NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Mani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsaeega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. julija 1911. C. Kr. poštne Pran. št. 64.846 Kr. oorsKe „ „ „ 18.648 ' sebina : Stanje avstrijskega zadružništva koncem I. 1910 Zadružne klavnice na Danskem. Zavarovanje živine na Koroškem. Nakupovanje kmetijskih potrebščin. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance Stanje avstrijskega zadružništva koncem i. 1910. V „statističnih izvestjih“, katere izdaja k. kr. statistična osrednja komisija na Du-naju, je kakor vsako leto tako tudi letos izšlo poročilo o zadružnem gibanju v mi-nolem letu. v Živahnejše zadružno delo se je pričelo v naši državi nekako z 1. 1897. Od takrat naprej se je vsako leto ustanovilo po 800 do 900 zadrug. Ta prirastek novih zadrug se je 1. 1907 zvišal celo na 1200, I. 1908 na 1457 in 1. 1909 na 1537. Od pričetka zadružnega gibanja sem pa je bilo novih zadrug največ osnovanih lansko leto, t. j. 1626, kar znači 10*8 °/o prirastek v razmerju s celokupno vsoto, kateremu stoje nasproti razdružitve, ki so znašale T8°/o. Zelo so se pomnožile posojilnice Sulcejevega ustroja, namreč za r2-3°/o, rajtajznovke za 7*2 °/o, konsumna društva za 10'9H/o, kmetijske zadruge 14*8 0/°, obrtne zadruge za 15-3, stavbiuske zadruge celo za 40°/o in ostale zadruge za 6T°/'>. Največji absolutni prirastek izkazujejo zopet kreditne zadruge, med njimi osobito rajf- ajznovke, pri katerih je vsled njihove stalnosti bilo tudi najmanj razdružb (O^0/»). Ker tudi število ostalih kmetijskih zadrug vedno narašča, je organizacija kmetijskih zadrug že tako napredovala, da znaša skoraj 64°/o vseh avstrijskih zadrug. V prvi vrsti za male obrtnike in male trgovce v osnovane posojilnice Sulcejevega ustroja kakor tudi obrtne zadruge same izkazujejo sicer tudi znaten prirastek, toda se jih je tudi obilo razdružilo, zlasti obrtnih zadrug. Obrtnih zadrug se je bilo sicer lansko leto ustanovilo 133, ali nasprotno se jih je razdružilo 61. Značilno za časovne razmere, ki silijo vedno več krogov k organizirani samopomoči, je nepretrgoma množeče se naraščanje stavbinskih zadrug, ki je znašalo v prejšnjem letu 4T5°/o, lansko leto pa 40°/o. Tudi konsumna društva, katerih člani pripadajo približno istim družabnim slojem, imajo prirastka za ll°/o. Zanimivo je opazovati, kako se zadruge z neomejeno zavezo snujejo v vedno manjšem številu. Od 1626 novih zadrug je bilo samo tretjina, t. j. 538, osnovanih na neomejenem poroštvu; če odštejemo od tega števila 511 novih rajfznovk, nam ostane le še 27 zadrug — 190 - z neomejeno zavezo, od katerih odpade 22 na posojilnice Sulcejevega ustroja, 4 na kmetijske zadruge in 1 na konsumne zadruge. Razvoj zadružnih organizacij po posameznih deželah je približno enak razvoju prejšnjega leta, ker skušajo one dežele, ki so bile v tem oziru zaostale, zamujeno popraviti z intenzivnejšim delom. V Galiciji, ki izkazuje zopet najvišji absolutni prirastek zadrug napram vsem drugim kronovinam, se je pomnožilo število zadrug za 548 ; od teh jih pripada šulcejevkam 248, rajfajz-novkam 137, kmetijskim zadrugam 117 in obrtnim zadrugam 32. Rusini so zopet ustanovili mnogo zadrug. Največ zadrug šteje med vsemi deželami Češka, ki je za Galicijo dobila največ novih zadrug, namreč 404, med katerimi je 205 rajfajznovk, 41 kmetijskih in 29 obrtnih; poleg tega je bilo tu osnovanih največ stavbinskih zadrug, namreč 47. Na Moravskem je bilo vpisanih 148 zadrug, v Dalmaciji pa 71, ki združujejo največ kmetovalce in ribiče. Tudi organizacija zadrug v zveze je zopet napredovala. Na Štajerskem sta nastali dve zvezi živinorejskih zadrug, v Galiciji pa celo štiri zveze. Dalje je bila v Bukovini ustanovljena zveza sirarskih in mlekarskih zadrug, v Dalmaciji pa zveza ribarskih zadrug. Po posameznih deželah se razdele zadruge koncem I. 1910 sledeče: Posojilnice -J g S 3° 'O Nižja Avstrija: 1 »rt O rg rt* W J s Dunaj . . • 307 144 — 144 21 3 brez Dunaja 1124 94 548 042 61 382 Gornja Avstrija . 385 13 256 269 29 55 Salcburško . . . 82 3 50 53 8 10 Štajersko . . . 807 110 419 525 43 160 Koroško , . . 278 37 175 212 17 29 Kranjsko . . . 444 43 193 236 15 160 Trst z okolico 110 28 C 34 34 12 Goriško .... 232 15 105 120 18 78 Istra 250 18 107 125 33 82 Tirolsko .... 950 20 452 472 35 382 Predarelsko . . 200 5 79 84 58 48 češko .... 4300 615 2284 2899 405 594 Moravsko . . . 2140 468 799 1267 311 385 Šlezija . . . • 544 56 296 352 110 41 Galicija .... 3251 1457 1215 2672 55 324 Bukovina . . . 701 101 454 555 61 60 Dalmacija . . . 364 36 193 229 43 79 Skupaj . 16469 3262 7631 10893 1357 2884 Premembe tekom 1 1910: Prirastlo . . . 1626 364 511 875 138 383 Odpadlo . . . 279 66 13 79 44 78 Stanje konc 1909 15122 2964 7133 10097 1263 2579 Zadružne zveze O) bo 1 e 1 •« 51 sl 3'S ■tf Nižja Avstrija o N V) rt* .* •S Dunaj . . . 106 25 9 5 6 11 brez Dunaja 21 17 1 — — — Gornja Avstrija . 27 4 1 2 — 2 Salcburško . . . 8 2 1 1 — 1 Štajersko . . . 59 12 4 6 — 6 Koroško .... 17 3 — 2 — 2 Kranjsko . • . 20 8 5 6 — 6 Trst z okolico 28 — 2 — — Goriško .... 13 3 — 3 ' 3 Istra ..... 5 2 3 2 — 2 Tirolsko .... 56 5 — 6 1 7 Predarelsko . . 10 — — 2 — 2 Češko .... 257 125 20 4 4 8 Moravsko . . . 114 53 10 8 — 8 Šlezija .... 27 13 1 4 — 4 Galicija .... 145 34 21 12 6 18 Bukovina . . . 20 3 2 4 1 5 Dalmacija . . . 10 3 — 4 — 4 Skupaj . 943 312 80 71 18 89 Premernbe 1 1910: Prirastlo . . . 133 92 5 7 1 8 Odpadlo . . . 61 10 7 — — — Stanje konc. 1909 871 230 82 64 17 81 Zadružne klavnice na Danskem. Na Danskem se redi razmeroma mnogo več prašičev, kakor pa v Nemčiji ali v naši državi; vsled tega mora Danska prašiče v obilnem številu izvažati. Podobne razmere vladajo tudi v govedoreji. Da se na Danskem rede prašiči v tako obilnem številu, moramo pripisovati največ mlekarstvu, ki je ondi zelo razvito. Mlečni preostanki se namreč — 19t — najuspešneje uporabijo, ako se z njimi krmijo prašiči. Do osemdesetih let preteklega stoletja je bil glavni izvozni trg za danske prašiče Hamburg. Od leta 1880. pa je nastal preobrat v izvozu danskih prašičev, ko je stopila Angleška na mesto Nemške. Istočasno z izpremembo izvoza na Angleško se je pa izpremenil tudi način pitanja; na Angleškem namreč ne rabijo težkih in debelih prašičev z obilico masti, ampak mesnate prašiče. Danci so torej sklenili, da se uvede križanje raznih plemen. Ta smer, da se vzgoji novo mesnato pleme, je privedla do tega, da se je pričel eksport vedno bolj oddaljevati Hamburgu in se približevati Angleški. Polagoma seje pa morala vsled angleških zakonov Proti kugi začela izvažati zaklana živina niesto žive. Toda visoko izobraženo dansko ljudstvo se je znalo temu prilagoditi. Posrečilo se je namreč vsled zelo razvitega smisla za zadružništvo ustanoviti mnogo zadružnih klavnic na mesto prejšnjih privatnih klavnic za eksport. Seveda to ni šlo tako gladko, nego je bilo treba hudih bojev z mesarji, ki so imeli lastne klavnice; toda čvrsto vkoreninjeni zadružni princip je premagal ludi te ovire. Kar niso mogli izvesti privatni mesarji s svojo, izpočetka večjo močjo v tehniki in s svojim kapitalom, to so izvedle zadružne klavnice: plačevanje po teži in kakovosti zaklane živine. S tem so dosegli velik vpliv na pleme in na kolikor mogoče veliko enakost v kakovosti in starosti prašičev, odmenjenih za prodajo. Vsled te enakomernosti blaga obvladujejo danske zadružne klavnice ravno tako angleški trg kakor dansko maslo in danska jajca. Pri 34 na Danskem obstoječih klavnih zadrugah je leta 1906 znašalo število zadružnikov čez 93.000, število goveje živine, ki se je zaklala čez 56.000, število zaklanih prašičev pa čez 1,030.000. Med tem, ko se )e število zaklane goveje živine leta 1906, zmanjšalo na ‘26.000, znašalo je število za- klanih prašičev čez 1,051.000. Zadružniki so zavezani, da oddajo dve tretjini vseh prašičev, ki jih imajo na prodaj, zadružnim klavnicam. Pri oddaji lahko dobe predujem na oddane prašiče, ostanek se jim pa izplača, potem, ko so prašiči zaklani, stehtani in po kakovosti sortirani. Na koncu leta se naredi končni račun in tedaj dobe zadružniki celo izplačilo. Ena največjih in najznamenitejših zadružnih klavnic se nahaja v Roskildi. Zgrajena je bila leta 1895. s skupnimi stroški 130.000 danskih kron*) in je opremljena z najmodernejšo opravo. Stroške so kmetovalci sami plačali. Leta 1905 je 1644 zadružnikov iz okoliša dveh milj oddalo čez 26.000 prašičev v zadružno klavnico. Zdaj znaša število zadružnikov že čez 2.000. Na teden se dvakrat kolje in sicer v velikih prostorih na popolnoma moderen način. Ko se je iz prašičev pobral drob, se razpolove, osole in v vrečah odpošljejo. Ostanki se tudi porabijo. Glava in noge se osole in tudi odpošlejo na Angleško; tako se osoli tudi drob (srce, jetra, pluča, želodec in čreva) in se potem pošlje ali na Nemško ali pa se odda tovarnam za konserve ali se pa doma porabi. Celo kosti se porabijo in sicer se dela iz njih kostna moka, iz krvi se pa pripravlja melasa. Ščetine se operejo, posuše in pošljejo v Nemčijo. Hrbet se proda doma med revnejše ljudi. Leta 1907 je plačala zadruga za kilogram zaklane teže prve vrste 1*21 K, druge vrste L18 K in tretje vrste 1T6 K; leta 1909 pa za kg prve vrste L35 K in druge vrste L29 K. Da bi zadruga dobivala kolikor mogoče enako blaga in bi s tem vstregla angleškim zahtevam, se pri plačevanju za vsakega prašiča, ki tehta zaklan od 62'/a kg do 721/2 da za vsaki kilogram nekaj nagrade v naši vrednosti približno 2 vinarja in pol pri kilogramu. Pri prašičih pa, ki tehtajo pod 60 kg ali nad 75 %, utrga ravno toliko ali včasih *) Danska krona = 1 K 32 vinarjev av. v. še celo več. Cene se ravnajo po poročilih iz londonskega trga in se naznanijo navadno zadružnikom vsak teden posebej. V Roskildi je svinjakov za 300 do 400 prašičev. Službo mesoglednika opravlja živinozdravnik, ki ga imenuje ministerstvo, a plača ga zadruga. Živinozdravnik dobi za ogled prašiča 7 do 13 vinarjev, kar se ravna po številu zaklanih prašičev. Manjše zadruge plačajo navadno 13 vinarjev, večje 7 do 9 vinarjev. Ako se meso proda v domači državi, tedaj se preišče natančno, če ni mogoče napadeno od iker. Za tak ogled dobi živinozdravnih 92 vinarjev. Zadružna klavnica v Roskildi se je leta 1909 še povečala, kar je jasen dokaz za uspešno delovanje zadružnega podjetja. Zadružno klavnico v Odenzi (Odense) sta leta 1896. ustanovila dva privatna podjetnika. Leto pozneje (1897) jo je prevzela zadruga. Podjetje je zadruga razširila in je zgradila še tovarno za klobase in konserve, tako da je cela naprava stala skupno poldrugi miljon danskih kron. Od teh naprav je zadruga v svoji bilanci odpisovala prvih pet let svojega obstoja letno po 75.000 K v naslednjih letih pa 40.000 kron. Leta 1908. je okroglo 6000 zadružnikov oddalo zadrugi 70.000 prašičev. Del zadružne zgradbe služi kot javna klavnica, ki jo uporabljajo tudi privatni mesarji iz mesta. Z ozirom na uporabo te javne klavnice, se je zadruga zavezala, da ne bo delala mesarjem konkurence s prodajanjem svežega mesa na drobno. Za uporabo svojih prostorov dobi zadruga od mesarjev odškodnino in sicer ako se zakolje odraslo govedo 3’5 krone, za konja 3 krone, za prašiča 2 kroni, za teleta od 50 kg mrtve teže dalje 1.35 krone za teleta od 20 do 50 kg pol krone, za junice in ovce 60 vinarjev. Prašiči, ki jih oddajo zadružniki v klavnice, imajo žive teže 80 do 100 kg. Dokler se prašiči ne zakoljejo, se spravijo v svinjake, katerih ima zadruga 15 na razpolago. V vsakega se lahko dene 35 prašičev. Zadruga ima tudi v Odenzi v dve prodajalni. Setine se posuše in večinoma v Nemčijo pošiljajo, kosti pa zmeljejo in se potem rabijo kot piča za kokoši. Drob se prodaja trgovcem za 1 dansko krono t. j. 1 K 32 h avstrijske veljave. Kri se skuha, posuši in predela v melaso. Tudi se nahaja tu topilnica za mast. V tovarni za konserve se izdelujejo iz mesa najrazličnejše konserve in klobase; konservira se tudi sočivje in sadje. V Odenzi se kolje vsak dan. Ker je treba poplačati še precejšen dolg, plačuje zadruga prašiče po nekoliko nižjih cenah kakor v Roskildi. Leta 1907. je bila cena za kilogram mrtve teže 1 K 11 v, 1 K 8 v in 1 K 6 v av. v. Pod mrtvo težo se tu navadno razumeta obe polovici zaklanega prašiča, iz katerega se je pobral drob. Od tako dobljene teže se odbijejo še trije odstotki takozvane gorke teže, ker zgubi meso, ko se shladi, nekaj na svoji teži. Razlika med živo in mrtvo težo znaša okroglo 20 do 25 odstotkov. V zadružni klavnici v Odenzi dobe mesarski delavci na teden 22 danskih kron plače, drugi delavci pa po 18 kron. Ako delajo preko ure, dobe za to delo posebno plačilo. Zadružna klavnica v Koldingu, ustanovljena leta 1888., je stala tako, kakor je bila prvotno postavljena, 56.000 danskih kron. Pozneje se je prikupilo nekaj zemljišč, prizidalo novih poslopij, nabavilo se strojev za hlajenje, tako da so se skupni stroški za ureditev te klavnice povečali na 350.000 kron. Zdaj je. zadruga že skoraj brez dolga. Delo je v glavnem isto kakor v ostalih klavnicah. Vendar se v Koldingu pobija govedo članov in nečlanov, samo s to razliko, da morajo nečlani plačati pristojbino 3 krone. Prašiče kupuje zadruga samo od članov. Zaklani in nasoljeni prašiči se zašijejo v vreče in nalože na tovorne vozove, ne da bi se meso preje shladilo, nato se odpelje v pristanišče Esbjerg, ki je oddaljeno štiri do pet ur. Tu se naloži meso na ladje, na ka- terih so posebni prostori, ki so ohlajeni na do 8° C, odtod pa gre večinoma v severno Anglijo. Preje so se jetra pošiljala na Nemško in se je zanje dobivalo 2 kroni. Ker zadruga v zadnjem času ne izdeluje toliko, se zdaj pošilja drob tovarni za konserve v Esbjerg. Leta 1907 je plačevala zadruga svojim članom za kilogram zaklane teže prve vrste 1 K 16 v av. v., druge vrste 1 K 14 v, tretje vrste 1 K 11 v. Delavci dobe na teden plače od 18 do 23 kron. Ves promet je leta 1906. znašal skoro pet milijonov danskih kron. To leto je bilo zaklanih čez 76.000 prašičev. Od teh jih je bilo 48 odstotkov prve vrste, 26 odstotkov druge vrste in 19 odstotkov tretje vrste. Ostali so bili deloma presuhi, deloma tuberkulozni. Leta 1888. ustanovljena zadružna klavnica v Esbjergu je prvotno stala 100.000 kron. Prvo leto je imela 3000 članov in je zaklala 18.000 prešičev v vrednosti 630.000 bron, leta 1908 je število članov narastlo za 9835, vsled tega je bilo tudi mnogo več prašičev zaklanih, namreč 117.000 in skoro 1600 glav goveje živine. Manjvredno goveje meso se pošilja po železnici okrog 350 kilometrov daleč v Hamburg. Boljša živina se pa živa uvaža v Nemčijo. Klanje se vrši v glavnem enako kakor v drugih klavnicah. Tudi odpadke uporabljajo enako kot drugod, ščetine se izvažajo deloma celo na Japonsko. Jezik, srce, jetra, pluča in ledvice se pošiljajo osoljene v Hamburg, kjer se izkupi zanje 1 K 64 v do 2 K 24 v av. v. Upravni stroški za enega prašiča znašajo z vožnjo na Angleško vred 3 krone. V Esbjergu razlikujejo samo dve vrsti blaga in plačajo za hj blaga prve vrste 1 K 16 v, za blago druge vrste 1 K 14 v av. v. Tudi tu se tehtajo prašiči mrtvi, potem ko je pobran drob iz njih. Od prašičev, ki so bili zaklani leta 1908, jih je bilo 48*56 odstotkov prve In 51-35 odstotkov druge vrste. Na Angleškem razlikujejo menda celo 21 vrst. V Es- bjergu se štirikrat na teden kolje in je pri tem 41 delavcev zaposlenih. En delavec zasluži na leto 1100 do 1500 kron. Zadruga ima na deželi 228 zaupnikov, ki za njo posredujejo kupčije. Iz računskega zaključka za leto 1908 je razvidno, da se je zadružnikom za skoro 115.000 prašičev plačalo 5.600.000 kron. Na koncu leta 1908 se jim v je doplačalo 577.000 kron. Cisti preostanek je znašal koncem leta 57.000 kron, upravni stroški pa 257.000 kron. Za prodano meso v Londonu se je prejelo nad 4,300.000 K, za prodajo na Severnem Angleškem pa 1.200.000 kron, za drugod prodane prašiče pa je prejela zadruga 438.000 kron. Prejemki za prodane klobase, slanino in ostanke (drob i. t. d.) so znašali 750.000 K. Upravnih stroškov na enega prašiča je leta 1908 prišlo 2.21 kron, med tem ko jih je leta 1907 bilo 2*33 kron. Vse zadružne klavnice imajo svojo centralo v Kopenhagnu, ki se pa ne vtika v poslovanje pojedinih zadrug, nego posreduje samo takrat, kadar gre za skupni interes vseh zadrug, kakor n. pr. v tarifnih zadevah. Dalje ima ta centrala nalogo pospeševati gojitev dobrega plemena, vzbujati zanimanje za zadružne klavnice in skrbeti za ugodno prodajo mesa. Blaga, ki se izvaža na Angleško, ne dobe direktno v roko kon-sumehti, nego se proda na debelo velikim firmam na osrednjem londonskem trgu ali na javnih dražbah v New-Castlu. Centrala oskrbi za nekatere zadruge tudi zavarovanje blaga na prekomorski vožnji. Zavarovalna premija znaša sedaj 0*47°/o t. j. na vsacih 1000 K zavarovane vrednosti se plača 47 danskih vinarjev. Osem manjših klavnic je zgradilo v Londonu skupno prodajalno za meso. Ostale zadruge stoje med seboj v prosti konkurenci. Vsaka izmed njih namreč skrbi samostojno po svojih agentih in komisionarjih za prodajo svojega blaga. Leta 1900 je zgradilo več zadružnih klavnic skupno mesnico z ledenicami v Kopenhagnu, ki ima prostora za 300 zaklanih prašičev. Tu sem se pošiljajo taki prašiči, ki niso za angleški trg. Ne prodaja se na drobno, ampak cel prešič, ali vsaj polovico se proda mesarju. Državnih podpor ne dobivajo zadružne klavnice. Pač pa dobiva zveza zadružnih klavnic državno podporo 2000 danskih kron za vzdrževanje posebnega uradnika, tehnika, ki obiskuje zadruge v ta namen, da se odpravijo morebitni tehnični nedostatki. Železniške vozove s hladilnimi napravami, ki so potrebni za daljšo vožnjo mesa, preskrbi železniška uprava, kakor za to tudi potrebni led. Iz Odenze v Esbjerg stane voz s hladilnimi napravami 12 kron več kakor navadni tovorni voz. Izpočetka so mesarji zadružnim klavnicam silno nasprotovali. To razmerje se je ublažilo in zadruge so dobile premoč. V nekaterih mestih, osobito v Kopenhagnu se je celo razvilo prijateljsko trgovsko občevanje med zadružnimi klavnicami in mesarji, ki prodajajo meso na drobno. Zadruge stopajo tu na mesto onih mesarjev, ki so klali na veliko. Živinskih prekupcev je tudi na Danskem mnogo, komisionarji pa samo v Kopenhagnu. Razven tega je dobiti danske ko-misionarje v mestih drugih držav, kakor v Hamburgu, Berlinu in Londonu. Zadruge uravnavajo cene živine in mesa v domači državi. Osobito cene prašičev se ne izpreminjajo tako silno kakor v Nemčiji. Ta izprememba ni večja pri kilogramu kakor za 5 do 8 vinarjev našega denarja. Tudi ni toliko razlike med ceno živine in mesa v mesnicah kakor v Nemčiji ali pri nas. Nastane vprašanje, ali bi se po vzgledu danskih zadružnih klavnic ne dalo kaj sličnega napraviti tudi v drugih državah. Tu se mora upoštevati več stvari. Predvsem je treba pomisliti na to, da je Dansko država, ki priredi živine, tako govedi, kakor pra- šičev, črez svojo domačo potrebo in da je torej navezana na izvoz v tujo državo. Ker se smejo na Angleško samo zaklani prašiči pošiljati, so Danci vsled precejšnje oddaljenosti Angleške prisiljeni prašiče poprej kon-servirati in jih šele v takem stanju izvažati. V Nemčiji in pri nas v Avstriji se pa morejo zadruge za vnovčenje živine pečati edinole s prodajo žive ali sveže zaklane živine. K večjemu bi se pri prašičih moglo misliti še na izdelovanje klobas ali prekajanje mesa, posebno kadar bi bile cene prašičem nizke. Ni dvoma, da bi bilo preskrbovanje mest s svežim mesom potom zadružnih vnovče-valnic za živino v resnici nekaj lepega. Visoke pristojbine mest za klanje in stroški za vzdrževanje še žive živine bi odpadli, na drugi strani bi se pa povrnila vožnja, ker so železniški tarifi za sveže meso nižji in ker bi odpadla tudi tara, ki se mora plačati pri vožnji žive živine. Potem bi zadruga prodala sveže meso naravnost mesarjem v mestu in bi bilo odstranjeno vsako prekupo-vanje, kakor se to godi pri živi živini, vsled česar se meso toliko podraži. Seveda bi morali kmetje pripraviti natančno določeno blago, ki ga rabi dotični trg. Slednjič bi bilo mogoče posameznim posestnikom brez posebnih stroškov živinče nazaj vzeti in ga potem doma bolje porabiti, če bi se pri ogledu dobila kaka napaka. Na vsak način pa je pri uspehih danskih zadružnih klavnic upoštevati še sledeče okolnosti. 1. Danske kmete navdaja izrazit smisel za zadružništvo. Nezaupanja nasproti vodstvu zadruge ali bojazni, da bi ta ali oni mogel imeti od zadruge več koristi, ne poznajo. Slepo slede svojim voditeljem in se jim pri tem dobro godi. 2. Dalje so ne drže trdovratno starih šeg in navad. Ako zahtevajo razmere, da se izpreraeni vzreja živine ali gospodarstva, skušajo prilagoditi se zahtevam trga. Imajo zavest, da je celota opravičena od njih za- litevati, da se ravnajo po nji. Ako padejo cene kmetovim pridelkom, Danec ne vrže takoj puške v koruzo, nego si poišče novih trgov in odjemalcev in se zadovolji nekaj časa z manjšimi dohodki v nadi na boljše čase in na vspeh, če se prilagodi vsakočasnim razmeram trga. 3. Danski kmetje vzrejajo za prodajo namenjeno klavno živino, ki je glede teže in kakovosti zelo enaka. Zavarovanje živine na Koroškem. Brez dvoma je zavarovanje živine za našega kmeta zelo važno vprašanje, ki se ne sme izpustiti izpred očij. Na Kranjskem tak zavod še ni ustanovljen, pisalo se je pa že nekaj o tem predmetu, kar kaže, da se je začelo vzbujati zanimanje tudi za to stran modernega gospodarstva. Ker še torej pri nas tak zavod ne obstoji, bo morda prav, če si ogledamo, kako se godi živinskim zavarovalnicam po drugih deželah. Za danes omenjamo delovanje koroške deželne zavarovalnice za govejo živino. Dne 30. septembra 1910 je sklenila živinska zavarovalnica na Koroškem enajsto leto svojega delovanja ter je ob tem času stevala 119 krajevnih zvez, 5557 članov in 22.586 glav zavarovane živine v vrednosti 0,500.090 kron. Proti stanju koncem desetega zavarovalnega leta kaže zadnji sklep prirastek dveh krajnih zvez, 361 članov in 208.690 K zavarovalne vrednosti, vzlic temu Pa znižanje števila zavarovane živine za 341 glav, kar se razume kot naravna posledica znižanja živinskega stanja vsled Pomanjkanja krme v zadnjih dveh letih in se torej ne more za pešanje zavarovalnice smatrati. Posledica znižanja števila koroške ži-vine pa je bilo zvišanje živinske cene, ka-tero je uplivalo tudi na zvišanje zavarovalne vrednosti. Poprečna zavarovalna vred- nost za eno glavo je bila poprejšnje leto 230 K 79 v, lansko leto 243 K 52 v. Najvišjo poprečno vrednost za glavo ima, kakor vsako leto, sodnijski okraj Staridvor z 306 K 30 v, naj nižjo poprečno vrednost kaže letos sodnijski okraj Šmohor z 199 K 31 v. Krajne zveze, katerih imamo na Koroškem 119, padejo na posamezne kraje takole: Spital 36, Beljak 21, Celovec 21, Šmohor 17, Št. Vid 12, Volšperk 7 in Velikovec 5. Najživahnejša udeležba živinske zavarovalnice se nahaja v sodnijskem okraju Winklern v Belski dolini, kjer imajo zavarovalnih 23’42 °/0 cele živine, med tem ko kaže sodnijski okraj Svinc najmanjšo udeležbo z l‘080/0 vse živine. V sodnijski!) okrajih Železna kapla in Rožek se vzlic enajstletnemu delu še ni posrečilo, ustanoviti zavarovalne zveze. V preteklem letu se je oznanilo 669 nesreč pri živini — za 63 manj, kakor v prejšnjem letu —, od katerih se na 41, t. j. 6,180/0 ni moglo ozirati. Večji del odbitih prošenj ima svoj vzrok v tem, da so živinski posestniki proti § 34 zavarovalnih pravil, kateri določuje dolžnost, naznaniti škodo pravočasno, grešili. V šestindvajstih slučajih se je rekuriralo pri deželnem odboru, nakar se je izplačala v štirinajstih slučajih cela. v petih slučajih samo polovica vsote in sedmim rekurzom se ni ugodilo. V petnajstih slučajih se rekurz sploh ni vložil. Oglašene škode se razdelijo na posamezne mesece sledeče: oktober (1909) 79 t j. ll-8l°/0 (v prejšnjem letu O^l), november 54 t. j. 8-070/0 (7-29), december 53 t. j. 7,92°/0 (6-16), januar (1910) 42 t. j. 6-28°/0 (4-52), februar 34 t j. 5’0Sojo (O^O), marec 42 t. j. 6-28 °/0 (7-11), april 46 t. j. 6-870/0 (5-20), maj 64 t. j. d'r)l0j0 (5‘74), junij 63 t. j. 9,420/0 (11-22), julij 65 t. j. 9-72°/0 (12-04), avgust 54 t. j. 8-07 °/0 (11-22), september 73 t. j. 10-91 °/o (13-13). Kakor se iz teh števil razvidi, so tudi v tem letu najvisja števila škode v istih mesecih, v katerih se menja suha krma s sirovo in v katerih je živina na planini. v t Število v sih zaklane živine se je v razmeri k številu pogina znižalo. V preteklem letu se je vsled nesreč zaklalo 405 glav (t. j. GO'dd0/» proti GS'Gl0/«* v prejšnjem letu), poginilo pa 264 glav (t. j. 39.46 °/o proti 31'3‘d°lo v prejšnjem letu). Med 669 slučaji, ki so se oglasili za odškodnino, se je porabilo meso in koža samo pri 395 glavah, pri 239 samo koža in pri ostalih 35 glavah ničesar. Za odškodnino oglašena živina se razdeli na starost in spol takole: 15 bikov 2,24°/o (v prejšnjem letu 1*91), 54 volov 8-07 °/o (4-65), 290 krav 43-350/o (45-01), 81 junic 12 11°/o (12*86), 229 jalovine 34-23 °/o (35-57). Pod enim letom starosti 91 glav t. j. 13-60°/o (17-51), od 1—3 leta starosti 222 glav t. j. 33-180/» (33-93), od 4 do 7 let starosti 212 glav t. j. 31-69°/o (52-72), od 8—12 let starosti 128 glav t. j. 2-39°/o (1-50). Vzroki pogina ali klanja v sili so bili: 1. bolezen na prebavnih delih 182 t. j. 27*20 °/o (23*25); 2. bolezen na sapnih organih 30 t. j. 4*48 „ „ kupnine 30 84 Gotovina 31. decembra 1910 10.557 63 Skupaj . . 461.417'74 Pasiva. K Deleži.................... 704'— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 274 513'24 Tekoči račun z zvezo . . 149.127'— Predplačane obresti posojil 188'49 Izposojila................ 24.000'— Ohresti izposojil neplačane 126'— Rezervni zaklad . . . . 9 883'35 Cisti dobiček............. 2.875 66 Skupaj . . 461 417'74 Denarni promet ... K 490.186'89 Stanje članov začetkom 1. 1910 327 Prirastlo............................26 Odpadlo.............................. 1 Stanje koncem 1. 1910 . . . . 352 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Dobju, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva K Posojila 27 788'— Tekoči račun z zvezo . . 23.9) P— Inventar premični . . . 208 97 Delež pri „Zadružni zvezi* 1.000 — Gotovina 31. decem. 1910 10.833'60 198.24 Skupaj . . 63 939-81 Pasiva. K Deleži 152 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi oOrestmi . . 63.281 84 Preplačane obresti posojil 158 59 Rezervni zaklad . . . . 122 92 Cisti dobiček 224 46 Skupaj . . 63 939-81 Denarni promet ... K 101.167-40 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 59 Prirastlo Odpadlo ... 2 granje koncem 1. 1910 ... 76 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Djckšah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910 Aktiva. K Posojila 108.20801 Tekoči račun z zvezo . . 48 994'— Inventar premični . . . 130 — Inventar nepremični, hiša 26 859 41 Zaostale obresti posojil 5.062 62 Vrednost tiskovin. . . . 150'- Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000' - Zaostala najemnina . . . 1.600'— Naložen denar 17.436-64 Gotovina 31. decemb. 1910 306 67 Skupaj . . 209.747'35 Pasiva. K Deleži 3.020 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . . 203.018'60 Predplačane obresti posojil ' 4-75 Rezervni zaklad . . . . 2.857 13 Cisti dobiček 846 87 Skupaj . . 209.747 35 Denarni promet ... K 316 582 17 Število članov začetkom 1. 1910 . 145 Prirastlo Odpadlo ...... Stanje koncem 1. 1910 . . . 150 Bilanca Posojilnice v Frankolovem, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila 143.63902 Inventar premični . . . 800 04 Zaostale obresti posojil 2.842-01 Vrednost kolekov . . . 10'— Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Delež pri „Ljudski posoj.“ 4 — Naložen denar . . . . 144 — Poštna hranilnica . . . 100'11 Gotovina 31. decembra 1910 3.464'25 Skupaj . . 152.003 43 Pasiva. K Deleži 874'- Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 127.946 65 Tekoči račun z zvezo . . 15.189'— Predplačane obresti posojil 399 48 Rezervni zaklad z obr. 7.320'21 Cisti dobiček 274 09 Skupaj . . 152.003-43 Denarni promet ... K 128.769-56 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 235 Prirastlo ... 17 Odpadlo......................... 7 Stanje koncem 1. 1910 .... 245 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi* Gotovina 31. dec. 1910 K 112 290'9a 152.182 — 362'83 1.220 76 1.000— 1 70P69 Skupaj . . 268.758 23 Pasiva. K Deleži 340 — Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi 263 502 08 Rezervni zaklad . . . . 3.549 46 čisti dobiček za 1 1910 1 366 69 Skupaj . . 268.758 23 Denarni promet ... K 266.059-95 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 154 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1910 . . . 170 Bilanca Fuškulinskog društva za štednju i zajmove registrovane zadruge na neograničeno jamčenje, s koncem meseca decembra 1910. Aktiva K Zajmovi 44.873-87 Inventar pomični .... 252— Zaostale kamate zajmova . 298 52 Dio kod „Zadružne sveze“ 400 — Dio kod »Gosp. sveze u Puli 100'— Dio kod Istar. Pos. p. Pazin 20 — Gotovina koncem god 1910 1 738-81 Skupa . . 47.683 20 Pasiva. K Djelovi Ulošci na štednju s kapi- 1.410-— talizovanim kamatama . 12.551 92 Tekući račun s svezom 32 443-90 Pretplaćene kamate zajm. 278 94 Rezervna zaklada 692-48 Cisti dobitak 305 96 Skupa . . . 47.683 20 Novčani promet . . K 75.929 59 Stanje članov začetkom g. 1910 . 101 Pristupilo Izstupilo ... 2 Stanje koncem g. 1910 . ... 131 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.