63. številka
f Ljabllani, t soboto. It moru I9IZ.
XLT. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
ttio leto.....• . K 24*—
poMeta........12 —
četrt leta •«,.„• n: mesee ......
6 —
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*«—
pol leta .... # . „   . 11-—
četrt leta......a 5*50
na mesec.....„ 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračava. Uredništvo: Knaflova nllea si. S (v pritličja levo), telefon št. 34.
Iznafa vsak dan zvečer izvzemal nedelfo In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, i-a trikrai ali večk at po 10 vin  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to le administrativne stvari.
- Posamezna številka ve||a 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine M ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon št 85.
»Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta      ...... m 13*—
četrt leta    ....... » 650
na mesec   ...... . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 2b-
za Ameriko in v*e druge dežele: celo leto ...      .  .  .  K 30*-
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knaflova alica št. 5 »spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Državni zbor.
Tili dan. — Apatičnost ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.— Poljsko - nemški spori. — Nemško - epska pogajanja. — Kritičen teden. — Proračunski odsek. — Brambna debata.
Dunaj, 15. marca.
V parlamentu je danes tih dan. Navadno petkovo  o vzdušje, povsod praznota in dolgčas — tudi v z-bor-uici, kjer se zbirajo le maloštevilne -rruče okoli posameznih govornikov. Ob *2. popoldan je seja že končana; ko   bi   hotel   predsednik dognali sklepčnost bi se trudil zaiuanj, sto poslancev ne seženeš v eelein parla-pntu. Zanimanje za brarulmo debato je tudi sicer oslabelo: kakor da bi <tila zbornica premišljevala čez noč o včerajšnjih  Stiirgkhovih besedah. Zakaj se ešofirati in vezati pri nejasnem položaju*   Zakaj govoriti o vrlinah in nedostatkih predla osnutka, kateremu je kakor e usojen bridki konee. pozabljen ja'. Zakaj še zavzemati napram vladi stališče, ko stoji njen načelnik pred parlamentom apatičen in oči-\idno brez vsake volje ga zainteresirati za to veliko vprašanje, brez možnosti vzbuditi njegove    sile k '-pešnejšernu delu?
Bolj kakor kritični   položaj \ • ^rem se nahaja brambno vprašali tlači zbornico mora vladine brez-r žaiofiti.   Včerajšnji   poziv grofa ftiirgkha po ustanovitvi »konzorei-Avstrijcev« je slab surogat za dejanja, ki naj vedejo   k ustanovitvi elike parlamentarne večine.
Le še besede ima grof Sturgkh. činov pa zbornica zamanj pričakuje. Razmere pa se med tem nikakor ne boljšajo. Sedaj se je pojavil spor cc-' ned starimi zavezniki Poljaki in "i, ki £>o dosedaj reprezentirali tko jedro vladne večine. Poljaki io, da pride  vodocestna predloga ali brez prvega   branja v odsek pa naj še prvo branje    vrti še pred veliko nočjo. V nemškem Xa-fonalverbandu nasprotujejo tej za-► vi zlasti alpski poslanei. ki zahte-za gališke kanale primerne go-larske kompenzacije ter nočejo pripustiti   parlamentarne razprave estnega zakona, dokler   ne ho *klenjen med alpskimi in galitikimi interesi primerni kompromis.
To stališče Nationalverhanda je napravilo na Poljake    prav mučen
v tisk; Že v sredo se je v poljskem klubu tožilo, da Nemci ne drže svoje besede; kakor znano je pri glasovanjih o kartelnih predlogih precejšen del Nationalverbanda votiral v nasprotju s taktiko poljskega kluba, akoravno so Nemci obljubili, da bodo podpirali predlog posl. Zaranske-ga za zavrnitev kartelnih resolucij.
Pa tudi Nemci rek rimi ni rajo. Prihodnji teden se vrši glasovanje o nujnosti Kdrnerjevega predloga, katerega ost je naperjena proti ministra Hochenbnrgerju. V poljskem klubu se mnogi poslanci zavzemajo za to, da glasuje klub za nujnost to-rej proti nemškemu zaupniku v kabinetu.
Danes >o se vršile. ponovno konference med predsednistvoru P. k. in nemškega Nvb. in grof Stiirgkh spoznavši, da se. nahajajo zadnji ostanki njegove večine v nevarnosti, se je končno le potrudil, da posretlu-je. Zadeva sedaj »visi<:. Na obeh straneh spoznavajo nevarnost in mogoče je, da se v zadnjem trenutku diference že uravnajo in poljsko-nemška zveza, ki je obema zaveznikoma prinesla že toliko koristi, dostikrat na škodo baš slovanskih strank in narodov, ostane ohranjena.
Knez Thun se sedaj mudi dan na dan v parlamentu ter konferira enkrat z Nemci enkrat s Cehi pa zopet z notranjim ministrom Heinoi-doni. Navzlic vsem dementijem se trdi, da se spravna pogajanja nahajajo v takem stadiju, da je treba storiti le še dva koraka in češko nemška sprava bi bila gotova. Cehi vztrajajo na junktimu med ureditvijo narodnih razmer v dež. upravi in jezikovno prakso pri državnih uradih. Nemci so se s tem junkti-mom očividno že spoprijaznili treba je le še sporazuma glede načina, kc-ko uravnati jezikovno prakso pri državnih uradih na Češtkern. Cehi zahtevajo, da v smislu svoječasnih Stremayerevih naredb. Nemci vedo, da se tej zahtevi ne morejo izogniti in da je naravnost njihova dolžnost jo prepoznati in odobriti. Oni morajo storiti ta korak, če nočejo da se v zadnjem trenutku še vse razbije. Potem pa pride velikanska teržkoča.; obe stranki bode te morali opiti z resultati pogajanj pred javnost; 1i lesultati seveda ne morejo biti docela takit*kakor so jih hoteli na eni strani Cfhi na drogi Nemci n marsikateri stranki bo hudo zamenjali
pred javnostjo radikalno gesla s skromnimi uspehi. Nevarnost javnosti grozi spravnim podajanjem — in zato se obe s-strani trudite jih še za nekaj časa zavleči. Toda prihodnji teden prinese kritične trenutke; glasovalo se bo o Kornerjevem predlogu in če prisodi zbornica tej proti-bochenburgerski akciji nujnost — kar ni izključeno, dokler se Poljaki še niso odločili — potem se bo situacija nevarno poostrila in stara napetost med obema nasprotnikoma, se pojavi zopet.
Se večja nevarnost pa grozi od druge strani. Nemci zahtevajo sank-eijo takozv. lex Kolisko; zakona ki uvaja nemščino kot edini uradni jezik na celem Nižje Avstrijskem. Enotni češki klub je proti tej eventualnosti že naperil ostro interpelacijo, toda nevarnost, da vlada*priporoči vladarju oni sklep nižjeav-strijskega dež. zbora še vedno ni od-vrnjeua. Sankcija lex Kolisko pa bi podrla vso spravno akcijo in z nova izzvala najostrejše češko - nemške hoje. Razdrla bi tudi kabinet grofa stiirgkha. V čeških parlamentarnih krogih se je danes z vso gotovostjo, trdilo, da podasta češka ministra Trnka in Braf v tem trenutku, ko se kabinet odloči priporočiti lex Kolisko v sankcijo svojo demisijo. Parlamentarni položaj bi bil s tem takoj popolnoma jasen. — Cehi v ostri opoziciji in trn jeva pot vlade in parlamenta bi vodu* zopet rz ene krize v drugo.
In to v času brambne in finančne reforme, bndgetnega provizorija!
Grof Sturgkb se nahaja v neprijetnem, lahko se reče, že v kritičnem položaju. Kakor žerjavica pod pepelom tli obsirnkeija v parlamentu. Skrita je a* budgetnem odseku, vsak ostrejši veter in naj pride od te ali od one strani, razpali plamen . . .
Zadeva italijanske fakultete je še vedno nerešena. Na eni strani Italijani ne dovolijo, da bi se njihovo vseučiliško vprašanje spravilo iz plenuma proračunskega odseka v suh-komite, na drugi strani ne pripuste Nemci in slovenski klerikalci, da bi b8 o fakulti v proračunskem odseku razpravljalo naprej. Minister Hussa-rek je zaman nagovarjal Ita'ijane, in menda zaman poskuša prepričati Nemce in dr. Korošca ter Šusteršiča. Te parlamentarne težkoče in ovire pa vplivajo na razpoloženje tem bolj, ker se tudi parlamentarno delovanje tri bije v več kot skromnih mejah.
Dva tedna pred velikonočnega zasedanja sta minula, uspeh: neplodna kartelna debata, ki je rodila nebroj ■mešanih, slabotnih, brezpomembnih resolucij (>.> Slovenec« je dobro označil celo antikartelno akcijo, katere »inaher« je bil med drugimi zlasti dr. Krek z ironičnim naslovom -draginjo odpravljena«) in pa malo obetajoči začetek brambne razprave, o kateri nikdo ne ve, kdaj in kako bo končala.
Med današnjimi govorniki zasluži posl. dr. Som mer posebno pozornost. Ne morda radi stvarno vsebine in važnosti njegovih izvajanj, tem-vee radi tega, ker je ta pristni Wol-fijanec, nemški radikalee in po programu vsenemški politik smatral za potrebno, denuncirati Madžare kot sovražnike dinastije (kje so časi Keil Hobcnzollern!?) govoriti o velesil-nem značaju monarhije (nekdaj je plediral za izročitev »nemških-' dežel pruskemu kralju) in se ogrevati za silo in jakost »naše« armade (katero so njegovi še pred kratkim imenovali sovražnico nemškega ljudstva).
Vse hinavstvo te propadle nemško - radikalne družbe, kateri se je zdela brambna debata ugodna prilika za prilizovanje na zgoraj, vso mo-ralično defektnost WoIfovih privržencev, bi zaman skušali naslikati bolje, kakor je to storil dr. Sommer s svojim govorom.
Danes je govoril tudi Jugoslovan. Dalmatinski pravaš dr. Sesar-dić je bridko tožil o zapostavljanju in zatiranju hrvaškega naroda v armadi in po armadi. Vpisan je bil kot kontra - govornik. Bomo videli, kje bo ostalo njegovo opozicijonalno stališče, kadar pritisne nanj lojalna pest gospoda dr. Šusieršiča.
V naslednjem podajamo sejno poročilo.
Zbornica je takoj začela z razpravo o brambni predlogi.
Krščanski socijalec J e f a b e k je dejal, da gledajo na brambno predlogo s prav mešanimi čustvi tudi tiste stranke, ki so si ohranile dobro porcijo lojalnosti. Ni razumeti, zakaj se vojna uprava brani dveletnega vojaškega službovanja, saj imajo izvzemši Rusijo, že vse evropske države dveletno službovanje, vsaj pri pešakih. Protestirati pa je proti teran, da na avstrijski strani vojni minister ne najde zaščite proti Ogrski. Govornik se je pritoževal, da stotni-
je ne pozdravljajo vojaških zdravnikov, da se na smrt obsojeni vojaki izbaenejo iz armade, kar je žal jen je za civiliste in da se veteranom še vedno ne dovolijo sablje.
Dalmatinski klerikalec S e s a r-d i 6 je govoril o zahtevanju Hrvatov.
Nemški radikalec dr. Sommer se je zavzemal za to, da naj se ne srlede na Ogrsko, odobri brambna predloga. Madžari se bore koncem koncev že stoletja zoper dinastijo, da bi ustanovili samostojno Ogrsko. Nemci so pripravljeni, skrbeti za armado, naj bi iz zbornice zadonel klic; Živela armada!
Seja je bila nato zaključena in bo prihodnja seja v torek.
Odseka sta danes dva zborovala. V odseku za izpremembo opravilni-ka so se zedinili na to, da izvolijo pododsek, a glasovati o tem niso mogli, ker je bila seja med tem že nesklepčna. — V socijalno - političnem odseku so razpravljali o obrtnem redu in o izplačevanju mezd v rudokopi h. |_
Bovop državnega poslanca dr. Ravniliarja
v seji poslanske zbornice 7. t, m.
(Po stenogr. zapisniku)« (Dalje.)
Dennncijacij kar mrgoli in kaj pomenja proti slovenskemu sodnemu uradniku naperjena denuncijacija, tudi če se kazneje izkaže za neutemeljeno, si gospoda moja, lahko predstavljate. Vsaka, tudi neutemeljena denuncijacija je za dotičnega urad-nika črna točka v njegovi kvalifika cijski tabeli.
Ker sem pa že pri besedi »ne-uplivanje<: na sodnike, ki je je njega> ekscelenca gospod pravosodni minister pretečeno jesen nekoč blagroval kot najvišje dobro in je branil na pram socijalnim demokratom, naj vam navedem čeden izgled, kako je j resnici s tem »nevplivanjem*:.
Ko so bile leta 1908. v Ljubljani znane demonstracije, so se dozdevni krivei morali zagovarjati in kaznovali so jih z jako ostrimi kaznimi. — Vzklieno sodišče v Ljubljani je v nekaterih slučajih spoznalo, da so bilo kazni za prestopke preostre, ublažilo jih je in znižalo.
LISTE
„Nespsčna ljubezen".
S. R.
Velike svetle zvezde so hodile čvoja pota. Rumene, rdečkaste, modre in zelene in vijoličaste iskre so mri pale v visokih ozračjih in sijale tiho na daljno življenje hrepeneče n.ilje.   Valovila so se razburkana
a. koprnele so skalnate gore in dehtele so temne rože do zvezd.
Šla sta počasi po gozdu. Ona je oda visoka in se je bila zazrla v zvezde, vsa ljubezni polna in koprneča. V prsih se ji je prelivalo veliko udano tselje in iskala je besede, ki bi bile vredne njenih čustev. Pa ni jih bilo m zato je molčala, vsa prepojena in prenapolnjena velike ljubezni.
Njemu pa so begala čuvstva od nje do neke misli, do neke točke, kjer bo se ustavila in so premišljala. Metalo se je in begalo je,nedoločno v veliki slutnji. In zopet so opustile misli /a tre no tek tisto točko in so bežale k o&j.
Pogledal ji je v prozorni obraz, ki je bil nalahno privzdignjen proti nebu in je odseval veliko svetotaj-stvo tihe ljubezni. In v nasilnem navalu koprnenja, razlivajočega se po xsem vročem telesu, polnega pekočih
žarkov in skritega zatajevanja, jo je privi 1 k sebi in je prižel svoja ustna na njene.
Voljno se mu je udala in njene oči bo še vedno kakor zamaknjene zrle v zvezde.
»Poslušaj me. Lina!« »Poslušam te, - je odgovorila in ni se ozrla vanj.
»Vidiš, tako sem zmeden, da ves trepetam. Vso noč in ves dan sem mislil in mislil. In potem sem pisal. In ko sem prebral, sem raztrgal. In iznova sem mislil in iznova sem pisal. Ni miru v meni, ni jasnosti, ni vere. Vidiš, ljubezen se mi zdi tako velika, tako lepa, vsa polna najvišjih čuv-stev, polna vesele udanosti, hrepeneča po popolni sreči in po globokem trpljenju. In je silnejša od vseh najbolj hrepenečih čuvstev, kakor je solnčni žarek svetlejši od vsakega plamena. Mnogo sem premišljal o tem, tako, da mi je šumelo v glavi, da se mi je podila razburkana kri po telesu kakor deroči gorski potoki, in me je žgalo in palilo okrog srca. In sedaj sem ves zmeden in misli mi begajo od tebe k tisti zgodbi in od tiste zgodbe zopet k tebi.c
Prenehal je in je umolknil. Šla je poleg njega vsa molčeča in kakor izklesana in zdelo se mu   je,   da je otrpnila in umrla v njej vsaka iskri-[ ca življenja.
Ona pa je živela vsa v zvezdah in jc mislila njegove misli, brez vsa-
ke nejasnosti, mirno, prožita lastnega spoznanja.
»Ti mene poslušaš, Lina!«
Komaj da je vztrepetala in se je ozrla vanj. Videl je dvoje oči, polne globokega razumevanja in žal mu je bilo za rahlo očitanje, ki je zvenelo iz njegovega klica.
»Jaz sem jasna in mirna in moje srce sluti še dalje. Govori, moj človek !«
Šepetala je, kakor da bi se zbudile rože na poljani in se zavedlo solnčnega dne.
Prišla sta iz gozda. Pred njima je bil izli t svetel ribnik in na dnu globoke vode so trepetale zvezde. Na nasprotnem bregu so se zibali dolgi vodni refleksi črnih jagnjet in so temnili jasno globino kakor črni žarki.
»Hotel sem pisati o tisti ljubezni veliko delo in zmislil sem si zgodbo: &vi mlad pisatelj. Prepojen je ves z mislimi o veliki ljubezni in piše o njeni globoki silnosti, ki je večja od hrepenenja po žvljenju. Nekoč sedi zamišljen v svoji sobi in časih napiše svoje misli. Med tem stopi njegova ljubica v sobo in se tiho vsede v kot, ker ga neče motiti. On pa misli in piše in prikradejo se mu v dušo dvomi o taki ljubezni, zdi se mu nemogoča. Vstane in hodi razmišljen po sobi gorindol, govori glasno in ne opazi ljubice, ki ga verno posluša. In ne more se vee poglobiti v delo, ker
nima več vere v tisto ljubezen, ki je večja od hrepenenja po življenju. Strupeni dvomi se razpredajo v njem. In ljubica razume njegovo tugo in mu sklene dati vero v tisto ljubezen, hoče se žrtvovati, da bi mogel skončati svoje veliko delo. Poslovi se v duši od njega, splazi se iz sobe, napiše mu dolgo pismo, polno največje ljubezni in se usmrti.
To je kratka vsebina. V to sem hotel izliti in vklesati vse svoje nazore o ljubezni. Začel sem pisati, ves prevzet in navdušen. Potem pa sem bral in sem raztrgal. Lina, Lina, veliko bi bilo to delo, ali zdi se mi, da je ta vsebina nemogoča. Nikdar se ne more kaj takega zgoditi. In meni manjka tiste globoke vere in ni mi mogoče tega pisati, o čimer sam dvomim.«
Obmolknil je bolestno in zagrnila ga je nočna tema, kakor da bi bila pristopila iz vseh nevidnih daljav, ki so se skrivale v gozdu za ribnikom. Čutil se je samotnega in revnega. Zagledal se je v temo in iz nje so prihajali sivi kolobarji, množili so se b nestrpno naglico in so plesali v divjih krogih, vedno hitreje, dokler niso priplesali prav do njegovih oči in potem ni videl nič več.
»Poslušaj Saša, v meni ni nika-kega dvoma. Ta zgodba bo resnična. V sebi čutim veliko jasnost in tiho ljubezen kakor nikdar poprej. Zakaj dvomiš o menif«
Začudil se je neizmerno in je dejal:
»Ne razumem te, Lina, kako nai dvomim o tebi, ko vem. da me ljubiš!«
»Ti veš, da te ljubim,« je govorila tiho in s poudarkom.
»V meni gloda ta zgodba in nic drugega ne mislim kakor na njo. Nezadovoljen sem s samim seboj in pridejo treuotki, ko sam sebe sovražim. Zavoljo dvomov. Pa bi vrgel vse skupaj iz sebe, daleč proč. da ne bi ostala nobena sled — pa ne morem.«
Bila sta na cesti proti mestu. Ob kraju so vstajale Črne hiše, še temnejše od teme same. Časih je zalajal kak pes in zarožljal z verigo. Potem pa je bilo zopet vse tiho in le široka cesta je umirala v daljavi pred njima.
Hiše so prihajale gostejše in tu-intam so brlele rev^ne svetilke.
Ustavila sta se pred veliko hišo.
Podala mu je roko in mu jo krepko stisnila. Vsesala je svoje jasne oči v njegov tužni pogled in j** rekla:
»Prijatelj, dala ti bom vero.«
In izginila je v veži.
Odšel j« naglih korakov. Nad njim so bleščale velike zvezde r mračnih barvah, trepetala so daljna ozračja in vsa zemlja se je valovila k njim. Pa bilo je vse tiho v tem silnem nemem koprnenju, tako mirno in neslišno, da ni bilo čuti niti sim-
AH ni predsednik graškega nad-
sodišča, ko je bil na inšpekcijskem potovanju v Ljubljani, nanese1 govorico na te slučaje, in sicer ob času, ko je nekaj razsodb še viselo t Gospodom i vzklicnega sodišča je napravil »pridigo« in jih je naravnost apostrofi-ral, kako so se gospodje iz vzklicnega sodišča mogli osmeliti, kazen izpre-meniti in jih znižati?! Kako so izgledale poznejše kazni, si gospoda moja lahko mislite. Ta nečuveni slučaj vplivanja na sodnike so prinesli naši časopisi, Članka niso zaplenili, pa tudi ne dementirali, kar se vedno pripeti, ako kaka časnikarska vest ne odgovarja resnici. Trditev socijalnih demokratov o vplivanju na sodnike od zgoraj v gotovih slučajih, ni torej niti »lappisch«, niti »Ammenmar-ehen«, kakor jo je imenoval gospod pravosodni minister. Vplivanja morda ni bilo pri razsodbah za lanski 17. september tu na Dunaju, ampak da je pri nas v Avstriji mogoče, vam dokazuje prej navedeni slučaj.
Dovoljujem si pa predložiti vam se slučaj o »neodvisnosti« sodnikov.
V Rudolfovem so bile pretočeno jesen občinske volitve, pri katerih sta si stali nasproti dve slovenski stranki. V občinski svet sta bila kandidirana in pozneje tudi izvoljena med drugimi deželne sodnije svetnik in drugi sodni funkcijonar. Kmalu sta pa morala odložiti mandata, in sie^r po navodilu graškega predsednika višjega deželnega sodišča Pitreicha. Predsednik se je čutil prisiljenega v graški »Tagespošti« priobčiti to - le izjavo (čita):
»Eine VVeisung, die Mandate nie-derzulegen, ist an die in den Gemein-deausschuss von Rudollswertb ge-wahlten Beamten des dortigen Kreis-gerichtes vora Oberlandesgerichts-prasidium nicht erlassen worden, hat-te auch nicht erlassen \\erden kbn-neu, weil dem Oberlandesgerichts-prasidenten jede gesetzliche Grund-lage dafur fehlt, einem Gerichts-funktionar die Annahme der auf ihn gelallenen Wahl in einen offentli-chen Vertretungskorper zu untersa-gen oder ihn sum Austritt aus einem solchen zu verhalten. Aus nem glei-i*hen Grunde besteht auch keine all-gemeine Norm dieses Inhalts fur den ganzen Oberlandesgerichtsspr*ngei. Jedem Gerichtsfunktionar, der sich der Worte erinnert, mit denen ich bei nieinem Amtsantritte meiner Auf-fassung von der hohen Aufgabe des riehterliohen Beru fes Ausdruck gab, muss es aber bewusst sein. dass es dieser Auffassung nicht entspricht, wenn er durch den Eintritt in einen Vertretungskorper, in dem er nach den an seinem Amtssitze herrsehen-deden Verhaltnissen genotigt sein kann, fiir oder gegen eine der sieh bckampfenden politischen Parteien Stellung zu nehmen, das Vertrauen iu seine volle Objektivitat aufs Spiel setzt. Wie schon iruher wiederholt in ahnlichen Fallen habe ich auch den in den Gemeindeausschuss von Rudolf swerth gevvahlten Gerichtsfunk-tionaren diese meine Ansebauung mit dem ausdrucklichen Beisatze in Erinnerung bringen lassen, dass es ihnen anheimgestellt bleibt, sich dieser Anschauung anzuschliessen oder nicht.«
Torej nikako navodilo, noben ukaz. ampak samo neko / ins — Erin-nernbringen« njegovega naziranja. {Veselost.)
No, gospoda moja, kdor avstrijsko birokracijo le količkaj pozna, ta zna pravilno oceniti tako ~ins — Erinnern bringen«. In vprašam: ako bi ona dva ne bila naziranja gospoda
predsednika, kaj potem t Bi li to ostalo brez posledic za nju t Dvomim.
In kako mi predsednik graškega nadsodišča pojasni okolnost, da je bil v Pvuju, torej zelo vroča tla, kjer narodnostna nasprotstva mnogo bolj udarjajo druga ob drugo, kakor v Rudolfovem nasprotstva obeh bore-čih se strank, da je bil tu bivši sodni predstojnik dr. Glas dolga leta član občinskega sveta, da sta sedaj v Ptuju celo dva nemška sodnika, med tema zopet sodni predstojnik, v občinskem svetu, da je v Celovcu deželno-sodni svetnik Jantseh Član občinskega s vet a? Je - li se je tudi te gospode spomnilo na naziranjo gospoda predsednika? Ne verujem. Ako pa se to dejansko ni zgodilo, tedaj moramo v slučaju v Rudolfovem videti zopet slučaj uporabe zloglasne dvojne mere avstrijske uprave. Prav zategadelj pa moramo ta slučaj kot tak tu javno stigmaizirati. (Pritrjevanje.)
Kako pa stoji z rabo slovenščine pri razpravah in ob rešitvi vlog, s takozvano »vnanjini« uradnim jezikom t
V tem pogledu se na Kranjskem
precej varuje načelo, da je strankam izdana rešitev v jeziku vloge in tla se s strankami razpravlja v njih jeziku, čeprav so tuintam kake nepohvalne izjeme. Pa tudi na Kranjskem je vlo-žni zaznamek na aktih, register za legalizacijo, lustrum zemljiške knjige, rešitev sodnikov za notranje občevanje, dopisovanje z državnimi oblastmi samo nemški, kakor sploh sto-]mi v polno veljavo ahiisus zakonito nikjer pripoznane izključne rabe nemškega jezika kot tnkozvanega notranjega uradnega jezika.
Klavrne pa so jezikovne razmere na Štajerskem, še slabše na Koroškem. Na sodiščih se deluje sistematično na iztrebljenje slovenščine. Na raznih sodiščih prakticirajo različno, kakršna je pač zagrizenost dotičnoga sodnega uradnika nemške narodnosti. Vlada prava anarhija, iz katere je spoznati samo eno načelo, rabo slovenščine po možnosti omejiti. Vsak sodnik dela v tej smeri poljubno, ker si je ravno svest, da mu kaka pritožba pri njegovem napredo-. vanju ne samo da ne bo v oviro, amjf pa k v korist. (
Najslabše je na Koroškem, kjer celo teoretiško zaničujejo pravico, rabiti slovenščino na sodiščih, to ne samo vkljub členu XIX. drž. osnov, zakonov, ki ga celo pravosodni minister hoče pustiti vporabljati na vna-nji uradni jezik, ampak tudi vkljub ministrski naredbi od 29. oktobra 1850 št. 13.533, ki se je ž njo v deželnem zakoniku za Koroško slovenščina izrecno pripoznala kot uradni jezik. Zapisniki s slovensko govorečim obdolžencem, ki pa razume nekaj nemških besedi, so sestavljeni samo v nemščini, obtožnica je nemška, , nemško, torej, v obtožencu nerazumljivem jeziku govori državni pravdni k. nemško mora pledirati tudi zagovornik, ker mu sicer brez pnrdona odvzemo besedo (Posl. dr. Rvbar: Niti s svojim klijentom ne sme govoriti slovensko!), to hočem še omenjali, nemška je tudi razsodba. In to imenujejo pravično pravosodstvo v deželi, kjer celo po uradni statistiki prebiva do 100.000 Slovencev.
Slovenske vloge se rešujejo vse nemško, samo okrajno sodišee v Železni Kaplji dela še izjemo in z izjemo meničnih plačilnih nalogov deželnega kot trgovskega sodišča v Celovcu, ako ima tožbi priložena menica v izvirniku slovensko besedi! /. Slovenskim odvetnikom, celo ako -ta obe stranki zastopani po teh, prepovedu-
jejo a pretnjo, da jim odvzemo besedo, razpravljati al o vensko. Se pred nekaj leti jim je bilo to dovoljeno; samo takrat, ako je nasprotnik izjavil, da slovensko ne razume, oziroma da noče razumeti — razumejo namreč samo slovenske klijente, ki zaidejo v njihove pisarne — mora tudi slovenski zastopnik govoriti nemško, čeprav niti njegova, niti nasprotna stranka ne razume nemško.
Pri zasebnih deliktib se zastopniku tožbe dovoljuje le tedaj slovenski govor, ako obdolženec ne razume besedice nemško, v nasprotnem slučaju sodnik takoj oprosti obtoženca, ako zastopnik obtožbe končni predlog stavi v slovenskem jeziku. Ta praksa je pri vseh koroških nemških sodnikih v navadi kaka tri leta sem, tedaj od Hochehburgerja sem, prej je bilo bolje.
Pri javnih deMktih je dopuščeno na okrajnih sodiščih govoriti slovensko, ako poleg sodnika in zapisnikarja tudi državnopravniški funkcijonar ume sloveifsko. V takem slučaju pa si sodnik pomaga s tem, da pusti funkcijonar ju izjaviti, da ne urne slovensko. Zadevno pritožbo glede pred sodiščem v Pliberku se vrši v šega slučaja je predsednik deželnega sodišča v Celovcu rešil tako, da ne smatra potrebno, česa ukreniti.
(Dalje priho.ln.MC.)
Stanje slovenskega šolstva.
Vsakdo, kdor ima količkaj prilike, priti v ožjo dotiko z maso slovenskega naroda, recimo s povprečnim našim človekom iz naroda, pride kaj hitro do prepričanja,   da je vrs kulturni    nivo, na    katerem t^* ogromna Smeši na naroda še dam nes nahaja, primere ma   izredno nizek. Toda ne samo to, tudi ni kakega napredka v kulturi, niti kakega zelo počasnega, žal skoro nikjer ni mogoče izslediti.   Pijanstvo je razširjeno kakor je bilo, ljudstvo se pobija — večinoma v  alktholizovanem stanju — vse, kakor je bilo pred deset — in stoletji. Morala navadnega kmečkega fanta navzlic vsemu »izobraževanju« v pobožnih društvih je zlasti, kar se tiče pretepov grozna. Kmečkemu fantu nikjer ni v sramoto, nego takorekoč v nekak ponos,   da je bil en teden ali več pri sodišču zaprt. Morala kulturnega   naroda pa to ni in ne more biti! Pri takem kulturnem stanju mase naroda — posamezne iz j me ne pomenijo dovolj — je umljivo, da ne more   biti nikjer napredka, ne najdemo nikjer dovoljno plemenitih in samostojnih ljudi, kar ima vidne posledice v vsem slovenskem javnem življenju  in njega pojavih. Res je, da narod naš ni de-generovan in izmožgan,    marveč v korenini prav čil in zdrav, njegova kultura in morala pa ste navzlc našemu   srednjeevropskemu položenju še zelo primitivni,   popolnoma neevropski. In to opazujemo ponekod e!'lo pri naša  klerikalni inteligenci, ki črpavši kulturo,   družabno oliko in vzgojo najprvo pri trcijalskih »dijaških materah« na   vseučilišču v kakšnih dvomljivih družbah še danes v važnem socijalnem   položen ju nudi sliko   pravilo neotesancev in družabnih neolikaneev. Če se kaj takega opaža pri klerikalnih akademikih, kaj moremo potem pričakovati od neukega ljudstva? Trdimo, da je le neizobrazha poleg pitja žganja in drugih alkoholnih  pijač pripravilo narod tako daleč, da je postal slepo orodje v rokah naše hierarhije, katera je z malim naporom zavojevala
vso oblast po slovenskih pokrajinah. Vsled nekulturnega stanja je zelo naravno, da uživa slovenski narod po svetu deloma najslabši glas. Sodbe naših nemeJtih sosedov sicer za nas ne morejo biti merodajne, kajti Nemec, zlasti planinski (glej Zgornjega Štajerca) je ponekod še bolj barbarski od nas, pač pa moramo resno u važe vat i sodbo Amerikancev, ki nas smatrajo pijanskim, nekulturnim narodom, sposobnim le za najslabša kulijska dela in stavec nas v isto vrsto s kitajskimi kuliji. Medsebojni pretepi in poboji ©o med narodom tako pogosti, da tega madeža ni mogoče izenačiti z drugimi dobrimi narodnimi lastnostim! n. pr. marljivostjo in poštenostjo, osebno .hrabrostjo itd.
Vzrok zgoraj opisanemu nekulturnemu stanju tiči izključno le v slabi vzgoji in izobrazbi, ta pa je zopet v posledici našega slabega, skrajno zanemarjenega Šolstva. S to temno točko se nameravamo nekoliko poba vit i in bilo bi želeti, da bi slovensko Časopisje stalno se brigalo za ta najodlooilnejši kulturni faktor in o njem stalno razpravljalo. Zagrabimo zlo pri korenini, izreži-mo in izžgimo, kar je gnjilega in lepši sadovi se nam bodo rodili!
»Narod bez škola jest narod bez budućnosti« je natsnjeno kot bojni klic na vžigalicah Ciril - Metodove družbe za Istro. Te pomembne besede, bile naj bi i deviza vsega slovenskega napredn?ga življa. In to ne samo iz idealnega »tališča, smereCe-ga na narodov gospodarski in duševni dobrobit, marveč istočasno iz eminentno praktičnega interesa naprednega življa. Narod nas je iz drugačnega lesa, kakor n. pr. trdi, do kosti
Konservativni rod Tiroloev in Bavarcev, kateri najbrže nikoli ne bo proizvajal naprednih duhov. Na-Sprotno je pri na*, kakor pri Čehih in Hrvatih, odločno opažati, da se povprečno vsakdo, ki je bil delež n le količkaj izobrazbe, prav- z lahkoto otrese vseh nelogičnih in hinavskih idej srednjeveškega papizma in postane n?prednjak modernega miljenja v globini svoje duše. In če preiščemo do obisti vsakega posameznega slovenskega klerikalnega inte-ligenta, vemo o vsakem popolnoma ločno, da je bil že odločen naprednjak, ki je mogoče v svoji tem-peramentnosti zmerjal krog sebe s »farškimi krzli« itd., pa se je pozneje iz osebnega egoizma prelevil v pristnega klerikalca, kar estane dokler mu bo polno korito. Vsa klerikalna inteligenea je koritarska, kar se je že neštetokrat dokazalo, pravi konservatizem ni prirojen našemu narodu.
Maso naroda tvori slovenski kmet. ki zna jedva čitati in ga je prištevati analfabetom po izobrazbi. Ali se moremo čuditi, da je popolnoma navezan na svojega duhovnika? Res je sicer, da ga v srcu črti kot svojega izkoriščevalca, kot trota, ki ga mora liki delavnim buče-lam dobro prehranjevati, kateri srd ima izraza v obče znanih narodnih prislovieab (dominus vobiscum še ni nikoli kruha stradal, itd.), v obraz in v javnosti pa le vleče kmet ž njim. baši vsled svoje neizobrazbe. boječ se cerkvenih groženj in kazni, hudiča, ki ga bo trgal, večnega ognja, kaplana in župnika, da mu ne odreče tolažbe na zadnjo uro in kar je še takih srednjeveških groženj. Nasprotno se boljši posestnik, obrtnik in trgovec podobnega ne boje. pač pa bojkota, katerega naša hierarhija konsekventno izvaja s pomočjo organi-
zovane nezavedne mase naroda Tako jim dostikrat ne preostane dr-uge ga, nego ukloniti se in uskočiti r nasprotni tabor ter lajati z volkovi. Zato pa narašča pridušeni srd v njih srcih, tak prisiljeni pristal ne bo nikdar mnogo koristil stranki, marveč čaka le na prvo priložnost, da odpade in se maščuie. V tem csi-ru je zanimivo, poslušati ljudi te vrste, zlasti tudi akademike v napredni družbi. Govore ti bolj napredno, nego resnični naprednjak}, le kadar pride do glasovanja, »tuli jo« radi osebnega dobička »z volkovi«.
Po zgorajšnjem izvajanju je kot logična konsekvenca popolnoma razumljivo dejstvo, da ima nazadnjaška t. j. duhovska stranka med Slovenci kar največji interes na tem, da se kulturno stanje   naroda, kakršno je baš sedaj, zadržuje kolikor le dolgo mogoče na sedanji stopinji. Dokler je ljudstvo takšno, kakršno je sedaj, je njim dobro,   laskajo se ljudstvu rekoč mu: »naše verno, dobro ljudstvo«, oproščajo mu vsa nn-silstva, uboje itd. izvirajoča izključno le iz njegove nekulturnosti. Župnik moli v cerkvi za — ubijalca, ako je ta ubil   naprednjaka itd. Klerikalna      »izobraževalna« društva vstanavljajo se iz golega strahu do prave izobrazbe, smatrati jih je pravim poneumnjevalnicam. Boje se, da bi začelo uka in Bahave željno Ijud-tvo zahajati v   napredna društva, torej je treba katoliškega gledišča, in svete igre dvomljive vrednosti i dajajo se kakor rastejo gobe po dež-ju. Pri takih priredbah    hujska se neopazen o proti vsakemu napredku, ljudstvo pa se utrjuje v verskem fanatizmu in pasji pokornosti do svojih duševnih voditeljev in v sovraštvu do vseh kulturnih insttueij.Kof protiutež krepko  se razcvitajočVmu S kolstvu in edinole v svrho, da bi zabranili kmečkemu naraščaju pristop v sokolska društva, ki so zaeno velikega kulturnega  pomena, ustanovili so Orla, ukrali v svrho večje popularnosti  ponosni sokolski   kr j. Strah pred privlačnotjo   Sokola je bil eelo tako velik, da so izposlovali pri uslužni vladi v    deželnem šolskem svetu prepoved vsakega naraščaja  pri  vseh  telovadnih društvih, ne oziraje se na dejstvo, da so nase šole na ta način brez telovadnic in je vsled   tega vsaka   telovadna izobrazba mladine onemogočena, kar je iz narodnega,   kakor državnega stališča samo obsodbe vredno.
Trdimo, da je vsa klerikalna mogočnost v slovenskih deželah postavljena na temelj — splošne neizobrazbe. Oglejmo si nekoliko to ne-izobrazbo v srcu slovenskih pokrajin — na Kranjskem, pri čemer povzamemo podatke iz uradnega poročila o stanju ljudskega šolstva na Kranjskem za 1. 1910.
V šoloobvezni starosti nahajalo se je 97.416 otrok. Od teh jih je obiskovalo javne m?ščanke šole (ki ste samo dve na Kranjskem: v Krškem in v Postojni) samo 123, razun tega H29 deklic zasebne uršuiinske meščanske šole, ki pa kot priznane po-neumnjevalnice ne pridejo v po-štev. Na 1000 učencev pride tedaj malo več kakor eden do boljše izobrazbe. Meščanske šole predstavljajo eno izmed najboljših in naj-praktičnejših institucij avstrijskega šolstva, o njih pomenu za državo (najboljši podčastniki) itd. govori dovolj j^sno statistika. Med Slovenci bile bi posebno potrebne v vsakem večjem kraju, ker bi močno dvignile kulturni nivo našega me-
fonij širnih poljan in plapolanja toplote letne noči.
Ni videl Saša letne noči, s težko, sklonjeno glavo je hitel domov.
*
Drugi dan je dobil od nje kratko pismo:
»Prijatelj, dala ti bom vero. Jaz grem od tod. In ti veruj in spiši svoje delo!«
Ni razumel takoj. Potem pa ga je nekdo udaril s kladivom po glavi, rJa se mu je stemnilo pred očmi in da se mu je zdelo, da ga ni več in mrzel pot ga je oblil.
Počasi se je zavedel in je bulil in bulil v pismo. Oči so mu izstopile iz jam, lica so mu osinela in splahnela in tuj, nečloveški pri as je dejal:
»Spiši svoje delo!«
Vrgel je pismo od sebe in se vse-del k pisalni mizi in je pisal in pisal. In pisal je z velikimi, nečitljivimi črkami tri dni in tri noči, dokler se ni onemogel zgrudil.
Spisal je velik umotvor.
Bilo je delo blaznega človeka,
C
Časopisi so prinesli novico: »Zastrupila se je blagajničarka Lina Svenjšek. Vzrok: nesrečna ljubezen.«
In pozneje:
»Zblaznel je nadebudni mladi pisatelj Saša Pravnik vsled prevelikega studiranja. Škoda za talent!«
Rienzl, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Četrti del. (Dalje.)
Celo Urša, ki je bila izza prejšnjih časov navajena zapravljivega razkošja italijanskih in francoskih knežjih dvorov, je bila presenečena in je strmela stopivši v dvorano, kjer se je gibalo celo krdelo dragoceno oblečenih služabnikov. Občudovala je pozlačene in s cvetlicami ovite mramorne stebre, bogate preproge in bandera, v katera so bili vtkani grbi republike in papeža.
Urša ni vedela, do koga naj bi se obrnila. Iz te zadrege jo je rešil uradnik v rdeči z zlatom obšiti obleki, ki jo je vprašal z resno slovesnostjo, katere so se sploh držali vsi navzočni služabniki, kaj da želi.
»Gospo Mino iščem,« je odgovorila Urša z nekam zastarelo dostojanstvenost jo in se vzravnala. Njeno izgovarjanje italijanščine je kazalo, da ni domačinka. Uradnik je to zapazil in je rekel:
»Bojim se, madama, da bo naša gospa danes sprejemala samo rimske dame. Jutrišnji dan je določen za sprejemanje tujih odličnih dam.«
Nekoliko nepotrpežljivo je rekla Urša:
»Prihajam s prošnjo, ki je v palačah vsak dan dobro došla. Pri-
hajam, da bi položila gospe pred noge neka darila in upam, da bo uslišala mojo prošnjo ter jih sprejela.«
»Povejte pa tudi,« je hitro dostavil dečko, »da Angelo Villani, ki ga je gospa včeraj počastila s svojo pozornostjo, ni tujec, nego Rimljan ter da prihaja, kakor mu je bilo ukazano, da izrazi gospe svojo u danost.«
Rosni uradnik ni mogel spričo te drčkove ljubeznive predrznosti zadržati smehljaja.
»Spominjam se, gospod Angelo Villani,« je odgovoril, »da je gospa Mina včeraj z vami govorila na velikih stopnicah. Madama, sporočil bom vašo željo. Izvolite mi slediti v sobo, primerno vasi odličnosti.«
S temi besedami je uradnik peljal starko in dečka skozi dvorano do širokih stopnic iz belega rara-morja. Stopnice so bile po 6redi pokrite z dragoceno orijentalsko pro-stiračo, kakršne so že takrat bile potrebne za večji lnksus v italijanskih palačah, med tem ko so v istem času v sobah angleških kraljev potresali na tla še biče v je. Uradnik je v prvem nadstropju odprl vrata inje peljal Uršo in njenega gojenca v visoko s pretkanim baršunastim blagom tapecirano sobo. Nad vratmi, skozi katera je uradnik zdai izginil, 6ta se blestela grba, ki jih je z vstrajno doslednostjo porabljal tri-[ bun pri vsaki priliki: ne iz ljubezni
%
do sijaja, nego is politične želje, da bi papeževi ključi postali neločljiv del republikanskega grba.
»Filip de Valois ne stanuje tako razkošno, kakor ta mož,« je mrmrala Urša. »če se bo to vzdržalo, potem bo za mojega gojenca bolje preskrbljeno, kakor sem kdaj mislila.«
Uradnik se je vrnil in ju je peljal skozi jako prostorno dvorano. To je bila slavnostna sprejemuica. Štiriindvajset stebrov iz orijental-skega alabastra, izkopanih izpod pozabljenih razvalin, da bi krasili palačo obnovitelja stare republike, je držalo lahki strop, čigar napol go_ tična, napol klasična arhitektura je bila okrašena z zlatim in škrlata-stim mozaikom. Tla so bila pokrita z zlatim brokatom, na stenah so visele tapete iz prelestnega blaga, vmes pa so bila z blestečimi barvami slikana vsakovrstna mistična in simbolična znamenja. Na gornjem koncu te kraljevske dvorane sta dve stopnici vodili do tribunovega prestola nad katerim je bil z grbom papeža in republike označeni baldahin.
Uradnik je šel skozi to dvorano in je odprl vrata v malo si bo, ki je bila polna pažev, oblečenih v bar-žun, pretkan s srebrom. Malo jih je bilo med njimi, ki so bili starejši kakor Angelo in sodeč po njih lepoti, so morali biti cvet in ponos celega mesta.
Angelo je mogel    le malo črsa , ogledovati   svoje   bodoče tovariše:
Čez nekaj minut je s svojo čuvajko stal pred tribunove soprogo.
Soba ni bila velika, a toliko je i »tla prostorna, da se je videlo, kako je lepa Raseli i jeva hči uresničila svoje sanje o sijaju in krasoti.
Nina se je nekoliko dvignila s svojega sedeža. Na mirnem in temnem obličju stare Urše se je nehote pojavil izraz začudenja nad lepoto tribunove žene in nad krasom, ki jo je obdajal. A starka je hitro zopet dobila oblast nad seboj. Na Minin poziv se je vsedla, deček pa je ostal nem otroškega občudovanja in kakor začaran sredi sobe. Nina ga j** spoznala in se mu je nasmehnila.
»Ah, moj čedni deček! Tvoje žive oči in tvoj jasni obraz sta ti pridobila mojo naklonjenost. Ali si prišel, da bi sprejel mojo ponudbo? Madama, ali je ta čedni deček vaš!«
»Sgnora,« je rekla Urša, »malo imam povedati. Vsled različnih dogodkov, s katerimi vas nečem dolgočasiti, je ta deček od svojega de-tiiistva v moji oskrbi. Moja naloga je bila težka in mi je delala skrbi, kajti moje misli so že onkraj meja našega življenja. Vzgojila sem ga« kakor je primerno za mladeniča plemenite krvi, kajti plemenitega stanu, tako po očetu kakor po materi, čeprav je zdaj sirota.
»Ubogi deček,« je rekla Nina sočutno.
»Omahujoč poti težo svejib let,«1 je nadaljevala t rTa »in z ž ljo, se pripraviti za nebo, sem prišla pred
Šeana in večjega posestnika.   Ali je
^aj bolj razumljivo, kakor to, da so naši klerikalci odločni protivniki meščanskih šol T Baje je njihov prvi duševni vodja dr. Krek izdal parolo: mi smo proti vsaki meščanski ioli. Žal, da naš državni šolski za-Von ne zahteva obligatnih meščanskih šol, vsled česar jih mi Slovenci ne bomo tako kmalu ugledali, razun v slučaju, da se v kakem okraju posreči na tla podreti klerikalno stra-hovladje, in se večina občin dotične-jra okraja izreče za meščansko šok). Pripomniti je, da bodo najbrže v kratkem pridobile meščanske šole še večjo veljavo, ako se jim bo namreč priznala vrednost spodnjih razredov srednje šole. Učinek bo tudi za srednje šolstvo izboren, ker bo isto razbremenjeno vseh v srednjo šolo ne -oadajočiih elementov.
Lažje delo pa ima napredna javnost v ljudskosolskem vprašanju. Tu je državni ljudskosolski zakon, ki je sicer zastarel, vendar še dosti napreden, in dokler ni razveljavljen (kar ostane še dolgo samo pobožna želja naših duhovnikov), mora se izvrševati. Na Kranjskem ni Mlo 1039 dečkov in 1065 deklic, sku-i 2104 otrok 1. 1910 sploh nikake-poduka deležno, dasiravno so bili vsi normalno razviti, izobražujejo se tedaj, kakor divjaki v Afriki in predstavljajo nadebudni naraščaj slovenskih analfabetov, kulijev, ki bodo sposobni skrbeti za svoj obronek edinole z najtežjim hlapčevskim ielom. Izmed teh 2104 otrok brez poduka jih 529 sploh ni bilo nikamor všolanih, celih 1234 pa   jih je
vsled klimatičnih in terenskih okolnosti (čujmo) od poduka oproščenih! In vpričo teh razmer si upa S!«»venec« kričati: »Zdaj hočejo že v vsakem kotu ustanoviti šolo!« Kar ie še bolj zanimivo, je dejstvo, da 332 otrok ni uživalo poduka radi pomanjkanja prostora (!) v šoli in to v šolskih okrajih: Krško, Litija. Rudolf ovo in Kamnik. Tako ^e izvaja zakon pri nas.
Državni  ljudsko  - šolski zakon smatra kot najvišvje število otrok pri ^lodnevnein pouku = SO. pri pol-dnevnem pa = 100, kar je samo na ■>gTonino    in poduku škodljivo Hevilo, na Kranjskem pa pride po-oelo 88*30% otrok na 1 razred, v okraju kamniškem 97. litijskem 107, Krškem 108 otrok! Vsakdo fei lahko sam predstavlja, kako iz-Sorni morajo biti učni uspehi v ta-£ib prenapolnjenih  šolah. Poročilo nravi, da so šole na Kranjskem močno prenapolnjene in učiteljstvo silno Preobloženo.   >Prenapoljnjeni razre-er imeli so v   posledici nezadostne vene uspehe, preobloženost učiteljeva mnogobrojne bolezenske sluča--. na dan poročila je bilo 39 učiteljskih oseb (28 učiteljic) vsled bolezni na dopustu«. Žal, da ne pove poročilo, da je bilo to   učiteljstvo še rrhu tega sramotno   slabo plačano i" z lačnim želodcem in   skrbjo za »ostanek v srcu ui moglo z veseljem p < j uče vat i.
Javnih ljudskih aol je bilo samo *15 in celo med temi 25 zasilnih šol. Kaj je zasilna šola, more si vsakdo predstavljati, ako pogledamo, kakš-•n učitelji so »delovali^ na teh šolah. Med 31timi moškimi »pomožnimi iteljskimi blatni« je bilo 28 duhovnikov, drugi so bili organlsti, mežnarji itd. Slava vsem tem 25-rerlm kranjskim zasilnim šolam in njih >Lanoveem kot vzgojiteljema, njih učenci bodo gotovo več znali, kakor kako se   odpravljajo ovcam
'•ekaj meseci semkaj z namenom, ia spravim dečka k nekemu mojemu sorodniku in da izpolnivši to dolžnost, stopim v samostan. Toda, moj sorodnik je mrtev, njegov dedič pa je baron divjega in nevrednega rnačaja. Ostala sem tu, ker nisem edela, kaj bi storila. Ko mi je deček snoči povedal, da ste ga odlikovali s svojo pozornostjo, sc mi je ^JeJo, da slišim glas iz nebes. Kakor
drugi Rimljani je že navdušen ti tribuna in vdan njegovi soprogi. \i\ ga hočete res sprejeti v službo'i 1 BŠemn varstvu ne bo delal sramo-A po svoji krvi in upam, da tudi no po svojem vedenju.«
>Že njegov obraz bi mi jamčil ea to. tudi če bi ne imel tako odličnega priporočila, kakor jo važe. Ali je Rimljan1? Potem vam mora njegovo ime vendar znano biti.«
»Oprostite signora,« je rekla, necek nosi ime Angelo Villani, a to ni ime ne njegovega očeta, ne njegove matere. Čast plemenite hiše zahteva, da ostane za vedno tajno, iz kakega rodu da je. Sad je ljubezni, ki je cerkev ni blagoslovila.«
Tembolj zasluži kot žrtev gre-ba drugih ljubezen in sočutje,« je «ejala Nina z rosnimi očmi, videvši, kako globoko je deček zardel. »Z gospodstvom tribnnovim se je za plemstvo začela nova doba; dostojanstvo in viteštvo naj si pridobi vsak 6am, ne da bi to podedoval od svojih prednikov. Nič se ne bojte, mada-tna, v moji hiši ne bo zaničevan.« (Dalje prihodnji«.)
carje.»Za«ilni učitelji so delovali po-
največ na hribovskih šolah. Njih večina je pokazala zelo majhno praktično izkušenost in metodično šolanje, tako da je pouk radi tega občutljivo trpel.« Komentarja ni treba.
Ako tedaj odštejemo omenjene zasilne šole (kot kulturni škandal) in odštejemo 31 javnih nemških šol, ostane za slovenski narod na Kranjskem samo še 359 javnih učilnic — toda izmed teh je polovica (!) eno-razrednic, četrtina dvorazrednic in le ostala četrtina višjerazrednic. Kakšne učne uspehe je pričakovati od takih šol, si lahko predstavljamo. Ne čudimo se potemtakem nič več kulturni zaostalosti človeka, ki je užival tako pomanjkljivo vzgojo.
Zgoraj omenjeno poročilo nadalje poroča, da se je pojavil »neprijeten pojav«, da naglo pada število učiteljev in nasprotno naglo narašča število učiteljic. Leta 1908 je bilo 17 moških učnih sil več kakor ženskih, 1. 1910 pa že 68 ženskih več kakor moških. Vsled tega pomanjkanja molkih sil morala so se razna učiteljska mesta celo na enorazrednicah — protizakonito — zasesti z učiteljicami. Razun tega ni bilo mogoče zasesti 160 (!) definitivno sistemizo-vanih prašnih mest, ker se niso oglasili nobeni kvalifikovani prrsil-ei. V očigled temu je zelo zanimivo, da je c. kr. deželni šolski svet v svoji klerikalni oblastnosti smatral potrebno, iz službenih (političnih) ozi-rov kazensko prestaviti kar osem učiteljev.
Vse te navedeno uradne številke govore tako jasno obsodbo šolske uprave, da se prav nič ne čudimo, odkod in zakaj je naše dobro ljudstvo tako surovo, nekulturno in ubogo in zaeno pohlevno orodje v fa-rovških kremljih. Nasprotno se čudimo, da se dobe še vedno tudi na deželi odločno napredne občine,
V očigled zgoraj opisanemu stanju slovenskega šolstva, ki po drugih slovenskih pokrajinah večinoma ni boljšie, na Koroškem in na Štajerskem pa razun tega trpi vsled germanizacije, smatramo kot nujno potrebo, da se zavzame vsa slovenska javnost ne samo za slovensko obmejno šolstvo, marveč za vse slovensko šolstvo sploh. Klerikalci, podpirani od vlade, zadobili so v zadnjem času že toliko drznosti, da bodo polagoma ros uničili še to, kar je preostalo dobrega in zdravega zrna v našem šolstvu. Zlasti jih podpirajo na Kranjskem nekateri nemški okrajni glavarji, ki imajo kot predsedniki okrajnih šolskih svetov ta-korekoc vso skrb za slovensko (!) šolstvo v svojih rokah in pri tem pazijo izključno le na to, da se šolstvo in napredno oeiteljstaa zatira, pre-častiti gospodje dekani pa proti njim ne puntajo. Značilno je tudi pisanje »Slovenca«, ki hvali na eni strani koroške pseudo-naprednj?.ke. ki so proti meščanskim šolam, na drugi strani pa se je zaletel v svoje sicer vzorne ntžjeav str i jske krščanske «<ocijalee. ki so res lepo zvišali učiteljske piače (začetna plača = 1200 K. najvišja 36C0 K**, češ, da se bodo še bridko kesali. Tudi mi smatramo kot najboljš.-* sredstvo v svrhe povzdige rdovetiakega šolstva temeljito izboljšanje Tie;tMj-kih plač. kajti pričakovati je. da se bo potem takoj oglasilo ne F^rno zadostno, ampak tudi najboljše k val i fikovanega učit.eljstva. Gotovo bi bilo na [bolje in tudi za državo najkoristnejša . ako bi vzela sama vso zadevo v rr <e in skrbela za enotne ugodne pln*-e po celi državi. Pri obstoječih razmerah pa tega ni pričakovati. Nasprotno videli smo celo, da njo vi;t a na Kranjskem dopušča in trpi celo jasne nezakonitosti in ne gane niti z maziucem, da bi se te nezakonitosti odpravile, pač pa samo da nastrrza vladajočemu klerikalizmu v vsakem oziru in mu meče v žrelo naprednega učitelja, da mu politični nasprotnik v svoji krščanski ljubezni izpijo kri in zaeno uniči nedolžno učiteljsko rodbino, kar znači za modernega cinienga klerikalca sigurno le prijetno ščegetanje zverinskega živčevja.
Quousque tankem* zaklicali mora pač vsa napredna javnost klerikalnemu zmaju. Koliko časa boš še «esal kri naprednemu uči teljst vu, koliko časa še zabranjeval narodni naprodek in izobrazbo. Na času je, da napredna javnost. *tori odločne korake v svrho razvitka prave kulture med Slovenci. Predlagam sledeče :
l. Družba Cirila in Metoda naj kot vseslovensko šolsko društvo razširi svoj delokrog na vse slovenske šole, naj postane tedaj narodni šolski svet za vse, za slovensko deco v potite v prihajajoče šolstvo. Zlasti naj pazno zasleduje, da se bo državni šolski zakon tudi pri nas povsodi resnično izvajal. Vsaka podružnica imej raznn nabiranja denarja zaeno skrb za njenemu delokrogu pri-deljene šole, zlasti naj pazi, da se šole primerno razvijajo, odpravljajo zasilne šole, zagotovijo dobri učitelji itd. Ustanavlja in vodi naj ljud-
ske knjižnice. Ako je potrebno, naj se pravila v tem smislu pre naredi jo.
2. Družba Cirila in Metoda naj sezida in vzdržuje v Ljubljani kot slovenskem kulturnem središču deški in dekliški internat, zidan in upravljan pedagoško in higijenično vzorno in namenjen v prvi vrsti otrokom za narod zaslužnih učiteljev in kot konvikt nadarjenim uči-teljiždnikom. Brž ko bo učiteljstvo dobro plačano, naj ono internata prevzame v lastno oskrbo. Po možnosti bi se v internatu sprejemala deca onih staršev, ki so danes vsled gmotnih razmor prisiljeni pošiljati otroke v razne redovniške poneum-njevalniee — proti primerno nizkemu plačila.
Slovenskemu učiteljstvn bilo bi s tem sigurno mnogo in takoj pomagano. Ako premislimo,, koliko trpi učitelj-oče, ki zbog svoje revne plače ne more oddajati otrok v boljše šole, ali katerega se zdaj občutno lahko kaznuje še samo s tem, da se ga prestavi daleč od ugrdn'h krajev, mora se vsakomur tak trpin svojega prepričanja v srce smiliti. Pokažimo, da smo boljši ljudje, kakor vsi patentovani »kristijaui«. Na ta način postalo bi učitelju popolnoma vseeno, Se ga prestavijo sem ali tam, saj bo vzlio preganjanju v stana, svoje otroke na narodne stroške v najboljših šolah vzgojiti v sposobne in spodobne ljudi. In dober učitelj je n. pr. v Banji L^ki najmanj*; istotako potreben, kakor v mestu. Klečeplastvo se bo nehalo >nmo ob sebi, napredni učitelj bo ta-korekoč imunizovan proti kazni prestavljanja, kakor je jež imun proti strupenemu kačjemu piku.
Ciril - Metodova družba pa zamore s tem edinole pridobiti. Simpatije, ki jih uživa že sedaj., se bodo podesetorile, novi dobrotniki bodo vsrasfti ir. krvavih tal, pomnožila bo slovensko učiteljstvo, g« lahko oddajala v Korotan in druge o*rrože-ue kraje, kajti marsikdo, mogoče tudi zelo nadarjen človk se bo posveti! temu idealnemu stanu, ako bo v:del, da je ves narod njegov in njegove rodbme odločni zaščitnik.
Presaja o teh predlogih se prepušča napredni javnosti in nje časopisju.
Pfosvetoljnb.
Jtajereijanstvo v razsuto".
V C e 1 j o, 14. marca.
Izid občinskih volitev na Gori pri Ptuju in v Makolah nas je zopet spomnil, da životarijo v naši deželi še nekateri posamezniki, ki verujejo v evangelij »sporazuma z Nemci in gospodar jske ga napredka«, kateri se jim ozn a n ju je za ttižek y>Sudmarkin« denar iz glasovite spodnieštajerske žgj?ojarske metropolo ptujske. A ved-ao manj je teh posamozaikov, kjerkoli ?e sousti Štajerciianstvo v kakšen političen boj, doživlja naravnost nn:eujoee poraze. Kot stranka ni nikoli eksistiralo, kot ne*V«ka politična skupina, katero je vodil ^Štajere«, je nastopalo, napravilo uraoqgo zla, a se-daj jo, k«kor vse kaze, sdrmv naš narodni organizem to bolezen za vedno prebolel. »Stajorčevi« krušni '.n duševni očetje se sedaj sami z največjim naporom bore proti opoziciji v lastnem nemškem taboru in pustili so svoje somišljenike in kupljene ter izgubljene duše ^štajercijanskpM po deželi popolnoma vnemar. Čutijo gotovo tudi oni in drugi, da je štnjer-eijanstvo doigralo svojo vlogo in se nahaja v popolnem razsulo.
Dvojega orožja se je posluževal in se še poslužuje »Štajerec; v svojem nemoralnem, celo od poštenih Nemcev najstrožje ohsojanemn boju proti Slovencem: naš narod nravno uničiti in ga spraviti v čim največjo gospodarsko odvisnost od Nemcev, to se pravi pri nas, od nemških mest in trgov. Ali bi naštevali vsa sredstva, s katerimi je skušal ?>Štajere« naše ljudstvo korumpirati ? Njegov boj proti duhovništvu ni imel nikakega kulturnega ozadja, nikake izobiljno-sti; ta boj ni bil niti zdaleka odkritosrčen odpor proti enemu prepotentnomu stanu v narodu, ki mu ni niti za narod, niti za državo, temveč sluša le na povelja inozemskega potentata, rimskega, papeža. Mnogi napredni, politično samostojnejše misleči kmetje, ki jim svoje čase ni njrajala du-hovniško-advokatska politika zelene mize in komande med Slovenci, so šli »Štajerčevim« protidubovniškim in proti pr vaškim frazam na led, misleč, da lahko na ta način najprimernejše pokažejo 6vojo nezadovoljnost z obstoječimi političnimi razmerami. Ne da se tajiti, »Stajerc« je imel tiste čase krog leta 1900 In se dalje mnogo hvaležnih čita tel jev. Takrat so bili tudi njegovi voditelji še previdnejši in niso javno oznanjevali, da je »Sta-jerc« »ein windisch gesehriebenes deutschnationales Blatt«, kakor je ta leta enkrat Linhart neprevidno odkritosrčno povedal v »Orazer Tag-blattu«. Ali pokazalo se je le prehitro, da »Stajereevo« nasprotovanje
a
»duhovniški In prvaški« politiki nI imelo nobenega drugega nagiba, kot nizkotno sovraštvo do Slovencev in do vsega, kar je slovenskega. Sedaj, ko se je pri nas klerika!izem politično razvil in dosegel visoko stopinjo moči, sedaj, ko je naše duhovništvo zapustilo vrste narodnih bojevnikov in se obrnilo k izključni cerkveni politiki, sedaj ga pušča »Stajerc« pri miru in lani so se njegovi voditelji pri drzavnozborskih volitvah celo vezali z dr. Korošcem in mariborskim škofom. Sedaj obdelava »Štajerc« le še »prvake«, to se pravi, tiste narodne može, ki ne stoje v klerikalnem taboru in se bore po starem taboritskem geslu: vse za naroo\ napredek in svobodo! Te smatra »Stajerc« vsled njihove odločnosti in doslednosti za najnevarnejše nasprotnike — nemških nacijonalcev in tistih vsenemških fantastov, ki grade nemški most do Adrije. »Stajerčevo« naprednjaštvo je bilo torej le laž in prevara, katero so se naučili spoznavati celo najpri-prostejši kmetje, rštajerc« je mislil samo zasejati proti vodilnim možem slovenskega naroda nezaupanje, skušal je s sumničenjem in podtikanjem jim spodkopati tla in vzeti ugled. Uspehi so po tem 121etnem »Štajer-čevem« delu tako majhni, da bi bilo »Štajerčevim« krušnim očetom nujno svetovati, naj skušajo ta denar porabiti za kako kulturno ali politično delo med — Nemci. Na Srednjem in Zgornjem Štajerskem, kjer tiči nem-ško-kmečko prebivalstvo do vratu v neumnosti in naravnost nepojmljivi T>oJiti*ni zaostalosti, bi bilo prilike devolj. Pod pojeroiem seveda, da bi bili nemški naeijonalei na Štajerskem sploh še zmožni za kako jK>litič-no ali kulturno poslanstvo. Najmanj pa ptujski. Saj ni slišati od nikoder v celi Avstriji o toliki meri politične in zasebne korupcije kakor iz Ptuja. Za blagor gotove klike se delajo zločini in zapeljujejo odvisni ljudje k taistim. Odpirajo se pisma na posti, pišejo anonimne dopisnice, jemlje osebna čast. kruh in zaslužek. Taki ljudje bi naj bili sposobni za kako resno, plodonosno politično ali kulturno delovanje? Bili so voditelji Štajercijan«tva, ali ker sami niso za javno politično delo poznali nebene-pra drugega sredstva kot laž in korupcijo, se je njihova umetna politična stavba med Slovenci po kratkih letih malodane popolnoma podrla in ostale so le še žalostne, naravnost za usmiljenjem vpijoče razvaline.
Kaj je s 3>Štajerčevim* gospodarskim programom? Človek se skoro čudi naivnosti nekdanjega socijalista Linharta in neumnosti naših nemških nacijonalcev, ki govore o »skupnem gospodarskem delu Nemcev s Slovencio, ali točnejše povedano: o skupnem gosT*>darskem delovanju kmetov in meščanov, siromašnih delavcev in veiekapitelistov. Za »kupno gospodarsko delo med slovenskimi kmeti in nemškimi meščani na Spod. Štajerskem ni prav nobene podlage. No veže jih ničesar drug na drugega, niti eden in isti jezik. Naši in tudi nekdanji štajercijauski kmetje uvidevajo, da nimajo skupnih interesov z onimi, ki bi seveda radi poceni kupili od njih vino, žito, živino in les, ki bi radi izkoristili njihovo delovno moč do skrajnosti. Naš narodnostni boj na Spod. Štajerskem je obenem gospodarski boj: takrat bodemo govorili z Nemci po mestih in trgih zadnjo, odločilno besedo, ko bodemo vse slovenske kmete gospodarsko organizirali. Nemški meščan na Spodnjem Štajerskem mora biti odjemalec naših poljskih in vinskih pridelkov, mora trgovati z nami. Ne izkazuje nam s skupčijskimi zvezami nobene nslusre, temveč dela le v lastnem /iv-Ijenskem interesu. V tem momentu tiči vsa skrivnost našega mogočnega uspeha za konecno politično zmago nad spodnještajerskimi Nemci. In zadnji čas je, da ta moment in vse njegove dolžnosti in posledice upoštevamo ter i žilavo vstrajnostjo zasledujemo. Ne zaidimo v politiko malenkosti in malih dnevnih senzacij, v politiko malenkostne ravsarije. »Štajerca je hotel naše ljudstvo zastrupiti z malodnšnostjo in nezaupanjem v lastno bodočnost. To delo opravljajo tudi še premnogi drugi nemški listi, ki hodijo v naše hiše in nas zastmp-!JaJ° * bajkami o naši slabosti in skorajšnji narodni smrti. Kmet in delavec sta se otresla tujstva, ti slovenski inteligent pa hlastno srkaš strup iz nemških Časniških cunj in si daješ mirno deliti moralne zaušnice od zakotnih nemško-nacijonalnih tin toma sov !
Vidi se torej: štajercijanstvo se je pri nas začelo brez vsakega kulturnega in gospodarskega programa, skušalo se je celo desetletja vzdržati z lažjo in najnižjimi sredstvi politične kupčije: na tak način seve ni moglo uspeti in danes ga vidimo že v agoniji. V ptujskem okraju se podirajo zadnje Stajercijanske trdnjave, slovenjbistriški okraj se čisti in slovenstvo trka na vrata same Slovenske Bistrice in Maribora. Kjerkoli se ttemštvu ne posreči doseči trdne, sklenjene naselbine, tam je njegove-
mu političnemu vplivu odzvonilo. Med kmeti so že vsepovsod redki tisti možje, ki so še štajercijanci; prehajajo v narodno-napredni tabor, ker so siti večne nedelavnosti in samega psovanja. Nekateri gredo tudi h klerikalcem — in kmalu bo prava rariteta. A giblje se tudi delavstvo in odpoveduje pokorščino nemškim vele-kapitalistom ter tistim rdečim gra-škim papežem, ki vedno kriče, da so internacijonalni, na Spod. Štajerskem pa pospešujejo raznarodovanje Slovencev. Resnično, nimamo povoda biti malodušni, veselimo se življenja in svojega napredka; dobili bodemo več volje in poguma za kulturno in gospodarsko delo med narodom, ako si bodemo večkrat predočili: Mi gremo naprej!
Atentat na italijanskega kralja.
Rim, 15. marca.
Manifestacije za kralja in kraljico trajajo še danes naprej. Pred Kvirinal so prišli šolarji s celega Rima, vsak z zastavico. Prišli so tn-ui zidarji ter je kralj sprejel njih deputacijo. Istotako se je oglasil v kvi-rinalu tudi občinski svet.
Svarila.
Že jeseni 1. 1. je opozoril italijanski poslanik v Bernu vlado na anarhistični komplot proti kralju in januarja t. 1. je svaril zopet konzul v Ženevi pred nevarnotjo, ki preti kralju iz Švice ter je v zvezi z mla-doturškim komitejem. Vsled tega je italijanska vlada podvojila svojo pozornost na meji ter ostro kontrolirala izseljevanje italijanskih anarhistov v Švico. V zadnjih dnevih je poročal italijanski poslanik v Bero-jinu, da je slišal neki italijanski inženir v zakotni predmestni gostilni tri mlade italijanske delavce, ki so se razgovarjali o tem, da je pričakovati v kratkem atentata na kralja,
Major Lang.
Zdravstveno stanje ranjenega majorja Lan ga je precej dobro. Rtintgenova preiskava je dognala, da tiei krogi ja v tilniku. Krogi jo so odstranili- Mišice v njegovem obrazu sc deloma otrple vendar upajo zdravniki, da se jim bo posrečilo to otrplost premagati. Major Lang je roklieal k sebi narednika Carpo-meda, da mu je opisal atentat, ker njemu samemu ni ostalo o atentatu nič v spominu. Tekom dneva si je dal prebrati brzojavke, ki so mu došle z vseh strani. Brzojavk je bilo nad 300.
Atentator.
Kakor smo že poročali, sv> pre-ppljali Dal bo iz policijkega zapora v ječo Regina eoeli. Izjavil jo jetni-škemu ravnatelju, da se kesa nad svojim zločinom in je začel glasno jokati ter odklanja vsako hrano. Skoro gotovo je imel sokrivce, vsaj videli so nekega moža z belimi hlačami, ki je takoj po atentatu is-ginil. _
Stavka na Angleškem.
London, 15. marca.
Ker pogajanja med delodajalci in delavci niso imela doslej nikakršnega uspeha, so bila končno definitivno prekinjena.
Zveza delavkih organizacij je izvedela, da namerava vlada, ker so se pogajanja razbila, predložiti parlamentu zakonsko predlogo, ki urejuje razmerje med delavci in delodajalci ter določa minimalno mezdo.
Vsled stavke so vsi poseti angleškega kralja na tujih dvorih, ki so bili določeni za pomlad, odpovedani. _
Stavka na Nemškem.
E s s e n , 15. marca.
Pri včerajšnjih izgredih v Ham-bornu je bila zadeta desetletna deklica od nekega delavca, ki je brez vsake pozornosti, kakor nor streljal okrog sebe, v prsi ter bo deklica najbrže umrla.
Kljub splošni razburjenosti je vendar opažati, da je stavkarsko gibanje že močno ponehalo. Dočim je stavkalo kmalu po izbruhu stavke 70% delavcev in je stavkalo še včeraj 58*2% rudarjev, stavka danes samo 56*4, t. j. 177.961 delavcev. Pri izgredih v \Vanne je bilo več deia-voljnih težko ranjenih, in eden srmtno ranjen. Pri rovu »Pluto« so vdrli stavkajoči v skladišče in odnesli veliko množino dinamita. Pri rovu Erbe je bilo 50 oseb pri spopada z orožništvom ranjenih.
Iz Dortmunda poročajo, da je župan protestiral proti vojaštvu, ki je bilo mestu vsiljeno. Policija je podpirala ta protest, češ, da se čuti Jovelj močno vzdržati mir in red. Včerajšnja pogajanja med delodajalci in delavskimi odbori   so bila
brezuspešna, — Kakor poročajo is Strassburga, se širi stavka tudi ▼ aaarskem in moselskem revirju.
Italijansko - turška vojna.
Carigrad, 15. marca. Mornariško ministrstvo je pozvalo fran-•osko premogokopno družbo v He-rakleji. naj ima pripravljeno vso svojo zalogo premoga, ki jo ima na razpolaganje. Menijo, da potrebuje ministrstvo premog za mornarico v Dardanelih.
Carigrad, 15. marca. Na inicijativo »Tanina« in »Sabaha« bodo začeli nabirati prispevke za nove zrakoplove.
Carigrad, 15. marca. Finančno ministrstvo se je pogodilo z nemško banko kot zastopnico konzorcija nemakik in avstrijskih bank. ki so prevzele carinsko posojilo iz 1. 1911, za predujem 54 milijonov mark po 6. 5 odstotkov do 14. marca 1913.
Boji.
Carigrad, 15. marca. Poveljnik v Benghasiju poroča vojnemu ministrstvu, da je 6. t. m. turški oddelek iz Fojata napadel Italijane, ki so zapustili svoje taborišče. Turki so imeli dva ranjenca. Italijani so imeli precejšnje izgube. Turki so v plenili mnogo konj in velblodov in tudi drugih stvari.
Štajersko.
Shod slovenskih županov in občinskih svetovalcev ormoškega okraja. Iz Ormoža nam poročajo: Na vabilo središkega "župana gosp. Jop. Sinka se je vršil dne 14. marca v prostorih okrajnega zastopa zelo zanimiv shod slovenskih županov in občinskih svetovalcev ormoškejra okraja. Pozdravil je došle zastopnike občin gosp. župan Sinko in izrazil po-sebe svoje veselje nad tem, da so bile zastopane vse občine v okraju, razun mesta Ormoža. Naj preje se je vršil pogovor o tem, kako stališče naj zavzame ormošni okrajni zastop v zadevi ormoško - ljutomerske železnice. Poudarjalo se je, da je okrajni zastop itak že sklenil, odkupiti potrebna zemljišča za novo železnico. Sedaj pa zahtevajo graditelji, naj bi prevzel okraj plačevanje obresti od 250 tisoč kron do tiste dobe, ko deželni zbor to vsoto za novo železnico dovoli. Vsi zastopniki občin so odločno izjavili, da okraj tega novega neznosnega bremena ne more prevzeti, saj še za ceste ni dovolj potrebnega de-narja.S sklenjenim odkupom zemljišč je okrajni zastop pokazal, da uvažuje potrebo železnice, več pa storiti ne more. Če se ista ne bo gradila, ni njegova krivda, temveč krivda onih, ki ▼ deželnem zboru štajerskem ovirajo redno delovanje. Po zelo živahni debati o tem predmetu, se je prešlo k imenovanju narodnega odpadnika dr. Pupaeherja za okrajnega sodnika v Ormožu. Vsi govorniki so naglašali, da postopanje pravosodnega ministrstva glede tega imenovanja nikakor ni pravično in še manj upravičeno. Slovenski župani ormoškega okraja morajo naj globoke je obžalovati, da sodnijske oblasti, ki bi morale biti vzgled in opora vsestranske pravičnosti, prezirajo vloge občin. Vsi občutijo grenko krivico, ki so je v slepem narodnostnem sovraštvu prizadejala 99% prebivalstva ormoškega sodnega okraja. Predlagala iu soglasno se je sprejela sledeča resolucija: Zbrani župani in občinski svetovalci slovenskih občin v ormoškem okraju smo prepričani, da more nepristransko soditi le tisti sodnik, ki pozna navade, običaje in svojstva naroda. To je bila vodilna misel naših prošenj in resolucij v zadevi imenovanja slovenskega okrajnega sodnika za okrajno sodišče v Ormožu. Naše prošnje in resolucije pa je justična oblast kratkomalo ignorirala in tako pokazala, da našim resničnim in utemeljenim trditvam ne zaupa. Slovesno izjavljamo, da ne moremo imeti v bodoče vodstvo oromoškega okrajnega sodišča tistega zaupanja, katero je za uspešno poslovanje sodišča neobhodno potrebno. Z nameščen jem nemškega okrajnega sodnika v Ormožu se je kršilo posestno stanje slovensko, proti čemur odločno protestiramo in smatramo to imenovanje za težko krivico skoraj izključno slovenskemu prebivalstvu ormoškega okraja. Pod Častno besedo izjavljamo, da ako bi bodoči vodja ormoškega okrajnega sodišča skušal strankarsko nastopati in našim postavno zajamčenim pravicam nasprotovati, odklonimo vse delovanje prenesenega delokroga, v kolikor nas zakon v izvrševanje ne veže. — Končno se je predlagalo, da so slovenski župani ormoških občin popolnoma solidarni in da bodo vztrajali v svojem boju za pravice slovenskega naroda. Sklenjeno resolucijo se je odposlalo posl. dr. Bavniharju, dr. Korošcu, pravosodnemu ministrstvu, graškemu nadso-dišču in okrožnemu sodišču v Mariboru,
Ni« dela, niš uspeha!   Pod tem
naslovom kritizira »Sloga« na uvodnem mestu politiko slovenskih klerikalcev v štajerskem deželnem zboru in primerja »uspehe« dr. Koroščevih trabantov z uspehi »starih« deželnih poslancev pred letom 1909. — List pravi: »Slovenski poslanci so v Gradcu tekom zadnjih deset ali petnajst let — pred zadnjo deželnozborsko vo-litvijo leta 1909. — dosegli najlepše uspehe. Spominjamo na večkratne izdatne denarne podpore po nezgodah prizadetim prebivalcem; spominjamo na obilna brezobrestna posojila vinogradnikom skozi več let; spominjamo na ustanovitev kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni železnici, ki je stala več stotisoč kron; spominjamo posebno na sklenjeno regulacijo Pesnice in Drave, za kateri mora dati dežela dosti milijonov! V letu 1909. je kaplan Korošec srečno splezal do krmila. Imel bi najlepšo priliko, delati za slovensko ljudstvo; pokazati, da zna bolje delati in več doseči, ko prejšnji poslanci. Pa kaj vidimo? Tri leta bo kmalu, kar uganja dr. Korošec pri nas politiko brez nog in glave, ki hoče imeti uspehe brez dela! Minulo leto je uničila po voden j travnike ob Pesnici. Napravila je na stotisoče Škode. Deželni zbor štajerski ne zboruje. Prizadeti niso dobili nobene podpore! Regulacija Pesnice in Drave jo popolnoma ustavljena. Vinogradi se ue morejo obnavljati, ker ni brezobrestnih posojil! In vse to imajo na vesti kmečki poslanci štajerski pod vodstvom dr. Korošca. Tri leta so za nas popolnoma izgubi iona, ker brez dela ni uspeha.« — Pritrjujemo. Samo nekaj bi pripomnili. Ne zadostuje samo po časnikih tožiti o škodah klerikalne politike in o politični brezvestnosti kaplana Korošca; na ta način ne bomo nikoli prišli na zeleno vejo. Treba iti med narod in mu z živo besedo naslikati vse škode in posledice kaplanske politike. In ne samo enkrat, treba je iti mnogokrat. To politično izobraževalno delo, brez katerega ni uspehov in zmag pri volitvah. Za »Slogo« stoji mnogo gospodov, ki imajo za tako delo osebnega vpliva, časa in denarja dovolj. Veseli bodo sami uspehov svojega dela, dali pa bodo tudi drugim poguma in moralne opore. Pustiti pa »mlade«, da se sami pretepajo s klerikalci in še tožiti ob priliki o »neslogi« v slovenskih vrstah — na drugi strani pa obtoževati Koroščevo politiko, s tem in takim postopanjem se ne pride nikamor. Korošec ni tako mehkosrčen in naiven, da bi se udal na lepe besede; ta-eba ga premagati in zato je predpogoj praktično poiitiČno delo ter sloga med tistimi, ki si žele konea sedanje klerikalne ere.
Iz Celja. Poziv vsem slovenskim trgovcem na Štajerskem! Kakor bode po večini že vsakemu gosp. trgovcu znano, ima »Slov. trg. društvo v Celju« lastno posredovalnico za nastavljanje trgovskih moči. Obračamo se tem potom do vseh gg. trgovcev s prošnjo, da nam blagovolijo nemudoma naznaniti, kakor hitro imajo oddati kako izpraznjeno mesto kon-toristov, pomočnikov raznih strok, kontoristinj, blagajničark in prodajalk, za kar jim je naša posredovalnica vsak čas brezplačno na razpolaganje. Gospode trgovske sotrudnike pa opozarjamo, da se pridno poslužujejo posredovalnice, koja jim za malenkosten znesek drage volje posreduje pri iskanju dobrih služb. Vabimo tem potom vse gg. trgove*', trgovske sotrudnike in ravno tako žensko osobje našega stanu, da nem udoma pristopite k društvu, da delate zanj, da se organizirate, da pomagate započeto delo graditi, ne pa razdirali, kakor se je to že v nekaterih slučajih opazilo. — Potrebe po tesnejši organizaciji slovenskega trgovstva na Spod. Štajerskem nam pač ne bode treba znova obširno utemeljevati: govori za njo toliko narodnih in stanovskih ozirov, da se je naravnost čuditi vsakomur, ki še ni spoznal in se zavedel dolžnosti in potrebe pristopiti k naši organizaciji. Vsi na dan, vsi na plan! V združitvi je naša moč in napredek! — »Slovensko trgovsko društvo v Celju.«
Iz Celja. Politično društvo »Naprej« je imelo v sredo zvečer v Narodnem domu svoj občni zbor. Udeležba je bila — celjska. Otvoril in vodil je občni zbor podpredsednik dr. Koderman, ki je skiciral društveno delovanje v zadnjem letu. To delovanje se je omejevalo zadnje čase sploh na agitacijo v deželno- in dr-žavnozborskib volitvah po trgih in mestih na Spodnjem Štajerskem, na podrobno narodno delo v Celju in okolici ter na različne posredovalne akcije, ki ne spadajo v širšo javnost. Društvena akcija za zasebno ljudsko štetje sicer ni imela popolnega uspeha, vendar pa se je iz večine narodno ogroženih krajev na Spod. Štajerskem dobilo mnogo dragocenega gradiva. Tozadevni aparat se nahaja v posesti dr. Jurja HraŠovca, ki mu gre sploh za marljivo sodelovanje najprisrčnejsa zahvala in priznanje. Pri volitvah v pridobninsko komisijo je društvo doseglo s pridno agitacijo,
da je ostalo slovensko posestno stanje ohranjeno, glede volitev v osebno-dohodninsko komisijo pa je zaznamovati napredek, ker se je vzelo Nemcem letos tudi II. razred. Večino nekdanjega dela »Naprejevega« pa je danes prevzela ena kakor druga slovenska stranka in bo treba torej misliti na preureditev društva v toliko, da se ga bode spremenilo v na-rodno-napredno polit, organizacijo za Celje in najbližjo okolico. (Pritrjevanje.) Tajniško poročilo je podal I. Prekorsek, blagajniško dr. Šandor Hrasovec. Pri volitvah so bili izvoljeni deželni poslanec dr. V. Kuko-vee društvenim predsednikom, dr. A. Božič, Iv. Omladič, Fr. PuŠnik, dr. Laznik, dr. Janko Sernec, Fr. Vog-lar, Janko Lešničar in Ignac Založnik društvenim odbornikom. Pri slučajnostih se je sklepalo glede spremembe pravil, določilo članarino na 1 K in sklepalo o bodočem društvenem delovanju. To bo moralo predvsem stremiti za tesnejšo organizacijo naprednjakov v mestu in okolici in skrbeti za prireditev političnih in noučnih shodov. Naprednjaki smo ravno mesto in nnjbližnjo okolico v tem oziru precej zanemarili. V vse naše politično, kulturno in gospodarsko delo v mestu in okolici mora priti več enostavnosti in sistema, mora se vedeti, da je to delo »Narodne« stranke in njenih pristašev. Utrjujmo si svojo pozicijo v Celju in okolici to bo nam v narodnem in stankarskem pogledu le koristno.
Iz Celja, k h h slovenskih akademikov vabi k predavanju, ki ga priredi v sredo dne 20. marca ob 8. zvečer v prostorih celjske Čitalnice. Predava gosp. Kadrnka »O zobeh in njih gojitvi.«
Zapostavljena slovenska Štajerska. Ministrstvo za javna dela je postavilo v proračun za leto 1911:. za Štajersko postavko 823.100 K. Ta denar se ho porabil za ceste, mostove in regulacijo rek. Na slovenski Štajer nc odpade niti en vinar, kajti dravski most v Mariboru je v prvi vrsti potreba nemškega mesta Maribora. To zapostavljanje in preziranje slovenskega Spod. Štajerja je na vsak način dokaz, kak »ugled« uživajo na Dunaju štajerski slovenski poslanci, dokaz pa je tudi njihove brezbrižnosti in zanemarjanja interesov volilstva.
»Benkovičeve« podpore. V »Slovenskem Gospodarju« čitamo notico iz laškega okraja, v kateri očita neki »kmet« iz dr. Benkovičeve pisarne »liberalcem«, da so vzeli kljub temu, da so pri zadnjih državnozborskih volitvah volili dr. Kukovca, »dr. Benkovičevo« porrporo. Treba ljudem povedati, da je vlada vzela to podporo iz davčne blagajne; ker imajo vsi davkoplačevalci čast, plačevati davke, imajo tudi vsi pravico do podpor iz davčnega denarja. Ce bi dal dr. Benkovič podporo iz svojega žepa, bi bila stvar drugačna. Pa na groše, ki jih bo dal dr. Benkovič kmetom, bodo ti dolgo čakali. Koliko ima končno posl. dr. Benkovič zasluge na ti vladni podpori, je težko uganiti. Ce je res kaj storil, je bila to njegova prokleta dolžnost, saj dobiva sam najlepšo podporo iz državne blagajne, namreč letno okrog 7000 K dijet, ki jih tudi plačajo vsi davkoplačevalci, in sicer tisti, ki dr. Benkoviča niso volili, še več, ko mali klerikalni kmetje in faj-moštri.
Javni ljudski shod se vrši na Jo-žeiovo ob o\ j>opoldne na rotovžu v Središču. V slučaju lepega vremena se vrši shod pod milim nebom. O političnem položaju poroča deželni po-»lanee dr. V. K u k o v e c. Govorilo bo med drugim tudi o ormoško - ljutomerski železnici, zato pozivamo somišljenike iz celega ormoškega okraja, da se shoda v velikem številu udeleže. Naj bo ta shod veličastna manifestacija napredne misli v največjem slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem isti dan, ko zborujejo klerikalci v Celju!
Iz Ljutomera. Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe ima na Jožefovo ob 2. popoldne v Franc Jo-žefovi šoli svej redni letni občni zbor. Odbor vabi ljutomerske Slovenke k čim najobilnejši udeležbi.
Deželni poslanec Fessler in nent-škonacijonalni deželnozborski klub. V Lipnici se je vršil te dni občni zbor vsenemškega političnega društva za državnozborski volilni okraj Ptuj-Lipnico. Predsednik Fessler je povedal, da ga večina v nemškonacijonal-nem klubu ni pustila k sejam takrat, ko se je obravnavalo o premirju s slovenskimi obstrukcijonisti. Strinja se z Wastianom, da se naj Slovencem v nobenem oziru ne popusti. Ta pohvala Wastianova bo seveda vzbudila nov vihar med graškimi nacijonal-ci. Zanimivo je, da Malika ni bilo na občnem zboru tega društva, ki mu je pripomoglo do mandata in da se tudi niti govorilo ni o Maliku. Pač pa je bilo iz Fesslerjevega govora posneti prizadevanje po spravi Vsenemcev z Wastinom, Ornigom in dr. za skupen boj proti — graški nemškonaci-jonalni skupini. Doživeli bodemo zares še interesantne stvari.
Narodnostna nestrpnost grafikih
socijalnih demokratov. V Gradcu se je vršila dne 9. marca načelstvena seje deželne zveze štajerskih socialističnih delavskih društvu. Predsedovala sta Ausobskv in Hollegger.Raz-pravjalo se je med drugim o naznanilu ljubljanskega sodruga Tokana, da raztegne jegoslovanska socijalistična organizacija svoj delokrog čez celo Štajersko in Koroško. Osnovati se namerava politična in strokovna organizacija za slovensko delavstvo. To naznanilo pa je silno neprijetno dirnilo »mednarodne« graške sodru-ge, ki smatrajo slovenske delavce na Štajerskem in Koroškem za svoje politične hlapce. Z izgovorom, da bi nova slovenska socijalistična organizacija razvoj socijalističnih strokovnih društev na Štajerskem iu Koroškem le — ovirala, so sklenili oster protest in pritožbo do državne strokovne komisije na Dunaju. Craški sodrugi ne privoščijo torej slovenskemu delavstvu samoodločbe in samostalnosti, ne privoščijo mu rabe materinščine na zborovanjih in v društvih, ne privoščijo mu pa tudi gospodarske samostojnosti v strokovnih organizacijah. To, kar so nemški sodrugi delali popreje s čeSkimi, hočejo še nadalje delati s slovenskimi. A ni dvoma, da bodo doživeli tudi pri teh preje ali kasneje odločen odpor. Z narodnega stališča bi novo slovensko delavsko organizacijo na Štajerskem in Koroškem le z veseljem pozdravili, kajti nemške sooijalistično organizacije nam odtujijo in ponemču-jejo sto in stokrat več slovenskih ljudi, ko vse šulferajn*ke šole. Poglejmo v Maribor in kamorkoli! Slovenskemu delavstvu se vsiljuje nemški socijastični tisk in se ga na ta način ]>opolnoma odtuji domači tiskani besedi. Ko bo vse to drugače, bi se še le smelo govoriti o resničnem narodnem napredku na Štajerskem in Koroškem.
Drobne novice. Hudo nevihto ro imeli v torek po Dravskem polju in bližnjih gričih. Bliskalo in grmelo je, po nekod se je vsula tudi močno toča. Letos se je zelo zgodaj pričelo! — V Pernicah, hribovski občini na Štajersko - koroški meji, hočejo zidati Nemci šolo. Schul-vorein bo dal za njo 20.000 K. — U m r 1 je v Zgor. Polskavi pri Pra-arerskem usnjar in posestnik Anton Hrastnik, star 62 let.
I Koroško.
Spor med celovškim občinskim svetom in deželno vlado. V Celovcu so on dot ni Slovenci slovensko pisano vlogo vložili na migistrat, da bi se jim dovolile gledališke predstave v slovenskem jeziku v hotelu »Trabe-singer«. Župan dr. Metnitz je to vlogo zavrnil z zahtevo, da mora biti spisana v nemškem jeziku. Proti temu so se Slovenci pritožili na deželno vlado, ki jim je na to dala pravico prirejati slovenske gledališke predstave v hotelu »Trabesinger«. Radi te dovolitve je sedaj nastal spor med koroško deželno vlado in celovškim občinskim svetom, ki stoji na stališču, da ima takšna dovoljenja dajati samo mestni magistrat. Stališče celovškega občinskega sveta je seveda docela neupravičeno. Prvič je slovenščina na Koroškem v deželi navaden jezik, zato je celovški magistrat zakonito primoran sprejemati in reševati vloge v slovenskem jeziku, drugič pa je deželna vlada edino kompetentna izdajati dovljenja za prirejanje gledaliških predstav, ne pa magistrat, vsaj tako kompetenco ima po naših informacijah vlada v Ljubljani, in najbrže to tudi ne l>o drugače v Celovcu.
Družba sv. Cirila in Metoda pred upravnim sodiščem. V Dici vasi pri Beljaku se je ustanovilo nova šolska občina. Za zgradbo šole se je potegovala družba sv. Cirila in Metoda in nemški šulferajn. Okrajno glavarstvo v Beljaku je v sporazumu z okrajnim šolskim svetom vzelo zgradbo šolskega poslopja po družbi sv. Cirila in Metoda na znanje ter odobrilo načrte za šolsko stavbo kot odgovarjajoče šolskim zahtevam. Proti tej odločbi se je občina Dica vas pritožila na deželno vlado. Deželna vlada je razsodila, da bi morala v prvi vrsti stavbna oblast uvesti poizvedoe o zgradbi šolskega poslopja. To odločitev je potrdilo ministrstvo za javna dela. Proti tej odločitvi se je družba sv. Cirila in Metoda pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je pritožbi deloma ugodilo ter razsodilo, da ima okrajno glavarstvo pravico odobriti st avbne načrte za zradbo šolskega poslopja, v kolikor le-ti odgovarjajo šolskim potrebam, sicer pa ima v stavbnih zadevah odločevalno pravico občina.
Koroška za Ciril-Metodovo narodno rešitev. Vsled prizadevanja gosp. dr. Rud. Ravnika se je začelo zadnje čase v Spodnjem Rožu živahno gibanje in zanimanje na našo šolsko družbo. V Borovljah, Glinjah in Šmarjeti so bili podružnični občni zbori, na katerih se je razvilo navdu-
šenje za naše narodne svetinje, kakršno je bilo na Koroškem le v starih idealnih časih složnega dela. Tudi na teh prireditvah je vladala sloga med slovenskimi strankami, nasprotniki pa so se penili v onemogli jezi, posebno v Borovljah. Tudi v Apačah so hoteli zborovati neustrašeni narodni pijonirji, a zaslepljeni gostilničar Božič, nekdaj steber narodne ideje, jim je zadnji trenotek prostor odpovedal. Kako so zborovalici v Celovcu dosegli vrhunec narodne požrtvovalnosti, je bilo že itak poročano. Še ni obupati nad Koroško, ako bi se imeli bojevati le proti enemu sovražniku. Zato naj bi spregledali voditelji slovenskih organizacij ter se složili z družbo sv. Cirila in Metoda v skupno rešitev akcije
Težka nezgoda. Pri nabiranju lesa v gozdu je stri neki hlod 81etne-mu delavskemu sinu Hubertu Maku v Borovljah obe nogi.
Smrtna nezgoda. V nedeljo zvečer je padel pri Zgornjem Dravogradu pomožni delavec Anton Peternel v Dravo ter utonil. Našli so ga šele drugi dan.
Požar. 7. marca je nekako okoli 8« zvečer izbruhnil na kozolcu Albina Šajna v Škofieih požar. Kozolec ni bil zavarovan ter ima vsled tega posestnik kakih 200 K škode. Doslej še niso mogli dognati vzroka požara.
Nespametno streljanje. V torek je imel ključavničar Pacer na poti v Št. Vid nesrečo, da ga je zadela krogla neprevidno in nespametno streljajoči h fantov v desno roko. Vsled tega je moral takoj v bolnico. Neprevidnih strelcev pa doslej še niso mogli izslediti.
Primorsko.
Tržaško porotniško zascdan>. Za letošnje prvo izredno zasedanj«* tržaškega porotnega sodišča so bili izžrebani kot glavni porotniki gg.: Anton Acquaroli, Adolf Alberti, FJ«>-mej Ambroš, Jak. Bambie, Ignacij Bergmann, Karel Birgmaver, Hugou Bonazza, Alb. Botteri, Henr. Bozzini. Anton Carniel, Viljem Fabiani, Ar+. Fenderl, Jak. Godina, Iv. Godnik, David Grego, Art. de Quarrini, Vilj. liausbrandt, Iv. Hermannsdorfor. Anton Jeleršič, Nikolaj Jovanovir. Anton Jungl. Rud. Jurinac, Anton Jurca, Fran Karlavaris, Iv. Kranje. Albin Legat, Iv. Lemouth, Iv. Man-koč, Anton Martelanc, Friderik Motka, Ivan Prelog, Anton Razen, Al. Salvador, Ivan pl. Scaramanga. Rudolf Schoffmann, Jak. Stranj. Nadomestni porotniki: Ad. Conighi, Al. Dugulin, Mor. Liebleln, Anton Na-gelschmidt, Ad. Roth, Aleksander Sambo, Just Sedmak, Juri Teodoro-vić in Anton Tiani. Predsedoval bo deželnosodni predsednikov namestnik Milovčič.
Tržaško šolsko vprašanje. Te dni se je državni poslanec dr. Rvbaf mudil na Dunaju, kjer je imel prilike, razgovarjati se z naučnim ministrom, ki je ponovno opozoril na na še pereče šolsko vprašanje. Posebno jc dr. Rvbaf z ozirom na podržavljenje italijanskih občinskih srednjih šol in na predstojeća razpravljanja italijanskega vseučiliškega vprašanja v proračunskem odseku urgiral rešitev našega šolskega vprašanja. Opozarjal je ministra posebno na to. da je dosedanji tempo podržavljenja učiteljev na Ciril - Metodovi šoli prepočasen: to še f>osebno z ozirom na dejstvo, da število slovenskih otrok narašča v vedno večjem številu. Minister je odgovoril, da se vlada zanima za vprašanje slovenskega šolstva v Trstu in je obljubil, da bo vlada posvečala pozornost temu vprašanju.
Demonstracije v Verdijevem gledališču.   Včeraj zvečer   je prišlo v Verdijevem gledališču v Trstu do ve likih demonstracij za Italijo in italijansko vladarsko hišo.
Poneverba. Iz Trsta nam poročajo: Na ovadbo trgovca s čevlji Urbana Pontinija je bil včeraj aretiran 221etni Avgust Tavčar iz Sežane zaradi poneverbe in goljufije. Tavčar je dobil od Pontinija čevljev za 615 kron v komisijsko prodajo. Plačal je pe samo 140 K. Za ostali znesek mu je dal menico, ki je bila podpisana od Tavčarjeve žene. Ko je Pontini izvedel, da je Tavčar ponaredil podpis, je napravil ovadbo.
Nesreča na južnem kolodvoru Iz Trsta nam poročajo: Včeraj zjutraj ob 3. se je ponesrečil 441etni pre-mikač Anton Petkovšek, stanujoč v Rojanu.Izpodrsnilo mu jeter je padel pod kolesa. En voz je šel čez njega. Ker je klical na pomoč, so ga njegovi tovariši izvlekli izpod voza, Pet-kovška so odpeljali v bolnišnico. Njegova poškodba je težka.
Zaradi alkohola. Ker je udana pijači, si je prizadejala 491etna žena nekega uradnika vojne mornarice v Puiju, Terezija Ivanetti, z britvijo več ran na vratu ter so jo morali težko ranjeno prepeljati v bolnišnico.
Novi občinski statut sa Puli Kakor poroča organ poslanca Lagi-nje »Omnibus«, hoče vpeljati vlada i ozirom na to, da je Pulj glavno voj-
no pristanišče monarhije, po nemškem in francoskem vzorcu, za mesto poseben občinski statut. Na čelu me-Ita naj ne bo v prihodnje samostojno izvoljeni župan, marveč zastopnik vojne mornarice kot admiral - župan. Občinski svet naj bi bil sestavljen iz zastopnikov vseh slojev, izvoljenih po proporcijskem sistemu v štirih volilnih razredih.
Italijanske demonstracije na Roti. Iz Reke poročajo: Med včerajšnjo .r]edališko predstavo je prišlo do ve-jikih demonstracij za italijanskega ralja. Obiskovalci so vpili: »Živel i;T-alj Viktor Emanuel! Živela Italija!« Godba je zaigrala italijansko himno. Pozneje se je vršil demonstracijski obhod po mestu.
Dnevne vesti«
-j-   Klerikalna škodoželjnost.
}'ri deželnem sodišču v Ljubljani se vrše zdaj večkrat   obravnave o tožbah,   ki   so v zvezi   6 konkurzom r javne   ali Agro Merkurja. Klerikalci imajo nad tem   presrčno veselje, saj je škodoželjnost njih edini či-čti. resnični, iz njihove duše izvirajoči čut. Pravde so naravna posledici konkurzov.   Kakor se zdaj vrše v j,jubl,iani,   tako se vrše zdaj tudi v -lovcu. Tam je namreč prišla, ka-r ziitino duhovniška zadružna zve-. v konkurz in posledica so pravde. A razloček je vendar velik. »Glavna«   in »Agro Merkur«   sta prišla ender v konkurz zaradi ponesrečenih špekulacij. Nesreča pri špekulacijah se lahko vsakemu pripeti. Saj se ravno zdaj govori o velikanski iz-aubi,   ki   jo   je imela klerikalna Ljudska   posojilnica«   na Štajerci   vsled   nesrečne spekulacije. Giavna« in »Agro Merkur« sta torej učakala poiom   zaradi ponesre-^oekulaeij,   pri klerikalni za-Iružni zvezi v Celovcu   pa je prišel r,oiom.   ker   so   katoliški   prela t je ukradli milijone.   Škof Kahn je bil tdeležen pri teh sleparijah, a ker v \vstriji ae nobenega škofa niso za->rli, so tudi škofa Kahna   samo iz službe spodili. Tudi opat samostana enherg   se je izkazal kot jako vandViiv poštenjak,    prelat Kavser sedi na sedem let obsojen v ječi, prela l W< ss   }">a    zapravlja v Ameriki r.t.krruonc stotisoče.    Prvi cerkveni stojanstvenilri na Koroškem, škof iu pr( hit je so se   izkazali kot tatovi in sleparji pri zadružni zvezi.   To je io drugačen tobak, kakor »Glavna«   in »Agro Merkur-.   Zakaj pa iovenec« nič ne poroča   o koroški /.ariružni zvezi?   Tako molči o njej, kor je molčal v tistih letih, ko je Via na Kranjskem vsakih 14 dni kaka kazenska obravnava   zaradi kle-kalnih sleparskih konzumov in so kmete zapirali, »profil« je pa ostal v blagoslovljenih žepih. In zakaj se zmeni »Slovenec«   nič za govor fa Barbota v dež. zboru, kjer je povedano, da klerikalna večina tnio dala vseučiliški fond v pri-Gnem   zuesku   700.000   K brez-stno za »Zadružno zvezo«, oziro-ma »Gospodarsko zvezo«,   ampak da •udi v »Ljudski posojilnici« in pri /-ajemnem    podpornem društvu« rromna   vsota deželnega denarja, se »Slovenec« nič ne zmeni za e grofa Barbota, da bo te milijone težko   nazaj dobiti?   Pa je že pri »Slovencu«, da nič tega ne idi, kar mu ni po volji. Saj se tudi nič ne zmeni,   da je njegov Krejrar btožen zaradi zlcK-instva.   Za podanika   trgovske   in obrtniške rnice Kregar   sicer   ni bil potr-n. jr pa še vedno predsednik obrtnega pospeševalnega urada,   kar je navnost javen škandal in meče po-io luč" na tisto   visoke cesarske i« radnike, ki sede pod Kregar je v im vejjstvom v vodstvu tega urada. Spričo takih razmer imajo klerikalci pač malo vzrokov, da nosijo svojo - uinavščino    zaodeto škodoželjnost tako očitno na trg. Naj raje pometajo pred svojim pragom, kjer je gnoja na kupe!
-f-   Nenavadno   pohlevno piše venec«   o   belokranjskih volit-Iz vseh njegovih besed se vidi, -e klerikalci zavedajo, da je bila bitka, ki so jo izvojevali v Beli Kra-prava Pirova zmaga, katere ne rejo biti veseli.   So si pač svesti, da je dejanska večina belokranjsko-if,i   ljudstva v  taboru naprednega mriidata Julija Mazelleta in da so •si zmago izvojevali samo z nepoštenimi sredstvi.   Podpore za plemenka teleta,   s temi   so   kupili tistih d   sto glasov, s katerimi je zmagal njihov kandidat. Ako bi ne imeli te-ga državnega denarja na razpolago, :i so ga delili   tik   pred volitvami med razne omahljive volilce, bi jim ne pomagal ne duhovniški terorizem ne avtoriteta deželnega glavarja, ne ;ata duhovniških agitatorjev, da bi ne propadli na vsi črti.   Zmago jim je torej kupila vlada, ki je dovolila, da so z njenim denarjem   lovili nerazsodne volilce   na limanice kakor fiebelokIjune   kaline.   Da   na tako >'zmago«   klerikalci   ne morejo biti ponosni, je jasno.   Kar   ni opravil
vladni denar, to so dosegli Judeževi
srebrniki Jureta Šterka na Vinici. Šterk je bogataš in vsa Vinica je odvisna od njega, ker so ljudje pri njem zadolženi. Klerikalci so vedeli, da jim je poraz siguren, ako Vinica svobodno voli, zato so skušali Šterka, ki jo bil znan kot naprednjak, pridobiti za-se, ker so računali s tem, da jim bo Šterk v tem slučaju ustrahoval viniško občino. Končno se jim je res posrečilo Šterka izvabiti na svojo stran, — pravijo, da mu je deželni glavar dr. Šusteršič osebno obljubil 5000 K deželne podpore za njegov avtomobil, ki bo vozil med postajo v Črnomlju in Vinico, kadar steče belokranjska Železnic*. S Šterkom je bila pridobljena Vinica, ker so se njegovi dolžniki v svoji materijalni odvisnosti morali ukloniti njegovi komandi ter voliti tako, kakor je on veleval. V Beli Krajini torej ni zmagala ljudska volja, ampak denar vlade in Jureta Šterka! Dermastja ni poslanec belokranjskega ljudstva, marveč je poslanec po milosti Jureta Šterka. Zato lahko upravičeno trdimo, da hi astal pri zadnji deželnozborski vo-iitri v Heii Krajini klerikalni kandidat Dermastija za najmanj 500 jriasov v manjšini, ako bi pri volitvi ne igral odločilne vloge državni in Šierkov denar!
+ Kako sta agitirala deželni glavar in Lončarič v Beli Krajini? Pretekli teden je »Slovenec« objavil, tla se je deželni glavar dr. Šuster-šič odpeljal v družbi s podjetnikom Lonearieem v Belo Krajino. In res Lončarič je tik pred volitvami hodil po belokranjskih občinah ter kot podjetnik, ki je prevzel zsrradbo železniške progre v črnomaljskem in metliškem okraju, agitiral za klerikalnega kandidata Dermastija. In kako je agitira i ? Hodil je od volilca do volilea ter grozil vsakomur, da ne bo dobil pri zgradbi železnice dela in vožnje, ako ne bo volil Derma-siije. Mesarju v Gradacu je rekel, da ne bo jemal pri njem mesa, marveč ho sani klal živ*no, ako bo leta volil Mazelleta. Na ta način je samo v Gradacu pridobil 23 volilcev Derma-stiji. Kolikor je nam znan zakon v varstvo volilne svobode, je taksa o postopanje kaznivo, zato vprašamo c. kr. državno pravdništvo v Novem mestu, če mu je ta agitacija g. Lon-eariča po Beli Krajini v spremstvu g. deželnega glavarja dr. Šusteršiča znana in kaj misli ukreniti v varstvo zakona in pravične stvari?
-f- Na kak nezaslišano nesramen nae'n so katoliški nunei agitirali proti Mazelietu se vidi iz naslednjega: V Lokvici je delal proti Mazelietu neki kaplan Natlačen, ker pa je u videl, da pri možeh nič ne opravi, spravil se je na ženske, ter jih rotil, da naj vplivajo na svoje može. da volijo Dermastijo, ker, ako bo Mazclle izvoljen, bo imel vsak moški po tri ženske, kakor na Turškem in mestn, da se bo gradila belokranjska železnica, bodo vsi tisti inženirji in delavci, ki stanujejo na >iazelletovem gradu cerkve podiral*. Pridobil je na ta način skoraj vse ženske, samo ena se mu je moSko odrezala: »Gospod jaz poznam Mazelleta in vem kako rad ima svojo ženo in svoje tri otroke in ne bo sedaj, kar na enkrat tri žene ^ri sebi imel. Tudi cerkve ne bo dal podirati, saj ima sem na svojem gradu r-erkev in jaz sem že bila tam pri misi.« Dobil je radi gornjepra kaplar, ovega obrekovanja Mazelle samo 9, mesto 20, Dermastija pa 39, mesto 23 glasov. Tudi v Suhorju so kb rikalci prigoljufali čez 40 glasov. V tej vasi popisaval je glasovnice večini volil-cem neki mežnar in, ker so kmetje zahtevali, da naj napiše Mazelletovo ime, jim je on to tudi pritrdil, napisal pa je Dermastijo. Ko je potem proti 10. uri prišel naš zaupnik — žalibog prepozno — odkuril jo je takoj mežnarček, pojasnil pa je volil-cem, da niso volili Mazelleta,, temveč Dermastijo, in so vsi ogorčeni nad tako goljufijo vsklikali: Mi ne maramo Dalmacijo, ovog Laha iz Ljubljane itd. — Vidi se iz tega, da niti za ime kandidatovo niso vedeli — »mi hočemo našeg rojaka Mazelleta, koji pozna našo potrebe« — toda kaj je vse to pomagalo, ko so večinoma vsi voliJei že glasovnice oddali, kar se je še dalo rešiti, rešil je naš zaupnik. Torej na tak ali podoben način je velesijajno zmagal klerikalni »Dremacija, Mastin, Dalmacija, onaj Ljubljančan, onaj Lah iz Ljubljane«, kakor so ga volilci pač imenovali. Res ljudska volja je odločila!
-J- Iz Travnika smo dobili to-le brzojavko. Ljubi Julij! V neprimernem boju zrl sem v Tvoj mirni obraz, občudujoč Tvoj silni duh. Le tak junak je zamogel zadati brezdo-movincem smrtonosen udarec. Slava hrabrim Belokranjcem, Tebi pa za delo iu trud čast in hvala. Naprej do popolne zmage! Ivan.
-f- Deželna bolnica. Lani je dež. odbor izvršil v deželni bolnici neke prezidave. Načrte je napravil deželni stavbni urad, toda nanj ne pade nobena krivda,   kajti stavbni urad
mora storiti, kar mu dež. odhor ukaže in ga nič ne briga, če ukaže dež. odbor tudi največjo neumnost. Zgodilo se je torej to, kar je hotel dež. odbor. Primariji dei. bolnice so se sicer izrekli zoper načrte dež. odbora, češ, da so nepraktični in da bo vse slabo In predrago, a to ni nič pomagalo. Dr. Zajec se je kapriciral, da se mora vse tako zidati, kakor hoče on, in zgodila se je njegova volja. Dežela je s tem kakih 80 do 100 tisoč kron proč vrgla in primari j dr. Drganc je po pravici hud, cm: meni še 10.000 kron brezobrestnega posojila niso hoteli dati, za ponesrečeno stavbo pa so 100 tisoč kron proč vrgli. To, da je dež. odbor tako nerodno in zapravljivo zidal, je edina zasluga, ki si jo jo dr. Zajec doslej pridobil za deželo. Naposled — kaj pa hočemo od njega zahtevati, saj je brezplačen ravnatelj in dobiva le po dve kronci na dan za fijakerja, ker hodi peš v bolnico gledat, kako opravlja Nebenfiihrer ravnateljske posle. Sicer pravi vsakemu normalnemu človeku zdrava pamet, da bi morala bolnica vender imeti svojega zdravniškega vodjo, ki bi bil za bolnico odgovoren in ni dovolj, da Ne-bentuhrer po bolnici šušraari, toda zdi se, da bomo na to še dolgo čakali, zakaj to je ravno dobro, imenitno in pametno. Bolniški ravnatelj dr. Zajec je kot deželni odbornik sam svoj nadzoroval ni organ. Kaj takega nimajo nikjer! Da je deželni odbornik dr. Zajee z njemu podrejenim bolniškim ravnateljem dr. Zajcem jaiko zadovoljen, o tem ne dvomimo, že ker je gotovo, da dež. odbornik dr. Zajee bolniškega ravnatelja dr. Zaj-ea vestno in natančno kontrolira. Upajmo, da bo dr. Zajec srečno nadaljeval svoje delo za bolnico in da bo dežela vsaj vsako drugo leto kakih stotisoe kron proč vrgla, kakor jih je lani za prizidke in nove stavbe v bolnici.
-f- Klerikalne hijene. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil to-le notico: »Vsled opeklin umrla. Dne 11. marca se je opekla 4!etna hči ene<ra glavnih liberalcev Petra Janežiea v Tomiš-Iju, pri ognjišča tako, da je na ranah umrla. — Menda niso imeli časa paziti nanjo, ker so morali agitirati za volitve.« — Ob nesrečah, ob slučajih smrti med poštenimi in dostojnimi ljudmi miruje sovraštvo, poneha mržnja, klerikalne hijene pa izrabljajo eelo smrtne slučaje, da napadajo politične svoje nasprotnike. Tako postopanje je dokaz srčne posurove-losti in pomanjkanja vsakih plemenitejših čuvstev. Ljudje, ki postopajo tako. ne zaslužijo drugega, kakor da se pljune prednje in se jim zakliče Greuterjev »fej«! Gosp. Petra Jane-žiča pa naj klerikalna surovost ne moti iu ne vznemirja, saj je lahko prepričan, da ob nesreči, ki ga je zadela, sočustvujejo z njim vsi pošteni in dostojni ljudje.
~r Šolske nadzornike med staro šaro! Pri vseh stanovih je navada in to povsod, mr • 7a po celem svetu, da more soditi 0 v porabi, delu in zmožnosti le strokovnjak dotičnoga stanu. Sodnika izkušenejši sodnik, zdravnika zdravnik, železničarja železničar, učitelja učitelj, oziroma priznan šolnik itd. Ne rečemo, da bi pri tem ne imelo nobene sodbe ljudstvo. Imej jo! In če jo imaš in spoznaš, ta ni za rabo, predloži to pritožbo predpostavijo! emu uradu ali osebi. Tako je povsod in pri vseh stanovih, le pri ueiteljstvu na Kranjskem tega ni več. Te dni razpošlje deželni odbor na občine dopis, v katerem povpra-žuje župane o porabnosti učiteljev, so li vredni, zaslužijo li 25% draginj-sko doklado ali ne. Tedaj od poročila župana je odvisno, kateri učitelj ali učiteljica dobi to doklado. Vso seveda še to ne bo. Poleg tega bodo še vprašani razni župniki in kaplani o političnem prepričanju, posebno tam, kjer niso klerikalne občine. Kaj in koliko je vporabna vsaka učiteljska moč, o tem soditi je pristojalo do zdaj postavno le v za to poklicanemu šolskemu strokovnjaku, šolskemu nadzorniku. Odslej tega ni več. To vidimo tudi pri oddaji učiteljskih mest. Kaj zmožnost in vporaba? Bodi Še tako odlično kvalificiran po nadzorniku, imej cel kup priznalnih dekretov, če nisi slomškaT, za te ni mesta! Čemu še kvalifikacija po nadzornikih — o ironija! Znpani bodo odslej prevzeli ta posel. Naj bo potem pravično ali krivično, kdo še po tem vpraša?! Kako bo zgledal ta opis, o tem smo pa že naprej prepričani; v 90% prikrojeno strankarsko, bodi si že potem politično ali osebno. Uverjeni smo, da tam, kjer je klerikalna občina in ne-klerikalen učitelj ali učiteljica, bo poročilo za slednjega neugodno. Dalje je vpoštevati tudi to, da je večina klerikalnih občin nasprotna šoli. Iz sovraštva do šole, vpoštevajoč okolnost, kakor je navada pri nevednih ljudeh, učitelj je vsega kriv, da je treba sole zidati, da so malomarneži kaznovani radi šolskih zamud, ali pa celo kak osebni prepir z županom ali drugim občinskim mogočnežem, in poročilo se že ve, kakošno bo: ni vpo-' raben, in bodi še tako marljiv, vesten
učitelj. Navedli bi Še lahko brezšte-vila okolnosti, pod kakršnimi bodo prihajali odgovori.    Sploh je izraz: »Vporaba vsake posamezne učiteljske moči« jako raztezljiv. Kaj in koliko je učitelj vporaben, o tem sodbo izreči pristoji le strokovnjaku, na višji stopinji    izobrazbe stoječemu možu — šolskemu nadzorniku. Nikakor ni nam tu na mislih, da bi nekake splošne sodbe ne smeli povedati tudi starši. Vesten učitelj, in to je tudi malodane brez izjeme  naše učitelj-stvo, se take sodbe tudi ne boji, ker se zaveda svojih dolžnosti in svojega dela. Kvalifikacijo zapisati, ki je uso-depolnega pomena za učiteljevo osebo, to je stvar šolskega nadzornika kot šolskega strokovnjaka. In ta kvalifikacija mora biti povsod in vsikdar merodajna. Tako bi moralo biti in jo tudi tam, kjer vladajo zdrave razmere. Tu se deli pravica nepristransko, uvažujoč vse okolnosti, ki pospešujejo in zadržujejo delo učiteljevo v šoli in izven šole na   humanem in kulturnem ter gospodarskem polju. Pri nas na Kranjskem seveda ni tako. Kaj delo. kaj sposobnost, z nami moraš misliti, z nami voliti, svoje prepričanje zatajiti, lahko si tudi hinavec, to je kvalifikacija, drugače: Uporabnost. In kdo je kriv teh ko-rnptnih razmer.'   Vlada, pravilnejše šef deželne vlade ekscelenca baron Scbvrarz. Ko bi se on zavedal tega, bi bilo hitro drugače. C. kr. deželni in okrajni  šolski  nadzorniki  bi potem res bili to, kar bi postavno morali biti. Tako pa funkeijonirajo le kot nekaj, kar je potreba, da se izpolni mrtvi paragraf, ali pa, da so klerikalni naganjači, tuintam šolski pisaći. Po prej navedenih okolnostih je njih pomen po sedanjih razmerah in po zaslupri deželne centralne vlade, en;:!: ničli. Kakor se nam dozdeva, in kakor slišimo, se učiteljstvo tega že tudi zaveda, ko govori: Kaj mi more pomagati nadzornik? Če nisem slom-skar, je vse moje delo in   trud zastonj. Zato ne dobim nobenega plačila.   Mi ne stojimo na tem stališču. Takim razmeram naj se napravi konce. Osebam, kakor so šolski nadzorniki, kajti šola je prevažen kulturen faktor, se naj vrne priznana avtoriteta. Le njih strogo objektivna sodba o šoli in uporabi učiteljevi mora biti merodajna povsod in vsikdar. In toliko moči ima   gotovo še deželna vlada, da zopet rehabilitira veljavo jti funkcijo nje c. kr. fnkcijonarjev, ker drugače so res brez pomena in jih ni več treba ter spadajo med staro šaro, njih posel so itak prevzeli župani in bodi med njimi še tako za-rukan, on in njegova sodba je merodajna in ne c. kr. šolskega nadzornika.
-f-   Brezohzl!*nos> klerikalnega geienta v Spodnji Šiški. Odkar se je povspel deželni odbornik in občinski svetovalec dr. Zajec s svojo brezobzirnostjo na najvišji klinček lestvico S. L. S., od tedni je nalezel bolezen brezobzirnosti tudi klerikalni gerent v Spod. Šiški, ki mu je tudi ime Zajec. Njegov sklep glede ustanovitve fare v Spod. Šiški je brez vsake podlage in se v istem zrcali le tista velika samooblast, kakor pri klerikalcih sploh. Na podlagi nekega zagotovila je pametna glava gerenta Zajca izjavila, da občina Spodnja Šiška ne prevzame nikakih novih obveznosti in bremen, in sicer zlasti ne glede zidave novo cerkve in župnišča, niti ne glede vzdrževanja istih, kakor tudi ne glede stroškov za pastirovanje na novo ustanovljene župnije. Sedaj pa vprašamo mi, davkoplačevalci, gospoda gerenta, kakšno zagotovilo ima on, da občnino Spodnjo Šiško ne ho vzdrževanje fare in pastirovanja nič veljalo? Če ste tako samooblastni, vi, kar je vas pri klerikalnih koritih, nikar ne nadlegujte meni nič tebi nič ljudi, da naj prispevajo s prostovoljnimi prispevki za zgradbo nove cerkve.     Kaj bo pa potem, ko bo treba vzdrževati cerkev in dva »gospoda«! Kje imate zagotovilo, da bo vaš sklep veljaven za celo prihodnjost i Morebiti pn mislite, da bodeta ta dva »gospoda«, katerima bo naloženo pastir-stvo šišenskih prebivalcev, iste preobrnila in u vidite samo v tem zmago naprednih kandidatov, ker so bile šišenske ovčice brez pastirovanja. Povemo vam, da se korenito motite, gospod gerent. Moti se pa še bolj odposlanec za to zadevo, deželni odbornik dr. Pegan.    Nadalje ste se izrekli v vašem sklepu, gosp. gerent, da je ge-rentstvo   zadovoljno z ustanovitvijo župnije v Spod. Šiški in da nima nič proti temu, da se Spod. Šiška kot samostojna župnija odkrhne od matere župnije   Marijinega   oznanjenja v Ljubljani.     Tako nasilstvo in taka brezobzirnost je mogoča danes samo pri klerikalcih. Spodnja Šiška je napredna občina, dokaz temu zadnje volitve.     Kako si upate delati tak sklop, gospod gerent, čisto sami, ne da bi vprašali tako ogromno večino, katera bi se gotovo najmanj   za to zavzela, da nima samo morda kakšno puhlo ustmeno zagotovilo, temveč da ima črno na belem potrjeno, kdo bo prevzel vsa bremena, ki bodo nas ala vsled vašega, rekli bi, nepremišlje-
nega slepa. Ce bi se vi potegovali za napravo pokopališča, razsvetljavo, kanalizacijo ali pa električne tirne železnice, vam nc bi nihče zameril. Te naprave so za Šiško potrebne. Da sto se pa odločili podati v imenu vašega gerenta tako izjavo, ki bo stala toliko in toliko tisoče v, vam pa zamerimo. Mari ni dosedanja cerkev dosti velika za opravo službe božje! Premislite malo, pa boste kmalu prišli do zaključka, da so naše zahteve umestne, vaša izjava pa le klerikalna mogočnost in brezobzirnost.
-f- Iz srednješolske službe. Apro-biran učiteljski kandidat Ludvik Va-gaja je imenovan za suplenta na državni gimnaziji v Kranju.
-f- Iz ljudskošolske službe. Za. ^uplentko na mestni ljudski šoli na Karolinški zemlji in sicer namesto zaradi bolezni na dopust odišlega nadučitelja Črnogoja je imenovana dosedanja volonterka na mestni slovenski osemrazredni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani B. Kavčičeva. — Suplentka na ljudski šoli v Žalni Marija Kranner je imenovana za provizorično učiteljico na novo ustanovljenem paralelnem oddelku ljudske šole v Iga vas. — Na mesto obolelega nadučitelja Ivana Zupančiča v Ratečah pri Beli peči je imenovana suplentka v Žal ini Erne-stina Kršičeva.
— Naš Hstek. Priobčevauje slo-večega romana »Bel-Ami« v prevodu Otona Župančiča smo morali za nekaj dni odložiti iz tehniških ozirov. Tiskarna je namreč naročila nove erke; kadar dospejo, začnemo priob-čevati ta velezanimivi roman.
— Blejski grad je prodan. ^Slovenec« se je sicer oglasil, češ, da to ni res, a kakor vedno, je tudi tu bil slabo informiran. Grad s posestvi vred je kupila posebna družba, ki se oficijelno imenuje »Schlossgut Veldes, Ge-sellschaft mit besehrankter Haftung« in za katero stoji »Anglobanka«. Čim se vrne prvi ravnatelj te banke s svojega potovanja, se bo stvar končno uredila. In da bo »Slovenec« še nekaj več zvedel, bodi povedano, da dobi sedanji lastnik odkupnine 000.000 K v denarju, ostanek pa v deležih imenovane družbe.
— Srebrni venec ravnatelja Hu-bada, ki so mu ga podarili v priznanje njegovega požrtvovalnega, truda in v dokaz globoke hvaležnosti neumornemu mojstru, člani pevskegra zbora »Glasbene Matice« ob priliki zadnjega oratorija, ji* razstavljen v izložbi gosp. Černeta v Woltovi ulici.
— Javno skladišče in hranišče v Ljubljeni priobčnje v naši današnji številki po razpisu c. kr. trgovinske ga ministrstva svoj ministerijalno odobreni skladiščni pravilnik z raz-sodiškim redom in tarifo o lezarini. Imenovano javno skladišče ni sam«* prva in edina skladiščna naprava te vrste v kronovini Kranjski, nego tudi v južnih planinskih deželah sploh. Ker obe skladišči stojite pod ?talnim nadzorstvom in kontrolo c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva, se strankam, ki v njem vkladajo. nudi kr.r največje jamstvo, zatorej se ta zavod označuje zlasti za važen faktor aprovizacije kranjske dežele.
— Kar prehvalit: ne morejo sle-venske gospotlijne Kolinske kavne primesi, ki je po njih soglasni sodbi najboljša kavni pridatek. Kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, mora ugajati vsakemu, kajti odlikuje se z izbornim okusom, prijetnim vonjem in le*po barvo. Zato jo vsak rad pije. Kolinsko kavno primes imajo pa slovenske gospodinje rade tudi za to, ker je edini res pristni domači kavni pridatek in one vedo, da je dolžnost vsake slovenske gospodinje kupovali domače blago.
Umrl je v četrtek v Čatežu oh Savi v 54. letu svoje starosti gospod Hajko N a m o v š , pisarniški pod-uradnik in posestnik. P. v m.!
Občinski odbor idrijski je imel v sredo svojo drugo sejo v letošnjem letu.    Udeležba je bila polnoštevilna, manjkal je le en napreden odbornik, ki pa je bil iz Idrije odsoten. Na sporedu so bile važne točke, odobritev računa za leto 1911 in vsled odloka deželnega odbora na novo sestavljeni proračun za leto 1912. Seja je trajala skoraj tri ure in pol. Klerikalni odborniki so tekom razprav posvedgčili občudovanja   vredno nedoslednost, govorili pa so tudi za poslušalce na galeriji.    Dasi so sami pregledovali občinsko račune in ako izvzamemo eno samo točko, niso našli ničesar, kar bi se bilo po nepotrebnem ali neopravičeno izdalo, so vendar glasovali z malo izjemo proti odobritvi računa. S tem so pustili odprta vratca Oswaldovim rekurzom, ki bo navzlic opominu deželnega odbora proti nesmiselnim   rekurzom   še nadalje mučil občinsko pisarno in deželni odbor.     Sprejel se je umesten predlog odbornika A. Pogana, da so med aktivnimi zaostanki, izkazani vsled naročila deželnega odbora iz občinskega računa za leto 1908 izločeni znesek 8000 kron za prezidavanje hiše številka 509 prišteje   vrednosti hiše Št. 509.    Klerikalni odborniki so po
sto jem glavnem govornika Leopolda Trohn hndo kritikovali, da se je pri več točkah prekoračil proračun. S tem pa so sami sebe udarili po nosu, ker se je ravno vsled njihovih rekur-aov znižal proračun, s katerim se nikakor ni moglo izhajati in je bilo prekoračenje neizogibno. Klerikalni odbornik Josip Modrijan bi tudi lahko povedal, da se je velik del tega prekoračenja porabil v izpolnitev želj in prošenj njegovih somišljenikov. Pri novem proračnn se jo sklenilo zvišati potrebščino za ceste in pota na 20.000 K. Za ta predlog so glasovali tudi klerikalci. Koliko pa je bilo vpitja v klerikalnem taboru, ko se je v letu za ceste in kanalizacijo več izdalo 15.000 K. Sedaj so sami priznali, da so v tem oziru v Idriji še vedno velike zahteve, katerim se ugoditi mora. Brez popravljanja poti se je v Idriji pred 30 leti pod klerikalnim režimom lahko izhajalo, danes to ne gre več. Sprejet je bil tudi s klerikalnimi glasovi predlog, da se hiša št. 509 prezida za stanovanja in shrambo občinskega prasilno^a orod-ia. Odbornik notar Pegan je stavil predlog, da t»e za regulacijo Ni kave naloži eventualni prebitek na občinskih dokladah, ker če se občina ne bo pobrigala za to nujno zadevo glasno, se tudi drugi faktorji ne bodo zganili. Predlog je bil z večino glasov sprejet. Za klavnico je v novem proračunu 15.000 kron. Občinska dokla-«ia ostane ista, kakor jo je že v jeleni odobril občinski odbor, namreč ."i0 , odnosno S0ro. Nov proračun jo torej znatno boljši od prejšnjega in le želeti je, da poltene tudi pravomočen v celem obsegu. Klerikalci se ne morejo pritoževati, saj se jim boljše ne more goditi, kakor pod sedanjo upravo. Erar pa mora tudi uvideti, da je pošteno in pravično, če odpade od ogromnega dobička državi vsaj drobtinica za razvoj idrijskega mesta.
Davkar Auman pred sodiščem. Zadnjic smo poročali, da je davkar A uman zakrivil uradno žaljenje <wodnegs slugge Poscha s tem, da mu ;\c očital, da je stal pri neki hišni »reiskavi kakor kak »Vorstehhund«. One 9. t. m. se je vršila proti Anraa-nu kazenska razprava, pri kateri se j.? dokazalo, da Auman imenovanih besed ni izgovoril, ampak se je le Poseh nekjo pritoževal, da j^ moral Stati pri omenjenem uradovanjn kot kak ;>Vorstehhundc. Auman ga je potem v uradu lo vprašal, če se je res pritoževal, da je moral stati na straži kakor kak lovski pes. Anaian je bil seveda popolnoma oproščen, kar radi konstatujemo, ker nočemo nikomur delati krivice. Toda pri zeti priliki pa pribijemo, da ni lepo od Aumana. da je šel o času, ko je mislil, da ga toži Poseh kot zasebnik zaradi žaljenja časti, nad Poschovega *efa, da bi izposloval, da bi Posch moral umakniti tožbo. Da je z imenovano sodbo bila zadeta tudi objektivna resnica, radi verjamemo, ker .se je izkazal Posch kot povsem nezanesljiv.
SI tacuisses! Da dr. Ciril Až->;3n, katehet na novomeški gimnaziji ni doktor filozofije, se vidi ua prvi pogled iz obrambnega člančiea, v katerem je šol lomit kopje za — patra Pavla. Toda dr. Ažmanu se je zgodilo, da je hotel prt ki in jati. pa je blagoslavljal, da je hotel zavračati, pa je potrjeval. Nepobitna resnica je, da je bil vsled odloka a >lskih oblasti pater Pavel odstavljen od pouka na ljudski soli v Novem mestu. S tem je popolnoma diskvalificiran. On ni, da bi poučeval in vzgo-jeval mladino. Proč torej roke od mladinske vzgoje. Pa ne, da bi odje-njal, o ne, zbere si pater Pavel dru-7o številnejšo armado okoli sebe. To pa ni armada odraslih, samostojno čutečih in mislečih, to je armada aeznih, vsakemu vplivu dostopnih ^rc. Preje ni smel pater Pavel pod nadzorstvom šolskih oblasti poučevati, zdaj ti pa otvori kar nekako »plosno zakotno vzgojevalnico brez vsakega nadzorstva. Ne vemo, kaj poučuje, ali na to lahko prisežerao. da naroča svojim roarinarjeme, naj pazijo, kako žive in kaj delajo nema-rinarji in kaj in kako učijo profesor ji. Stavimo kar kdo hoče, da ima-;k) marinarji naročilo, sporočati patru Pavlu vsako nerodnest. ki jo zapazijo pri sošolcih in pri — profesorjih. To je navajanje k denunci-janstvu. Marinarji ubogajo, kaj bi ne in dijaki in profesorji so pod policijskim nadzorstvom patra Pavla, ki je seveda v najožji stiki z dr. Až-joanom. Marinarji so »oči in nšesav: katehetova. Vztrajamo pri tem, da marinarji lažje izdelujejo, zato ker špeclajo. Saj dr. Ažman sam s pato-som uavaja, koliko je odličnjakov. S tem jc potrdil, kar smo trdili mi, da se marinarjem boljše rede daje in d« lažje in bolje izdelujejo. Potem pa, o saneta simplicitas, ta trditev, da imajo marinarji v pravilih, da se morajo pridno učiti! Ta določba je vendar, če se ne motim, tudi v disciplinarnem redu! Ce jo hočejo ubogati, jo tam lahko ubogajo.   Sicer pa;
saj vemo. Pravila in pasovedi ostajajo na papirju, so pesek v oči! Saj je tudi duhovnikom celibat zapovedan in ga slovesno obljubili, pa koliko se jih drži te obljube t Recimo i0%, denimo 15, naj bo 20%! In to obljubo stori odrasel mož pri slovesni priliki! Zdaj bi naj se pa na pol otrok držal mrtve tiskane črke! Se vidi, kako slabi poznavalei otroške duše ste. Povejte nam, koliko je dijakov — nemarinarjev, ki dobivajo hrano v dijaški kuhinji. Lo povejte, toda enkrat po pravici. Po tem merilu in pc tej protekciji bomo merili protekcijo marinarjev v šoli. Toda, tega vi ne hote povedali, ali vsaj ne brez rezervacije. lrbogi marinarji! Povsem diskvalificiran učitelj je vaš voditelj, ki ima Še to napako, da je precej strastne in bojevite narave. 2e zdaj se kažejo na marinarjih telesne in duševne posledice: kakor sence hodijo okoli ti marinarji, gledajo večinoma v tla. Bledih lic so, vdrtih oči. Večina ima že kako denuncijacijo, kako neodkritosrčnost na vesti. Te-go. ta nežna srca no prenašajo k lahka, zato jim je pogled uprt v tla. Zato pa pravimo: Malo sadov je nesla dozdaj vzgoja patra Pavla, kar pa jih je, so bili strupeni. Veliko sadov bo še nesla, pa bodo strupeni in otroci in starši se bodo praskali za ušesi — prepozno. Patra Pavla vzgoja ,ie kriva, demoral:zuje otroško duhove, pater Pavel je v tem oziru — ir.orda nevede in nehote, — škodljivec in kdor ga zagovarja, ni boljši. G. dr. Ažmanu pa svetujemo, da v prihodnje opušča take članke, ki omajajo vero tudi v njegovo objektivnost in razgalijo njegovo ozko zvezo s patrom Pavlom. — Obisk gimnazije bi pa vsled takih člankov tudi utegnil trpeti, in to ni v korist zavoda, ni v korist mesta.
Kranjski in nižjeavstrijski deželni odbor. Našii vsega mogočni klerikalci so kaj radi hodili v šolo pri nižjeavstrijskem deželnem odboru in so se od tega tudi marsikaj koristnega naučili. Predkratkim je sklenil nižjeavstrijski deželni zbor poselski red v taki obliki, da je dobil najvišjo sankcijo. Deželnemu odboru pa menda to besedilo ni ugajalo, drugačnega bi pa najbrže ne bili predložili v sankcijo. Zato je potvoril deželni odbor — ali hote ali nehote, o tem naj si nikdo ne beli glave — besedilo te deželne postave in je izdal poselske knjižice s tem potvorjenim besedilom. Vlada pa je brez ozira na avtonomijo, ki jo dež. zbor na Kranjskem tako malo srečno brani, zaplenila vse poselske knjižice s tem potvorjenim besedilom. Ali ne spominja to na dr. Lampetovo poročilo, ki ie je podal vladi, da se bo cestni zakon čisto posebno oziral na Ljubljano?
Skrb za Novo mesto. Pred gradnjo železnice so hoteli postaviti nekateri podjetni ljudje barake oz. kantine okrog Novega mesta. Ker na noben način ne gre, da bi tujec žel tistih par let. ko bo žetev izdatna in delal konkurenco domačinu, ki plačuje davke tudi v slabih letih in ker ni prav nobene potrebe, da bi v bližini Novega mesta točil kdo v kantinah pijačo, ker je v Novem mestu več kakor preveč gostiln, se je župan zavzel za to, da se ne dovoli otvarjati kantin v bližini Novega Tjcsta. Pa tudi sicer se čuti delavnost in skrbnost mestnega starešinstva z županom Rozmanom n * čelu. Proti Ločni se je postavilo tako po Mari, kakor tudi po novi cest: par s\etilk, uradni posli gredo sproti izpod rok, Florjanski trg dob: dvanajst kostanjevih dreves, cigani ne smejo tako prosto beračiti itd. Z eno besedo: razveseljivo delavnost in energijo je opažati.
Prezidava okrajnega sodišča v Novem mestu. Spomladi bodo deloma podrli zapore pri okrajni sodniji v Novem mestu, prebili v steni proti okrožni sodni ji nebroj oken in iz-premenili vse zapore v veliko, prostrano in svetlo dvorano, v kateri bodo nastanili zemljeknjižni urad, ki je zdaj v prvem nadstropju. Pa tudi okna in druge sobe bodo deloma prenaredili in razširili. Zapori so pa v stari kresiji v Kapiteljski ulici, kjer je nastanjen tudi kazenski oddelek okrajne sodni je.
Kako umirajo v Stembnrjcvi občini siromaki. Ni še dolgo tega, ko je očital nek list Stemburju, tla je moral nek občinski siromak iskati skoraj vsak večer prenočišča v hlevu. Zdaj je pa zopet umrla občinska u božica Steinburjeve občine v svinjaku. Cecilija Zajec je bila stara komaj dobrih 24 let, pa je morala živeti od javne miloščine, ker je bila slaboumna in žganjepitju vdana. Njeno vedenje seveda ni bilo vzorno, kar ji pa ni zameriti, ker ravno ni h;la pri pravem brihtu. Menda dne 25. februarja t. 1. so našli to revico v svinjaku Alojzija Zupančiča ▼ Smibelu, ko je ravno od vsega hudega konec jemala. Poslali so po kaplana, ki je res prišel takoj k revici in ji dal poslednje tolažilo, toda rcvica
j* imela toliko nsi, da se jih je ka-p?an kar otepal. Cecilija Zajec, ki je bila doma z Broda, je umrla baje vsled lakote in mraza, kajti bila je čisto razcapana. Pri pogrebu ji pa menda tudi zvonilo ni.
Grozne posledice ciganskega poboja v Brusnicah. Kakor smo že poročali sta se pred kratkim začela pretepati v Brusnicah cigana Valentin Rak in Rihard Reichert. Rei-ehert je neštetokrat ubodel Raka s kuhinjskim nožem in ga tako zdelal, ds je Rak takoj umrl. Takoj v začetku pretepa je sunil Rnk Reicherta s pipcem v oko, ki mu je steklo in padlo iz očesne votline, Reichert pa je sunil tudi svojo sestro, Rakovo ženo, z nošem v trebuh in jo nevarno ranil. Orožniki so Reicherta aretirali, pa so ga morali pripeljati k sodni j i. Reichert ni več vstal in je umrl dne 8. marca v zaporih. Zdaj pa se je izvedelo, da ae tudi Rakova žena bori h smrtjo.
Sneg- na Gorjancih. V zadnjem tednu je padlo na Gorjancih dosti nizko proti dolini precej snega, vendar ga ni bilo mnogo ob državni cesti iz Novega mesta v Metliko, pač pa na vzhodnem delu nad Preželi om. Solnee pa ga neusmiljeno preganja in ga kmalu več ne bo videti.
Zagonetna poškodba. Zadnjič smo poročali pod tem naslovom, da jc prišel Jernej Petrič i« Brune vasi v bolnišnico usmiljenih bratov v K and i jo z rano na temenu glave in smo tudi povedali, da je dobil »šen« in dne 23. februarja umrl. Zdaj smo zvedeli, da je prišel Petrič dne 7. februarja zvečer domov. Za njim sta vstopila v njegovo sobo dva neznana človeka, predno je zažgal luč, in kar padla po njem. Eden ga je vrgel na tla, drugi pa tepel. kamor je padlo. Tudi po sobi semtertja sta ga vlačila, potem pa zopet izginila na. tihem in nepoznata, kakor sta prišla. Slučaj je pa hotel,da je prišel slaboumni Alojzij Cer k, ki je stanoval pri Petriču, ravno takrat domov, ko sta se tnjca rovala s Petričem. Za iiip je prižgal vžigalico, potem pa l rez obotavljanja pobegnil, ko je vi lel ruvanje in tepež. Povedal je to orožnikom in je imenoval kot enega storilca nekega kmečkega fanta iz Urunevasi, ki je pa dokazal, da je bii v odločilnem času čisto drugje. Po dolgem iskanju so na*Ji orožniki prava storilca v osebah dveh kmečkih fantov Jožefa Peterle in Alojzija Kedenška, oba iz Brnnevasi. Oba nista nič tajila, da sta Petriča res premetavala po tleh, ker ju je preje v pijanosti grdo zmerjal. Petrič je bii namreč hud in nepoboljšljiv pi-janček. Zdaj je le vprašanje, če je Pttrič umrl zaradi dobljene r?ne ali je bil kak drug vzrok smrti.
Brez par d ona. Š« nikoli se niso Dolenjske Novice tako daleč spozabile, kakor zadnji čas. Koliko dese t Isti j niso imeli v uredništvu hišne preiskave, zdaj si jo pa nakopali bojeviti g. kanonik 2logar. No. pa hišna preiskava jih še ni izučila. V zadnji številki se je nek dopisnik, h* aleč oni i nožnega patra Pavla, ta-k<»daleč spozabil, da grozi nekemu oktetu, ki je baje v Novem mestu sileko podražil, z razodetji. Je to im-pertinenca prvo vrste, ki je mogoča le pod uredništvom katoliškega duhovnika. Toda časi so minuli, ko smo mimo požirali udarce take vrste in smo mislili, da tako podlo ne smemo odgovarjati. Danes je polt ža j tak, da bomo brez pardona za vsak udarec dali dva udarca nazaj. Evo jih: Objavili bomo slučaj, ko je katoliški duhovnik v okolici Novega mesta podražil mleko, pomnožil ©i-ganski rod in podražil vino, če ne on, pa njegova svakinja, ki je pila 7'a njegov denar. Za danes dovolj, prihodnjič pridemo pa s stvarmi na 'an, da bo par klerikalcev frčalo iz Novega mesta. Bomba pride od sever ja. Od danes naprej nobenega oardoua več. Prizadeti naj se zahvalijo j Dolenjskim Novicam« in ^logarju.
Iz Mokronoga. Gospa Mara Pen-ca, tovarnarja soproga, je bils na svojem domu popadena od psa na roki ni nogi in sicer tako občutljivo, da je bil poklican zdravnik, ki ji je zašil nevarno rano. Ker ;je P tem obveščena tudi tukajšnja žendarmerij-ska postaja, smo uverjeni, da so bode nevarna mrha, čije lastnik je znan, spravilu na verigo. Sploh naj bi se število psov v našem trgu omejilo, ker jo skoraj več psov nego prebivalcev.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 16., nedeljo 17. in ponedeljek 18. marca 1912: 1. Slepci. (Krasen posnetek. Samo popoldne.) 2. Uspehi pesnikov. (Komično.) 3. Igra usode. (Lepa drama. Samo popoldne) 4. Moric sluga. (Velekomično. Igra Prince.) 5. Mirozev. (Drama iz življenja. Dolgost filma 1000 m. Samo zvečer.) 6. Dame iz Maksima. (Krasna veseloigra. — Nordiskfilm Co. Samo zvečer.) — Spored vsekakor zanimiv in poučen.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 3. do 9. t. m. se je rodilo 17 otrok, mrtvorojenee je bil 1, umrlo je 17 oseb, med njimi za jetiko 4, od katerih je bil 1 tujec. Izmed umrlih je bilo 5 tujcev in 7 oseb iz zavodov.
Delavsko giabnje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev, 180 Hrvatov in 27 Maeedoncev, iz Amerike je prišlo pa 95 Maeedoncev.
Izgubljeno in najdeno. Sluga Jožef Cipot je izgubil 16* K vredno pelerino. — Stražnik Mihael Stante je našel vozno verigo. — Knjigotrški vajence Jožef Modrijan je naše! žensko ročno torbico, služkinja Ivana Klanarova pa 60 K denarja.
Harodno obramb.
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala lepe, originalne, nove razglednice spomladanske; koncem priti odn j ga tedna bodo izgotovljene. Ako ste videli Gasparijevo sliko sv. Jurja, ki je bila te dni postavljena na ogled v izložbenem oknu Schvrentnerjeve knjigotržnice, videli ste sliko, po kateri so narejene razglednice ene vrste; sv. Jurja na2n predstavlja mladenič, ki jaha na težkem konju v deželo, sipajoč na vse strani bogato cvetje in napovedujoč nastopajočo pomlad. Prav lepa ideja izražena na pomenljivi sliki. Pomlad v naravi pa je podobna pomladi v človeškem življenju, mladosti in pomladi v življenju narodov. Druga vrsta razglednic predstavlja procesijo otrok, ki korakajo za zastavo sv. Jurja proti njegovemu svetišču proseč: Sv. Juri, ne daj umreti ne nam. ne prihodnjim! To so učenci zavodov družbe sv. Cirila in Metoda, to so otroci, ki ljubijo očetov dom in besedo materino. Tako prosimo tudi mi, naj stari zavetnik Kranjske dežele ostane na braniku naše domovine, naše dece. Prepričani smo, da bo slovenska javnost z veseljem pozdravila te razglednice in po njih pošiljala pomladanske in velikonočne pozdrave, z nakupovanjem pa že namenoma koristila družbi sv. Cirila in Metoda in njenim gojencem in učencem, da se ohranijo narodu in domovini. Priporoča se za mnoga, innogra naročila: Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Narodni dom.
Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Ivan Celešnik 4 K, namesto nedobljene vstopnice k oratoriju, da ne vtonemo v tujem morju.
Bpušfuena naznanila.
Napredno politično društvo za kolizejski okraj ima jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne v g-ostilni r Pri Novem svetu«: na Marije Terezije cesti svoj redni občni zbor. K temu zboru ponovno vabimo vse člane in somišljenike društva.
Stanovsko društvo uradnikov c. kr. užitnine na Kranjskem, s sedežem v Ljubljani, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. mare*? t. 1. v gostilni gosp. Mikuža v Kolodvorski ulici ob 2. popoldne.
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 19. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji na južnem kolodvoru (Sehrey).
Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi v ponedeljek 18. t. m., to je pred praznikom sv. Jožefa, ob 8. zve-*cr družinski večer na čast Pepčkom in Pepcam v areni Narodnega doma. Spored je zelo zabaven ter je poleg plesa in drugih zabavnih točk na sporedu tudi burka »V civilu« in »Nemški ne znajo«. Vstonpine je lo 40 vin. Upamo, da ljubljansko narodno občinstvo v velikem številu poseti priljubljene večere »Bratstva«.
Pogrebne bratovščine sv. Jožefa občni zbor vrši se dne 19. t. m. na dan sv. Jožefa ob pol 5. popoldne v mali dvorani Mestnega doma, Cesarja Jožefa trg. Vsi moški in ženski udje se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Telovadno druš'vo »Sokol« v Šiški priredi v nedeljo 17. t. m. zabavni pešizlet na Šmarno goro. Skupno zbirališče je pred Čitalnico. Odhod točno ob 1. popoldne. Prosi se vse zavedno Šiška rje, da se v obilnem številu odzovejo temu vabilu. V slučaju slabega vremena se vrši pešizlet v torek 19. t. m. — Na zdar!
Predsedstvo idrijske sokolske župe naznanja, da priredi v tekočem letu dva sokolska dneva in sicer dne 9. junija v Ilirski Bistrici o priliki otvoritve Sokolskega doma in dne 18. avgusta v Cerknico o priliki razvitja prapora ondotnega Sokola. Sporedi se naznanijo pravočisno. Slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Ilirski Bistrici se v večjem številu udeleže hrvatska sokolska društva iz Primorja in vozi poseben vlak iz Reke. Bratsko sokolska društva naj blagovolijo pri določanju svojih letošnjih prireditvah upoštevati naznanjena dneva.
Občni zbor gostilniearske zadruge za Bled in okolico se ne vrši dne
18. t. m. — kakor jc bilo prvotno določeno, marveč v sredo dne 27. t. m. popoldne oh pol 3. v prostorih hotela »Triglav« na Bledo. Dnevni red ostane neizpremenjen. Ker se bodo obravnavale razne velevažne zadeve, se gostilničarji tega okraja naprošajo, da se udeleže zborovanja polno-številno.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Občni zbor bo v petek dne 22. t. m. ob 8. zvečer v Trunečkovi restavraciji na Kralj. Vinogradih. —-Gostje dobrodošli!
Frosveta.
Iz pisarne slovenskega gledali, šca. Danes, v soboto, se igra prvie E. Kristanova socialna drama »Tovarna« (za par-abonente). — Jutri, v nedeljo popoldne, se ne igra. Zvečer ob 8. se poje opereta »Dijak prosjak« (izven abonenta; za lože nepar). — V torek opereta »Netopir««, začetek ob pol 7. Za 251etnico gosp. A. Ce šarkove gostuje gospa operna pevk.i Irma Polakova in gdčna. baletna plesalka Vojaškova.
Slovensko gledališče.    Včeraj je obhajala svojo benefico priljubljena slovenska subreta gdčna. Rezika Ta-lerjeva. Pela in igrala je v Millocker-jevi opereti »Dijak prosjaka Broni-slavo   in   sicer   temperamentno in okusno, kakor se je s tega mesta že poudarjalo in hvalilo. Koncem pr\« ga dejanja je prejela cvetje in drug: darove in žela že ob prvem nastopu toplo   odobravanje in aplavdiranje. Občin s t va se je nabralo zelo obilo, kar ji naj dokazuje, da je število njenih čestilk in čestilcev zelo mnogo- e vilno. Ona pravično zasluži vso to na klonjenost in ljubezen, ker je zare* prav dobra in čila moč slovenskega odra. Želimo, da bi ostala vedno med nami in nas Še nadalje zabavala E svojo pevsko in igralsko ljnbkobo.
»Matica Slovenska« priredi da nes (v soboto) v dvorani Mestnesr? doma ob 6. uri zvečer predavanje. Predaval bo gosp. dr. Ilečič o sloveo ski moderni. Jutri (v nedeljo) ob 10. dopoldne se vrši v magistratni dvorani glavna skupščina.
Umetnost.
Sattnerjev oratorij se bo četrt!" izvajal v sredo dne 20. marca ob pol osmih zvečer. Ker je III. koncert za nedeljo 17. t. m. že razprodan in ker občinstvo iz Ljubljane in dežele \ mnogobrojnem številu povprašuje po vstopnicah in ker velik del občins'v? pri vseh dosedanjih izvajanjih ni mogel dobiti vstopnic, se bo oratorij izvajal četrtič. Cene so za to izvajanje nekoliko znižane. Dobivajo in naročajo se že od danes naprej v trafiki g. Dolenčevi v Prešernovi ulici, oziroma v »Unionski« trafiki po 2, 3, 4 in 5 kron, stojišča, kakor pri prejšnjih koncertih.
Književnost.
— Slovenskim ženam. Druga številka »Slovenske Zene<; je izšla. Tretja izide v najkrajšem času. Poživljamo slovensko ženstvo, naj se v obilnem številu naroča na ta edini slovenski ženski list. Uredništvo in H pravni št vo je v Spod. Siski št. 20^ Naročnina znaša za celo leto 8 K, m učiteljice in dijakinje 6 K.
— »Slovenski Trgovski Tratniki ima v 3. številki sledeče* vsebino: T. Dr. M. Brezigar: Obrestovan je denarja na Angleškem, Francoskem in Avstrijskem. 2. Fr. Štupar: Statistični pregled kranjskega vinstva od leta 1870 dalje. 3. Dr. K. Hinterlech ner: Praktiška geologija (grafit). 4. Just Piščanec: Uvod v carinstvo. 5. Val. 2un: Delniške družbe. 6. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 8. Trgovsko obrtno društvo za Goriško. 9. Raznoterosti. 10. Statistika, 11. Podružnica slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Kranju. 12. Društvene vesti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Kamniško klerikalno volilno splctkarstvo. Danes se je vršila preti ljubljanskim deželnim sodiščem zanimiva obravnava, v kateri je nastopal kot obtoženec znani klerikalni kamniški agitator »polit ikon zoon«, in znanega klerikalnega okr. šol. nadzornika Majorja v Ljubljani, davčni asistent Anton Majer v Kamniku. Majerja je tožilo državno pravdništvo zaradi omejitve volilne svobode, ker je Majer povodom zadnjih občinskih volitev v Kamniku, ki so se vršile dne 27. oktobra, pretil kapelniku kamniške godbe No-votnvju, kot predsednik godbeneg« društva, da društvo razpusti, če voli
OoSlCP tcSc« Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, oikar rabimo izborne Felterjeve kroglice z rabarbaro in znamko „Elzine kroglice". Povemo Vam po izkušnji, poizkusite!
Te tud» uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizin trg štev. 238 na Hrvaškem
m
kovotnv napredno. Vsled tega bi fah
Igubil seveaa Novotny 6lnžbo kot kapelnik. Majer je bil dane« oproščen.
Katančncjc poročilo o obravnavi, ki
Um nudi jasno sliko klerikalnega volilnega spletkarstva,   priobčimo v
I ponedeljek.
Zagonetna tatvina. V četrtek se je
[nadaljevala obravnava proti Ani Vn mikov i. soprogi organista v Vipavi, zaradi zagonetne tatvine, ki se
> izvršila v Stražišču pri Dulanskih, Kjer   je Vurnikova s svojim sinom
Ltanovala. Ukraden je bil namreč, sakor smo že svrječasno poročali pri hrlem dnevu denar Dulanskira in ,jnnašnji obtoženki. Pri hišni pre-<kavi je obtoženka, ki se je splch .^ilno sumljivo vedla, skrila pred orožnikom denarnico z okroglo 11 'cronami denarja in jo je vrgla v tranišče. Danes je bil zaslišan še , ki 751etni Janez Gcstinčč, ki pride večkrat za del j časa k Dulanskim in plete v svoji podstrešni sobici korbe. Mož, ki je bil takrat razun utrek sam v hi&i ni vedel drugega povedati, kot to, da je Šel enkrat na dvorišče in da so bna vrata pri omari sneta. Ni se pa da1 je brigal za stvar, ker je mislil, da so ljudje doma. Sodišče je obtoženko zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Razne stvari.
9Žrtva zrakoplovstva Berolin, marca. Znani zrakoplovec Gustav vVitte je v Teltowu padel z višine 100 metrov ter obležal na mestu mrtev.
* Grozen čin blaznega. Kato-ice, 15. marca. V Miszkovu jeumo-il posestnik Zabyka v hipni blaznosti vojo ženo, svojega tasta in tri otroke.
•<er je tudi drugim ljudem grozil, so
ga sosedje ustrelili.
* Po čaščenj s roparja M'skolcz, 15. marca. Pri pogrebu roparskega norilca Regule je prišlo do velikih ekscesov. Pogreba se je udeležilo 10.000 oseb. Le z največjo težavo so preprečili, da ljudstvo ni začelo pleniti. Grob morilčev so okrasili s cvetlicami.
Naoad na socia'istič e^a rodite! a. Soli j a, 15. marca. Po nekem •političnem zborovanju v Zagori je neki neznanec streljal na znanega socialističnega voditelja Petra Bakalova, ki ie bil težko ranjen. Napadalec je :)obe<^nil.
* !?ralka se »e ustrelila. Bero-
h*n, 15. marca. Iz Gere poročajo: Jvajsetietna naivka tukajšnega gleda-rišča Elza Naumann se je ustrelila, mela je ljubavno razmerje s sinom »ekega milionarja, ki se je pa hotel drugo poročiti ter dati igralki 120.030 nark.
Iz   patr;ot"zma    Solun, 15. rca.   Dva stara Turka sta se včeraj aklala pred vilo  Alatin, v  kateri je, akor znano, interniran sultan Abdul -lamid. Ko sta se zabodla, sta zakli-ala: „Naš sultan Abdul Hamid naj ivi!"
* Že ezniška nesreča. Berolin, 15. marca. Preteklo noč je zadel na )0staji Wittenberg poštni vlak ob to-orni vlak. Dva uradnika sta bila ismrčena, pet pasažirjev pa težko ranjenih. Neki kurjač se je tako težko opekel, da bo najbrže umrl. Trije vo-ovi poštnega vlaka, v katerih je bilo >oino zavitkov so zgoreli. Tudi tride-et prašičev je bilo zmečkanih.
A Ameriška justicn  V sredo se e v Hiilsville v Virginiji odigrala v odni dvorani grozna tragedija. Že delj asa je v Hiilsville neka rodbina Allen opala. V sredo naj bi bil en član te odbine obsojen. Njegovi prijatelji so pa vdrli v sodno dvorano in so ustre-i!i sodnika, državnega pravdnika, šerifa n enega porotnika. Porotniki in po-cija so nato tudi streljali ter usmrtili iega iz rodbine Allen. Ostali so pogrnili z ujetnikom ter se zabarikadi-aii v neki hiši. Vojaštvo je obkolilo išo ter jo hoče obstreljevati s mitraljezo.
* Dobra reklama. Vsak inserent ;aj se ozre na poučno, koristno vsebino .ovega časopisnega in koledarskega ka-aloga anončne ekspedicije Julij Leopold
Budimpešti, Elizabethring 41. Ako očemo uspešno anoncirati, se poslu-•:ujmo te z velikanskim aparatom v najmodernejši  smeri   poslujoče strokovne pisarne, katere tvorilna zmožnost - kakor se razvidi iz izjav, priobče-:ih v novi izdaji Leopoldovega kata-oga — priznavajo premnogi velein-eresentje. Z reklamo, vodeno z invencijo, z individualnim delovanjem in s primernim   izrabljanjem  leta  in leta nabranih izkušenj in njih -posledic, z uporabo znanja ter inteligence, s pridnim in ambicioznim delom je Julij -eopold stvar pritiral tako daleč, da edaj največje tuzemske in inozemske vrdke svoje insercije centralizirajo v jjegovi pisarni.
* Uporni duhovnik. Pred kratim se je vršila v Marienburgu ob >onavi na Ogrskem zanimiva »odna
razprava. Mati pred kratkim umrle-a župnika Štefana Vaja je pred ivilnim sodiščem tožila sedanjega apnika. K razpravi je prišel toženi upnik s svojim odvetnikom, ki je -ačetkom razprave izjavil, da opozarja vsakogar, da je po papeževem notu proprio tisti,  ki citira kakega
rimsko-katoliškega duhovnika pred sodišče, ekskomunoiran. Sodnik je pa
pozval odvetnika, naj ostane pri stvari, ter ga opozoril nato, da je kot odvetnik prisegel na ogrsko ustavo in na ogrske zakone, vsled česar so samo ti za njega merodajni. Pač razumen sodniki
0 Umor neke angleške igralke. V Lrndonu je bila neka mlada, krasna igralka na jako miste^iezeu način v njenem stanovanju umorjena. V Parizu so aretirali uekega moškega, ki s*» nazivlje Mauriee de Pourtalis, ki se pa najbrž imenuje Moric Alabaster. Mlada igralka se je imenovala Dolly Balsden in je stanovala v LL«songrive, London. Pred par dnevi je šlo mlado, nenavadno lepo dekle iz svojega stanovanja in je pustila na vratih listek, na katerega je zapisala: »Vrnem Ne ob pol devetih zvečer«. Dolly Baisden se je zvečer vrnila v spremstvu uekega gospoda, ki jo je večkrat obiskal. Sosedi so ponoči slišali najprvo petje, potem glasen prepir — iiato pa grgranje. Ko zjutraj ni bilo igralke iz njenega stanovanja, so vlomili vrata njenega stanovanja ter našli mlado igralko mrtvo. Zdravniki so konstatirali, da je bi;a zadavljena. Na vratu so se poznali sledovi devetih nohtov. Čelo je bilo zateklo od težkega udarca. Interesantno je, da sta bli na desni rok1 tetovirani črki G. W. in sicer sta bih tetovirani še le par ur pred njeno smrtjo.
-; OženjcH uradnik. V eni zadnjih številk lista »Pevue (les Deux Mon-des« priobeuje član francoske akademije, pisatelj Emil Faerjuct, duhovito crtico o razmerju Nietscheja k ženam, ljubezni in zakonu. Med dru-prlm piše: »Žene so čestokrat zelo zlctne. To sicer ni dobro, vendar je pa velikega pomena. Ce bi bila So-kratova žena Ksantipa dobra in ponižna, tega bi Sokrat ne bil skoraj vse življenje na javnih mestih in ne bi predaval Athencem o novi filozofiji. Sreča je, da mu doma ni ugajalo. Vsled zlcbnrsti Ksnntipe je nastal velikanski duševen in moralen napredek. Toda ni nam treba iskati za to rickrzov pri Sokratu. Govoril sem nedavno z visokim državnim uradnikom in ta mi je rekel: »Sprejemam sama oženjene uradnike.« — »To ni ni!;aka zasluga,« sem mu rekel. — »Tega ne delam morda iz patriotizma, temveč edino iz birokratičnih ozirov,« je odgovoril. >>Neoženjeni uradnik misli v uradu samo na svojo kavarno ali na svojo malo izbieo, kjer dela verze. Toda oženjeni uradnik se v urarlu posebno dobro počuti, kajti to je edini kraj. kjer je varen pred ženo. Ne misU, da bi šel domov, da, te poti se celo boji. Neoženienemu uradniku je pisarna kraj sužnesti, oženjenemu pa raj svobode. Ali zdr»j razumete, da imam raje oženjene uradnike? . ..«
*   Ccnstohov   na Pruskem. Iz
Rntiborja poročajo: Podoben škandal, sicer v manjšem obsegu, kakor na čenste hovski božji poti se je zgo-dii v gornjcfVezijski katoliški župniji na Kalvariji pri Piekarju. To vas božjepotniki z?lo radi obiskuj jo. ker se tam nahaja neka »sveta gora«. Župnik te občine z imenom Ziclonkowski je pred kratkim izginil. Na vprašanje občinskih zastopnikov je cerkvena oblast odgovorila, da je »na dopustu v Švici«. 2e prej se je govorilo, da župnik n»' vodi pravilno blagajne. Ko so mn pri neki občinski seji zato prinesli dokazov, je hotel vso krivdo zvaliti na svojega voznika. Nato se je o!>< inski svet ohrnil na vlado. Ta je skidala o zadevi konferenco, kat( re se je udeležil t odi delegat knezoškofa. Pri tej konferenci je župnik priznal, da je porabil 14.000 mark iz cerkvene blagajne v svoje privatne namene. To je utemeljeval s tem, da je porab.l iz -vojega lastnega žepa kakih 100.000 mark za »sveto goro«. V resnici je pa k rižev pot, ki je na tej sv. gori, popolnoma razpadel, tako da so se celo pobožni romarji zgražali. Podjetni župnik, ki je fatiral 70.000 mark letnih drbodkov in ki ima ra-zentega premoženja najmanj 600.000 kron, je vedno in vedno beračil pri romarjih, naj kaj darujejo za »sveto goro«. Pač dobra kupčija s človeško neumnostjo!
- Glasom enako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v VViedenskem okraju se je naravna Franc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in brez vsakih drugih stranskih pojavov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Bosanski deželni svet in Bilinski.
Dunaj. 16. marca. Uradni komunike, ki ga je izdal bosanski deželni svet in ki konstatira, da so se pojavile v konferenci z Bilinskim važne diference je napravil na skupnega   finačnega   ministra selo
neugoden vtisk. Bilinski izjavlja, da si ni svest, da bi bil v katerih važnih točkah nasprotoval željam bosanskega deželnega sveta, da so imele konference zgolj informativen značaj in da pride do konkretnih predlogov in zahtev šele pozneje.
Smrt ravnatelja dvornega gledališča.
Dunaj, 16. marca. Bivši ravnatelj dvornega gledališča, dvorni vetnik Burckhard, je danes nenadoma umrl.
Mednarodna kuharska razstava.
Dunaj, 16. marea. Danes je bila tu na slavnosten način otvorjena mednarodna kuharska razstava, nad katero je prevzela protektorat nad-vojvodinja Marija Jožefa.
Stavka v čeških premogokopih.
Praga, 16. marca. Uradno se poroča iz promegokepnega okraja pri M os t i h , da delajo delavci tam še normalno. Danes se vrši konferenca podjetnikov glede delavskih zahtev. Podjetniki bedo zahteve baje zavrnili, iz Loke ta poročajo, da je tam pred par dnevi izbruhnila parcijalna s:avka, da pa se je posrečilo stavko provizorleno končati. V okraju M i e s čakajo delavci, kako se bo stavka razvila v ostalih revirjih. Odločitev pade danes ali jutri.
Dijaška stavka v Dubrovniku.
Dubrovnik, 16. marca. Včeraj s> začeli v Dubrovniku stavkati srednješolski dijaki, katerim so se pridružili tudi šolarji ljudskih šol. Demonstracije so bile naperjene proti dogodkom na Hrvaškem. Zvečer so se demonstracije ponovile ter se je dijakom pridružila tudi druga množica. Množica je demenstrirala tudi prd občinsko hišo, pela narodne himne in prirejala upanu dr. Cingri-ju ovacije.
Proti banu Čuvaju.
Belgrad, 10. marca. Vseučilišku dijaštvo pripravlja za prihodnjo nedeljo meting, da protestira in demonstrira proti sistemu vlade bana Čuvaja na HrvaŠkem. K temu zborovanju pridejo najbrže tudi hrvaški dijaki iz Zagreba, če srbske oblasti tega zborovanja morda ne prepovedo.
Atentat na italijanskega kralja.
Kini, 16. marca. »Messaggero« poroča iz dobrega vira, da je izvršil Dalba atentat na italijanskega kralja na direktno povelje mladoturškega komiteja. Tozadevne instrukcije je dobil list baje direktno iz Ženeve. Turški generalni konzulat v Ženevi pa proglaša te vesti kot popolnoma izmišljene.
Turin, 16. marca. Dijaštvo in množica je priredilo velik demonstracijski obhod po mestu v znak veselja nad brezuspešnim atentatom na kralja. Množica je šla nato pred av-stro-ogrski konzulat ter zahtevala, da razobesi zastavo. Ko se je to zgodilo, je prirejala množica konzulu ovacije ter klicala: »Živela Avstrija!«
Novi ruski poslanik v Carigradu.
Carigrad, 16. marca. Porta je izvedela, da bo novi ruski poslanik v Carigradu sedanji poslanik v Bukarešti Mihael plemeniti Giers.
Turčija in Crna gora. — Turčija in Rusija.
Carigrad, 16. marca. Uradno se razglaša, da se bodo vršile 19. in 20. t. m. ob Bosporu strelne vaje.
V zadnjem času so se vršili zopet I»oedini l>oji na črnogorski meji. Dne 11. t. m. je bil tak boj pri Peštrici ter sta bila baje dva črnogorska vojaka ubita.
Porta je vprašala rusko vlado, kaj pomeni mobilizacija ruskih čet v Kavkazu, nakar je ruska vlada odgovorila, da gre v tem slučaju za poskusno mobilizacijo.
Francoska mamarica.
Pariz, 16. marca. Mornariški minister Delcasse je odredil, da morajo odslej naprej podmorski čolni spremljati velike vojne ladje pri vseh pomorskih vajah na odprtem morju, kakor je bila to doslej navada za flotilo torpednih rušilcev. Vsled tega dobi general Boue de Laperere. vrhovni poveljnik vojne nionarice, flo-tilo 18 ofenzivnih torpedovk, admiral de Marolles,. poveljnik III. oddelka mornarice v Severnem morju, pa 20 podmorskih čolnov. Poveljništvo nad onimi podmorskimi čolni dobi kapitan.
Zrakoplovec kandidat za državni zbor.
Pariz, 16. marca. V departemen-tu Ande kandidira v zbornico znani zrakoplovec Vedrines, ki z letalnim strojem obiskuje svoje volilce ter trosi z zrakoplova volilne letake.
Bombardiranje mesta Midi.
London, 16. marca. Iz Adena poročajo, da je italijanska vojna ladja »Piemonte« 29. febreuarja t. 1. bombardirala mesto Midi v Rdečem morju ter izkrcala 400 mož, ki so se zve-
zali s pristaši Said Idrisa, napadli trdnjavo in vjeli 60 turških vojakov.
Rim, 16. marca. »Agencia Ste-phani« dementira vest, da bi bili Italijani bombardirali mesto Midi.
Ponesrečen zrakoplovec.
Milan,   16. marca. Italijarski častnik Bertoletti je padel v bližini Milana z višine 20 m iz svojega zrakoplova ter je bil na mestu mrtev. J *kota na Ruskem.
Petrograd, 16. marca. Ministrski svet je dovolil nadaljnih 35 in pol milijonov rubljev kot podporo za prladno prebivalstvo vzhodnih gubernij. Do sedaj je ruska vlada izdala v ta namen že 154 milijonov mhljev.
St*»vka na Nemškem. Essen, 16. marca. Stavka se vM no manjša,   danes je prišlo na delo 30.000 delavcev,   ki co prej Še stavkali.
S avka na Angleškem.
London, 16. marca. V merodajnih krogih se prepričani, da diferenc med rudarji in posestniki premogo-kopov ni mogoče mirno rešiti. Sploh nresojaio položaj zelo posi m iglično. Pomanjkanje premoga se Čuti sed°j tudi že v inozemskih pristaniščih, /lasti v Antwerpenu. Uvoz   sladkorja v Severno Ameriko.
VVashigton, 16. marca. Zbor re-nrezentantov je sprejel zrkonski načrt, s katerim se odpravlja carina na uvoz sladkorja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslenVck.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: za ..Sokolski dom v Lit« i" Ciril Je-kovec, inž. v Ljubljani za prodane koleke 2 K. Hvala!
Povišanje telesne teže
se   pri   rabi Scottore emulzije da kmalu dognati ob okrevan u, ob shuišanju . .        ali po  i---'
s hndih boleznih :
e pa  to   jako zaiHjenega
učinka. O Irasli  vsake  ?ta- Fr«tno Mm« a
rosti torei ravnajo prav. ako ^^L*
ob takih ča^ih telo z 1; hko Scottoveja po-
prebavno, blagoslastno
stopan;!
SCOTTOVO o  emulz jo o
v   zvišanje    svoje   storilce zmožnosti okreoe in osvežijo.
Pri nakupu x*h:evaite i—M  Seottovo emnlrjo Znamka »Seott«   ie, ki se   vpeffam če   tez    5 let in   amči ca dobro kakovost   m učinek
Cena isrim;  steklenici 1 K w   D0S1 se ▼ reaki lekarni
11
sfroslei mm Erazay
odstranjuje grapa t ost kože in ohranja„ njr finost in  sladkost —
Dobiva se povsod.
3
zlati nauki!
Kdor s ,yrLORIAN-om" s« krepča, gmaraj dober tek lira I
H
Ce ie'ode-; godrnja,
pij „ra.oaiAff-a", pa aeui
III.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vliva
Postavno varovano.
Žitne cene v Budiinpeit».
Dae 16 marca 1<H2. T • r m i ti«
PSenlca za april 1912   . . ta 50 kc 11*64
PScnica za maj 1912.      . aa 50 kg 11.63
Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg I. 84
\it za april 191/..... za SO kc 10 04
Rž za oktobei 1912 ... za 50 kg 9« 3
Oves za apnl 1912     .   . za      kc 9 9*
Ove« za okt-bei 1<H2  .  . xa 50 k« ^41
Koruza /a maj 1<*W ... za SO k 875
Ko i uza sa julij 1912 .     • aa 50 kg 8 72
Saziirleno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „ .oll-ovsm lraa» coakem igan]n In soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po E 2-- Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. ...GiiL, c. in kr dvorni založnik na Uuna-a, Vuch'auten 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 22
JEVE
966
kocke zo govejo juho
5
1 kocka za V« iMAGGIjiAH |,tra najfinejše A I mm Wr    goveje juhe
Samo prava
z imenom MAGGI in
ursiveno "•■'•»"iko      zvezdo s križcem
Mete wiQ$luift nnrnflso,
Vi&ia« nad nterjem 30*-1
Srednji rrafnl ttaV 30-7* mi
g ©nazo-s vanja
barometra
v mm
s. >
e *
Vetrovi
Nebo
16.
2 no p. 73!)' I 9. z v. 734*8
7. zj.   733 3
13* * j s', ivzh de' oblač. 7*4  brezvetr del asno
1*8 j     „ megla
Srednja v?ca»šnja remoera'ura 8'3*, norm. 3 5' Padavina v 24 urah t 3 mm.
Zahvala.
Ob obilih dokazih srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nenadomestnega ljubi enega soproga, očea, brata, sva^a in stnea, goseoda
JSatcvža Cerite
ptas-.tn.ka in izvozčka,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem soiodn kom, pr jateliem in znancem najpiesičnejo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo Zadrugi izvozč^ov, ki so izkazali rajn ku na njegovem zadnjem potu posljedno č-«;t
Presrčna hvala vsem!
V Ljubljana, 16. marca 1912
Žalujoča roibina«
36
Sprejme tako]
roiaca
V.Soršak v Spo^i ŠilkL
Sprejme se
za tukajšnjo kavarno.
Kje, pove upravništvo »Slov Naroda«.
Proda se
99i
in ena lipa.
Poizve se v pisarni
Hitet & Sllvar. Marije Terezije cesta 8.
Zar rdi preselitve
se proda skoraj nov, zelo fin
dalje veCja množini vrtnih 991
miz in siolov ter
ruski biljard
Poizve se pri P. Košaku, gost Ina. Ljubljana, Martinova cesia it. 21.
2119
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X 13 X
Krami betonska tvornica Trii 8 Komo.
Ljubljana.
X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m x
Izdelovatelj vosov
Franc Visjan
Ljubljana, KoMvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 43       n*""! in ie rabljenih
vozov.
Langen & Wolf, Dunaj, Laxenburgerstr. 53 n.
Zastopnik: Oabriel Brinsek, L|nbl|aaa, Bleiareisovs cesta 16.
Originalni motorji ,,OTTO"
za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin.
lokomobile na bencin s streho ali brez nje.
3i52  stroji za obdelovanje lesa«
Popolne opreme žag in mizarstev.
^ Ledne in hladilne naprave.
Obisk inženirja, proračuni, prospekt 526 A. B  Z. brezplačno.    : :
dobni
\ ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 2*0 cm vel. K IS—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in opreme ■ —■ gratis in franko =
Tronuta Dlatnine Brati! Knjtar. Dobreika. Ctfti.
zssam
Brzojavke s Prometna banka LJubljana, ss Telefon štev. 41. :;
pripravna Mi za tonite, se loj oddajo oa
LI
VpraS«*i le prt Fontjratzevi upravi na Franca Ježela cesti štev. 7,
Zahtevajte Nutrigen zastonj!
Vsak^^a. kdor se skliče na ta list; no^liemo brezplačno poiz« kušnjo Nutrigena in zanimivo knjigo, ki razlaga temeljne principe primernega preživljanja.
Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj živil, spaja v sebi najžlah-nejsa živila, potrebna za ojačanje organizma, o čemer so na rapolago poverjene kemične preizkave. Doslej se je še vsakdo, ki je rabil to živilo priznalno izrazil o doseženem usoehu
Zadošča dopisnica, da dobite brezplačno poizkušajo ter brezplačno knjigo.
„Nutrigen" - Unternehnung BBdSUKta. ErBAet-Hnl 16, Parfem 173.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 29. sv. 1912
::     K 73,530.866-—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic    VOOa! Marijin lT|-Sf. Petra Biti (f MS MmM MlŠl.
ScUiski kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem  — Denar se lahko dviga v;ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
1 Ustmeaa in pismena  pojasnila in nasveti o vseh v b
Najkuiantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla čevanje   kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih oredalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izvlačila in nakazila v Ameriko in is Amerike. 166
ančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.  — ■- ■ ^   ■ ■
"ir%.-> ''r
Nazn
Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik, javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9—12.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili ter vsemi posameznimi deli, avto-mobilna garaža in mehanična delavnica.
V družbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradcu.
Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovaren, najboljšimi delavskimi močmi tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom.
Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko.
Biležimo z odličnim spoštovanjem
Karel Čamernik & Ko.
s
2A
2287
Slovansko Sokolstvo.
Bratje!   Po 50 letih vztrajnega Igokolskega dela se vrši letos I. vse-Ljovanski Sokolski slet v zlati Pra-ri. ki nam bo podal jasno sliko tlhe-r;j. velikanskega dela za duševni In L]esni razvoj   slovanskih narodov, polžnost naša je, da se kolikor nto-roee v največjem števila udeležimo L velike   manifestacije Sokolstva v pragi.   Pohitimo v kar največjem številu v Prago, ne radi tega, da bi U tam zabavali, veselili, ampak učiti se hočemo,   hočemo sodelovati, pripravljati   se   za težko delo med •»rojim narodom.   Zbirajte za zletne fonde, pripravljajte se   že zdaj za I, vseslovanski zlet.
1, zlet   vseslovanskega Sokolstva v Pragi 1. 1912.
\thene po bitki pri Mara« t h o n u.
Na vsesokolskern zletu v Pragi hodo izvajali najboljši češki telovadci stare grške telovadne icrre, o če-ffitir ^mo že tu poročali. Da bode znal ^skdo ceniti pomen te prireditve, hočemo tu podati kratek pregled gr-^ke telovadbe in telesne vzgoje sploh.
Grki niso prepuščali vzgojo svoje mladine volji posameznikov, ampak so imeli stroge zakone, po katerih se je moral vsakdo ravnati in kdor se ni uklonil tem zakonom, ni smel u ž i vat i občanske pravice.
Mali grški narod se je moral mnogo bojevati za svojo svobodo in domovino in zato se je cenila tu r»red vsem moč, velika spretnost v roj ni in vs trajnost. Radi tega je bil rilj grške vzgoje predvsem ta, da si ^ vzgojili močne, vztrajne in bojevite občane, ki so bili vedno pripravljeni iti v boj za svojo domovino in v poznejših časih so sačeli ceniti veliko vrednost telesne vzgoje, ki jd polagoma postala last celega nareda. Bila je torej pred vsem ideja močne, svobodne države, ki je navajala jjrški   narod k telesni vzgoji.
stna     zgodovina     in vsakdanji vzgledi so Grke trdo prepričali, da bode država le takrat   močna, ako bodo vsi njeni č^ani močni in zdravi in to prepričanje združeno z vročo ljubeznijo do domovine je dajalo gr-ški mladini ono občudovanja vredno vsfra.inost. s katero je zahajala v Telovadnice ter neprestano urila svoje telo.   da   bi se mogla   čvrsta in zdrava   postaviti v vrste   brainnovcev domovine, njene moči.   slave in r< i i kosti. Tako je postala telovadba >nžen faktor v življenju Grka, ozko v -pojila vse to njegovo hrepenenje v globokim čutom do lepote, s katero zazrli v krasno razvitem tešu --tvor božje lepote ter ga v ne-presegljivih    umetniških   delih ove-kovecili,   spojila je to hrepenenje z vročo   ljubeznijo   do domovine in z navdušenostjo,   s  katero so se večkrat — po   številu   skoraj neznatni — ubranili pred velikansko barbar-skn ^ilo Azije. Tako ozko je bila spojena telovadba z življenjem grškprra ia, da si niti bogov niso mogli predstavljati    brez telovadbe, bre^ tej-em in rokoborb in nobena večja slavnost bogovom na čast se ni vr-si?3 brez tekme, kajti tudi bogovi so •el.ji telovadnih iger in lepše in ?tojiiejše   se   jih ne more častiti. Popolnoma razvito telo so cenili tako visoko,   da so po njem   sodili o rrednosti in izobrazbi   moža. Tudi
/ene o morale telovaditi
zlasti v
Sparti in dostikrat   so na telovadi-tekmovale deklice z moškimi in Platon   sam   priporoča telovadbo k, da bi rodile močnejše in zdrahe   sinove t«- r tak«--- pripomogle k zdravju in moči celega naroda.
Kakor je imela cela stroja gr-mladine    velik    vpliv na javno ' v] jen je, tako je bila i telovadba v O7.kom stiku z pripravo za javno živ-i rje. za kar je država, sama skrbe-'3. bodisi da je imela vodstvo šole v >vojih rokah, kakor v Sparti, bodisi da ie nadzorovala privatne šole, kakor v Athenah. Način vzgoje ni bil povsod enak, drugačna je bila vzgoja v Athenah in drugačna zopet v Športi. (Dalje prihodnjič.)^
Sokolske godbe   ne   smejo po .•u C. O. S. nastopati   pri sokolskih prireditvah v kroju. Pri obhoda Sokolstva po Pragi ne bo dovoljena udeležba  nobeni god"bi,  ki bi opala v kroju.
Amerikansko Sokolstvo   v Pra-
£o. O priliki II. vsesokolskega zleta T Pragi se poda slovansko Sokolovo iz Amerike, zlasti pa češko v klikera številu v svojo staro domo-•ino. Iz Amerike odidejo 11. junija, od Rotterdama se peljejo s posebnim slakom v Prago. Dan za dnevom se Priglašajo novi udeleženci iz vseh krajev Amerike, tudi iz Argentinije in Kanade. Izmed Sokolstva se ude-'rže tega zleta sledeča društva: Narodni Jednota Sokolska z tekmovalko vrsto, župa Fiigner-Tvrš, Slovaki Sokol, delegacija »Delavskega an:erikanskega Sokola«, srbskega sokola, hrvaškrg-a, dalmatinskega in Mogoče tudi poljskega. Br. Cermak,
načelnik tekmovalne vrste, je označil namen tega zleta z besedami: »Ne gremo v Prago na zabavo ali mogoče samo kot gledalci. Gremo v Pra«* I opazovati in učiti oe.«
Tekmovalna vrata amerikan-skega Sokolstva je bila sestavljena pri tekmi v Chicagu 28. decembra. K tej tekmi se je priglasilo 13 tekmovalcev in izmed teh je bilo izbrano 8 najboljših. Ti bodo izvajali v Pragi tudi nekatere posebne vaje čisto amerikanskega tipa, skoraj gotovo angleški box. Pred odhodom iz Amerike prirede javno telovadbo v Nevr Torku in sicer 8. junija.
Vlada teme na Ruskem. Uredništvo ruskrga časopisa »Sokol« je bilo kaznovano na 300 rubljev kazni, ker je objavilo sliko, ki kaže br. Krbena, češkega telovadca na Ruskem, pred carjem. Žalostna nam majka.
Dr. M. Tyršn bode postavljen prvi spomenik v Vvsokem Myte. Spomenik bode 8 m visok iu bode stal pred telovadnico.
Slovenskemu Sokolstvu! V kratkem izide v Pragi v slovenskem jeziku »Vodnik po Pragi«, ki je neobhodno potreben za vsakega udelež-nika zleta. Natančnejše podatke priobčimo, ko bode delo dovršeno. Priporočamo pa posameznim društvom in župani že zdaj, da nabirajo naročnike.
Slovensko dijastvo iu Sokolstvo.
X!ed slovenskimi akademiki — zlasti na Dunaju in v Pragi — se je vzbudilo veliko zanimanje za Sokolstvo, kar je zelo veselo dejstvo, kajti akademik ravno v tej organizaciji lahko mnogo stori v korist slovenskega naroda — zlasti še, ako jc pravi Sokol in ne samo Sokol v kroju. Na Dunaju telovadi 25—30 akademikov in ravno tako v Prasri. kjer so skoraj vsi Slani prasketa Sokola. Želeti bi bilo, da bi se zanimanje za telovadbo širilo bolj zlasti med srednje šol ci. Za slovensko dijaatvo mora veljati: bodi telovadec. Posnemajmo v tem oziru Soške dijake; med letom se pripravljajo in učijo, v počitnicah pa širijo sokolsko idejo med ljudstvom.
ROJA STARU
izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego  svetovnoznano lilifsltomlećno
milo 8 konjičkom, znamka konjiček tvrcike Bergmann ot Co., DeCin h. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — I totako so Bergmanova lilijska krema „Kaseta" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :   :   70 vin. se dobiva povsod.   : :
trpežni,
lahki in elegantni
ter nsjeanejši.
T
Proti
18
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno is odstranjuje neprijetno sapo is ust.
1 steklenica % navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Llnbl]asi, Reslfeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člaai bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajn; v Ljubljani.
Melnsise-nstsa in zobna voda.
Sunja,  Hrvaško.   22.   februarja 1908. Blag. gospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptično melssinc-sstse zobne vode, katera je neprckosljivo sredstvo zoper zobobol,  utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte mesta r SVd     mi ...... mmm
IM n saj tAl M.
Ste imeli večkrat priložnost občudovati evrstost mornarjev Is ribičev. Oni Žive na morju med viharji in valovi is tako jih vidite vedno z razgaljenimi prsi; toda nihče od njih ne trpi ne na revmatiamu, ne na bron hitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kasljati in med njimi ne boste našli nikogar tuberkuloznega ali jetičnega.
In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah.
Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za brohlte in za prsi. Najmanjši zanemarjeni rcv-matizem lahko povzroči bronhite in ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronhitov.
Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in najnavadnejše, najgotovejše, najbolj priprosto .ti najceneje sredstvo je, piti vodo U katrana med jedjo. Toda ona, ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se na vadno ketran nc razstopi v vodi. *
Danes hvala gospodu Guyotu, lekarnarju ▼ Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega,  sc  lahko  Katran  razstopi. V vseh
Mlad mornar.
lekarnah se lahko dobi pod imenom .Gou-dron-Guyot- katranovo zdravilo, ki je zgo-8čeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zredčiti in ki je jako uspešna.
Zaporedno uživanje zdravila .Goudron-Guyot* v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakršne si bodi pijače ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti najhujše obolelosti sopil, ker katran ustavi razdelitev tu-berkelnov v pljučih uničujoč bacile, ki so vrok te razdelitve.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, n^^ si v začetku pomagajo z zdravilom .Gou-dron-Guyot*.
Ako bi Vam se hotelo prodzjati ta ali oni produkt namesto pravega .Goudron-Gu-vot- ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov itd,, za zahteva opravi .Goudron Guyot\ Dela se iz katrana, neke posebne obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron-Guvot" ima ime Guvot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dsa in tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo .Goudron-Ouyot* s .Krogljicami Guvot* iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemsl po dve aH tri kroglice pri vsaki jedi. ^Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke is tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vsem, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni hi deluje;*o kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave .Krogljice Guvot* so bele in podpis Guvot je črno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccolli. Sušnik. Ub. pl. Trnkoczy in ■i vseh boljših lekarnah.
oicmčen uspeh
aH denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bufsits« lepe
prsi
dobite ob rabi med.
Br. fi. Kixs kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zsneslflv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica. zadostna za uspeh K 8 — Razpošiljanje strogo diskretno. 830
!ta dr. 9. Ril, hlmlm Hgmj H.. BftTiiasst 171
pi*ed prevaram.
Mi smo edini izdelovalci
zboljSanih patentovamh qrj-
s finalnih ameriških s
žgslnlti strojen
za   kavo in
surogate.
van GUlpen <& Co.
gradliaics strojev s. o. s. 714
Dunaj IT/ 2., Trappelf asae 5 SV
A. KUNST
LJaMlu« Židovska ulica itev. 4.
Velika zaloga obuval
Isstseva izdelka ia oiro
ke je vedno na izbere.
Vsakršna naročila se izvršajeja točna in pa nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
G. F.
prvi ls edini slovesa ki oglaševale? in trgovec fjlaaovirjev
Ljubljana. Poljanska c. 13. L
Glasovlrie, planine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare nlasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Katici in diugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le
kOUGi
G. F.
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na-roči 6 plošč.
s« t:OT*TL J Z
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni 2e od 21 K naprej
Avtomati le od 80 K naprej
tudi sa srav primarne snese ene obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Giavni zastopnik največjih tvomie, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popast
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. lafec
LJubljana, Siari trg 9.
niDinioio
Josip Stupica
jermonar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6« Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejlih
konjskih oprav
... >      krasne opremitcns   as ....
kočije, droge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-:: sčiite, že obrabljene vozove In u ——  konjske oprave. ——-
ročnih del
IONI JAGER
v LJubljani,
Židovska ulica Štev. 5.
Predtiskarija
Tambunranje
Montiranje
Plisiranje :-::-:
Spretne zastopnike
za provizijsko prodajanje šivalnih strojev in zmerna delna odplačila sire me J. Bli-sassek, veleirgov na s šivalnimi strofi, Prags-Smlckov 595. 719
želi pristopiti z večjo glavnico k dobro uspevajočem podjetju ali trgovini 35 letni, samski in trgovsko povsem 4M naobražen Slovenec. Prevzame eventualno tudi službo blagajnika. .\
Nastop začetkom maja. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda4' pod šifro „Inozemstvo".
235
za kurjavo.
na kubičen  meter, se radi pomanjkanja prostora
prodaja'o po zelo znižani ceni.
Odjemalci velilaft množin imajo popust^
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na RndolSovo železnico 16
:      (za državnim kolodvorom). ::
Superf ostati
mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse
vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena«
Najzanejsijivejše in najhitiejše oživijenje krmskih nasadov, dosezenje velikih donosov fosforovih soli polne krme.
= Sispepf osf at ==
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenjesadu, tako tudi pri krompirju, repi itd
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
.-. superfosfate
dobavljajo 4323
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pffkopv 17.
FRANC KOS
Lmblfana. Sodna ulica št 3.
Spenjelna mehanična
plefilna iDdDstriia m trgovina
jspirc, fflodsrfte, tr "mite, nogftirc, re ■ ktfics, p6SE&Be obleke zeper trgaaje ple tii&i natenjal i. L i
aa drobno in debela
Šivalni strofi od 70 S naprej; pleiilni s i roj
patent »Wederman« jc edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 23-
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
KASLJAJ0CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0NEL SCfLLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje duSljlvi kašelj, od* pravila težkoče dušljtvosti in zmanjšuje njih Število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Selila o pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dusljivega kašlja. S»nv- Prosita vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 BL Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-00 S. S steklenice ako denar naprej T.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 10"— K.
Izdelovanje In glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ——   Praga III-, si. 20S. ——
Patite aa ise Izdelam, izdelovalca  li si varstveno znanko.
V LjnMJanl v tekaraab. Jot. Mayr. dr. C Piccoli li Jos. Cltadt.
64
7R
javno skladišče in prosto hranišče
Ljubljani
ve v
Z O- Z
□   □ □
§ t.
Javno sklad»šie in prosto hranišče v Ljubljani opravlja pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vpisana tvrdka »I. ljubljansko skladišče Krisper Cx To-mažič. družba z omejeno zavezo«, na podstavi koncesij, ki jih je podelilo visoko c. kr. trgovmsko mmstrstvo dne 13. aprila 1909. št. 4608 iz leta 1909.. in dne 5. junija 1910. št. 13.531 iz leta 1910., v zmislu zakona z dne 2S. aprila 1SS9, št 64 drž. zak.
§ 2.
Uprava javnega sklad'šea in prostega hranišča v Ljubljani obsega bistveno nastopna opravila:
1. Izkladanje in vkladanje za shranitev določenega blaga v skladiščne prostore in iz njih.
2. Shranitev blaga v skladišče in oskrbovanje vseh potrebnih manipulacij.
3. Izvrševanje pošiljalnih naredb, ki so jih ukazali naročniki.
4. Oskrbovanje javnega prostega hranišča s pravicami, navedenimi v § 2., lit. a do d, zakona z dne 28. aprila 1889, št. 64 drž. zak., ki so:
a) shranitev neocarinienega inozemskega blaga tako dolgo, dokler se ne dovede svojemu namenu, to je uvoznemu ocarinjenju, nadaljnji odpravi ali pa zopetnemu izvozu;
b) shrantev iz carinskega ozemlja izvoženega blaga pod ca-inskim iz-jemkom z varovanjem njegove narodnosti, dokler se ne spravi v prost promet ali pa ne prepelje nazaj v carinsko ozemlje;
c) shranitev blaga, ki je v mestu Ljubljani užitnini podvrženo, dokler se ne obdači aH pa zopet ne izpelje iz mesta;
č) shranitev davku podvrženega sladkorja, dokler se ne obdači ali pa ne prepelje v inozemsto.
5. Zavarovanje v skladišču spravljenega blaga zoper požar.
6. Izterjava voznine, carine, davkov, pristojbin, ležnine, stroškov ali drugih plačil, ki se morajo morebiti še poravnati za blago.
§ a
Skladišče upravlja za to nameščeni skladiščni oskrbnik, ki mu je dodano potrebno uradniško in služabno osebje.
Pritožbe zoper uradniško in služabno osebje je prijaviti oskrbniku, pritožbe zoper tega pa tačasnemu zastopniku družbe v Ljubljani.
Ime tačasnega zastopnika se nabije v skladišču na lahko vidnih mestih.
Za shramtev v skladišče se sprejemajo samo blago in izdelki, ki so nave-
deni v skladiščni tarifi. O izdelkih in o blagu, ki niso v skladidiščni tarifi, se je treba s skladiščno upravo posebe pogoditi; vendar pa se s takim dogovorom ne smejo izpremeniti določila o poroštvu in o zastavni in prodajami pravici skladiščnega podjetja (§§ 15.. 18., 19 tega pravilnika).
is.
Za shranitev dospelo blago mora biti vnanje dobro ohranjeno in, če je zamotano, mora biti zavojnina trpežna in primerna.
Predmeti slabe kakovosti v pokvarjeni, netrpežni zavojnini se sprejemajo samo tedaj, ako se ni bati za njihovo vsebino, ali pa če stranka na voznem listu potrdi, da želi shranitev na svojo nevarnost, ne da bi prevzelo skladišče za to poroštvo, določeno v 5 14., zakona z dne 28. aprila 1889. št. 64 drž. zak., v tem primeru so na korist skladišča merodajni podpisi deponentov.
Ce bi bilo treba popraviti pomanjkljivo zavojnino, tedaj morajo deponenti za to zaračunjene stroške brez ugovora povrniti. Skladiščna uprava ima pravico, odpreti kose blaga, če je u*eželjena sumnja, da so vkladateljt aavedB napačno vsebino.
Tobak in sol, prav tako ra^.počno in zaradi ognja nevarno blago je izključeno od shranitve.
Enako je od shranitve izključeno blago, ki se rado pokvari ali ki je take kakovosti, da bi moglo škodovati drugemu shranjenemu blagu.
Petrolej se sme shraniti samo v za to namenjenih odločenih prostorih, ravnajoč se po posebnih predpisih, ki že obstoje, ali ki se bodo še izdali v ta namen.
Prav tako se smejo vse tri za prosto hranišče določene skupine blaga, to je neocarinjeno blago, redni užitnini podvrženo blago in sladkor, ki se ima neobdačeno shraniti, shranjevati samo v takih prostorih, ki so pod finančno-uradn'm sozaklepom in ki niso samo od drugih skladiščnih prostorov, temveč tudi med seboj popolnoma ločeni.
§ 6.
Predmeti, ki se imajo shraniti, morajo biti opremljeni z voznim listom ali pa s spremnico. Te listine, morajo razen v zakonu predpisanih zahtev zlasti obsegati:
a) dan in kraj predaje;
b) natančni naslov (ime in priiiftek ter stanovališče) deponentavo;
c) število, vrsto, znamenja in številke kosov;
č) nečisto težo v kilogramih, vsebino blaga In njegovo zavarovalno vrednost.
Pri nakladkih, označenih z znamenji in s številkami, je navesti teža vsa-i kega posameznega kosa ter o različnih
vrstah blaga   razvrščena zavarovalna
vrednost-
§ 7.
Blago, ki je podvrženo dohodar-stvenouradnemu nadzorstvu, mora biti oskrbljeno z Uohodarstvenouradnimi listinami, ki se imajo navesti v voznem listu in nanj pripeti ter z njim vred odprto oddati, če ne, se lahko odreče sprejem blaga.
§ s.
Za vse škodljive posledice, ki nastanejo spričo napačn'h podatkov v voznih listih ali pa spremnicah. ali pa spričo pomanikljaja potrebnih podatkov v njih, je ne glede na poroštvo, za katero je po zakonu obvezano skladiščno podietje, odgovorna dotična stranka.
§ 9.
Z železnicami ali i drugimi vozili na račun kake stranke neposredno dospelo blago se pravilno prijavi ter prizna prinosniku meničnega železniškega ali ladijskega sprejemnega potrdila pravica razpolagati z blagom.
Menično sprejemno potrdilo ostane do prinosa kake druge veljavne izkaznice v shrambi skladiščne uprave.
f ia
Prevzem in predaja vsega shranjenega blaga se brez izjeme vrši po teži, ki se ugotovi vedno v skladišču. Za skladišče je edinole merodaina teža, ki jo samo ugotovi, in se more le ta teža vpisati v dotične skladovne kniige.
V vseh primerih velja za skladišče tačasno obstoječa zakonita teža.
§ 11.
Opravila javnega skladišča so v smislu čl. 271. trgovinskega zakonika smatrati kot trgovinska opravila in skladiščno podjetje samo kot trgovec v smislu člena 4. trgovinskega zakonika.
§12.
Vsa naročila, tičoča se poslovnega obrata skladišča, se morajo podajati pismeno, ustna naročila se ne upoštevajo ter je pri brzojavnih naročil:h odgovoren naročnik za posledice zmot, ki bi morda nastale spričo tega posredovalnega načina.
§ 13. ?
Blago, ki se ima shraniti, se mora 24 ur prej naznaniti skladiščni upravi.
Naročila izvršuje skladiščna uprava po vrsti kakor so došla in po razmerju razpofožnih moči In obstoječih naprav ter sc ne more po razmerju prostora nikomur odreči shranitev, ako izpolni pogoje pravilnika. i
Ugodnosti (znižana voznma, popusti i. e.) so dovoljene samo ob splošni veljavi ter se smejo uporabljati šele tri dni potem, ko so se objavile v smislu § 41. pravilnika.
Zneski, ki jih je skladiščna uprava plačala za stranke v drugi veljavi, se morajo povrniti po kurzu tistega dne, katerega so se izdali; izvzemši carinske pristojbine, ki se morajo, kol'kor se ne plačajo v veljavnem zlatu, poravnati po odstotkih zlate ažije, ki jih določi finančna uprava mesečno naprej.
§ 14.
Pogodbena določila po pravilniku ali po posebnem dogovoru, ki so v nasprotju s skladiščni upravi zakonito predpisanimi dolžnostmi, nimajo nobene pravne moči.
§ 15.
Skladiščna nprava je porok za vsako Škodo, ki bi nastala pričo zanemar-jenja skrbnosti rednega trgovca pri poslovnih opravilih skladiščnega obrata. Skladiščno podjetje ima dokazati, da je uporabljalo to skrbnost
Skladiščno podjetje je porok za svoje ljudi in za druge osebe, ki se jih poslužuje pri svojih opravilih.
Zaradi izgube, zmanjšave ali poškodbe v skladišču spravljenega blaga, ki se pri izročitvi vnanje niso poznale, se more od skladiščnega podjetja le tedaj zahtevati odškodnina, če se je prosilo za določitev izgube, zmanjšave ali poškodbe nemudoma po zasledbi. najkasneje pa štiri tedne po izvožnji blaga iz skladišča v smislu člena 348. splošnega trgovinskega zakonika ter dokazalo, da je nastala izguba, zmanjšava ali poškodba v Času med sprejemom v skladišče do izročitve iz skladišča.
Zastaranje tožb in ugovorov zoper skladiščno podjetje zaradi izgube, zmanjšave. poškodbe ali zakasnele izročitve blaga, se ravna po določilih za špediterje, navedenih v členu 386. trgovinskega zakonika.
S 16.
Skladiščno podjetje je dolžno, napraviti deponentu na njegovo zahtevo skladovni list o blagu, ki je spravljeno v njenem skladišču; ta skladovni list mora tvoriti izrezek jukstne knjige, ki Jo ima skladiščno podjetje zaporedoma voditi ter mora obstojati iz dveh zvezanih, vendar od vsaksebe ločljivih delov, in sicer:
1. iz skladovnega posestnega lista in
2. iz meničnega skladovnega lista (t. j. skladovnega zastavnega lista).
§ 17.
Oba dela skladovnega lista se morata glasiti na ukaz ter medsebojno se nanašajoč, zaporedoma obsegati:
i 1. ime sklad:Šča, datum izdaje in podpis uradnika.ki ga je skladiščno podjetje za to pooblastilo:
2. tekočo številko skladovne knjige;
3. ime in stanovanje deponentovo;
4. natančne navedbe o množini in vrsti in o morebitnih posebnih znamenjih shranjenega blaga;
5. navedbo, kje in za kakšno vrednost se je zavarovalo;
6. morda naprej določen čas shranitve ;
7. navedbo, če je za blago plačati še carino ali kak davek ali drugo javno dačo ali pa pristojbine m naprejšnie stroške skladiščnega podjetja.
§ 18.
Skladiščno podjetje ima v času shranitve tudi v slučaju konkurza predvsem drugim pravicam veljavno zastavno pravico do shranjenega blaga:
a) zaradi pravilniku in tarifi ustreza-jočih, za vkladanje, shranitev, ravnanje z blagom, zavarovanje in izročitev blaga pripadajočih lastnih pristojbin in
b) zaradi vseh za piačilo carine, užit-nine, prevoznih in vzdrževalnih stroškov ali iz drugih vzrokov na račun deponenta za blago poravnanih naprejšnjih izdatkov ter sploh zaradi teriatev iz tega računa v skladiščnih opravilih.
Ce se je izdal skladovni list, tedaj se more ta zastavna pravica nasproti lastniku skladovnega lista ali enega obeh delov tega lista le v toliko uveljaviti, kolikor se je pri izdaji skladovnega lista višina terjatev skladiščnega podjetja pri deponentu poočitila v obeh delih skladovnega lista, ali, če gre glede tega blaga za lastne pristojbine skladiščnega podjetja, ki so narastle šele od izdaje skladovnega lista, le v toliko, kolikor pripade pristojbin za skladovno dobo, ki je v skladovnem listu naprej določena, ali pa, če ni navedene nobene skladovne dobe, za čas ne več kot enega leta od dneva izdaje skladovnega lista.
§ 19.
Ce se na določen čas shranjeno blago po preteku dogovorjene skladovne dobe ali na nedoločen čas shranjeno blago tekom enega leta od Časa shranitve in. če se je izdal skladovni list. od izdaje skladovnega lista ne izvozi, ali če se je bati, da se shranjeno blago pokvari, tedaj je skladiščno podjetje po poprejšnji obvestitvi deponenta upravičeno prodati blago. V zmislu predstojećih določil dopustna prodaja shranjenega blaga se brez sodnega postopanja izvrši po določilih člena 311. splošnega trgovinskega zakon ka.
Blago se izroči kupcu, ko plača kupnino skladiščnemu podjetju.
§ 20.
Deponentu, če pa se je izdal skla-Ijovni list, lastniku posestnega lista ter lastniku skladovnega lista, je tekom objavljenih poslovnih ur vsak čas dovoljeno ogledati spravljeno blago. Tudi je cjeponentu, oziroma lastniku posestnega ista na izvoljo, vzeti od shranjenega blaga, kolikor dopušča svojstvo tega in 5e s tem ne škoduje vrednosti blaga, primerno množino vzorcev proti pristojbini, ki ie določena v tarifi.
V prostem hranišču pa se santa ic-mati vzorci le s carinskouradnim dovoljenjem.
§21.
Ce se ie izgubil skladovni list ali eden obeh delov tega lista, tedaj se morajo glede amortizacije zmislu primerno uporabljati določila člena 73. občnega meničnega reda s pogojem, da se mora o dovoljeni vpeljavi amortizacijskega postopanja obvestiti skladiščno podjetje.
Pri posestnih listih se mora začetek amortizacijskega roka, če še ni pretekla skladovna doba, določiti na prvi dan po preteku skladovne dobe.
Ce gre za amortizacijo posestnega ista ali za amortizacijo obeh delov skladovnega lista, tedaj more sodišče po vpeljavi amortizacijskega postopanja in preden je izšla amortizacijska razsodba, dovoliti prosilcu za amortizacijo, da vzame blago, ko je popolnoma zavaroval morebitne terjatve tretjih oseb. Ce 5C ta pravica ni porabila, tedaj more po ^vršeni amortizaciji dotični, na čigar korist se je izrekla, zahtevati od skladiščnega podjetja, da mu na njegove otroške izroči nov posestni list. oziroma oba dela skladovnegn lista. Ce gre za amortizacijo indosiranega skladovne ;u . tedaj more sodišče po vpeljavi amortizacijskega postopanja, preden je i2.šla amortizacijska razsodba, prosilcu a amortizacijo, ko ie popolnoma za-, rova! morebitne terjatve tretjih oseb, podeliti pravico, da prejme zastavno vsoto S postranskimi pristojbinami ter rkrene vse. kar ie v zmislu zakona z dne 28. aprila 1889, št. 64 drž. zak.. potrebno za varovanje njegovih pravic in za pokritje njegove terjatve.
§22.
Trne uradnika,   ki mu je poverjeno -vo skladiščne urave in dana ge-
neralna oblast, ki ga ie skladiščno podjetje pooblastilo, podpisovati skladovne liste in potrjevati vpis prvega meničnega prenosa na njih v skladovno knjigo, se objavi <§ 41. pravilnika).
§23.
Vse blago, ki se je prevzelo v shranitev, zavaruje skladiščna uprava zoper požarno škodo.
Kot zavarovalna vrednost se vzame zavarovalni znesek, ki ga je navedel deponent.
Deponent mora plačati odmerjene zavarovalne premije.
Po požarni škodi oškodovanim se povrne kot škoda samo odškodnina, ki so jo plačate zavarovalnice.
Sprejeti zavarovalno vsoto, če se je izdal skladovni list, je upravičeno izključno samo skladiščno podjetje.
§ 24.
Voznlne in stroške, ki jih je še plačati za dospelo blago, poravna navadno skladiščna uprava, če očividuo spričo tega za skladiščno podjetje ne nastane nobena izguba.
S -5.
Spedieijska opravila za shranjeno blago z zopetnim izvažanjem vred oskrbuje izključno podjetje samo ali pa špediter, ki ga naroči skladiščna uprava, ter se morajo za to plačati pristnibine po tarifi.
Manipulacijska in spedieijska opravila se izvršujejo kolikor mogoče hitro, pač pa ob sebi umevno samo po razmerju delovnih moči. ki jih ima podjetje na razpolago, oziroma po razmerju vozil, ki jih da podjetju na razpolago v poštev prihajajoči prevozni zavod, in sicer vobče po vrsti, kakor so došla naročila od strank.
§ 26
Će se ni izdal noben skladovni list, je skladiščno podjetje obvezano, proti plačilu še neporavnanih carinskih in užitninskih pristojbin ter svoiih z zakonito zastavno pravico opremljenih pristojbin in drugih terjatev deponentu blago vsakčas izročiti.   Ce se ie izdal
skladovni list, tedaj je kfadtščno podjetje obvezano, proti plačilu še neporavnanih carinskih in užitninskih pristojbin in svojih pristojbin in terjatev po določilu druzega odstavka § 28., zakona z dne 28. aprila 1889, št. 64 drž. zak., lastniku obeh delov skladovnega lista s pogojem sočasne vrnitve tega lista blago vsakčas izročiti.
§ 27.
Ne da bi sočasno vrnil menični Gladovni list, sme lastnik posestnega lista zahtevati izročitev blaga samo tedaj, če se zastavna vsota z morebitnimi obrestmi vred, ki se zaračunijo od dne, !co zapade menični skladovni list, založi 3ri skladiščnem podjetju za izročitev astniku meničnega skladovnega listi. Da menični skladovni list Še ni dospel ali skladovna doba še ni potekla, ne ovira uporabe predstoječih določil. Ce je na meničnem skladovnem listu imenovan poseben domtciliant, tedaj ga mora skladiščno podjetje obvestiti o založeni vsoti.
Skladiščno podjetje mora znesek, ki se je založil pri njem za rešitev meničnega skladovnega lista, izročiti lastniku tega lista in list odvzeti. Ce pa se ta znesek ni dvignil tekom treh mesecev po dospelosti meničnega skladovnega lista, ga mora skladiščno podjetje založiti pri sodišču.
1 • §28.
Partija shranjenega blaga se sme vzeti iz skladišča naenkrat ali pa v partijah; pri blagu pa, ki je shranjeno v zabojih, balah, vrečah, jerbasih, aH sodih, se more dovoliti odiem le po kos:h. Po prazne zaboje in posodo mora lastnik poslati najkasneje tekom osmih dni, inače se prodado za njegov račun ter se rnu sku-piček po odbitku stroškov tidobri.
§ 29.
Pristojbine, ki se moralo plačati za vkladanje, shranitev, izkladanje In za vsa druga opravila skladišča, določi, iz-premeni in objavi skladiščna uprava po svojem lastnem preudarku; pač pa zvijanja tarife ne morejo zadobiti veljave -»rej. kakor 15. dan po svoji v zmislu g 41. tega pravilnika zvršeni objavi
§ 30.
Ležnina se zaračuni od dneva shranitve po tednih; če je skladovna doba krajša kakor en teden, tedaj se računi ležnina za poln teden, prav tako se pri izkladanju vsak pričeti teden računi kot poln.
§31.
Pristojbine po tarifi se morajo plačati na vsakokratno zahtevo skladiščne uprave najkasneje po osmih tednih, ko se le shranilo blago. Skladiščna uprava pa je tudi upravičena zahtevati, da se plačajo pristojbine naprej.
§ 32.
S hranitvijo blaga in izdelkov se deponent podvrže določilom tega skladiščnega pravilnika in vsakokratno veljavne tarife, ki jo objavi skladiščno podjetje.
§ 33.
Vse pravne spore, ki nastanejo med skladiščnm podjetjem in deponentom, razsodi neprizivni pravorek razsodišča, če sta se stranki s pismeno napravljeno poravnavo o tem zedinili.
Način sestave razsodišča za posamezne slučaje kakor tudi postopanje pred njim urejujejo posebna določila, ki veljajo kot dodatek in nerazdružni del tega skladiščnega pravilnika.
§34.
Razen ob nedeljah in praznikih se neprenehoma sprejema in oddata blago vsak dan, in sicer od I. marca do 30. septembra od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer in od 1. oktobra do konec februarja od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, izvzemši opoldanki odmor od 12. ure do pol 2. popoldne.
§ 35.
Tujcem ie dovoljen vstop v skladišče le tedaj, če se morejo izkazati z dovolilnim ali pa s skladovnim listom.
Posestnik skladovnega lista je upravičen samo za obisk tistega oddelka, kjer je shranjeno dotično blago,
§ 36.
Z dovoljenjem skladiščne uprave se morejo izvrševati manipulacije s shranjenim blagom, kakor mešanje, ad-
justiranje in enake, tuđi po drugm Tca-kor po organih skladišča, in sicer ob veljavi poroštva, ki ga določuje 8 14. zakona z dne 28. aprila 1889 št. 64 drž. zakonika.
Glede carini podvrženega blaga se srnejo take manipulacije izvršiti samo 3 carinskouradnim dovoljenjem.
§37.
Brez izkaznice je prepovedano iti iz skladišča z zavoji blaga.
§38.
V skladiščnih prostorih stranke ne smejo kaditi.
§39.
Strogo je prepovedano, dajati skladiščnim uslužbencem in delavcem darila, napitnine ali pa opojne pijače. Tudi morajo stranke opustiti z uslužbenci vsak pogovor, ki se ne tiče opravil, in prav tako ni dovoljeno, poizvedovati o blagu tujih strank, vloženem v skladišču, in o njihovih tamkaj napravljenih kupčijah.
§40.
V ukaznem listu za že!eznice in plovstvo, ki ga urejuje železniško ministrstvo sporazumno s trgovinskim ministrstvom, se z ozirom na ukaze, ki se imajo tozadevno še izdati, objavljajo mesečni izkazi o uvoženem in izvoženem blagu, o množini blaga, ki Šo ostane, in njegovi zavarovalni vrednosti ter o zapisanem znesku izdanih skladovnih listov.
Najmanj enkrat v letu se morajo v teh izkazih tudi navesti vrste blaga, ki znašajo več kot 5% blagovnega prometa.
§ 41.
Ta pravilnik, tarife in tarifne olajšave ter njihove izprernembe, kakor tudi vse druge v zmislu tega pravilnika potrebne razglasitve se morajo objaviti v nastopnih listih:
1. v ukaznem listu za železnice in plovstvo,
2. v »Slovenskem Narodu«,
3. v »Slovencu«,
4. v listu »Laibacher Zeitung« in končno z nabitjem v skladišču.
o
določenem v § 33. pravilnika za javno skladišče In prosto hranl&če v Ljubljani.
Pristojnost,
§ L
Vse spore iz skladiščnih opravil, ki nastanejo med podjetjem in upravo adiŠča in med strankami, in zlasti ►ore o odškodn;nskfh zahtevah skla-d enega najemnika, mora razsoditi razsodišče skladišča, če se stranke pi-smeno izjavijo, da se podvržejo odločbi razsodišča.
Sestava.
§2.
Razsodišče se za vsak primer posebej sestavi na ta način, da volita oba sporna dela kot razsodnike po tri osebe, ki niso v zmislu teh pravil izključene.
Zvršeno volitev in izjavo izvoljenih ^zsodnikov o sprejemu izvolitve mora • saka izmed strank, ki imata volilno pravico, drugi naznaniti.
§ 3.
Če eden izmed spornih de'ov nc iz-:i veljavne volitve alt ne predloži sprejemne izjave razsodnikov, ki jih je izvolil, in se tudi ne odzove tozadevnemu opominu druge stranke, tedaj imenuje na prošnjo nemudne stranke razsodnike zamudljive stranke predstoj-mk gremija trgovcev v Ljubljani.
Ce imenovani predstojnik odkloni imenovanje razsodnikov ali če ne izvrši ?ega imenovanja tekom osmih dni po dostavi zadevne prošnje, tedaj iih na rredlog imenuje sodišče. Ta predlog se mora dostaviti pri tistem sodišču, ki bi bilo v slučaju, da bi se ne dosegel sporazum potom razsodišča, v prvi stopnji pristojno za pravni spor.
Oba dela sta upravičena staviti tak Predlog.
§4.
Izključeni od izvolitve v razsodni-
fctvo so:
1. Tisti, ki vsled kazenskosodne obsodbe ne uživajo popolno meščanskih pravic, nadalje tisti, zoper katere je zaradi takega kaznivega dejanja vpeljana Kazenskosodna preiskava, kakor tudi vsi tisti, ki so v preiskovalnem ali pa v kazenskem zaporu.
2. Tisti, o katerih premoženju se je objavil konkurz, dokler traja konkurzna obravnava.
3. Tisti, ki nimajo v Ljubljani svojega rednega stanovališča.
4. Tisti, ki pripadajo podjetju ljubljanskega skladišča ali so v njegovi službi.
5. Ce se je kak razsodek razveljavil, tisti, ki so pri prejšnji obravnavi poslovali kot razsodniki.
§5.
Načelnik razsodišča se izvol« na sestanku vseh razsodnikov, ki ga v ta namen skliče uprava skladišča.
Za to volitev je potrebna navzočnost najmanj treh članov razsodišča.
Voli se po glasovnicah z absolutno večino.
Ce se pri prvi volitvi ne doseže absolutna večino, tedaj se vrši ožja volitev, ter se privzamejo k tej volitvi tisti, ki so dobili pri prvi volitvi relativno največ glasov. Pri enakosti glasov odločuje žreb.
Ce se «e pri katerem izvoljenih načelnikov pokazal v § 4. označeni vzrok izključne, tedaj je treba namesto njega izvoliti drugega.
§6.
Zbor razsodnikov, ki se sestane v svrho odločbe o kaki sporni zadevi, obstoji iz osmih članov, in sicer iz načelnika kot predsednika, iz šestih razsodnikov, ki jih volijo stranke, in iz zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik. Ce bi se pa v kakem spornem primeru zaradi izostaje enega ali več razsodnikov sestanek razsodniškega zbora tretjič preprečil, tedaj so na zahtevo ene stranke. Če so navzočni vsaj načelnik in še dva razsodnika (ne glede na to, kdo jih je izvolil), obvezani, zadevo obravnavati in razsoditi.
Vložba tožbe.
8 7. j
Tožba mora obsegati kratek opis spornega slučaja, označbo dokazil, ki Jih je uveljaviti, imena in stanovališe> strank in prič.
Pisemski pripomočki so pridejnti dvojnem prepisu ali pa v izvirniku k
prepisu. Z izvirnikom opremljen izvod tožbe ostane v rokah razsodišča.
Pravne zahteve se morejo prijaviti pred razsodiščem pismeno ali ustno z izjavo na zapisnik pri načelniku razsodišča osebno ali pa s pooblaščenci.
Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim posebnim pooblastilom v smislu § 1008. občnega državljanskega zakonika.
Pismena tožba in vse druge vloge na razsodišče se morajo izročiti načelniku. Morda potrebno dopolnitev tožbe mora načelnik takoj odrediti. Zahteve, nastale iz istega pravnega opravila ali iz istega dejstva, more tudi več tožnikov v isti tožbi uveljaviti.
Tudi se more po izprevidu razsodišča več zahtevkov enega tožnika iz raznih pravnih opravil ali dejstev privzeti skupno v eno in isto obravnavo.
Odklonitev.
IČ
Razsodnik ali pa načelnik se more
odkloniti:
1. V zadevah, kjer je sam stranka, ali glede katerih je s kako stranko v razmerju soupravičenca, soobvezanca ali pa k povračilu obvezanega.
2. V zadevah svoje zakonske žene ali takih oseb, ki so z njim v ravnem rodu ali pa svaštvu ali s katerimi je v postranskem rodu do četrtega kolena ali do drugega kojena v svaštvu.
3. V zadevah svojih posinoviteljev in kresnih staršev, posinovljencev ali rejencev, varovancev in oskrbovancev.
4. V zadevah, v katerih je bil imenovan kot zastopnik kake stranke ali še posluje kot tak, ali pri katerih je prej posredoval kot priča, pooblaščenec ali posredovalec.
5. Ce je s kako stranko v službenem razmerju.
Stranka se more te odklonilne pravice poslužiti najkasneje tekom treh dni po naznanitvi od nasprotne stranke Izvoljenih razsodnikov, inače zapade ta odklonilna pravica.
Stranka, ki je imenovala razsodnika, ga je upravičena odkloniti samo tedaj, če je nastal vzrok odklonitve šele po imenovanju alt pa če je stranka izvedela zanj šele potem..
Vsak član razsodišča, tudi če ga stranka ni odklonila, je obvezan, da se vzdrži vsakega sodelovanja v sporih, v katerih bi se mogel po predstoječih določilih odkloniti.
§*.
Ce odklonjen član ne prizna odklonilnega vzroka, tedaj odločuje o priglašeni odklonitvi načelnik razsodišča.
§ 10.
Će se kakšni odklonilni zahtevi iz kateregakoli vzroka ugodi, ali pa odpade kak razsodnik vsled smrti, vsled odložitve razsodništva ali vsled nastalega izključevalnega razloga, omenjenega v § 4-, tedaj mora dotična stranka ob posledicah § 3. voliti novega razsodnika.
Ce se pripeti kateri teh slučajev pri načelniku razsodišča, tedaj se mora po določilih § 5. prirediti nova volitev.
Določitev razprave. t 11.
Načelnik razsodišča mora nasprotniku takoj dati dostaviti izvod tožbe ali pa prepis zadevnega zapisnika ter prepise tožbenih prilog, na primeren kratek rok povabiti stranke k ustni razpravi ter sklicati razsodnike.
Razprava«
§ 12.
Razprave razsodišča so z izjemo posvetovanja o razsodku lavne.
Razprava se mora do razglasitve sklepa smatrati kot celota. Vse, kar se navede do tega časa, velja kot pravočasno navedeno.
Pri izreku razsodbe se mora upoštevati samo to, kar se je prigodno v razpravi
t M.
Ce se razprava, ki se je 2e pričela, pred razsodbo preloži, tedaj naj pri zo-petni razpravi praviloma poslujejo isti načelnik in isti razsodniki. V tem slučaju mora načelnik v poznejši razpravi z ozirom na tožbo, na spisom priložena
dokazila in zapisniške posvedočbe kolikor mogoče pregledno navesti bistvene uspehe prejšnje ustne razprave, ki so mu še v jasnem spominu in mu jih morda v podkrepi jen je njegovega spomina potrjujejo lastnoročni zabeležki, ter na podstavi tako določenih uspehov nadaljevati prekinjeno razpravo.
§ IS.
Stranke lahko pridejo pred razsodišče osebno ali s svojimi zastopniki ali pa se dajo zastopati po pooblaščencih.
§ 16.
Ce kak sporni del ne glede na to, da je bil dokazano obveščen, brez tehtne poprejšnje opravičbe izostane od razprave, tedaj se lahko prične razprava in po sklepu izreče razsodba.
§ 17.
Predsednik ima skrbeti za red v seji ter more, če se kdo navzočnih nedostojno obnaša, odrediti, da se odstrani. Ce bi se taka odredba izvršila proti kaki stranki, tedaj se ne glede na njeno odstranitev more nadaljevati razprava in izreči razsodba ali pa razprava preložiti ter stranki naročiti, da pride k zo-petni razpravi z zastopnikom, ker bi se inače smatralo, da ni prišla. Na vsak način mora stranka, ki se je odstranila, povrniti stroške  preprečene razprave.
S la «,
Stranke morajo svoja dokazila, izvirne listine itd„ kolikor se niso priložile tožbi, prinesti k obravnavi s seboj.
Na izvoljo jim je tudi. pripeljati priče, ali ukreniti, da jih povabi razsodišče.
Ako ena izmed strank (spornih delov) noče razpravljati pred razsodniki, tedaj se razpravlja samo z drugo. Razsodniki smejo stranke (sporne dele) ter priče in izvedence, ki pridejo prostovoljno k obravnavi, samo nezaprisežene zaslišati. Zaradi zaprisege, zaradi za-slišbe prič in izvedencev, ki se ne odzovejo vabilu, ter zaradi vseh drugih sodniških opravil, ki jih razsodniki ne smejo opravljati, se naj obrnejo na pristojno državno sodišče.
Ko so se poizvedel! dokazi, se mora razpisati nova razprava in strankam naznaniti, ki jim je na izvoljo, priti k razpravi ali pa ne. Pri novi razpravi se razsodi, četudi izostaneta oba dela.
Razsodba. § 1*
Razsodba se izreče z absolutno večino glasov. Samo pri enako razdeljenih glasovih glasuje tudi predsednik ter obvelja ono mnenje, za katerega je glasoval sam.
§30.
Po izreku razsodka se mora razsodišče ravnati po določilih civilnega prava in tačasno veljavnega skladiščnega pravilnika ter odloči po lastnem prepričanju, upoštevajoč uspehe vse razprave in dokazovanja.
8 21.
Razsodba ne sme presegati zahteve Strank in mora, če se je ukazalo plačilo ali druga storitev, vselej določati tudi rok izpolnitve. Izmera tega roka se prepušča razsodišču. Pač pa ne sme biti rok po navadi daljši kakor 14 dni in ne krajši kakor tri dni
§ 22.
Objava razsodbe, ki se vpiše v zapisnik, se mora izvršiti neposredno po sklepu ustne razprave. Razsodbi se morajo pridejati razsodni razlogi, ki naj obsegajo kratek opis stvarnega položa- I ja. Strankam se morajo izpiski razsodišča, in sicer če jih ne sprejmejo osebno pri razsodišču, dostaviti po pošti, ali pa ,
po kakem notarja. Na Izpiskih in na prvotnem spisa razsodbe mora biti naveden dan, ko se je napravila razsodba, ter morajo biti podpisani od vseh raz« sodnikov, ker bi sicer razsodba ne bila veljavna,
§ 23.
Pred razsodiščem se morejo sklepati tudi poravnave, ki imajo izvršilno moč.
§ 24.
Razsodišče odločuje tudi o vmesnih sporih, zlasti o prošnjah za opravičbo
izostanja.
l
Pisanje zapisnika.
§ 25.
O ustni razpravi se mora napraviti zapisnik; ta zapisnik mora obsegati imena članov razsodišča, strank in njih-nih zastopnikov, bistvene dogodke v seji, dokazila, uspeh dokazovanja, objavo razsodbe in morda o tem podane izjave strank.
Zapisnik o razpravi in posvetovanju ter sploh vsi razpisi razsodišča morajo biti podpisani od načelnika in od zapisnikarja.
Razsodniki imajo pravico, vse te listine sopodpisati.
Strošku § 35.
V razsodbi se morajo stroški raz-sodiščnega postopanja ter zastopniški stroški, ki so morda narasli enemu spornemu delu, in ki jih odmeri razsodišče, popolnoma naložiti dotičnemu. ki je pravdo izgubil, v slučaju pa, da vsak
sporni del le deloma zmaga, primerno razdeliti
Stroške stvarnega izvida ali kake poizvedbe dokazov sploh mora založiti stranka, ki jih je povzročila.
I 17.
Razsodniške razsodbe in pred razsodiščem napravljene poravnave so podvržene kolkom in pristojbinam, predpisanim v pristojbinskem zakonu.
Pravni lek.
§ 28.
Zoper odločbe razsodišča ni priziva.
Neveljavnost razsodbe. S 20,
Razsodba je neveljavna:
1. ako razsodiške pogodbe sploh ni bilo ali pa, ako je bila neveljavna, ako je pred izrekom razsodbe izgubila veljavo ali pa za posamezen slučaj postala neveljavna;
2. ako se stranki, ki trdi, da je razsodba neveljavna, v postopanju pred razsodniki ni dovolilo pravnega posluha, ali če zakonitega zastopnika, ki ga v tem postopanju rabi, ni imela, ako se glede poslednjega primera pravdni postopek ni naknadno pravilno odobril;
3. ako se je glede namestitve raz-sodništva ali glede sklepanja prelomila kaka zakonita ali pogodbena določba ali pa prvotnega spisa in izpiskov niso podpisali vsi razsodniki;
4. ako je razsodišče odklonitev kakega sodnika neupravičeno zavrnilo;
5. ako Je razsodišče prekoračilo meje svoje naloge;
6. ako se je z razsodbo zagrešilo zoper nujne pravne predpise;
7. ako je razsodba obsodila kako Stranko k zakonito nedopustnemu ali nedovoljenemu dejanju;
8. ako obstoje pogoji, spričo katerih se v smislu § 530., št. 1 do 7, civilno - pravdnega reda sodna razsodba z obnovitvijo tožbe more izpodbijati.1)
Tožba za ovržbo razsodbe se mora vložiti pri tistem sodišču, ki bi bilo v pomanjkanju   pogodbe v prvi stopnji pristojno za odločitev v pravnem sporu.
Tožba se mora podati tekom neod-ložnega roka osmih dni, ker bi bila sicer izključena.
Ta rok se prične z dnevom, katerega se je tožečemu delu dostavila razsodba, če pa se je izpodbijalni razlog izvedel šele kasneje, pa z dnevom, katerega je bil tožeči del obveščen o izpod-bijalnem razlogu.
Izvršba.
§ 30.
Za izvršitev razsodbe ali pred razsodbo sklenjene poravnave se mora naprositi pristojno sodišče.
Sklepna določba.
Razsodišče mora o poravnavah in razsodbah voditi knjigo, ki ostane v hrambi županskega urada v Ljubljani.
*) Navedeni § 530. civilnopravdne-ga reda določa:
S sodbo končano postopanje se sme po predlogu stranke obnoviti:
1. ako je listina, na katero je oprta sodba, narejena krivo ali prenarejena;
2. ako se je priča ali izvedenec zagrešil s krivo izpovedbo ali nasprotnik pri zaslišbi s krivo prisego in je sodba oprta na tako izpovedbo;
3. ako se je dosegla sodba po takem goljufivem dejanju strankinega zastopnika, njenega nasprotnika ali nasprotnikovega zastopnika, katero mora sodišče preganjati s kazenskim postopanjem;
4. ako je sodnik, izdajaje sodbo ali kako prejšnje odločilo, ki je sodbi v podstavo, zakrivil glede pravnega spora na škodo stranki tak prelom svojih uradnih dolžnosti, katerega je kaznovati po kazenskem zakonu;
5. ako se razsodilo kazenskega sodišča, na katero je oprta sodba, razveljavi z drugo sodbo, ki je zadobila pravno moč;
6. ako stranka najde ali ji je odslej mogoče rabiti sodbo, katera se je o isti zahtevi ali istem pravnem razmerju izdala poprej ter je že zadobila ptavno moč, in stori ta sodba pravico med strankami v postopanju, katero je obnoviti;
7. ako izve stranka za nova dejan-stva ali najde ali ji je odslej mogoče rabiti dokazila, s katerih navedbo in rabo bi bila dosegla v prejšnjem postopanju sebi ugodnejšo razsodbo glavne stvari.
Zavoljo okolnosti, navedenih v št. o in 7, je obnova dopustna samo tedaj, kadar se stranka brez svoje krivde ni mogla opirati na pravno moč sodbe ali na nova dejanstva ali dokazila pred koncem ustne razprave, po kateri se jc izdala sodba prve stopirrje*
Po visokem c. kr. trgovinskem in c. kr. finančnem ministrstvu s pravico javnosti koncesionirano Prvo jubijansko skladišče Krisper -Tomažič, d. z o. z«
zo
Splošna določila.
1. Ležnina se računi po tednih od dneva, ko se blago spravi v skladišče.
2. Vsak pričeti teden se računi kot ves teden in vsak pričeti metrski stot kot poln stot.
3. Pri skladovnih postavkih pod 100 kilogramov se računi ležnina brez razlike vrste blaga na teden po 10 vin.
4. Vsi stroški za kolke, poštnino itd. se računijo posebej.
5. Voznine. carine in drugi stroški za blago, ki se ima spraviti v skladišče, se morajo poravnati takoj ko se je oddalo naročilo, inače se po 8 dnevih računijo obresti, in sicer 2% več kakor znaša tačasna bančna obrestna mera Avstro - ogrske banke.
6. Dodatne terjatve, nastale spričo napačnega preračuna voznine, carine in pristojbin, je najemnik skladišča zavezan poravnati skladišču tudi Še po prejemu blaga.
7. Za blago, ki v zaznamku ni imenoma navedeno, nadalje za obsežno, izredno težko blago ali pa za posebno majhne naklade ter s tem spojeno manipulacijo si pridržuje skladiščna uprava posebne dogovore.
8. Za blago, ki leži nepokrito, ne prevzame skladiščna uprava nobene od-sovornosti.
9. Vsakokratna zavarovalna vrednost blaga se mora naznaniti vselej, predno se spravi blago v skladišče, inače jo določi skladišče brez poroštva za morebitno nižjo cenitev.
10. Naloženi vagoni, ki so določeni za tranzito-prevoz brez prekladanja in izkladanja, se morajo skladišču na vsak način pravočasno poprej naznaniti.
H. Naročniki se podvržejo določenim pogojem skladiščnega reda.
L Ležnina za 109 kg in teden.
a) Specialna farila zailfo, sočivje, a&levno blago itd. (pri 10.000 kg).
1. V vrečah shranjeno blago .  K —02
2. Riniuzna shranitev    ...» —-03 pri najmanj 90 cm visokem nasipu.
b) Za v skladiščih shranjeno različno blago.
Po 2 vinarja: Asfalt (zemeljska smola); beton; cement; prsti; riž (pri 10.000 kilogramih); rude; sladkor v zabojih, grudah in vrečah (pri hranitvi najmanj 10.000 kg); strešna lepenka; zemeljski vosek; železna kolesa; železo, sirovo, v palicah, kladah in plo-čah.
Po 3 vinarje: Asbcst; kositer (cin,; melasa v sodih: oljične tropine; r^pir in lepenka; pepelik (lugasta soi»: riž pod 5000 kg); škrob (pri 10 00«» kg); slad; soda; spodil; vreče, prazne, v prešanih balah.
Po 4 vinarje: Baker; ceresin; curue, ne omaŠČene: češplic; dekstrin; jesih v sodih; jezice; kava (pri najmanj 5000 kilogr.); krompir v vrečah; Iepivo; ličje, prešano; lončenina, navadna, nezamotana; morska trava v balah; olje, različno (izvzemsi jedilno olje); orehi; paprika; pločevina; predivo v balah; rogovi in rožene ostinj; rudninska voda v zabojih; rumena med (mesing); sladkor (pod 5000 kg); slanina in mast vseh vrst v sodcih in v zabojih; stroji, težki, ne obsežni; va-lonea; vino v sodih; vosek in voščene sveče; železo in železnina, zamotana; železna steklena posoda, nezamotana; žica.
Po 5 vinarjev: Barve, navadne; Crin d'Afrique; klej; žganje v sodih.
Po 6 vinarjev: Blagajne (železne); bombaž v balah; bombaževina in koteni-na (nezamotana ali samo v papir zavita); čreva; degra (iz kož prešano olje); dišave; drože; firnež (pokost); ingver; janež; janež, sladki; jantar; jedilno olje; južno sadje (pri 10.000 kilogram. 4 vin.); kava (pod 500 kg); kolonijalno blago; konopnina; krompir in čebula, nezamotana; kumin; lak; leseno blago; med; milo; preja; slaniki in ribe vsake vrste (nasoljene, prekajene in posušene) (pri 10.000 kg 4 vin.); ščetine; šelak; špecerijsko blago; vlakno vsake vrste; voščila; vrvarsko blago.
Po 7 vinarjev: Kože vseh vrst, ovčja volna; sir; usnje; vino v zabojih in v košarah.
Tirna zveza 3 o. kr. priv. južno železnico. Prostori:   Skladišča, klai, prosta skladišča za les, železo, premog i. t. d., okoli 20.000 ni1.
Carine prosto skladišče za ieocarinjeno blago ter davka prosto skladišče za sladkor,
redni užitnhi podvrženo blago ter izvozne bonifikacije. Pravica za izdajanje meničnih skladovnih Hstov, na katere posojujejo vsi denarni zavodi.
Ugodnost zopetnega izvažanja (reok s p ed i c i ja)
za žito, sočivje, mlevno blago, oljnata senena, oljicine tropine in moko oijičinih tropin v južnozapadni avstro-ogrski
železniški zvezi in f avstro-ogrsko-švfcarski železniški zvezi: nadalje za žito, sočivje, mlevno blago, slad, riž, oijrftta semena, posušeno sadje (slive) in sladkor v severno-južno-avstrijski
železniški zvezi; nadalje za
žito. sočivje, mlevno blago, oljnata sermna, oljičine tropine, moko oljičnih tropin, semenje in sladkor v avstrljsko-
jadransM železniški zvezi z Reko in s Trstom.
Velike, vzorne, visokoobokane, zračne kleti.   Avtomatična tirna tehtnica mostovrsica.
Vozna, tarifna in revizijska pisarna. Prekmorski prevozi. Javno tehtališče.
Po 8 vinarjev: Gobe; kanditi; konser-ve; manufakturno blago, zamotano; stekleno in lončeno blago, zamotano; vata, v bale prešana; žganje, fino, v zabojih.
spraviti   v   skladišču, 6 vinarjev za K 100-— in mesec. Zavarovanje prevoza za čas vožnje v tuzemstvu   po   železnici   za vsakih K 100-— 10 vinarjev.
pričeti mesec takoj vračuni zavarovanje.
01. ^!Sipy!u£i|sk8 pristojbine.
Vkl&dasfe Sa izkladanje ter tehtanja za 100 kg la manj.
Po 10 vinarjev: Caj; čopiči; drobno j Ko se spravi blago v skladišče, se za blago: hmelj; krtače; likerji v zabojih J in demišonih; petrolej; pohištvo (v posebnih shrambah za pohištvo po velikosti na mesec 8 do 15 K): posteljno perje; ribje kosti; stroji, poljedelski in obsežnr, nadalje šivalni, ple-tflni in pisalni stroji i. e.; špirit; vžigalice v zabojih (pri 10.000 kg 4 vin).
c) Ha prostem ležeče blago.
Po 1 vinar: za blago, ki leži nepokrito
na prostem. Po 2 vinarja: za blago v napol pokritih
prostorih (kakor v kolnicah in klan-
činah).
Po 3 vinarje: za petrolej in vseh vrst rudninsko olje, ležeče na prostem.
d) Carine prosto skladišče.
Ležnina:
1. za kolonijalno blago, zmetano ........ K —06
2. za obsežno   blago, stroje itd......... » —10
3. za naklade v vagonih po najmanj 5000 kg   .   .   .   . » —.05
4. za kavo: pri najmanj 5000 kg 4 vin.,
10.000 kg 3V2 vinarja.
Izkladanje iz vagona ....	K	— 04
Navoz in zlaganje .  .  .  . .		— 04
Vkladanje nezamotanega bla-		«
ga ..........		— 16
Izkladanje zamotanega blaga		—•04
Izkladanje nezamotanega bla-		
	9	—•12
Vkladanje in izkladanje slad-		
korja, v zabojih in vrečah		
	9	--•08
Vkladanje in izkladanje slad-		
korja v grudah in zavojih	9	— 11
Posamezno tehtanje sladkorja,		
za 100 kg.......	9	—•06
posamezno tehtanje sladkorja,		
Tehtanje vsakršnega druzega	9	o. m
		
blaga, za 100 kg  ... .	9	— 04
Za  tehtanje  vagona na mo-		
	9	2 —
IV. Posebne prisiojliiiie.
Pristojbine za carinsko odpravno pomoč:
za navadno pismeno izjavo . za navadno veliko izjavo . . za nadrobno izjavo več kot 5 tarifnih postavkov . . . . vsak nadaljnji vležni list . statistični list brez kolka . .
K —-S€ » 150
B. Zavarovalne miJlojoine.
kiadanje   in   izkladanje obsežnih naklad, kakor:   strojev, orodja, pletenine, pohištva itd., se računi po porabi delavnih moči in časa. Rgaliziranje teže za vrečo . Zavijanje  brez  zavojnine po velikosti naklade K —-50 do Odpravnina za en kos blaga,
najmanj.......
'50 Odpravnina pri nakladi vagona po vrsti blaga in naklad-ka za vagon   .   K 4*— do
2-50 1-50
K — 02
!•-
9 —-40
Zavarovanje   proti   ognju   za vsakih
K 100-—   zavarovane   vrednosti za
mesec in manj 5 vinarjev. Zavarovanje proti ognju za les in ognja Odprava praznih
nevarno blago, kolikor se sploh sme P 600 kg . . .
6 —
Draga ataaipiilaeiiska dela.
Za moža in uro Za moža na dan
vreč za
Veljavno od dneva otvoritve.
K — 60 » 4-—
9 —-60
Pisnina za obvestilo o shranitvi blaga s poštnino   . .
Pisnina za skladovni list   . .
Pisnina za vkniiženje druzega meničnega prepisa in za vse zabeležke na skladovnih listih .........9
Prepis enega skladovnega postavka od enega vkladatelia na druzega brez tehtanja, za postavek.......>
Naprava internega voznega lista s kolkom.....»
Naprava mednarodnega voznega lista s kolkom, statistiko in s carinskimi spremnimi listi .  ...  K 1-20 do »
Naprava ogrske statistike s kolkom.......>
Naprava vzorca, brez poštnine  .    ...  K —20 do 9
Statistična pristojbina za eno iz Ogrskega dospelo pošiljate v: za kos.....9
za* vagon   .  .  .  . >
Provizija za inkasiranja in izplačila do K 1000-— K —-50, nad K 1000-— V2%*
Oddaja obvestila zunanjim strankam v skladiščnem prometu za vsako došlo po-šiljatcv, brez poštnine  .  . >
K
—•60 1 —
—•60
—•40
1-50 —'40 —•80
—•20 —•50
-•60
l Prisfojlilns za zopetno iAje in odpravnine.
Ce se pošilja naravnost naprej, za vagon .......
Priskrba vagona.....
Pristojbina zopetnega izvažanja za pošiljat"'e, ki se pošiljajo naravnost ali pa iz skladišča naprej, za 100 kg
K »
3 —
4 —
—•04
Mim sklade.
Na željo p. n. strank se z zelo ugodnimi pogoji oddajajo tudi posamezna skladišča  in  prostori, in sicer na leto po kvadratnem metru.
Izpremembe se pridržujejo.
Slovenski dijaki!
in druge knjige
ter vse šolske potrebščine
1 Narodni knjigarni.
Dijaški vestnih.
Občni štrajk srednješolskega dijaštva na Hrvatskem.
Velikansko sribanje med hrvatskim dijastvom je simptom globokega notranjega razburjenja, v katerem živi hrvatski narod in katero je obsegrlo vse sloje ljudstva. V dijastvu odseva sedaj nezavestno ta skrajni odpor proti nezaslišanim vladnim krivicam in terorizmu in vodi dija-štvo na pota, o katerih se mu pred nedavnim ni niti sanjalo.
Za občni štrajk srednješolskega dijaštva je dalo neposredni povod povod postopanje šolskih oblasti proti ouim dijakom, ki so sodelovali v poslednjem času pri narodnih in dijaških manifestacijah, ki so pa postale tiačje, ko se je začulo za oni napad sarajevske policije na grimnazista Sahni aeri ca v Sarajevn.
Šolske oblasti so pričelo najprej postopati proti dijakom v Karlovcu. K temu se je pridružilo še yxxstopnirje >o\skib oblasti proti sušaskim dijakom radi znanih nedeljskih demonstracij. Okrajni predstojnik Zmajić in okrajni pristav Mažnranić sta aretirala devetorice dijakov in jih takoj prijavila vladi v Zagrebu. Vlada je poslala tja k obravnavi srednješol-Bga nadzornika.
Vendar dijaštvo ni čakalo razsodbe vladnih kreatur — kajti efekt je vsakemu že v naprej jaseu — in >kienilo v prepričanju, da aretovana devetorica ni zakrivili niti več, niti nanj. ko ostali, da tako dolgro ne gxe-do v Šolo. da se ta afera povoljno ne ■ - in dokler ne dobe jraraucij, da ona devetorica ne bo kaznovana.
S susaskim dijaštvona se je izjavilo solidarno vse ostalo hrvatsko ^^dnješolsko dijaštvo in stopilo v srrajk.
Dijaški Štrajk ua Sušaku.
Povodom štrajka snšaškega dijaštva izjavila se je z njim popolnoma solidarna vsa snšuško-reška srednje-šbfeka mladina in se odločila, da jih £oče v njihovem koraku izdatno podpirati. Poziva meščanstvo, ki simpa-rično zasleduje dijaško ^ribanje, da di.iažtvn poraagra z materijalno podporo.
Ravnateljstvo kr. velike jrirona-dje in višje trgrovfeke sole na Sušaku javilo   roditeljem in odgovornim namestnikom, da je pouk v razredih »d IV.—VIII. g-imnazije in v II. raz--odn višje trgovske sole do nadaljne odredbe ustavljen. Obenem ssO obve-Sčeni roditelji, da se njihovi sinovi * rajo so učencem onegra zavoda in da se kljub ustavljenemu pouku v Ustnem interesu morajo ravnati po disciplinarnih predpisih.
*
Štrajk bakarskih narv tirarjev.
I >ijaki kr. navtične šole bakarni :r. solidarni z dijaki sosednje susa-ške g-imnazije in drug-ih srednjih zavodov, s<~> stopili v edinstveni štrajk. Okrog- 9. dopoldne so vsi navtiearji iz petih višjih letnikov odšli iz šol-skeg-a poslopja in % njimi tudi ostali mladi sodrugi iz pripravljalnih razredov. Zapeli so pred šolsko zjrradbo Ljepa nasa domovina^. h xa tem ao
napoili po mestu, pevajoči narodne hrvaške pesmi. Mestno redarstvo je naskočilo dijake s šibami v roki iu veleč, da ne smejo niti manifestirati, niti se v velikem številu sestajati. Mijaki so jim klicali: »Doli šibe, mi nismo p«i! Kljub naporu policije se je manifestacija ob velikem odobravanju meščanstva, posebno gospa in rospodičen završila. Pred »Narodnim
mom« se je dijaštvo med klici: »Živila djaeka sloboda i sloga! Zivio naš mučenik djak Sahinagič!« mirno
sslo, Upravitelj nautienega zavoda Kavić je sporočil dijakom, da se
a zapre, de se ne vrnejo v šolo, a dijaški odgovor se je glasil: »Mi ae ne vraćamo vse dotle, dok no stupe U
Školu suaaeki gimnasijalci, s kojima smo solidarni!«
Dijaške   manifestacije v Senju.
V torek, 5. t. m. je med šolskim premorom med 9. in 10. nro šla velika skupina dijakov po ulici pevajoča ^Lijepu našu . . .« in klieoc proti Čuvaju in »Zivio Sahinagie«. Nato so šli zopet v šolo. Zvečer ao so manifestacije ponovile in zaeno z ostalim občinstvom so dijaki hodili v sprevodu po ulicah. Ker se mir drugače ni rušil, ni policija posredovala.
Zagrebška srednješolska omladina, 7. t. m. popoldne so zastopniki zagrebške srednješolske mladine na poziv sušaških viukovačkih in kar-lovških kolegov imeli posvetovanje o štrajku. Najprej se je pozivu srednješolskega odbora na Sušaku in v Bakru, da celokupna srednješolska omladina Hrvaške in Slavonije stopi v štrajk v znak protesta, da se dijaki zaradi uličnih demonstracij preganjajo v šoli, odzvala v Zagrebu tr-go\ ska akademija.
P. t. n. ob 10. dopoldne »o vsi slušatelji trg. akademije brez vsake-gr dogodka zapustili šolsko zgradbo, šR pomnoženi z nekoliko sto drugi-nr srednješolci kličoči proti inkviziciji v šoli, za svobodo vede, a posebno proti današnji vladi in biinu, na Sveueilistni trg, kjer se je improvizirala dijaška skupščina. Mod tem, ko so ti dijaki zborovali na trgu, so dijaki obrtne šole, ki stoji istotam stali ob oknih in burno pozdravljali štrajku joče d'jake. Na skupšev ui slrajkujoeih dijakov, ki jo je policija s silo razgnalči, se je sklenil splošni štrajk srednješolcev; ki se je končal ^t. t. m. s popolno zmago dijaštva.
9. t. m. je okrog 500 srednješolcev »borovalo v »Kolutt. Tu je prišlo poročilo, dn je vlada razglasila, da so vse vesti o relepacijah in drugih drakoničnih kaznih neosnovane. Izvoljen je bil tedaj dijaški odsek, ki naj se posvetuje še isto noč o na-daljnem postopanju; ki bo obvezno za vse zagrebške Šole. Po telefon skem dogovoru > sušaškimi dijaki so se vladine izjave vreli kot povoljne na znanje iu te je odborov predlog, da se šole zopet obiskujejo sprejel kot resolucija na velikanski nedeljski dijaški manifestaciji, ki se je 10. t. m. vršila na Vseučiliščnem trpra ob prisotnosti 1500 dijakov in 300 »iijakinj.
Velika dobrodelna prireditev za
dijastvo. Akademično fer'jnlno društvo »Sava« v Ljubljani je sklenilo prirediti 13. aprila t. 1. v Ljubljanskem Narodnem domu veliko dobrodelno prireditev za naša dijaška podporna dmstva, pred vsem pa za vzgojevalno in izobraževalno društvo ->Dnmovina^ v Ljnbljani. Akad. fer. društvo »Sava- bo » sodelovanjem narodnega ženstva in bratskih akademskih društev aranžiralo v veliki dvorani Narodnega dema velik ples. v stranskih prostorih velikonočni semenj, pri katerem se bo oziralo na vse narodne navade in v Sokolski telovadnici zabavni večer a la Ronacher z raznovrstnim zanimivim programom. Spodaj bodo nameščeni razni paviljoni in ostalo, kar je potrebno za prijetno zabavo in vesel večer.
S pripravami *o prier- že lokom tega tedna. Visokošolske kolege opozarjamo na to prireditev in želimo, da se mnogoštevilno prijavijo v pnmo<- in obiščejo po'noštcvil-no veselico.
Listnica uredništva: Ponovno moramo naglasa t i, da morajo priti poročila vsako sređb v Ljubljano, Se hočejo priti tozadevne notice v D. V. Zakasnele ve^ti izgube mnogokrat v*o svojo vreduoat. Poročati je treba t°rej ttkoj. Uredništvo se nahaja v Ilirski nliei 2".., od maia dalje pa v SnbiČevi ulici 3. pritličje, desno.
Slovenski dijaki!
Spili štt in Ane Knjigi
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
manuiaktarno irpi
J. Ciuha
Stari trg št. 1
■-»«1 l>an«o.
novo sidana, in aicer 4 aobe, dve kuhinji, 1 shramba za jedila, 3 kleti, gospodarsko poslopje, vrt za zeleniad, 5 minut oddaljena od kolodvora ob progi. Z danim« st-Zagreb, kjer je tudi večja občina, župan jfcki in postni urad itd pripravna za vino- in lesotrica. pel.a. »ploh fea i sako trgovino, v lepem zdravem kraju pob g savskih kopeli, za upokojenca (prnzijoniata) pripravno.
se da
v najem,
tudi se pod agod- t»i«fllfI*B
nimi pogoji —— —A
Več pove nprav. »Slo»enskeg;a Naroda".
m
■ s
i"
MILO!
z dne 23. maja 1873 Stev. 119 državnega zakonika z dodanim
l
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-
j oči mi. _
Trdo vezan 5 K 00 v«, 90 požtl s e so r.
Mm Wm v lisHari.
99
SLOVENSKI NAROD
se prodaja v posameznih izvodih LJubljana:
Bizjak J., trafika, Bohoričeva ulica tO. Ulaznik L, trafika. Stan trg 12. Blaž      trafika. Dunatska cesta 14. Helene Jer. trafika. Prešernova ul. 52. Eluner M., trafika. Kopitarjeva ul. 1. ruchs M., trafika. Mariia Terezija c. 14. Jeceraek AaL, trafika, Novi Vod m a t. Klanl&ek Marila, trafika. Tržaška c. 21. Kleinmavr, prodajalna. Južni kolodvor. Kleinsteln     trafika, Jurčičev trg 3. Košir JuU trafika. FliKerjeva ulica 12. Kustrln A., trafika. Breg 6. Kušar JM trafika. Sv. Petra cesta 52. Mrzllkar A., trafika, Sodnijska ulica 4. Mullcr-Kanz, trafika. Sv. Petra cesta 14. OjstrI>        trafika. Polianska cesta 38. Plchler J., trafika, Konsrresni trg 3. Ptmat J., trafika. Kolodvorska ul 18. Podbol     trafika. Sv. Petra cesta 97. Sever Mar., trafika. Krakovski nasip 4. Sitar      trafika, Florijanska ulica 22. Strkovič       trafika. Dunajska cesta 7. Stranss M., trafika. Škofijska ulica 15. Stienne Ivan, trafika, Valvasorjev trg 4. Sušnik J., trafika. Rimska cesta 18. Svatek J., trafika. Mestni trg 25. Svetck Lncfla, trafika. Novi Vod mat 57. Šcnk Ivana, trafika, Reslieva cesta 24. šesark       trafika, Šelenburgova ul. L £ubic A., trafika, hotel »Union*. Tenente Rudolf, trafika. Gradaška ul.10. Trafika Latermanov drevored. Treo Julija, trafika. Sv Petra cesta 36. Lšcničnik F^ trafika, Židovska ulica 1. Velkovrh A., trafika. Sv. Jakoba trg 8. Vizjak J., trafika. Turjaški trg 3. Zupančič Iv„ trafika. Kolodvorska ul. 8.
Kamnik:
Ažman Marfia, trafika.
Skofja Loka: Zigon Marija, trafika, Glavni trg 34.
K rani:
Adamič Anton, trgovec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce: Legat Ivan, trgovec.
Bled:
Repe Dragotin. trgovec Pretnar Ivan. trgovec. Drfschel. knjigarna (samo v sezoni). Zirovnik J„ prodajalna novin (samo v sezoni).
Javornik:
Sinkar ML
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mi)o, trgovec.
Jesenice:
Mesar J., posestnik in gostilničar. Schwarz JuL, kolodvor.
Ribnica:
Lovšin hran, trgovec
Novo m cm o;
Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni:
Dermelj Alojzij, posestnik.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Raka:
Varšek Ivan.
Vrhnika: Dolenc Fran, gostilničar.
Logatec: Rus Josip, trgovec.
Zagorje ob Savi: Korbar Karel, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafika. Pogačnik Alojzij, trgovina. VVerli Karel, trafikant.
Begunje pri Cerknici: Strgufec Ivan.
po 10 vinarjev v sledečih trafikatrv
Lož:
Lah Franjo.
Stari trg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovina.
Postojna: Šeber Makso, tiskarna.
Sodražica: Fajdiga Fran, trgovina.
Št. Peter na Krasu: Na kolodvoru.
Senožeče:
Zelen Anton.
Komen pri Nabrežlni:
KotneH Alojzi}, gostilna.
Zidani most:
Petermann Mary, kolodvor.
Rakek:
Domicelj A.
Tržič: Slebler M^ brivec
Maribor: Welxl Vinko, trgovina.
Celje:
Mllavc Mm Narodni dom. Zvezna trgovina. Hausmann, Graška cesta.
Celovec:
Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica:
Oabršek A., knjigotržec Kvebelj Peter, Kapucinska ulica 1. Leban Terezija, Corso G. Verdi 4. Likar M., trafika. Pleško A^ Campo Santo 37. Vecchlet Lucija, Via del Corso 22. Sardagna J„ Gosposka ulica 9. Kolodvor, knjigotržnica.
Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Gramaticopulo,   Aristide, Piazza Bar-
riera vecehia. Lavrenčič Miha, Piazza Caserma L Može Karolina, Via Miramare t. Hrcščak Blaž, Campo Belvedere 1. Sekovar Mar«, Piazza Caserma 6. Stanič St., Molin piecolo 8. Državni kolodvor. Južni kolodvor.
Opatija:
Tomašič Anton, trafika. Milic Ivana, trgovka. Hartmann I., trafika. Knjigarna Mandria (sezona).
Voloska: Spendov Anton, prodajalna novin.
Lovrana: Knjigarna Schtnled (sezonah. Knjigama Mandria (sezona).
Puli:
Felt Antonija, Via Barbakani 1. Reka:
Globus, časopisni biro. Trbojevič Cijuraj. Via de! Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena, VTII Alserstrasse % Gradec:
kienreich Jos. A„ knjigotržec. Južni kolodvor.
Sarajevo: Vukas Peter, Čumalasa 137.
Glincc: Likar Marija, trafika.
Spodnja Šiška: Kotnik J„ trgovec Franzot M^ pri kolodvoru.
ročna dela is
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za Športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskanc vezenine v največji izberi. Prcdtiska-rija. Vezenje na roko. Tambnriranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se IzvrSnjeJo točno in vestno.
r
SirotiŠče Biidingen, p. Ma.vstadt, 2.XI 1911.       Marienhaus Basel, 1. oktobra 1911.
Sirolin »Rocbe11
In njegovo
s: člslanje ::
Z veseljem Vam lahko naznanjam, da nam
je Sirolin »Roche« prav dobro služil, zlasti se je
obnesel pri influenci in pri podobnih obolelostih ne poznam zanosljivejsVga sredstva nego je Sirolin »Rucbe«. Vsem, ki smo ga jim dali, je pomagal.
Sestra Martin FriaftUka,
bolniška postrežaiea.
te dalj časa mi Vas Sirolia pri katara, ebelenem vratu in influenci izborao služi Rada bt Vafe izdelek naklonila tudi ubogim bolnikom, ki jim kot bolniika poztrežnica strežem, da bi jim z Valim krepkim zdravilnim sredstvom zopet pripomogla do zdravlja.
Paiflj—a aoatra 0. Is
Brno. v septembru 1910.
Ob sklepa letošnje počitniške kolonije si usoja v dano podpisano društveno vodstvo z izrazom najtoplejše zahvale vljudno javljati, da je tudi to leto Vaš Sirolin najugodneje vplival na gojence, ki ao ga uživali na zdravniško odredbo.
Braska poelteiška kolonija aroM-UUaradorf.
8Y
RFU
75
02
Badackega o« sta At. 2, L nadstr.
Proda se pod Rožnikom
773
za 13.000 S.
Veo ravnotam.
ia modno blago sa gospode in gospe pri po-roča ifvoisi htSa -
PROKOP 5RORK07SKT n SIR
▼ Huiapolcu aa CefckcTn Vzore! na saJbtavo ir«n-
ko. Zelo imerne Mae.
Na ielJo da tekaj luo-fotriti oblaka za gcap.
To briga vsakega!
Najboljše in najfinejše 569
ss= svilnstooumasf3 ipeiialitete
3 vzorci K 1—, 6 vzorcev K 180, 12 vzorcev K 340 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilustrovana z zdravniškimi nasveti epremljena brošura gratis in franko (zaorto 20 v.) R<gl]eaićaa nauu!aktara I. Singer, Saaa)    Wi3singerstr. 8 F.
«89
ca bencinov motor in betonske stroje. Ponudbe na betonsko podjetje
lw & Horn, Wm DanajsHa cesta 71
Dve lnteUgontnl
986
gospici sestri
v starosti 24—26 let, s premoženjem 40—50 000 K, iščeta tem potom znanja z dvema gospodoma uradnikoma ali trgovcema. Priložiti je sliko, katera se vrne. Stroga tajnost Ponudbe do 22. i. m. pod „Sreća v maja" Ljub liana, poštno leteće, gl. pošta«
(s*
3E
Uradne dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
iiosr
i in
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6),
išče nujno:
oobre kuharice poleg sluge ali kukinjske dekle za Ljubljano in zunaj, hišne za Gorico (gosposka hiša) Budapešto in okolico Ljubljane, predstaviti se je tukaj, navadno bono k 3 letnemu otroku za Mali Lošinj, 2 deklici k otrokom za Ljubljano, hotelska in penzionaTska posebna služkinja, kuharico aa močnate jedi, več hišen za zdraviliški kotel, kopališka slugi, zakonska, za zdravilišče, brhko plačilno nataka ico, kuhinjsko blagajničarko, likarico za velik zavod, lič-avega kočiiaža h gospodi, kavarniškega kuharja za Reko, več natakarjev (donašalcev vina) za veliko železniško restavracijo, plačilno natakarico za hotel v Gorici itd. itd.
Pn vaaajih vprašanjih se prost znamka za odg*«**.
I S
It
M
o
3
k
U 15
> >
f— te
JE* u
G 9-o
H/5 »■ »
o C
v)
e
N
©
e
»*i
e
e
>o
•* j* c
e n
ivaj
d
* o 0.
O
•o
c
II u I-
•a O
o.
Veliko
stavblsče
▼ Orljann M protaj.
Meri *W5 arov 63 metrov, kraten pogled na
morje, trdno zidane terase, oddaljeno 5 min. od postaje. Stavbišče in zemljišče seže do morja, majhna vila z 10 piesani In vsem pohištvom. Cena vse skupaj 100.000 kron. Kunec lahko napravi dobiček, ker stane zemljišče pri morju po 40 K kvadrat seženj. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 984
Pozor! Pozor!
Najljepša prilika za nakup
in s koncesijami
{e seda}. Več pove Peter Mat telio, konoes. pisarna v Ljubljani, Škofijska ul. 10. 959
strojnik
k večjemu parnemu stroju, kateri bi tudi opraviial ključavničarska dela. — Plača po dogovoru. Ponudbe ie naslavljati na Anton Kaffei. parna žaga in vinska trgovina Kočevje. 912
!! 500 kron 1!
Vam piičim, ako vaSa kurja očesa, bradavice, ti da koža ne izgine brez bolečin v 3
dneh z motim uničevalcem vrastlih korenin, ■aatlOI Miz. Lonček s garancijskim pismom vred 1 K — Iiany. Eošiee, L« poštni predal tt 04, Ogrsko. 967
inriaja h pisoia po poitnna oavzetla Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S bron. 273
lače se
960
za fino veliko delo. fvtidbe fi „*. B." ■■rafilitri jjat, jfcpajsff.
Trgovec, 29 let star, oženjen, želi radi opustitve trgovine dobiti mesto ::
trpkega potnika881
za kolonljaL in niannlakt. stroko.
VeŠč je hrvaškega, slov. in nem. jezika. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda».
Krasne novosti za spomladansko sezijo
. in po že snano najnižjih conab dobite
v modni trgovini peter Sterk
LJublfana. Stari trg it 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, !• kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .\   moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .\
Prva največja eksportna Mi or,
{ubijana
Mestni tro št. 25. nasproti rofovža.
Nudim svojo veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Hi tn št. 25, napti mm.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna ::    naročila. ::
NARODNA TISKARNA
>■ BI
V LJUBLJANI
is si
■ aar
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85
Telefon štev. 85.
zmofni nemščine se sprejemajo ali pa na-
stavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod
„Merkur*, Brno, 11 engaase 20.       071
tik ceste, železniške postaje in velike tovarne, novo zidana, na švicarski način stavljena, v kateri se nahaja že več let dobro idoča trgovina,
se
rossa
Obstoji iz 3 sob, 1 kuhinjo, 9 kleti, poleg hiše so 3 svinjski hlevi in kuhinja s kotlom, vrt za zelenjavo, okrog 3 oralov gozda, ki daje potrebna drva in steljo. Cena 11000 K, 6000 K lahko ostane vknjiženih. VeČ se izve
pri Viacenc Peš.rnu v Foljcanah, £ta-ier&ka. 699
Zo čez 15 let dobro vpeljana
»vina
v Celju, se tako] da v najem
z vso opravo za špecerijsko blago in perilo, velike kleti in drugi prostori, blizu kolodvora in pošte, pripravno za vsako večje podjetje. Nntačnejše pri lastniku Dolinarju v Celju. 937
S l m\m t L oiia se elpi
4 sobe, kopalnica, oblina priti-klina v hiši št 2 Slovenski trg.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Krisper, istotam. 902
vila
blizu mestnega parka pri Celju ležeča,
v mirni solnčni, praha prosti legi, z lepim vrtom in lastno kopalno utico ob Savinji, pripravna posebno za letovišče ali umirovljene uradnike, 963
se pod zelo ugodnimi pogoji ceno proda. Ravnotam ie naprošal redi
hiša
z vrtom ali pa s par orali dobre njive. Več pri lastniku : Dolinarju v Celju,
za večjo, zelo dobro vpeljano trgovino na Gorenjskem zanesljiv
• o
• t
proti visoki proviziji. — Vstop lahko takoj. — Po zmožnosti reflektira lahko pozneje na stalno plačo. 972 Pismene ponudbe nai se pošiljajo pod šifro „S. K. 100", poštno ležeče Kranj.
oddaljeno 20 minut od mesta Slov. Bistrica, katero obsega 14 oralov zelo rodovitnih in dobro gnojenih njiv, travnika in sečnega gozda, t krasnim sadonosnikom raznovrstnega sadnega drevja, enonadstropno hišo dve kleti, hlev za S glav živine, skedenj, 4 svinjski hlevi, nova preša i. t d., vse močno zidano in z opeko krito, se z vsem poljskim in gospodarskim orodjem vred zaradi bolezni
takoj proda
za 13.000 kron, od katerih bi bila samo polovica za izplačati. 96-Posestvo je posebno pripravno za večjo družino, ker se živeža, pijače in sploh vsega v obilnosti pridela ali za kakega rokodelca kateri bi imel v mestu in okolici vedno dovolj zaslužka. — Naslov lastnika se izve t opravnUtvn »Slovenskega Naroda*.
*
M
4
a m u a
a a
I
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
i HBjigarni
Prešernova ulica 7.
V
n n
M n
m
u m
3LF
55
17
Za kratek čas.
Evropejec: Ni ga. lepšega nogrieda, kakor če lovci pode leva!
Zamorec: Oh, še veliko lepše je, kadar lev lovce podi.
*    . •
Fajmošter Jaka: Ti. Frence, ali že veš, da je naš nradni list prinesel pornografičiio prilogo, kakor poroča »Slovenec« z dne 8. t. m. v svoji 56. številki.
Fajmošter Frence; Pa ja ni imel priložene Tonetove rdeče brošure?
Kdaj bo pa tvoja poli m — no to po ne mudi! Ti se b š torej poročila.
Olgra
roka t
E m a :
Olga kadar se bo že mudilo V
c «?
Učitelj : Veste, gospod go-židar, z vašim sinom sem prav zadovoljen. >amo to napako ima., da nesramno laže.
Gozdar: Hm, hm. Čudno. A laže? Hm! Kje ^e je pa naučil? Moja »ena se nikdar ne zlaže, no, mene pa tako ves dan ni doma.
Fajmošter Jaku, gredoč gladko g-injen iz gostilne se podere na tla in se pobira ter govori svu je-mu spremljevalcu Janezu:
Danes imam pa tri sarze: >cm apotekar, padar in fajmošter.
[Resnična dogodba — ime na razpolaganje.I
— Snoči je neki tat poskusil da
hi mi izpraznil žep. pa moja žena je to preprečila.
— Ali jo tatu prijela ali kričala . . .
— Saj je se zraven ni bilo.
== Kako je torej tatvino zabranila?
— S tem. da mi je ona yjc zju-rr3j doma izpraznila žep.
— Vas sin studira? Kai pa ho-iz njepra napraviti?
— Advokat bo! Veste, fant ima nepremagljivo strast se vtikati v tuje zadeve — naj mu to vsaj kaj nese.
c o
— Črn trak na rokavu in na klobukn, orne rokavice — kaj pa to pomeni ?
Moja žena je ponesrečila — se pred tremi tedni — pa so mi šele lane* pisali.
— Šele danes?
—- Ves, ker je danes moj god! * i
Škof:.., In, moji rirag-i novo posvečenci, rudi kot dušobrižniki na deželi ne pozabljajte svojega prostega časa primerno uporabljati. Kdor
• neče pečati z znanostjo aH s kako drugo tako oslarijo, naj pa tudi t prostem času moli . . .
— Kako pravite: da s svojim možem ne marate več živeti in da se hočete od njega ločiti!
— Na vsak način! Toliko bora se počakala, da bova v naglici praznovala srebrno poroko potem pa se dam ločiti.
c &
Služkinja: Gospod profesor, ravnokar sta se vam porodila dvojčka.
Profesor: Tako? Povejte to moji ženi — to spada v gospodinjsko področje.
-— Za Boga — otroci — kaj pa mislite, da tako strašansko razgrajate in se Trmerjate in razbijate —
— Igramo se: papa in mama.
c
Gost: Slišite — krčmarica — v tej jnhi plava muha!
Krčmarica: No, torej se je vender enkrat začela spomlad!
m
Policijski uradnik: Vi Ste tega gospoda včeraj s pestjo po obrazu udarili, da je ves otekel.
Ćuk: Ne, to ni mogoče, jaz že osem dni nisem nikogar pobil.
Ooe in mati se pripravljata na
veselico. Ko sta oblečena so poslavljata od otrok:
Anica: Oh, mamica, kako si lepa . . . iagledaš kakor kaka kraljica . . .
Pepoek: Ja, papa pa izgleda kakor kelnar.
Gospod : Kaj je pa to-le? Kmetovalec: To je umetno gnojilo.
Gospod : Kaj — zdaj torej no ponarejajo več samo denarja, ampak celo gnoj?!
* m*
Razkazovale«, v m o n e -ž a r i j i. Prosim, vaša milost, izvolite sem stopiti. Tukaj, vaša mil st.
Fajmošter Jaka: Nikar mi ne recite vaša milost . . . jaz som skromen človek . . .
Fazkazovalec: Oh, prosim, vaša milost, pri nas je že tako, da pravimo vsaki kravi vaša milost.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem taj Blitva posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseb političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa BO zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pisme no in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zeror-rn navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko zs odgovor ako se želi od govor v priporočenem ptttrnn pa H."* vinarsko sn&mko) na: ICmefsko pisarno narodno-naprednr stranke v Ljubljani, Wo!fora nliea tO. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tnni naprednim kmetskim iupac-Mrom.
Usina voda
Zobna krema
Življenje  nam  zagreni močen
kašelj, ki slabi telo ter otežkoči vsako delo. Točno olajšanje in hitro odstranjenje omogoči blag slastni Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Steklenica po 2 K 20 v st dobivajo skoro po v«eh lekarnah, vendar pa strogo pazite na ime izdelka in izdelovalca. V. b
Vsakemu je znano, da ranjenih mest ne moremo dovolj zavarovati pred onečišćenjem in da se z zastrup-Ijenjem prav lahko izcimijo iz njih prav nevarne rane. Zato je priporočati, da se tudi majhne ranitve pokrijejo s pravimi sredstvi in tako varujejo vnetja. Pripravno je za to v prvi vrsti zanesljivo antiseptično delujoče sredstvo. Tako sredstvo pa je pras»ko domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, C. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker p->d hladeči m, bolečine tolažečim uči e kom tega mazila se zacelijo ranitve prav lahko. V. b
Za nekaj vinarjev si napravite v prav kratkem času okusno, zdravo večerjo, ako nalupite krompirja, ga razrežete, v slani vodi skuhate in na okoli 2 kg pridenete tablico raztopljenega Vertesovega gnil jaze vega pridat ka. Na podoben način se dajo iz zelja, fižola, riža, močnatih žlični-kov, tarhonva, makaron, polente, sploh skoro vsega sočivja lahko, hitro in ceno napravljati najfinejša in najdelikatnejša jedila. Ako ma kilogram mesa denete eno tablico, dobite v najkrajšem času najsiastnejši, naj-delikatnejši guljaž. Napravi se pa tako tudi piščanec v papriki, riba v papriki, guljaš z zeljem itd. Ena tablica ki zadošča za kilogram mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd., stane 20 vinarjev. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Pristen samo »Ver-tes«.
Za stoletja znani
as
alkalična kislina
kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih. FrančiSkovih lažnih vedno sijajno preizkušena.
JOLHiMstRi!
83 liuMiana. Ped iraif ■ l i
tri'oraća svojo bogato , zale-o naočnikov, sci- • talnfkov, daljnogledov j la vse v to stroka sna- 1 :: dijoče predmete. :: |
S « m t
Z3
M 1=
m m
3 I
Ite    ?3 pin in
333 sobe za gospode.
Glagolski & Co»
C la kr. i i * i dobavitelji
Gradec Jon^n^urmrm« TeWon 384 Prerzema izdelovanje vscuftašne^"* pohištva.
Proračune    izvršujejo    lastni arhitekti.
931
TOR
gumijevi ^odpetniki
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zalo**; Anton Kmper, Ljubljana. ■'■ n ■ i-  Dobiva se povsed.      - rr
i
iri
f.
Zbirka
. imm
v slovenskem jeziku.
I. zvezek: Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregrcšklh in   prestopkih   r.   dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne  17. dec. 1S62 št ± z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
¥ platao ffMi § B|
pa posti S ■ 20 rfa.
pfarodna knjigarna
v L|«bljain!.
100.000
štiriletnih šoianih smrek
1000 komadov K 9"— ia
triletnih nesolanth smrek
1000 komadov hI 5— se dobijo
t pilili ama. >. li-StoleDH.
Nadležne kocine
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Or. 1. lina oii-slfanlnalH kodi.
Zaj. neškodljivo, gotov uapti.ti:. mušicu -/a A K zadostuje. Raz-| 833    pošiljanje strogo diskretno.
It!. &. A. Klx. lateritirij, Bouj II, ler;?me 17 L
Pričelo se je razpošiljanje. Smreke 30 —186 cm vis kom. 30—12o vin., amer. borovec 20 200 cm vis kom. 20—250 vin. črni ia bali aoroTse so — 200
cm vis. kom 70— 200 vin , macesen 0—300 cm visok kom 70 3< 0 vin., Bsaksov borovec 30 — 8o cm visok kom 70 — ieo vin Skfic-l'ćao 'inozemsko) :jjl>ćevta, 70 nailepih vrst k^m. 1—5 K. Zsirea: 100 kom tuz In inozem igiičevja .50—300 cm vis. K 100- —, 50 kom. K 55 — 25 kom. K 3f3- - . 20 mil. gozdnih sadik smreke, črni in beli bor, hrast itd. 1--4 L sadike 10eo kom. po K 3—20. — Dalje: sadno, lepotno, drevoredno in žalno drevie, p&smemt perutnina in nje jajca za valjenje, lovski in lenetni fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zadevo zsstoni. — SroEa Žige BatthySjiyiai Orasčtnska narava Csendak pri lad^oni. 88'
v L]ubljani
priporoča naslednja
Adrne* L+vstC; Rdeči smea . A*<'-r   Izlet v Carigrad ,   . .
»      Prefema? albom Bc7 Ustolfčeae koroških vojvod »   Slovenska aemška meja aa Koroškem . .
»   Nerodni kataster Koroške ft—     Šmmmmkg Brodikovski
•dretnik...... . .
So»tr«   Doktor R.loiaa ...
B**ri+ett   Hali lord.....
Ctmkmr Ales i t Razora . . . 9% Časalkarstvo ia aa$i čaaaitl ' -ca $natopl<&   Med kajigani
ia Itadial Eri*rec-Stuo€*e V naravi . Hotelu  Dnevnik ... Jurčtć  Zbrani spisi I.—JU . . Jehmek  Ukrajiaske dane   . . Lmh   VaSka kronika   . . Lipić. Strahovatci dveh kroa I. n. a t    Ljabezen ia Junaštva straha* tetnefa oraporsiaka .   . . Miurmk   Majhnjsi sovražniki ObUi   Stara deviea ....
Raiae pripavesti .... Rsmee Liabejtn Koncan^re Rlafc » Prema^aici a   V Itadeatovskih olicib >    Zadnji rtdaviae Benalja fftffte        .  . . Smčar Cee traje tfn srete . bepetavec  Zaljubljeni kapaciH 9% Štiri ruske slike Thc%trid Vmiinu .... Trstenfk Slovensko rledaliSCe Ve&ei  Llbera nos a auto   . . Zarml   Zbrani spisi .... Žvm  Osnovni naaki o narodaeni fospodarstvti . .
dela:		
	»ros.	
K	1 40,	2'40
»	— 80	
a		
	- 30	
»		2-40
	- 60	
»	i -56,	^■50
a		
	1-60.	2-60
	1-50,	2S0
»	-'80	
y	—•50	
a	1-20,	1 70
»	—•60	
	1-20,	2 —
	—•30	
»	1-70,	270
	1-	2-
s>	-•30,	1 60
a	—•60	
a	-60,	1-60
a	-•80	
h	150,	2-50
>		1 60
»	190,	250
»	150,	250
a	t 20f	2-
»	1-20,	2*20
a	I-	1-80
	— 60,	1-60
s>	—•90	
a	2*—	
9	1 40,	2-20
9	1 —	
t>	3-—	
Kupi se 849
rabljen pianino.
WU s i Mini! ii. 10, mi HMh.
840
za nova dala, sprejme takoj
Andrej  Klavora,   Bovec, Goriško.
::     Plača od kosa ali na teden: t
Ze 25 let dobro idoča
trgovina
M odda takoj, eventnelno se proda tadl dotična hiaa.
Naslov pri uprav *Slov Naroda c 890*
Stara dobro znana
92S
se da z vsemi stroji in orodjem s 1. aprilom t 1. po ugodni ceni v najem,
Vpraša so v Žalca št. 31.
Se dobro ohranjen 958
parni kotel
na 5 Atrn. (Cornwall) s 70 m* kur-javne ploščine se ceno proda
v MTovarni za kle|f LJubljana".
Samokres
K 5-50, •,7*50.8-50 rošnjenje p*
powctjt. Bret rizika. Zaaeu daraljna ali denar aacaj.
Samokresi
skrbno zastreljeni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c in kr dvor dobavitelj
Jan Konrad. Most Mt 1162. toiko.
Glavni katalog z 4000 lUkarnl na u  is   zahtevo gratis in franko, n a
z mei. blagom se poceni odda. Odda se tudi okiog 100
rabljenih in novih 15 —700 1 po 08 h 954 liter in
4 velike svetnike
(2 svetnika in 2 svetnici) pnoravni sa cerkev. Ima naprodaj
Franc Cvek v Kamnika.
Pooblastila
te volitve
po sestavi izvrševalnega od« bora nor. napredne stranke
se dobe
'uri»LjolilfanL
Cena za 100 komadov 4 I
3818
Serbabnvjav podfosforokisli
apneno železoati sirup
Že 42 let zdrarnlslto »reilkoien ra prinaroiaa aroni etrnp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in konti Steklenica 2 K 50 h, po posti 40 h več za zavoj.
Pristan samo s spodnfo
1-8    Pr*4 pooarelaomi se svari.
aromatiška esenca
Že 43 lat mše— la vrlo preizkoleno   oolečine tolaf eče sredstvo za vdrpienjc   Lajša ia
odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdeloval in fj^ Hellmanna lekarnica 99Zur Barmherzigkeit" fla IflnaJD lll/l, Mim\\M 73-71
glavno razpečevalisče:
Zaloge pn Kg lekarnarjih v Ljubljani in Novsm msstu. —
07
8E
1
19
17
1756
14
6E
1966
Kavama vso not odprta. Km JMnf: laiiB Ii tat to :•
dunajskega damskoga elitnega orkestra.
Z velespoStovanjem Štefan Miholič, kavarnar.
Ol^lio.
Proda se v konknrzno maso Pr. VeratoTika v Cerknici, spadajoče
Špecerijsko, drobno manufakturno blago, železarna, obuvala, steklenlne, klobuki L dr.
Ponudbe je staviti dO 26. L m. pri podpisanem upravitelju konkurzne mase. — Kdor si želi blago ogledati naj se zglasi pri podpisanem upravitelju konkurzne mase, ki daje vsa potrebna pojasnila.
V Cerknici, dne 11. marca 1912. Ivafl ■LaVPiČ«
5fr4 upravitelj konkurzne mase
□laioiraiDiapipinip
□
Velika tvrdka gorenje stroke išče nekaj reprezentativnih, energičnih potnikov, v vsakem oziru dobrih trgovcev. Pogoj: popolno znanje nemščine v govoru in pisavi, razen tega mora dobro znati govoriti slovensko in italijansko. Inteligentni, krščanski gospodje,
sredi dvajsetih let, ki poznajo zadevne odjemalce nai svcve nonu'^e ^   priklopitvijo   prepisov   izpričeval  in  sbke pod 99£&01SOador
Nahrangomiiielbrauclie 5765" pošijefo na an etično ekspedicijo Budoll Mosse, Dunaj IM Seilerstatte 2. 975
m
mmmmmmm\M\ m EHUSlIlIlll!
OD
Ne I 199/126.
978
Prostovoljna
sodna dražba nepremičnin!
Pri c kr. okrajnem sodišču v Kr. gori cdd I. se po prošnji ustnika Melhiiora Bremca, posestnika na Jesenicah štev. 134 prodaja na javni dražbi zemljišče vi. št. 482 k. o. Jesenice obstoječe in parcel Št. 265 travniki 267 2 njiva in 267/3 hiša. — Izklicna cena za nje ugotovi se s 53 000 K
Ulazna se bo vršila dne 28. mm 1912 ob ta % ori daacldne uri 0mm m\fa.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice
brez ozira na prodajno ceno.
Zdražitelji morajo položiti varščino v znesku 10 % izklicne cene. Skupilo splačati je tekom meseca dni prodajalcu.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi k 1 in dne 28. marca 1912 pred začetkom dražbe.
C kr. okrajna sodnija v Kr. gori, oddelek L,
dne 10 marca 1912.
umetni in trgovski vrtnar
C2TC2i;3 li. 5. B. ittiSStFI, So S? f!!k>!3 <!W
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
ftl* zi a
!D "Ml
0mU lOpkST. V2RC69. ii3lflV illi
Okusno delo in zmerne cene Znnanfa naročila točno.
^pomladni kostumi
::  3a dame in deklice ;:
So v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega chica po prignano nizkih cenah, .v Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
„3{ngieško skladišče obtek"
:: O. fternatovič;:
Ljubljana, JY(estni trg št- 5.
Perje
aea postelje in puh
priporeta p» najaitjih cesta
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana i Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča sva
optični zavod
kakar vsAkovrsina aćala 8» aelpstlnike, toplomere zrskoracre, hvgrromsira, daljnoglede vseh vrst, it a te ar , Zežss, Basen Ceerrs Itd., ter v»e v to stroko spadajoče predmeta. Vsa r» opravila Izvrsnfam tečno In solidno v svoji s električnim enratom urejeni delavnici.
Saktevafte cen'k, »ti- en ga z*s?onf.
		
	1 aiBasaJaM im.	
11
parno barbarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
a&ppeiš&fl>Eife& sukna.
d ur
[i mm - Ozka da 9.4. SprejemaSišče
Sslenbsrgova ulica št 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, DnnaMio cesfa 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
FIKaHar
lica b. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lovskih pstnsbffiB. neb del koles (iiitikh?)
kakor
DDdalni ogenj po najiit cenah.
Popravila puik, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj ia poitaiae prosto
Praktične in cene ograje
za predvrtoveo, itd. Itd.
mm
iz ilćaatlh mrsi irt kovanega telesa preprosto aii tuđi najkrasneie opremljene, vrtne ogra • iz kovanega železa, stoaaiske ograja, okenske m<*eie, ografe za grobove, grobnic«, balkone in proeelta, večkrat snkane sesteroo*tlatev ¥ oqn|c poci kane ter *tirlOfjlata> strojno ticaste pletenine za ogradit ve gozdov, travnikov m vrtov, za varstvo prod za i ca m. p z. lake, fasacerlfe, vol i ero. lgraliiča sa lavrn-tenais, Eabitzove stene m nonlrs -e gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča 2ica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavi ajo po najnižjih cenah
HutterBSchPantz d. Mana], VIMHincJmOliIg. 23
tvornica sitarskega in klobnčerinastcga blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
C. kr. avstrlfske
državne železnice.
izvleček  iz v©*E*f*©ea;a reda
Veljaven ed 1. oktobra »931.
Postafa; Lfnblfana sninS koleevor. Odhod.
G-48 zjarta-aj. Osebni vlak Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensteste, Celovec, St. Vid ob Glini,
Dunaj.
V«25 zjutraj. Osebni vfak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
5-o 9 dopoldne. Ossbni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, hraeo, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11aaO dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenteste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
I-S2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, btračo - Toplice.
a-30 popoldne« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensteste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7"J9 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo.
10-10 po noči. Osebni viak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenteste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7"16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Ltnca, (Londona1* VJissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-rnosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
••£2 zjtrtraj. Osebni viak tz Kudolfovcga, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9-42 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, i zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linea, Celovca, Monakovega, Soinograda, Inomosta Beljaka.
11'13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja
2B59 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4"18 popeSetne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenteste, Beljaka, Tržiču, Kranja
©•£9 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8**5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
S'07 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Pcstaja: LJubljana dri. kolodvor,
Oćhod na Kamnik: 7-28, 11-50, 3«15, 7-tO.
Prihod iz Kamnika: 6*41, 10-53, 2-4G, 6-!2. 327
C.fcr. državno-železniško ravnatea&fro vT^stiiv
Narod
i?ama
v LJubljani, Prešers®?a ulica št 7
priporoča sledeče knjige:
Aleksandrov  (Mura), Pesmi in romance
broš. K 3*50 ver.. K 5.— AŠkere       Ba!ade in romance
broš. K 250 vez. K 4 — »        Lirske in  epske poezije broš. K 2*60 ver.. K 4.— s        Četrti zbornik poezij
broš. K 3*50 vez. K 4*50 »        Mučeniki (Slike iz proti-rerormaeijc) broš. K 8-— vez. K 450 u Jadranski h»M»ri. Balade
in romance slov. ribičev).
broš. K S*— vez. K 4 50 j»        Pesnitve. Peti zbornik
broš. K 4*— vez. K 5*50 Jerajeva Vida, Pesmi
bros. K 1*60 vez. K 2*6*0
Kette Dragotin, Poezije. Ilastrovana
izdaja
broš. K 4*— ve*. K 5*50 » Poezije. Ljndska
izdaja
hros. K 1-80 voz. K 250 Maister - Vojanov Rndolf, Poezij«
brož. K 5 — vez. K 3*— Medved A., Poezije   I. zvezek
broš. K 3-80 vez. K 5'— »       Poezije II. zTezek
brofc. K 4.— vez. K 5*40 Poljanec Ljndmila, (Nataša), Poezije broš. K 2 — vez. K 3*— Prešeren Fr. dr., Poezije. Ilustr. i«d.
broš. K 5— ves. K 6*40 » Poezije. I Jud. izd.
broS. K 1*— vez. K 1*40 Prešernov album broš. K 240
Zupančič Oton, Časa opojnosti
broš. K 2 — vez. K S*— * Cez plan
broš. K 2*— vez. K 3*— Jurčič Josip, Zbrani spisi I.—XI. vrv.
broš. K 13*20 vez. K 22 — Kersnik Jan., Zbrani spisi I.—V. zv.
bros. K 25— vez. K 30-— Levstik Fr^ Zbrani spisi L—V. zv.
bros. K 21— vob. K 27 —
Stritar J., Zbrani spisi, II.—VII. zv. (I. zv. razprodan) vez. K 3860
Tavčar dr. Ivan, Povesti, I.—V. zv.
bros. K 13*50 vez. K 16*50
Sienkiewicz Henrik, Z ognjem in mečem, Zgoil. roman bros. K 4.50
Sienkiewecz Henrik, Potop, Zgod. roman,   broS. K 6 40 vez. K 8*40
Sienkiewiez H., Mali vitez, (Pan Vo-lodijevski), Zgod. roman s olikami   broš. K 7*— vez. K 9*50
Sienkiewicz Henrik, Križarji, Zgod. roman bro?. K 5 20 vez. K 7'—
Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš (Roman ia Neronove dobe)
vez. K 5*50
Sienkiewecz   Heurik,   Brez dogme, roman, broš. K 3*— vez. K 4*50 Sienkievviez Henrik, Rodbina Pola-neških, roman s slikami
broš. K 10*— vez. K 13*— Dnmas A., Grof Monte Christo, I. in II. kn.iiga. Roman, broš. K 8 — vez. K 12 — » Trije mušketirji. Roman,
broš. K 5— vez. K 680 » Dvajsest let pozneje. (Na-
daljevanje romana Trije mušketirji)   broš. K O*— vez. K 8*—
Dumas A. (sin), Dama s kamel jami Roman, broš. K 2 — vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižani   in razžaljeni, broš. K 3— vez. K 4*20 Dostojevski F. M.,   Zločin in kazen, Roman, br. K 10*50 vez. K 13 — Dickens Charles, Oliver Twist,
broš. K 5 — vez. K 6*20 Monteil Edgar, Velika vas,
broš. K 240 vez. K 3*40 Tolstoj grof Lev, Ana Karenina, roman, broš. K 6*40 vez. K 8*40 Wallaee L., Ben Hur, roman iz časov Kristusovih, vez. K 4*5C Zejer Juli, Darlja
broš. K 2*80 vez. K 3*80 Zola, Polom. Zgodov. roman iz dob« nemško-francoske vojsko
broš. K 5*60 voz. K 6*80
2
Proda se
popolnoma nova
amerikanska kontrolna
lagajna
najnovejši sistem r. ročnim in elektr <fooilom. — Kje, pove upravni ste o ^Slovenskega Naroda«. 892
Wa1l-fllS-
dobavljam franka aa vsaka postajo za reklamo aovt vrste
Snlndnje Jnn
1 "wMm HKSijiie are. Sam K m
j 5 letnim rednim pi-
smenim j«*--
Kr.   4«lc> ni-
Uana
loarka .-
:.nft. se-It den okrov, .-. dobrim, ia vratno ro-t-.   - mir*-> ai>
Klastim kolra
sjem a ka-
-fX7-50
Nr 4tM.
Revaotaka s pravim »rebrnim ekro-Tom s poski-ftenim kolesjem stkanimi
K 11 —
Kr alt*. 3 vrebrnim notranjim plaS-<era K £3"—
Hlkali rizike I Zamezi aovoljena. Beoar oasaj.
Razpošilja po pmKtja rasna mMOm svetovna ivrdka
Jan Konrad, c. is kr. dvorni dobavitelj Most it 1144, Češko.
BJ kataJoc • <SV0  sli«»mi  dobi v*ak na zahtevo gratis in lrank*.
Kl se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošlje« tc* dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetja. Vse vrste Šivalnih strojev pa
.   , -        cenah na debelo. =====
l. VtiiAtn. Brcaj n. htm madm 231.
fttnatki m kiviih Imjmfctu. — (oM *«tn ia Mi
LJudo ilt Borovnik
puškar v sfot*oirljah (F<
taosi) m Koroikom,
v Isatlovanfa si loven In strelce po najnovejših pod popolnim Jamstvom Tnal pm-dalnfa stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih ločno ia dobro vlvrsujs. Vse puške so na c. kr. preskuie-aalnld ln od men« preizkušene. — lluntra-31 vanl onnikl zantenf.
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEfilK ZI mJPnm N PR0SIET0
Loteik TTXn. (1912).
Lakaja pa 4 pala •ksesan v veliki p« eden pet na mamm— ▼ r?MkS ter eter — lete § K ne e, pel lete 4 K Se a, oetr leta s K ta h.
ga vae neevatrijak^ delale n K as k aa lato Foaameaal avaaki aa dobivaj* po te b
Narodna Tiskarja" ▼ Ljubtjar? \
dmitnsklh passmer aa proda s
priprav a a za vsako obrt,
aH u da ir i njne ali ia tata gostilniški prostori.
Več pore zaloga mengeške pire.
Ljobljana, Metelkova ulica it 12,
Kdor le siv. izolsda dar!
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vitekov „Odollne", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4-—. ± Vitekov „Hneln", dvojnata, cenejša
vrsta. 1 karton K 2-. 3. Vitekov „Nucin", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1*—.
Ta barvila so se v tisočih   in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino , : ;   pravo (vse drugo • /  Anssmm zavračajte) iz tvor-niče kosmet. in diet.
V«; ^' \^    _-r«^B   izc*e*KOV *vrdke
Fran Vite-: & drag, Praga.
Drogerija $hx\\z
LjB&ijaua, Saienljorg. al. S, easpnrti gisr. «o& inira Kane trenja. Zitoiska ulica l\n i
flrolnčaa, opremi}'ena ln popolnoma separirana
mesečna soba
se takoj, odda,
Ctizna ceila 9,1. leiitnife mta 6.
Vinko Majdič
111 v i
(Kraniia ko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok \n krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamt rio jako veliko vode v se ia dado kvanti lativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasiU za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34 V LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pni ju, Reki, *a-dru, Splfera, Krcea no ?em, Eotor-j Sv. Luciji ob Sedi B šljake, Celovcu* Inomostu, Bolcann   ln Tri d en ta1
Brzojavi:   Valjčni   mlin. Kranj,
Spomladanska in poletna sezija 1912
:nte:r, 310 m dclg za kom^istso iBuiris obleke
(suknja, hlače, in telovnik)stane sano
1
! i
Kupon aa črno sJonska scik&jo 29 K, daljo blago ta poTrinika turistovslti lodea, rrilnate kamgarno rtd.  raapoailja po tromiika  cenah ta solidno na reelno dobro znam r.craiika zalofa 8'ikna
Siegel-Imhof v Bratu
Vcorci grotla ta franka.
Prednosti,   ki  jir«   jnajo privatni odi«tna?ci, blago naročajo narv^a&st pri firmi Stacjal-Imho! na kraja tvornice, so -velike. Stalne najnižje cea*. Velika 1-hire. Tudi naj manj 5a •, a-oiila se izrrie a popolnoma srežina 'blagem natančno  po veorca.
kupon 7 kupon 10 kupoa la kupon 17 kupon 20
541
lito m 9 mi.
Spisal Senčar.
Cona bros. K 1*20, vez. S 2-20, s pošto 20 v veo.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči sme
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena bros. K 1*40, vez. E 2*40,
s posto 20 v već.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in \z nje porajajoče 11 pijanosti krvi in blaznosti.
Undina.
Spisal Andre Theuriet
Cena 90 v, s posto 10 v ve*.
Eden HajljubeznivejSfh francoskih ptea-teljev je v tej knjigi podal dniL'estno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila B*.ed nesmrtna dela.
Roman; spisal Pr. Remec.
Cona bros. E 1-50, vez. K 2-50, s pošto 20 v veš.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih is gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Scu-dentov&klh ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo živijensko srečo.
Zgodovinski romati; »pis.i Vladimir Veset.
Ceaa E 1-40, vez. E 2-20, s pošto 20 v več.
Koncem T3. stoletja se je pripravljal na Siovertakem kmeistri punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo is vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega Čarovništva. Ponekod so požgali vse pre-bfvalee kaire vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v ttm velcaanimivem romanu.
Zadnji rodovine genalja.
Spisal Fr. Remec Oema E !-•§, e pošto S M0.
Vetecaalmfv zgodovinski roman Vi dam rokovRjasItean gibanja aa Kranjskem.
Uitra in ion
Cena - -tO v. vea. E 1-00, e pošto
20 v VOĆa
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvo prav po5«bno prikupfla. Dejanje so otM m čmtm aadi^e avatrijsko-turške vojake, ki jo je vodil princ Evgea. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaStva, samo da ki se opral pred tista, ki j« ljubi!
Strahovalci dveh kron.
Sptes* fr. Lipic Cena broš. E 2*—, vez. E 4'—, s pošto 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cc* sarstrom in beneško repabliko.
Spisal trsa Cankar. Cena broš. E 1*90, vez. E 2-50, s pošta 20 v veš.
Ntfbelj tjadska in ena najlepši* navesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spfsal Fr. Remec.
Česa broš. E 1-50, ves. E 2*50,
• pošto 20 v veš.
Ozadje taga romana ie trodovinsbs. Dejanje se vrši v Ljubljani m njeni okolici v časih Napoleoaove Mirile, v krogih francoskih in domačih arista-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Barnett Cena broš. E 1-00, vez. 2-80. s pošto 20 v veš.
To kafigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarje knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o
Spisal Valentin Zun. Cona E 3-—, s posto E 2-20.
To je najpopolnejše ia »ajtemeljifejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polja, zlasti za vsakega posojilni čar j a.
Vesela povest Iz ljubljanske preteklosti.
Ceaa broš. E     , ves. E 1-80, s pošto 10 v
Kdor ss hoče prav od srca nasmejati, naj čita te knjigo, ki je polna drastične komike m prešernega humorja.
Ljubljana m Prešerncva ulica 7 m Ljubljana
FB
9159
576^31
77
42
is ** Išče se
hišnik
■a m»le in lepo posestvo ležeče tik „Laškega trga11* Štajersko, proti prostomu stanovanju s mito m velikim vrtom, da lahko redi kravo in prašiča Pripravno za kakega peneijo-niata. Pismeno se je obrniti do 20. marca t. 1. na naslov :
B.
I
nora m. 7
Več sto meterskih stoto v
sena in otave
I
V najem se da tudi 6 oralov
dobro pognojenega
travnika.
Več pove 3o0
Anton Jerančič, Kstrlovška cesta št. 8.
lomiva s® pristen;
: Aat
<t  Mf.    . -
Haalš. Itii ii Stilih.  (MaTM. I.
"»"•«* i,
ama, Sta:*«. — Trst: p«. Bal <*g. Ettm tenk. :«"<"-. -
O« rica~: A. 9.
—
Pu»J : t T»a«. k«* kni
:» j     *i »•
»!. 9trfha. in«. L f s!f. in.i W. 4. Oiif. lat —
Sjjmt. lit.. Alt Artr. s^n —
»•tj««: r?.a*
kak. in«, g. Wa on, Zt>
<raa: S KiH* ki. it. L Fi HeSu Ml I. Km DaŠLlŠBam -fraMajcLMaN ikt - Sela ee: >. LSzaaff.tr 'kf. BaSBaB. —
- ; - a C& a laigoaa : S.
*<Š^srV» ML mr
beafk : C toajv rf«. «>J|aT]«. — Spfjat: JL Kat
tija: I liei. «arf.
P. Schmidbamerja nasl.
te lat:'«:!!. Saltbsrj. Bainlisfttraut M 2§.
sprejema aavarovanja Clevaškasa življenja pa aajraznovTStnejsiH kombinacijah pen tako u rodnimi pogoji, ke a e bena struga zavarava I niča.
Zlasti je ugasne zavarovanja na doživetje in smrt s manjše jočimi ee
101 vplačili.
•-a
rialemso latarevalsa banka v Praoi. .»„ lesiaU K 5S.7SS.SSS-S4. - arpiasknae oamnoamlae ta kapitailje K 111,30» Pe velikosti druga vajenimi »varevaliiicat saše eVauve t vseakeri slevaiske-aarešae
■•r tntnln lasliistfii i Liikliaii i Bonoski alki m. 12.
uprave.
Zavaruje pesiapja in premičnine proti požarnim sVodnm pa najnižjih cenah. Škode ceaiuje takoi is najkulantneje, Uflva sajkalrsl sloves, kaset posluje.
Dovolile te čistega dobička izdatno podpora v narodne aa občnokoristne aamene.
STHI
35S7
pano dosffiorijo
CAM1S l STIH
Barkovljc
v uradu |rf9iiiiriifl sfcktaitil.
Srbiva se pxz$l\
Lnsne kite
nalfiaele kakovosti po 8, 7, • la 11 kron — vso vrsto losas podlage ta »rotios
lssalto, krade la druge potrebščine za sassHiraale vso ao zmeralk ooaak prtoereoa
Stolan Strmoli,
brivec in laenioar
CinbliaM, Po) Iranca št. 1,
(araven eevlfiarsaief« mosta).
liidelnk* sna laamtfcnreka nela talidno is akussa Cens & dels kite 3 K. Kupuje zmedene ia reuane ženske la*e r« rmivls'ih cenah 17S*
Čuvajte se peg«
Vate akSnja »• aaaaaaa, •»•■»• ra aa* i»\-»r *Jaa« Pes*
C- b, Maotkaja, ne« j« sMitia ta aatu, sive ia nmer% ia npn:n»» MdtMMlt *4»rra*i n i*.eni r I I
dmmk „Vlaatlnoa anleaaila".     b       c t*aa — '
S*: ioa.* .1 a - «s  mi><» K l j •   —  Ctiaak j« apajaJkl ee »•
ali
koDtorlstlnii
Neprijetna dlačice
a ea!ič)* ia rak aankmai aw}«a iu krae v .< atfaaratU
ea*iai *;*»'••♦ ae%Wljivi .,6at~tyaa«". Stnuleašr^
Bujna raat las in brk
* mmnmrio eseaj >; <**■»*• a«ia«tr4» Baaaa Musaja *inic&tm} ---— „Patarina*1. c««* k 4—t- ■
Bujna poinost-taRa oprsje
aa^«e« w tja 9i~WaM v a teaaia. U3frsqV aakaaalaa
KaateTRai .**.»»•-   '» Japitd  .-«4-* ■»■:.»   ta Aum
• aa raaatataso        Uapek sa viai te v » dnaft    - CHiaa
'Jaa :a •svaCaiaf'e wr«H*<tva.   Caaa   "tetleaitio tjai»irr«
:>. »-j«     - • * Ct>ASmlIln ■ 11 k
*.^-<i    - '»^  fvvlaćak   "*«■-»« a <-—    — ;*-•-*•. . - i ■        rvijeaafjn* cai*a ar^. ka^>a mam -.
P. Kaveika, Prajii, Vršovice 752/11.
popolnoma zmožna slovenske in nem* slce korespondence,
dobi takoj
za večje prov raci i al no mesto, proti do« bri   plača.   — Spreten   stenograf im,
prednost P<nudbe pod lf F. Š. 123l( •a uprav. »Slovenskega Naroda« 927
ioden in modno blago
zm go»po<lc ia amrae pmc-paH' ,
Karel Kocian,
t\'eraiea sukna v Hompćln
Vzorci traiaka TvvraSke co»•
da ie zanesSjivm ee2kuzevalna sređene pmts*&b?re> pri vsrnki hiši. Za oišćoBfo ras. oteklia, aa irijfaeif* rir« ela^iata, za razka£ovaa{o pri bolaiklk la oitpravAjioa]o slaboga doka, tatil pri potoaia nog, je stsklOBioa
i
anifw@
*»ek arat m*\ nt akrkaa aaru}«;a vsaka ga «maaata«a4a,
Ler t£ i taaa Wkaa aajiaanjia raa:t«» f*avf|*> d* p<mv kiaćfk, t«0ko aelirvih ran. Z* ; • tat »e praška aamaAe aaaaJm obrate k«t avnečrijočc ob*-aei.^<« aradatva, Iti alaće ts rane Vami« rana, lajta vnetje
mbolečiM, U!a<£i ia paapafrcjo aaral^enjs :a cacelha*
tSSF*        aaitl aa aaaUla vaak dajs. ^njSVJ
Cal laaeefc h kei.   K dar -ajaaajyaaaiaa.....
pottic pa pasti a« p vsi S K <affSSnaaBEa^Ba^^
i« k <Ubi «, f *i«r 7 k ?a   vmmTI^KOJr 4>
10 lonekavpoftame proto u maiu   p««*«*« A^iira-
P»(or  M  taae iskalka.
lateietralaa. aane ta ver*
ttrvmo tsaako. Prtoaaa aasaa po TO fe.
Slavna salama
B. FRAGNER, ck. dtomidobavitelji,
lekarna pn „Crnam Orla", Praga, Mala atraaa eqel BaraSova nL it, 203.
UmUrnga f »sem
▼ Ltoktlaml: !as«»e Jaa. Stavr. ar. 6> PlaajoU, Jas. Ctrnstar.
T I
n n eSeainfokoliskaaa sredstva, priznane najboljšega! n e: Dobiva so z aavađitami vre ti t vsaki lokami ia stregerifi ee SO viner>jev
v orifiaalaik stokloaieak.
Xiyzo!oraisvo toaistae milo komad 1 kroao-
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
9  «a aasn.aaaaaaasiBs
priporoča slovsnsksmu občinaivu avojo bogato zalogo kancaliiakega, .".   kompioarakaga, riaarakaga, alikarakaga in aolekega blaga   . ■.
WSF' naibolfše kakovosti in po nalnitliii cenan.
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; karirast in gladek; rastriran s eno in z dvema kolonama, p*P'r ^ pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in paptr za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrat od najpreprostejših do najftnej&in vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti ia beti. Sprajemaio se tudi naročila na zavitke s tiskano firme
Šolski zvezki
vseh vr6t, domaćega iidetka in is drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust.
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risaiae priprave) črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši ia barve
Tinte
Bttjpriprestejse in aajnaejše, črne, vijotčatt* is barvaste,
Šolske mape
h platna m \z usnja ter jermena  i* knjige.
Mape za zvezke).
t* ptaamaVisn papirjem avatriiskega in ine^omatresra nrvore v vseh velikostih, za dame ia SO gospodo, se navadno rabo an tudi sa darila.
Albumi
ea slike, razglednice m poedje.
Črnilniki in uteži
ga opremo pisalnih miz* lično isdelaai in po najnižjih cenah
Razglednice
umetničke in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem prj večjih naročilih izreden popast.
|brtma knjigama sprejema tuli naročila na
pisalne stroje
------ vseh sistemov
po tova niških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
amanreć  zavitke,  vizitnioo,   oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd.
,°4 3
■
B
B
0 m
57
.L
95
GANJARNA ROBERT DIEHL
lVlporosa sve|e dftama iffauo štajersko slivov/ko« bo* v-ovničevee, brlnjevec,
96
wlusko žganje In konjak«
CELJE
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
JHP   na debelo in drobno. ^BB
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
©thod©
riitz!
J platnine in
Lepons de fran<?ais — Engiish lessons
po metodi Berlitz.
privatni pouk v skupinah o literaturi, konverzaciji in trgovski korespondenci.
Učenci s! sami Izbirajo učne are. 923
liRieni Aigoođ M, Koafijcva elita 4.1. nađstr.. desno, m dan oii l de 5.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del' Harnal star 80 let, je vec kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil
brezuspešno (pravi on)  različna zdravilna sredstva  n. p.  zdravilo  od L...... od
belo mostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani eno žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in
od takrat ne Čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež
V resnici zadostuje, da se nfiva ogi e Belloc po vsakem kosilu po 2—3 Žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloi. je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migrene ki je posledica slabega prebavijanja, proti gorečiei, proti vzpc, ha van ju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves-Naipriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva *c po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloe ponarejati, ali so ie ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo
nič, k« so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da   je na vsaki  steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadortujejo kinoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto ogfte Belloc. Zadostuje v usta jih in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1089 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Tmkoezv K, Bohinc
pavolnine
aai
kupite a«ravnati pri izdelovalcu najceneje.
Smuti mm flami ia tarlmM
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste m oprema za hotele, zavode itd
Vzorci gratis in franko.
IkišBiti mm tokar. DNiifia 305. teški
Vitez del' Harnal.
orar la trsovec z zlatnino in srebraiDO
1954     zapriseženi cenilec
£jnbljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izšli
[
Prodam 20 tri do petletnih
ko nj i 11 kob
samo širokega života, močne ograke pasme, katere sem rabil 2a gozdno vožnjo Prodam samo radi tega, ker sem vožnjo na drugi način oddal in več konj ne rabim. Vsakdo kupi pri meni najcenejše in najbolje živali. Ogleda se jih lahko vsaki kupec tukaj, kjer se tudi za vsako težo vpreže in poskusi, ker na sejem
konji ne pridejo. 9T8
1 lil isio strojev a li ur
Kajfež v Kočevju.
Krasna umetniška reprodukcija v Teč barvah
a .a. znamenite Groharjeve slike .■. .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 em je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija jc sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. —
mm
redit
Bilanca
anka.
Blagajna in liro................
Posojila proti sastavi..............
Porte ieullie: v kronski veljavi ..«.........
V  tuji „............
Predujmi na vrednostna papirja in re*ror!«......
E2ekti..................
Vplačila na konsoroijalna potovanja.........
Debitorfi bančnega in menjalnlčnega posfGranja ....
Mesta, Wipplingerstrasse 28 in Rcnngasse 18, Neubau, Mariahilferstrasse si. 122 in Kaiscr-
strasse s L 3, Klostemcuburg, Stadtpiatz št. 16, Sternberg, Breitegasse št. 17, V/aidhofen d. d. Yfcs, Ob. Stadtpiatz št. 33
52,9*0.321 j 77 2,r«71.665 11
5,318.576
6,089.982
,031.986
Ji OS
Realitete:
Bančna poslopja:
inventar
manj -0°,o odpb
43*800
91.800
36,870.180
88 91
17.9SS.719 < 20 2,634.065 j 01 144,714.809 1 43
T
3,682.000 -
367.000
272,642.617 j 46
Delniška glavnica......
Rezervni zakladi 31. decembra 1896.....,
Prispevki od 1. januarja 189? naprej
Speeialna rezerva.....,
Glavniški rezervni zaklad .   .   . ,
Denarne vloga: na vložne knjižice..... ,
na blagajniške liste .
Ifedvignjene ditideade........ ,
Kreditori............. ,
Akcenti v prometu .   .   .   .   ,...... ,
Prenosni aaldo............
tisti dobiček............
506.906 { 66
1,205.669 ! 97
1,000.000 j —
6,839.787 I 78
68,740.079 ! 83
801.800 —
42,000.000
9,552.364
41 83
69,541.879
3.359 I —
137.097.743 \ 41
10,033.530 50
211.775 i 31 4*201.965
Oskar pL HoeESt s. r.
Dnnai, 31. decembra 1911. Pregledal   In   v   soglasja   tiaSel   r e t i z i j s ki odbor:
Dr. Emil Suesa s. r. Ludvik Teuoenbaum s. r.
j 272,642.617 j 46
Siegfrfted Fleisofcer s. r.
Plače...............
Stroški..............
3avki in pristojbine.........
Odpisi:
od zavodovih poslopij........
za inventurne izdatke........
Peazijskl zaklad, donesek družbe za 1911 . ■ « Cisti dobiček............
6.800 91.800
1,579.739 66 601.457 26 617.577 I 61
§8.600 i —
191.943
76
4,201.905 j —
7,291.288 29
Prenos iz leta 1910..............
Iznos posojilnega poslovanja ............
odštevši plače in upravne stroške........ . .
Obresti....................
Provizijo la drugi iznosi tekočega bančnega ta menjalnlčnega
posUvaafa................
Donos bič..............,   .   .   . .
t
K
833.256 i 47 371.827 ; 01
1
Oskar pl- HoeUt
s. r.
K I 9
Dana J, 31. decembra ltit. Pregledal in v eeglaejn aalel  revi z i jaki odbor: Dr. BaaJl Svoss a. r. Ludvik ToamombauM s. r.
Sioffriod neUek<
a r.
aaa
449.509 —
I
461,429 46
4,414.363 , 69
1,820.172 28
145.808 86
7,291 283 29
ilmi
Bal
QC
7006
Odv. koncipijent
dobro prakso na sedežu okrožne in okrajne so da i je, seli
premeniti službo.
Prijazne ponudbo pod „0d>. kesoi-pljont11 na uprav. »Slov. Nar.« 928
CUnretni papir „ottoman"
je pristen samo
366
s to glavo I
Zavratt« vsako poaaredbo.
StirejS, pri vseh stroja ttknka ^epa nrj|oŽnOSi!
strojnikmonter
ise« službe. Haiune se tudi pri elektriki. — Ponudbe se proti pod Monter11 na uprav. >SIov. Naroda«
SI
OramofoDi - avtomati
iz prve roke se dobe le v
:: ateljeju za gramofone ::
1. Rafterser. LluHlSana
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Z* vuk* SSnOjP »to i. vakt perE. bW«i*. *m»en».    1   knrtd  *»  m   V. .r».rjtfve OMaitae,
fimr finu bak.% e -  S bm rjak,  prve vnte kuk*-.  vmc,  veKk*st l*a!Sf 0  •>■, v« .kup.j
K a§"    fr.uk* i.- vsns) p*"*)* p*
Jtn VVemer, Dobruška št. 120 (Češko)
tkalnica alatniaa In pavalala«.
^n»ti9 i. (mak..
oramafaa za jastilaf-carje z ataraetaiai rmetem. papelnoma ^is aelnjau zaeae in
jenja sam K 8f>-Sffcletao pisme«« jamstvo. Pišite pa cenik. Igle K 1-51 za 1099 Veliki fnm*' ,\  fnnsklh plesč. .\
Pazite nataačuo k nm naslov, n
Varstvena znamka:      j lil Sidro.     3329 \\&J
£iaim«it. Capsid comji.
Nadomestile
s
Prodajalka
i -v«^bana v manufakturi hi epeeeriji, vesta ^vanm, 940
= išče slulbe. =
Naslov pove upravniatvo »SI Naroda«
V Ameriko in Kanado
primase icaaraa. aaleHte talateee ta alvtjilaa Bacila ti artkrajeija iti. pe SO h, K 1*40 ia 2*— se dobiva v var« ekarnah. Pri nakupu tega sploino riljuhljenevu  domačega zdravila naj se jem iajo le originalne stekle-aice v škatljicak z našo varstven« matnko wsi#ram", potem je vsakdo prepričan,  da   je  dohil ariginalni izdelek
Đr. Sicsterieva lekarna
pri ^Zlatem !cvu°
i togi. ElifRM l 5 ti«.
M
pripravna, eena in zanesljiva vozaj a
CUUŠkRD LIS1E.
Sazaaia, rr Trsta, aae IT. nerca Iti?, faaaeaia \i Rake. dne t. aprila 191*. Ultanla  n Reke.  dne   IS. aprila 191». Ia Llverpeolni
Najhitrejši ia najlepši parnik sveta,
Lasitiaita, dne 3*. mren, 2T. aprila, i*, maja 1912.
Miarttaita. Iie M. mamu 13. aprila, 11.
maja, 1. jnaija 1912. 30
Tnjasnila ia vazae lictr; pri
M\. mvjti 1 uaiin!. sanei olici t;. 23.
raleg e~rkve Src* Jeaosnvee^i
VOZNA CENA Trst New York 111 raz:.-« K '2 e zrn odrasla osabn z davknm vred ia k IJr za etroka ped 12 ltti z davknm vred
Učenec
Btar 16 let, iz boljše droein?, zmožen ■eanečine ia slovenščine v govoru in pisavi, odda se v trgovin* z meiantm blagem, nafraj«e? na  debelo P*nndbe
ood Zvan SCerae, LJubljana, Hiller-|eva uliea s t. 12. 014
Josip Grecjorin
■ krojacnica v rve vrste |J *g s za gospode In dame s ■
TŠ
a« nekaj* na "Uf*
JJ   ^  Dunajski oestl 20,  ■ i
■       naaprntl kavarne    . pj a   ■   MEvrapa(<. Tramvajaka
s S s 8 8 .....1 8 8 a ■
^  a Zaloga inoiem-      a s
q  p     skega in pristno m %
■ B angleškega blaga, a r
i
s a
* pn
m m
m p
Cene saSSalne. Pnairažba točna.
Z arflionin*
na« art« van | ®m
«8
5 Jce^i*n Gft&ef&rtin
i:   /33 krojač«
^ i
Proda se ? Rani pri Roveoi
lih
ležeča ob Krki pri  izlivu Težke nedaleč od bodočega kandijskec*« dvora belokranjske železniee. Del nine se lahko vkajiži. -— KmsIov uprnvniatvo »Slov. Naroda«.
vod«
kolo kup po*
81
Proda se
oddaljeno trieetrt ure od Ljubljane obstoječe iz dobrih gospodarskih po ^lopij, 15 do 16 oralov zemljišča i lepega mednega vrta, 2 gozdov njiv in senožeti. Posestvo ima lepo skupno le^o in je največja oddal jenov od h'še 15 minut. — Na hiši je tud koncesija aa iztoč vina in piva če« uheo. Evcntuelno prodajo tudi pty 5^mesne parcela, ozir. htia z gospe darskimi poslopji    —   Pojasnila d«;e-
Ivai Znaandič, fostilnloap ai Martlaevi eest! 15, v LJubljan1,
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanfe električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilator^ Tnr-
bcgeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala, 0S-ločnice in žarnico vseh vrst
preje Kolben in dr.
Praga-lft/sočany.
Vodne turbino vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranle. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
:: LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 33 (I. Lj. javno skladišče)
Centrala: Trst.
■
Prevažanje blaga vsake vrste.
ea
Prevažanje pohištva s patent, pohištvenimi vozovi v mestu in na
SSSSSBaaaaaaaaaaaaVSaaaaa^
vse strani.  Redni nabiralni promet z Dunajem, Prago, Trstom itd.
Zacarinanje.
e e
e m
Znižane cene!
Telefon št. 100.
Točna postrežba!
5644
I Naibo'iši češki ta* '»ni Tir.
Ceno posteljno perje 3
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 240 K; prima poibclega 2-80 K; beleffa 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinepr* snclnobelej^a, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, «i»epa 6 K,7 K. belega, finega 10 K;  naifineUi prsni pak 12 K.
Namrila  <! 5 kz naju-e- franko. 2682
^^^^^zsotoplisne postelje ^"S it^it
dio-
belega   ali rumenega
naokinga, ^crnica 180 cm doltja. 120 cm Široka, e dvema rglavnicama, 80 cm dl,E[, 60 cm Air, polnjena z novim, sivim, prav atanovitnim puhastim perjem 16 K; napoi •^uh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice 10 K, l* K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, H K 70, 17 K 80, 21 K, igiav niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei tranko. Lahko se franko zamenia za nen^aiaioče ne vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franke.    S Benlsch, Desenlee it. 767, ueftko.
Ključavničarstvo f"
Ig. Faschinga vdova     v 1
Slovcnsha tvrtka.
V CELJU I
260
-S
ms
1
Na
bolni
ki po vsaki pijači ali po vsakem koščku jedi čutijo tiščanje v želodcu, ki naraste  včasih  do  velikih  bolečin, naj   poizkusijo   slavnoznano raztaplja-
jočo prebavilno sol
Stomachicc:; Scholz!
Majhna cena K 130 za škatljo omogočuje tud« revnejšim ozdraviti si želodec in v kratkem iz bolnika postaviti zdrav človek.
»Boren-ApotheueM Duno) i, Gmaen štev. J.
ijvafc jax in srn
v Ljubljani 358 |
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
s^ih koles.
POlirtiOO in obrt. Erezplarni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni strop „Adler".
I rs i stroji
• seh veiškosii.
^crn^n^l*« trgovina
=  na drobno in na dsbaio ~
jH. I^erji^a, Ljubljena
3icsiv^?5©ya ce5tc     Urtača 5t. 1,
priporoča svojo velikansko zalogo vseh poljskih, zelenjadnih irj cvetličnin semen in jih prodaja po 10 "rt ceneje kakor :: je v ceniku, ki se na zahtevanje doni brezplačno. ::
Posebno pripoi*oČ2: korenje krmilno, pravo gorenjsko, repa jesenska, prava gorenjska in angleška, dolga in okrogla: več vrst detelj, kakor Incerna francoska, štajerska ali Uomaca i dr. — Potem krmilne pese: prave severno nemško, rnmcn; in rdete. okrogle in dolge. Travne zmesi, sestavljene po priporočila c. kr. kmetijske drnžbe z deteljo ali brez nje. za snha in za mokra tla. katero sestavljam sam. Nadalje 18 vrat čisti?: travnih semsa, katerih nima nooena druga^tvrdka v Ljubljani, katere poljodjelec sani iahfco meša, kakor ■ ■■■    —i priporoča c. kr. 'i-etijska družba. • -■ - -----
Vsa semena so pri i in b. »ležeta im\f.m preizfcaftvolčc preizkošeaa.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
895
Poljanski nasip it 8.
Reichova hita.
Velika zeloaa
štedilnik ognjišč.
Izvrstno in solidno delo.
Cono zmerne. Popravile ne i  i točno izvršujejo, i b
i
PEL JU!
Izdeluje velike Butne tehtnice za tehtale Me in mme vseh sistemov in velihastL
- Prevzame jih tudi e prenovljenje.--
»nai ia ninitii Uiiiiaiia IVAN REBEK ftiie. Poljaska ulica it
i
lafceijj zaisga navadnih di naifluiiih otroških vozičkov
in navadna do najfinejša
žiniGa
M. Pakič
▼ LJubljani.
firan*ia oarofiiksci st coOjn i nnetlim,
i
ojma i
l[J   krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca 'M testa l
konkurira z na i več > in* i tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
lj Trata zalega najUtiep angl. in franc. siecijalitet Ulaga.
: Zavod za wmm.:
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepsanje polti in telesa so:
P
«3 O)
•3
29 O
ca
g
C9 5-
^91110 ?0 80 h s eream po k
to:: Men mol Si nstna voda po
1 H;
sobni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
^lasna voda po 1 H;
—, ■„« lasna poznada 1 S.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kopajte zaapno te domače izdelkel
Odlikovana
Prva kranjska
tiNnicfl Iilovirlei
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58
puli in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih m čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere larncim *a dober strel. Posebno pripo roćarr. lahke tPOCevke in puške Bock s Kruppovitni cevmi za brez-
dimn; smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh* lovskih potrebščin
---- po najnižjih cenah. ^
Popravila in naročbe se Izvršulefo tečao in zanesljivo.
Cenovniki na aahtevanje nastonj In poštnine pronto.
0»
xs
o E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene  planino,   klavirje in harmonijo tudi samoigralne
ma gotdv denar, aa delna odplazila aH aaposodo.
Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in računajo najceneje.
Največja tvornica as avairllačem gnan
IC. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokoime dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten PorHaad-eement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadknll$njoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 42
raznih   uradov   in  naj si ovi te j ših   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
lija Stor
errtavih uEicali štev. 5.
Mm raliga mnika. damski!! in otroUin Mih m* za \m-\m\i in anstain
iiisiRkili gorskih čevljev.
ElegaaiRa in jako skrbna izvršitev po vseh c enaki
8271
1387 - 1912   %    1887 Ifi12
1887 - 1312
2iagovolife pissiti po vzorce.
V. J. Havliček in brat, kopališče Podebrady, Češko.
Dobro  znana  izvozna tvr-fllca,   ta as ta novije na  leta  1SS7f priporoča
damshe oprtsme za neveste, cicbro znane in preizkušene kakovosti.
HavUčkove tkanine, kanaiasi, brisalke, žepne r^te, namizni prti, batisti,      aina svila itd.
Icino Maso h im in oosricđe iti Pliio S!5so~e1iri.
1 zavoj 40 metrov okosno izbranih ostankoar i kosih po 2—8 m pošiijamo za 18 K s poštnim povtetjem franso od teh ne pošiljamo vzorcev. Havličk^ve tkanine 1 kos 23 metrov za K 12, 13-20, 14*50. \% 17-50, 2*-40, 22*40.
priijorocijiv češki nskapni vir.
niša in i
•T?
UP i
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mmm v New-Yorlt
ic proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Eroonland, Vadarland, Zeeland, Lapland In Samlasrl,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter iraja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijnbljane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Fran® P®I©nc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 28,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri  Starem Tiilerln"
aKaKaf^e^oHiifCj
XXXX9£SC1 XX
Najniiie cene. ~^5¥£
9C9C XX
v
O
a
5čx
XX XX XX XX XX
xxxxxx xxxxxx
]XX
sx
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
•9
sa spalae £n |edUae sobe, saloae la gosposko sobe. Preproge, sastorji, modrocl ca vzmel zlamatt modrocl, otroški vozički Itd.
x:
X]
NalseUdnefse blajro.
8Q
6661
25
hektolitrov sortiranog*), po novom oiotoi fz rebljanega grozdja ftlato napravljenega
35*
iz lastnega vinograda w Vipavi in sioer IO hekto b^rgudnca 10 hekto rizlinga in 5 hekto rulandca imam za oddati Na zahtevo pošljem vzorce, cena po dogovoru.
Franc Dolenc, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
IS ■ H
OD 03 EJ [Sj IeO SI OD E Isl OD OD OD OD
Edina zaloga *■
in ti......
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
liiiai Mmm in 11
Avstrija:
LAURIM A KLEMENT
ffusija:
LAURIN a KLEMENT
Egipet:
LAURIN a KLEMEST ■
Japonskos
a Kur^nv
flURin
RLEMEHT
roži na*od!ićnejša gospoda.
Laurin & Klemeni d« d., Mlada Boleslava.
Manjoj leta »03.
ran« »e*.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zanaoja naročila si \mlm\t Hitro n tsfn. Cene brez konkurence.
V ittioj! je vedli« d« 590 k.s«v »d 2 K do 6« S komad, tak* da si vaakd« lihko Izbere
Llnmiaaa Mesiai trg 11-12.
I   Ob nedeljah se dobivajo venca v isti hissi v i. nadstr.
3<364
Najnovejša iznajdba!
as*
se zamore lahko tn naglo pogasita samo s
SmekalO¥iml brizgalnicami
s 40 delavsko sile poman|šanin ravaoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročala te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Horo&sa Bela Hrusica, Zgoraia Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoalfa, Sara, Stok Trzin, labnlca, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
St, Peter na Dolenjskem.
. A. S ME KAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih   predmetov, brizgalnic, cevif pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro« jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
78 SW 129 odlikovanj!
Brata
(Mam lakiiaiia. stavbu
Prodajalnica s
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
EBERL
• •   • •
243
li
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
40
krofac
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
vri porte a svoto
veliko zalogo gotovih oblek za gosnode in dečke, »opic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in naf nižjih cenah izvršuje je
Pekarija, in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
W Y v? *w* w w w/ w
lf^^ BF^TI ^mim BF^aj
I
j
(j. Čadež
w Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanceve asanaf. trgoriae priporoča
čepice, razno mošKo Krito, kravate. matoiKe itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IS
zahtevati i?.?eČnO
VerfesoM
guljažev pr idatek
ne samo kar guljaževera pridatka. da ste gotovi, da ne dobite manjvredne ponaredbe - Že sto in stotisoči so ga rabili in pohvalili Zajamčeno najčistejša naravna živalska mast in druge potrebnosti. Preiskano od c. kr. splošnega preizkušava-lišča na Dunaju. Tablica, zadosti z& okoli 1 kg mesa, 2 kg krompirja, fižola in drugega socirja stane 20 vin Dobiva se po vseh boljSih trgovinah. Pristen samo „Vertee". Edina izdelovalni ;a: tvornice živil Vertes & Co., Lugos 491 (Juž. Ogrsko.)
ALFOHZ
EZNIK
c. kr. izvedenec in učitelj   Glasbene Matice.
*4
Največ!a In najstarejša trgovina In izposojevalnica klavirjev in har« monijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in muzikalij.
i^^rSS*. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 RutrSuT^
«nnevroti *«uam*a&£4& cerkwo#.
Klavir|e dvorne tvrdke Bosen-dorfer, Czapka, Hoirl & Heitx-masu, Stelshamzner in Horn-
gol (amer. harm.) imam ie jaz, iilUjoćno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče naf ni ij i ceni aH na čudovito majhne obroke brez vsakega sadatja nabavi prvovrsten instrument % resnično pismeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneie v zameno, i tina. Popravila in oglaševanje vseh glasbil najceneje. Proigrani klavirji ve dne zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov rojovi in strune po f
vamiških cenah. — Ves dan odprto*
izposo^evalnina na-
ihael Hasiner
Najeaitiejši' nakiap za s
špecerijsko blago, taiMnJsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinastih &angljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobil d), Gaso-lin, ligroin (za razsvetljavo). Enrilno olje za Dleselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vodo in vsi proizvodi izvirkov vedno sveži v zalogi.
□ □ ItilD □lOlDlD
Ljubljana, Kongresni trg 10.
I Najcenejša in iiajHitrsjša vožnja v Ameriko s pariti „Severonemskega Llojft'
•a mi
Bremna NewYork
s cesarskimi brzopatnlki 9>KaIS£R WILHELMfi9 MKR0NPfliNZ WILHELM". „KAISER VILHELM d. GR05S£".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pri
EDVARDU Uli, Kolodvorska ifia M. 35
nasproti obceznani gostilni „pri starem TiSlerjn'*.
Odhod Is Llnbljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa _„ pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. - m Postrežba poštena, realna in solidna. £*
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Cal«rad* »teksiko. Kalifornijo O Arizona, utah, Wi.miig, Kcfada, Orepa iti WaSaingtoi nudi nas» društvo posebno fe£ ugodno m izredno ceno čez Oalvesten. Odhod na tej proai »z Bremna S
enkrat mesečno. ^a# se dobivajo»pa tudi  s:*tki preko Baltimoru in na vse estal* d^'e sveta kako. ftf
sraiUi|o. Kibe. Butnis-Aires. Colaabo. Sia^apare ? AfstraHjo ud
m
H
ED
4081
56
si zastopniki in poverjeniki
lin in pila ii
naj se takoj priglasijo kot sotradnlkl a
iitim zavarouolnesa druitua
proti nezgodam, za Jamstvo In proti tatvini
Patrla v Pragi,
"i generalnem zastopništvu na Buna.u L, Schottenring 1.
Ob največji ugodnosti nud' največjo provizijo, onim, ki se morejo izkazati z
uspehom tudi stalno plačo. 070
igral - :V ■       ■ »q||c LqlLP
f
I ciiiDIIQIIo||Ql!a| 1 'tajio]
IŠI
Ssstrt lierikiu 1
Trst — New*Tork — Bnenos Aires.
(si
tU
h polt5 v iažno in severne AmeriKo |
a?.i 3--"">»ša ln na]prlpravn«jša črta. «
I7nmrl/nm mnrin išl
co mmmim ion i
0nd 8.   22. mafa t. 1 t najhitrejšim in največj m brzoparnikon avstro-ogrs'.e tf% »v ns»ke [5] mornarice ..Cesar Franc Jo*ef I.",  kateri obišče na  tem potovanju sledeča pristanima: 03 Pali. Rairnsa. Corfa, Malta. Tunis, A face«. Vi iefranefte, (Nizza in Motite Carlo). Taoririna. 1=1 [5] Katakofon. (Olvatija) Cataro, Soiie: in Zara. — Vozna cena s kabino in hrano od 310 K b-j naprej. Članom „Avstri'ske«ra plovnega društva- 10     popusta.  -  Prilavo prevzema J2J 412 kakor ta d i po asiila daje generalni zastopnik
iOB HMlil LjfllE M Ml dB Št. 26.
(si
IŠI
m
damsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Velika izbira posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega feroja, tudi po meri.
K T* A « IV Bf.USKE
kakor načne halje, predpasniki, perilo, motati in vsake vrste modno blago.
|\  Potrebščine za otroke in novorojenčke
v največji izbiri.
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
...............
• • • •
130 fnatnlh podružnic dana in v inozemstvu.
c/roe o rs te elegantna in po nizki ceni so naša «
obuvala
o m. dr.: *
*•     /ifa)U€Č)€ podjetje svoj* vrste v monarhiji. ,*
\ Ttodajatmca v Ljubljani; i
\
V Stritar jena ulica y
Avgust Repit
sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravil« vsakovrstne
sode
po naJnUJib cena*.
Kupuje in prodaja stare vinsKe sode
■V  nepreklicno 10. aprila vlečenje.
LOTERIJA ZA OGREVALNICE-
4650 dabltko« afektlvne vrednosti kron 80.000
Prvi trije glava! dobitki E 35.000, 5000, 1500,
se na željo dob.telja odstevšr 10°., in zakoniti dobitveni davek izplačaj > v ?oto?ini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski
pisarni L Goldschni edgasse št. 8. 33
fFran Sax, elektrotehnik Ljubljana. Gradišfte 7 i
obfostv. bone. Instalater za električne naprave, luci, prenos sile i dalje hišnih zvonil, telefonov itd. StrHovodne napravel Po jrava v stroko apadajoćih del. V zalogi blago prve vrste, pro-računi na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskučcvalnimi   aparati.   —   Cene   in   delo   solidno I
Blaž Jesenko f
LJubljana, Start trg 11
pn poroča
klobuke f
S   cilindre, čepice itd. S
H - ■     smfeo)oojše ffasono---H
Spo najnižji ceni. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
1
9
i
Modni salon
Stuchly - Jftaschh
ŽIDOVSKA ULICA
naznanja in priporoča častnim damam tu in na deželi svoio krasno  izbiro ravnokar do^'ih
Icijsl in pniifiS wASsi Mm mm aha HM Mfin.
w
Žalni klobuki vedno v zalogi-
Popravila se točno izvršujejo.     2306      Ceno brez konkurence!
> » -medlimi
c
m
Danes v soboto, 16. marca in vsak dan ob 8'. uri zvečer
velika gala predstava
z velikomestnim sporedom. — Umetnik« in umetnice I. vrste, dresure iivati roparic in *icer drenirani t'gri, levi, sloni,  cebra ter komi v prostosti dresirani.
NOVO I  Bo] S tigrom  in sicer č divje ujetim  kraljevskim  tigrom Brutusora.
P<»1et tj^a 10 izbran'h *->ecial tetnih to^k
JOSi VldlHsirj ®b »eae*"an in praznikih po dve predstavi:
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov \
Ljubljana
Pred Skotilo 19 —  Prešernova ulica 4.
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si
moio boerato zalogo pra«- h na finejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in bril anti. zapestnice, ubane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevale cenik,
■ostjem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::      de'avnici točno in ?r lidno ::
Teodor Kom
(poproj Henrik Kom)
pokrivalec streli in klepar, vpeljal« strelovodov, ler instalater vodovodov
Liili Poljanska cesta st. 8.
Piiporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škril'em z
asoKl-craentiim Skril jn fftaiit) patent htsrM
z izbočno m ploščnato opeko, lesno-• cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
ftu ii kitajska *na. tottfljna ptafe
Poprave točno m ceno.
Proračuni brezplačno in poŠt. prosto.
ob 4. popoldne ter ob S zvečer.
Vstopnina e   numeriran sedeš 2 K;   1. prostor  1 K 5) v,   II. prostor 1 K;
stojišča 5) v. Oiroci pod 10 leti in vojaki od narednika nizdol ob delavnikih in t ned'ljo popoldne polovico; stoif^ča 30 vinan*1**
Blagajna  se otvori eno uro pred pričeikom predstave.
DoslOp k favnlm s^UŠnlanii kt so vsak dan od 10. d poldne do 1. pop., dal<e Ogledovanje hlevov n krmlien e ž<Viti ropanc, kar se prične ob 1 i. dopr-Mn^ i« dovoljen pr« ti vstonnin   50  virarjev ; vojaki  in  otroci  30 vin.
V hlevih JO 7 levov, 3 bengalski kraljevski tigri, leopard«, s^v^rni medvedi, iU"ki medvedi, noji, cebre, redki gnu, risi, epice, lame. afriške ince, konji, pasmeni psi »vrt O finega obiska prosi
Bogomil Kludskv, lastnik cirkusa iz Plzma
s:   Kupujejo se konji za pobijanje.
AO 1S2J
^leofiloeav
m
3CaJaWioeniet>a/
t
56
Modna trgovina
v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno blago. Klik! cene. vzorci noitnlne proste.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
v 1
Klobuki
najmodernejše oblike in iz   barve vsake cene. n
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci z in barve. =
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia 12 kakovosti. n
m Srajce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, noga-;; vice, žepni robci, :: naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa C
nasproti glavne poŠte.
A. Hauptmanna nasledniki
/4«
KL SINOVI
LJUBLJANA.
Tvornica kemičnih barv, lakov in /irnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste s st  firnežev, ss iz  čopičev, is as  lakov, ss
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Marl|in trg št 1.
Naslov zadostuje: 1
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Statnpilije
vseh vrat sa ur uda, draitva, trgovca itd.
Anton Cerne
graver ia tedelevatel)
kavčukovih £taa»aill|
liuMiona, Stari trg 20.
foaikl Iranko. 235
juveiov. Ustnice, srebrnim j raznih m.
Popravila In nova dela se izvršujejo v
Ul Minili.
Lnd. Černe,
jovBlir. trgovac i urami ter zapriseženi soi&ii cenilec, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
j Zahtevajte a^aovejkl cenik.
Dolžnost
vsakega zavednega Slovenca in Slovenke :e
da rabi tskllučno le
Ciril in lliiGio fiie
(krema)
za čevlf e in usnje
katero te priznano najboljše-
Skatliicfi stane 24 vinar!ev.
Zahteva na) se isto po vseh trgovinah tei vsak drug mani vreden izdelek odločno zavrne
Ed
i no
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
se prodata
i prifl Hi sv. (ia in na
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
cesta 115.
PATENTE
vseh dežela tzposluje inženir 20
■^MAOJSsV. oblastveno avtor, tn zaprisežen! ratentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasae st. 37.
zflZooni oalou
9JI. Sefiej~Strnafi
5&atnt AloSuki vedno v zalogu
čfteSctnova ulica.  —  šal&ca tnesine Atantlnicc*
LE V IZVIRNI POLNITVI
^3ksT        •• <V
poet 2,
je 5an>panjee
najvifjega dvora
In arijtoltraeije.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška glavnica K 8,000.000.
52
Rezervni fond 000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Golovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun M\ I. Oj Kupnje In prodaja srečke in vrednostne papirje » ter Jih obrestuje od dne vloge po č!sfih :: T" |2 [O ss vseh vrst po dnevnem kurzu. s
Lastnina in tibk »Narodne tiskarne
29