Politični ogled. Avstrijske dežele. Predsednik v drž. zboru je tudi v tej dobi dr. Smolka in namestnika ata mu baron Chlumecky iz liberalne levice in dr. Kathrein iz konaervativne desnice, Zahvala za izvolitev dr. Smolka nima v sebi ničesar, da nam jo je treba vzeti v misel. Kakor se kaže, ne bode to poletje v drž. zboru večjih razprav ter spravi edino drž. proračun, sklepanje o njem v času, ko je polovica leta že pri kraji, ae nekaj življenja v zbor, sicer pa še reši zbor le male stvari, iz večine brez daljših razprav. Tudi dobro, vsaj hrupa ne bode in poalance dbbimo prej domov. — Na katoliakem shodu v Gradci bode, kakor je podoba, veliko mož iz vseb stanov. ,,Tagespost" se boji, da izgubi liberalna atranka poslej še to malo zaveznikov, kar jih ima pri nemških kmetib. Naj se le vreaniči! — Za koroške Slovence ae poteguje v drž. zboru na Dunaji letoa posebno prof. Šuklje in alov. poslanci predložijo v ponedeljek v drž. zboru načrt postave, ki spremeni volilni red na ljubo slov. volilcev. — Shod podružnice sv. Cirila in Metoda v Štebnu pri Beljaku je bil velik, nad 400 je bilo kmetov navzočib. — Druatvo nNarodni dom" v Ljubljani ima y nedeljo občni zbor in je želeti, da postane zopet bolj živo njegovo delovanje, aicer še dolgo ne doseže — ,,Narodnega doma". — Na Kranjskem je obiskovalo lani 49.539 otrok ljadske šole. Za voljo zamud pri obiakovanji šole ae je bilo naložilo 375lkrat kazni v denarji in 942krat v zaporu. — Pri zadnji vclitvi v mestni zastop v Gorici je propadel dosedanji župan dr. Maurovicb, mož po rodu Slovenec, po mišljenji pa Lah in torej se mu je prav izgodilo. Odpadniku gre le propad! — Ces. nameatnik za Primorje vit. Rinaldini je dobil naalov tajnega avetovalca Nj. veličanatva. — 0 binkoštib je bilo v Trstu sila veliko tujcev, toliko jib že več let ni bilo. — V Iatrijez zadnjib 10 letih naraalo atevilo Slovencev in Hrvatov za 20.197, Labov pa za 5641 prebivalcev. To pač ni ljubo Labom, ali kaj ai čejo? — V Dalmaciji imajo aedaj slavno potoralko, Evgenijo, svoje dni ceaarico francosko. — Hrvaški aaborzboruje do srede julija in dobi v posvetovanje med drugim načrt postave „0 pravici do vode". Sicer pa se nibče ne meni veliko za sabor, ker vleče z madjarsko vlado in te ljudstvo ne mara. — Ogerski drž. zbor pretreauje načrt poatave, ki premenja doaedanje politiške urade. Po tej dobi vlada več moči do njib in bode lehko preatavljala njib glavarje. Doalej pa jib ni mogla. Valed tega pa ao bili tudi večkrat neredi v njib uradib, pa tudi goljufije. Vunanje države. Okrožnica sv. očeta Leona XIII., ki razpraylja vprasanje delalcev, se že razpošilja in veje iz nje v resnici očetovska ljubezen do delalcev pa tudi do onib, ki jim dajo dela. Tako govori le nameatnik Kristusa, ,,sina tesarja". — Novo ministerstvo v Italiji ai prizadeva z V8O reanobo, da zniža stroške za državo in se ji vidi, da ni pod poveljem framasonov, ali težko, če se bode vzdržalo, kajti framaaoni so na-nj rbudi" in to pomeni povsodi, poaebej pa še v Italiji veliko. — Predaednik francoske republike je bil te dni v veSib meatib južne Francije pa se je izogibal, kar je mogel, cerkve, Mož je v tem oziru siromak, ker ne ame storiti, kar mu arce veleva. — VParizu ae aedaj ne more nibče voziti, ker kočijaži na železnicab za konje nočejo voziti, češ, da dobijo premalo plačilo. V tako ve- likem meatu je to sitnoba. — VBelgiji pa je naatal zopet mir in ao se delalci izpametovali; aedaj delajo vsi, katerib niao djali iz službe. — Na Nemškem ae bojijo 00. jezuvitov; lutrovce kar zona puletava, ako slišijo to ime in vlada je tega veaela. — Ruski car je ukazal, da ae mora železnica napraviti iz Sibirije do Petrograda. Sibirija pa je mrzla dežela, v katero pošljejo take ljudi, ki so ae zagrešili zoper poatave, v pregnaristvo. Iz nje se ne vrne lebko SJovek domov. Železnica bode torej dobrota.— Ruinunaki kralj Karol obbaja 251etnico avojega vladanja. Kralj je v žlabti z nemškim cesarjem, ljudje v Rumuniji pa ao alovanake krvi. Nimajo ga zato posebno radi. — V Srbiji vre med Ijudstvom za voljo kraljico, katero je vlada s ailo izgnala. To utegne biti prav nevarno, tudi naša država bode morala prej ko ne poalati več vojakov v Boano, ki je na meji. — Grki ao neki pomirili ljudstvo na otoku Krfu in aedaj so judje že brez 8traha. Za jude se torej skrbi tudi v Grškem kraljestvu! — V Afriki, v Zanzibaru so arabaki trgovci s sužnji zopet veliko sužnjev zajeli. Ali pa jib dobijo evropski vojaki, to še ni gotovo in če se to ne izgodi, potem bode kacib 10.000 ljudi prodanih za sužnje Bog zna, v katere kraje. To je budo poročilo. — V južno Ameriko, v Brazilijo dobijo kacib 25.000 judov iz Ruaije. Ali jib bodo veseli! Jud ni za delo, tam pa brez dela ni mogoče živeti. Kaj bodo torej judje ondi počeli? Goljufovali domače ljudi, če se jim bodo le-ti dali. — V severni Ameriki so skorej povsod že siti tujih naseljencev in judov tam celo ne marajo. Sicer pa so tam domači ljudje že tudi pretkani in ne vsede se izmed njih lebko kateri judu na limanice.