234. številka. Ljubljana, v četrtek 13. oktobra 1904 XXXVII. leto I shaja vsak dan zvečer, izimtt nedejje in praznike, ter Tafta po posli prejema* aa avstro-ogrske dežele za vse leto » K, m pol leta 1B K, n četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec S K 80 k Za Ljubljsno ■ pošiljanjem aa dom sa vse leto 24 K, zrn pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, za pol let* 11 K, za četrt leta o K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Zs tuje dežele tolike S3Č, kolikor znaSa poštnina. - Na naročito brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 b, flt 39 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. - Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovib alicah fit. 6, in sicer orednistvo v 1 nadstropju, upravnifltvo pa v pritličja. - Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. Narodna tiskarna11 telefon št. 86. Živela obstnikc>ja! Z Notranjskega. Plodonosno delovanje „katoliško-narodne stranke" na Kranjskem rodeva že sadove. Na vseh koncih in krajih se kaže velikanski uspeh, ki ga dosega nesebično in vztrajno delo v deželni zbornici edinih pravih naših zastopnikov y deželnem zbora. Kranjski kmetje smemo ponosni biti, da smo si volili v deželni zastop take vrle može, ki imajo edinole vedno odprte roke in odprto srce za svojega sotrpina, za svoje volile e. Kdor ne veruje, da naši „katoliški poslanci" pod vrlim zastavonoscem dr. 6usteršiČem, na čigar prapor ju ponosno odseva daleč po Kranjskem njegova in njegove stranke deviza „16%u, ne delujejo prav, ta mora biti ravnotak kratkovidnež, kakor smo bili vsi oni volici — in med te, se s ponosom prišteva tudi pisec teh vrstic — ki smo volili na duhovski pritisk vzorkmeta Drobnica in znanega trezneža — znan posebno iz onih Časov, ko je prirejal shode po Notranjskem ob času volitev — dr. Janeza Kreka. Ako ne bodo rešili taki predlogi kmeta, kakršne so stavili dr. Šestnaj-stič in drugovi, temu ni rešitve. Sliko tepenega fantiča — menda Malica — bomo postavili po vseh naših kapelicah po polju in mogočni Stvarnik nam bo odvrnil takoj vse nadloge, ki nas tako pogosto obiskujejo. Prijateljem po Dolenjskem pa priporočamo, da si omislijo take pištole, kakoršne so rabili pri streljanju v kazino. Prepričan sem, da se bodo vsi oni Črnosivi oblaki, ki prina šajo toliko gorja ravno po vinorodnih krajih, takoj razpršili, kakor hitro bodo pričele pokati te pištole, kajti na teh dveh „Bvetinjicah" počiva poseben blagoslov našega Škofa, vsaj je celo pri papežu samem dobil blagoslov. In kaj še le nobča volilna pravica?" No, ta je sedaj postala „manj vredna", ker se menda boje naši vneti poslanci zameriti dr. Koerberju; potem bi ne dobivali več nagradic za našo „Gospodarsko zvezo". Da pa kdo ne bo napačno sodil, da ne prinaša naših poslancev, to je »katoliško narodnih" delovanje v deželnem zboru nikakih dobrih sadov, navajamo v podkrepljenje sledeči, jako značilen dokaz. Neki, z dušo in telesom klerikalni stranki vdani volilec ima jako umobolno sestro, katero bi zelo rad spravil v blaznico, kajti revica je pravi strah in trepet, ne le brata in sosedov, temveč cele občine. Grozi vedno, da vse razbije in požge. Županstvo je pač storilo vse potrebno ter odredilo, da se pošlje revico v blaznico. Toda mož — t. j. brat te revice je te dni prejel od županstva sledeči dopis: „Nikakor ne morem sprejeti umobolne I. 1., ker so vsi blaznični prostori prenapolnjeni, da moram še odklanjati sprejem akutnih slučajev, ker tudi deželni odbor zaradi obštrulLcije glede tega nujnega vprašanja ne more ničesar storiti, ker sem primoranvsak dan odkloniti več prošenj za v s-prejem umobolnih. Ne preostaja torej drugega kot oskrbovati in nadzorovati primernim potom take umobolne osebe v občini." Torej tako! Mož, mal posestnik, oče cele kopice otrok naj torej še plačuje in vzdržava to revico in še njenega oskrbnika, ko ima sam komaj za svojo družino vsakdanji najpotrebnejši kruh. Mož kolne in se roti, da zapreže nek lep dan svojega voliča, ter popelje svojo umobolno sestro naravnost Drobniču na Bloke, ali pa dr. Kreku v Ljubljano, da jo bodeta onadva oskrbovala, ker sam je ne more. Ako sta znala ob času volitev toliko obetati — prvi je takole stokal po onih par shodih, naj pa sedaj gledata, kako bodeta pomagala. Pri polnih skledah se lahko dela obštruk-cija, če bi pa bili ti možje na tem stališču, na katerem je ravnokar označeni mož, potem se ne smemo čuditi, ako pravi poslednji: Naj se mi le še kdo prikaže pri prihodnjih volitvah, da naj volim »katoličane", vržem ga tako iz hiše, da ne bo več gledal božjega solnca. In ako Vam, g. urednik kdaj sporočim, da je nastal v naši vasi ogenj, tedaj vedite, da bodo najbolj prizadeti klerikalni backi in Škofova zavarovalnica. __— oh —• Vojna na Daljnem Vztokn. Ruska armada v ofenzivi. Po ruskih poročilih se je že v nedeljo pričel resen artiljerijski boj, v katerem so Japonoi podlegli in so se morali, premagani od ruskega pritiska, umakniti. V torek zjutraj se je dele pri dela prava bitka, katere se je artiljerija udeležila iz velike daljave. Sprednji voji japonskega desnega krila so bili od Mukdena oddaljeni okreg 20 vrat. Ob poitretji uri popoldne se je slišalo grozovito gro-menje topov iz ruskega centra. Pehota se operacij še ni udeležila. Naglasa se, da je maršal Ojama zbog tega odpoklical japonske voje iz Ban-oiapuoe, Jantaja in Sinmintina, da bi skrajšal svojo obrambno črto (?). Japonci imajo pri Liaojangu utrjene pozicije, ki se razprostirajo 24 kilometrov daleč. Sovražni armadi sta ie stopili v dotiko in pričeli so se že boji sprednjih vojev. Japonci so dobili z juga 12 000 mož s 60 topovi na pomoč. Japonske rezerve v Liaojangu obstoje iz dveh konjeniških brigad in 30000 mož pehote in artiljerije. Obe sovražni armadi bosta skupaj šteli 600000 mož z 1800 topovi. Reuterjev urad poroča iz Toklja: Kakor se čuje, so Rusi stopili v ofen živo, prekoračili reko Han, napadli Kurokijevo armado in zavzeli pozi cije, katere so Japonei drugi dan, ko so dobili Številne svoje voje na pomoč, zopet zasedli. Izgube na obeh straneh so zelo velike. To poročilo ni uradno potrjeno. Isti urad poroča iz Fuzana z dne 10. t. m.: Japonci so danes zjutraj jeli prodirati proti Mukdenu. Pe hota se je prva jela polagoma pomikati proti severu in je prodrla dve do tri milje proti Mukdenu. Nji je sledila artiljerija. Ko so Rusi sapa žili gibanje japonske armade, so od krili nanjo ljut artiljerijski ogenj. Japonci so nato tudi jeli streljati. Artiljerijski boj je trajal ves dan, ne da bi se dosegel kakšen uspeh. »Daily Mail« poroča iz Tokija z dne 11. t. m.: Ruska armada v okolici Pingtajoe se ceni na štiri divizije, dočim se nahajajo vzhodno in zapadno od Jantaja pt tri d.v z j«? Desno krilo Kurokijeve armade se je moralo pred rusko premočjo umak niti, vendar pa so Japonci te pozicije drugi dan zopet zavzeli. — Po Ion donskib poročilih se je velika bitka severno od rudokopov pri Jantaju, s katero je general Kuropatkin stopil v ofenzivo, pričela. Odloe.t^v pa bo najbrže šele padla po večdnevnih bojih. Sedaj kroži v Tokijo vest, da se je prvi ruski naval na Panjipu sicer popolnoma posrečil, da pa je maršal Ojama takoj na tej točki koncentriral številne voje, Rusom Panjipu zopet odvzel in s tem začasno vzdržal rusko prodiranje. Is Tokija se poroča: Bitka se je pričela na celi črti. Ena ruska pehotna brigada z dvema topovoma je zadela ob Kurokijevo desno krilo in prekoračila 9.t. m. reko Tajci. Japonoi so brezuspešno poskušali jo odrezati od ostale ar made. Rasi so napadli S;enšuang, 30 mil} severnozapadno od Sajmaoi, z očividnim namenom, da bi prekinili japonske zveze s pokrajino na reki Jalu. Maršal Ojama brzojavlja, da se je pričel boj na celi črti in da se je japonski armadi posrečilo 10 t. m odbiti ruski napad na Sienšuan. Najnovejša vest iz Tokija pa pravi: Bitka pri Jantaju je v torek trajala celi dan pozno v noč in se danes še nadaljuje. Dosedaj se bitka še ni odločila. Rasi imajo pri Tajcinu nasproti desnemu japonskemu krilu zbrano veiiko in modno armado, vendar pa se v Tokiiu domneva, da se Rusom ne bo posrečilo obiti ja ponskih pozicij. »B rževija Vjedomosti« pa poročajo iz Mukdena: Včeraj popoldne )e divjal na celi črti ljut boj. Japonci so se polagoma umaknili proti jugu. Opoldne so Rusi prešli po peturnih artiljerijskih pripravah v gostih strelskih črtah k napadu. Japonoi so se na krilu jeli jadrno umikati, dočim so »ev centru trdovratno borili in se pri Jantaju upirali z divjo odločnostjo. Boj se je končal ponoči. Rusi so na več pozicijah vrgli sovražnika do j a n tajskih rudokopov Desno japonsko krilo se je umaknilo več k i 1 o m e t r o v j u ž n o od Jantaja, dočim se skrajno levo krilo sedaj še drži, a se bo moralo, kakor se kaže, takisto umakniti. Danes so je znova pričel artiljerijski boj. Železniška proga je skoro do postaje Jantaj v ruskih rokah Postaja je popolnoma razdejana. General Veličko o Kuropat-kinu General Veličko, ki se je nedavno vrnil z bojišča, je imel pretekli teden v »Ruskem Sobranju« v Petrogradu predavanje o vejni na Daljnem Vztoku. Njegovo mnenje o odporni sili Port Arturja smo že včeraj priobčiti. Danes hočemo pokazati, kako sodi Veličko o generalu Kuropatkmu. »Na Kuropatkina, je rekel Veličko, se sme Rusija zanašati popolnoma; on je kakor skala in se ne vrne drugače v domovino, kakor zmagovalec. Samo dotični, ki je celih osem mesecev živel ob njegovi strani in dobil vpogled v organizacijo ruske armade, ve oeniti njegove spos bnosii K t edini vodja vseh operaci', kar je bil Kuropatkin s početka vojne in ostane to tudi ▼ bodoče, ve prav dobre, kaj deia. će se poleg njega imenuiejo še druga imena, temelji to na veliki nevrd nosti, zakaj samo Kuropatkin je na bojišču najvišji po Ljudje. Samko Cvetkov Marin. (Konec.) In tistikrat je imel Slugov Peter ljubico v mestu. Lepa je bila Minka in ljubil jo je, ker je ljubila ona njega. Po temnih sencab in samotnih Btezah sta se izprehajala daleč od ljudi, da bi jima no zavidali sreče. Tihi so bili njiju pogovori in prisrčna besede mladih src . . . Kakor bojazljivo šepetanje orumenelega listja so bile pritajene pesmi, ki sta jih prepevaia bolj v mislih, ko z ustnicami. »Minka in potem te popeljem v dem sreče in bova zadovoljna, kakor angeli«. »»Peter, tvoje besede!«« Izgovorila je tiho in boječe, ker je verovala ljubcu in ljudje, ki verujejo, pritrdijo na vsako stvar. Zato ijubioe verjamejo tolikim lažnjivim besedam ljubeznivih ljubčkov, ker vera je ljubezen, kdor veruje — ljubi Ali Peter ni lagal in je mislil resno. Družinsko življenje je bil najsvetejši ideal njegove duše in največ misli je posvetil sreči v zakonu . . . Njegov zakon je imel biti srečen in ne po vzorcu tistih družin, kjer se oče loči od žene, sin ima razmerje s služkinjo, ki je lepa in hči, ker je razvajena pobegne s častnikom ... Take družine ni imel v mislih Sluga, ampak naravno, kjer žena postreže možu, ko pride iz službe, sin mu razloži svoje načrte za bodočnost, hči pa zaigra po večerji par veselih komadov na klavir . . . Tako je sanjal Peter in Minka je verovala v to in je Čakala hrepeneče. Se par let in potem si urediva življenje po najlepših načrtih, kar sva jih izmislila kdaj pod temi kostanji .. .« »»Še par let ... Ah, kako so še dolga ta leta.«« Koprneče so bile te besede in Peter je čutil to. Zato mu je bilo hudo, da se ne zgodi vse takoj drugi dan . . . jutri . . . Peter je čakal v aleji Minke in ura je bila že pozna ter je pote- kel čas napovedanega sestanka. Pe ter je bil prepričan še pred pol ure, da pride Minka. — Izza kostanja se posveti krilo in Minka vstane pred njim in poljubi jo na kipeče ustnioe; zabrani ji pripovedovati, zakaj seje za kesniia ... Ali zdaj je še ni in Peter je bil prepričan, da ne pride ... Šel je iz aleje in mimo stanovanja svoje ljubice, ki je slonela na oknu. Pozdravil je in rekel. »Čakam te, Minka, pridi!« »Ne čakaj, nikoli več . . . Pomisli, še par let! Jutri se zaročim s Praznikom, profesor je .. .«« Peter je šel domov in drugi dan so ga nesli mrtvega mimo Minkinega stanovanja. Minka je praznovala za roko in je stala s Praznikom ob oknu. Pogledala je na krsto in po-grebce in spoznala Petrove sošolce. Stopila je od okna in si obrisala solzo ... Zvedeli so v Ravno polje, da se je usmrtil Peter in proklinjali so tiste krajcarje, ki so jih dali kdaj zanj .. . OČe Petrov je umrl par ted nov prej in ni vedel za sinovo smrt, mati pa je jokala in molila za sinovo dušo. Sestri je bilo žal, da je sestra samomoriloa in je molčala. . . »SUr»«wra je vzel hudič.« Tako je rekel Ćimžar. »»Ali res?«« je vprašal Strle »Pokopali smo prazno krsto, ne veš, kako je bila lahka, ko smo nesli, vzel ga je z dušo in telesom« »»Sina Petra je dobil v družbo, samomorilci ne pridejo v nebesa . . t« »H g, odpuiti jima grehe?« Tako je rekel najpoštenejsi, alt je obmolknil, ker so ga vsi pogledali take sovražno . . . Največja nada Ravnopoljoev se je razblinila v nič in zato so proklinjali nosilce te nade. V svoji do-hroti so vendar tako okoreli, da usmiljenje do bližnika ni moglo obvladati njihovih src. Več ljubezni so imeli do pedi zemlje, ki jim je iise-savala življenje, če bi bil stopil Peter pred nje, bi ga posuli s kamenjem, samo zaradi prevare . . . Ena sama duša v celi vasi je žalovala po njen* in to je bila mati, sestra pa ni pokazala najmanjšega sučutja, zato ker ji je 8 svojim samomorom odpodil ljubimoa, Sirletovega Janka . . Rože, ki bo cvetle na oknih ii Čakale na Janka, je pahnila na tla da so se polomile in so jih raztrgali otroci... Ah Rtvnopoiici vendar niso nehali upati v boljAe čase. čakali 80 rešitelja, ali niso vedeli kdo bi bil to, zato sn molčali in hodili tiho na okoli. Tudi fantovska pesem ni zadoneia skozi mračno vas in ni vzbudila sanjajočih l|ubio . . . Tiho pokopališče je bilo Ruvnopolje in stanovalci živi mrliči, mrila žrjavioa, ljudje brez bodočnosti . . . same duše v nezadovoljnih srcih. Kakor vedno je vladala tudi tisti večer tišina, ko je začelo goreti pri Slugi . . . Hitro so bili stanovalci pokonci in so reševali, ali niso rešili niti blazin, na katerih so spali . .. Najrevnejšemu je zgorelo tudi dete . .. H še so stale tako na kupu, da bi človek prišel po strehah z enega konca vasi na drugega, zato niso rešili ničesar rasven golega Življenja . . . »Kam zdaj?« lpregovoril je čimžar. »»Po svetu,«« odvrnil je Strle. »»»Po svetu!««« ponovil, so drugi. čakajoči ljudje bo šli po svetu, smrt pa je hodila po grobišču in je kazala zobe. ▼ el j n i k , č i g a r u k a s i i m a j o edino veljavo. Sedaj, ko je Kuropatkin lahko stopil i ofenzivo, se Rusija bliža velikim dogodkom« Maršal Ojama v nemilosti? Po poročilih iz Londona j e g e-neral Nodzu v bitki pri Liaojangu redil japonsko armado, da ni bila poražena. Maršal Ojama je baje že odredil splošno umikanje, proti čemur je Nodzu energično protestiral in si izprosil dovoljenje za zadnji obupni naskok na ruBke pozicije. Ta naskok se je posrečil, in dasi je Nodzu v to žrtvoval celi 20. polk, vendar je s tem rešil japonsko armado uiodepol-nega poraza. Zbog tega je baje maršal Ojama padel na cesarskem dvoru v Tokiju v nemilost in pričakuje se, da bo odpoklican z bojišča. Na njegovo mesto bo imenovan general Nodzu za vrhovnega poveljnika, general Niši pa za poveljnika druge armade in za vojnega guvernerja v Mandžuriji. 30.000 ranjenih in bolnih Japoncev. Samo v okrožju mesta Kobe se nahaja, kakor se poroča iz Londona, SO 000 ranjenih in bolnih japonskih vojakov. Vse bolnice in vsi božji hrami in templji so prenapolneni in vlada je baje v velikih skrbeh, kje bo v bodoče nastanila ranjene in bolne vojake. Admiral Jesen, poveljnik prvega tihomorskega brodovja. Iz Petrograda se brzojavlja, da je imenovan podadmiral Jesen v Vladivostoku za poveljnika prve tiho morske eskadre na Daljnem Vztoku. Generalni štab druge ruske armade. Generalni štab druge mandžur-ske armade je sestavljen. Za načelnika je imenovan general Ruski, za njegovega pomočnika general S V a n k , za nadzornika artiljerije pa general K o h a n o v. General T o -p o r i n je postal poveljnik 16. ar-madnega kora. Izpred Port Arturja. Reuterjev ursd poroča iz Čifua: Japonci, ki so v ponedeljek zapustili Daljni, poročajo, da je japonska armada 9. t. m. navalila na nekaj manj važnih pozioij na gori IČan. Jarke pred utrdbami, ki so bili vsled neprestanega deževja prenapolnjeni z vodo, so prekoračili s pomočjo čolnov. Sprva so se Rusi le malo upirali in Japonci so zasedli dotične pozicije. Kasneje pa je ljut ogenj iz ruskih topov Japonce prisil, da so se morali umakniti iz vseh preje zavzetih pozicij. Japonci so se morali umikati preko jarkov in nasipov in so vsled tega izgubili ogromno število svojega moštva. Deželni zbori. Gradec, 12. oktobra. Deželni odbornik dr. Derschatta je odgo- varjal na interpelaoijo dr. Sohacherla in Udala zaradi prodaje deželnega kopališča Tobelbad. Dr. Sohaoher 1 je predlagal, naj se o tem odgovoru otvori debata. Posl. dr. Ploj je izjavil v imenu s lo vensk ega kluba, da se zdi klubu ta zadeva dovolj važna, da se o njej temeljito razpravlja. Toda za to bo dovolj prilike pri proračunski razpravi, in ker je treba dragooeni čas hraniti za važne zadeve, ne pa da bi se o eni stvari dvakrat razpravljalo, bodo Slovenci glasovali proti Schaoherlovemu predlogu. Dr. Sohacherlov predlog je bil odklonjen, ker je zanj glasoval le predlagatelj. — Nato je poslanec dr. Sohaoherl utemeljeval svoj predlog, naj se zavarovanje za slučaj bolezni raztegne tudi na kmetijske in gozdarske delavce, na služinčad in prometne uradnike. Med njegovim govorom bo se neprestano ujedali klerikalci. Predlagatelj jim je zaklical: »Vi, gospoda moja, ste zahtevali za posle premije in diplome. Zagotovim Vam, ako preskrbite tudi vsem Frana Jožefov red, jim ne bodete nič koristili, pač pa jim bo pomagalo zavarovanje za slučaj bolezni.« Predlog se je izročil narodno-gospodarakemu odseku. — Posl. baron Rokitanskv je utemeljeval predlog glede revizije zakona o osebni dohodarini. Navajal je, kako finančne oblasti pri določevanju tega davka šikanirajo posebno kmetsko prebivalstvo, tako n. pr. se je moral neki posestnik v graški okolici zagovarjati pred finančno oblastjo, ker mu je svinja eno leto vrgla dvanajst prasoev, drug9 leto pa samo šest. — Posl. Vodnjak je utemeljeval svoj predlog glede ustanovitve hiralnice v Šoštanju. Predlog se ie izročil finančnemu odseku. — Istemu odseku se je izročil tudi Stigerjev predlog. — ki ga je pa moral utemeljevati posl Ornig — zaradi subvencioniranja novih okrajnih cest v ptujskem in slovenjebistri-škem okraju, ki se zgrade v prihodnjih desetih letih. - Posl. Krenn je predlagal, naj se uvedejo učni tečaji za kmetijsko živinozdravstvo. — Posl. dr. Hoffmann-Wellenhof je predlagal zgradbo železnice Gleis-dorf-Hartberg Brno, 12. oktobra. Posl. N o v a k (Staročeh) je nujno predlagal, naj se vlada pozove, da takoj uvede temeljito preiskavo, da najde tiste brnske policijske organe, ki so s svojim iz-zivajočim nastopanjem provzročili krvave izgrede pretečeni ponedeljek. Govornik je zelo ostro prijemal občinsko upravo, župana in policijo, češ, da policija socialno-demokratične de-I monstrante pusti v miru, nemške celo ščiti, le proti Cahom divja z vso besnostjo. Pretečeni ponedeljek je bilo nameravano, da teče kri, 7=\to se je poklicalo vojaštvo, ki je pot m nezaslišano divjalo proti Čehom Posl. župan dr. vitez W i e s e r je zagovarjal policijo in sebe, namestnik grof Zie-rotin pa vojaštvo. Celovec, 12. oktobra. Poslanec Kirschner je predlagal, naj se iz delajo načrti za popolno regulacijo Krke in Gline. Na predlog istega po slanca se je dovolilo 500 K za proti sredstva svinski škrlatici. Končno je utemeljeval isti poslanec svoj predlog, naj vlada prekliče prepoved izvažanja živinske kiaje ter naj vlada podpira kmetijske zadruge s klajo. L v o v, 12. oktobra. Razpravljalo se je le o nujnih podporah vsled ujm prizadetemu prebivalstvu. — Poljski demokratski klub je sklenil, da se za sedaj še upre ustanovitvi maloruake državne gimnazije v Stanislavu. — Načelnik poljskega kluba vitez Ja-worski je sklical na 15. t. m. deželne in državne poslance svojega kluba, da se dogovore o splošnem političnem položaju in o galiŠkem potovanju dr. Korberja. Demokratski klub je sklenil, da bo podpiral predlog za ustanovitev pete splošne volilne kurije za deželni zbor, glasoval pa bo proti uvedbi direktne in tajne volitve. Lino, 12. oktobra. V današnji seji gornjeavstrijskega dež. zbora je predlagal namestnik dež. glavarja, naj se pritegnejo tudi državna pod jetja in poslopja teh podjetij ter drž. železnic k obdačenju v prilog deželi in občinam. O p a v a, 12. oktobra. Po današnji seji so ostali nemški poslanci v zbornici, da so se posvetovali, kako nastopijo v jutršnji debati o znani vladni izjavi. Sklenili so predlog, da se morajo slovanske paralelke odpraviti iz Opave in TeŠna, pod drugimi pogoji se niti ne začno pogajati o tem vprašanju z vlado. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 12. oktobra. Ministrski predsednik grof T is z a je vložil znani predlog, naj se izvoli komisija 21 članov, da izdela reformo hišnega reda. kroj predlog bo minister pozneje enkrat utemeljeval. Nato jO predložil ministrski predsednik re skript o določeni kvoti za leto 1903. in 1904. V imenu neodvisne stranke je protestiral posl. Babo, ki je izjavil, da reskripta ne vzame na znanjei ker je nezakonit. V podobnem zmislu je govoril tudi posl. RakovBzkj, nakar je posl. Ugron strastno prijemal vlado, ki dovoljuje, da se je udomačila navada, da krona določa kvoto. To se dela zato, da se izkazujejo usluge avstrijski vladi ter se ji omogoči vladanje s § 14. — Grof Tisza je ugovarja), da se avstrijska vlada napada v ogrskem parlamentu. »Vse, kar se zadnja leta dogaja v I Avstriji, dogaja se natanko (?) pO avstrijski ustavi in njenem okvirju. Pro-testovati moram proti surovemu tonu, v katerem govorijo tukaj nekateri poslanci o vladi nele prijateljske, te-muč v Btalni zvezi stoječe države. Ali so ondotne razmere res ideal ustavnosti ali ne, 6 tem imam tudi jaz svoje lastno mnenje ter zelo ob žalujem v interesu Avstrije in v na šem lastnem interesu — zakaj želel bi si močnega zaveznika — da so tam (v Avstriji) razmere tako po divjane. Toda čudim se, da tukaj ravno tisti gospodje, ki avstrijske razmere grajajo, vidijo svoje zvišano početje v obstrukciji.« — Večina je reskript vzela na znanje. Budimpešta,12 oktobra. Kos-suthova stranka je sklenila, da ne odpošlje nobenega zastopnika v revizijski odsek, ki ga namerava sestaviti grof Tisza in da volitve v ta odsek prepreči s skrajnimi sredstvi. Tudi Apponvijeva skupina in ljudska stranka ukreneta isto, tako da se bo liberalni stranki boriti proti celokupni opoziciji. Handlova afera. Budimpešta, 12. oktobra. »Bu-dapesti Hirlap« se tudi bavi z afero dalmatinskega namestnika barona Handla ter prihaja do prepričanja, da je bila Handlova politika v Dalmaciji ponesrečena. Njegov prednik se je mnogo pametneje vedel, ker je stre mil najbolj za tem, da osvobodi Dalmacijo italijanskega vpliva. Handel pa je deloval na germanizacijo Dalmacije. Kaj takega je bilo seveda dunajskim krogom prijetno, ker tam ne marajo, da bi se Dalmacija naslanjala na Ogrsko in Hrvatsko. V Dalmaciji je vse pripravljeno za priklo-pitev k Ogrski (?) in Hrvatski. Pred nastopanjem Dalmacije in njenih po-8 aocev se je treba odkriti, ker za služijo popolno priznanje. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 12. oktobra. Turška vlada je dobila obvestilo, da pridejo novi avstro-ogrski in ruski Častniki, ki so določeni za pomno žitev častniškega osobja pri maoedon-skem orožništvu, koncem t. m. na odkazana jim mesta. Solun, 12. oktobra. V Kasandri je šest roparjev odvedlo grškega zdravnika dr. Kotrososa, ko je bil na potu k nekemu zdravniku v sosednjo vas. Vali je takoj odposlal več voja ških oddelkov, da ujamejo roparje, kar pa se jim ni posrečilo. Drugi dan je dobila zdravnikova žena pismo, naj prinese 400 turških funtov na določen kraj kot odkupnino. Carigrad, 12. oktobra. Bolgarski revoiucijski odbor je imel sejo, v kateri je sprejel sledečo resolucijo: Macedonsko vprašanje naj reši razsodišče, ako se velesilam že zdi čas, da se napravi konec praznim in iz* begujočim odgovorom turške viade, ki neprestano spravlja v nevarnost mir v deželi. Drugi Plevejev naslednik. Petro grad, 12. oktobra. Posli ministrstva notranjih zadev so se razdelili v dva resorta. S carjevim ukazom je namreč imenovan generalni major Rvdzevskv za namestnika ministra notranjih zadev, za policijskega načelnika in za poveljnika ruskega orožniŠtva. Dopisi. Iz Rake n« Dolenjskem. (Klerikaloiiaučitelje) Treznemu in razsodnemu človeku je težko verjeti kako daleč ie sega klerikalna podivjanost. Politični srd postal je tako navaden, vsakdanji, da človeku ta gonja naravnost preseda. Is boja v politiki je prišlo do osebnosti, posebna brutalnost se je pa pokazala v noči med 7. in 8, oktobrom, ko je klerikalni hujskač napadel gospoda učitelja is sosedne šole. Dokazano je, da samo radi klerikalne nadutosti ki tako mo gočno cvete v teb lepih hribih, kakor osat po starobeneških stavbah Raka je prijazna vas, 10 kilometrov jugozahodno od Krškega. Na prijaznem griču, obdanem okreg in okrog z najlepšimi vinogradi, leli kopic« belih, lepih hiš z veličastno cerkvijj in lepo šolo. Tu prebiva ono ljudstvo, ki ne pozna meje poličnemu sovraštvu, ki bi svojega političnega sovražnika utopilo b kamenom na vratu, da bi le Živelo samopašno po kopitu, ki bi ga izklesali r&ški ka plani. Pred par mesen! so se vršile občinske volitve mirno brez hrupa. Napredna stranka se volitev ni ud iei.U; ne morebiti is strahu pred klerikalno silo, ne, ampak vzroki u našim klerikalcem dobro znani. Sami vedo, ako bi se ono zavedno ljudstvo volitve udeležilo, da bi bil od-vz-t vsak up njihovi gardi. — Prej je občini načeloval mogočni kmet imenom Tomažin iz Smednika. H t I je biti neke kaste naprednjak, a ni šlo, padel je v nemilost pri treznih (narodnjakih) naprednjakih, ie b pa v župnišču. Revež jo je zavozii in zato s* mu je zdelo potrebno ukreniti vse, da bi pri prihodnjih volitvah ostal vsaj v odnoru, ako ne na krovu istega. In posrečilo se mu je — kunštna glava. Največji naapr I nik tamošnje šole in cerkve in sploh vsega kar j*» človeku potrebno, je spremenil na dan volitve svojo barvo »Tomažin je postal klerikalec«. To maiin je volil župnika. Slo je od ust do ust — kmalu je vedela oela občina, da je Lojze Tomažinov go spoda fajmoštra volil ter si tako za-sigural za tri leta odborniški, ali celo svetovalski tronček. A pri tej dobroti se ljudstvu smili; vsakdo namreč pripoveduje, da m bil Toma žin, dokler ni postal župan na Rak , tako lepo polnega obraza, tako čis o obrit in »napucan«. Neki šaljiveo ve celo povedati, da je dobil njegov okrogli obraz lepo rdečo barvo — skoro tako, kakor so — novi koti In če tega patrona danes vidimo, ee nam mora zopet v Brce smiliti, okrog lost in barva pešata in po oni okrogli glavi rasejo dolge kocine — kakor brinje po gmajni. Kakor povedano, je ta gospod strasten nasprotnik šole. Toliko zabavljanja čez šolo s-* zlepa ne sliši, kakor od njega. Proti nekemu gospodu učitelju je rekel. »V litanije bo treba postaviti: Novih šol, reši nas o Gospod! —« — Živeli taki napredni katoličani! čujte in strmite! Tega Človeka so predlagali pri občinski seji dne 5. t. m. pred sednikom krajuega šolskega sveta na Raki! Skoraj gotovo je tudi bil ta bodoči predsednik radi zamud že opominjan in najbrže tudi kam van. Gospodu nadučitelju pa čestitamo, bode imel vsaj predsednika, ki se bo znal podpisati, tako bo odpadlo precej dela! Kdor je predsed flaT Dalje v prilogi- W Konklave L 1903. i. (Dalje) Tedaj se je cerkev nalezla ogromnih zakladov. Škofje so ljudi varali, učeč jih, da, kar se daruje duhovnikom ali skupno ali posamezniku, to je darovano Bogu in Bog plačuje taka darila z raznovrstnimi dobrotami na tem in na onem svetu. Zlast? se je duhovščina trudila, da od žensk in od umirajočih ljudi iz-preša, kar je mogoče. Škcf Damazij (366-384) si je pridobil poseben priimek vsled spretnosti, s katero je znal ženskam izvabljati denar. Njegov tajnik Hijeronim jo o tedanji duhovščini z velikim ogorčenjem pisal: »Starčkom brez otrok in staršim ženskam drže duhovniki nočne posode, se sučejo vedno okrog njih ležišča in love lastnoročno njih pljunke. Vdove se več ne može, ker bo tako dosti svobodnejše in duhovniki jim — služijo« Čim bolj je propadalo poganstvo, toliRo več prej poganskim templjem lastnih zakladov je prišlo v duhovske roke in z njimi je zlasti rasla moč metropolitov, namreč tistih ško- fov, ki so imeli svoje sedeže v največjih mestih in ki so bili znali druge škofe in duhovnike spraviti v odvisnost. Ti metropolitje so se imenovali tuđi eksarhe ali patrijarhe. Za Časa cesarja Teodozija je bilo pet takih patrijarhov, namreč v Carigradu, v Antijohiji, v Jeruzalemu, v Aleksandriji in v Rimu. V začetku so imeli ti patrijarhi popolnoma enake pravice in enako veljavo, ali rimski duhovniki so z različnimi zvijačami in z jako premeteno politiko znali združiti in osredotočiti v rokah rimskega patrijarha največjo oblast. Njih ideal je bil: Rim bodi središče vse cerkve, rimski pap&ž naj bo vladar vsega sveta. Rim je bil starodavno središče tedanjega sveta in rimski duhovniki so dobro računali, ko so rekli, da je laglje zavzeti starodavno središče, ki uživa po vsem svetu največji ugled, nego pa iz nič ustvariti novo središče. Z veliko spretnostjo bo izkoristili med kristjani razširjano bajko, da je bil sv. Peter v Rimu križan. Rekli bo: Jezus je postavil sv. Petra za poglavarja cerkve, Peter je bil v Rimu škof in torej so njegovi nasledniki poglavarji kristjsn-stva. Cerkev uči to še dandanes, dasi je že davno dokazano, da sv. Peter sploh ni bil nikdar v Rimu. Ta rimska cerkvena politika je v začetku zađela na jako resen odpor. Ko je postal !. 253. Štefan rimski škof in se postavil na stališče, da je naslednik sv. Petra in kot tak več negf> drugi škofje, je škof Fir milijan iz Kapadooije razposlal kri-stjanskim škofom okrožnico, v kateri pravi, da je očitna buđalost, če pravi Štefan, da je naslednik sv. Petra. Toda rimski škof je imel mnogo denarja in zato je lahko zmagal nad odporniki. L. 325. mu je nicejska sinoda priznala prvenstvo med škofi kot nasledniku sv. Petra. Denarni žakel je premagal vse ugovore. Rimski škofje so bili vedno le malo pobožni ljudje, a prekanjeni in jako širokovestni politiki. Že koj v začetku, ko je cerkev dosegla ravnopravnost v rimski državi, so začeli delati na to, da izvojujejo papeštvu gospodstvo nad vsem svetom. Boj za to gospodstvo je trajal 500 let, veljal je ogromno denarja in še mnogo več človeške krvi, provzročil je, da se je kristjanski svet razcepil v d ve oerkvi v pravoslavno in v rimsko, alt pspeš-tvo je doseglo, po čemer je hrepenelo. Največ v tem boju je koristila cerkvi nacionalna raztepenost evropskega prebivalstva. Cerkev je veljala vsemu svetu kot naslednica rimskega imperija, v katerem so bili združeni najrazličnejši narodi. To je cerkev dobro uvidevala in se je zato postavila na internacionalno stališče; obsojajoč vsako stremljenje po nacionalni samostojnosti, je zabranila na-eprotstva med posamičnimi plemeni in ta plemena spravila pod svoj podplat. Že v začetku 9. stoletja je bila papeževa oblast večja od cesarjeve oblasti. Spretno je papeštvo varovalo to svojo pozioijo in je skrbelo, da se je čimdalje bolj utrjala. Na vrhunec oblasti so se rimski papeži povzpeli za časa križarskih vojen. Tedaj, ko so kralji, knezi, vitezi, meščanje in kmetje, »kakor ovce sledili migljaju rimskega pastirja«, tedaj je postala veljava rimskih papežev tako velikanska, da je poleg nje vse izginilo. Križarske vojne niso bile drugega kakor nekaki tolovajski pojezdi. sedem milijonov kristjanov so te vojne spravile v grob, ali cerkev je pri tem obogatela. Vojna ie zlasti mnogo ple-menitaŠev spravila ob glavo in cer- kev se je polastila njihovega imetja Cerkvena posestva so se neznansko pomnožila. Samostanov je bilo le mab manj, kot krtin. Po križarskih vojnah je bila Evropa opešana - papež pa je bil najmogočnejši vladar na svetu in cerkev največja in najbogatejša zemljiška posestnica. Od anarhistične revolucije do gospodstva nad vsem svetom — to je pot, ki ga je cerkev naredila tekom 1000 let Servus servorum, hlapec vseh hlapcev se je imenoval rimski papež, a to imenovanje je bilo vedno le hinavska krinka. Dokler je bila posvetna oblast toliko močna, da je papež*-ir. lahko stopila na tilnik, bo se pred njo plazili in valjali po prahu. Toda ko je fcila cerkvena organizacija utr jena in moč posvetne oblasti zdrobljena, tedaj se je hlapec vseh hlapcev spremenil v nadutega, brutalnega tirana. Nič ne označuje te brutalne nadutosti bolje, kot papeža Gregorji VII triumf nad cesarjem Henrikom IV., ki se je dal tako potlačiti, da je tri dni bosonog stal pred vratmi Ka nosse m jokajo prosil odurnega papeža usmil|enja. (Dalje prib) Priloga »Slovenskemu Narodu" št 234, dn6 13. oktobra 1904. nik, tisti naj piše! Kakor omenjeno, bila je dne 5. t. m. občinska seja prišli bo senatorji, da se domenijo, J>i li dali stanovanje v stari šoli gospodu učitelju, ali ne? Gospod učitelj F. P. je prosil župana Alojzija ll/a&taika, ako bi mu odstopili za pošteno plačilo stanovanje v stari goli. Župani je bil zadovoljen. V privatnih krogih pa se je poudarjalo, da bo stanarina znašala mesečnih 10 K torej letnih 120 K. Odkrito je treba priznati, da se dobi enako stanovanje v mestu za enako svoto. Gospod učitelj seveda ni bil zadovoljen. Nato mu župan in nekateri odborniki dovolijo stanovanje za 6 kron do prve seje občinskega za stopa, nakar se je nastanil v onem kabinetu občinske stare šole. Tisti človek, ki je sprožil idejo, da mora učitelj plačati 10 K na meser, je Janez Gjrerc, preda, dnik krjjnega šolskega sveta na Raki. Z aven tega je tako podlo sramotil učiteljski ugled ter kradel Čsst gospodu uči telju, da je bil ta prisiljen ga t žiti. (To je bilo pojasnjeno v dopisu dne 3 oktobra) Ko je Gsrenc dc b 1 od c. kr. sodišča v Krškem pozivnico, je skoraj podivjal. Da, G)renc, tako je! Plačilo za »resnico«, a ne z bur-kijami, ampak z — ričetom Ii ta naša seja! Bila je hrupna, kakor deielnozborska, le žjI da ni galerije, kamor bi poslali časničarje. Vpitje pri seji je bilo tako velikansko, da smo posamezne razsajače razločno razumeli pod milim nebom. Prva točka dnevnega reda je bilo stanovanje gospoda učitelja. Ta točka je dala pnliko tem patentovanim odbornikom pokazati kdo zna bolj surovo nastopati. Tomažin je ladovo j^n z plačilom deset h kron. »Saj hudiči cele noči zrejo in pijejo! Ako imajo denar za lumpat', naj imajo tudi za stanovanje plačat'.« — Utemeljeno. — Večina je zato, da se stanovanje splch odpove ter ne da učitelju za neben denar. Kmalu nato pride s pisarne občinski tajnik ter takoj nazmni g. učitelju, da mora v teku ojm.h dni stanovanje izprazniti. V svoji sveti jezi so potem sejalci to točko spremenili ter Bejali in kriti zirali učittljstvo tukajšnjih šol, kakor izučeni — šolniki — menda ala I*a-netič. Oglasi se odbornik, ki zastopa vasi: Mrseča vas, Zameško, Hrovaški brod, Č iti breg in Cučjo Mlako, češ: »Naš (učitelj) ni imel v torek (go dovni dan N;. Veličanstva) niti šole niti maše. Pustil je, da so otroci sami šli v Škocjan k maši in to v dežju!« To je nesramna lumparija! Res je, da je bil šole prost dan. Res, da ni bilo skupne maše. Res tudi, da se maše v Ssccjanu ni udeležil niti en v zamtško šolo vpisanih otrok. Kje najdete učitelja, ki bi pe Ijal otroke v d«-ž;u celih 7 km daleč k sv. maši? In ne bi bilo to prenaporno za mladino? Sramujte se tazi pedagogi! liti govornik je potem v gostilni pri g. Hrastniku se izrazil, da je njihov gospod učitelj že itak skrajno nepriljubljen. Prosimo Vas citirajte nam one, ki vašega gospoda učitelja ne spoštujejo oziroma nimajo radi. Povejte, Bicer bomo govorili mi! Priznati mu morate hvalo, kajti ko ristil vam je mnogo, škodil ni nikomur. Sicer itak niste kompetentni za naštete vasi, ker vas isti volilci niso volili in vas nikdar ne bodo. Doma molčite — na Raki vam pa zrase gobec, kakor krokodilu Vaš vpliv je ravno tako malenkosten, kakor je vaša glava prazna. Po riganju se spozna »žvavda! Tudi go spod Vincenc Bon, trgovec na Rtki in odbornik, ne svetovalec kakor nekdo misli, je prodajal v seji svojo mešetarijo o učiteljstvu Rekel je: »Moja gospa je učiteljica ter pozna šolske postave. Ona je rekla, da mora biti učitelj cel četrt ure prej v šoli nego je določeno!« Tu ste v »ajmoht« skočili, da kar smrdi. Vaša gospa — učiteljica? Vidi se, da imate zelo prazno glavo, ker učenost gospe tako visoko cenite. Ste pač mislili, da se sme ljudstvu govoriti vse, kar pride na um, pa to ne gre! Vaša gospa je izprašana »rrtnarica«. Razumeli? To je poleno učiteljstvu pod noge in sicer vsemu, ne samo prizadetemu. Ne bi li bilo bolje, gospod Bon, ako bi se držali svoje kupčije in premoga v Gotni vasi, kakor da se mešate med klerikalne naduteže? Ali niste videli, kako visoko vas čislajo, da vam niti svetovalca niso privoščili? Pa še nekaj! Kaj bodo rekli oni gospodje, ki kupujejo od vas vino? Mislite, da bo po vašem kopitu? N kdar ne, informirani smo dovolj ter vemo, da bodo napredni gostilničarji debili vina drugje. Saj ga nimate samo vi na Dolenjskem. Se še spominjate, kako ste enemu gospodu ponujali gratis obleko? Se ie spominjate, kako ste silit prija teljstvo gospodu učitelju P ? Io pri seji pa ste bili eden najhujših nasprotnikov glede stanovanja. Gospod Bon! Tako početje je h navsko. Poznamo vas v dno duše! (Jede Dum-mheit findet einen, der sie macht.) Z t enkrat ste se vi ponudili. Želimo boljših uspehov! Zvedeli smo tudi, da se je pri seji povpraševalo, da li ima zamnški učitelj vedno šolo. Ko so se i; formirali, so bili menda presenečeni. Sedaj pa: »S kakšnim namenom se pri občinskih sejah razpravljajo šolske zadeve? Ni li zato krajni šolski svet? Ali hočete prevzeti službo krajnega šolskega nadzornika? Vaši nameni so zlobni! Zato pa vam javno kličemo: »Sram vas bodi!« In prišel bo čas, ko bomo reki-: »Tomažin, Bon, Gorenc, j*mo ste kopali, a pokopani ste vi.« Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. oktobra. — Lažnjivost in propad-losi kranjskih klerikalcev se zrcali v umazanem glasilu ljubljanskega škofa. O Škandalu, ki ga je v zadnji seji deželnega zbora provzročil ožlindraui vo ditelj blagoslovljenih in neblagoslovljenih ožlindrancev, smo podali verno in točno sliko, med tem ko je „ Slovenec" prav po duhovniško lagal. Sinoči j"e škofova cnnja priobčila poročilo o tej seji iz stenografičnega zapisnika. V glavnem se s t en o grafiČni zapisnik popolnoma vjema z našim poročilom. Ob sebi se pa razume, da obsega samo to, kar se je zgodilo med sejo, izpuščeno pa je vse, kar se je zgodilo med tem časom, koje deželni glavar zapustil svoj sedež in prekinil sejo ter ko je sejo zaključil. In dalje je izpuščeno vse, kar se je godilo po zaključenju s e j e. Kar se ne zgodi med sejo samo, to ne pride v zapisnik, to pa in vse drugo smo mi zabeležili po tem, kar je naš poročevalec sam slišal in kar so mu povedali poslanci. SnsterŠiča je pač sram njegovega barabskega nastopa, a utajil ga ne bo, kakor ni mogel utajiti sleparije z žlindro. — „Slovence" je včeraj iz-nenadil, in lahko rečemo, razb.iril Ljubljano z vestjo, ki je vsem, po sebno pa bojazljivim liberalcem pretresla živce in kosti. Poslušajte samo! Ras ni malenkost! »Pijani« dr. Tavčar, ki t odi druge rad z vinom zaliva, kojega časih napada že mali delirij, si je nekaj izvanrednega izmislil. Ker se za jutrišnjo sejo boji dr. Šusterš.čs ter se trese pred njegovo orjaško pestjo, pomagal si je iz st ske in sicer s prav izborno mislijo. Izborna ta misel pa obstoji v tem, da je izmučeni, preplašeni in tresoči se dr. Tavčar mobiliziral svoje čete po Poljanski dolini ter jih z ekspresnim pismom, morda še celo telegrafi5no — v tem pogledu nima škofov list Še natančnega poročila ! — poklical na galerijo k jutrišnji seji! In sedaj bodo žilavi Žirovci in kremeniti Poljanoi jutri s posebnim vlakom — kdor ne veruj", naj gre ob polsedmih gledat na dr žavni koledvor — se pripeljali v Ljubljano, oborjženi z vilami, koli in drogovi. Pravi divjaki in prav kot Arnavtje mirno srbsko vas, naskočili bodo mirno našo galerijo, in njih prri čin bode ta, da pobijejo malega Suffca ter ga takoj na mestu razre-žejo v krvave klobasiee. Od teh pa pošljejo tudi »Slovencu« primerne •koline«. Tako bo in nič drugače! Taka sredstva rabi narodno-napredna stranka! Sram je bodi! — Izgubljeni Bog. V nedeljo se je v Stepanji vssi zgodil velik škandal. Napovedana je bila tam maša in navleklo se je tudi nekaj klerikalnih eigararic. Ko je prišel mašnik do evangelija, je zapazi), da — nima sv. hostije. Lep maš-nik, ki pozabi prinesti seboj, kar je pri maši najpotrebnejše! Nastala je pavza, prav mučna in prav dolga pavza. MaŠnik je pred altarjem zijala prodaja), med tem ko ee je mež-narjev fant peljal v Ljubljano po sv. hostijo. Ljudje so se jezili in zabavljali. Končno se je vrnil mežnar-jev fant a — brez sv. hostije. Icgu bil jo je bil na potu. Z >pet se maša ni mogla nadaljevati. M»žnarjev fant je šel iskat sv. hostijo in jo srečno našel blizu prisilne delavnice v blatu. Prinesel jo je v cerkev, a bila je tako premočena in umazana, da ni bila za rabo. Vsled tega je moral fant spet v Ljubljano in je naposled srečno prinesel novo sv. hostijo. A maša se je zopet morala ustaviti, kajti zdaj se je pokazalo, da tudi ni — masnega vina. No. tsmu ee je hitro odpomoglo. Nekdo je skočil k Strausu v gostilno in prinesel ma-seljo vina, in čeprav se doslej Se nikdar ni čulo, da imajo pri Strausu mašno vino, se je maša nadaljevala. Ljudje so se grozno norca delali in govorili o dotičnem duhovniku tak6 zaničijivo, da bolj ni mogoče. Zameriti jim tega pač ni, saj taki duhovniki res ne zaslužijo drugega kot preziranje. Splošna sodba je bila, da je ta mašnik, ki je v pridigi seveda zabavljal na »Slovenski Narod« in zmerjal domače gruntarje, prišel pijan k maši. Ali hoče morda dr. Krek biti tako prijazen in nam stvar pojasniti ? — Nova mada na občinske stroške« Koder so klerikalci na krmilu, tam žto žro, in žro. V S*. Andražu pri Gorici so porabili za novo mašo kar 500 kron občinskega denarja. To je pač samo na Slovenskem mogoče, da javni denar, namenjen za javne koristi, zažro in zapijo duhovniki na novi maši. — Premeščena sta evidenčna geometra g. Josip Verbič iz Postojne v Trebnje in g. Matevž Čepernič iz Trebnjega v Postojno. — šolske vesti. Stalno so nameščeni gospod Anton Turk v Orehku, gdč. Marija Curk v Razdrtem in gdč. Marija Carli na OstroŽnem brdu Stalni suplent v Ljubljani gosp. Karel \Vider je premeščen na I mestno deško šolo. V pokoj so šli g. Avgust Ar se lin v Prečni, gdč. Leopoldina Rozman pri D. M. v Polju in gdč. Ana Vernik v L.akovcu. — Imenovanja v politični službi na Koroškem. Deželno-vladni tajnik J. vitez Rainer pl. Harbach in okrajni nad komisar Oton Sehlagenhauser sta imenovana za okrajna glavarja. — Okr. glavar pri koroški deželni vladi Fr. Maverhofer pl. Grilnbuohel je postal deželnovladni svetnik. — Občni zbor „Društvene godbe". Včerajšnjega rednega občnega zbora, ki se je vršil zvečer ob osmih v steklenem salonu J Aurovih dedičev, se je udeležilo okolu 30 rednih in podpornih članov ter ves odbor. Načelnik g. Frid. Pauer je otvoril zborovanje s primernim nago vorom, pozdravil navzoče ter izrekel zahvalo faktorjem, ki bo t%m katerikoli način godbo podpirali; in sicer v prvi vrsti si. občinskemu svetu ljubljanskemu, podpornim članom in drugim dobrotnikom in slednjič tukajšnjim trem dnevnikom, ki so dragevolje sprejemali in objavljali društvene za-dtve. Godba in nje obstanek sta sedaj popolnoma osigurana in odbor ji je oskrbel tudi potrebno uniformo (bluze in čepice za 30 mož), tako da se bo pri sedanji podpori vzdržala in napredovala. ObČni zbor je izrekel predsedniku soglasno zahvalo zatru-doljubivo in požrtvovalno delovanje, odboru popolno priznanje in dal ab-solutorij blagajniku in tajniku. Is poročila tajnika g. Mat. Čadeža po vzamemo, da je imel odbor 31 sej, v katerih je rešil došle vloge in skrbel za godbeno opravo, muzikalije ter ukrepal glede potrebščin zanjo, kakor je zahtevala nujnost. Godba šteje zdaj 26 mož; nje oprava je v rsdu, za godbeni naraščaj se skrbi, in ker je mesto lani odalovljenega dirigenta NovaČka naročil odbor in tudi sprejel novega kapelnika g. Poulo iz Novega mesta, ki je spreten dirigent in dobro izšolan veščak, je bilo mogoče, đa se je godba pod dobro disciplino pt vzpela do sedanjega viška svoje izobrazbe. Godba je nast mila pri štirih večjih slavnostih, ter priredila veliko koncertov in nekaj mirozovov. Poročilo blagajnika g. V. Trt ni k a navaja med drugim, da je imela godba v tej funkoijski dobi 24 658 K 20 vin. dohodkov in 24 575 K 79 vin. stroškov, torej preb tka 82 K 41 vin.; udnina in podpore si donesle 9482 K 66 vin. Občinski s*et ljubljanski je dal godbi za leto 1903 400 K in za leto 1904 1200 K podpore. Podpornih članov šteje godba nad 600 — V novi odbor so bili nato izvoljeni gg.: J. Aooetto, M. čadež, Fr. Čuden, F. Knifio. Frid Pauer, A Susteršič, V. Trtnik, Trglov, MartinČič in Vlah; za računska preglednika pa I Gruden in K. Še-benik. Po nekaterih interpelacijah in debatah je predsednik občni zbor zaključil ob polnočni uri. — Predsedstvo Slovenskega trgovskega društva „Merkur" naznanja, da se spre je majo učenci za učne tečaje in sicer za slovensko korespondenco, sloven sko knjigovodstvo in stenografijo še do nedelje dne 16 t. m. Ker je za slovensko knjigovodstvo do sedaj še premalo oglašencev, se ta tečaj ne bode vršil, ako se do imenovanega dne zadostno število učenoev ne oglasi. — Visko-glinftka čitalnica priredi v nedel|o 16. t. m. gledališki zabaven večer. Spored: »Rusko -ja ponska vojna«, veseloigra v enem dejanju. Priredil g. Danilo. — »Bob is Kranja«, burka v enem dejanju. Po predstavi prosta zabava in ples. Začetek točno ob 8. uri. Vstop 50 b, za obitelj treh oseb 1 K. Č sti dohodek je namenjem gledališkim potrebščinam Viško glinške čitalnice. — Z jabolki se je zadušil kajžar Ivan Marinčič z Vrhnika pri Ložu. Našli so ga mrtvega poleg ceste med Starim trgom in Markov cem. Ve se, da je bil šel v katoliško-nsrodnem stanju iz Starega trga domov in na potu umrl vsled zadu-šenja s jabolki. Vsekako originalen mož, ki se najprej napije, potem pa sne toliko jabolk, da se Ž njimi zaduši. Sveti mu večna luč! — Poboj v Hruiici. Dne 2. t. m. ob 9. uri zvečer so se v Hru šioi stepli italijanski delavci. Seveda so imeli takoj nože v rokah in me-sarili so se tako spretno, da sta bila Piero Pietro in Bacconi Pietro na mestu z&klana in sta že pokopana, delavca Di Carlo in Angelo Capiooi, pa sta težko poškodovana in ležita v bolnici. Dva delavca, ki sta se udeležila te »zabave« so že zaprli; imenujeta se Franoesco di Carlo in Vin-oenzo Carabino. — Umrl je v Opatjem selu oni Anton Pahor, katerega so v Furla niji pretepli, oropali in ž njim zverinsko delali. Mi smo o tem dogodku že poročali ali veliki listi, nemški in laški, nič ne marajo vedeti o tem strašnem zločinu, če pa dobi kak Nemeo ali Lah med Slovenci kako zaušnico, tedaj imajo vedno dosti prostora. — Najdeno truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je predvčerajšnjem neki kmet lovil les iz narasle Drave ter izvlekel pri tem iz vode tudi močno segnito moško truplo, ki ga je zdravnik spoznal za trgovskega akademika Fr. Kaiserja, sina ptuj skega podžupana; utonil je že 8. avgusta pri kopanju — Nesreča. Včeraj okoli 3 ure popoldne se je peljala po Kon grešnem trgu gospa Vera Aurova z uradnikom gosp. Juvanom. V obližju hiše Filharmoničnega društva je pripeljal neki voznik dolge tramove, katerih se je Auro? konj ustrašil in se splašil. V trenotku, ko je hotel g. Juvan konja z vajeti vdržati, je ta skočil na stran in je vsled tega voz tako močno odskočil, da je padel g. Juvan z voza in se na glavi poško doval. Tudi kolo mu je šlo čez desno nogo. Tudi gospa Aurova je hotela pozneje obdržati konja in je istotako padla z voza na cesto in se na glavi poškodovala. — Tuj častnik v Ljubljani. K c in kr. 27. pešpolku je prideljen za dobo dveh let kr. rumunski nad-poročnik Liwentu Barvotescu, da proučuje avstrijske vojaške razmere. — Tatvine. Trafikantu Mrzli karju sta bila v Sodnijskih ulicah ukradena dva zlata prstana. — Gosp Jakobu Trpinu je bila na Tržaški cesti ukradena 8 K vredna konjska odeja, katero je neki mlad fant prodal pri starinarjih. — Na južnem kolodvoru je bil ukraden uradniku Lovr. Ceparisu paleto z znamko S. B. Nr. 39. — Vlaki, ki vozijo iz Novega mesta v Ljubljano, bo imeli včeraj saradi rušenja hriba v Mirni peči (ruši se baje vsled nalivov) po uro zamude. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 7 Slovenoev, nazaj pa je prišlo 40 Hrvatov in Slovencev. — Na Dunaj je šlo 50 Kočevarjev kostanj peč. — V Ljubno se je odpeljalo 30 rudokopov. — V Heb je šlo 40, is Hrušioe pa je prišlo 70 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Komisijonar Ivan Leben je našel sinoči na Resljevi cesti dve konjski odeji. Iigubitelj naj se oglasi v njegovem stanovanju v Kolodvorskih ul ieah štev. 35. — Učiteljioa za oitre g. Irana R-aujeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 14 K. — Frančiška Klemenčeva je izgubila srebrno Žensko uro z ver ž co, ki je imela ta obesek dve krogljioi, vredno 20 kron — Naila se je srebrna damska ura. D bi se v Grad Š5u štev. 10, I nadstropje. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost — Brzoparnik „La Tou-raine" je 1. vinotoka iz Havra odplul in 8. vinotoka srečno v Newyork dospel. Vozil je 6 dni 17 ur. Zastop potovalna pisarna Ed. Šmarda v Ljubljani. — HrvaŠke novice. O d s t op sekcij skega šefa P a v i ć a. »Pester Lloyduu se poroča iz Zagreba iz dobro informovanih krogov, da je sek-cijski šef in predstojnik naučne uprave Armin Pavi ć že podal svojo demisijo. Na njegovo mesto pride veliki župan Chavrak. — Tepen častnik. V neki zagrebški nočni kavarni je izzival neki častnik tiena, za kar so ga gostje in domači tako pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — V scs 1 o v ans k i in časnikarski shod v S t. Louisuje poslal škofu Strossmaverju zelo prisrčno brzojavko. Na shodu se je izdelala tudi vseslovanska spomenica, ki obsega narodne težnje poedinih slovanskih narodov.— „Vienac" ne bo izhajal mesečno, temuč vsak drugi mesec na štirih polah. _ — Najnovejše vesti. —Se en umor pri Dunaju. Na državni cesti proti Dunajskemu Novemu mestu so našli umorjenega 251etnega pekovskega pomočnika Mart. Vrabila. Umoril in oropal ga je neki mesarski pomočnik, s katerim sta skupno potovala. — Poštni vos seje zvrnil v 40 m globok prepad pri Zer-mattu (Švica). V vozu je bilo osem turistov, izmed katerih so štirje takoj obležali mrtvi, ostali pa so težko ranjeni. — Pogreša se ladja »Djur-djura«, ki je odplula iz Marzilje v Tunis z 200 potniki in posadko 50 mož. — Povodnji so nastale skoraj po vseh avstrijskih deželah, posebno ob proji južne železnioe. Tudi v Italiji so napravile poplave veliko škode. — Podrla se je nova zgradba v Santiagu de Chile, pri čemur je bilo ubitih 50 oseb. — Tovariši kralja Petra is francoske vojaške šole so se pripeljali včeraj na Dunaj, od koder potujejo na povabilo kralja V Belgrad. — Občina Heb je prodala vsa svoja zemljišča in zgradbe v Francovih varih ondotni topliški občini za 2 milijona kron. — Župnik — lovec. Blizu črnovc je na lovu za divjimi racami župnik Draczvnski ustrelil dež. sodnega svetnika Grigorovicija v glavo. — Papežev konzistorij se vrši jutri dne 14 t. m. * Konec zakonske drame. V Pitesci (Rumunsko) sta stala te dni pred porotniki graščak Konstsntin Malsuna in njegov sin, obtožena umora. Konstantin Malsuna si je kot vdovec pred dvemi leti vzel za ženo mlado deklieo iz nižjih slojev. Živela sta v srečnem zakonu. Nedavno pa ga je obvestila strežnica njegove žene, da mu je žena neive-sta, in sicer z — domačim kočijažem. Malsuna je poklical brzojavno iz Bukarešta domov Bina svoje prve žene, in dva dui pozneje sta res zaljubljenca zalotila pri grehu. Malsuna je potegnil revolver ter ustrelil na svojo nezvesto ženo, dočim je njegov sin ustrelil kočijaža. Žena je ozdravel«, kočijaŽ pa je obležal mrtev. Sodišče je očeta in sina oprostilo. * Lenoba pri Angležih je postala že nekako dedna. Prebivalci boljših, premožnih slojev mrzijo vse, kar provsroča najmanjši napor. Nič ne pomaga, da skoraj vsi gledali&čni spisi smešijo to lenuštvo. Kdor se le more preživeti na lahek način, ne prime za delo. Celo uradi morajo računati z lenobo ter se začnejo ▼ mestnih [uradih uradne ure šele ob 11. dopoldne. Do kosila se ne stori skoraj nič, pa tudi po kosilu do čaja ob 6. zvečer premožni sloji večinoma počivajo. Dame boljših krogov niti v gledališče in k večernim prireditvam več ne hodijo, ker je oblačenje preveč — naporno. 1 Najstarejši gledaliočni igralec je bresdvomno Anglež Jef-ierson, ki je dovršil te dni svoje 82. leto in 65 leto kot gledaliični igralec. Kot Hamlet je nastopil čez 5000krat Izračunil je, da mu je kot Hamletu ploskalo nad 100 milijonov gledalcev in da so dohodki njegovih Hamletovih predstav nesli nad 20 milijonov. Jefferaon je še popolnoma zdrav ter še ne misli zapustiti priljubljenega mu gledališča. * Ameriška hrabrost v vojni se splača. Adm. Dewey ni zastonj streljal na dpanoe v manilakem zalivu 1. 1898 in jim uničil njih leseno flotilo. V plačilo sa ta junaški čin je dobil sedaj prisojenih 18.516 dol. priznanega denarja. Vdova kapi« tana Gridleva od križarae »Olimpiac 9413 dol, skoraj ravno U1 ko kapitan. Dyar, drugi pa sorazmerne svote Tudi navadni pomorščaki so dobili primerne svote, vsak skoraj toliko, kot bi «iot*r zaslužil v treh mesecih. * Roparski umor sta Dunaju« Ves Dnuaj je še razburjen za-radi grozovitega roparskega umora, ki ga je izvršila 351etna žena cizelirja K 1 e i n a nad 7~>letnim bivšim občinskim svetnikom J. S i k o r o. Dosedanja preiskava je dognala, da je bila Klei-nova žena nemoralna ženska, ki je po časopisih iskala znanja z moškimi ter tudi skoraj vsak dan dobivala moške obiske, a to z vednostjo svojega moža, ker je možu vselej nastavila pred vrata listič, kadar je imela obisk, naj ne hodi v sobo. Tudi stari Sikora ni bil menda mnogo boljši. Ker je vsak dan pisaril na razne Ženitvauske ponudbe po Časopisih ter sprejemal ženske obiske. Tem potom sta se brezdvomno seznanila a Klei-novo, ki je prišla dva dni pred umorom z gostim pajčolani m iti obraz V njegovo stanovanje ter tam ostala ves dan. Za drugi dan ga je pova bila v svoje stanovanje, kjer ga je omamila z neko stvarjo v čaju ter ga pottrn zadavila. Vse to je učinila sama, pozneje pa ji je brezdvomno pomsg&l njen mož. Umorjenemu sta odsekala obe nogi pri kolenu, Btla-čila truplo v vrečo ter je skrila pod naslonjač. S ključem, ki sta ga vzela umorjenemu sta odprla njegovo stanovanje ter pobrala denar, dragocenosti, hranilne knjižice in srečke. Umorjeni je bil skopuh ki je Šele pred kratkim prodal svojo hišo. Ves ta skupiček in še več prihranjenega denarja st * pobrala morilca. Pravega sledu za moriloema še nimajo. Najbrže sta se odpeljala preko Genove v Ameriko. Klein je veljal za solidnega in poštenega moža, ki je imel v službi več oseb, tudi svojega knjigovodjo. V neki skrinji, ki jo je morilka pu tila v svojem stanovanju, so našli v e Č molitvenikov napolnjenih s sv. podobicami in več rožnih vencev. * Čudna zapuščina bera-cice. Veliko zanimanja je vzbujala v Vratislavi zapuščina neke beraČice, katero so našli pred malo ttdni mrtvo v njeni sobic5. V sobici so našli polno vreč, zabojev in kartonov napolnjenih s trdimi ž>rriijami. Vse žemlje so tehtale do 10 centov. Vse to je beračica naberaoila. Dilje so še našli do 200 steklenic zdravil, katere je jemala na mestne Btroške, ne da bi jih rab la. VeČ omar in skrinj so našli potnih najlepšega pe rila. Našli so tudi več centov papirja Končno so med zapuščino našli 1636 znamk. ■ Govoreča žepna ura je najnovejši napredek švicarske urar-ske industrije. Vsako uro se oglasi srečnemu lastniku v žepu znan glas ter napove uro. V uri je namreč majhen fonograf s trdo gumijevo ploščo. Glas njegov se sliši na šest metrov. * Pri mornarjih vlada splošno vera, da be ranjeni morski somi zasade doli do dna najtrlobokejšega morja. Proti temu trdi dr. Rakovica, ki ee je udeležil belgijske antarktične ekspedicije, da se som ne more po topiti globoSje kot 300 čevljev pod morsko gladino. Književnost. — „Učiteljski Tovariš11. Številka 29 ima naslednjo vsebino: Dajte nam kruha! — Shod goriškega nčiteljstva. — Učiteljska beda. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Djpisi. — Društveni vest-n k. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Gospodarski program. — Inserati. Telefonska in brzojavna poročila. Jesenice ob Savi 13. oktobra. Mejni potok Bregana je vsled nalivov 10. in 11. t. m. naredil nad s to tisoč kron škode večinoma na hrvaški, deloma na kranjski strani. Lovska hiša Ga brovica je zasuta, osem oseb rodbine Skutnik je ubitih. Potok Gradna je v Samoboru istotako provzročil ogromno škodo. Dunaj 13 oktobra. „Wiener Zeitung" prijavlja carinski provizorij z Italijo. Budimpešta 13. oktobra. Vse opozicijonalne stranke so se združile na skupni boj proti nameravani premembi opravilnika. Rusko-japonska vojna, London 13. oktobra. Iz Tokio je na tucate brzojavnih poročil o bojih v Mandžuriji. Vsa iz japonskih virov prihajajoča poročila pravijo, da se je desno japonsko krilo dobro držalo in da je desno kr lo generala Oku, združeno z levim krilom generala Nodzu, naskočilo Ruse, a jih ni moglo pregnati iz njih pozicij. London 13. oktobra. Kuroki poroča, da je ponesrečil K u ropatkinov načrt, obiti desno krilo Japoncev London 13. oktobra. „Ex-press" trd-, da je neki ruski od delek, ki sestoji iz dvth polkov prvega sibirskega voja, 1500 ko-zakov in ena baterija, 50 km vzhodno od Ljaojanga izoliran in da se bo moral udati. London 13 oktobra. Muršal Ojama poroča, d* se ugodno vrše japonske operacije. 0 teh operacijah so došla dolga pero čila, ki pa prav ničesar ne po vedo o dejanjskem stanju na bojišču. ft§*-«~*B.-»*m7c»* ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, je »dođČMU tinktura i t /.«##•««»•><» vcolija v ijultljiuti na MMunajski 7 cesti* Zunanja naročiia po povzetju. 17 Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdavniško Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zaprtju bolečinam na jetrih. zdravilni vsuehf. Zahtevajte ilustrovani cenovnik podjetja za žarnice ..Ideal"16 Huaro Pollak DUNAJ, VI., Mg« 31. Cena lepa svetloba brez inštalac je in nevarosti. Poraba I1/« kr na 1 uro. Proti plešavosti tvoritvi luskin, izpadanju oaiv-ljenja in vsem i drugim boleznim las in brade je zajamCeno najboljše in najgotovejSe sredstvo Fr. Rollmanna (Villmov pri Litovela na Moravakem), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojaCi in dela voljne, jim daje lep blesk in naravno barvo in zatorej ne ohranjuje :e že obstoječih las, ampak tudi z velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3 —, 5* - In 10*—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju, pri mnogih brivcih in v trgovinah z materijalnim blagom. Pri nakupu glejte na firmo, varujte se malovrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne svete in prospekte pošilja iznajdit«lj na zahtevan je vsakomur zastonj in poštnine prosto. 207J—13 Jako praktično na potovanju. | nepogrešljivo po kratki porabi. Preskušano po zdravstvenih oblsstvih. SO/^S" Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. neobhodno potrebna Odlični higieniki potrjajo, da je skrbno gojenje zob in uat za naše zdravje neobhodno potrebno. Zlasti se s tem preprečijo razne želodčne bolezni. Kot izpričano sredstvo zato izkazuje se ,,14 nI o-clont'S ki spojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem zob na 40—5 izvrsten način. IIL Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljmo priznana TaMO-chiii WMl katera okrepeuje laslaee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. t steltlenlea k navodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, Rešljiva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran JoSefevega jubO. mosta 37—41 Oblastveno končat. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, driavno-vsljsvns izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1840. 819—38 Zahvala. Tamburaško društvo „Sloga" v Dolenjem Logatcu se zahvaljuje vsem preplačil-cem g. Mazijevi vulgo „Hotel Kramar") in vsem logaškim rodoljubinjam za podarjeno slovensko trobojnico. Posebno pa g Marici! kapelnik Umrli so v Ljubljani: Dne 11. oktobra. Marija Keržič, zaseb-nica, 17 let, Sv. Petra cesta 78, carcinoma ventriculi. — Marija Janowskij, zasebnica, 84 let, Poljanska cesta 19, kap. — Alojzija Zitterer, zasebnica, 89 let, Prešernove ulice št ru ostarelost. V deželni bolnici: Dne 11. oktobra: Gregor Zamen, delavec, 56 let, haemorrhagia cerebri. Meteorologično poročilo. Viaiua nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak. 7360 mm Čas Stanje baro- M O opazo- metra vanja v mm 12. 9. zv. 740 3 13. 7. zj. 742 4 ■ 2 pop. 7424 t-. ■ 101 13 2 Vetrovi Nebo si. svzh dež •il svzhodj megla sr. jvzh. i del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 1008, normale: 111°. — Padavina v mm 4 0. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani. oktobra 1904. 4% 4.°/ * lo * lo 41/ °/ Al! 01 * 1% /( 4'/,°/« I o 41 o/ * I /0 Uradni kurzi dun. borze 1*2. Naložbeni |m*pirjl. majeva renta . . . . . srebrna renta ..... avstr. kronska renta . . „ zlate „ . -ogrska kronska „ . . . zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4' ., \, posojilo uirsta Spjjet . **/t% * ■ Zadar ; 47j% bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. i°L - . ■ ž. o. If fl v» zst. pisma gal. d. Lip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr....... rast pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. Češke ind. banke . 4°/^ prior. Trst-Poreč lok. Žel. 4°/0 prior. dol. žel..... 3°/0 „ juž. žel. knp. V/, . * Vi0/ o av8t- Pos- za *el- P- °- • Srećke. Srečke od 1. 18601', . . . . . . n 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisge . n * » **« m • „ ogr. hip. banke . . • n srbske a fra. 100*— „ turske...... Basilika srečke . . . . Kreditne „ . . . . Inomoške „ . . . . Krakovske „ • . * • Ljubljanske „ • . . - Avst rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ n . . . . Rudolfove „ . . . . SalcburŠke „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . i>eluice. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ 9 . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Brflz) . Alpiuske motan..... Praške žel. indr. dr..... Rima-Muianyi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... Kubl.ii......... Dolarji......... Denar 99-85 99 75 100- -119*60 97 90 119*20 99*50 10025 100- -100*90 99 60 9960 101- 50 10715 100*50 100*50 100 — 100 — 100-75 98-50 99 — 307 40 101 — 185 50 265*-163 15 309*- -297'--273-— 95 — 132 — 20 65 477 — 78*— 85-67 — 53 75 29* — 65'— 77-— 530 — 86 10 647-25 1635 — 665*25 777 -249*— 666* 474 75 2400 — 621* -312 — 504* -183*- 11-36 1906 23 50 2305» 117-45 95 15 253 75 4*84 Blago 100 05 99*95 100-20 119-80 9810 11940 101 — 101*25 100 — 101*90 99 80 100- 10 102*50 108t5 101*50 10110 101- — 101 — 101-75 30940 102*— 187-50 269*— 165 15 319 — 306 — 280*— 98 — 133 — 21-65 487-— 83 — 90 — 71-55 75 30 — 70 — 81 — 540 — 87*10 648-25 1645 — 66B-25 778 — 250 — 669*— 475*75 2410 — 6i>3 — 316*— 508 - -187- 11-39 19*09 2358 24 — 117*65 95 30 254*75 6 — v kaki trgovini, želi gospodična stara 23 let, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika. Dobra račanarica z lepim rokopisom. Nastopi lahko takoj. Naslov* se izve v upravnistvu nSlov. Naroda". 8945—2 Poštna in brzojavna upraviteljica se takoj sprejme; najkasneje pa do 1. novembra t. I. 3966 Kje, pove upravmStvo »31. Nar.« Koncipijent z večletno odvetniško prakso želi vstopiti kot notarski kandidat v kako notarsko pisarno, tod i na deželi. Ponudbe na npravništvo „ftlov. Naroda-. 2947 3 Gospića ki je bila že delj Časa ? trgovini, ter je vajena tndi domaČih opravil, želi primerne službe. Zmožna je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter je dovršila razrede. Prijazne ponudbe se prosi nasloviti: Marija Šibenik, 1000, poste restante, Gor. Logatec. 2044 a Konji. Zaradi opusitve hleva ae oddaje eeno: 1 par konj (Juoker) sivi kobili, po 7 i*t stari, 15 pesti visoki in dobro vajeni voinje ; 1 par konj, (Jucker) kobili ena rjave ena lisie*e barve, po 10 let stari, jako bni 15 pesti visok', dobro ▼ajani vožnje ; 1 lipičanski žrebec, rjav, 6 let star, 16 pesti visok, krotek, vajen ježe in vožnje. Konji ae lahko ogledajo pri Emeriku Suppanzu v Rogatcu na Štajerskem. 2963-1 •1 ■ I ft odprl« I« i« kratek Cas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo fte ogledal Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer Vstopnina 30 vin. 2787-ir, Gospića ki je čez dan ni doma, iftće i zlasti na Mestnem trgu ali v Spital-skib ulicah. Več ae izve pri upravništvu „Slov. Naroda"._2964-1 Stanovanje obstoječe iz sobe, dveh kabinetov, predsobe, kuhinje in pritiklin me odda m I. novembrom. Rimska cesta 6t. 13. part Več se izve istotam v prvem nad 8tr°pj'a-_ »OM Nova mesarija. Vljudno naznanjam, da odprem v soboto, dne 15. oktobra 1904 I. novo mesnico v Vodmatu pri „Zeleni jami", Cene met« bodo t sprednje meso klg. po 1 K — v. zadnJe !• ii m 1 ., 12 „ Meso bode vedno dobra vrsta. Se priporočam 2965-1 Andrej Tr&kan, mesar Služba distriktnega zdravnika se odda v trgu Vransko pri Celjn. Plača obstoji iz deželne subvencije letnih 540 K in 1% občinske doklade okoli 220 K, skupaj 760 K. Zdravljenje ifbožcev se iz okrajne denarnice posebej honorira in je Bedaj pavSalirano na 560 K. Distriktni zdravnik more prev zeti tudi opravke sodnega zdravnika. Razven sposobnosti po § 15. postave z dne 23. junija 1892, dež. zak. štev. 35, se zahteva tudi temeljito znanje slo venščine. — Ponudbe je poslati do 15. novembra 1904 zdravsko distriktnemu odboru na Vranskem. Schwentner, načelnik. Ces. kr. avstrijske jjg državne železnice. C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka. Iz;vod Iz voznega reda. IVeljiiven od dne 1. oktobra 1904. leta, ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakoro, Ljubno, tem Selithal t Aumm Solnograd, čes Klein-Reifling ▼ Steyr, v Line, na Duniij ria Amatetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj ces Selitbal v Solnograd, Inomost, ces Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejetice, Pisen, Marijine vara, Heb Francove vare, Prago, Lipsko. čez Aoastetten na Dunaj. — Ob 11.-uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Oastein, Zeli am See Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz ćez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mor akovo, Ljubno, eez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlov« v*re, Prago, (direktni voz I. in II. razr.1, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći* osobai vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vos I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni -tlaki. Ob 7. uri 17 m sjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7 uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja ćez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vmre Heb, Maiijine vare, Plzen, Budeievice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šnaohor, Pontabel. - Ob 4 on 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-naosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja Ljubna, Beljaka Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno*rada eez Klein-Reifling iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov. Prage in Lipskega. — FROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mest* .n Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 ari 36 ra zvečer istotako. — ODHOD IZ LJDBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki :* Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob S. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za I min. pred krajevnim časom v Ljubljani. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. 8,97 901 RAZGLAS. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja p. t m pismene konkurence sledeče odbirke in starine: 2800 foj odbirkov jute \ 3000 » » r&ševine ( zamotane v zavouh, 2300 » m papirja finega bele^s | bruto ta Delo 2600 m . » navadnega 1900 • stekla v sedih, h-uto za neto 1400 » litega železa, star ga, prostega 7100 s » » prežganega 2300 » kovanega s star« gi 800 » žele ne pločevine, atare proste 400 » einkove » mm 450 » železnih iveri v zabojih bruto, za neto 150 » kovinskih • m m »in 1540 » starih žebljev »jate 3 Pismene ponudbe, vsaka pola kol»-kovana s 1 krono in s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri katerlslbodi c. kr. blagajni in s tu-canjim napisom „Ponudba za odkup odbirkov1' dostaviti je najkasneje do 20. vinotoka 1904,12 ure opoldne o. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 27. septembra 1904. Od^tisočev zdravnikov Tu-in In oz e m stva priporučena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolna Of poke 0S!H^efr v^ekarnah in drogerijah Jzredno se obnesla pri pljuvanju, črevesnem kataru, driski,močenju postelje itd. Otroci , uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na nepre to avljivo s ti| Tovarna d ijetT hra n e. j) bhe^ebdu°rrgf- R.K u f e k e duhu« S za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2553—6 STRESI« v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Ceno Jako nizke. L X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXX X X X J Zaradi pomanjkanja prostora prodajam svojo veliko zalogo nagrobnih vencev* trakov z napisi tu brez njih po jako znižanih cenah. .Vsi venci so razstavljeni v posebnem prostora in sijih lahko vsakdo ogleda, ne;da bi moral kaj kupiti. Na obilen obisk vabi 2970—1 FR. IGLIC na Mestnem trgu št. II. ""j J "'j^ "f "j"" _j~ ^ j~ _ j— —j— —j— "T"'' "j"" —j- —j"- — j~ — j~ —j— — y- v ****** po najnižjih cenah ima le ****** „Allgemeine Sparkasse und Leihanstalt in Linz" proda svojo graščino Zusem pri Loki politiški okraj Celje, sodni okraj Šmarje na Štajerskem, ki je bila leta 1897. sodno cenjena na gld. 120.31020 = K 240.62040, in ki je bila od tedaj precej ^izboljšana, za K I90-000'— za gotov denar. g ^ Graščina, v dež. deski vpisano veleposestvo, obsega 664 hektarjev 52 arov sveta, vmes 593 hektarjev 48 arov gozda. H graščini spada: dvorec, šola, velika kapela, gostilna, hiša za trgovino, lovska hiša, dve oskrbniški in dve kmetski hisi, delavske in pazniške hiše itd. in pa v lepem cvetu se nahajajoča tovarna za kopita. Lastna lovska in rudosledna pravica. 2909—l Vee pove „Allgemeine Sparkasse und Leihanstalt in Linz". ite in strnite Amerikanci! ■ Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo Cena LJubljana — Bubs samo 5 gl. 3 kr. AH' right Patner!" Ako hitiS na Buks, tam se bo8 vozil zanesljivo le 6 do 7 dni! 1155-29 Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS KAIZERJA (za vso Švico) IVAN BIHELJ (iSvica), s Trpvski poči soliden ter zanesljiv, ki je popolnoma vešč manufakturne stroke, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v manufakturni trgovini 2950 2 Jos. Morauc, Rudolfovo. Istotam se sprejme tudi poštena deklica v pouk, za katero se želi, da bi bila vsaj malo vajena šivanju. stavbni les. B Gozdna uprava Mokrice na Dolenjskem proda za posekan je smrekov in borov stavbni les, kar ga bo posekati leta 1904/1905, primeroma 1500 m'K Gozdni deli, kjer se bo sekalo, so oddaljeni okoli 20—30 minut od državne ceste Ljubljana-Zagreb in naj se ponudniki blagohotno obračajo na zgoraj imenovano gozdno upravo. WT Pijte Klauerjev 00 tO 00 Triglav najzdravejši vseh likerjev. Št 33.354. 2903-2 za sirote. Pri mastnem magistratu sta izpraznjeni 2 ustanovi za sirote Jožefe J I en-o ve po K 84 — na leto in 2 ustanovi Marije Pavčkove po K 40-— na leto. Pravico do Jožefe J*leq-ov« ustanove imajo v Frančiškanski, Št. Pe t*raki in St. J-»kob*ki firi rojene, do Marije Pavškove UBtanGve pa sploh v Ljubljani rojene sirote do dopolnjenega 15. leta. Prošnje za podelitev jedne aH d rut? a teh ustanov vlagati je do konca t. m, pri magh tratnem vlcž-nem zapisniku. Mestni magistrat v Ljubljani dne 3. oktobra 1904. J rane Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta I. v Ančnikovi hiši zraven ,Fipvca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, Bvinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake iage in kotle za klajo in žganje* Portlf*ii«l in RortitMirement železniške šine in traverze, poljski mavec. 11; 9—26 i?Iizarslto,vtpsitrr4lio in Uiju-«*•.»% n i I* o orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in v veliki izberi se b'jo le pri zastopniku Nemške deln. družba za gramofone RUDOLFU WEBER ur ni-j u Ljubljana Dmmjsku cesta «t. £20 Prodajan m . obroke Zamenjavam .. .. stare .... plošče (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). 1716-32 Ustanovljeno L 1862. Telefon štev. 584. vogal Burggasse. nSTai^edjSL lza. rLaJofesežnel&a, zalega peci navadnih in tudi najelegantnejše —— opremljenih. ——— Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske polnilne peči od K 15'— naprej. Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča „£« Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459-12 specia^Mk*i^el0^0^t0nj to Pozor! 11 Radi preselitve odi m rs- modno in svileno blago OD CD K mnogobrojnemu obisku se priporoma lErnest Sark Stari trg štev. I. Medna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v sedanji Schwentnerje vi trgovini na vogalu Židovske ul.ee in Dvornega trga. 2451-12 i-JOZOd prifioroća Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni kril In zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-77 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer. Dvanajst podružnic in pročlajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. Hi g 'h "h FS2 Trgovski sotruđnik železninske stroke, z lepo ročno pisavo, se sprejme. Ponudbe pod nZvest" na uprav-„Slov, Naroda". 3 že rabljenih, v vsaki velikosti, kupi I. Razboršek trgovina z mešanim blagom in izvoz namiznih Jabolk v Šmartnem pri Litiji. Istotam se sprejme tudi 2931—3 Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-, aa miši gld. 1 20, njamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noCi, ne puste duha in se same nastavijo. Past za ščurke „Eellp»e*' ujame na tisoče ščurkov v eni noči; vel]a gld. I*20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J. Selittller, Dunaj II, Hurzbauer«aa8e -I. Nebroj priznalnih pisem 2$36-3 Za takoj ali s 1. novembrom se odda v Šubicevih ulicah št. 3 v pritličju stanovanje s 4 sobami, predsobo, kopeljo in drugimi pritiklinami. — Stanovanje je v enem najmirnejših krajev v mestu. Vpraša se v pisarni tvrdke Lav-renčič & Domiceij, na Dunajski cesti št. 32. 2946—2 15 Grenčica Florian" in liker M" Florian" iboliša kaoljica za želodec. Vabilo na VINSKO TRGATEV katero prirede -v: stari krokarji v soboto, dne 15. oktobra t. I. v gostilni „TRIGLAV4 po domače Vojevič na Tržaški cesti št. 13. Točil se bode mošt štajerski, istrski, dolenjski in koroški. Začetek ob 8. url zvečer. Vinski bratci dobro došli! Občinstvo se zbira pod geslom Ciril-Metodove družbe: nMal položi dar, domu na oltar". K tej vinski trgatvi vljudno vabi Mihael Vasle, 2968 gostilničar. 3p Oton Zupančič Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ^cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi »Slovenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji liričoi talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta boglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehou Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja najnovejše, v največji izberi in |W P° najnižjih cenah priporoča PAVLINA RBCKNAGEL v I_^jiit>l jaiii, 3Xestni trg- štev. 3. 2900-3 ZKZlo"bTaia:i s© sprejemajo v snažoiije, Tosur oranje iia. mcdernizovanje frpsH PflB za trgovino z mešanim blagom, ki ima sposobnost tudi kot potnik« se sprejme. Kje? pove npravništvo „Slovenskega Naroda". 2930 -3 V Spodnji Šiški polegr cttrkvtt *t* iz proste roke proti takojšnjemu plačilu paprodaj dve hiši obe pod eno hižno £t., rna fie 23 M. druga pa 8« 11 let davka prosta, Naprodaj je tudi gozd »Dolinca« in *-č stavbnih parcel ▼ izmeri 7 oral, knzokc s 17 okni in pod ( O Laki za kočije, najboljša znamka sveta! Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake pri BRATIH = tovarna za oljnate Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 , lake in firneže. o < o Senzacionalni uspehi! Patent HATSCHEK 2252-10 1 ernit Etemit tovarni LUDtVIG HATSCHEK ;(zakonito|zajamčeno oznamenilo"za ASBESTNI CEMENTNI ŠKRILJ.) Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjen in viharji, *klu- buje vsem vremen kim vplivom, na Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nverges-Uvfalu potrebuje poprav, |e -hka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. iil/i juramu h. Andrassystr. 33. ogrsko = Zahtevajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstvo za jnžoe pokrajine: Delniška dražba portlant cementa Dovje, v Trsta, via Geppa 2. Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno letat 1870 Lastni izdelek Lastni izdelek 25«. gospod g9 d « m & iti otroke zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C. J. H dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj! zavodov itd. Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 999