Stev. 26 V Ljubljani, 25. junija 1909. IL. leto. Vse spise, v oceno^felane ffrfjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K ool leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Cenjenim okrajnim učiteljskim društvom na Kranjskem! Ob svojem času smo prosili o k r a j>H a u č i t e 1 j s k a d r u š t v a, da naj «e posvetujejo pri svojih zborovanjih o prenaredbi in preosnovi deželnih šolskih zakon o v xa Kranjsko ter naj pošljejo dotična poročila in nasvete predsedništvu „Slovenskega deželnega učiteljskega društva", ki bo potem na podlagi teh referatov izdelalo doitične zakonske načrte. Nekatera d r 4i š t v a so storila že to, druga še ne, zato jih prosimo, da to store čimprej. Prejeli smo mnogo nasvetov tudi od posa-m e z c i k o v. Odbor „Slor. deželnega učiteljskega društva". 50% Dunaj, dne 22. junija 19C^. Šolska vodstva, krajni šolski sveti, okrajna učit. društva, županstva iz vseh slovenskih pokrajin so začela na državni zbor in na naučno ministrstvo pošiljati utemeljene resolucije, naj država prevzame od posameznih dežel 50 % stroškov za vzdrževanje ljudskega šolstva. Doslej je imela država nasproti ljudskemu šolstvu najkomodnejše stališče, ki si ga moremo misliti: pridržala si je do njega malone vse pravice, zlasti nadzorovalno oblast, ni pa prevzela nič dolžnosti, ako izvzamemo vzdrževanje učiteljišč in z njimi združenih vadnic, vzdrževanje maloštevilnih državnih ljudskih šol in honoriranje okrajnih šolskih nadzornikov. Vsi ti državni izdatki za ljudsko šolstvo so v primeri s stroški, ki jih imajo dežele za to šolstvo, kakor kaplja vode v morje. Sicer nam je dala država pred 40 leti § 55. državnega šolskega zakona. A kaj pomaga učiteljstvu gola beseda? V teh dolgih 40 letih ni država niti enkrat genila z me-zineem, da bi se tudi v resnici izpolnjevalo jasno besedilo zakona. Prihajala je vedno z novimi odredbami, ukazi, novelami — nalagala je breme na breme, a storila ni ničesar, da bi se količkaj olajšalo najtežje breme, ki pritiska k tlom učiteljstvo in ki ga imenujemo bedo in skrb 1 Nasproti temu žalostnemu dejstvu pa stoji resnica, da je ravno dižava tista, ki ima od ljudskega šolstva največ dobička. V podkrep-ljenje te trditve ni treba nič dokazovanja, ker stoji na dlani, da raste moč in veljava države v tisti meri, ki se v nji dviga in krepi materialna in moralna blaginja posameznih narodov. Ker pa je ta poslednja odvisna v prvi vrsti od razvijajočega se in napredujočega ljudskega šolstva, sloni tudi moč in veljava države na tem šolstvu kakor mogočna stavba na trdnem, nerazrušnem temelju. Bilo bi pravično in najenostavnejše rešeno vprašanje o regulaciji učiteljskih plač in o saniranju deželnih financ, ki je s tem vprašanjem v najožji zvezi, ako bi se ljudsko šolstvo podržavilo. Temu se pa upirajo v prvi vrsti Čehi in Nemci, boječ se za avtonomijo svojega šolstva. Ta strah je neopravičen! Bolj klerikalen kakor je deželni šolski svet v Pragi ni niti oni v Ljubljani, bolj autokraški kakor tisti na Dolenjskem Avstrijskem ni sploh nobeden. Kdor se boji dandanes za avtonomijo šolstva, ta se boji za vpliv svoje stranke na šolstvo. Prava avtonomija šolstva bo izvedena šele z narodno avtonomijo. Kar trdimo tu, se da sicer izpodbiti, a vzlic temu ostane resnica. Na podržavljenje ljudskega šolstva ni torej sedajjmisliti. Pač se da pridobiti parlament za to, da sklene: Država prispevaj k vzdrževanju ljudskega šolstva 50%. Že danes vemo, da pride finančni minister s plašnim obrazom, kje naj vzame v to potrebnih 60—70 milijonov. No, vzame naj jih tam, kjer jemlje milijone za kanone. Dobro bo za vse narode v Avstriji, kadar prešine vladne kroge prepričanje, daje duševno oboro-ženje jačje in koristnejše od vojaškega. Učiteljstvo računa predvsem na pomoč „Slovanske Unije" in socialnih demokratov v državnem zboru, da bodo delali z vsem vplivom in z V30 silo na končno rešitev tega vprašanja — to se reče — da pride od besed do dejanja 1 Najhitreje pa bi se pridobile vse parlamentarne stranke za teh 50% na ta način, ako bi državni poslanci, ki so obenem učitelji, uvaževali idejo tovariša G a n g 1 a , ki jo je razvil na zadnjem božičnem zborovanju naprednega učiteljstva v „Mestnem domn" v Ljubljani. Dejal je namreč, da ni v parlamentu skoro stranke, ki bi ne imela v svoji sredi učitelja poslanca. Ti se naj bi združili vsaj glede tega vprašanja ter vplivali na svoje klike in jih pridobili za to splošno zahtevo. Tako bi pomagli svojim stanovskim tovarišem trpinom in bi tudi svojim volilcem storili največjo dobroto 1 Tisti poslanec učitelj, ki bi započel to akcijo, bi si pridobil resničnih zaslug. |Ali ne bi mogel tega začeti Jaklič? Vstani, delaj, ne dremlji 1 Naš odgovor. (Konec.) Drugače Je pa z onim, ki greši vedoma, z namenom in brez poboljšanja — tak je očiten grešnik ali celo odpadnik od vere. Kdor je v resnicah naše vere natančno poučen, a bije s svojimi deli, pisavo in zgledoma naši veri naravnost v obraz brez poboljšanja in z namenom bližnjemu škodovati na imetju, časti in dobrem imenu — tak je očiten krivoverec. Ločiti moramo torej prav natančno one, ki po mogočnosti delujejo, učijo in živijo v duhu naše vere, od onih, ki sicer lepo učijo, a njih dela se ne ujemajo z nauki, ki jih sami učijo. Prvi so katoličani, drugi pa klerikalci. Katoličan je zgled ljubezni, dobrosrčnosti, odpustlji-vosti, hvaležnosti, pobožnosti, on izpolnuje natančno in vestno svoje dolžnosti, se ne baha, je miroljuben — njegov nr.men je živeti po veri in doseči po smrti plačilo za svoja dela — zveličanje. Ves drugačen je pa klerikalec. Dela se vernega in tudi pobožnega, a dela njegova se ne ujemajo z njegovo vero. Prave katoliške ljubezni do bližnjega ne pozna. Je prvoborilec za posvetno imetje, čast in slavo. Da doseže svoj namen, mu pride vsako podlo sredstvo prav. Laž, obrekovanje, zavijanje resnice, sovraštvo, prepir, ubijanje bližnjega na časti, imetju in dobrem imenu — to so njegovi pripomočki — in to vse z bahavostjo in bobne-čimi frazami, češ, vse na verski podlagi! Zloraba vere je torej glavni pripomoček. Njega veseli vsaka nesreča bližnjega nasprotnika. Namesto pomilovanja, popustljivosti in katoliške ljubezni meče nanj blato. Tak zagrizenec ne pozna odpuščanja, maščevanje je njegovo delo — in ako se mu posreči, poskakuje in se raduje od veselja. Nasprotno pa, ako se mu ne posreči, morda da celo zapade zasluženi kazni, smatra to vse za največjo krivico, mu-čeništvo, preganjanje vere! Kdor mu pomaga pri njegovem umazanem delovanju, je njegov prijatelj, če je ta tudi največji lopov ali brezverec. To je klerikalna kuga, ki na verski podlagi zastruplja javno življenje in bije v obraz lepim moralnim naukom katoliške vere. Obžalujemo, da je naša slovenska domovina jako okužena s to nesnago. Ubogo nerazsodno ljudstvo verjame tem zagrizenim klerikalnim voditeljem, ki na verski podlagi in z zlorabo vere trosijo pogubonosno moralo med narodom! Kakor vidimo v biologiji, se živalstvo in rastlinstvo eno drugega uničujejo, da se preveč ne pomnožuje: tako moramo pripisovati tudi klerikalizem naravnem procesu v katoliški družbi. „Pohujšanje mora priti, a gorje po-hujšljivcu", govori sveta beseda. Ker je Bog neskončno pravičen in moder, zna obrniti tudi greh v dobro. Zloraba vere klerikalizma pro-vzročuje boj v človeški družbi. Tako povsod — tako pri nas! Klerikalizem noče priznati sedanjega šolskega zakona, kakor smo že povedali, zato je nam učiteljem, ki se moramo po prisegi držati tega zakona, napovedal boj na življenje in smrt. Gorostasnega blata je nametal že na nas. Brezverska šola, brezverski učitelji, liberalna učiteljska sodrga — ti hočejo odstraniti Boga iz šole, hočejo uvesti francoske razmere itd. — Tako je brati vedno v našem klerikalnem časopisju. Mi smo tarča, ki sme vanjo neovirano srteljati — tistega pa, ki je zakon sankcioniral, pustijo lepo pri miru, ker se bojijo! Sedaj vpije, da liberalno učiteljstvo ne uživa ugleda pri narodu. Ko nam je vedno sistematiško jemal ugled s pisavo in besedo, ni čuda, da se je tupatam kaj prijelo. A glavnega klerikalizem ni dosegel in ga tudi ne bo! Šolski zakon ostane v veljavi, ker ni je sile, da bi ga kdo izpodkopal. Naš narod hoče imeti veliko in povsod takih prokletih šol in mnogo zaničevanega, obrekovanega učiteljstva. Dosegel je, da je nekaj omahljivcev iz koristo-lovstva prestopilo v klerikalni tabor, a do poloma, kakor trdi Člankar, je še dolga in trnjeva pot. Kukavic in uskokov je med klerikalci vse polno, celo v vodstvu stranke! Zato jih ne ženira niti kak Smrdelj! Da podpremo prejšnje trditve z dokazi, bi lahko navedli polno zgledov; povedati moramo, da jih imamo na stotine na razpolago, te uporabimo, ko nam da člankar odgovor. Odkar je prišel klerikalizem do politiške premoči, so začele vrste Slomškarjev rasti. Temu se ne čudimo. Naše socialne razmere so jako slabe, marsikdo si misli, da naj prepričanje in šolski zakon vzame vrag; treba je obrniti plašč po vetru, kruh in materija so poglavitna reč. Da bi pa ti ostali vsaj skromni, delavni in kolegialni, ne bi rekli ničesar, a čutijo se prepotentne in ošabne, dobro vedoč, da se jim ni ničesar bati. Menda smo dovolj jasno povedali kaj mislimo o krščanstvu in krščanski odgoji. Dokazali in povedali smo tudi odkrito in jasno, da je vsa Slomškarija klerikalen privesek, ki pljuje v lastno skledo — na sedanji šolski zakon. Ako se čutijo boljše katoličane od nas. jih pomilujemo za naivnost. Ravno tako povemo enkrat za vselej, da bodimo mi učitelji v prvi vrsti učitelji in narodni odgojevalci — politika naj bo naša stranska in zasebna zadeva. Izkušnja nas je izmodrih, da ima učiteljstvo borbo za napredek šolstva na vsej črti, naj bodo ljudje te ali one politiške struje. Tudi o liberalizmu bi lahko povedali marsikatero pikantno. Nismo molčali tudi o tem doslej; povedali smo kot narodni odgojevalci tej in oni politiški struji resnico v obraz, ker naše geslo je, boriti se na vsej črti za narodno blaginjo, resnico in pravico. Ker je člankar izjavil, da je potrebno, da se enkrat načelno dogovorimo, smo odkrito povedali glavne misli o svojem prepričanju. Veselilo nas bo, ako člankar ovrže s stvarno polemiko in z dokazi to, kar smo rekli. Mnogo bi še lahko pisali, pa bodi za enkrat dovolj; po odgovoru pride drugo. Torej na snidenje, krščanski mož s škapulirjem na prsih, s hi-navščino v duši! Iz preteklih časov. Vojnik pri Celju, dne 21. junija 1909. Cenjeni g. urednik! Bili ste tako ljubeznivi ter v št. 25. cenj. svojega lista iz „Slov. Nar." ponatisnili moj popravek glede mojega članstva pri okr. šol. svetu celjskem. Upam, da boste tako prijazni ter ponatisnili tudi še sledeče vrstice, ki naj še bolj pojasnijo naše razmere „v letih preteklih". L. 1887. je bilo treba učiteljem'celjskega šolskega okraja voliti svojega zastopnika v okrajni šol. svet. Izvolili so si mojo malenkost. Zakaj moja izvolitev ni bila potrjena, je bilo pojasneno v zgoraj navedeni številki cenj. Vašega lista. Poklicani smo bili k novi volitvi. K tej volitvi je z nadzornikom BI. Ambrožičem prišel s cilindrom na glavi tudi tedanji okr. glavar celjski dr. E. Netoliczka, sedaj dvorni svetnik in podnamestnik v Gradcu. Mislila sta si menda ta dva gospoda, da bo sedaj učiteljstvo kar na trebuhe popadalo. A prišlo je drugače! Zopet sem bil skoro enoglasno izvoljen! Gospoda glavar in nadzornik se spogledata! Nato reče glavar nadzorniku: „Da die Wahl Brezovniks folgerichtig wieder nicht bestätigt wird, so fragen sie ihn, ob er die auf ihn gefallene Wahl ablehnt, denn dann können wir gleich heute eine Neuwahl vornehmen!" Nadzornik vstane ter stavi to vprašanje do mene. — Takoj slišim od vseh strani glase: „Ne! Ne!" — Vstanem ter rečem: Ni- kdar se nisem ne z besedo nez dejanjem potegoval za to častno mesto, ki so mi ga tovariši sedaj že vdrugič poverili! Ker se zanje nisem potegoval, sem ga pripravljen tudi takoj odložiti, kakor hitro se moji vo-1 i 1 c i za to izrečejo!" — Odmor! Nato vstane tov. V. J a r c (tedaj učitelj v Št. Juriju ob juž. žel., umrl kot nadučitelj v Braslovčah) ter pravi: „Mi smo si izvolili moža svojega zaupanja, mi od njega ne odstopimo!" Ko glavai to sliši, popade svoj cilinder ter jo popiha domov, nadzornik pa sklene volitev. Da zopet nisem bil potrjen, se razume pri onih razmerah samoobsebi. Na dan 10. novembra i. 1. smo bili poklicani k tretji volitvi. Pred volitvijo so se razpošiljale iz Celja hektografirane dopisnice s sledečo vsebino: „Dne 10. t. m. bodite dosledni, složni, značajni! Volite Brezovnika! Slovenci gledajo na Vas! Branite svoje pravice! Stojte kakor skala! Ne bodite strahopetneži, nego možje! Zahtevajte skrutinij!" Kdo je te dopisnice spisal in razpošiljal, nisem mogel zvedeti. Zbrali smo se v volilni sobi (v okoliški šoli) pogumni, složni, „strašljivca ni bilo med nami". Glavarja ta dan ni bilo! Ko nadzornik Ambrožič volitev otvori, pravi: „Jede ftlr Brezovnik abgegebene Stimme erkläre ich im vorhinein für ungültig." (In mi nismo proti temu pro-testovali !) Ko sem videl, kaka nevarnost nam sedaj preti — dobi naj kak nemčur 1 ali 2 glasa, pa bo pravilno izvoljen! — rečem tovarišem: „Fantje, zdaj pa pamet! Da ne bo nemčur naš zastopnik, pustite mene in volite Koder-mana!" Bes, slušali so me*) in z veliko večino je bil voljen tov. Fil. Koderman (tedaj nadučitelj na Frankolovem, sedaj v pokoju na Polzeli). Nemčurjem je mora odlegla, Avstrija je bila rešena in mirno je zopet Savinja valila svoje valove tje dol proti jugu ... A. Brezovnik. Iz naše organizacije. Kranjsko. Ljubljanskemu učiteljstvu! V ponedeljek, 28. t. m. ob 4. uri popoldne si ogleda vsled dovoljenja c. kr. poveljstva 44. domobranske pehotne brigade učiteljstvo puško na stroj na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. K ogledu puške na stroj se vabijo ljubljanski gg. tovariši in tovarišice kakor tudi učiteljstvo iz okolice. Zbirališče ob tričetrt na 4. pred vojaškim streliščem. Socialni odsek. Ljubljana. Socialni odsek Ljubljanskega učiteljskega društva je povabil ljubljansko učiteljstvo na dan 17. junija popoldne k ogledu pivovarne G. Auerjevih dedičev, za kateri ogled je dal dovoljenje rade volje g. dr. Oražen kot lastnik pivovarne, za kar mu gre najtopleja zahvala. Ljubljansko učiteljstvo se je odzvalo v obilnem številu, sosebno so bile nad vse častno zastopane naše vrle in zavedne tovarišice. Seveda se nas posebno med tovariši ogiblje še ta ali oni in navaja razne vzroke svoje odsotnosti — ti vzroki pa le redko drže — a upamo, da pridejo tudi ti sčasoma v naš krog, ko uvidijo, da stori socialni odsek vse mogoče za združenje vseh dobro mislečih tovarišev. Tovarniški ravnatelj g. Vrtovec je nam razkazal vso pivovarno od varjenja piva do hladilnih in kipelnih priprav in vležanja piva v 2° nad ničlo mrzlih kleteh, kakor tudi priprave za snaženje in polnitev steklenic in nam podal pri tem strokovnjaška pojasnila glede varjenja piva, slada, hmelja itd., za kar mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Ves obhod s pojasnili je trajal nad eno uro. Po ogledu pa nam je postregel gostoljubni g. dr. Oražen s kipečim proizvodom svoje tovarne, in se je ob tej priliki izrekla nekatera resna beseda. Videti je, da bodo taki ogledi raznih in-dustrialnih podjetij razširili obzorje učiteljstvu, obenem pa mnogo pripomogli k skupnosti in edinosti. Tudi nedeljski učiteljski sestanki postajajo vedno bolj priljubljeni in se jih udeležujejo učitelji s svojimi družinami v vedno obilnejšem številu. Tiste pa, ki se še vedno odtegujejo, pa vabimo, da pridejo med nas, uvideli bodejo, da se imamo prav dobro. Socialni odsek. *) Bili smo sploh vedno „enih misli, en'ga duha". Tovariši so imeli radi mene, jaz pa tovariše. Bili smo „ein einig Volk von Brüdern"! Zato se mi vedno tem bolj milo stori, kadar premislim, da sem moral tako hitro zapustiti šolo in ljube svoje tovariše ter se primero mlad zavoljo bolehnosti podati v pokoj. Učiteljsko društvo za novomeški okraj je zborovalo v proslavo 40 letnice šolskega zakona v četrtek, dne 13. maja. Slavnostni referat nam je podal tov. Potokar. Svoje delo je izvršil stvarno, dobro in natančno, za kar mu bodi izrečena zahvala. O drugi točki je predaval vodja gluho-nemnice tov. Grm o fonetiki. V kratko odmer-enem času je opisal najvažnejše o fonetiki z ozirom na posebno dober izgovor besed. Tov. predavatelju najpresrčnejša hvala za trud s prošnjo, da bi nas o priliki zopet obiskal. Ker je bilo s tem zborovanjem združen občni zbor, so se pregledali računi in odobrili. Delegatom k zborovanju „Zaveze" so izvoljeni gdč. Klarici in tov. Potokar. Odbor je bil izvoljen z vzklikom prejšnji. Štajersko. Savinjsko učiteljsko društvo ima 3. julija t. 1. popoldne v Mozirju občni zbor. K obilni udeležbi vabi E. V r a b 1, t. č. predsednik. Kozjansko učit. društvo zboruje dne 7. julija v Št. Petru pod Sv. gorami. Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Hospitacija. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Bazgovor o glavni obliki šolskih zvezkov. 5. Volitev delegatov za zborovanje „Zaveze". 6. Slučajnosti. Kdor se zborovanja udeleži, je ta dan po sklepu okr. šol. sveta šole prost. Za kosilo pa 6e oglasite z dopisnico pri tov. nadučitelju Moricu. Pulko, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 4. julija t. 1., v šoli v Sevnici. Zborovanje se prične točno ob pol 11. uri dopoldne in se vrši po sledečem vzporedu: 1. čitanje zapisnika. 2. Društvene zadeve. 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Mariboru. 4. Predavanje g. prof. Lavtarja o njegovi metodi iz' računstva. 5. Nasveti. K temu zborovanju se vabijo najvljudneje tudi cenjeni tovariši in tovarišice iz laškega in kozjanskega okraja. Izmed članov domačega društva pa ne sme nihče manjkati. Zaradi kosila naj naznani po dopisnici vsaka šola število svojih udeležencev tov. M e-š i č k u vsaj do 1. julija. Na veselo snidenje! Odbor. Učiteljsko društvo za svetolenart- ski okraj je zborovalo dne 13. maja pri Sv. Trojici v Slov. gor. Izmed predavanj je omeniti ono v p r o-slavo 40 letnice drž. šol. zakona. Tov. K o p i č nam je dokazoval s kakšnim navdušenjem so napredni krogi sprejeli zakon, ki ima ljudstvu prinašati Vir nove sreče ter