisih in člankih srno že nred meseci opozanali na vse taktične nannke. svetovali, skušali delovati v zrriislu zbližania med koroškim in ostalim slovenskim ljudstvom Merodaina gosooda tega odkritega dela ni hotela razumen, preprečila nam va le »n delala dalie nepraktično. neiskreno in nasnroti mentaliteti koroškega prebivalstva. Zato tak usneh. In kai delaio nekateri liude sedai «*> slovenskih mestih? Prireiaio de-monstraeiie. zbirajo dobrovofice in kriče in osuieio. razbiialo šine. kakor da bi s tem silno mnogo koristili — narodu — državi. Prav tako delaio. kakor so delali v Primoriu in Trstu zloglasni fašisti. Poveirno samo nekai primerov: V Liubiiani so šli ored nemško šolo in so psovali iz šole gredoče otroke ki so povečini slovenskih staršev ki so bili orei kie v nemških kraiih. V Mariboru so razbiiali okna. izloge itd Komu so s tem koristili ali niso napravili s tem le škodo na narodnem imetiu? O tem ni prav nikakršnega dvoma. ker s tem so pokazali Dač svoio nerazsodnost na eni strani, na drugi strani ie Da za tem Dočetiem nekai povsem nenoštenega. Polom na Koroškem hnčeio namreč izrabiti politično slovenski narodni sociialci. ki doslei v vrsti političnih strank ne šieimo mnovo. Kr> so dobrovolicl m diiaH začel' nrireiati demonstracile. so pričeli nastopati razni narodni so-ciialisti. ki nastonaio tako odurno in bedasto, da so iim celo dobrovolicl in študentje, ki so ? niimi demonstrirali. ueovariali in govornike ooozar-iali. da nehaio s svoiimi neumnostmi. Mi se popolnoma striniamo. da snadaio koroški Slovenci v tisto državno enoto kakor vsi drugi Slovenci toda s takimi demonstraciiami. Drl katerih se delaio naravnost neumni medklici, pri katerih se dela škoda na narodnem imetiu. r»ri katerih se terorizira občinstvo z erožniami ki uteg-neV> zbuditi v vsei iavnosti le odoor. nozvročiti škodo osmešiti resno delo se nač nc nosnešuie. kar bi bilo primerno v tem trenutku. Glede koroškega plebiscita ie gotovo naša narodna dolžnost, da oo- j kažemo svoio nezadovoljnost, da zahtevamo od vlade korekturo, ki ie mogoča, dat.fi očitamo naoake. Zahtevati smemo in skorai bi rekli, da z ozirom na naš ooložai moramo, da se to vnrašanie reši v prid razvoia slovenskega naroda. Vse to »e opravičeno s kulturnega in narodnega stališča Nedvomno pa ie. da moraio te zahteve biti talce, da ne bomo še boli teneni. ker smo Slovenci danes le igračica v rokah ententinih diplomatov špekulantov. Čudimo se neresnosti slovenskih meščanskih nolitičariev in obžaluie-mo. da ni med niimi niti enega ki bi v takih resnih trenutkih znal in hotel dati nravec politiki. Ne prepušča se vse dnčaiu in elementom, ki vodilo stvar do absurdnosti. In tu so naiveč-Ji krivci klerikalci, ki so vodili vso nolithco na Koroškem in tudi v Bel-oradu. k;er niso nič. storili ali na so dnial- novs^m nanačne. naravnost naivne informacile. Vcrašanie ie resno. Zaradčtega naiodločnefo ugovarjamo. da bi ga smešili liudie. ki niso b:ll nikdar resni in ki uganlak) s tem le — SDort. Za odpuščene železničarje. V sredo dne 13. t. m. ie povabil socialistični klub gosp ministra železnic dr. Korošca v klubove prostore kier mu »e noslanec s Anton Kristan v navzočnosti posl. s Kopača Buk-šeea. Sekuliča in Laočeviča in železniškega ta:nika Plesnika razložil bedno stanie odpuščenh železnlčariev ter pozval žel. ministra, da snreime odpuščene železničarie zooef nazai v službo. Sodr. Jos. Kooač le g. ministru podal še razna nrJasnila glede odpuščenih železničarjev Tainik že-lezavčariev s Pesnik ie nodal ministru dali.še poročilo o razmerah v Bosni. kier se >e na poseben način odpuščalo zavedne železniške uslužbence. Minister dr. Korošec ie obliubil. da bo z oz;rom na predložena deistva amnestiral vse one odnuščence železničarie ki se niso preveč eksnonirali Na? se mu nredlnže seznami odpuščenih in uredilo se bo v zmlslu pravkar izrečenih besed. Sodr. los. Konač ie g. ministru izjavi! da se bo vse zahtevano uredilo in da bo v naikraišem času dobil. g. minister potrebne sezname. — 1’panie ie sedal, da oridelo odpuščeni železničarji zoret nazaf v službo In da se Hm popravilo krivice, ki so se tim zgodile. Telegrami. O. JOVANOVIČ ODSTOPIL. JAnbliana. 15. Jugoslovanski delegat pr? plebiscitni komisih v Celovcu, g. Jovanovič, le odstopil. VLADA VLOŽI RADI KOROŠKEGA PLEBISCITA PROTEST. Zaereb. 15 »Novosti« ooročaio iz Belgrada. da ie tla dospelo poročilo llublianske vlade o plebiscitu na Koroškem. Naša vlada bo proti končni izvedbi teea plebiscita vložila svoi protest. KOTORSKI ZALIV. Berlin. 15. »Deutsche AHgemeine Zeitung« iavlla iz Milana: Kakor do-roča videa Nazionale« iz Reke. ie v Reko do poročilu v vlad. časopisiu dospel odgovor noslaniškeva sveta v Parizu glede vorašania kotorskega zaliva Po tem skleri' nrioade kotorski zaliv breznogoino Jugoslaviii. Medzavezniške ladie bi imele pravico nristaiati v kotorski luki LISTEK. Francosko spisal Claston Lerou*. (Dalje.) -- In vi ste trdno prepričani, da nnde danes?... gotovo, kot ste vi tukaj?... Gdč. Stanggrsunova ie zlu-tral ob poldesetih znala tako spretno ukreniti da bo to noč brez strežnic; dopust iima ?e dala za en dan. našla ic že primerne povode, in ni hotela v nium' odsotnosti nikogar drugega kot samo svoiega dragega očeta. ki bo snal v hčerkinem budoar-iu. z hvaležnim veseliem le snreiel to službo. Nato še Parzacov odhod, in kar mi ie še pravil... res. prav nobenega dvoma ni več. Odčna. Stangersonova pripravila, česar se g. Darzac boii! — To ie grozno J - Da. — In kar ie storila gdč Stanger-sonova oreie v salonu, bo uspavalo njenega očeta? — Da. — Na dogodke nocoišnie noči sva pripravljena samo midva? — Šrirle: vratar straži z ženo za vsak slučai... Mislim da iu ored ne bom potreboval... A vratar mi bo lahki* nomagal potem če nleva ubijemo! — Mislite, da bomo ubiiali? — Lhllall bonio. če bo on hotel! — Zabai ne pokličete tudi očeta Jakoba9 Ne ootrebuiete nič več njegove pomoči? — - Ne. m? odločno odvrne Roule-tabille, d ne obvestite Arthurja Cxt nam 1**1 lahko v veliko pomoč!,.. — Kai na še! odvrne orav neza-dovohrto Rouletabille ... vi bi torei vsem razkrivali tainosti gdčne. Stan-gersonove ... Večeriat poidiva ... čas ?e... danes večeriava Dri Fridel nku Larsanu... če ni zonet Robertu Barzacu za petami... Ne odmakne SPLOŠNA STAVKA NA BOLGARSKEM. Bukarešta. 15. Na zborovanju bolgarskih komunistov, ki se ie vršilo v Sofiii. so sklenili pričeti stavkati v protest proti sedanii politiki vlade. PRED PREOBRATOM NA GRŠKEM. Dunal. 15. >.-Neue Freie Presse« iavlia iz Pariza: Po vesteh, ki so do-šle doseda? v Pariz, se ie zdravstveno stanie grškega kralia tako poslabšalo. da računalo z niegovo smrtio. Francoski listi opozariaio na deistvo da bi eventne1.no Venizelosovi pristaši porabili kralievo smrt morda tudi za to. da bi Droklamirali republiko. katere predsednik bi bil Veni-zeios PROBLEM SOC! 1ALIZACE.IE V NEMČIJI Kassel. 15. K vorašanlu sodiali-zaciie in gospodarska političnega do-ložaia ie bilo predloženih 60 predlogov. Vse te predloge so formulirali v celoto ki ie bila v državnem zboru soreieta. Predlog izraža trdno volio * ''Talno-demokratične stranke storiti vse za sociializaciio produkcije in za posneševanie sociializaciie v vseh krpiih države. I.ETSKO-LITVANSKI SPOR. Kodani 15. »Berlingske Tidende« iavliaio iz Kovna: Litvanski generalni štab naznania: Letske čete so včorai z nenadnim sunkom v sekciii Jelovvska zasedi? železniško črto Li-bava-Duenaburg. Istočasno zahtevalo letske čete takoišnio izpraznitev vsega ostalega okraja Illux. ki so ea zasedle litvanske čete. Javliaio tudi. da so zasedli Pollaki litvansko mesto Enzani in prodiralo skozi litvansko oz^. die proti. severu, baie zato. da orideio v stik z letiisfaimi četami v ohrani Illux. RUSKA POLJSKA VOJNA. Varšava. 15. Polisko vrhovno do-ooročilo z dne 14. t. m.: Naše čete so zasledovale nri Molodečnu raz-kronlienega sovražnika in zavzele Wi!eiko. Varšava. 15. Poliso vrhovno do-veltništvo ie stonilo z ruskim vrhovnim novel iništvom v stik da se določi izvedba nogo;ev za nremirie in potrebno odoošiliatev oarlamentar-iev. Dnevne vesti. Komedija ali kaj? V četrtek zvečer je sklical nekdo protestni shod ob 7. zvečer pred Mestni dom. »Jutro« pravi, da ga je najbrže sklical g. Pesek. Mi ne vemo, kdo ga je sklical in se tudi nismo zanimali za to. Toda povedati pa moramo, da je v takem resnem trenutku brezvestno bobnati ljudstvo na shod. potem pa ni na shodu ne sklicateljev ne govornikov. Kaj takega se na Slovenskem Se ni zgodilo. Več tisoč ljudi je prišlo na »shod«, na katerem so potem neki govorniki kričali »živijo vojska« in pozivali, da deželna vlada zasede cono A z vojaštvom. Poslali so res menda že nekaj vojakov na Koroško, toda že včeraj so krožile vesti, da zasedejo v ponedeljek cono A — Italijani do končne volitve. Kako nevarne so take igre, ve le pameten človek, ta le pameten človek ve tudi, kaj bi pomenila nova vojna, ki bi jo Jugoslavija pričela. Na vabilo res »temnih« elementov, saj niti znani niso, je pridrlo več tisoč ljudi, če pa ie sklicanje resno, če ga sklicujejo stranke, pa pride po sto Dudi. Koroško vprašanje, primorsko vprašanje sta obe važni, ali tu imajo besedo diplomati in te bo klicalo ljudstvo na odgovornost. S temnimi elementi pa proč! se od nlega. A. kai! če ga še sedal ni luka! Da sem prepričan vseeno, da še to noč nride! ..To ie tudi eden. k| ga premagam! „ V tern trenutku začttieva ropot v sosednli sobi. . — To ie gotovo on. pravi Rouletabille. . — Pozabil sem vas vprašati, pravim* če bova nri policistu. besede o naših namerah to noč. kai ne? . — Seveda nc: mi delamo sami, na naš račun. — In vsa slava ostane namr Rouletabille se zasmeie ter do- stavi * — Ti si rekel, slavohleonež!... Večeriala sva s Friderikom Lar- sanom v niegovi sobi. Dobila sva ga doma. Povedal nama ie. da ie ravnokar prišel ter ie naiu oovahil k mizi. Pri večeril smo bili izredno dobre volie. Rouletabille ie pravil velikemu Fredu, da sem ga prišel obiskat iz lastnega nagiba ter da me le še Dri-nižal, da mu pomagam pri važnem * dela. ki ea mora Se to ooč poslati Politične vesti. + Ob priliki mariborskih traparij je Izdala naša stranka naslednji poziv na delavstvo: Mariborskemu delavstvu! Včeraj so se dogajali po Mariboru prizori večurnega vandalizma. Polodrasle tolpe so razbijale Imetje mirnega prebivalstva, napadle In razbile pa so tudi našo Ljudsko tiskarno. Poživljamo delavstvo, da ohrani vkljub nezaslišanim provokacijam mirno kri. Zastopstvo stranke je na merodajnih mestih protestiralo In interveniralo. Ker se Je bati napadov in ker državni policij! po včerajšnjih izkušnjah ne moremo več zaupati, bomo skrbeli za obrambo delavstva sami. Strokovna komisija bo izdala potrebne ukrepe. — Tajništvo JSDS Maribor. + Drvatski klerikalci v Bosni bodo do dne 20. t. m. zaključili svoja pogajanja s Hrvatsko težačko stranko v Bosni za skupen nastop pri volitvah v kanstituanto. + Grupa Stojana Ribarca bo stopila v volilni boj samostojno. V Belgradu je že začel izhajati Ribarčev list »Srpska Zastava« kot glavno glasilo srbske nacijonal-ne stranke. + Nov sodjaino - demokratični list »Straža socijallzma« so začeli izdajati češki sodrugi v obrambo proti moskovsko-komunistični propagandi razkolov. Zaenkrat izhaja le trikrat na teden. + »Revolucijonarnl« čin komunistov. V Brnu so komunisti nasilno zasedli tamkajšnje tajništvo soc. dem. stranke. Tajnma stranke, sodr. Svobodo, so pa komunisti izključili iz soc. dem. stranke. Ali ni w imenitno! 4- Izvolitev župana v Ihlavi. »Rude Pravo« iavlia. da ie češkoslovaška snchalno-demokratska stranka v Ihlavi izvolila Vašatko za župana. To se ie zgodilo na nodlagi sporazuma med češko in nemško sochalnodemo-kraciio. Vse češke stranke so prisrčno pozdravile izvolitev Vašatke. + D’ Annunzio lilozoflra. »Times« poročajo iz Rene. da je D* Annunzio izjavil v govoru, da bo, ako bi Italijanska vlada zapovedala izpraznjenje deta Adrije, takoj zasedel ta del. Za to, da ima dovolj čet na razpolago. Ako bi ga Jugoslavija napadla, bi se, o tem je uverjen, vsa Italija zavzela za obrano gospodstva ob Adriji in prisilila italijansko vlado, da bi njega podpirala. — Dopisnik lista »Times« javlja nadalje, da lina D’ Annunzio nad 6000 dobro oboroženih mož na razpolago, kakor tudi nad 30 letal, en dreadnought, dve križarki, pet Iskalcev min in deset manjših ladij. 4- Razkol v italijanski socljalističm stranki. »Berliner Tagblatt« javlja iz Milana: Vsled nepremostljivih nasprotij, ki so nastopila v zadnji seji vodstva socijalistie-ne stranke, je pod vodstvom poslanca Bon-baccija cela vrsta sekcij in članov sov., dem. stranke ustanovila svojo komunistično frakcijo. 4- Zveza narodov. »Die Deutsche AHgemeine Zeitung« iavlia ?z Mi'ana: Na Dosvetovanhi kongresa zveze narodov v Milanu ie predlagalo italijansko odposlanstvo nastopno: Milanski kongres želi. da se vse države nrion-sf’''o d zvezi narodov, vse malhne In velike države ter tudi one. ki so bile nekdal sovražne. Po živahr ie bil predlog soreiet + Osrednji odbor švicarske socljallstl-čne stranke, ki se je sestal v Oltenu, da se posvetuje o vstopu v tretjo Internacljonaio, Je sprejel naslednjo resolucijo sodr. Grimma, o kateri bodo razpravljali na stranka nem kongresu: 1. Moskovski pogoji se nc sprejmejo, ker so neizvedljivi. 2. Stranktno vodstvo in odbor sta pooblaščena, da stopita v stik z vodstvi in odbori inozernsM« strank, ki želijo pristopiti tretji intemaci-jonali, toda ne sprejmejo moskovskih toča, da revidirajo skupno predloge za sprejem. — Pristop k tretji internacijonali je bil odklonjen s 47 proti 12. — Predlog, da se nadaljujejo pogajanja z Moskvo, so odklonld listu »Epoaue«. Odjiotovati moram v Pariz z enaistim vlakom ter bom s seboi odnesel nieeov rokopis v katerem mladi reporter Driooveduie v obliki podlistka o svoiih nalvažnei-ših dooodkih na Olandielu. Larsanu ie igrala okrog ustnic hudomušna puba. češ. sai nisem tako neumen, da bi vse veriel a reči nečem tega zaradi vliudnosti. sicer me na tud! ne briga. Z nedosežno opreznostjo v govoru in še celo v naglasu sta govorila Larsan in Rouletabille o navzočnosti ga. Arthuria Ranca, o njegovi preteklosti v Ameriki, poznala £• io nač rada malo bolie. posebno glede zvez. ki lih ie imel s Stanger-sonotn in niegov.o hčerko. Z naporom ie rekel Larsan. zdel se mi ie zelo slab in bled: — Mislim, gosood Rouletabille. da nimamo več kai opraviti na gradu moie mnenie ie. da ne bova več mnogo noči tukai prespala. — To ie tudi moie mnenie. gospod Fred. — Upate torei. prijatelj, da ie afera končana? s 48 glasovi proti 8.- Grimmova resolucija je bila sprejeta s 40 glasovi proti 18. — Izreden kongres se vrši 10., 11. in 12. dec. y Bernu. + Francoski izvoljeni socijalisti se organizirajo. Francoski izvoljeni socijalisti iz Alliera so se sešli 10. oktobra Moullnsu kod predsedstvom Pavla Sonstansa., župana tz Montlugona. Constans je obrazložil zborovalcem važnost organizacije izvoljenih zastopnikov socijalistične misli v mestnih svatih, ki postane odločilen faktor v vprašanjih mest, kantonov in deparimanov. Pravila so se sprejela in komisija, sestojeoa iz devetih članov, je bila izvoljena, oa sprejme administracijo zveze. Constans ja bil imenovan za tajnika. Organtiadiski vestnik. Iz stranke*. Krajevna politična organizacija JSDS, v Mostah naznanja, da se bo vršil v sredo, dne 20. oktobra ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru pri Mausarju občni zbor. Na zboru se bodo sprejemali tudi novi člani, Ker je občni zbor izredne važnosti, prosimo zanesljive in točne udeležbe.. Iz strok«, erganizacijt. Centralna seja in vseh ljubljanskih podružničnih odborov živilskih delavcev se vrši jutri v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne v društvenih prostorih, Še* lenburgova ulica 6/II. Na dnevnem redu je kongres živilskih delavcev v Brodu na Savi. Pogajanja za mezde mlinarjev se ne vrše pri vladi, temveč pri zvezi industrij* cev v sredo, dne 20. oktobra t. 1, Stavbiaskl delavci, pozor! V Rajhen« burgu so stopili stavbinski delavci v stavko; opozarjamo vse stavbinske delavce, da naj ne potujejo v Rajhenburg. — Obenem opozarjamo stavbinsko delavstvo, da naj no potuje v Sarajevo, ker tudi tam so stavbinski delavci v stavki. — Osrednje društvo stavbinskih delavcev v Ljubljani. V^stnSk Svobode. Pevski odsek »Svoboda« Ljubljana na* znanja vsem onim, ki so nameravali iti v Maribor, dne 17, t. m. k delavskemu koncer. tu, da je isti preložen na 31. t. m., Vstopnice so ve'javne za preloženi datum. Vaje pevskega odseka »Svoboda« Ljubljana se vrše: V ponedeljek, dne 18. t. m. In v sredo dne 20. t. m. pri Celarcu v Spodnji Šiški: v torek, dne 19. in petek 22. t. tn. pa v društvenem lokalu, šelenburgova ulica 6/II. Prosi se polnoštevilne udeležbe, ker so vaje skupne. — Odbor. POSLANO. Odbor pevskega odseka »Svoboda« Ljubljana, poživlja g. osobnega referenta drž. žel. dr. Jevšeka, da se izjavi, koliko je resnice na njegovi govorici, v gostilni pri Petanu v Sp. Šiški, da gre zbor gora] omenjenega odseka, povodom svojega koncerta v Maribor delati antijugoslovan-sko propagando, obdržavati orgije, ker so Nemci no Koroškem zmagali; da bodo oni železničarji, kateri se udeleže tega koncerta kot člani omenjenega odseka, imel! računati s posledicami. Od kod ta teror?, — Infamna laž je, da bi imelo naše kulturno delavsko društvo, ki ne bazira na nobenem političnem ozadju, take namene. Ker je bilo že dne 6. septembra na društveni seji sklenjeno, da se koncert v Mariboru vrši dne 3. oktobra In ni bila dvorana, kakor godba za ta dan prosta« je bil koncert preložen na dne 17. oktobra. ToraJ, odsek nima popolnoma nič opraviti s plebiscitom na Koroškem. Ra-ditega še enkrat poživlja odsek e. dr. sti-jsriisraai i sledova tl. Za odsek pevskega društva »Svoboda«, Ljubljana, Tekauc Adolf, tajnik. Res s© mi 7.di. da le afere že konec, in da ne izvemo nič več novega, odvrne Rouletabille. — Imate krivca0 vpraša Larsan, — In vi? — Da. —- laz tudi. de Rouletabille. — Istega? * — Zdi se mi da ne. če namreč niste svoiih nazorov spremenil?. In pristavil ie odločno: — O. Darzac ie poštenjaki — Ste tako prepričani? vpraša Larsan No no. laz sem na primer tavno o nasprotnem prepričan, Med nama ie torei boi? — Da. boi. Premagal vas bom. gospod Friderik Larsan. — Oh. ta mladina, vse si upa. se zasmeie Friderik Larsan ter ml poda Kot odmev odgovori Rouletabille: — Vse! Toda naenkrat stisne Larsan roki na nrsa ter omahne, vstal ie ravno, da nam vošči lahko noč: moral se ie ooreti na Ronletabilla. da tli patleu Čudno ie prebledel. Star. m KAPRE«. Stran & Dnevna kronika. Cenjenim naročnikom! Vse one, ki so zaostali s plačltvijo daročnine, prosimo, da aatw jo v najkrajšem času pošljejo po poštnih položnicah, ki smo jih danes priložili. Onim pa. ki do 20.'t. m. zaostale naročnine ne poravnajo, bomo s tem dnetn ustavili Hst. Uprava »Napreja*. Uprava »Gospodarskega vestnika« objavlja: Vse one osebe, katerim smo poslali Prvo številko »Gospodarskega Vestnika«, pi osimo, da nam pošljete čimprej po poštni nakaznici naročnino, ki je itak zelo mala. a nam s tem omogočite redno izdajanje vestnika. Kdor ga pa ne namerava naro-„ ’ 83 Prosimo, da ga čim prej vrne. -prava »Gospodarskega vestnika«. Kako so sestavljeni volilni imenik!, a e dejstvo, da je bilo v Mariboru vloženih 1426 reklam. V pozitivnem smislu ie sama volilna komisija rešila 544 reklamami. Ta primer kaže o malomarnem sestav-ianju volilnih imenikov vobče. Obratno ravnateljstvo južne želez* Dice ie ustavilo vse sprejeme ženskih pomožnih moči in ne sprejema novih prijav, brezpredmetne so postale tudi vse dosedanje prijave in že izvršene ter raznim prosilkam prijavljene zaznamke, katere se ne b°do upoštevale. Ravnotako se tudi ne sprejmejo nikake moške pomožne moči za razna pisarniška dela Licejska ljudska šola. Pouk za II., • n . razred licejske ljudske šole prič-potll-^eliek, 18. t, m. 0b 9 dopoldne v tličje'3iU 'C^a 1,3 ®'e'we*soy‘ cesti, pri- - , ^0^p,ldinjska šola na liceju. Vse go-nKe’ so se zglasile za gospodinjsko šol ob ^e'u’,se javijo v pondeljek, 18. t. m. _ , uri dopoldne s krstnim listom in 'zPriCeva!om k vpisovanju v »Mla-torek ob 9. uri prične pouk. Pojasnilo. V četrtkovi številki našega lista Po svetu. r»v~ Kak° ,nešča,,sk» intelektualec voo-rabua svoje znanje. V četrtek 14. l m "e ^ Pričela na Dunaju sodna obravnava Proti profesorju Wagner-Jaureggu, vodli Psihiatrične klinike in še proti nekaterim drugim profesorjem in zdravnikom, ki so službovali za vojne kot vojaški zdravniki to ki so bili obtoženi, da so mučili vojake, fct so postali vsled vojne živčno bolni. — Dijaki sl sami zgrade stanovanja, sled stanovanjske krize v Pragi so tam-ajšnji diiaki sklenili, da si sami zgrade * ovanja. Zveza dijakov bo še ta mesec Rramila večjo leseno poslopje, ki ga bodo laki lastnoročno napravili. Občina ie od-opila zemljišča in dala električno raz-»vetljavo. ^ Milijonska tatvina. V noči od 14. do 15. •n. so neznani vlomilci razbili železno t Ramico v Pisa™' rudniškega podjetja nainrU^,haChu Prl Sch"<*bergu Pri Du-‘"m Je izhmf^f^ že,ezniCariev na Poljskem, ^bruhml dne 12. t. m. Zahtevajo povi- . ^rtve slntajnovskega gibanfo .... i. »kem. V listu »Nieuwe Rotterdamsche Cou" S 0T"«“ '°"> Cros lord Rofei IrŠri k • K°VOrU Ll0yd Qeor^ o bitn h v' iZ)aVliata’ da 0bst0iai° »epo-krone 1 T l°’ da 80 oboroženc čete Je ." h meSeCeV s'stematično zaži- ge aU razdevale hiše ter odKanjale ženske » otroke v gozde. Med žrtvami se nahaja-10 Protestantje in unionisti, najhujši nasprotniki sinfajnovcev. Ministri, med njimi °vd George, odobravajo politiko, ki je Ito take pojave. To so resne obtožbe, *ahtevajo takojšnje preiskave. Ujj, Krapotkin. Komite svobodnih nem* sindikatov je objavil apel v korist lik/6*8 ^ra,M)t*cina« k* biva v Rusiji v ve-bi^li, brez obleke in zadostne hrane, ‘ni V,°ts* vs|ed česar niso mogli biti v- , ’ * ^ v torek zvečer razburjali pretiran*5akadcmskega društva »Jadran«. Tol,ko v dopolnilo. Demonstracije v Zagrebu. Ko je dospela v Zagreb vest o izidu plebiscita na Koroškem, so v četrtek zvečer priredili dijaki In drugi demonstracije po mestu. Zahtevali so, da se zapro gostilne in ko so demonstranti hoteli priti k opernemu gledališču, jim je policijski kordon zastavil pot k gledišču, kjer se je igrala ravno slavnostna predstava 25-letnice obstoja novega zagrebškega kazališta. Proti 10. uri so se demonstranti razpršili. Izletnika vlaka (417 A in 414 B), ki sta vozila ob nedeljah in praznikih na progi Maribor—Grabštajn, sta ukinjena. Regent Aleksander pride te dni v Zagreb, kjer bo ostal tri tedne. Stanoval bo v kraljevem dvorcu Razlika v cenah. Kake so razlike v cenah v posameznih krajih naše države, nal priča primer: v Sarajevu velja 1 kg svinjskega mesa 34 do 36 K, v Splitu v Dalmaciji pa 80 do 85 K. Čudna so pota gospodarske politike — ali pa verižništva in oderuštva. Ukradena jermena. Orožniki so aretirali Fr. Prošo s Pšate pri Ceerknici, ker je 8. oktobra v Srednji vasi pri Poljanah ukradel posestniku Antonu Čadlju tri metre dolg jermen, ki je bil napeljan k mlatilnici. Jermen so orožniki vrnili lastniku. Ukraden je bil na kolodvori na Trati Fr. Heinziharju gonilni jermen, dolg 15.30 metrov in vreden 10.000 K Po kratkem iskanju pa se je delavcem posrečilo najti ukradeni jermen. Višek norosti. V Šibeniku so italijanaši takozvani borci (combattenti) iz Dalmacije sklenili, da se s silo upro, ako bi Italija popuščala v Dalmaciji. V resoluciji pravijo, da bodo rajši zažgali hiše In imetje, kakor da bi jih prepustili barbarom Jugoslovanom. Skupno grobišče za umetnike in književnike bodo napravili v Belgradu. Zem-ske ostanke umetnikov in književnikov, ki so pokopani na starem pokopališču, bodo prenesli v to novo skupno grobišče, Poprava cest v južni Srbiji. Ministrstvu za promet je bil odobren kredit 10 milijonov dinarjev za popravo cest v južni Srbiji Brezžična postaja v Sarajeva ne deluje več, ker so se generatorji pokvarili. univerzah v Caenu in v Parizu, kjer je bil od L 18S6. profesor zoologije, primerjalne anatomije in fiziologije, ravnatelj pomorsse biologične postaje v Roscofiu in član akademije znanosti. — Stavka v Belgiji. V LUttichu je izbruhnila splošna stavka tramvajskih uslužbencev; v rudarskem ozemlju Charleroiu je glasovalo 22.127 delavcev proti 4138 glasovom za stavko. Gibanja sta mezdnega značaja. — Velik požar, Saarbriicken, 14. Davi je v bivši topničarski vojašnici izburhnil velik požar, ki se ie razširil tudi na lopo za francoske avtomobile. Uničenih je nad 100 avtomobilov in mnogo dragocenega gradiva. Škodo cenijo na 25—30 milijonov mark. Kako je.nastal ogenj, ni znano. — Poroka Anatola Francea, V pone-dellek se je civilno poročil veliki francoski sodrug Anatole France z gospodično Emo Leprčvotte. — Se 10 milijonov let! V pariškem »Matlnui piše Charles Nordmann, da bo po najnoveiših preiskovanjih zvezdogledov naša zemeljska kroglja vzdržala še 10 milijonov let — Umor kot predpogoj za ženitev. Neki angleški kolonijalni oficir le Imel nedavno v Londonu predavanje o običajih domačinov v Novi Ouinejl. Tam ie stalo Angleže veliko truda, da so odpravili ubijalske navade domačinov. V nekih krajih itoka se le smatral mladenič šele takrat za pravega Človeka in za pravno osebo, če je ubil vsaj enega človeka. Poprej se sploh ni smel ženiti. Sedaj si angleški misijonarji silno prizadevajo, da dokažejo domačinom, da je enaki dokaz za moško hrabrost, ako miadenič mesto človeka ubije medveda. Kulturni ves>nik. V dramskem gledališču se repertoar t sledeče izpremenl: Sobota, 16. »Lju- bimkanje«, D: Nedelja, 17. »Ljubimkanje«, izven; Ponedeljek, 16. »Hasanaglnica«, E. — V operi ostane neizpremenjen, in sicer v soboto 16. »Od bajke do bajke« E, nedelja 17. »Hofmanove pripovedke«, Izven, pondeljek 18. baletni večer Klavdije Isa-čenko. Med plastičnim In tako zvanlm klasičnim baletom je velika razlika. Slednji temelji največ na gibanju nog, hoji po pr- sti!;, perutah, medtem ko so gibi rok vsled telesnega napora konvencijonelni in Imajo le postransko vlogo. Plastični balet pa trna ležišče v prirodnem, zakonom estetike odgovarjajočem gibanju rok in nog, sploh celega telesa. Že zgodovina kaže, da nista te dve raslični v tehniki si nasprotujoči smer! baleta izšli iz istega vira. Klasični balet pohaja od takozvanih plesalcev orkestra stare grške tragedije, ki so bili na odru preoblečeni v deklice, ker ženskam udele-žitev na sceni ni bila dovoljena. Plastični balet ima svoj začetek v religljoznih plesih, ki so jih izvajale deklice v tempelju in pri velikih apolonovih slavnostih. V uporabljajoči umetnosti kažejo največ teh gibov dela Praksitelova, Fidijeva in drugih grških kiparjev, tudi reliefi in risbe na etruških in starogrških vazah. k Nova češkoslovaška Silozollčna revija. Pod uredništvom dr. Ferdinanda Pelikana bo začela izhajati v Prag; filozofična revija »Ruch Filisoficky«. Gospodarstvo. — Češkoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogodba podpisana, češkoslovaška . vlada je dne 13. oktobra t. 1. podpisala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Češkoslovaška dobi 6000 vagonov žita, 300 vagonov masti, 300 vagonov mesa in 100 vagonov slanine. Jugoslavija dobi 2500 vagonov sladkorja, IflOO vagonov koksa, 500 vagonov premoga, 200 vagonov železnega blaga in 200 vagonov papirja. Trgovinski pogodbi z Nemčijo in Bolgarijo se bosta ratificirali prihodnje dni. — Nove cene mesa v Belgradu. Po najnovejši odredbi so cene mesa v Belgradu naslednje: goveje meso 7 din., svinjsko deso 10, telečje meso 9, mast 10, salo 10 in surova slanina 10 din. — V Bolgariji je vlada organizirala Izvoz žita in mlevskih izdelkov v posebni monopolski družbi. Glede uvoznih produktov ie določila, da sme trgovec prodajati uvoženo ^.lago na veliko z 8%, na drobno z 20%, iz druge roke z 6 do 15% dobičkom. Prodajati blago iz druge v tretjo roko na veliko ie strogo prepovedala. —. Vinska trgatev v Avstriji. Letošnja trgatev grozdja v Avstriji je zelo slaba. Medtem ko so lansko leto izprešali okoli miliiona hektolitrov vina, ga bodo let-« JeJva 300.000 hektolitrov. Danes velja na Dunaju liter vina 40—60 K, a cene vinu bodo gotovo še višje, ker ga samo veseli Dunajčani popijejo letno 600 do 700 tisoč hektolitrov. Toda v primeru s kurzom avstrijske krone je še vseeno vino na Dunaju ceneje kot v Sloveniji. — Poljedelska Izložba v Skoplju. Srb* sko poljedelsko društvo priredi dne 27. okt. t. 1. prvo izložbo svežega in zakuhanega sadia. Na tej izložbi bo razstavljeno sveže sadje, servirano sadje, brezalkoholna pijača, sadni mošt in razna pletarska dela. — Francoski In angleški kapital za gališko nafto. Kakor poročajo dunajski listi, ie pravzel francoski in angleški kapital večino delnic vzhodno-gališke družbe za pridobivanje nafte »Galicija«. Osvajanje sveta po francoskem in angleškem ter ameriškem kapitalizmu nas navdaja s tesno slutnjo. — Vsled produkcijske krize v tekstilni obrti na Francoskem delajo tekstilne tovarne le 3 do 4 dni tedensko. — Evropi preti huda zima. Kakor poroča »Berliner Zeitung am Mlttag«, je imel poslanec nemškega parlamenta Hie v Zil-richu govor, v katerem Je med drugim izjavil, da more Angleška letos kriti 84* predvojne potrebe premoga, a Nemčija samo 57%; razen tega mora Nemčija izpolniti pogodbo, ki je bila sklenjena v Spaahi. V rurskem področju dela od 470.000 delavcev 128.000 za entento. Francoska bo pokrila 90% predvojne potrebe in si bo mogla napraviti velike zaloge. To lahko izzove med nemškimi delavci nemire, ki bi mogli preprečiti točno izvrševanje spaaškega dogovora Da ententa ne more doseči izvršitve svojih zahtev s silo, dokazuje dogodek v Gornji Slezi ji. Ako ne uspe čim preje razrešiti položaj v Gornji Slezljl, preti Evropi huda zima. Premogovna kriza bo ogrožala tudi oskrbo nevtralcev. Nemčija, ie rekel, ni napram Švici več gspodar svojih produktov. — Pomanjkanje vozov v železniškem prometu ie po vsem svetu veliko. Strokovni listi prinašajo zanimive številke. Anglija Ima od svojega celotnega voznega parka 6% neuporabnih voz v delavnicah, Franclja 15%, Italija 18%. Madžarska 24%, Avstrija 35%, Rumunlia 42%, Bolgarija 44%. Lokomotiv Je za vožnjo nesposobnih v Angliii 21% v Franciji 22%, v Italiji 27% na Madžarskem 73%, v Avstriji 37%, v Rumuniji 71%, v Bolgariji 63%. Novice iz Kranja. Pritoževal sem. se Vara že. s. urednik. kakšno smolo imam oovsod. kamor nridem. Ker so v Bohiniu finan-carii ravno tako sitni, kot druerod. sem ;o od tete v Bohiniu popihal že dnici dati v Krani misleč da si v razvedrilo oerledam leno romantično mestece Krani in okolico, ter da malo nroučim živiienske razmere v tem krain. Nainrei me ie zanimala v Kraniu na frcu oodoha vrh strehe neke hiše. Podoba ie orecei velika in Dredstav-Ii?i kmetiča in obrtnika ki si nodaiata desnico dr no- drugemu Prvotno sem mislil da ie to reklama za kino. Ko na bolie notdedam. vidim zanJsano zeroral: »Obrtno hranilno in oosoiilno društvo«, soodai na stoli zaolsano »Bodiva složna«. Tn mislil sem si. kai me briira. kakšne oreranizaciie ustanavlja odrešenik male obrti celiskl Rebek: vsak si oač ootnafa. kakor ve !n zna. Nato srečam znanesra nriiatella ki me novabi v postil n n na »Staro Pošlo« Tak nanis :e zunai na zidu no-le tudi v cirilici n:sati Ko sediva v pos+ilni ob oknu, ie no oknu nlesalo nič mani. kakor sefVm miliionov triinšestdeset mnh. Gostilničar lih ie en čas z roko lovil, metal ob tla In z notrami ten tal. Fei. sem si mislil, to na ni nreveč okusno! Pji vnrašam še nriiatelia. kako kal driuie sitarska zadruga? Začudeno mie noo-leda kot tuica in vpraša: »Kal neki to vnrašuieš? Sitarska zadruea in na vsa cosnoska ie nrl nas od muh!« »7akai vedar. da bi bila eosnoska od muh?* »Zato. ker donuščaio da nekateri delalo 7 uboffim liudstvom kakor se iim nolinbi.« »Kako to?« »ho. naš falmošter Šarc ali kakor mu mi nravimo Križkariev Loize. ie vse sitarie oneharil tako da so nrišli s evoio zadrugo oooolnoma m kant. Pa npk samo to. no sto mirnlkov žita nrMela med vninn ie skrival celo v cerkvi med onrlie in na za velikim oltariem. Veš dra^i mol človek mora izinihiti vso vero To »e res. da se naš Loize že malo kesa. obllubil ie zndniič da ho od Usteča »Grunta«, kf pa le tako na čuden način lrunil eno «iyo vrnil sinu. toda ne že sedai taksi amnak kadar se liudie malo nomiriio da ne bodo več o tem (Tovorni. »O čem. da ne bi več tovorili?« »No. faimošter ie kunil »cruiu«. ko ie kmeta uonreie oniianil druei dan. 'ko ie kmet videl kai ie storil, ie nesel denar nazai. oa Loize ea ni hotel vzeti. temveč ie kunčiio smatral za ve-Havoo« »In kai ie storil kmet na to?« *Fei. kai ie storil, »grimal« se ie in ?p umrl ena hči se ie sama umorila od žalosti Le namisli nič ni imel. danes na ima kar net koni in net poved, na še toliko trrunta in to nai bo kristu-sov namestnik Kristus na ni imel toliko svoie z?ml»e da hi lahko z not?« nani stonil. bo? mu prehe odnusti!« »Hm. vsi liudie na vendar niso tako lakomni!« Kai ne vsi! Kdor more. tisti na reveža izkorišča, le ootrlel: Maidi& te ravno tak! Moi oče mi ie dostikrat nravil. da ■»o se nri Maidiču vrtila tri lesena kolesa oolee strpane baite, oa dan*** nopiei. Vakšen mlin ti stoii in kolikokratni miliionar le erosood Mal-dič. koliko imefia ima samo v Kraniu in koMko na Hrvaškem! Ravnokar smo slišali, da ie v Osieku zopet ku-nil mlin. nieeovi mlinarii na vedno stradalo!« Da res ie tako; vsa današnia ora-vica e od muh in na tudi tiste nri-dipe. ki lih Križkariev Loize orinove-dnie Nal se raie snomni na svole^a natrona. na oride do Drenrlčanla da ie mepova ned>'žnost ki k> rohni z lece na svoie vernike tudi od muh. ker mu nihče več nič ne veriame: ali ni res tako sodru? urednik? — Pozdravlieni 1 Vaš »kontrabantar«. Celjske novice. Sodrucr urednik! Vse kar ie prav. samo malo njeveč ste nošepetali po* snode državne noliciste ort nas. to vendar ne pre. sai so ti nad vse vestni v službi in včasih vtikaio svoi nos tudi v stvari, ki iih nič ne bripaio. — Tako so ored tednom dni ooizve* dovali ori lesni industriii »Kačarle-vepa Janeza iz Šmariete« noiicilski agenti okoli uri delavstvu če le iste kdo silil, da so se orpanizirali kri »so-* ciialdemokratih«. Uoam oa. ker so ravno ori nrecei veliki tvrdki da apenti tudi stvarno nreiščeio zadevo, zakai raz-na posnoda noseda v pra* Sčini »Bežiprad« in sp masti in masti ... Nadalie n.qi bi tudi nreiskali. na kaV način ie nrišel Kačariev lanez do takepa imetia v dobi volne in nreobrata. Če bi šlo kai no nrepovo-i Hi. Paite kraliu. kar ie kraljpvepa, državi kar ie državnepa notem bo roka nravice izločila ori vatno Dosest. miliionaria od drupe nosesti... Se H razumemo?... Zvesta troiica. trineresna detelii-ca ie bilo uieta v celiski okolici, ki ie nosekala nrecei dreveščkov in tudi naoolnila večie shrambe z iabolki itd. Vse to se ta zpoddo ori Famn-^arievemu tozdu v bližini strelišča. Tudi nek onlicai nrinada te* detelHcl vsai noliciia nikier ne manika. Sa* mo službenepa znaka se še ni našlo. • Širiio se povorice: Na Koroškem oolomiia vsled netaktne apitaclie. a v Celin ie tudi nolomiia ker so umetno nroplasili nri sestavi volilnepa »menka za konstjtuanto skoro vso sociialiste za Nomce. Morda hočeio klerikalni netellnčki \?, vladnepa kur-nfka tudi za Celie izvesti plebiscit? Vederemo... Dopisi. Šentovec. Tukaj se Je vrštl v nedeljo 10. t, m. shod Kmečko-delavske zveze, Id Je bO čez pričakovanje dobro obiskan. Qo-voril Je na shodu sodr. Krištof, ki je po-jasnil položaj In pomen naše politične stranke. Poslušalci so z zanimanjem sledili Izvajanjem In se jih je večje število vpisalo v KDZ. Le tako naprej do zmage 1 Gornja Polskava. Te dni se le vršo tudi pri nas soc. dem. shod. Ljudstvo se prebuja in spoznava pomen stranke. Poro. čaj Je na shodu *odr. Grčar Iz Maribora. Njegovemu (tovoru Je sledilo burno odobra« vanje. Na shodu se ie osnoval Sir® odbor. Vse kaže, da se Je ljudstvo naveličalo te* razmer in bo ob volitvah to odločno povedalo. Spodnja Polskava V »Napreju« Citatno* da Samost, smečke stranke n| več. Pri nas so Imenovali te ljudi — srbske agente. In res bo tako! Pred kratkim so Imeli Imeli pri nas 12 članov, sedaj jih Imajo 10. Lep napredek! Častftamo! Naj le psujejo, Uh bo še prej vrag vzel. Sodrugii Ali se nahaja »NAPREJ" ® vseh javnih lokalih, v katere ______________zahajate? Društvene vesti. Produktivna zadrega čevljarjev za Slo« venijo naznanja svojim članom prodajo usnja v pondeljek, dne 18, oktobra ob 3. popoldne v Hrenovi ulici St 4. k Šport. Prvenstvene nogometne tekme. V ne« deljo se nadaljujejo jesenske prvenstvene tekme LJublJ. nogom. podsaveza v Ljubljani, Celju in Mariboru. V Ljubljani se vršo na prostoru Ilirije sledeče tekme: ob 10, url Primorje : Jadran, ob 13. url SparU i Svoboda, ob 15. uri Ilirija: Slovan. V Kra* nju se vrši prvenstvena tekma Sava: Hermes, Ljubljana. Nov razpored prvenstvenih tekem prinaša »Šport« z dne 16. t. m. — Klubi se opozorijo, da morajo nastopiti ob dolčenem času. L. N. P. Klub kolesarjev ln motociklistov Ilirija priredi v nedeljo 17. t. m. izlet v Grosuplje Odhod točno ob 14. uri. Zbirališče trg Sv. Jakoba Vabijo se vsi člani in kolesarski športniki. — Reditelj. k Spilile n nolinEoa M\\ lzdaiaiell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec, prod&faio P® ^atno znižanih cenah. Zaloga Ljubljana, Breg *»a debelo in drobno. Izdelki zajamčeno iz samega najboljšega usnja. ftttiste kanit žs.' £oiss t posamezno po 22 K vsaka železniška poslala SEVER & Ljubljana. Meblirsno sobo iščem. Ponudbo m; upravo Nspiej. Plfalfti stroji Remiii&tou sc dobijo pri i i 111. M«, Sv- Petra cesta st. 21.— 23. Zahtevajte ponudbe. Gblačflnica za Slovenijo priporoča svojo veliko zalogo vsako vrst. čevljev po najnižjih cenah. Opozarjamo na nakup zlasti vse konsuume in nabavne zadruge in javne nameščence. Slednjo se opozarja,^ da si morejo nabaviti oblačilne in obuvalne potrebšč na obroke samo še do konca decembra 1.1. me Blfis'0 solidno ! Cene ugodne! S9PP■ Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet oivorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz ino n'"tva, osobito razno volneno in sukaeno blago za dame in gospode, dalje perilne barh;;:! ilanele, cefirje, šifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe se priporočamo KAJO DELIČ, zlate? 1» dpeguljar PL I u h 6 £ b rž a Riftrina ni.* priporoča svojo I ElifET TDCT AHMEDI!/A jKdor ll0Že imeti res 8 Pristliim blagom preplefkauo hišo, po-UUbULItrf-ILPt I 11^ I-Mmtnll\f hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko Mo in Melito Anita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p oz lato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlalnine in srebrnine, poročne prstane po vseh nzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, . ali pa izmenjava za novo blago. vseh ^rst od preprostih do uajfinejših dobite vedno v tovarni za shtnn ke in klobuke FRANJO CERAR, »S UK jclti Usahle pil Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po nejnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo Modni atelier za gospode in dame. Lastna zaloga pristno angleškega blaga. 1-3 1 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri ... - Simon Kmetec. Ljubljana, TONE MALGAJ Petrolejske vrče in zaboje kopljemo (uboj s dvema vrčema) po K 58*— posamezne vret po K 22*« Iranko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Kem p. Ljubljana. Poleg realko. Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, pri tvidki Kovščevlč TlVrfen ' grobnje oklepe, stebre za vrtne v Prešernovi ulici 5, kjer' ograje, stopnice iz umetnega Kolodvorska ulica stev. 2€. Vrtnar! Pridnega, poštenega in treznega vrtnarja, veščega gojenja zelenjave in sadjereje takoj sprejmemo. Plača po dogovoru. Služba stalna in trajna. Ti OB III 501111, so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. Proda se v Mariboru za 270.000 K. Pojasnila daje: Jisip Gajici, PtijiiM. Izkušen in trezen ggdlieni vodja za pihala in orkester se takoj kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8, Ljubljana. Gradbeno podjetje Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. I^onfekciiska tovarna družba z o. z. LJubliana,DunaJska cesta-Stožice Tel. 532. Osrednja pisarila: Aleksandrova cesta 3. Tel. 532. BMa Jiplmslia MaMta male, SIs in otroške nalete. Santo na debelo! tt”- r ~.z^r.~ Samo na debelo ! i id piini ilssi id ra Kolodvorska ulica št. 6 Kje kupim dober iu fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbesrh avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in rodbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela i, i>rtcizne mcbanike> Kupim via ko množino cinka msvlnca po MjvISJih conah. sprejme. — Več se poizve v IM. Ussar, bunka, upravi »Napreja*. I Maribor, Schtuorjova otica tv. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega = haložana = naj se blagovoli poslužiti tvrdke t Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug pri Sveti Barbari v Halozah. ....... Tl Istotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. llSIt PEIEUItt. Ulllllll. t I. SANDRIN LJUBLJANA votllia s« loga vsakovrstnega USNJA Jormono« In boksa na debelo kol, podpla. tov, gonilnih MSSTNI TRO • Dlnvuo nubi«|>Mivw en: pisalni stroj Imo tvrdka THE REX Co., Ljubljana fteleuliorgovn ni. V/l* *n ©rodliCe 10. Uta Jititta laprnilniii a ne Ul Hit DAN CA &S. &; kresu« »a za obrtno m rodbinsko - opremili. eiirasila koio Proizvaja: ICKlIi Pl Elica 213. ! Telefon 5 - 46. S Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul. 26. (Vhod skozi vežo.) ^hhbkiii Drdle! Droie! To¥8rsts «» f pirit m d rože delniška diuiba = w Račjem prlR&reca »v*sie l*de!k«*. Tl mn nuni angleikega sukna velika izbira modnih in športnih oblek za gospode in dečke-, površnikov, raglanov, zimskih sukenj itd. Ravnokar doŠli la. dežni piašil za dame in gospode od K 900' do 1020 Prva kranjska rszpeSill&fna: $chw8b Dvomi lig 3 Liuh liana Dvorni lig 3 •r Lpsfiti modni atelje, i« l m Rsnajska testa It. 20 Poir.Jortlleva ul. 9 prSporožlo pneuvnatiko vb a uto in kolesa ter vsake vrste sumltevin predme- pešpoti«®* m& eses tov. Izoliran« žice ta električno napeljavo, ,1—m ■ i. r- *•" oi«: aitrotežin*č«S materjja1* po najnlžflb cenab.^B Telefon St 470. Ttsk »Ufrtrltflke thkarne« v Llubllanl