Stev. 26
V Ljubljani, 25. junija 1909.
IL. leto.
Vse spise, v oceno^felane ffrfjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
ool leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Cenjenim okrajnim učiteljskim društvom na Kranjskem!
Ob svojem času smo prosili o k r a j>H a u č i t e 1 j s k a d r u š t v a, da naj «e posvetujejo pri svojih zborovanjih o prenaredbi in preosnovi deželnih šolskih zakon o v xa Kranjsko ter naj pošljejo dotična poročila in nasvete predsedništvu „Slovenskega deželnega učiteljskega društva", ki bo potem na podlagi teh referatov izdelalo doitične zakonske načrte. Nekatera d r 4i š t v a so storila že to, druga še ne, zato jih prosimo, da to store čimprej. Prejeli smo mnogo nasvetov tudi od posa-m e z c i k o v.
Odbor
„Slor. deželnega učiteljskega društva".
50%
Dunaj, dne 22. junija 19C^.
Šolska vodstva, krajni šolski sveti, okrajna učit. društva, županstva iz vseh slovenskih pokrajin so začela na državni zbor in na naučno ministrstvo pošiljati utemeljene resolucije, naj država prevzame od posameznih dežel 50 % stroškov za vzdrževanje ljudskega šolstva.
Doslej je imela država nasproti ljudskemu šolstvu najkomodnejše stališče, ki si ga moremo misliti: pridržala si je do njega malone vse pravice, zlasti nadzorovalno oblast, ni pa prevzela nič dolžnosti, ako izvzamemo vzdrževanje učiteljišč in z njimi združenih vadnic, vzdrževanje maloštevilnih državnih ljudskih šol in honoriranje okrajnih šolskih nadzornikov. Vsi ti državni izdatki za ljudsko šolstvo so v primeri s stroški, ki jih imajo dežele za to šolstvo, kakor kaplja vode v morje.
Sicer nam je dala država pred 40 leti § 55. državnega šolskega zakona. A kaj pomaga učiteljstvu gola beseda? V teh dolgih 40 letih ni država niti enkrat genila z me-zineem, da bi se tudi v resnici izpolnjevalo jasno besedilo zakona. Prihajala je vedno z novimi odredbami, ukazi, novelami — nalagala je breme na breme, a storila ni ničesar, da bi se količkaj olajšalo najtežje breme, ki pritiska k tlom učiteljstvo in ki ga imenujemo bedo in skrb 1
Nasproti temu žalostnemu dejstvu pa stoji resnica, da je ravno dižava tista, ki ima od ljudskega šolstva največ dobička. V podkrep-ljenje te trditve ni treba nič dokazovanja, ker stoji na dlani, da raste moč in veljava države v tisti meri, ki se v nji dviga in krepi materialna in moralna blaginja posameznih narodov. Ker pa je ta poslednja odvisna v prvi vrsti od razvijajočega se in napredujočega ljudskega šolstva, sloni tudi moč in veljava države na tem šolstvu kakor mogočna stavba na trdnem, nerazrušnem temelju.
Bilo bi pravično in najenostavnejše rešeno vprašanje o regulaciji učiteljskih plač in
o saniranju deželnih financ, ki je s tem vprašanjem v najožji zvezi, ako bi se ljudsko šolstvo podržavilo. Temu se pa upirajo v prvi vrsti Čehi in Nemci, boječ se za avtonomijo svojega šolstva. Ta strah je neopravičen! Bolj klerikalen kakor je deželni šolski svet v Pragi ni niti oni v Ljubljani, bolj autokraški kakor tisti na Dolenjskem Avstrijskem ni sploh nobeden. Kdor se boji dandanes za avtonomijo šolstva, ta se boji za vpliv svoje stranke na šolstvo. Prava avtonomija šolstva bo izvedena šele z narodno avtonomijo. Kar trdimo tu, se da sicer izpodbiti, a vzlic temu ostane resnica.
Na podržavljenje ljudskega šolstva ni torej sedajjmisliti. Pač se da pridobiti parlament za to, da sklene: Država prispevaj k vzdrževanju ljudskega šolstva 50%.
Že danes vemo, da pride finančni minister s plašnim obrazom, kje naj vzame v to potrebnih 60—70 milijonov. No, vzame naj jih tam, kjer jemlje milijone za kanone. Dobro bo za vse narode v Avstriji, kadar prešine vladne kroge prepričanje, daje duševno oboro-ženje jačje in koristnejše od vojaškega.
Učiteljstvo računa predvsem na pomoč „Slovanske Unije" in socialnih demokratov v državnem zboru, da bodo delali z vsem vplivom in z V30 silo na končno rešitev tega vprašanja — to se reče — da pride od besed do dejanja 1
Najhitreje pa bi se pridobile vse parlamentarne stranke za teh 50% na ta način, ako bi državni poslanci, ki so obenem učitelji, uvaževali idejo tovariša G a n g 1 a , ki jo je razvil na zadnjem božičnem zborovanju naprednega učiteljstva v „Mestnem domn" v Ljubljani. Dejal je namreč, da ni v parlamentu skoro stranke, ki bi ne imela v svoji sredi učitelja poslanca. Ti se naj bi združili vsaj glede tega vprašanja ter vplivali na svoje klike in jih pridobili za to splošno zahtevo. Tako bi pomagli svojim stanovskim tovarišem trpinom in bi tudi svojim volilcem storili največjo dobroto 1 Tisti poslanec učitelj, ki bi započel to akcijo, bi si pridobil resničnih zaslug. |Ali ne bi mogel tega začeti Jaklič? Vstani, delaj, ne dremlji 1
Naš odgovor.
(Konec.)
Drugače Je pa z onim, ki greši vedoma, z namenom in brez poboljšanja — tak je očiten grešnik ali celo odpadnik od vere. Kdor je v resnicah naše vere natančno poučen, a bije s svojimi deli, pisavo in zgledoma naši veri naravnost v obraz brez poboljšanja in z namenom bližnjemu škodovati na imetju, časti in dobrem imenu — tak je očiten krivoverec.
Ločiti moramo torej prav natančno one, ki po mogočnosti delujejo, učijo in živijo v duhu naše vere, od onih, ki sicer lepo učijo, a njih dela se ne ujemajo z nauki, ki jih sami učijo. Prvi so katoličani, drugi pa klerikalci. Katoličan je zgled ljubezni, dobrosrčnosti, odpustlji-vosti, hvaležnosti, pobožnosti, on izpolnuje natančno in vestno svoje dolžnosti, se ne baha, je miroljuben — njegov nr.men je živeti po veri in doseči po smrti plačilo za svoja dela —
zveličanje. Ves drugačen je pa klerikalec. Dela se vernega in tudi pobožnega, a dela njegova se ne ujemajo z njegovo vero. Prave katoliške ljubezni do bližnjega ne pozna. Je prvoborilec za posvetno imetje, čast in slavo. Da doseže svoj namen, mu pride vsako podlo sredstvo prav. Laž, obrekovanje, zavijanje resnice, sovraštvo, prepir, ubijanje bližnjega na časti, imetju in dobrem imenu — to so njegovi pripomočki — in to vse z bahavostjo in bobne-čimi frazami, češ, vse na verski podlagi! Zloraba vere je torej glavni pripomoček. Njega veseli vsaka nesreča bližnjega nasprotnika. Namesto pomilovanja, popustljivosti in katoliške ljubezni meče nanj blato. Tak zagrizenec ne pozna odpuščanja, maščevanje je njegovo delo — in ako se mu posreči, poskakuje in se raduje od veselja. Nasprotno pa, ako se mu ne posreči, morda da celo zapade zasluženi kazni, smatra to vse za največjo krivico, mu-čeništvo, preganjanje vere! Kdor mu pomaga pri njegovem umazanem delovanju, je njegov prijatelj, če je ta tudi največji lopov ali brezverec. To je klerikalna kuga, ki na verski podlagi zastruplja javno življenje in bije v obraz lepim moralnim naukom katoliške vere. Obžalujemo, da je naša slovenska domovina jako okužena s to nesnago. Ubogo nerazsodno ljudstvo verjame tem zagrizenim klerikalnim voditeljem, ki na verski podlagi in z zlorabo vere trosijo pogubonosno moralo med narodom!
Kakor vidimo v biologiji, se živalstvo in rastlinstvo eno drugega uničujejo, da se preveč ne pomnožuje: tako moramo pripisovati tudi klerikalizem naravnem procesu v katoliški družbi. „Pohujšanje mora priti, a gorje po-hujšljivcu", govori sveta beseda. Ker je Bog neskončno pravičen in moder, zna obrniti tudi greh v dobro. Zloraba vere klerikalizma pro-vzročuje boj v človeški družbi. Tako povsod — tako pri nas!
Klerikalizem noče priznati sedanjega šolskega zakona, kakor smo že povedali, zato je nam učiteljem, ki se moramo po prisegi držati tega zakona, napovedal boj na življenje in smrt. Gorostasnega blata je nametal že na nas. Brezverska šola, brezverski učitelji, liberalna učiteljska sodrga — ti hočejo odstraniti Boga iz šole, hočejo uvesti francoske razmere itd. — Tako je brati vedno v našem klerikalnem časopisju. Mi smo tarča, ki sme vanjo neovirano srteljati — tistega pa, ki je zakon sankcioniral, pustijo lepo pri miru, ker se bojijo!
Sedaj vpije, da liberalno učiteljstvo ne uživa ugleda pri narodu. Ko nam je vedno sistematiško jemal ugled s pisavo in besedo, ni čuda, da se je tupatam kaj prijelo. A glavnega klerikalizem ni dosegel in ga tudi ne bo! Šolski zakon ostane v veljavi, ker ni je sile, da bi ga kdo izpodkopal. Naš narod hoče imeti veliko in povsod takih prokletih šol in mnogo zaničevanega, obrekovanega učiteljstva. Dosegel je, da je nekaj omahljivcev iz koristo-lovstva prestopilo v klerikalni tabor, a do poloma, kakor trdi Člankar, je še dolga in trnjeva pot. Kukavic in uskokov je med klerikalci vse polno, celo v vodstvu stranke! Zato jih ne ženira niti kak Smrdelj!
Da podpremo prejšnje trditve z dokazi, bi lahko navedli polno zgledov; povedati moramo, da jih imamo na stotine na razpolago, te uporabimo, ko nam da člankar odgovor.
Odkar je prišel klerikalizem do politiške premoči, so začele vrste Slomškarjev rasti. Temu se ne čudimo. Naše socialne razmere so jako slabe, marsikdo si misli, da naj prepričanje in šolski zakon vzame vrag; treba je obrniti plašč po vetru, kruh in materija so poglavitna reč. Da bi pa ti ostali vsaj skromni, delavni in kolegialni, ne bi rekli ničesar, a čutijo se prepotentne in ošabne, dobro vedoč, da se jim ni ničesar bati.
Menda smo dovolj jasno povedali kaj mislimo o krščanstvu in krščanski odgoji. Dokazali in povedali smo tudi odkrito in jasno, da je vsa Slomškarija klerikalen privesek, ki pljuje v lastno skledo — na sedanji šolski zakon. Ako se čutijo boljše katoličane od nas. jih pomilujemo za naivnost. Ravno tako povemo enkrat za vselej, da bodimo mi učitelji v prvi vrsti učitelji in narodni odgojevalci — politika naj bo naša stranska in zasebna zadeva. Izkušnja nas je izmodrih, da ima učiteljstvo borbo za napredek šolstva na vsej črti, naj bodo ljudje te ali one politiške struje. Tudi o liberalizmu bi lahko povedali marsikatero pikantno. Nismo molčali tudi o tem doslej; povedali smo kot narodni odgojevalci tej in oni politiški struji resnico v obraz, ker naše geslo je, boriti se na vsej črti za narodno blaginjo, resnico in pravico.
Ker je člankar izjavil, da je potrebno, da se enkrat načelno dogovorimo, smo odkrito povedali glavne misli o svojem prepričanju. Veselilo nas bo, ako člankar ovrže s stvarno polemiko in z dokazi to, kar smo rekli. Mnogo bi še lahko pisali, pa bodi za enkrat dovolj; po odgovoru pride drugo. Torej na snidenje, krščanski mož s škapulirjem na prsih, s hi-navščino v duši!
Iz preteklih časov.
Vojnik pri Celju, dne 21. junija 1909.
Cenjeni g. urednik! Bili ste tako ljubeznivi ter v št. 25. cenj. svojega lista iz „Slov. Nar." ponatisnili moj popravek glede mojega članstva pri okr. šol. svetu celjskem. Upam, da boste tako prijazni ter ponatisnili tudi še sledeče vrstice, ki naj še bolj pojasnijo naše razmere „v letih preteklih".
L. 1887. je bilo treba učiteljem'celjskega šolskega okraja voliti svojega zastopnika v okrajni šol. svet. Izvolili so si mojo malenkost. Zakaj moja izvolitev ni bila potrjena, je bilo pojasneno v zgoraj navedeni številki cenj. Vašega lista.
Poklicani smo bili k novi volitvi. K tej volitvi je z nadzornikom BI. Ambrožičem prišel s cilindrom na glavi tudi tedanji okr. glavar celjski dr. E. Netoliczka, sedaj dvorni svetnik in podnamestnik v Gradcu. Mislila sta si menda ta dva gospoda, da bo sedaj učiteljstvo kar na trebuhe popadalo. A prišlo je drugače!
Zopet sem bil skoro enoglasno izvoljen! Gospoda glavar in nadzornik se spogledata! Nato reče glavar nadzorniku: „Da die Wahl Brezovniks folgerichtig wieder nicht bestätigt wird, so fragen sie ihn, ob er die auf ihn gefallene Wahl ablehnt, denn dann können wir gleich heute eine Neuwahl vornehmen!" Nadzornik vstane ter stavi to vprašanje do mene. — Takoj slišim od vseh strani glase: „Ne! Ne!" — Vstanem ter rečem: Ni-
kdar se nisem ne z besedo nez dejanjem potegoval za to častno mesto, ki so mi ga tovariši sedaj že vdrugič poverili! Ker se zanje nisem potegoval, sem ga pripravljen tudi takoj odložiti, kakor hitro se moji vo-1 i 1 c i za to izrečejo!" — Odmor!
Nato vstane tov. V. J a r c (tedaj učitelj v Št. Juriju ob juž. žel., umrl kot nadučitelj v Braslovčah) ter pravi: „Mi smo si izvolili moža svojega zaupanja, mi od njega ne odstopimo!" Ko glavai to sliši, popade svoj cilinder ter jo popiha domov, nadzornik pa sklene volitev.
Da zopet nisem bil potrjen, se razume pri onih razmerah samoobsebi.
Na dan 10. novembra i. 1. smo bili poklicani k tretji volitvi. Pred volitvijo so se razpošiljale iz Celja hektografirane dopisnice s sledečo vsebino:
„Dne 10. t. m. bodite dosledni, složni, značajni! Volite Brezovnika! Slovenci gledajo na Vas! Branite svoje pravice! Stojte kakor skala! Ne bodite strahopetneži, nego možje! Zahtevajte skrutinij!"
Kdo je te dopisnice spisal in razpošiljal, nisem mogel zvedeti.
Zbrali smo se v volilni sobi (v okoliški šoli) pogumni, složni, „strašljivca ni bilo med nami". Glavarja ta dan ni bilo! Ko nadzornik Ambrožič volitev otvori, pravi: „Jede ftlr Brezovnik abgegebene Stimme erkläre ich im vorhinein für ungültig." (In mi nismo proti temu pro-testovali !)
Ko sem videl, kaka nevarnost nam sedaj preti — dobi naj kak nemčur 1 ali 2 glasa, pa bo pravilno izvoljen! — rečem tovarišem: „Fantje, zdaj pa pamet! Da ne bo nemčur naš zastopnik, pustite mene in volite Koder-mana!"
Bes, slušali so me*) in z veliko večino je bil voljen tov. Fil. Koderman (tedaj nadučitelj na Frankolovem, sedaj v pokoju na Polzeli). Nemčurjem je mora odlegla, Avstrija je bila rešena in mirno je zopet Savinja valila svoje valove tje dol proti jugu ...
A. Brezovnik.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljanskemu učiteljstvu! V ponedeljek, 28. t. m. ob 4. uri popoldne si ogleda vsled dovoljenja c. kr. poveljstva 44. domobranske pehotne brigade učiteljstvo puško na stroj na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. K ogledu puške na stroj se vabijo ljubljanski gg. tovariši in tovarišice kakor tudi učiteljstvo iz okolice. Zbirališče ob tričetrt na 4. pred vojaškim streliščem.
Socialni odsek.
Ljubljana. Socialni odsek Ljubljanskega učiteljskega društva je povabil ljubljansko učiteljstvo na dan 17. junija popoldne k ogledu pivovarne G. Auerjevih dedičev, za kateri ogled je dal dovoljenje rade volje g. dr. Oražen kot lastnik pivovarne, za kar mu gre najtopleja zahvala. Ljubljansko učiteljstvo se je odzvalo v obilnem številu, sosebno so bile nad vse častno zastopane naše vrle in zavedne tovarišice. Seveda se nas posebno med tovariši ogiblje še ta ali oni in navaja razne vzroke svoje odsotnosti — ti vzroki pa le redko drže — a upamo, da pridejo tudi ti sčasoma v naš krog, ko uvidijo, da stori socialni odsek vse mogoče za združenje vseh dobro mislečih tovarišev.
Tovarniški ravnatelj g. Vrtovec je nam razkazal vso pivovarno od varjenja piva do hladilnih in kipelnih priprav in vležanja piva v 2° nad ničlo mrzlih kleteh, kakor tudi priprave za snaženje in polnitev steklenic in nam podal pri tem strokovnjaška pojasnila glede varjenja piva, slada, hmelja itd., za kar mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Ves obhod s pojasnili je trajal nad eno uro.
Po ogledu pa nam je postregel gostoljubni g. dr. Oražen s kipečim proizvodom svoje tovarne, in se je ob tej priliki izrekla nekatera resna beseda.
Videti je, da bodo taki ogledi raznih in-dustrialnih podjetij razširili obzorje učiteljstvu, obenem pa mnogo pripomogli k skupnosti in edinosti.
Tudi nedeljski učiteljski sestanki postajajo vedno bolj priljubljeni in se jih udeležujejo učitelji s svojimi družinami v vedno obilnejšem številu. Tiste pa, ki se še vedno odtegujejo, pa vabimo, da pridejo med nas, uvideli bodejo, da se imamo prav dobro.
Socialni odsek.
*) Bili smo sploh vedno „enih misli, en'ga duha". Tovariši so imeli radi mene, jaz pa tovariše. Bili smo „ein einig Volk von Brüdern"! Zato se mi vedno tem bolj milo stori, kadar premislim, da sem moral tako hitro zapustiti šolo in ljube svoje tovariše ter se primero mlad zavoljo bolehnosti podati v pokoj.
Učiteljsko društvo za novomeški okraj je zborovalo v proslavo 40 letnice šolskega zakona v četrtek, dne 13. maja. Slavnostni referat nam je podal tov. Potokar. Svoje delo je izvršil stvarno, dobro in natančno, za kar mu bodi izrečena zahvala.
O drugi točki je predaval vodja gluho-nemnice tov. Grm o fonetiki. V kratko odmer-enem času je opisal najvažnejše o fonetiki z ozirom na posebno dober izgovor besed. Tov. predavatelju najpresrčnejša hvala za trud s prošnjo, da bi nas o priliki zopet obiskal.
Ker je bilo s tem zborovanjem združen občni zbor, so se pregledali računi in odobrili. Delegatom k zborovanju „Zaveze" so izvoljeni gdč. Klarici in tov. Potokar.
Odbor je bil izvoljen z vzklikom prejšnji.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo ima
3. julija t. 1. popoldne v Mozirju občni zbor.
K obilni udeležbi vabi
E. V r a b 1, t. č. predsednik.
Kozjansko učit. društvo zboruje dne 7. julija v Št. Petru pod Sv. gorami. Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Hospitacija.
2.	Zapisnik.
3.	Dopisi.
4.	Bazgovor o glavni obliki šolskih zvezkov.
5.	Volitev delegatov za zborovanje „Zaveze".
6.	Slučajnosti.
Kdor se zborovanja udeleži, je ta dan po sklepu okr. šol. sveta šole prost.
Za kosilo pa 6e oglasite z dopisnico pri tov. nadučitelju Moricu.
Pulko, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 4. julija t. 1., v šoli v Sevnici. Zborovanje se prične točno ob pol 11. uri dopoldne in se vrši po sledečem vzporedu:
1.	čitanje zapisnika.
2.	Društvene zadeve.
3.	Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Mariboru.
4.	Predavanje g. prof. Lavtarja o njegovi metodi iz' računstva.
5.	Nasveti.
K temu zborovanju se vabijo najvljudneje tudi cenjeni tovariši in tovarišice iz laškega in kozjanskega okraja. Izmed članov domačega društva pa ne sme nihče manjkati.
Zaradi kosila naj naznani po dopisnici vsaka šola število svojih udeležencev tov. M e-š i č k u vsaj do 1. julija.
Na veselo snidenje!	Odbor.
Učiteljsko društvo za svetolenart-
ski okraj je zborovalo dne 13. maja pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Izmed predavanj je omeniti ono v p r o-slavo 40 letnice drž. šol. zakona. Tov. K o p i č nam je dokazoval s kakšnim navdušenjem so napredni krogi sprejeli zakon, ki ima ljudstvu prinašati Vir nove sreče ter <ja privesti v svet luči in svobode. Spominjal pa se je tudi nasprotnikov, ki so novemu zakonu prizadeli marsikatero pego.
Drugi predavatelj tov. J. Ž e 1 e z n i k nam je o temi „Naša bodočnost" podal marsikatero lepo misel in je tupatam zadel v centrum naših društvenih grehov. Poudarjal je kakšna sloga naj vlada v našem društvu, da se nam ne bodo nekateri udje odtegovali in odtujevali.
*
Dne 20. junija pa smo se zbrali na pomladnem izletu pri S v. A n t o n u v S 1 o v. goricah.
Počastili so nas gostje od Sv. Andraža in Maribora. Tov. predsednik jih prav pre-srčno pozdravlja. Spominja pa se »udi naše dobre, prerano umrle tovarišice gospe B. Fro-move. V znak sožalja se vzdignejo društveniki s svojih sedežev.
Izmed društvenih zadev se je rešilo vprašanje glede volitve pri okr. konferenci, glede slovenskega poslovnega jezika pri teh konferencah in glede „Zavezinega" zborovanja v Mariboru.
Tovariš J. K 1 e m e n č i č je govoril o „Šoli in kmetiškem vprašanju". Predlaga sledeče rezolucije, ki so bile enoglasno sprejete:
Učiteljstvo svetolenartskega okraja, zbrano na svojem zborovanju pri Sv. Antonu v Slov. gor. dne 20. junija 1909, uvideva potrebo, da se šole na kmetih reformirajo v smislu potreb in koristi kmetiškega in delavskega stanu, in sicer tako, da odpadeta zadnji dve šolski leti (7. in 8.) popolnoma temu namenu.
II.
V ta namen se izreka za osemletno šolsko obveznost v smislu § 21. drž. šolskega zakona.
III.
Olajšave po § 21., 3. odst., naj popolnoma odpadejo, ker je le v tem času, posebno pa poleti uspešen kmetijski pouk mogoč.
IV.
Učiteljišča se naj razširijo v 7 letnikov, in sicer tako, da bo vstop mogoč že z 12. letom. Zadnji letnik naj bo posvečen zgolj znanstveni in praktični pedagogiki, in kandidatje naj obiskujejo kmetijsko šolo, ločeno od drugih gojencev.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboruje v četrtek, 1. julija, v slov. okoliški šoli v Ptuju. Začetek točno ob 11. uri dopoldne.
Vzpored:
1.	Dopisi in društvene zadeve.
2.	Konferenčna vprašanja. Predavajo poročevalci konference.
3.	Vprašalna skrinjica.
4.	Slučajnosti.
Po zborovanju skupni obed v gostilnici Zupančič. Isti dan je za mariborski koncert pevska vaja za ptujski in ormoški okraj istotam, in sicer od 8. do 11. ure dopoldne in od 1. do 3. ure popoldne.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 4. julija, ob 10. uri dopoldne v Celju. Razen običajnega vzporeda s predavanjem bo tudi volitev delegatov za „Zavezo" in „Bund". Ob 9. uri se vrši pevska vaja za „Zavezin" koncert.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo ob dobri udeležbi dne 2. maja v Konjicah.
Tov. predsednik pozdravi navzoče, posebno pa g. prof. Koprivnika iz Maribora, ki je počastil naše društvo s predavanjem. Nato se spominja predsednik 40 letnice šolskega zakona, poudarja njegove vrline — razven § 55. — ter želi, da bi se tudi ta obrnil učiteljstvu na boljše.
Nato se prečitajo različni dopisi, ki jih je bilo mnogo.
Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje g. prof. Koprivnika: O razvoju naše zemlje, nastanek in geološka sestava Pohorja. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali stvarno in poljudno predavanje. Da nas je gospod predavatelj uvedel v navedeno temo o Pohorju, nas je seznanil najprej z razvojem naše zemlje, posebno z nje nastankom, rastlinstvom in živalstvom po raznih periodah. Predavanje o geološki sestavi Pohorja je bilo nazorno in zaraditega tudi zanimivo, nakar je gospod profesor na koncu svojega ¡zbornega govora žel splošno in burno odobravanje. Srčna mu hvala!
Za „Zavezino" zborovanje v Mariboru so bili izvoljeni: Brumen, Schell, Kožuh, Pavlič, Stegenšek in Gorjak.
Tovariš Brumen prosi učit. zastopnika, da bi izposloval pri okr. Šol. svetu dva prosta dneva za tiste učitelje, ki se udeleže „Zavezinega" zborovanja.
Prihodnje zborovanje bo v Zrečah dne 3. julija in obenem hospitacija — pouk o svobodni prirodi — pri tov. Schellu.
Srednješolski vestnik.
** Pismena matura na gimnaziji v Novem mestu. Maturanti so dobili tri teme na izbiro, in sicer: 1. Kako pospešujejo tehniške iznajdbe duševno kulturo? 2. Helen-ska lepota in rimska energija nam bodita zvezdi-voditeljici pri kulturnem delu. 3. Kakšne čine v svetovni zgodovini imenujemo po pravici velike?
** Strelne vaje na srednjih šolah. Na svoječasni anketi za preuredbo pouka na srednjih šolah so zastopali vojaški zastopniki mnenje, naj se uvedejo prostovoljne strelne vaje na gimnazijah. V novem normalnem učnem načrtu za srednje šole se sicer o tem ne govori, a je gotovo, da tudi ni nobenih ovir za uvedbo strelnih vaj. Vojno ministrstvo hoče dati onim zavodom, ki bi uvedli neobligatne strelne vaje, precej ugodnosti, predvsem vojaške inštruktorje, tudi tam, kjer bi se vadile civilne osebe. Vojni erar bi posodil tudi orožje in bi dovolil, da se strelja na vojaških strelji-ščih, kakar so svobodna.
** Konec šolskega leta na ljubljanskem učiteljišču. Dne 18. t. m. sta sklenili šolsko leto obe c. kr. učiteljišči. V I., II. in
III.	letniku moškega učiteljišča je bilo 98 gojencev. Z ugodnim uspehom je izvršilo nauke 68 gojencev, med njimi 7 z odliko, ponavljal-nih izpitov je 18, pri 12 gojencih je učni uspeh nezadosten. — Na ženskem učiteljišču je bilo v prvih treh letnikih 127 gojenk. Učni uspeh je pri 121 gojenkah ugoden, odlik je 31, ponavljalnih izpitov je 5, pri eni gojenki je uspeh nezadosten. Zrelostni izpiti so se pričeli v ponedeljek, 21. junija. Na moškem učiteljišču dela zrelostni izpit 46 rednih gojencev
IV.	letnika in 1 privatist, na žerlskem 43 rednih gojenk IV. letnika in 23 privatistinj.
** Nazadovanje števila slovenskih dijakov na mariborski gimnaziji. Leta 1896. je bilo od 419 dijakov na tem zavodu 293 Slovencev in 117 Nemcev ali v odstotkih 71-46:28-54. L. 1908. pa je bilo od 452 dijakov 290 Slovencev in 136 Nemcev. Torej smo v dobi 12 let nazadovali za 7*46%.
** Ustna matura na mestni realki v Idriji se je začela dne 24. t. m. Letos je 19 maturantov.
** Zrelostni izpiti na višji gimnaziji v Celju se pričnejo v ponedeljek, dne 5. julija. Šolsko leto se konča ie v soboto, dne 3v julija.	_
Književnost in umetnost.
Popotnik priobčuje v 6. številki to-le vsebino : 1. Avguštin P o ž e g a r : Misel o šolskih hranilnicah. — 2. Fran Z o p f: Prosto spisje v ljudski šoli; kako se naj goji, kako se naj spisuje? — 3. Dr. J. T o m i n -šek in J. Wester: Učni načrt za slovenščino kot učni jezik na gimnazijah. — 4. Umetniški vzgoji. Drag. H u m e k : Šola bodi otroku svetišče. — 5. Zadravska: Ženska ročna dela v ljudski šoli. Književno poročilo. — 7. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika.
Naši Zapiski. VI. zvezek objavlja to-le vsebino: 1. Dr. Fr. Kidrič: Pomote in po-tvare za razne potrebe. — 2. R. L.: Anarhizem. — 3. Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa. — 4. Dr. H. Tuma: VIII. internacionalna umetniška razstava v Benetkah. — 5. Pregled. — 6. Oton Zupančič: Epigrami.
Politiški pregled.
*	Sklicanje deželnih zborov. „Narodni Listy" poročajo, da bodo deželni zbori severnih pokrajin sklicani za 16. septembra. Deželni zbori alpskih in južnih pokrajin, ki se morajo po novih volitvah šele konstituirati, bodo sklicani takoj po odgojenju državnega zbora.
*	Poročilo proračunskega odseka za leto 1910. Skupna potrebščina znaša 2.406,554.543 K, tej nasproti stoji pokritje v znesku 2.404,647.582 K, kaže se torej deficit v znesku 1,907.061 K. Potrebščina je narasla v primeri s prejšnjim letom za 257 5 mil., pokritje pa z 255-5 milijonov. — Državni dolgovi, ki so znašali 1. 1908. 10.118 milijonov, so narasli lotos na 10.543 milijonov, pomnožili so se torej v poldrugem letu za 425 mil. V to pomnožitev treba všteti približno 100 mil. za nakup Severne železnice, od na-daljnih 200 milijonov za železniške investicije moramo pa odšteti samo en del od te vsote. Za o b r e s t o v a n j e d r ž a v n i h d o 1 -g o v plačuje Avstrija 356 milijonov, za amortizacijo 55 mil., skupaj torej 411 mil. kron; za obrestovanje in amortizacijo državnih dolgov gre torej ves dohodek direktnih davkov in davkanapivo. Potrebščina za vojsko in mornarico jo silno narasla. L. 1902. so delegacije dovolile 371 mil, za haubice, topničarski material, za vojsko in mornarico, zaradi politiških dogodkov v zadnjem času so pa nastale nove potrebe, in vojna uprava je že prijavila, da bo stavila nove zahteve.
*	Y proračunski debati je govoril tudi ministrski predsednik Bienerth. 0 Jugoslovanih je kratko rekel, da jim vlada posveča svojo skrb in naklonjenost in da to pričajo razna dejanja. Kaka dejanja so to, ;o tem je Bienerth molčal. Jugoslovani so te njegove besede sprejeli — s posmehom.
*	Italijansko vseučilišče. Italijanski poslanci te pogajajo z drugimi strankami, da bi jih pridobiji za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu. Kakor zatrjujejo, so pridobili zase vse velike stranke razen „Slovanske enote". V proračunskem odseku in v zbornici bodo baje glasovali za ustanovitev italijanske pravoe fakultete v Trstu nemške svobodomiselne stranke, socialni demokratje, Malorusi, zionisti, nekaj divjakov in večina krščanskih socialcev. „Poljski klub" o svojem stališču napram temu vprašanju še ni sklepal, vendar pa je več poljskih poslancev izjavilo, da se bodo absentirali, ako bi klub zavzel stališče proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. Spričo teh dejstev so italijanski poslanci prepričani, da bo zbornica sprejela njih predlog, da se določi Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Nemško-nacionalna zveza je imela sejo, na kateri je razpravljala o vprašanju, kje se naj ustanovi italijansko vseučilišče. Večina članov se je izrekla za Trst kot sedež bodočega italijanskega vseučilišča.
*	Mohamed V. pojde na potovanje.
Turški sultan Mohamed V. se poda jeseni na potovanje, da obišče različne evropske dvore, v začetku decembra pride na Angleško.
*	Veliki izgredi v Liverpoolu. Iz verskih razlogov je prišlo med irskimi katoliki in protestanti do hudih izgredov, pri čemer je bilo več hiš razdejanih in ena zažgana. Policija na konjih se je večkrat zagnala proti demonstrantom, a je bila vsakikrat sprejeta s kamenjem. ____
Vestnik.
Iz Zaveze avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih društev. Pri XXI. glavni skupščini Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se vrši letos dne 15. in 16. avgusta v Mariboru, se proslavi štiridesetlet-nica državnega šolskega zakona. Slavnostne govore bodeta govorila g. dr. Ljudevit Pivko in Engelbert Gangl. Vse narodno napredno
učiteljstvo pohiti tiste dni v Maribor! Delegate za delegacijsko sejo, ki se vrši 15. avgusta popoldne, so izvolila in prijavila sledeča društva: I. Slovensko deželno učiteljsko društvo.
1.	Franc Črnagoj, nadučitelj, Barje, Ljubljana.
2.	Janko Likar in 3. Franc Skulj, učitelja v Ljubljani. Namestnika; 1. Alojzij Kecelj, učitelj in 2. Antoh Likozar, nadučitelj, oba v Ljubljani. — II. Ljubljansko učiteljsko društvo. 4. Ema Žerjav. 5. Marija Mehle, učiteljici. 6. Vendelin Sadar, učitelj, vsi v Ljubljani. — III. Kamniško učiteljsko društvo. 7. Anton Germek, šolski voditelj. Komenda. 8. Janko Toman, nadučitelj v Moravčah. — IV. Učiteljsko društvo za Slovenjegrajski okraj. 9. Ignacij Kaffou, šolski voditelj v Sele-Vrhih. 10. Ivan Korže, učitelj, Slovenjgradec. — Prosimo, da nam prijavijo delegate še druga Zavezina društva.
Imenovanje. Jakob Lah, absolviran agronom in potovalni učitelj v Sežani, je imenovan za tehničnega pristava za poljedelstvo in namestnika dež. kulturnega nadzornika pri namestništvu v Trstu.
Umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Za delovodjo kovinskega oddelka je imenovan ietniški paznik E. Petrič, dosedaj nastavljen v Šibeniku v kaznilnici kot strojnik in kurjač.
Šola na Muljavi na Dolenjskem.
Okr. šol. svet v Litiji je odredil, da se s šolskim letom 1909/10 otvori začasna šola, in sicer na Polju pri Muljavi!
Za spomenik Olge Eobau so darovali tudi na I. mestni deški šoli tovariši: nadučitelj Jak. Dimnik 2 K, po 1 K pa Bele, Fur-ian. Gale, Jelene, Pavčič, Poljanec, Pretnar, Eežek, Sadar in Wider; na III. mestni deški šoli: po 1 K nadučitelj Leop. Armič, gdč. Toplikarjeva, Leveč, Marolt, Rape, Simon in Trtnik; na nemški deški šoli: nadučitelj Bož. Valenta, Javoršek, Kleč, Schiffrer in Trost po 1 K; in na nemški dekliški šoli tudi po 1 K gdč.: Kersnik, Leveč in Ramovš.
Y Železnikih je umrl naš tovariš nadučitelj Anton Sonc. Pogreb je bil \ nedeljo popoldne. Pripeljali so pokojnika iz Železnikov v Ljubljano. Z Marije Terezije ceste se je razvil sprevod na pokopališča pri sv. Križu. Pogreba se je udeležilo v Ljubljani mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Častno je bilo zastopano učiteljstvo iz mesta in okolice. Iz Ljubljane je bilo blizo 30 narodno naprednih učiteljev. Izmed ljubljanskih Slomškarjev se pa ni nihče udeležil pogreba, četudi je bil tov. Sonc zvest pristaš Slomškarije. Iz Kranja je prihitel k pogrebu predsednik tamošnjega okrajnega učilelj. društva tov. Luznar, dasi gospod Sonc ni bil član. Po Slomškarjih pa smo se ozirali zaman, ki so na tak lep način pokazali, kako izkazujejo zadnjo čast svojim somišljenikom!
Pisarnica družbe sv. Cirila in Me-oda ima prav lepe, nove, originalne razglednice v zalogi. Pričakujemo naročil! Motiv: niz narodnega življenja Slovencev".
Dne 17. junija je bil v Št. Petru na Krasu prvi učiteljski krožek. Učiteljstvo košan-ske in reške doline prireja že 2 leti krožke, a tako dobro ni bil nobeden obiskan, kakor ta. Saj se je zbralo v Št. Petru 22 učiteljic in učiteljev, da se pogovore o raznih šolskih vprašanjih in pa — da potožijo drug drugemu sveje težnje. Zares lepo je bilo; zato smo z navdušenjem sklenili, da se odslej prirejajo krožki le v Št. Petru. Za prihodnji krožek nam je obljubil tov. Justin predavanje o botaniki. Tudi abstinentovsko himno smo zapeli dvema tovarišema abstinentoma. Tovarišice in tovariši! pridite k prihodnjemu krožku prav vsi!
Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v
Kranju. Predsednik poroča: Definitivni so postali na dosedanjem mestu Angela Nagode na Trati in Pavel Lavrič v Korovju; provizorični: Iva Mrhar v Bukovščici, Erna Rozman v Šmart-nem, Amalija Poljanec in M. Piškur v Škofji Loki ter Ana Zupančič v Preddvoru; suplen-tinje pa Roza Juvan v Št. Lenartu in Melanija Fajdiga v Cerkljah. Ministrstvo je odbilo re-kurz občine Mavčiče zaradi razširjenja ondotne šole. — Stavijo se terno-predlogi za Školjo Loko 2 mesti, Bukovščico, Cerklje, Preddvor in Šmartno. Ža Križe se imenuje kraj. šol nadzornik ondotnj vžupnik Iv. Zabukovec. — Prošnji nekaterih Crešnj ičanov, da bi se za vasi Črešnjica, Studeno in Rudno ustanovila enorazrednica na Crešnjici se za enkrat ne ugodi. — Za vasi Gaberk, Brode, Lom, Št. Florijan in Sopotnico se sklene ustanoviti v Gaberku enorazrednico, ki se razširi v dvoraz-rednico, za vasi Sv. Filip in Jakob, del Sopotnice in Št. Florijana pa gorsko šolo, ki se bo oskrbovala iz Škofje Loke dotlej, da se razširi v Gaberku v dvorazrednico. Podeli se prva starostna doklada Juliji Jaklič, druga K. Mi-kliču in Jos. Svetliču, peta pa Fr. Jugovicu. Reši se neka disciplinarna zadeva. Za eksku-rendni pouk v Podlonku se predlaga 600 K. Določi se remuneracija za kmetijski pouk in ženska ročna dela.
T pojasnilo nam pišejo s Tolminskega: V „Učit. Tov." od 18. junija t. 1, št. 25, je bilo poročilo o občnem zboru „Tolminskega učit. društva". Prav je, da se poroča o izidu v stanovskem listu. Ni pa prav, da piše tovariš poročilo v zmislu, kakor bi ga pisali mi, ki smo se pripeljali s Kobariškega v zaprtem vozu, ne boječ se Jupitra Pluvija. Tovariš, ki
poroča o občnem zboru, naj piše vbodoče v svojem imenu in naj ne podtika dopisa drugim, ki ga v resnici niso pisali. Ce bi mi sami dopis pisali, bi se vsaj v številu oseb ne mogli zmotiti. Tov. dopisnik bi nas moral bolje sešteti in videl bi bil, da nas je bilo šest in ne pet. — Tovariš dopisnik pa naj ne zameri, da smo se tudi mi oglasili. Hoteli^ smo mu dati le nekako pojasnilo.	Šest mlajših.
Šolska veselica se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., v Šmarjah. Na vzporedu so petje, deklamacije in prizori. Cisti dohodek je namenjen za učila ubožnim učencem in za šo-larsko knjižnico.
Utonil je dne 13. t. m. v Kokri pri Tupaličah na Gorenjskem tov. Rudolf Z a -v r š n i k , nadučitelj v Preddvoru. Ostavil je vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. Bil je obče priljubljen, spoštovan in dobrohoten učitelj mladini in narodu. Kako je bil priljubljen in spoštovan, se je pokazalo na dan pogreba. Udeležila se ga je vsa okolica, prihiteli so pa tudi v obilnem številu njegovi tovariši in prijatelji, ki so mu v slovo zapeli tri žalostinke. Ko se je še slednjič tovariš Rape poslavljal ob odprtem grobu v ginljivih besedah od ljubega prijatelja in tovariša, ni ostalo nobeno oko suho, otroci in domačini pa so glasno pla-kali. R. i. p.!
finski učitelji in učiteljice na Slovenskem. Dne 9. prih. meseca pride v poučne namene na Slovensko do 60 ruskih učiteljev in učiteljic.
Iz deželnega šolskega sveta štajerskega. Dvorazrednica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se razširi v trorazrednico. — Nameščeni so definitivno: v Vuzenici Iv. Urek, v Dobovi Fr. Vadnal iz Kapel in Ivana Pre-želj iz Zreč; v Št. Jurju ob Pesn. Ema Re-goršek, v Svičini Marica Lazar, v Kaplji Marija Majcen. — Vpokojeni so: šolski vodja pri Sv. Roku Martin Brišnik, def. učiteljica v Zidanem mostu Antonija Fux in def. učiteljica v Špilfeldu Eliza Fliess. — Dovoljenje za zakon se je dalo def. učiteljici v Hengsbergu Mariji Colnerič in def. učitelju v Lučanah F. Leindlu.
Družba sv. Mohorja se bo letos ponašala z največjim številom udov, odkar obstoji; danes jih šteje že 84.931, a še se niso oglasile vse župnije.
Izlet ruskih akademikov v slovanske kraje. Pod vodstvom vseučiliškega profesorja Aleksandra Pogodina je odpotovalo 22 ruskih akademikov v Avstrijo. Poseteli bodo Levov. Krakov, Olomuc, Prago, Tabor in Dunaj. Z Dunaja se odpeljejo na Slovensko, kjer obiščejo Ljubljano, Postojno in Trst.
Srbskih izletnic ne bo na Slovensko ! Projektovani izlet gojenk belgrajskega ženskega učiteljišča in liceja na Slovensko izostane. Merodajni so bili razni oziri, med katerimi niso bili najmanjši — politiški. S tem je torej odstranjena za državo nevarnost, ki so o nji toliko pisali nemški listi. Seveda: poset 30 sedemnajstletnih do osemnajstletnih srbskih deklet bi omajal avstrijsko državo!
Nagrade za pouk v petju In telovadbi na mesčanskih šolah, za katere |je vodstvo neke meščanske šole prosilo, je dež. šolski svet kranjski odklonil. Izjavil je, da spada na deških in dekliških meščanskih šolah pouk v teh predmetih k učiteljevi normalni učni obveznosti, bodisi da poučnje zato določen strokovni učitelj ali učiteljica v razredu ali v skupinah. Nagrade za ta pouk ne dovoli, ker petje in telovadba ne spadata k onim predmetom meščanske šole, kjer bi bilo treba zanje izrednega znanja.
Petindvajsetletnico ustanovitve šulfe-rajnove podružnice prirede prihodnjo nedeljo v Štorah, in sicer z veselico na šolskem vrtu.
Bodite dosledni! V „Narodnem dnevniku" čitamo: V „Slovenskem učitelju" hvalijo gg. kateheti Schwarzevo odredbo proti „nedostojnim" slikam v izložbenih oknih. Pravi se na koncu članka: Društvo slov. katehetov bo storilo vse, da se bode varovala vsaj nedolžnost mladine. — Dobro, pa dosledni morate biti, gospodje! Zahtevajte nemudoma, da ne bo več smel poučevati veronauka v šoli kaplan R. pri Sv. Barbari v Halozah, ki je v 5. razredu pripovedoval, da je neka kovačica slabša ko svinja, ker je v 10 letih porodila osem otrok. Šolske oblasti in mariborski škof pa molčijo. R. je namreč duhovnik, in temu je vse dovoljeno.
Zahvala. Velečastiti gospod Fr. Fin-žgar, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Gorici, je daroval povodom smrti svoje matere namesto venca na njen grob tukajšnji šolski knjižnici 50 K, za kar se mu iskreno zahvaljuje in kliče: Bog plačaj! Vodstvo ljudske šole v Mošnjah, 19. dan rožnika 1909.
Jos. Korošec, šolski voditelj.
Opozarjamo na današnji oglas Ko-linske tovarne za kavine primesi, o katerih podajamo naslednje poročilo, da seznanimo slovensko javnost s tem slovanskim podjetjem. Kolinsko tovarno za kavine primesi je poklical v življenje arhitekt C. Krička, ki je že 1. 1894. izdelal vse priprave za ustanovitev te tovarne, kakor tudi za zgradbo sušilnic za cikorijine korenine. L. 1895. je bila dograjena nova tovarna v Kolinu in sušilnica v Rečianih in istega leta se je že pričelo z izdelovanjem in razpečavanjem Kolinske ciko-
rije. Mlado podjetje se je moralo v početku svojega obstanka boriti z raznimi težkočami, kajti tudi na Češkem je že pri večini konzu-mentov vladalo mnenje, da slovanski izdelek po svoji kakovosti ne more dosegati nemških izdelkov. Vztrajnosti ustanoviteljev pa se je vendar posrečilo polagoma pospešiti razvoj podjetja in p idobiti stalen krog odjemalcev za slovanski izdelek. Zanimanje ze to podjetje se je nepričakovano pomnožilo, ko se je l. 1898. pretvorilo podjetje v delniško družbo češkomo-ravskega trgovstva s temeljno glavnico 600.000 kron. Rapidno se množeči promet je primoial družbo, da je ustanovila podružnično tovarno v Prostjejovu na Moravskem, v kateri namen je bila izdana nova emisija delnic v znesku 400.000 K. Obe tovarni se nahajata danes v najživahnejšem obratu in nemški konkurenci je bil z dosedanjimi imenitnimi uspehi tega podjetja zadan občuten udarec. Letos je napravila družba v svojem razvoju pomemben korak naprej s tem, da je od g. Jelačina kupila tvrdko in varstveno znamko „Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani" ter se tako približala narodnemu trgov-stvu na slovanskem jugu. Delniška glavnica je bila za prve potrebe zopet zvišana za 200.000 kron, katere delnice so bile določene v nakup slovenskim, hrvatskim in srbskim trgovcem. — V Ljubljani sezida družba še v tekočem letu popolnoma novo po najmodernejšem na činu urejeno tovarno, tako da postane Kolin-ska tovarna za kavine primesi podjetje vsega slovanskega trgovstva in tudi v naših krajih doseže ono stopnjo v tej industriji, ki jo zavzema dosedaj nemška konkurenca. Podjetju, ki prinese v Ljubljano novega gospodarskega napredka, želimo na slovanskem jugu najboljšega uspeha ter njega izdelke vsem slovenskim rodbinam najtopleje priporočamo.
Obrtno šolstvo.
Sklep obrtno-nadaijevalne šole v Mirnu pri Gorici se je vršil 6. t. m. v navzočnosti zastopnikov šol. kuratorija, zastopnika vlade, zastopnikov domačega županstva, sosednega učiteljstva ter mnogoštevilnega občinstva.
Najprej je navzoče pozdravil predsednik šol. kuratoria g. Sealetari ter je navduševal mladino za prekoristno šolo. Zahvalil se je uči-teljstvu za požrtvovalno pridnost, ki jo kažejo lepi izloženi izdelki.
Šolski vodja tov. Alojzij Urbančič je podal kratek pregled šole, iz katerega posnem-ljemo, da je konec leta bilo 37 redno obisku-jočih učencev, in sicer največ črevljarske obrti. Odlikovanih z denarnimi vsotimi je bilo 19 učencev. Hvalevredno je, da so učenci redno obiskovali šolo, na čemer gre v prvi vrsti hvala naprednim mojstrom, ki so drage-volje pošiljali svoje vajence v šoio.
Končno je poprijel besedo zastopnik vlade, c. kr. okr. šol. nadzornik Fran Finžgar, kije izrazil svojo popolno zadovoljnost na šolskem uspehu. Bodril je navzoča starše, naj redno pošiljajo svoje otroke v šole ter je navzoči mladini pokazal prihodnost tistim rokodelcem, ki so se svoje obrti korenito naučili. Skrbimo, učimo se, da nam tujci ne vzamejo najboljši delež, zakaj kdor več zna, ta več velja. — Končno se je zahvalil cesarju za modre zakone, po katerih se moramo izobraževati, da lahko tekmujemo z drugimi narodi.
Na to je bil ogled razstavljenih izdelkov, ki so glasno govorili. Učitelja A. Urbančič in A. Ferlat sta vestuo izvršila svojo nalogo.
Razgled po šolskem svetu.
—	Ustanovitev slovanske lige klerikalnih akademikov snujejo klerikalci. Ljubljanski škof dr. Jeglič je že dal novi ligi 100 K in svoj blagoslov.
—	Eksportna akademija na Keki. Madjarski listi poročajo, da namerava ogrska vlada ustanoviti na Reki moderno eksportno akademijo ter jo združiti z že obstoječo trgovsko šolo.
—	Preiskava proti italijanskim vse-učiliškim dijakom ustavljena. Ustavljena je preiskava zaradi zločinstva težke telesne poškodbe proti italijanskim dijakom, ki so bili okrivljeni, da so v avli vseučilišča z revolverji streljali na nemške dijake. Dijaki pridejo pred okrajno sodišče zaradi prestopka lahke telesne poškodbe.
—	Novo profesorsko mesto v Draž-danih. Na tehnični visoki šoli v Draždanih so ustanovili novo profesorsko mesto za zrako-plovstvo. Pri praktičnem izpitu iz tega predmeta bo jako nevarno pasti, ker se zna zgoditi, da izgubi izprašanec ne samo leta, ampak tudi noge ali pa glavo.
—	Zapiranje nemadjarskih šoL „Slowensky Tyždennik" poroča, da je bilo v Biharski veliki županiji, kjer prebivajo Romuni — razpuščenih 49 občinskih šol, češ, da so nezadostno opremljene. Na tisoče romunskih otrok je sedaj brez šol, ker država nima denarja, da bi napravila konec temu sramotnemu stanju. Kultura!
—	Madjarizacija na Hrvaškem. Kako postopa „prva hrvaška vlada" bana Raucha, naj kažejo tale dejstva: Pravkar umirovljeni ravnatelj ogrskih državnih železnic je pod Rauehovo vlado na Hrvaškem ustanovil za
otroke hrvaških železničarjev 11 madjarskih železničarskih šol in je pripravil tla za ustanovitev še 8 novih takih šol. Tako so dobili Hrvati pod „narodno" Rauehovo vlado okolo 50 novih madjarskih šol. Dočim jih je bilo za Khuenovih časov komi»j kakih 43 in se za es narodne vlade pod Pejacevichem ni ustanovila nobena, imajo zdaj na Hrvaškem že 83 madjarskih šol in bo kmalu nastalo še deset novih.
—	Ljudska šola v Indiji. Po statistiki, predloženi londonskemu parlamentu, je razvideti, da zna od 1000 Indijancev čitati le 98, od 1000 Indijank pa le 9. Ni čuda, ako pomislimo, da porabi angleška vlada za vsako dete, dokler traja pouk, poldrugi penny, t. j. približno 15 vinarjev.
—	Za nemški „Schulverein" je plačal predsednik avstrijske gosposke zbornice knez Egon Fiirstenberg 12.000 K; to namreč na znani Roseggerjev poziv, naj se vplača dva milijona za Schulverein v deležih po 2000 K.
—	Naselbinsko delo „Siidmarke", Iz poročila dr. Zumtobla na občnem zboru „Siidmarke" v Gradcu posnemamo o naselje-valnem delu „Siidmarke" sledeče: V pretečenem letu (1908) se je nakupilo 140 oralov. Celotno poseduje „Sudmarka" sedaj 800 oralov (prej slovenske zemlje). Preteklo leto se je naselilo 6 rodovin s 36 otroki. Vsega skupaj je naselila S. dosedaj 28 rodovin s 170 otroki. V Št. Uju poseduje društvo 600 oralov, na katerih je naseljenih 22 rodovin 8 136 otroki, in v Marn-berku 200 oralov, na katerih živi 6 rodovin s 34 otroki. Za naseljevanje je izdalo društvo do 1909. leta 207 tisoč kron, t. j. četrtino vseh dohodkov društva! Št. Ilj in Marnberk sta [na Štajerskem.
—	Poljske zahteve na vseučilišču v Črnovicah. Iz Cernovic poročajo: Tukajšnji poljski vseučiliški dijaki so imeli na vseučilišču shod. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se uvedejo na vseučilišču predavanja v poljskem jeziku. Zahteva je opravičena zaradi tega, ker so Malorusi in Romunci za svoj jezik dobili že stolice.
—	Shod ukrajinskih vseučlllščnikov. Ukrajinski vseučiliščniki prirede 11. julija v Levovu shod, ki se ga udeleže odposlanci iz Avstrije in Rusije. Na shodu se bo razpravljalo o ustanovitvi ukrajinskega vreučilišča v Levovu. Shoda se udeleži 15 dijaških društev.
—	Novo vseučilišče v Švici. Na temelju sklepa velikega švicarskega sveta se iz-premeni akademija v Neuenburgu v vseučilišče, tako da bo razmerno mala Švica imela odslej sedem vseučilišč.
—	Novo vseučilišče na finskem. Ruska duma je sprejela zakonski načrt glede ustanovitve vseučilišča v Saratovu.
—	Katoliško vseučilišče v Solno-gradu se po sklepu shoda tirolskih klerikalcev v Inomostu dne 23. maja ustanovi tekom štirih let.
Z gospodarskega polja.
— Sava in elektrizovanje kranjskih
železnic. Železniško ministrstvo je zasnovalo velik načrt, kako bi se vse železnice na Kranjskem pretvorilo v električne, a elektriko bi dobilo iz vodnih sil Save v njenem toku skozi Kranjsko. — Za elektrizovanje vseh kranjskih prog bi treba 25,—20.000 konjskih sil. Glavni vir sil bi se dobil od Save med Kranjem in Medvodami, ali to ne bi zodostovalo, marveč bi se v to svrho upotrebljali vsi drugi slapi. Uprava železnic meni, da bi se s tem promet pocenil in potemtakem zamogle znižati tariie. Uprava železnic je že zaprosila za prioritetno, pravo za vodne sile reke Save. — Medtem je pa vstal sedaj kranjski deželni odbor, ki se protivi podelitvi prioritete državni železnici in to z razloga, ker bi železnica upotrebljala vse sile Save tako, da ne bi ostalo nič v gospodarske industrialne svrhe. A dežela, katere je voda, hoče očuvati to vodo sebi.
Listnica uredništva.
V	Istro: Priobčimo prihodnjič, ker nam je za danes prišlo prekasno.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1448. Kranjsko.	105 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli na Brezovici je stalno oddati izpraznjeno učno mesto z zakonitimi prejemki
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 20. julija 1909.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 17. junija 1909.
St. 833.	104 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Kropi se razpisuje s tem služba učitelja-voditelja s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 15. julija t. I.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 11. junija 1909.
Št. 1704.
106 1-1
V novomeškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno oziroma začasno nameščenje naslednja učna mesta:
1.	nadučiteljska služba na dvorazrednici v Št. Lovrencu;
2.	nadučiteljska in učiteljska služba na novi šoli v Nemški vasi pri Trebnjem;
3.	učni mesti na enorazrednicah na Ajdovcu in v Podgradu;
4.	po eno učno mesto na trirazrednici v Vafti-vasi in na v štirirazrednieo razširjeni šoli na Mirni, za prvo službo imajo moški prosilci prednost, za slednjo se bo oziralo le na moške prosilce.
Povsem zadostno opremljene prošnje naj se predpisanim potom semkaj vlagajo do 12. julija t. 1. Na zakasnelo vložene prošnje se ne bo oziralo.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 14. junija 1909.

Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
veronika keîjm
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—26
Postrežba točna in solidna.
__ G-lavna zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: == 28 42-27 Kolodvorske ulice št 8.
Ne zabite „Učiteljskega kotivikta!"
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5?22
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
Pripravljajte se na „Zavezino" skupščino v Mariboru.
Našim rodbinam priporočamo 17
- Kolinsko cikorijo -
K-' V
Gramofone in fonopfe
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co, Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-4
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
V najinem založništvu je izšla :
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava -A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom m dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani. Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava Bi za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in k» velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. '468, je to deto odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
Cena 10 K.
Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro-
i
(laja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—25