in lepo Kultura Vzgoja, september 2022, letnik XXIV/3, številka 95 13 Tema naslednjega Žarišča: Poklici v krizi Za anekdotično ilustracijo, ki ne želi biti preveč črnogleda, ampak želi zgolj pred- staviti aktualizirano podobo naše dobe, lahko vzamemo trend, ki ga je na družab- nih omrežjih izzval julija 2022 v ZDA pre- mierno predvajani film Minioni: Grujev vzpon – #Gentleminions. Gre za TikTok izziv, ki od mladostnikov terja, da se za obisk kinopredstave oblečejo uglajeno – kot 'gen- tlemani', obnašajo pa kar se da nemogoče in neprimerno – kot minioni. #Kalokagathía ali #Gentleminions? Zave- sten trud za usklajenost lepega in dobrega, zunanjega in notranjega ali dopustitev ne- zavednega propadanja generacij v potro- šniško spodbujani disforiji med notranjim doživljanjem in pozunanjenimi ideali? Otroke in mladostnike lahko usmerimo v grški ideal kalokagathía, če ga uspemo kot #Kalokagathía prenesti v naš čas in ga prepoznati kot ideal, vreden naših priza- devanj. V primeru, da nam uspe, bomo lahko ponosni na svoje otroke, ki bodo uresničili svoj potencial in imeli možnost živeti bolj izpolnjeno življenje, kot jim ga ponujajo površni ideali hipnih dražljajev družabnih omrežij. Literatura • Autor, Oskar (2003): Paideia: humanistično pedagoško bistvo paideia in njegovo uresničevanje v vzgojno-izobraževalni praksi antičnih Grkov. Maribor: Zora. • Nikityuk, Elena (2019): Kalokagathia: to a Question on For- mation of an Image of the Ideal Person in Antiquity and Du- ring Modern Time. Studia Antiqua et Archaeologica, 25(2): str. 429–442. Pridobljeno 15. 7. 2022 s spletne strani https://www. scribd.com/document/475985855/Elena-NIKITYUK-Stu- dia-Antiqua-et-Archaeologica-25-Kalokagathia-pdf. • Ozvald, Karel (2000): Kulturna pedagogika: kažipot za umeva- nje včlovečevanja. Ljubljana: Jutro. • Ozvald, Karel (2002): Zgodovina pedagoške kulture v antični dobi: ali kako je človeški duh rasel iz početka in rase še sedaj. Ljubljana: Jutro; Nova Gorica: Branko. • Reale, Giovanni (2013): Zgodovina antične filozofije. V . zvezek: slovar, kazala in bibliografija. Ljubljana: Studia humanitatis. • Snoj, Marko (2015): Slovenski etimološki slovar. Pridobljeno 15. 7. 2022 s spletne strani: https://fran.si/iskanje?FilteredDict ionaryIds=193&View=1&Query=%2A. Učitelji 21. stoletja se zagotovo v določenem obdobju svojega delovanja srečajo z učenci iz različnih kultur oziroma z učenci z različnimi ozadji. Vsak od njih potrebuje določen pristop k učenju, ki je edinstven zanj oziroma za njegovo lastno kulturo. Preden začnemo razmišljati o večjih spremembah v razredu v povezavi s kulturno raznolikostjo, pa moramo razumeti pojem kultura. Kulturna raznolikost v razredu »Kultúra […] skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja […] // človeško de- lovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote […]« (Fran, 2014). Kultura Kultura, kot lahko preberemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je skupek do- sežkov, vrednot človeške družbe kot rezul- tat človekovega delovanja, ustvarjanja. To pomeni, da je kultura vsakemu posame- zniku edinstvena ter lastna, zato jo mora- mo kot tako tudi sprejemati. Če bi poeno- stavili pomen kulture, bi lahko rekli, da so to vse lastnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo od drugih. Lastnosti, o katerih govorimo, so: rasa, etnična pripadnost, spol, spolna usmerjenost, socialno-eko- nomski status, sposobnosti, starost, versko prepričanje ter politično prepričanje. Vsi ti dejavniki skupaj vplivajo na to, kako se učenci sami, učitelji ter vsi drugi srečujejo s svetom in kako ga pojmujejo (Kampen, 2020). Raznolikost Kadar govorimo o kulturni raznolikosti v razredu, se je smiselno vprašati, kakšne koristi prinaša večja kulturna raznolikost. Raznolikost, vezana na strokovno znanje, ima več kot očitne prednosti. Ne bi pomi- slili na izdelavo novega avtomobila brez inženirjev, oblikovalcev in nadzornikov Gloria Orgolič, je študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in avtorica več člankov. kakovosti. Kaj pa socialna raznolikost? Kakšne prednosti prinašajo razlike v rasi, narodnosti, spolu in spolni usmerjenosti? Po prebiranju različnih raziskav lahko pridemo celo do zaključka, da je socialna raznolikost lahko prej težava kot pa pred- nost. Zasledimo lahko občutke neugodja, grobe interakcije, pomanjkanje zaupanja, več konfliktov, manjšo povezanost ter večjo zaskrbljenost v zvezi z nespoštova- njem. Torej, kje so potem prednosti večje raznolikosti (Phillips, 2014)? in lepo Kultura 14 Vzgoja, september 2022, letnik XXIV/3, številka 95 V prvi vrsti raznolikost krepi ustvarjal- nost. Spodbuja iskanje novih informacij in perspektiv, kar vodi k boljšemu odloča- nju in reševanju problemov znotraj skupi- ne. Raznolikost lahko vodi tudi do novih odkritij in prebojnih inovacij, do katerih v razredu z manjšo raznolikostjo morda nikoli ne bi prišli. Že sama izpostavljenost raznolikosti lahko spremeni način razmi- šljanja učencev (Phillips, 2014). Kulturna raznolikost torej izboljšuje vse- splošni kognitivni razvoj učencev, zato je spodbujanje le-te zelo dobrodošlo. Kako lahko učitelj v razredu sploh spodbuja kulturno raznolikost? Na kaj mora biti po- zoren? Kje sploh začeti? Kampen (2020) navaja kar sedem pristopov, kako se lotiti spodbujanja raznolikosti v šoli oziroma v razredu. Spodbujanje raznolikosti Prvi pristop je ponovno ocenjevanje ozi- roma evalvacija učnih gradiv. Konkretno se lahko osredotočimo na vprašanje, či- gave zgodbe pripovedujemo. Zlasti pri poučevanju družboslovja se učna gradiva lahko pretežno osredotočajo zgolj na bele srednjerazredne in zahodne moške. Na- mesto da vedno znova uporabljamo enak model osebe, vključimo literaturo avtor- jev, ki opisujejo tudi druge razrede, druge rase, drug spol. Pri zgodbah moramo biti pozorni tudi na zgodovino; preverimo, ali manjka morda enakost spolov, kako je glede priseljevanja in zgodb Latinoame- ričanov ter Indijancev. Pozorni smo na vključevanje vseh, tudi zgodbe brezdom- cev ne smejo ostati neslišane (Kampen, 2020). Drugi pristop govori o spoznavanju učencev, ki jih poučujemo. Vsak učenec je po svoje edinstven, zato lahko to upo- rabimo kot izhodišče za razvoj kulturne raznolikosti ter inkluzije v šolski kulturi. Vzeti si moramo čas, da spoznamo učen- ce: od kod prihajajo, kakšen je njihov socialno-ekonomski status, ali z lahkoto dosegajo akademska znanja ali imajo pri tem težave, kako se razumejo z vrstniki itd. Začnemo lahko z enostavnim pet- minutnim odmorom, ki ga preživimo z učenci v razredu ali na hodniku, s tem pa jim damo vedeti, da se lahko obrnejo na nas v primeru kakršnihkoli težav. Navse- zadnje je izredno pomembna tudi komu- nikacija med učitelji; s tem jih spodbudi- mo k razmisleku o tematiki in nadaljnjih dejanjih (Kampen, 2020). Del podpore v razredu je ustvarjanje var- nega prostora, v katerem lahko učenci in učitelji govorijo o vprašanjih diskrimina- cije, kako ta vplivajo na njih osebno, na razred in na celo šolo. Večkrat ko se bodo učenci pogovarjali o kulturni raznolikosti, manj se bodo obotavljali izpostaviti dis- kriminacijo in se bodo nanjo tudi pravil- no odzvali. Zagotovo se moramo izogibati obstoječih stereotipov, kot je na primer »fantje bodo fantje« za opravičevanje sek- sizma ali agresije. Vsakršni komentarji morajo biti ustrezno kaznovani, o tem pa morajo biti obveščeni tudi starši. Ravnati se moramo po reku »pravično ne pomeni enako«. Pravično torej pomeni, da vsak učenec dobi vse, kar potrebuje za osebni in akademski uspeh (Kampen, 2020). O ciljih raznolikosti morajo biti sezna- njene tudi družine. Na mestu so zagoto- vo vprašanja, ali imajo kakšne pomisleke ter na katerih področjih je treba kultur- no raznolikost bolj poudariti. Pomembni so tudi stiki s čim širšo okolico in s tem tudi s čim širšim krogom ljudi, ki pripa- dajo različnim kulturam. Skupnostna ak- cija zbiranja hrane, izdaja papirnatih ali elektronskih šolskih novic in organizacija dogodkov ter večer za starše ali družine lahko prispevajo k sprejemanju raznoliko- sti in hkrati tudi k seznanjanju s tematiko (Kampen, 2020). Enotni standardi zagotovo ne morejo veljati za različne razrede, zato je potreb- no sodelovanje z učitelji pri oblikovanju pristopov za učence z različnimi učnimi potrebami. Tukaj je nekaj predlogov za zagotavljanje dostopnosti in pravičnosti v razredu: • prilagodljiva tehnologija omogoča dostopnost učenja za vse učence (na primer pretvorba govora v besedilo, govoreči kalkulator, računalniški pri- pomočki …), • spodbujanje različnih učnih strategij (na primer projektno delo, diferencirano poučevanje, kombinirano učenje …), • učenci naj prevzemajo različne vloge v razredu (na primer zapisovalec, dežur- ni …) (Kampen, 2020). Glede na raziskave v ZDA je večina učite- ljev bele rase in ženskega spola. Nadaljnja Foto: BS in lepo Kultura Vzgoja, september 2022, letnik XXIV/3, številka 95 15 V pričujočem prispevku je obravnavan trajnostni razvoj z družbenega in okoljskega vidika. Predstavljena je dejavnost, ki druži naravo in jezik v pripovedovanju zgodb. Izvedena je bila v okviru šole v naravi (Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Dom Fara) z različnimi učenci – udeleženci. Dejavnost sledi smernicam trajnostnega razvoja in izhaja iz učenja (jezika) v naravi. Jezik, narava in pripovedovanje zgodb Trajnostni razvoj in jezik Trajnostni razvoj je pojem, ki v zadnjih desetletjih z ozaveščanjem družbe in po- sameznika postaja vedno bolj pomemben. Po definiciji Združenih narodov zavzema tri glavna področja: gospodarstvo, druž- bo in okolje (Sustainable development, 2015). Pojem je možno aplicirati na vsa življenjska področja. Temu pritrjuje Splo- šna deklaracija o kulturni raznolikosti (2001), ki izpostavlja družbeni in kul- turni vidik ter priporoča, naj »kulturna raznolikost postane eden izmed temeljev razvoja, ki jo razumemo tudi kot sredstvo za doseganje bolj zadovoljivega intelektu- alnega, čustvenega, moralnega in duhov- nega obstoja«. Skupni imenovalec naštetih pojmov in del kulture je tudi jezik. Jezik je eno izmed sredstev, s katerim posameznik v družbi (in kulturi) komunicira, se socializira, izraža, povezuje in identificira. Kot zatr- juje Ljubica Marjanovič Umek, ima govor (ali jezik, op. a.) pomembno vlogo, saj definira človeka kot posameznika in ga s komunikacijo z drugimi uvrsti v socialno okolje; govor ima torej individualno in Špela Mosbruker, mag. prof. angleščine ter slovenskega jezika in književnosti, je učiteljica v CŠOD Dom Fara. družbeno funkcijo (Marjanovič Umek, 1990: 11). Skrb za jezik je hkrati tudi skrb za kulturo. V jeziku se izraža tudi kultura (ali obratno), zato je v sodobnem svetu hitrega tempa, med poplavo informacij in zasičenostjo z vizualnim (npr. manjši upad bralne pismenosti pri otrocih l. 2018 (Pisa, 2019)) še toliko pomembneje skr- beti zanj – od začetnega opismenjevanja mlajših otrok do krepitve sporazumeval- nih, doživljajskih, domišljijskih, vredno- tenjskih idr. zmožnosti. Razvoj jezika in naštetih zmožnosti je področje, s katerim se ukvarja projekt Early Language Deve- lopment in Nature (ELaDiNa). Učenje v naravi in projekt ELaDiNa V projektu ELaDiNa sodeluje – poleg par- tnerjev iz Nemčije (Univerza v Marburgu) in Švedske (Univerza v Jönköpingu) – tudi študija je pokazala, da so učitelji različnih ras povečali učno uspešnost učencev in močno spodbudili sprejemanje kulturne raznolikosti med učenci. Vodje šole lahko neposredno vplivajo na raznolikost uči- teljskega zbora, kar pa kasneje, sodeč po raziskavi, posredno vpliva tudi na učen- ce in na njihovo perspektivo sprejemanja kulturne raznolikosti (Kampen, 2020). Zadnji pristop pa je podpiranje priložno- sti za strokovni razvoj. V prvi vrsti je po- membno razširiti oziroma ponuditi čim širši nabor strokovnih izpopolnjevanj, da se bodo lahko učitelji učinkovito odzvali na izzive in priložnosti v razredu ter na splošno v šoli. Ko bodo učitelji popolno- ma opremljeni za svoje nadaljnje delo, bodo to zagotovo opazili tudi učenci in določene ustaljene prakse tudi prevzeli in jih prakticirali v svojem vsakdanjem ži- vljenju (Kampen, 2020). Sprejemanje raznolikosti Raznolikost se izraža na veliko različnih načinov in s tega vidika je lahko včasih pre- cej zastrašujoče začeti pogovore o njenem vključevanju v razred. Pri tem moramo ve- deti, da je vsaka šola že tako polna učencev in zaposlenih z različnimi in neverjetnimi izkušnjami, sposobnostmi in veščinami, predvsem pa ima vsak posameznik svoje ozadje. Prav to je tista raznolikost, ki jo že- limo dobro spoznati in jo sprejeti. Začetki so vedno težki, zato je treba začeti počasi in načrtno. Ni se treba pretvarjati, da imamo odgovore na vsa vprašanja, saj jih zagotovo nimamo. Vsi se pri uvajanju nečesa novega sproti učimo in rastemo; enako je tudi tu- kaj. Poslušajmo, kaj nam drugi pravijo, in iščimo povratne informacije ter načine za nenehno izboljševanje. Prav gotovo se nič ne spremeni čez noč. Literatura • Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, različica 8.0 (2014). Pridobljeno 8. 5. 2022 s spletne strani: www.fran.si. • Phillips, W . Katherine (2014): How Diversity Makes Us Smar- ter. Scientific American, 1. 10. 2014. Pridobljeno 8. 5. 2022 s spletne strani: https://www.scientificamerican.com/article/ how-diversity-makes-us-smarter/. • Kampen, Maria (2020): 7 Ways to Support Diversity in the Classroom. Prodigy, 6. 11. 2020. Pridobljeno 8. 5. 2022 s sple- tne strani: https://www.prodigygame.com/main-en/blog/ diversity-in-the-classroom/.