St. 114
([■umutitub red)
Naročnina
eto L 7a—, v . — O-rlaania
list izhaja vsak dan zju 3 mesece L 22.—, pol 1 L 6 50 več. — Posamezn % Šlrokostl 1 kolone (72
t mrl niče, zahvale, poslana, vlblSlHKb, oglase denarnih zavodov L Mali oglasi: 30 stok *a besedo, najmanj L 3.
in obftne ? ^
3 k w

lu« v
M. maj« me.
Posamezna Sttvflka 2b stot.
LetniK ki
B t
Z—
DINOST
Uredništvo in upravništvoi Trst (3), ulica S. Francesco d'Aasisi 20. Te« lefon 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredništvu, o^laai, r»kli» ■iaci|e in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirani pianu se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna „Edinosti Podurednlltvo v Oorlci: ulica Gioaue Carducd it. 7,*L n. — Telet 5L 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Preostra Suetn Družbe narodov
Te dni Je začela svoja posvetovanja 15-Članska komisija Družbe narodov, ki je na izrednem zasedanju Družbe v marcu prejela nalog, naj najde izhod iz krize, v katero je zašla Družba narodov v trenutku, ko se je imelo odločiti o prijavi Nemčije za vstop v Družbo. Kakor znano, je nastala kriza vsled zahteve Poljske, Španske in Brazilije, da tudi one istočasno z Nemčijo dobijo stalno zastopstvo v Svetu Družbe narodov. Znano je nadalje, da se je Nemčija najodločnejše uprla tej zahtevi, češ, da bi s tem zopet izgubila na tisti moči in vplivu v Družbi, ki naj bi ga pridobila s svojim vstopom vanj, ker da bi namreč zastopstva omenjenih treh držav tvorila protitežje njenemu uveljavljanju. Ker pa se je na drugi strani zlasti Brazilija kazala neod-nehljiva, so pogajanja v Ženevi obtičala na mrtvi točki in sprejem Nemčije se je moral odložiti na prihodnje jesensko zasedanje.
V komisiji, ki se je sestala, bodo poleg držav, ki so že zastopane v Svetu Družbe narodov, tudi Nemčija, Poljska, Kitajska, Argentinija in Švica. Poleg razgovorov o glavnih stvareh, ki so bile v razpravi na zadnjem sestanku Družbe narodov, bo imela ta komisija — kakor že omenjeno — tudi pripraviti rešitev krize, oziroma lotiti se presnove Sveta Družbe narodov v smeri pravične in demokratske sestave. Z ozirom na različna in nasprotujoča si mnenja, ki so se pojavljala na zadnjem zasedanju Družbe narodoy, naloga komisije ne bo lahka. To že radi razlikovanja med člani Družbe narodov, kakor ga določa nje ustava. Tako je določen velesilam poseben položaj s tem, da so jim pridržani stalni sedžei v Svetu Družbe. Moč velesil je še povečana po številnem razmerju med stalnimi in nestalnimi sedeži v Svetu. Lahko razumljivo je torej, da velesile niso naklonjene kaki izdatni spremembi, ker bi bilo na njihovo škodo. In nikakega dvoma ni, da se tudi Nemčija; če bo sprejeta v Družbo, pridruži stališču velesil ter da bo — kakor je že storila na zadnjem zasedanju Družbe narodov — nasprotovala zahtevi drugih držav po stalnem j^tstopstvu v Svetu Družbe. Tudi drža-we srednje velikosti se ne navdušujejo posebno za radikalne spremembe. To pa zato, ker same stremijo po stalnem zastopstvu, po privilegiranem položaju velesil. Stvar je torej taka, da se pred vsem male države zavzemajo za demokratizacijo, za pravičnejše spoštovanje vseh činiteljev, ki sestavljajo Družbo narodov, in za odpravo razlikovanja med stalnimi in nestalnimi zastopstvi. Največja zapreka proti radikalni rešitvi problema ustave Družbe narodov v demokratskem smislu je v dejstvu, da sta že v paktu določena sestava Sveta in razlikovanje njega članov v stalne in nestalne. Rešitev konstitucijskega problema bo morala torej komisija predlagati v okviru pakta, ki dopušča i»o-množitev stalnih članov Sveta (če se njega večina izreče za to), kakor tudi pomnožitev nestalnih članov, ki jim Svet določa število. V načrtu za reorganizacijo Sveta Družbe narodov se mora najti sprava med stališčem Nemčije, ki je zahtevala najprej rešitev svoje lastne prijave, obenem pa je hotela, naj se vsaka druga preosnova odloži na poznejši čas, in pa med stališčem tistih, ki vidijo v vstopu Nemčije ugodno priliko za rešitev vseskupnega problema Sveta Družbe narodov. S tem, da se ti dve stališči spi zvita v sklad, naj bi se ne rešila samo kriza Družbe narodov, marveč naj bt se tudi pripomoglo k razčiščen ju atmosfere politične negotovosti in nezaupanja, ki ju je izzvala rusko-nemška pogodba!! Ta negotovost in nezaupanje imata svoj izvor v vprašanju: ali bo Nemčija — če vstopi v Družbo narodov — kot zaveznica Rusije mogla obenem iskreno in lojalno izpolnjevati dolžnosti, ki jih statut Družbe nalaga njenim članicam? To vprašanje ni le opravičeno, marveč tudi pereče z ozirom na dejstvo, da državniki sovjetske Rusije odkrito izjavljajo svoje nasprot-stvo proti Družbi narodov ter da je ne priznavajo kot pripraven instrument za poravnavanje navzkrižij med državami in narodi. Rusko stališče je, da mednarodna organizacija ne more doseči prave uredbe evropskih razmer in zagotoviti mir. Ruska diplomacija odklanja Družbo narodov kot posredovalko in bi to hotela nadomestiti s sistemom direktnih varnostnih pogodb med državami in državami, dočim je stališče držav-ustanoviteljic Družbe narodov, da je ta tvorba povsem primeren instrument za Vršite v nalog, ki si jih je nadela Družba ter da jo Je treba le pre-osnovati in primerno spremeniti nje sestavo, v namen, da se povečata nje ugled in avtoriteta!
Vehko vprašanje je torej, ali bo uvodoma rečena komisija mogla najti srednjo črto med obema stališčema — sovjetske Rusije in držav-članic Družb«
narodov —, oziroma: ali bo mogla najti formulo za tako reorganizacijo Družbe, da bo Nemčiji omogočeno lojalno izpolnjevanje dolžnosti kot članic« Družbe narodov, ne da bi krftila obveznosti, ki jih ji nalaga pogodba z Rnsljo?!! Naloga, ki jo je prejela komisija na zasedanju Družbe narodov v Ženevi, je torej po sklepu rusko-nemške pogodbe postala težavnejša, bolj zapletena in dalekosežne j ša. Če ne bo mogla povoljno rešiti te naloge, bi bila evropska politika postavljena pred dve možnosti: ali bi bila Nemčija v Družbi narodov element, ki bi le motil in onemogočal vsako nspešno delo, ali pa Nemčija sploh ne postane članica Družbe. Obe ti možnosti krijeta nevarnosti v sebi. Će nastopi prva, bi neizbežno porazno trpela ugled in avtoriteta Družbe; če pa nastopi druga, bi bil pokopan tisti toliko slavljeni uspeh, dosežen v Locarnu, Čigar dalekosežnost so evropski državniki videli v dejstvu, da so se Nemčiji odprla vrata v Družbo narodov, kar da pomeni — tako so zvonili vsi zvonovi — pričetek nove dobe pomirjenja med narodi in blagovestje miru!
Proračunska razprava
v poslanski zbornici
Poslanec dr. Besednjak za slovensko šole v Julijski Krajini
RIM, 13. Pod predsedstvom on. «:aser-,tana je zbornica na današnji seji nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Poslanec on. Stivich je predložil zbornici resolucijo, ki priporoča vladi, da v svrho popolnega pravnega izenačenja novih pokrajin pospeši sestavljanje novih zakonikov v civilnem postopanju in trgovskem pravu. Pravosodni mini ste/ on. Rocco je odgovoril, da so imenovani zakoniki večinoma že sestavljeni in da bodo v najkrajšem času objavljeai v novih pokrajinah, na katere se bo raztegnil tudi italijanski civilni zakonik.
Kot govornik je danes nastopil poslanec dr. Besednjak. Zatrjeval je, da je Gentilejeva reforma zatrla vse sloveske in hrvaške ljudske in srednje šole v Julijski Krajini, ter na ta način uničila vse kulturno življenje tamkajšnjih Ju-goslovenov. Ravno tako je bil v imenovani pokrajini odpravljen pouk v mar terinščini.
Naučni minister je celo odpravil trohico dodatnih ur za poučevanje slovenskega ail hrvaškega jezika ter je s tem jasno pokazal, da hoče raznaroditi slovensko prebivalstvo v Julijski Krajini. ^(Medklici, hrušČ in trušč). Da je bila mera polna, niso oblasti hotele dati pogrebnega dovoljenja za otvoritev slovanskih zasebnih šol in slovanskih otroških vrtcev. (Ropot v zbornici. Medklici). Poslanec Besednjak se je pritoževal, da mora slovansko učiteljstvo /trpeti nečuvena preganjanja ter da se slovanskim učiteljem in njihovim družinam grozi z materijalno škodo. (Protesti naučnega ministra. HruSč in trušč).
Govornik je naglašal, da slovansko prebivalstvo v Julijski krajini prispeva s plačevanjem davkov v veliki meri za vzdrževanje šol; a ta denar, ki ga plačujejo Slovani, služi danes vladi za izvajanje raznarodovalne politike v Julijski Krajini. (Hrup in protesti).
Slovani bi se zadovoljili z istim šolskim režimom, ki vlada v kolonijah (hrup), samo da bi bila varna njihova narodnost (hrup) in njihov jezik. Zahteval je za Slovane posebno kulturno in jezikovno svobodo, kar je pač tudi v interesu države. Slovenci in Hrvati so pripravljeni pokoriti se zakonom in italijanskim oblastim, a svoje narodnosti si ne bodo pustili nikdar vzeti. (Ropot v zbornici). — (Štefani).
joige" dospel v mm Umerili
RIM, 13. Brzojavke iz Osla zatrjujejo, da je Amundsenova ekspedicija srečno dosegla določeni cilj. — Z zrakoplova «Norge» je bila mestu Nome v severni Alaski odposlana brezžična, brzojavka, v kateri prosi Amundsen tamkajšnjega norveškega konzula, da pripravi 100 mož, ki bodo pomagali zrakoplovu, da pristane v mestu Nome. Iz te brzojavke je razvidno, da se bo «Norge» ustavil v Nome in ne pri rtiču Barrow.
Vesti, ki so dospele v Berlin, pravijo, da namerava «Norge» nadaljevati pot proti Zedinjenim drŽavam, ker ima na krovu velike zaloge bencina.
Od včeraj ob Z. ponoči, ko je preletel severni tečaj, zrakoplov «Norge» ni imel več nikakih brezžičnih stikov s severno-evropskimi postajami. To ni nič izvanrednoga, ako se pomisli na dejstvo, da zamore «Norge-je va» brezžična postaja razpošiljati vesti le v daljavo 1200 km Razdalja med Klng's Bayem ln severnim tečajem znaša točno 1200 km, ona pa med severnim tečajem in rtičem Barrow 2200 km. Ko je «Norge» preletel severni tečaj, je - torej vstopil v cono, iz katere radi razdalje ni mogel pošiljati vesti. Sele ko se bo italijanski zrakoplov nahajal y bližini rtiča Barrow, bo
mogel stopiti v brezžične stike z ameriško brezžično postajo Fairbanks.
RIM, 13. Brezžična brzojavka iz New-Yorka pravi, da se je zrakoplov «Nor-ge» danes ob 1.30 zjutraj nahajal v razdalji 10 milj od rtiča Barrow.
„Norge" plove priti mestu Home
CORDOVA (AT. A Ml A), 13- Zrakoplov «Norge» sporoča, da plove preti mesta Nome. (Ura Newyorkai 5.13.)
HALIFAJE, IS. <Nuft> fe letel nad rtičem Barow danes zjutraj, ob uri zveče* bo pa pristal v Nome (na severosapadni obali Alaske). Brzojavka z zrakoplova javlja, da se vsi na krovu počutijo dobro.
Razprava o interpelacijah
glede korupcije
se prične danes v Jugoslovanski narodni skupščini
BEOGRAD, 13. (Izv.) Vsa javnost je pričakovala, da bo današnji dan prinesel vsaj delno rešitev nejasnega političnega položaja. Vendar se pa to ni zgodilo.
Dopoldne je Pašić delj Časa konferiral z Uzunovičem. Temu sestanku pripisujejo veliko važnost, ker je bil Uzunović sinoči v avdijenci pri kralju. Kakor znano, stoji Pašić glede vprašanja korupcije na stališču, da je treba izvoliti eno samo anketno komisijo, ki naj prouči vse afere od leta 1918 dalje. Uzunović in nekateri drugi ministri pa menijo, da je bila predložena konkretna obtožba le proti Pašićevemu sinu ter da mora narodna skupščina razpravljati samo o tem slučaju.
Zvečer se je sestal radikalskl klub k seji. Pašić je v daljšem govoru povedal, da je dal natančno navodila onim rad tkalskim ministrom, ki se bodo jutri sestali z radi-ćevci in se z njimi pogajali za skupell nastop vlade v vprašanju korupcijskih interpelacij. Za Pašićem je govoril Uzunović, ki je izrazil prepričanje, da bo vlada nastopila enotno in da obstojajo le še mala nesoglasja. Tudi posl- Zivković je povedal svoje mnenje, nato pa je bila seja zaključena in se bo nadaljevala jutri.
Z velikim zanimanjem pričakujejo tudi Stjepana Radića, ki bo jutri prispel v Beograd.
V narodni skupščini je bilo danes zelo živahno. Zastopniki raznih parlamentarnih skupin so izmenjali misli o poteku jutrišnje seje. Razni klubi so se danes posvetor vali in določili govornike za jutrišnjo debato. Za vlado bodo govorili ministri Vaša Jovanović, dr. Perić, dr. Ninčić in Uzunović. Šefi ožje opozicije so določili dr. Kumanudija za oficijelnoga govornika. Za SDS bo govoril posli Grisogono, za hrvatske federaliste pa dr. Polič.
Zahteve opozicije
BEOGRAD, 13. (Izv.) Načelniki ožje opozicije s ose zglasili danes popoldne pri preds. narodne skupščine Trifkoviću. Naprosili so ga, naj dela na to, da bi se narodna skupščina ne odgodila po razpravi o korupcijskih interpelacijah. V četrtek naj bi zbornica razpravljala o interpelaciji glede poljedelske krize, v soboto pa naj bi se izvolil anketni odbor. Zakonodaj-nni odbor naj nujno razpravlja o zakonu za pobijanje korupcije, ki ga je včeraj predložila ožja opozicija.
Trifunović Je obljubil, da bo njihove želje sporočil vladi.
Rade Pailć obsojen na IS mesecev zapora
BEOGRAD, 13. (Izv.) Beograjsko sodišče je danes izreklo razsodbo v zadevi med Dragišo Stojadinovićem in Rado Pašićem, ki se nahaja sedaj v inozemstvu. Radi klevet je bil Rade Pašić obsojen na 15 mesecev zapora in na poravnavo vseh stroškov, ki znašajo priblifno 130.000 dinarjev.
NOMrMstlfiHi zaroto v Hemcljl
Zarotniki so hoteli zavzeti Berlin in ustoličiti Vilhelma
BERLIN, 13. V zadnjem času so se pojavili alarmantni pojavi, iz katerih se da sklepati, da so desničarsko-radi-kalski elementi pripravljali državni prevrat. Ti pojavi so postali tako grozeči, da je policija izvedla mnogo hišnih preiskav ter odkrila mnogo kompromisu j očega materijala.
Med zaplenjenim materijalom je tudi proglas nove vlade .narodu. V tej listini se naznanja istočasno tudi sestava nove vlade, kateri naj bi načeloval direktorij petorice. Na čelu tega direktorija naj bi stal državni upravitelj, za katerega je bil izvoljen sedanji nadžupan -v Lu-beeku, dr. Neumann. Na ministrski listi te vlade je mnogo odličnih osebnosti, med njimi bavarski general von Molil, ki je že svoječasno v Hittlerjevem puču igral važno vlogo. Mohl naj bi prevzel ministrstvo državne brambe. Državni prehranjevalni minister naj bi postal v. Lunemann, finančni minister nem-ško-nacijonalni poslanec Hugenberg i. t. d. '
Med ostalim materijalom bi bilo še omeniti vojaško povelje za ukorakanje v Berlin, v katerem je izdelan načrt za koncentričen napad na državno prestolnico. To povelje vsebuje tudi nove določbe o razdelitvi in dislokaciji vseh čet. Med drugim je v tem povelju tudi določba, da naj bi bila .takoj pričetkom puča rekvirirana vsa transportna sredstva.
Razen pri prej imenovanih se je vršila hišna preiskava tudi pri generalu Nikolaju, ki je bil med vojno šef poročevalske službe in pri industrijalcu v Purorju Kirdorfu. Med listinami so nagli tudi pismo za bivšega cesarja v
Doornu, iz katerega je razvidno, da bo tajni justični svetnik Clas neomajano delal na to da se čimprej zopet ustoliči cesarska hiša Hohenzollerncev. Clas je skušal dobiti zvezo tudi s sinom državnega predsednika Hindenburga, kar se mu pa ni posrečilo.
Po načrtu za puč naj bi bil parlament z vsemi občinskimi zastopi takoj razpuščen, premoženje vseh strank pa zaplenjeno. Za ustavitev dela ali izprtje kakor tudi proti vsakemu prestopku proti novi vladi je bila napovedana smrtna kazen. Očividno je hotel prevratni komite počakati na ugodno priliko, in sicer na sedanjo vladno krizo ali na prihodnjo ob priliki ljudskega li>o. glasovanja glede razlastitve knezov.
Vodja športne zveze 01ympia polkovnik Luck je bil po hišni preiskavi zaslišan na policijskem predsedništvu in pridržan v zaporu. Pri zaslišanju je izjavil, da je bilo ukorakanje v Berlin naperjeno proti komunistom.
NamSka vladna kriza
Gessler prevzel posle državnega kaneelarja
BERLIN, 13. Na včerajšnji seji državnega zbora sta bili nezaupnici narodnih socijalistov in socijalnih demokratov odklonjeni.
Predlog demokratov pa, ki se glasi: Državni zbor graja postopanje državnega kaneelarja, ki s svojim postopanjem otežuje rešitev vprašanja zastav ter povzroča brez potrebe nove težave, je bil sprejet s 176 glasovi proti 146.
Kancelar Luther za sedaj najbrže ne bo še izvajal posledic; politični krogi pa zatrjujejo, da se bo kriza začasno pokazala najbrž v tem, da bodo demokratski ministri izstopili iz vlade.
Izid včerajšnjega glasovanja dokazuje samo osebno nezaupanje državnemu kancelar j u Luthru, ne pa vladi. Vendar pa je celokupna vlada ponudila držav-rnemu predsedniku svojo demisijo.
BERLIN, 13. Kancelar Luther je sporočil predsedniku republike, da so odstopajoči ministri pripravljeni upravljati začasno tekoče državne posle. Prosil pa je predsednika, da bi ga v najkrajšem času razrešil kancelarske dolžnosti, ker je bilo glasovanje v državnem zboru naperjeno izrecno proti njemu.
BERLIN, 13. Predsednik republike je poveril posle kaneelarja v odstopajoči vladi ministru za državno brambo, Gessler ju.
malo število stavkujočih se je povrnilo na delo. Tudi listi izhajajo še v skrčeni obliki.
LONDON, 13. Maloštevilni listi, ki so danes izišli v skrčeni obliki, nikakor ne proslavljajo zmage vlade nad stavkujoči-mi. «Daily Telegraph» pravi samo, da naproti ne bo imel nikoli več prestati take tpreiskušnje, ki je podobna blaznemu in zločinskemu početju.
Večerno poročilo Reuterjevega urada pravi: Udruženje direktorjev železniških družb sporoča, da je prometna služba radi stavke tako v neredu, da bo preteklo precej časa predno jo bo mogoče vzpostaviti v popolnem obsegu. Direkcije železniških družb si pridržujejo vse pravice glede zo-petnega sprejemanja železničarjev v služ-
Vojaška vstaja na Pollsbem
PARIZ, «Journalu» poročajo iz Berlina: Iz privatnih krogov javljajo sledeče podrobnosti o zadnjih dogodkih v Varšavi: Razne poljske stranke so sprejele z velikim razburjenjem imenovanje VVitosza za ministrskega predsednika in so zahtevale, da takoj poda demisijo- Tudi «Kurjer Po-ranny» je objavil v tem smislu pisan članek izpod peresa maršala Pilsudskega. Radi tega članka je kakih 300 mož, ki so včlanjeni v nacijonalistični organizaciji «Bra-nitelji prava» napadlo vilo maršala Pilsudskega; pričeli so streljati proti vili ter jo obkolili. Maršal Pilsudski je tedaj telefo-foniral v bližnjo kasarno ulancev, o katerih je vedel, da nanje lahko računa. Polk je takoj prihitel maršalu na pomoč in razvnela se je pravcata bitka med vojaki in nacijonalisti, bitka, tekom katere je bilo na obeh stranek več mož ubitih in ranjenih. Včeraj zjutraj je general Pilsudski na Čelu njemu vdanih čet, ki tvorijo približno dva armadna zbora, vkorakal v Varšavo. Predsedniku republike je baje poslal ultimatum, v katerem ga poziva, da nemudoma poda demisijo.
VARŠAVA, 13. Predsednik republike se je včeraj razgovarjal z maršalom Pilsud-skim, pogajanja pa niso privedla do uspeha. Pretežni del varšavske garnizije je radi tega prestopil na stran Pilsudskega, ki je je nastanil v palači poveljništva glavnega stana. Njegove čete so zasedle vse važnejše strategične točke mesta.
VARŠAVA, 13. Poljska brzojavna agentura sporoča: Iz pokrajin prihaja vest, da korakajo nekateri polki proti Varšavi, da se stavijo na razpolago maršalu Pilsud-skemu.	^^^^^^^
Položaj v Angliji
po sploini stavki
LONDON, 13. Reuterjev urad sporoča, da je bilo danes dopoldne opažati v vseh krogih veliko zadovoljstvo in zadoščenje radi ukinjenja splošne stavke. Vendar se pa položaj v Londonu ni dosti izpremenil. Le
Belgijska vladna kriza
BRUSELJ, 13. Na sejah obeh zbornic se je prečitala vladna izjava, v kateri se uradno naznanja odstop Poulletove vlade. Parlament se je nato odgodil do rešitve vladne krize. Novi ministrski predsednik Emil Brunet je v zadnjem jtrenutku zadel na nepričakovane teža-fve. Znani velefinančnik Franqui, ki bi imel vstopiti v kabinet kot minister brez listnice s posebno nalogo, da vodi borbo proti sedanjim finančnim težavam Belgije, se je nepričakovano skesal in noče sprejeti ponujenega mu mesta. Tako je zopet negotovo, če so Brunetova vlada sploh sestavi.
Proces proti madžarskim ponarejevalcem
BUDIMPEŠTA, 13. Pri včerajšnji razpravi o falsifikatorski aferi je bil najprej zaslišan poslanec Gabrijel Baross, ki je navajal, kakor pri prvi preiskavi, da je zvedel za falsifikatorsko zadevo od Nadossyja in da je imel namen, njegov načrt preprečiti, kar se mu pa ni posrečilo. Baross je dal po Nikolaju Kozmi obvestiti ministrskega predsednika o načrtu Nadossyja. Pri konfrontaciji s princem Windischgraetzom je preklical svoje trditve.
S tem je bilo zasliševanje obtožencev zaključeno in se je pričelo zasliševanje strokovnjakov madžarske Narodne banke, ki so ugotovili, da falsifikati niso bili posrečeni. Kdor količkaj pozna francoski denar, jih je moral takoj spoznati kot falsifikate. Izdelani so bili fotokemičnim in tipografičnim potom. Litografski kamni, ki so ležali na mizi v dvorani, niso bili pripravni za ponarejanje falsifikatov. Na vprašanje zastopnika Francoske banke so izjavili strokovnjaki, da bi bil neprimeren papir izdal falsifikate, tudi če bi bil tisk izdelan bolj popolno.
Nato se je začelo zasliševanje prič. Žena komornega sluge Kovacsa je odklonila vsako izjavo. Vodja predsed-stvene sekcije zunanjega ministrstva Nuber izjavlja kot priča, da ga je policijski predsednik Nadossy osebno prosil za izstavitev kurirskega potnega lista za generalštabnega polkovnika Jankovicsa. Ker je bila izstavitev ta kili potnih listov običajna, je brez nadalj-»nega odredil, da je bil ta potni list izdan in ni na njem našel ničesar sumljivega. S tem je bila razprava zaključena in odgodena do pondeljka dopoldne.
Politične vesti
SENZACIJONALEN PREOKRET
V	MADŽARSKI FALSIFIKAC. AFERI
Agencija Ceps je prejela iz Budimpešte: Zdi se, da je v madžarskem falsifi-kacijskem procesu nastal nepričakovan preokret. Četudi se je poizkušalo vse možno, ki obtoženci čim manje izdali, so vendar nekatere izpovedi pred sodni jo takega značaja, da je madžarska vlada popolnoma kompromitirana,
V	političnih krogih že računajo s tem, da bo državni pravdni k primoran k razširitvi obtožbe na svaka ministrskega predsednika, bivšega načelnika vlade in ministra za vnanje stvari Telekija.^ Aretacija tega poslednjega bi imela seveda za posledico preokret v vsem procesu. V političnih krogih krožijo razen tega vesti, da je poslanec Hir izročil opozicijskim poslancem spomenico, iz katere izhaja, da je ministrski predsednik Bethlen nekoliko tednov pred razkritjem afere obvestil Hira o ponarejanju frankov ter da mu je bila torej vsa ta akcija dobro poznana.
DNEVNE VESTI
UnlUdJa li gsMHdJt
Uredništvo našega lista je prejelo iz Amerike pismo, v katerem smo našli nekaj zrnec suhega in čistega zlata, ki zaslužijo, da jih tu sporočimo naši javnosti. NaS Amerikanec iz Clevelanda nam piše med drugim:
«Glede narodnega napredka smo Slovenci tu med Slovani na prvem mestu. V Clevelandu nas je okoli 30.000. Ima-,mo tri Narodne dome, čitalnice, dramatične klube, pevska društva in vseh vrst podjetnikov, tako da prevladujemo s svojo gospodarsko in kulturno močjo marsikateri drug narod. Slovenci imamo svoje zdravnike, odvetnike in sploh vse stanove, ki jih potrebujemo v živ-
ljenju, tako da nas drugi narodi radi našega napredka jako spoštujejo in čislajo.
V političnem pogledu uživamo popolno svobodo. Tukaj nam je dovoljeno korakati z našo trobojnico ob strani zastave Združenih držav. Evropske države bi morale posnemati ta lepi mednarodni sporazum. Ravno tako se vidi tukaj ob raznih prilikah nositi prapore vseh narodnosti in nikdar ne pride do prepirov in spopadov. Vse se vrši v naj* lenši harmoniji. Tukajšnji oblastniki vi jo: «Narod ali človek« ki ne spo-_je svoje narodnosti, ne more biti dober amerttki državljan*.
Ali niso to besede, ki bi bile vredne ine samo navadnega izseljenca, ki je
•EDINOST*
V Trstu, dno 14. maja 1926.
po svetu S trebuhom z.a kruhom, tem-'30 mio. pokazao la£aau premoč. yeč tudi vsakega državnika — celo i.
najvišjih mestili? Ni nobeno č ako hvali naš prijatelj iz daljne Ar;o-rike svojo novo domovino, kot d't j>i Ml tamkajšnji domorodec in ne novodcsel »priseljenec. Zgled, ki se navaja v tem pismu, dokazuje, kako narodna pravičnost pospešuje takoimenovano državljansko asimilacijo. Nasprotno pa jo mora narodno zatiranje le ovirati oziroma onemogočati. Zgodovina novejše dobe je dokazala, da je narodna asimilacija sploh nemogoča, odkar so se začeli narodi zavedati svoje narodne osebnosti. Na drugi strani pa nam kaže primer Švice, da je mogoč enoten državljanski duh ob popolni narodni enakopravnosti. Italijani, Francozi in Nriiiri se razvijajo narodno popolnoma neodvisno in samostojno in nikjer ni državljanski duh tako enoten in trden k ihor ravno v Švici, čim pa bi hoteli Nemci, ki so v večini v Švici, Italijane in Francoze narodno zatirati, bi seveda ne. dosegli svojega cilja, a bi gotovo razbili enotni švicarski državljanski duh ali patrijotizem.
Iz tega sledi, da je v našem m d črnem času politika narodnega zativania vedno protidržavna politika, ker so na-vedno protidržavna politika!
Pokrajinski gospodarski svet
Z zakonom od 18. aprila 192ti, št. 731, objavljenem v uradnem listu od 10. t. m-, se ust a novija jo takoimenovani »pokrajinski gospodarski sveti». V vsaki pokrajini —
in sicer v glavnem mestu — bo posloval po en tak gospodarski svet. Njegova naloga bo: zastopati interese proizvodnje v pokrajini, varovati in pospeševati sodelovanje in razvoj proizvodnje v skladu s splošnimi gospodarskimi interesi države. Nadalje bo pokrajinski gospodarski svet stal ob strani organom drž. uprave kot svetovalen organ glede vseh vprašanj, ki se tičejo proizvodnje.
Kompptem a gospodarskih svetov bo zelo velika, tako da bo to nekako novo upravno oblastvo, ki mu bodo poverjene vse upravne funkcije bolj gospodarskega značaja. Vzdrževal se bo s pristojbinami, ki jih bo treba plačevati za razna opravila, ki jih bo gospodarski svet izvrševal, a poleg tega se uvedejo v ta namen tudi posebni davki in razne doklade. Sestavljen bo iz štirih odsekov: iz poljedelsko-gozdarskega industrijskega, trgovinskega odseka in odseka za delo in socijalno skrbstvo. Predsednik gospodarskega sveta je po zakonu prefekt.
Kakor se vidi, bodo torej ti gospodarski sveti nekake razširjene trgovinsko-obrtiie zbornice, katerih kompetenea bo obsegala vse panoge gospodarskega udejstvovanja. Sedanje trgovinske zbornice bodo odpravljene; poslovale bodo samo še do tedaj, dokler se ne ustanovijo gospodarski sveti. Za to dobo bo imenovalo ministrstvo za narodno gospodarstvo posebne komisarje, ki bodo upravljali imenovane zbornice.
Gospodarskim svetom bodo podrejene tudi borze.
Natančneje o kompetenci gospodarskega sveta in o onih določbah novega zakona, ki se kakorkoli nanašajo na gospodarske interese našega ljudstva, bomo poročali v eni prihodnjih številk.
Nalezljive bolezni t našem mest«.
V času od 1. 5. do 9. 5. 1626 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 3, škrlatica 4, trebušni legar 1, paratifus 1. Umrla je ena oseba na davi ci-	_
Druilvtnt rasli
—	Pogrebno dmživo v Rojaau vabi na
svoj redni občni 7bor. ki se bo vršil na biu-koštno nedeljo ob 9. uli zjutraj. Dnevni red: 1) nagovor predsednika 2) poročilo i tajnika, 3) poročilo blagajnika. 4) Volitev { odbora. 5) slučajnosti. — Odbor.
_ M. d. P. Opčine. Danes zvečer ob 20
skupni sestanek. Po sestanku posluje knjižnica.
—	Jutri, v soboto, točno ob 20 športni sestanek. Na sestanku se i-o pobirata zaostala članarina- — Tčsjn;k.
—	D. K. N. TcHimeseo. Danes ob 19. uri sestanek športnega odseka. — Načelnik.
oči, da je u lom vremenu primi!« OUmpia 2 goaU z da je 0!ymp primio nijednog. Publika po£e^
niso vzdržali, kakor bi bilo želeti spričo namena j njih starost in kraj, v katerem namerava-
farni rake prireditve. — Na raaotaranje mora pač vsakdo biti pripravljen s «lrdo koAo»; ne prizana
biti vre razigranima, te svaki potez pozdravljala j iajo tudi svetovnim prvakom faa pr. Capablanca rnim pleakom. U zadnjih četvrt sata zapotim v Moskvi, Aljekn, Vidmar na Semmaringu). sve to vise unlair igra sa strane Olimpie, te mora! ^ Razveseljuje naa pa dejstvo, da so nekateri ia-zipustiti blesirani Mamic igralište na 10 min. i na" taj način uspije Olimpii, da poluči jot dva goala. Izgledalo je, da u tom poluvremenu igra posve druga momčad. Lijepo razumijevanje navale i uzor-(na igra obrane u kojoj se napose istakao vratar, > koji je u krajnoj formi branio i najteže lopte, do-prinjela da je uspije lo Olympija$ima izvući častan rezultat iz te tejtke utakmice.
Kod Olimpie izvrstan Ferari«, koji je zabio sam 5 goalova a o drugim ne treba ni pisati, jer ie to svima dobro poznata momčad.
Olimpia na,tupila je u postavi: Wosnig, Cover-lizza, Moro, Pasquali. Varglien, Tarlao, Gberbaz, Ferraris, Giachetti, Reich, Kusman, dakle jedino bez Osoinaka i PiHepicha.
01ymp u kompletnoj postavi.
Tok igre: Točno u 3.30 daje sudac g. Molnar trener Olimpie znak početku. Početni udarac imade i n?ijjrani), VI.-VII. ex aequo* Kerfevani [2 neigra-OIymp. te dolazi pred vrata Olimpie, gdje čisti | ni) in dr. Reja 20>4 (3 neigr., 1 kontumac). VJU.-JX.
bovški novinci pokazali dokaj smisla in razvojne zmožnosti. Če ne obstanejo in ako bodo tudi v bodoče sistematično in vztrajno gojili to plemenito igro, bo mogoče z njimi v doglednem času izzvati marsikatero medklubsko ali medmestno tekmovanje ter dokazati s tem, da se tudi mi Goričani zavedamo vrednosti in neprecenljive važnosti Šaha, ki si jc zlasti v povojni dobi takorekoč osvojil •svet. (V Rusiji gojijo šah v učnih zavodih kot obvezen predmet!}
Vsekakor nas čaka Še mnogo požrtvovalnega truda, seznaniti se bo treba s prepotrebno teorijo, brez Katere si lepe igre kakor tudi napredka v obče misliti ne moremo.
Končni izid turnirja je torej: I. Kristančič 26j^t
Mero. Domači igraju nervozno i nemogu se nikako snaći, pogotovo obrana igra vrlo nesigurno, te je mogao zadovoljiti jedino vratar. Olimpia oštro navaljuje i već u 5 min. pada prvi goal po Ferrarisu. Opaža se velika premoč Oliinpie, koja stavlja sve to veću zadaću na obranu Olympa. U 15 min. seor-ta drugi goal Tarlao. U 20 min. autogoal Mamić. OIympijaši se pomalo popravljaju, te počnu igrati malo bolje, no ipak ne znaju iskoristiti par lijepih šansa. U 30 min. korner proti Olimpie. kojeg sigurno lovi Wosnig. Sliiedi lijepi bijeg GiachetHja koji pasira slobodnom Ferrarisu, koji puca neobranivo u mrežu. U 35 min. lijepa navala Jug-Drobnik-Krel, puca Drobnik oStro u lijevi ugao. no Wosnig sigurno hvata. Domala uspije Olimpii da seorta još dva puta po Gherbazu i Ferrarisu. Do poluvremena igra se ne mjenja.
Drugo poluvreme započima u vrlo živom tempu, te je igra posve otvorena. Olimpia odmah navaljuje no čisti Tomasić. U 10 min. lijepa navala 01ympa svršava šutom Krela pokraj prečke. Opaža se lagana premoč Oiympa, Navala izvrsno se proigrava te dolazi neprestano *>red vrata Olimpie. Publika počini* biti sve razigranija te bodri svoje, no umjesto očekivanog tfoala Olimpie dolazi nakon kombinacije Drobnik-KrcI do željno očekivanog goala O'vmpa po Krelu. Buran plesak. 01ymp obo-dren ovira prvim uspijehom počinje sve to lijeoše igrati, dek u 30 min. ne puca Drobnik, krasnim volev šutom drugi £02'. Sada zaoočinje oštra igra te redaju izmjenične navale. U 32 min. korner proti Olvmpu snašava Mamić, no bude blesiran i mo'a ostavit« igraU5t.» li 35 min. kombinacija Tarlao-Ferraris. puca neobranivo Ferraris u mrežu. VeČ Je m'-li, da će igra tako svršiti, kad u 44 min. Domala konac ove interesantne utakmice.
Sudac prilično pristran.
U nedtlju 16. o. mj. igra Oiymp u Opatiji proti reČkoj momčadi A. S. Leonida. Početak l^re u
]jo rabiti bike za spuščanje.
Cl. 3. Pregledovanja so redna ali posebna. Redna pregledovan ja se bodo vrSila v spodaj navedenih krajih (glej člen A).
Posebna pregledovanja so enaka pregledovanju na domu, ki so odslej praviloma odpravljena. Vendar se bodo izjemoma dovoljevala taka pregledovanja za odrasle bike, ki so nemirni in nevarni.
Redna pregledovanja so brezplačna; za posebna pregledovanja je predpisana pristojbina 50 lir za glavo.
Cl. 4. Komisija bode pregledovala bike v sledečih krajih in dnevih: V fcondeljek dne 17. maja 192K za Šebrelje in St. Viško goro: ob 10- uri v Sebreljah pri cerkvi, ob 15. uri na St. ViSki gori pri županstvu, ob 18. uri v Dolenji TribuŠi pri Obrekarju. V II. dr. Pavlin J. 24'A, III. Valtrič 24IV. Terpin; torek dne 12. maja za občino Cerkno: ob 9. 24 f! neigraca, 1 kontumac), V. Komjanc 21J4 '2 uri na Bukovem pri Celiku, ob 11. uri v
Orehku pri Flandru, ob 13. uri na Vrh Križa pri Golobu, ob 15. uri na Planini pri Je-
skabar, v)pčine L Simonič L 25.
Vsem cenjenim Ji val a!
50, g. Košuta L 10, g. darovalcem najlepša
MALI OGLASI
BERim-SCHOOL
Via Torre bianca 21, pouk In prevodi v vseh jezikih. (771
PISARNA za delitev skupnih zemljišč, obč. pašnikov in gozdov v Gorici Corso V. t. III — 19 — v hiši Hlpotečnsga zavoda, daje brezplačne informacije ter je od;
Iprta samo ob četrtkih.
747
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via 50 pritličje.
PO STREŽNICA za hišna
Naslov pri upravniitvu.
Chiozza 743
dela. od 9—15, se
išče. 746
ex a quo dr. Merarolja (2 neigr.) in Pavlin B. 19; imenovani so glasom pravil postali igralci 1. skupine, ker 30 dosegli nad 66% točk. Slede: Medve-šček s 15Živec in VeluSČek s 14J4, Kuzmin s 14, Ličen. Molar iirKuljat z 12, Tivan z 11, Krmac, Bregant in Bolko z 10^ točke (naSteti pridejo v 2. skupino, ker »o dosegli nad */* točk); v 3. skupini ostanejo Susteršić z 10 (14 kontumac), Črnigoj z 10. KoSuta in Klavžar z 9, Vujnovič z 8 J4. Koz-man s 6'A (13 kontumac), Saunig s 6, Breščak s 5 in Paoič z 0 točkami (22 kontumac).
Pripomba: Zaključitev prvega šahovskega turniria med Slovani v Italiji priča, da ima šahovska igra obilo ljubiteljev med nami. Tudi na deželi se dobe tu pa tam skupine šahistov. Ponekod so nas že naprosili, da bi jim pomagali ustanovili šahovske klube. Naloga naših društev bi bila tudi. da si ustanove po potrebi šahovske odseke ter da "e na splošno izvede šahovska organizacija po naši deželi.
AJDOVSčIHA - 5TUHJE Solarska prireditev.
V začetku tega meseca je priredila združena ajdovsko-šturska mladina pod vodstvom svojih učiteljev igro «Peterčkove poslednje sanje». Igra je bila dobro podana, kostimi lepi.
Vloge so bile kaj srečno razdeljene. Posebno nas jo očaral sirota «PeterČek». Njegova igra je bila tako naravna in čustvena, da je zvabil ta mali otrok solze v očeh mar-
BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
noseče.
Govori 668
			Tekme			Gosli	ti Jd,
	Mm.		D.	N.	Z,	N. Z.	O h-
	Uradno redovanje						
1. divizija:							16
Obzor	9	7	2	—	24	3	
Adria	10	7	2	1	25	11	16
Prosveta	11	6	1	4	35	13	13
Gorica	9	4	3	2	10	7	11
Zarja	12	4	—	8	15	30	8
Solkan	40	3	—	7	12	25	6
Sparta	11	1	—	10	12	44	2
11. divizija:							
Tommaseo	13	12	—	1	32	11	24
Magdalena	12	9	2	1	27	7	20
Jadran	12	7	2	3	29	18	16
Rocol	12	5	3	4	25	24	13
Primorje	11	5	1	5	28	28	11
Višava	! 11	4	—	7	15	21	8
Adria	11	3	2	6	14	22	8
Prosek	12	2	2	8	9	25	6
C. S. Olimpia Rijeka -		S.	K. Ohrmf		► Opati)* 8:2 (4*)		
Iz tržaškega žšvllenla
Požar v mirodilnicL
Včeraj okoli 14. ure je neki mladenič obvestil postajo mestnih gasilcev v ulici Lar-go Nicolinl, da je v mirodilnici Maksimi-Ijana Blett v ulici Piccardi Št- 3 izbruhnil nevaren požar. Na lice mesta se je nemudoma odpeljal 7. dvema vozovoma oddelek gasilcev pod poveljstvom poročnika Uxe. Dognalo se je, da je ogenj izbruhnil v ozadju mirodilnice, kjer se je iz neznanih vzrokov vnela velika posoda karbida. Iz mirodilnice so se valili celi oblaki gostega dušečega dima, tako da se je prvi hip zdelo, da je vsa mirodilnica v plamenih. Toda k sreči se je požar šele pričel razvijati, zato so gasilci kmalu odstranili vsako nevarnost. Po polurnem gašenju, ki je bilo radi gostega dima precej naporno, je bil ogenj popolnoma udušen. Gasilci so ostali na licu mesta Se druge pol ure, dokler so znosili iz skladišča poškodovano blago. Ogenj ni povzročil velike škode, pač pa je voda pokvarila precej blaga. Celokupna škoda, ki je pa pokrita z zavarovanjem, znaSa baje kakih 8000 lir.
Nasveeaa pifttola.
29-letni težak Galliano Bertuzzi, stanujoč v Rojanu — Scala santa 5t. 257, se je včeraj popoldne zabaval s tem, da je na domačem vrtu strelja! ptiče s pištolo tipa «Flaubert». Pa njegovi kruti zabavi je bilo kmalu koner. Ko je basal pištolo, se je ta nenadoma sprožila in krogla se mu je pičila globoko v dlan leve roke. Nesrečni ptičii lovec je moral iskati pomoči v mest-!11* F«»pal«-
Fnzac sode
sikaterega izmed poslušalcev. Tudi očefčiti njih biki. hrast, Čarovnik, grča, mamica, hrabri voj-ščaki kralja Matjaža z energičnim poveljnikom in nežna meglica so se vživeli v svoje vloge. Naši stari znanci paljčki so bili zelo ljubki. — Dvorana je bila prvi in drugi dan nabitopolna, tako da boste trdni gmotni uspeh zadovoljiv.
rainu, ob 17. uri v Cerknem na sejniiSču. V sredo dne 19. maja 192ti Še za občino Cerkno: ob 9. uri v Masorah pri Francetu Erjavec, ob 11. uri pri Moruškovcu, ob 13- uri v Spodnjih Novakih pri cerkvi, ob 16. uri na Straži — Želinu — pri Jeramu, ob 17. uri na Travniku pri Razpetu. V četrtek dne
20.	maja 1926 za Crnivrb, Godovič in Dole: ob 7. uri v Crnemvrhu na dvorišču pri Plešnarju, ob 10. uri v Zadlogu pri Bizjaku, ob 15. uri na Veharšeh pri Trčku, ob 17. uri v Godoviču pri Pagonu. V petek dne
21.	maja 1926 za Cekovnik. Dole, Idrija, ,Spodnja Idrija in Ledine: ob 7. uri v Jelič-I nem vrhu pri Zagodu, ob 9. uri v Srednji
Kanomlji pri Močniku, ob 11. uri v Spodnji Idriji na sejmišču, ob 15. uri v Govejku — Ledine — na Kljuki pri A. Bogataju, ob 17. uri v Ledinah pred zadrugo. V soboto dne
22.	maja 1926 za Vojsko in Cekovnik: ob 9. uri na Kočevšu pred gostilno L. Rupnik, ob 11. uri na Vojskem pri Likarju.
Cl. 5. Bikorejcem je na voljo dano, da priženejo svoje bike na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna.
Cl. 6. Biki, ki se priženejo na zbirališče, so podvrženi obstoječim predpisom živino-zdravstvenega reda; lastniki so odgovorni !za poškodovanja, ki bi jih utegnili povzro-
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smliojod. TrpoSUi
sok izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za ^tarejie proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boltz-nim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuj£jo joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sr*H*t\o. Popolno zdravljenje 6 steklenic. St«;kleni«-d st.ine L 11. Dobiva se samo v lekarni Castvllanovich.
5
ge®:
B
1SP
Zobozdravnik
Med. U. dr. D. Moč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via L Eion)
od 9-12 In od 3-7
531
m^M.
"rpM
TRŽAŠKA KMET. ZADRUGA V TRSTU
ulica Raffhierla 7 in Torr« bianca 19 ina t zalogi:
Semena: vsakovrstna poljska, vrtna in
cvetlična.
Detaljna šamana: domačo ali triletno deteljo in lucerno ali večno deteljo.
Modro galico angleiko v vrečah in sodih.
žveplo ventilirane i u superventilirano ter isto s 3?6 modre galice.
Prah Kafazo, Azol, zeleno galico.
Koee znamko «Merknr» V kratkem dobimo nove trste kos znamke «Hitnal3ia», katerih tovarna jaiuči za vsako posebej.
Brusilno kamne od navadnih do najfir nejših vrst, po ceni od 3 do 14 lir kos.
Kesiiča, (kos je) javor jeva in bukova.
6rabl|e lesene, oselnike, «birje» itd.
Umetna grojfla: čilski soliter, amonijev sulfat, superfosfat.
Škropilnice /.na m k «Vermorel» Ferrari, Signa, Dozzi, Sfida itd.
Kmetijsko strofe: pluge, brane, plužne glave, slamoreznice itd. One kmetijske -stroje, katerih nimamo začasno v zalogi, lahko naročimo po ielji vsakega, ker imamo vzorce in cene najboljših domačih in inozemskih tovarn.
Vsakovrstna gospodarska navodilr. dnle naš strokovnjak brezplačno v našem ura* du.
DIAMANTNE KOSE «H1MALAIA» katere Jamčimo za vsako posohe| so nam da-
Lijepi uspifesi na5c domače momčadi u zadnje vrijeme odjeknuli su povoljno i u obližnoj Rijeci, te su dali povoda, da je priaaila poziv rezervne momčadi Olimpie za odigranje jedne prijateljske utakmice. Slučaj htjede, da je subotu na večer primio 01ymp brzojav, kojim mu se javlja, da igra sa prvom momčadi umjesto sa reservom, budući je ista uslijed stanke u prvenstvu slobodna. Laskavi poziv se prihvatilo, te na taj način imali smo prilike po prvi put viditi naše 01ympijaše u borbi sa jednom od najboljih momčadi II. talij, divizije.
Znatiželjnost bila je velika kod svib ovdašnjih sportaša, dasi će 01ympu uspijeti, da izvuče bar častan rezultat iz te dosada najteže utaknice. Visoki rezultati, kojim Olimpia u zadnje vrijeme otpravlja evoje protivnike t. n. pr. Gloriu 4 :0, Fiu-me, prvaka IlL divizije sa 10 : 0, Vik t ori ju, Sušak 8 :2 i t d., davali su vrlo malo šansa naŽoj momčadi, da će uspijeti se izvući iz te utakmice bar sa približnim rezultatom.
Ono Sto nismo očekivali mogli smo v nedeljo vidjeti, da je Oiymp, nakon nervozne i rastrgane igre u prvom poluvremenu, što nije ni čudo uzevši u obzir, da je igrao at velikom igralištu Obmpie prvi put i još k tome proti suacs, a kojem pola vremenu primio 4 goala, isto o drogom pražiti igru. koju nismo još aifcada od njega vidjeli Kroz cijelo vvifeme bila je i^a posve otvoreno, Me vile o
ni bolniSniri, kjer mu je zdravnik izvlekel kroglo fn izleči! rano. Za kakih 10 dni bodo ptici imeli mir pred Bertuzzijem.
Žalosten epilog nesreče.
Dne 4. t. m. je lS-letnega težaka Karla Jonesa, stanujočega v ulici Soiitario št. 2, doletela huda nezjroda. Ko je vleke! z zelenjavo naložen voziček v neko skladišče v ulici Soiitario št. 3. ga je oje močno dregnilo v trebuh. Mladenič se je zatekel na reSilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč; nato je bil prepuščen domaČi oskrbi, ker zdravnik ni ugotovi? nobene nevarne po-Skodbe. A vendar je bil Jones hudo poškodovan. Dva dni pozneie je moral v bolnišnico in včeraj popoldne je kljub prizadevanju zdravnikov izdihnil.
Epilog samomorilnega poeknso starega strojnika.
Po hudih muknh je včeraj zjutraj umrl v mestni bolnišnici <£Metni pomorski strojnik Viljem Brischi, stanujoč v ulici G. R. Carli Št. 10, o katerem smo poročali, da je dne 4. t. m. na parniku eChecchi» v Grade-žu, kjer je bil zaposlen, izpil s samomorilnim namenom precejšnjo količino solne kisline.
Kakor znano, "je nesrečni starec storil obupni korak, ker mu je predstojnik očital, da ni prav izpolnil kontrolne pole za plače in mu radi tega za kazen odbil od mesečne plače izredne ure-
laltco oddajamo
Vesti z 6orl3kega
Splošni Šahovski turnir v Goric«
Dne 2. maja 1936 se ie po šesttedenskem boju zaključil Šahovski turnir v Gorici, ki je presenetil z nepričakovano visokim številom udeležencev. Prijavilo se je — 30 igralcev, vztrajalo, oziroma v poštev jih ie prišlo pa 29, tako da je bilo treba odigrati 406 partij! Turnir se je po predhodnem žrebanju patrov zapoČel dne 25. marca in je potekal v redu, ne da bi se pripetil kak važen incident. Igralo se je — posebno v začetku — z velikim navdušenjem in vesoljem, ki je pa proti konca. — kakor običajao pri tako dolgih turnirjih, — pojemalo.
O kvalitativni vrednosti posamezant partij zaenkrat ae moremo soditi, ker je težnja prireditve predvsem, da vzhodi tudi med goriškimi Slovenci emiael in aaaiomaje za kraljevsko igro. ki je v bistvo prej znanost ali umetnost, kakor zabava. — Severa ni m injkiln lepih m napetih iger ter so oeotito jMtkiUfi slarejii^ oiiiill sdorji* že o
lovati je k. da so baš vslod teh porazov trije aH ifrakci iagabili vztrajaost ia do
modro
po 24.— Lir.
Tržaška kmetijska dražba v	Trsta nlica Torreblanea it- It. Telefon St. 44-39.
ŽIVINOREJSKA KOMISIJA ZA FURLANSKO POKRAJINO Krajevni živinorejski odbor za idrijski okraj.
SPORED.
za splošno pregledovanje bikov namenjenih za javno in zasebno spuščanje v idrijskem živinorejskem okrožju.
Cl. 1. Vsi biki, naj so last kogarkoli, so podvrženi po določilih pravilnika k zakonu z dne 21. junija 1985., 8t. 1162, splošnemu pregledovanju.
Čl. 2. Vsi živinorejci ali voditelji javnih spuščevalnic za bike morajo predložiti potom županstva živinorejski komisiji pri furlanski pokrajinski upravi v Vidmu (Coinmissione Zootecnica Friulana presso l Amministrazione Provinciale del Friuli) z dvema lirama kolekovano prošnjo za pre-gleil svojih bikov- V prošnji morajo navesti ime, priimek, bivališče, Število bikov,
LU-I.. ......J	i 111 i ■ I I ■ »
DAROVI
Vesela družba na svatbi v Krombergru nabrala za «Šo!sko društvo« L 24.— Hvala iskrena darovalcem!
Za «DijaŠko kuiiinjo» daruje S. V. L i.— iz zadovoljstva, ker predstavlja glava Itejca na fotografiji občnega zbora Z. P. i D. zaunji krajec lune.
Za spomenik žrtev poklica v Prestranku j daruje J. Z. knjižnica v Nabrežini L Denar hrani upravništvo-
Za spomenik žrtvam roparskega napada v Prestranku so darovali: L. T>0.— Tržaška hranilnica in posojilnica; so L 30.—: Dr. Isbtvik iti N. N.; 1..	Dr. Ferfolja & Dr.
Sedmak; po L 20: Jakob Vatovec, Ivan Kerže, dr. I. Abram, dr. Stare. dr. Agne-lctto in Perhavec po L 15; dr. Tončič L j 10: dr Čok, G. Babic, Fran Antončič in N*. j N.: po 5 L: dr. Furlan in N. N.; skupno 1. .320. Denar hrani upravništvo.
-	Za svetoivansko podružnico Šolskega i društva sta darovala vednodarežljiva i IvMika in Matko Gradišar 200 L.
-	Isti podružnici je darovala svetoivan- i ska Marijina družba 17 L mesto cvetja na grob ranoumrlega Vladka Goloba. — Da- i
trovalcem srčna hvala!
—	V počastitev spomina pok. Vladimira Goloba darujejo učenke VI. c razreda slo- i venske zasebne šole pri Sv. Jakobu 18 T. za šolsko društvo in sicer: Tomažič Pavla In Miranda L 10, Sancin Lidija L 5.50. Košu ia Ema I. l-TO in Caharija Doroteja 80 c.
—	Mesto cvetja na grob pok. Fnnca Jurca veleposestnika v Postojni daruje rodbina KnežiČ I. 100 Šoiskemu društvu.
-	V počastitev spomina, pok. Vladimira Golob daruje g. Ema Žerjalova I. 5 za Šolsko društvo.
—	V počaščen je spomina blae-opokoj-nega gospoda Fran Jurca s Postojne daruje dr. Matej Pretner I. FVO za Šolsko društvo in L 50 za Dijaško Matico (denar za. D. M. hrani So!?ko dmštvo.)
—	Za Šolsko društvo dn.ruie.fo: frir. .los.
KRONE
po L. 2.10 komad
Zlato. Hriliaote, platin. 2Q-kronsKe zlate M2
kupuje in plačuje po najvišjiii cenah
Albert Povh — urarna
Trst« VI s Mani ni 46 523
posojilnica in hranilnica
strovara zadruga z omejeni n poroStv JU uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, l. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
mt po 4%*w
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoti račun »n jth obrestuje po dogovoru.
Davek od vlog plaža zavod sem.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Ka razpolago varngstns calice (safe)
Uredne ure za stranke oi 8 v, d) n In od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt. Siev. tele*. 25-67.
HajstsrejSI slo«, denarni zavod
TISKARNA .EDINOST'v TRSTU
miHIM»M«<»HMtWM«»fM
dela v najmodernejem stilu
kakor •
j lzvr^"i& vsa tiskarska ; fudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejlml stroji, J črkami, Lynotype, stereotypl[o ; Vsa naročila se izvršujejo
strojem. 5
ter rotacijskim__
točno in po zmernih csnab.
...................................................
RB
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
PODLISTEK
JULES VERNE:
(38)
Skrivnostni otok
Drreiaajsto fogMi.
Naslednjega dne, 22- maja, so začeli urejevati novo stanovanje. Naseljencem se je v resnici mudilo priti iz kaminov v prostorno skalnato stanovanje, kf je bilo varno pred dežjem in morjem. Vendar pa niso nameravali popolnoma zapustiti kaminov, vakaj po inienirjevem mnenju bi kamini morah služiti tudi v bodoče kot delavnica za težka dela.
Prva skrb (Ura Smitha je bila ta, da se je prepričal, na katerem mestu obrežne stene se nahaja njlbova skalnata bl#a. Zato se je fiodal na obitlo in se obrnil proti granitni steni; ko so preluknjali steno, je kramp padel ven, padel pa je gotovo navpično. Zato ni bilo treba inženirju nič drugega napraviti kakor poiskati orodje. S tistega mesta je bilo potam lahko najti preluknjano točko skale. .
je takoj naiel in resnično: nav-meatom Je bila odprtina
kakili osemdeset čevljev nad obalo. Že so nekateri golobi letali ven in noter. Zdelo se je, kakor da so naseljenci odkrili granitno jamo zanje.
Inženir je namerava! razdeliti levi del jame v več sob in eno predsobo ter narediti pet oken in ena vrata. Proti oknom ni Pencroff ugovarjal, toda nikakor ni mogel razumeti, Čemu bodo vrata. Prejšnji vodili odtok jezera je tvoril vendar naravne stopnice, po katerih je bilo kaj lahko priti v granitno hišo.
«Prijatelj, je odgovoril Cir Smitli, če je nam lahko priti po podzemskem hodniku v stanovanje, je tudi drugim ravno tako lahko. Jaz pa nameravam zgornjo odprtino zopet popolnoma zapreti, in če bo treba, jo tudi popolnoma pokrijemo. Napravili bomo je» ter dvignili sedanjo gladino jezera.
—	In kako naj pridemo potem v hišo? je vprašal mornar.
—	Po lestvah na zunanji strani; napravili si bomo recimo vrvno les t v o, ki se bo dala potegniti gori, in tako ne bo mogel nibče za nami v stanovanje.
—	Čemu pa tolika previdnost? je vpraša) Pencroff. Do danes nismo Se naleteli na nobeno tako žival, ki bi se je morali bati, a uro jen cev Itak ni na otoku.
—	AH ste tako gotovi tega, Pencroff? jo
vprašal inženir ter vprl svoj pogled v n»«r-narja.
—	O tem bomo docela prepričani, ko bomo ves otok preiskali, to je res, je odgovoril Pencroff.
—	Tako je, je rekel Cir S m it h Zdaj poznamo samo nekatere dele otoka. Pa (udi če bi nas ne ogrožali notranji sovražniki, pridejo lahko kateri od zunaj, zakaj Tihi ocean je vedno nevaren okoliš. Zatorej je ta varnostna odredba na mestu tudi z;i ta najhujši sluČaj.»
Modre besede Cira Smitha so vse prepričale in Pencroff se je brez obotavljanja pripravil na izvršbo inženirjevih nasvetov.
Pročelje granitne palače je moralo dobiti pet oken in ena vrata, ki bi bila vhod za vse sobe; pa tudi prekrasni sl^ovni dvorani so nameravali narediti veliko odprtino in nekaj majhnih lin zaradi potrebne luči. Pročelje se je nahajalo v viSini osemdeset Čevljev nad morjem in je gledalo na vzhodno stran, tako da so jih pozdravili prvi jutranji tački. Nahajali so se sredi ka-menitega nasipa med naprej štrlečim oglom ob izlivu Hvale in med Črto, ki je padala navpično nad skalno grobljo kaminov.