Slev 105.
T Llablfanf. t lurtit fine 9. mala 1922.
leio L.
'. Naročnina ==== za državo SHS:
■a oelo leto naprej DId. 120*— a« pol leta „ „ H 60-— sa četrt lota „ ., „ 30-— sa en mesec „ „ „ 10-—
za inozemstvo:
oelole.no . i , „ . Dm. 6 — nefočno...... 18 —
= Sobotna izdaja: ~
t Jugoslaviji. . . Din. 15 -T Inozemstva ... „ 35-—
Posomno Slev. 75 por.
s Cene lnseratomss
Enostotpna petttna vrata molk oglasi po K 4'— tn K 6 veliki oglasi nad 45 mm Sin« po K 8 —, poslana tt po K 12 —.
Prt večjem naročita popust^
Izhaja vsak dan linemA ponedeljka in dneva po p raz« nlku ob 5. url zjutraj.
Heaefna prilog«: Vestnih SKSci
vini
Uredništvo je v Kopitarjevi ullot Stev. 8/10. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Oprava ja v Kopitarjevi al. 0. — Račnn poitne hran. llnbljanske št. 650 za naročnino In št 340 za oglase, aegreb 9.011, sirajev./563, pra*Ae ln dunai. 24.797
rana skesn telesu
Genovska konferenca je prejela spomenico vseh vzhodnogaliških ukrajinskih strank, katere terjajo od velike antante že 25. junija 1. 1919. zagotovljeno ureditev vzhodnogališkega vprašanja na podlagi samoopredelitve naroda. Te stranke so: ukrajinska narodno-demo-kratska stranka (monsignor Vojnarovskij), ukrajinska radikalna stranka (dr. Makuš) in krščanskosocialna stranka (Barvinskij), katere zastopajo celokupni ukrajinski narod na ozemlju Galicije. One sestavljajo svojo vlado, katere predsednik je dr. Ev-genij Petruševič kot predsednik ukrajinskega narodnega sveta.
Dejansko aktualno stanje vzhodnogališkega vprašanja.
Vzhodna Galicija obsega 55.300 km2 s 5,450.000 prebivalci, od katerih je 74.4 % Ukrajincev, 12.1 % Poljakov, 12.3 % Judov in 12.1 % Nemcev.
Ob razpadu avstroogrske monarhije 1918. 1. je ukrajinsko prebivalstvo na tem ozemlju pod vodstvom narodnega sveta ustanovilo svojo ukrajinsko demokratično republiko. Še novembra istega leta je Poljska tej republiki napovedala vojsko, ki je trajala do julija 1. 1919.
Temu stanju je napravil konec vrhovni svet zaveznikov, ki je 25. junija 1919 dovolil Poljski, da začasno okupira vzhodno Galicijo, pri tem pa slovesno izjavil, da bo o končni pripadnosti in uredbi odločal e d i -n o 1 e on na podlagi pravice samooprede-Ijenja prebivalstva.
Senžermenski mir 10. septembra istega leta je vrhovne pravice suverenitete nad tem ozemljem prisodil velesilam antante. Vrhovni svet pa je na svoji seji dne 8. decembra 1919 leta obenem začasno tudi potegnil mejo med vzhodno Galicijo in Poljsko, katera se imenuje črtalordaCur-zona.
Na seji 11. julija 1920 v Spa je vrhovni svet sklenil sklicati konferenco v Londonu, da se to vprašanje s pomočjo ukrajinskih delegatov definitivno reši.
1. avgusta istega leta so se v Sevresu med velesilami antante, Poljsko, Češkoslovaško in Romunijo določile meje med Češkoslovaško in vzhodno Galicijo na eni ter Romunijo in vzhodno Galicijo na drugi strani, s čimer se je karpatska Rusija (Užhorod —Munkačevo) definitivno prisodila Češki in severna Bukovina Romuniji. Vzhodna Galicija je ostala pod provizorično okupacijo Poljske.
Zato je 23. februarja 1921 Zveza narodov opozorila vrhovni svet na nujnost, da se to vprašanje čimpreje reši.
Ker je vzhodnogališki ukrajinski narodni svet Zvezo narodov opetovano opozarjal na to, da poljska okupacija teži za potlačitvijo ukrajinske narodne zavesti, da se ukrajinske šole zapirajo, da se vseučili-ske študije onemogočujejo, da se dežela razdeljuje v poljske administrativne okraje, falzificira statistika, ukrajinski narodnjaki zapirajo in državljanske svoboščine Ukrajincev uničujejo, je Zveza 27. septembra 1921 vnovič velesile pozvala, da pro-vizoričnemu stanju napravi konec.
Vsled tega je Lloyd George napovedal, da bo na genovski konferenci vzhodnogali-ško vprašanje postavil na dnevni red.
Vzodnogališko vprašanje in mala antanta.
Spomenica ukrajinskega narodn. sveta se bavi nato z nekim člankom Take Jone-sca v »Revue de France«, kjer ta zahteva aneksijo vzodne Galicije od strani Poljske v interesu male antante, katera da ima namen tvoriti protiutež proti eventualni ruskonemški a 1 i j a n s i. Če bi se namreč, pravi Jonescu, ustvarila ne-zavisna vzhodnogališka ukrajinska država, bi Rusija to deželo kmalu preplavila in postavila svoje mejnike na vrhovih Karpat. Evropa bi se podrla pod navalom ruskega morja.
Spomenica nasproti temu poudarja, da je rusko-nemška alijansa neizogibna. Veliko vprašanje je, ali bo velika Poljska mogla to alijanso, ki bo štela 20 milijonov kvadratnih kilometrov in 200 milijonov ljudi, zadržati, tudi če se poveča z vzhodno Galicijo? Narobe 1 Kajti Poljska se bo z aneksijo ire-dentistwoega ukrajinskega prebivalstva le
oslabila; veliko vprašanje pa je tudi, ali bosta Češkoslovaška in Jugo-slavijapodpiraliPoljskoinRo-munijo v boju proti Rusiji.
Snomenica pravi: Prvi slučaj: Ustvari se centralistična nacionalistična Rusija. Ta bo zahtevala od Poljske 207.000 kvadratnih kilometrov s 13,500.000 prebivalci in sicer: Holm, del grodenske, vilnske in minske gubernije, Volinj in vzhodno Galicijo, ako ne celo Galicijo, kajti na teh ozemljih je Poljakov samo i,300.000, Rusov pa 10,000.000. Zakaj k Rusom bi se v tem slučaju šteli tako >beli Rusi« kakor »Maloru-si«. Od Romunije bo nacionalistična Rusija zahtevala celo Besarabijo, ker jo celo bolj-ševiki terjajo nazaj, čeprav je na tem teritoriju 45.000 kvadratnih kilometrov od 2 milijonov 657 tisoč prebivalcev Rusov 764 tisoč. V Bukovini je maloruskega ozemlja 5.300 kvadratnih kilometrov s 305.000 Ma-lorusi od skupnega prebivalstva 460.000. V slučaju vojske se Cehi ne bodo pomišljali karpato-ruski kraj prepustiti Rusiji, ostali Ukrajinci pa se ne bodo borili za Poljsko in Romunijo!
Drugi slučaj: Ustali se federativna Rusija, kakor je zamišljena, oziroma deloma že obstoja pod sovjetskim režimom. V tem slučaju bodo zahtevali svojo neodvisnost kot federativne republike v okviru Rusije tako vsi Belorusi kakor vsi Ukrajinci, ki se bodo grupirali okoli Kieva, oziroma že danes obstoječe federativne ukrajinske republike. Poljska ne bo nič profitirala, samo
Romuniji so Ukrajinci voljni pustiti dve tretjini besarabskega ozemlja, v kolikor je dejansko naseljen od Romunov.
Tretja možnost: Ustanove se same neodvisne vzhodnoevropske države. Tu bi izgubila velika Rusija, Ukrajinci pa nič, ker bi Ukrajina tvorila ozemlje 1,000.000 kvadratnih kilometrov s 55 milijoni prebivalstva in bi gotovo ne žrtvovala ne vzhodne Galicije, ne Bukovine, ne dela Besa-rabije.
V interesu miru in varnosti zapadne Evrope je torej, tako pravi spomenica, ustanovitev neodvisne vzhodnogali-š k e ukrajinske republike, ki bo tako Romunijo kakor Poljsko ščitila pred revindikacijami Rusije.
Gospodarska važnost vzhodne Galicije.
Glavno so petrolejski vrelci. Iz statistike navajamo samo produkcijo 1. 1909, to je 20,770.000 kvintalov, to je 5.20 odstotkov svetovne produkcije, ki seveda zdaj stalno pada, tako da je 1. 1921 znašala samo 5 milijonov kvintalov, to je menj nego 1 odstotek svetovne produkcije. Spomenica pravi, da bi se v urejenih razmerah dala letna produkcija zvišati na 1 miljardo kvintalov.
Seveda je to glavni vzrok, da Poljska z vsemi silami dela na to, da bi se vzhodna Galicija inkorporirala poljski republiki.
Spomenica pa trdi, da so ti upi zaman, ker je ukrajinski narod danes politično zelo zaveden in od zahteve po neodvisnosti ne bo za nobeno ceno odnehal.
Velika antanta se razbije?
London, 8. maja. (Izv.) Kakor poroča glavni urednik lista »Times« Steed iz Genove, se je angleški ministrski predsednik Lloyd George, kakor se doznava iz poučenih krogov, v svojem razgovoru s predsednikom francoske delegacije Barthoujem izražal na najostrejši način. Njegove besede so se strinjale z najbolj ekstremnimi izjavami njegovih pristašev v Angliji. Vtis, ki ga je izzval ta razgovor, je, da je zavezništvo med Anglijo in Francijo prekinjeno. Anglija smatra, da od nocoj dalje lahko išče novih prijateljev in sklepa nova zavezništva. LIoyd George je dejal, da smatra za potrebno sporazumeti se z Nemčijo in to celo v slučaju, če bi morala Anglija žrtvovati vojno odškodnino. Francija se je odločila v svoji jzberi med Anglijo in Belgijo za Belgijo. Francija je stopila na stran Belgije, dasi se pomoč, ki jo je prejela od Eelgije, ne da primerjati z ono, katero ji je nudila Anglija. Angleška vlada je zelo prizadeta radi postopanja Francije. Odslej more iti Francija sama z Belgijo in premišljati, kakšno korist bo imela od tega. Lloyd George je dalje izjavil, da ve, da tega, kar se je zgodilo, ni zakrivil Barthou, zakaj ta je storil vse, kar je bilo v njegovi moči da bi dosegel spravo. Angleško javno mnenje ni prijazno Franciji in njegovi (Lloyd Georgovi) sveto-
valci, zlasti lord kancelar Birkenliead, so mu svetovali, naj zvezo s Francijo odpove. Pisma iz vseh delov Anglije so mu svetovala isto. V resnici je on (Lloyd George) skoraj edini prijatelj, Ri ga ima Francija v Angliji. Sedaj se pa mora ozreti v drugo smer.
Genova, 8. maja. (Izv.) Vodja francoske delegacije minister Barthou je sprejel angleške novinarje in jim je izjavil, da je francoska vlada od prvega početka kazala iskreno željo sodelovati pri mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ako bi Francija hotela, da bi se konferenca izjalovila, je imela za to dovolj priložnosti, ko je šlo za podpis rapallske (ru-sko-nemške) pogodbe. Vendar pa se je priključila protestu zavezniških sil in je nastopila za to, da se pogajanja nadaljujejo. Francija je tudi dalje sodelovala z zavezniki, ko se je dogodil slučaj Belgije. Nikdar ni prišlo francoski vladi na misel, da bi volila med Belgijo in Anglijo. Dasi se je Francija v načelu pridružila Belgiji, nikakor ne misli, da bi s tem nasprotovala Angliji. Francija hoče na vsak način vzdržati slogo med zavezniki. Ako pošljejo Rusi nedostaten odgovor, je dejal Barthou, se vrnemo domov, kamor nas kličejo nujni posli. Končno je izjavil Barthou, da evropski pakt brez Rusije ni možen
Katoliški shod na Dunaju.
\NT0V NA SHODU.
200.000 MANIFEST Dunaj, 8. maja. (Izv.) Včeraj se je vršil na Dunaju drugi katoliški shod. Že v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne so zborovali delegati po raznih sekcijah. V nedeljo popoldne se je na trgu >Am Hof vršilo velikansko manifestacijsko zborovanje, kateremu je predsedoval poslanec
K u n s c h a k. Na zborovanju se je prebralo papeževo lasnoročno pismo. Govorili so kardinal dr. P i f f 1, P o c k , dr. F u n d e r in poslanec S p i t z. Končno je kardinal dr. Piffl podelil zborovalcem papežev blagoslov. Manifestacijskega zborovanja se je udeležilo okoli 200.000 ljudi.
Predsednik narodne skupščine opominja vlado.
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je obvestil vlado s posebnim dopisom, da odklanja vsako odgovornost, ker zakonski predlog o centralni upravi ne more priti na dnevni red 10 . t. m., dasi je priglašen kot nujen. Vlada namreč še ni predložila zakonodajnemu odboru izpromemb posameznih členov tega predloga, ki govore o tem, katera ministrstva je treba odpraviti. V ministrskem svetu se je že večkrat razpravljalo o tem, vendar pa se ni dosegel sporazum. Za sedaj so se sporazumeli, da se odpravi ministrstvo za izenačenje zakonov, ker je dovršilo svoje posle. Istotako se jo dosegel sporazum, da se ministrstvo za ve-
re odpravi ali pa pripoji ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za pošto in brzojav bi se pripojilo ministrstvu za promet, ministrstvo za agrarno reformo pa ministrstvu za kmetijstvo.
Sklepalo se je tudi, da se ukine ministrstvo za socialno politiko, vendar pa so proti temu nastopili demokrati. Do sporazuma ni došlo glede ukinjenja ministrstva za narodno zdravje, ministrstva za šume in rude in ministrstva za javna dela. Radikalci in demokrati so se sporazumeli tudi glede tega, da morejo biti tudi ministri brez portfelja (korita I) in da se morejo ustanoviti mesta državnih podtnjnikov.
Svoboden promet z Zadrom
Darujte za giadujoče v Rusiji!
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Potem ko je zunanji minister dr. Ninčič obvestil vlado o novem italijanskem predlogu, naj se uvede popolnoma svoboden blagovni promet med Zadrom in našo državo ter zahteval glede tega navodil, je ministrski svet sklenil, da se ta italijanski predlog odkloni, ker pome-nja, da bi imeli italijanski proizvodi k nam popolnoma svoboden pristop, medtem ko bi se naši proizvodi ne mogli še dolgo niti približno v isti meri izvažati v Italijo, vsled česar bi mi trpeli škodo. Zunanjemu ministru dr. Ninčiču so se izdala navodila v tem zmislu.
tf&ggja! m prtoSSraio-
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Po poročilu dr. Ninčiča na seji ministrskega sveta je predlagala italijanska delegacija, naj se za rešitev zadrskega vprašanja sprejme arbitra-žal Lloyd Georgeja, za rešitev spora gleda luke Baroš pa arbitraža predsednika švicarske republike.
ZUNANJE POSOJILO ŠE NI SKLENJENO,
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o; ponudbah treh zunanjih posojil. Finančni minister dr. Kumanudi je poročal o pogajanjih glede teh posojil, vendar pa se danes ni sprejel noben sklep, temveč se je razprava odgodila na jutri ob 10. uri dopoldne, ko se bo zopet vršila seja ministrskega sveta. Sodijo, da bo jutri ministrski svet sprejet definitivno sklepe glede najetja zunanjih posojil.	■ . iT'
RAZPRAVA 0 GLAVNI KONTROLI.
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Danes popoldne je imel sejo zakonodajni odbor, ki jo razpravljal o zakonskem predlogu glede glavne kontrole. Predlog je bil sprejet s 14 glasovi. Proti so glasovali zastopniki Jugoslovanskega kluba. Tako je bil predlog načelno v celoti sprejet. Pri podrobni razpravi je bilo danes sprejetih deset oddelkov. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu bo razprava o cerkveni in samostanski imovini. Na se ji bo poročal finan. minister.
Rusija vztraja.
Moskva, 8. maja. (Izv.) »Izvestija izjavljajo, da so pogoji novega zavezniškega memoranda za Rusijo popolnoma nesprejemljivi. Sovjetska Rusija odklanja tudi ustanovitev sodišč in razsodišč, kakor jih nameravajo osnovati zavezniki. Zavezniška spomenica vzbuja vtis, da zavezniške velesile prav nič ne poznajo položaja, ko se uda-jajo zmotnemu prepričanju, da pomenja nova gospodarska politika sovjetske Rusije popoln prelom s komunizmom. Sledilo bo razočaranje in za polom genovske konference bodo odgovorne antantne države. Sovjetska Rusija bo toliko časa čakala, da bodo antantne sile radi svojih notranjih bojev prisiljene, odpovedati se svojim kapitalističnim in kolonialnim željam.
Velika železniška nesreča v Stali ji.
Rim, 8. maja. (Izv.) V bližini kolodvora Pisa se je železniški most čez neki prekop podrl v trenutku, ko je vozil vlak če-< zenj. Razen lokomotive in dveh vagonov, je ves vlak padel pet metrov globoko. Ve-liko oseb jo mrtvih in ranjenih.
RADIČ PROTI PUSTOLOVSKIM HRVATSKIM EMIGRANTOM.
Zagreb. 8. maja. (Izv.) Včerajšnji Ra-dičev >Slobodni Dom« objavlja na vodilnem mestu tole poročilo: Peščica gosposkih beguncev v Budimpešti, Dunaju in Gradcu deluje pod imenom ^Komiteja brv. emigrantov« baje na osvobojenju Hrvatske in hrvatskega naroda. Ta odbor je to dni ukrenil že vse potrebno, da z mažarskimi karlisti imenuje nekako hrvatsko vlado, katero naj bi Italija takoj priznala in ki naj bi bila zastopana tudi v Genovi. Hrvatski blok je objavil naznanilo, v katorem najhuje obsoja ta odbor. Zaradi tega so se ti gospodje za nekaj časa pomirili. Toda na pobudo nekaterih belgrajskih mogotcev, ki pozdravljajo sedaj, ka zboruje konferenca v Genovi, vsa-
ko najmanjše gibanjo na Hrvatskem, pripravlja ta odbor za sredo maja vpad nekam v Podravino (ali v Prekmurje), baje tudi nekam na Gorenjsko. Zaradi tega opozarja vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke vse organizirane pristaše, naj tem mažarskim plačancem, oziroma ako ravno niso vsi plačanci, pa vendar političnimpu-stolovcem posvetijo pot čez Dravo nazaj, to je pošljejo naj jih nazaj k njihovem vodju Pronayju in njegovim somišljenikom. To gibanje si je stavilo za cilj, na ta način razširiti pravice krone sv. Štefana tudi na Hrvatsko. Obenem naj pristaši hrvatske republikanske seljačke stranke takoj obveste vodstvo stranke o kakem drugem takem gibanju. Kdor ne spoštuje zakonitega zastopstva hrvatskega naroda in volje njegove velike republikanske večine, ne sme v imenu Hrvatske niti črhniti, še manj pa Hrvatsko osvoboditi, kakor oni mislijo, in to celo 8 hudodelnim medsebojnim krvolitjem. Ta proglas so podpisali Stjepan Radič kot predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke, dr. Slavko Maček in Josip Preda-vec kot podpredsedniki stranke. — Opaža se, da to izjavo ni izdal ves hrvatski blok in da ga zlasti frankovci niso podpisali.
V	senci bajonetov.
V	nedeljo se je vršil v Radovljici v senci bajonetov shod samostojnežev. Vse ulice in glavni trg so bili zavarovani po teh ubogih možeh postave. Niso se zastonj že v Belgradu samostojneži hvalili, češ da se za shod ne boje, ker jim je na razpolago legi-jon žandarmerije. Slabšega izpričevala si ne more dati politična stranka, kakor če si upa pred ljudstvo samo se v senci bajonetov zagovarjati svojo politiko. Poleg tega so mobilizirali tudi še cel štab detektivov, ki so pod spretnim vodstvom Stepišnikovim vlekli na uho, kje bo padla kaka pikra beseda proti njegovemu veličanstvu ministru poljo-privrede i voda. Z eno besedo: ves aparat ministra policije je bil na razpolago, da bi mogel gospod minister poljoprivrede zborovati v senci bajonetov. Za shod je treba tudi zborovalcev. In res cele tri dni so bili na delu, da bi preagitirali celo Kranjsko in spravili zadnje svoje zveste poslušat res naravnost idijotska izvajanja, ki so jih pred-našali v Radovljici vodivni politiki sedanje vladne večine. Na shodu so bili zastopani v resnici vsi samostojni cele Gorenjske: prišli eo iz Kamnika in Domžal, iz Škofje Loke in Selc (udeležil se je shoda selški učitelj), iz Kranja in Bohinja, vsi, ki so duševno še tako zaostali in tako protislovensko navdahnjeni, da morejo še gutirati sedanjo protiljudsko centralistično politiko. Začeli so svojo protiljudsko armado pobirati že v Ljubljani in v resnici je pripeljal iz cele Gorenjske jutranji vlak okoli — 100 vdeležen-cev. Okoli 100 vdeležencev se je posrečilo aranžerjem nedeljskega shoda spraviti skupaj tudi iz ostale Gorenjske. To je bil kader vdeležencev: vsi oderuhi, verižniki in ljudski izkoriščevalci, kar jih premore Gorenjska od Ljubljane do Kranjske gore. Da niso mogli na tem shodu ljudskih prijateljev manjkati povojni kapitalisti Hajnrichar in oba njegova sinova iz Škofje Loke, se samo ob sebi razume. Kjer se zbirajo »prijatelji« ljudstva, morajo samoobsebi umlji-vo biti zraven tudi ti zastopniki povojnega kapitalizma. Asistenco so delali vsi uradniki, kar jih premore Radovljica Uradniki so seveda radostno ploskali zastopniku vlade, ki tako sijajno skrbi za uradniški stan. Prepričani smo, da bodo ti uradniki izvolili za svojega častnega člana g. Puclja, ki kot zastopnik vlade tako sijajno skrbi, da se uradništvu nad vse sijajno godi. Vse, kar protiljudsko misli in čuti, je bilo mobilizirano in — čujte — prišlo je vsega skupaj iz cele Gorenjske na shod okoli 500 — Bilno dobro šteto — do 600 ljudi. Kader je tvorilo okoli 200 mož in pa kar se je iz radovednosti priklopilo od ljudi, ki so bili pri dopoldanski službi božji. Mi v resnici nismo hoteli gnati svoje ljudi pred bajonete. Treba bi nam bilo le migniti in prišlo bi toliko naših ljudi, da bi dobili na tako-zvanem javnem shodu svojega predsednika. ,V tem slučaju bi seveda moral gospod Pucelj gledati, kako bi najhitrejše odkuril proti Ljubljani. Mi smo pa zvedeli za tajne odloke ministra policije, ki jih je izdal proti ustavno zajamčeni pravici zborovanja v varstvo g. Puclja, zvedeli smo tudi za to, da bo vse polno žandarmerije, ki ima nalog naše ljudi atakirati in protipostavno maltretirati. Zato smo jim dali nalog, naj se shoda ne vdeleže, če se pa shoda vdeleže, naj se drže pasivno. Vse je šlo za tem, da naprtijo našim ljudem brezštevilno tožba in nešteto sitnosti. Hoteli so imeti zopet prizor, da bi Blavno radovljiško sodišče vlačilo nešteto naših ljudi pred milijonarja Kendo in nekega Medveda, o katerih govore, da sta zaupnika >neodvisnih< sodišč, da presojata, kdo je vreden obtožbe in kdo tega ni vreden. Naši so v tem oziru držali disciplino. Po velikanski večini — dasi z nevoljo v srcu — se niso vdeležili shoda, mnogi so se pa iz radovednosti vdeležili shoda in so povsem nemoteno pustili govoričiti govornike. In govorili so v resnici ncbotične budalosti.
Človeka mora biti v resnici sram, da fmamo vlado, katere vlade član si upa na-■otnnili na lavnem shodu z izvajanji, ki me-
jijo miselno in logično na duševno abnormalnost. Pred seboj imamo stenografiran »govor« ministra poljoprivrede. Niti ene misli ni v njem, niti ene logične zveze. Če bi postavil na govorniški oder prvega cvič-karskega politikastra — v resnici, bolje bi rešil svojo zabavljaško nalogo proti kle-rikalizmu. Če imamo take ministre, ki se gibljejo v taki duSevni višini, potem ni čudno, če je padel naš ugled pred zunanjim svetom pod ničlo in če je naše gospodarsko stanje tako, da hitimo v geometrični pro-gresiji za nemško Avstrijo. Član vlade, ki more svojim zvestim servirati samo zabav-Ijice na klerikalizem in smešnice na resna vprašanja, spada v Jugoslaviji samo v vlado Nikole Pašiča, v resnih vladah resnih držav bi ga postavili k večjemu pred kak cirkus.
»Slovenski Narod« se silno veseli nad nedeljskim shodom samostojnežev v Radovljici. Tudi mi smo veseli, da so liberalci doživeli vsaj eno veselje: miren shod v senci bajonetov. Vse, kar svobodomiselno in liberalno čuti in misli, vsi gospodarski liberalci in izžemalci ljudstva, vsi so bili srečni v varstvu bajonetov in detektivov. Na tem shodu se je zopet zabrisala vsa razlika med liberalci in samostojneži: Vsi so enega kova: pravi pristni liberalci, kakor je ljudstvo spoznalo liberalce, tako je tudi že pretehtalo samostojneže. Vsa ta državna oblast in moč jim mora biti na razpolago, da morejo še zborovati. Na bajonetih se pa silno neprijetno sedi. Ti bajoneti bodo nekoč tudi v vašo kri bodli. Liberalni časnikarski gozd naj ima svoje veselje v tem, da vara javno mnenje. Mi imamo tudi svoje veselje. Vemo namreč, da bo ljudska sodba pomedla ob svojem času s temi izdajalci slovenstva in največjimi gospodarskimi škodljivci ljudstva.
Politične novice.
'-f Spomenica jugoslovanskega episkopata je zbudila v javcontl veliko pozcr-ost. V največjo zadrego je spravila seveda »državotvorne« elemente. Dočim so preko drugih spomenic poskušali iti z znanimi frazami, s katerimi se dajo preslepiti duševno nerazviti ljudje, katerih je v naši kraljevini še vedno zadosti, se spomenica škofov ne da na noben način omalovaževati. Memorandum Hrvatskega bloka so vladinov-ci označili za »protidržaven«, čičerin je zloben boljševik, ki našo državo nalašč obre-kuje, o jugoslovanskih škofih pa nihče ne more reči, da ne bi bili vseskozi lojalni državljani, ki jim je blagor države resno pri srcu. Zato je tudi glasilo Jugoslovanske demokratske stranke »Demokratija« ob spomenici katoliškega episkopata postala resna, vsekakor veliko bolj nego ljubljansko »Jutro«, ki ni vedelo spomenice drugače pobijati nego da jo je spravilo v zvezo s — Cičerinom. »Demokratija« pise v svojem uvodniku od 7. maja, da mora država, ako že verske organizacije podpira, biti napram vsem sorazmerno enako pravična. »Inače dolazimo do absurda, da katolici plačaju pravoslavnu crkvu, ili obratno.« Obratnega slučaja pač ni in ne bo — tega se »Demokratiji« ni treba bati — pač pa vsak, kdor samo nos vtakne v naš proračun, vidi, da katoličani doplačujemo za pravoslavno crkev, ki potrosi iz državne blagajne šestkrat več nego katoliška! Saj smo katoličani plačali pravoslavnim bratom celo njivovo »patrijarhijo«, zakaj težki milijoni, ki jih je bilo treba v to svrho kot odicupnino plačati carigrajskemu patriarhu, tvorijo najvišjo postavko v proračunu pravoslavne cerkve v državi SHS. Pri tem se ne moremo vzdržati hudomušne konstatacije, da earigrajski patriarh za ves ta ogromni denar niti ni srbske države dejansko priznal kot patriarhijo, ampak samo kot »avtokefalno«, ker po kanonih tega sploh ne sme m ne more. Tako bi se utegnilo zgoditi — ako bo sedanji režim se dolgo ostal na vladi — da bomo katoličani črez nekaj časa zopet v prijetnem položaju, da posežemo v žep, ko bo treba plačati vsem pravoslavnim cerkvam na zemlji za to, da priznajo dejansko novo srbsko patriarhijo, ker lo one morejo to narediti... Sicer naj pa se nam ta šala, ki bi utegnila postati bridka resnica, blagohotno odpusti. Vrnimo se k »Demokratiji«. Ona nadaljuje: >Treba dakle ispitati, u koliko su optiizbe katoličkog episkopata o »prikračivanju« katolika u pogledu subvencije iz državnoga proračuna opravdane, pa ako jesu, onda subvencije pravično podjeliti.« — No, natančne preiskave pač ni treba, kajti številke so v proračunu debelo natiskane, tako da vsak šolarček lahko izračuna, za koliko so katoličani prikrajšani. Saj tudi »Demokratija« to dobro ve, samo izvija se po demokratski navadi, pa iako nesrečno, kajti ona bi po pregovoru, da je v sili vsak izgovor dober, ako ga tudi pes na repu prinese, gotovo posegla po drugem, če bi se sploh dal dobiti. Ona sicer skuša celo stvar nekoliko zasukati, češ da bi v resnično demokratični državi morala vsaka cerkev sama zase skrbeti — pa kaj hočemo, ko nismo demokratična država! Smo samo Pašičev pašallk, v katerem se bogato podpira vsak, kdor slepo služi re?!mu. kdor pa a* poljublja biča, se tepe Jn preganja.
EF čudni pojmi. Belgrajsko »Vreme« rasmišjuje v svojem uvodniku 5. maja o politiki papeža Pija X., ki sklepa nekak sporazum z boljševiSko Rusijo. »Vreme« pravi, da bi Vatikanu ne zamerilo, ako išče prijateljskih stikov s takimi sovražniki vere in cerkve kakor so boljševiki, ki v Genovi trošijo cerkvi ugrabljeni denar — ako bi Vatikan kazal enako naklonjenost napram naši kraljevini. Dasi namreč, tako nadaljuje »Vremen, katoliško du-hovništvo v naši državi »daje mnogobrojne primere lojalnosti in rodoljubja«, imamo še vedno tudi takih predstavnikov cerkve, kateri zasledujejo »protidržavne namene«. Žalibog nam »Vreme« teh predstavnikov cerkve ne pove. Kot dokaz nenaklonjenosti svete stolice napram naši državi pa »Vreme« navaja dejstvo, da je Vatikan za admi-nistratore v Medimurju, Bački in Banatu imenoval svoje kandidate, dočim je naša vlada zahtevala, da se nastavijo potom medsebojnega sporazuma. — Mi ne vemo, kaj je na stvari, toda bi se ne čudili, ko bi temu res tako bilo, kajti naša vlada je imela do danes dovolj prilike, da se z Vatikanom — sporazume in sklene pošten konkordat, toda tega do danes ni hotela in odlaša »ad calendas graecas«. Kadar pa se ji zdi, da bi bilo zanjo ugodno, zahteva »sporazumno sodelovanje«. Za tak »sporazum« se bo seveda cerkev vedno lepo zahvalila. Kar se pa Rusije tiče, se > Vreme« s svojimi neokusnimi opazkami samo nesmrtno smeši. Vatikan pač nima naloge, da prevzema nase skrb za pravoslavno cerkev, ampak ima v prvi vrsti skrbeti za interese katoliške cerkve v Rusiji. Vatikan je zoper izgon katoliškega metropolita za Rusijo, barona Roppa, pri sovjetski vladi protestiral, kakor hitro pa je ruska vlada to krivico popravila in nadškofu zopet dovolila, da se vrne, je bil konflikt docela poravnan. Če ruska vlada katoliške cerkve ne bo vnovič preganjala — resnici na ljubo je treba reči, da so ti slučaji bili sploh zelo redki — ni povoda, da bi Vatikan ne sklepal s sovjetsko vlado dogovorov, tičočih se cerkve. Dogovor glede pripustitve katoliške dobrodelne misije v gladujoče ozemlje pa ni toliko v korist katoliške cerkve kolikor v korist pravoslavnega prebivalstva, s čemer je Vatikan dokazal, da rad stori več, kakor je dolžan celo za pripadnike cerkve, ki je od rimske ločena. Zoper preganjanje pravoslavne cerkve pa je Vatikan večkrat storil v Moskvi korake in »Vreme« naj bo uverjeno, da je to tudi imelo učinek. Glede cerkvenega denarja, ki da ga ruska delegacija v Genovi troši, se to nanaša najbrž na deloma prisilno oddajanje cerkvenih dragocenosti za gladujoče prebivalstvo. Vatikan gotovo nima povoda se v to afero vmešavati, ker je bolj političnega nego verskega značaja,tembolj, ker so v tem oziru celo med pravoslavno rusko duhovščino mnenja razdaljena. Naposled je sovjetska vlada prišla Vatikanu nasprati in iskala ž njim stikov, ker dobro ve, kakšna velesila je sveta stolica in kako prav pride Rusiji v sedanjem volevažnem zgodovinskem trenotku, da živi v dobrem odnošaju s katoliško cerkvijo. Naša vlada bi se mogla v tem oziru od boliševikov le učiti!
+ 0 razdelitvi države na oblasti piše »Samouprava«: »Iz vsega se vidi, da je uredba o razdelitvi države na oblasti samo prvi korak in prva etapa do končnoveljavne razdelitve države na oblasti. Vsled te razdelitve bodo izginili zadnji sledovi prošlo-sti. Čez 5 let pa bo država in ljudstvo zopet lahko odločilo, kakšna razdelitev države da je za nas najboljša. Bo še mnogo poskusov, ampak rezultati teh poskusov bodo, kakor upamo, dobri.« — Po »Samoupravi« gre torej v prvi vrsti za izbrisanje dosedanjih zgodovinskih sledov. Tako so govorili tudi Francozi v dobi velike revolucije in so zamenjali celo imena mesecev. Ni pa trajalo posebno dolgo, ko so zopet na mesto revo-lucijskih »brumairov« itd. stopili stari marci in aprili in maji. Tako bo tudi pri nas. Vsaka prenagljenost škoduje.
-f Parlament se hnduje. Tako pravi belgrajska »Epoha«. Huduje se, ker vlada noče nič natančnejšega povedati o posojilu. Parlamentarci so mnenja, da bi se dalo razne »posredovalce« postaviti popolnoma na hladno, če bi vlada javno in odkrito povedala, kaj je na stvari. Tako pa bodo >po-sredovalck zaslužili ogromne vsote ... ka-lcar vedno.
-f Naši »uspehi« v Genovi. Belgrajski »Novi List« piše: »Namesto, da bi se bili mi brigali v prvi vrsti za svoje interese, smo korakali v prvi bojni vrsti za interese drugih. Zato smo doživel? neuspeh v pogajanjih z Italijo, potem pa smo še prišli' v prepir, ki smo ga izzvali mi sami. Kljub temu pa upamo, da bo naša delegacija v Genovi vendarle se našla v zadnjem trenotku pravo pot.«
+ 0 razmerju med Jugoslavijo in Rusijo piše novosadski »Deutsches Volksblatt« »Kdor je zasledoval politične dogodke po provratu trezno in hladno, bo moral priznati, da je naša vlada napram sovjetski Rusiji zasledovala taktiko, ki jo je diktirala zaslepljenost in ki ni mogla roditi nič dobrega. Zveza s Francijo je bila pač nepobitno dejstvo ln je tudi ie danes do gotove mere potrebna. Oe hi se Jugoslavija na mah od-
rekla tej zvezi, bi bflo naše razmerje do Italije še mnogo težavnejše. Toda kljub te-mu bi bila naša vlada lahko zavzela napram Rusiji veeno nekoliko drugačnejše stališče, kot ga je, že z ozirom na gospodarske interese naše države. Namesto tega so se pa naši odgovorni činitelji odrekli vsaki samostojni politiki in so slepo sledili Francozom. Zato je naše mnenje: Mi moramo hoditi politično svoja lastna pota in kot kompas nam ne sme služiti diktat Francije, ampak skrb za našo lastno bodočnost.« — Pripominjamo, da je »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu v dobrih zvezah z vodilnimi krogi v Nemčiji.
4- Redukcija uradništva drugod in pri nas. V angleškem parlamentu je povedal sir Robert Horne, da bo angleška vlada prihranila pri redukciji civilnih uradnikov letno 61 milijonov funtov ali 15 procentov celokupnega državnega proračuna. Samo pri pošti in telegrafu bodo Angleži prihra-' nili 14 milijonov funtov (1 funt == 1200 K). Število uradništva zmanjšujejo tudi na Francoskem. V Franciji bodo prihranili vsled redukcije uradništva letno okrog 300 milijonov frankov. In pri nas? Nihče nič> ne ve!
+ Hahsburgovci na Ogrskem. Pred nekaj dnevi je prišel na Ogrsko bivši nadvojvoda Friderik pod napačnim imenom »grof Fridek«. Kakor javljajo listi, je njegova naloga, da pripravi pot do ogrskega prestola najstarejšemu sinu bivšega cesarja Karla »Neue Ziiricher Zeitung« javlja, da je sin nadvojvode Friderika umaknil svojo kandidaturo na mažarski prestol in prisegel zvestobo princu Otonu. To dejstvo smatrajo belgrajski listi za politično zelo važno. Nadvojvoda Friderik ima baje nalogo, da proučuje na Mažarskem razmere in pogoje, pod katerimi bi mogel princ Oton zasesti mažarski prestol.
Dnevne novice.
—	Kralj Aleksander se je na povrat-ku iz Pariza včeraj zjutraj ustavil v Ljubljani. Dopoldne se je s svojim spremstvom odpeljal z avtomobili na Bled, odkoder odpotuje najbrže danes v Belgrad. Na Bled je spremil kralja tudi g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
—	G. pokrajinskemu namestnika Iva« nu Hribarju. Iz Kamnika nam poročajo i dne 5. maja: Pokrajinska uprava za Slovenijo je priredila 26. in 27. decembra 1921 lov v Kamniški Bistrici, katerega se je udeležil tudi kralj Aleksander. Ob tej priliki je bilo najetih okoli 30 voznikov, ki so za svoje opravljene vožnje predložili račune pokrajinski upravi. Danes, po preteku več kot štirih mesecev, ti računi še vedno niso poravnani. Če pokrajinska uprava sama nima denarja, zakaj ne predloži teh računov v saldiranje Trboveljski premogokopni družbi, knezu WindischgrStzu ali knezu Auer-spergu? Kdor je že plačal težke milijone, bo z lahkoto dal tudi teh par tisočakov voznikom, ki denar nujno rabijo.
—	Pašič gre v kopališče. Na nasvet zdravnikov odpotuje ministrski predsednik Pašič za dva tedna v kako kopališče v blV žini Belgrada, da popolnoma okreva, {z Belgrada odpotuje, čim se povrne kralj Aleksander.
—	»Socialno delo« jugoslovanske socialne demokracije. Dočim resni listi skušajo spoštovati versko čustvovanje in puščati v tem oziru vsakomur svobodo, tudi v slučaju, da so »svobodomiselnega« na-ziranja, se »Naprej« slejkoprej hrani od protiverskega zabavljanja in sicer v obliki, ki dokazuje jako nizko stopnjo izobrazbe. V številki od 9. maja se je v posebnem podlistku spravil na šmarnice, kakor da je to najvažnejše socialno vprašanje slovenskega proletarijata. Če bi bil mož vsaj duhovit, pa je le sirov kot neotesan štor. Procesije primerja s »cirkusom, v katerem kažejo kamele in slone« (take kamele kot je »Naprejev« podlistkar vsekakor ne), pri šmamicah se mu ne dopadejo »fanatični pridigarji«, ker strašijo »Naprejevega« sotrudnika s peklenskim ognjem, višek pa je dosegel s tem, da duhovščini podtika, da vse te verske pobožnosti prireja zavoljo denarja, ki je duhovščini potreben za »dobro jed, pijačo in lepe ženske ...« S takimi sredstvi vojujejo socialdemokraške ko* rifeje >kulturni boj«! Ubogo delavstvo, kateremu »Naprej« nuja take vrste »socialno izobrazbo«!
—	Na gimnaziji v Kranju se godijo stvari, da se človek, ki to prvikrat sliši, prime za glavo in reče: »Ali je to še mogoče?« — Profesor grščine v VIII. razredu z učenci nikdar ne napravi poprave, ampak vidijo učonci prejšnjo nalogo šele tedaj, ko pišejo drugo nalogo, klasificira pa nekatere zelo strogo. Starši enega učenca so se pritožili pri ravnatelju, a pomagalo ni nič. Zakaj ne, ugibamo. Pač pa je profesor osmo.šolce potem ozmerjal z vsemi mogočimi priimki, ki se v ustih vzgojitelja slišijo jako čudno, zlasti kletve! Nekaterih učonoev kar videti ne more, z vsemi postopa tako, da so — sedaj pred maturo —1 vsi preplašeni. Starši so no upajo pritoževati se v strahu, da ne bi njih sinov še bolj preganjal. Menda tudi v drugih razredih surovo postopa. NajlepSe je pa tolaa
Dosedanji ravnatelj gre menda v pokoj; pa je že v Kranju neka stmja na delu, da bi t a profesor postal ravnatelji To imajo po»me o pedagogiki in vodstvu gimnazije ti ljudje 1 Seveda, če je kdo JDS in Sokol, je sposoben za vso službe, tudi za ravnatelja, in njemu se vse prezre, tudi surovost do učencev! Upamo, da bo višji šolski svet to zadevo natančno in nepristransko pre-iskal, objektivno prehodil ter napravil red tako, da si ta profesor ne bo več upal tako surovo nastopati proti učencem, ter se morebiti zmaščevati nad njimi, ker so to potožili svojim staršem. Kakšno ogorčenje bi vladalo, ko bi si kak drug profesor dovolil samo desetino tega; če pa stvar preseda tudi že pametnejšim liberalcem, mora biti gotovo še hujše, nego si upajo povedati učenci. Naj si ta profesor dovoli samo še en udarec po kakem učencu, bomo pa obračunali ž njim še drugače! Te surovosti mora biti konec! Pa hitro!
—	Kolegialnost in pravica. V »Slovenskem Narodu« z dne 9. maja čitamo sledeče obvestilo: >V Višnji gori je razpisano do 15. t m. učiteljsko mesto. Kraj leži blizu železnice in je blizu Ljubljane. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Učitelji—Sokoli, prosite za to mesto!« — Notica pravzaprav ne potrebuje nikakega komentarja, ampak mi bi si vendarle dovolili opozoriti na to mesto tudi starejše zaslužne učitelje, ki so prebili mogoče lepo vrsto službenih let kje v hribih in do danes še niso dobili službenega mesta v kakem prijetnejšem kraju.
—	Naša telefonska in brzojavna služba. V naši državi je bilo 1. 1920 975 brzojavnih postaj. Dolžina brzojavnih žic je znašala 20.184 km, število brzojavk v tem letu pa je znašalo 6 in pol milijona. — Število telefonskih postaj je znašalo 799; telefonskih naročnikov je bilo 15.705. Dolžina telefonskih linij je znašala 13.948 km.
—	Lom. Kakor za Božič, je darovala tudi za Veliko noč dobra gospa baronica Bornova, grad sv. Katarina pri Tržiču, večjo vsoto denarja za revno otroke župnije I«om. Obdarovani otroci so na belo nedeljo prejeli skupno sv. obhajilo in je darovali za dobro gospo baronico. — Kat. prosvetno društvo si je nabavilo tamburice. Orli in naraščaj že dobro igra nanje lepe narodne. — V krajevnem odboru SLS, ki se je obnovil za župnijo Lom, je izvoljen za načelnika g. župnik Govekar.
—	Vprašanje orožništva. Glede tega se nam od poučene strani poroča, da je gmotno stanje orožništva res slabo kakor sploh pri vseh kategorijah državnih uslužbencev. Na vsak način pa ni krivda poveljništva, ako se .plače niso zvišale primerno z nara-
1 ščajočo draginjo, ker je v tem oziru storilo vse, kar je le moglo; tudi vojno ministrstvo po vsej priliki ni nasprotno primernemu po-višku. Pač pa je stvar zdaj pred finančnim ministrstvom, oziroma finančnim odborom, da najde za orožništvo kredit, kakor to zahteva naporna služba orožništva in njega moralni ugled. Sicer pa no odgovarja istini, da znaša najvišja orožniška plača 2400 K, ker tu ni všteta draginjska doklada po 4 Dih tako za vsakega moža kakor za ženo in otroke, tako da po zatrdilu našega informatorja najvišja orožniška plača dosega uradniško, ako celo ne presega, s čemer nikakor ni rečeno, da je v sedanjih razmerah zadostna. Ne sme se tudi misliti, da se orožniškim častnikom godi dosti boljše. Res je, da glede obleke, perila in posteljnine že od osvo-bojenja sem ni bilo zadostno poskrbljeno, pač pa je upati, da se ta stvar kmalu uredi in se je s tem tudi že v zadnjem času začela Ni pa res, da bi bil sbakšiš« postal v V. brigadi navada; slovensko orožništvo stoji slejkoprej na visoki moralni stopnji in svojo službo vzorno opravlja. Kar se tiče stale-ža, je treba pomisliti, da ni dosti večji nego je bil pod Avstrijo, kajti, četudi odštejemo Notranjsko, pa imamo danes štajerski in prekmurski teritorij, tako da imamo le več teritorija nego pred vojsko; vrhtega je tudi dosti več dela, če jemljemo v obzir n. pr. samo povečanje zločinov, izvirajočih iz rapidno narastlega pijanstva. Res je, da je predviden novi stalež 1600 mož, toda ta se ne bo uresničil, ampak ostane 1450 mož, ker se s tem popolnoma izhaja. Od lanskega leta se je stalež celo znižal in sicer od 1900 na 1450, zlasti vsled odcepljenja koroškega teritorija. Kar se častniškega staleža tiče, se je v primeri z onim pod Avstrijo le malo zvišal; res pa je, da je 30 častnikov več, toda od bivših >okrajnih stražmoštrov«, ki so pod SHS postali častniki, kar se je zgodilo gotovo v prid moštvu in. proračuna ni bogvekaj obremenilo. Obstoja sploh tendenca stalež znižati; pod sedanjimi razmerami pa se to črez noč ne more zgoditi, ne da bi trpeli javni interesi. Štab brigade ne šteje 13 častnikov, ker se ne smejo šteti zraven častniki od čet in bataljonov; dejansko znaša štab 5 oficirjev in ne več. Tudi v pisarni ni nobenega moža odveč, kdor pozna službo. Zoper poveljstvo kot tako ne more biti upravičenih pritožb; komandant, ki je svojčas poveljeval orožništvu mornariškega arzenala v Pulju, pozna razmere in potrebe slovenskega orožništva in ga skuša obdržati na višini. Kar so iiče brigad v Srbiji in Črnigori, znaša tam doklada 5 Din, toda
t zato tudi življenje res dražje; ni mogo-, da bi si orožnik v Srbiji prihranil 400
do 500 Din, ako živi od svoje plače. -— Tako naš informator. Objavljamo zato, da se to važno vprašanje objasni od različnih strani.
—	Razpisale se služba upravitelja obče javne bolnice t Murski Soboti. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
—	Razstava zbirke gobelinov. Avstrijsko zastopstvo sporoča, da se vrši v poletju 1922 na Dunaju razstava enega dela zbirke gobelinov v gradu Gornji Belvedere (Oberes Belve-dereschloss). Razstava, ki bo obsegla okoli 50 gobelinov, se otvori v kratkem.
—	Koneert Bunjevcov r Belgradu. Belgrajski listi poročajo, da obišče Belgrad v kratkem približno 500 Bunjevcev iz Subotice. V Belgradu ostanejo več dni ln bodo priredili par koncertov, na kar bodo prepotovali Šumandijo.
—	Kitajski ško! t Dalmaciji. Splitski listi poročajo: Na belo nedeljo jo podelil prvo sveto obhajilo katoliški deci v Sučurcu v Dalmaciji Skof iz Kitajske dr. Josip da Costa Nunos, ki se je s svojim tajnikom dr. Casnachom pripeljal v Dalmacijo.
—	Stavke. V zadnjem času se po mnogih mestih Jugoslavije pojavljajo mezdna gibanja. V Dubrovniku stavkajo profesorji trgovske akademije, ker jim niso izplačali nagrad za nadure; v Beo-činu v Dalmaciji stavka nad 1400 delavcev cementne tovarne radi premalih plač; v Novem Sadu stavkajo stavbinski delavci, ki zahtevajo 6—7 dinarjev plačo na uro; v Konjščini stavkajo rudarji, ker niso na njihovo zahtevo odpustili nadzornika; v Celju se je stavka kovinarjev v tovarni Westen poostrila.
—	Nesreča v džamiji. V vasi Sašami v okraju Srebrnica v Bosni se je nedavno zbralo v tamošnji mošeji mnogo muslimanov, da opravijo dume (popoldansko molitev). Večje število ljudi se je zbralo tudi na lesenem koru, ki so je vlsed velike teže zrušil ln pokopal pod njim stoječe ljudi. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, več težko in mnogo lahko ranjenih.
—	Oče in sin ustreljena. V Prištini sta bila ustreljena Ajrul Ibratcimovič in njegov sin, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta ubila 4 letno hčerko tamkajšnjega učilelja.
—	Razbojniški napad v Splita. Pred par dnevi je šel splitski trgovec David Diker proti domu. Med potjo foi ie nek neznanec napadel in zahteval denar. Trgovec mu je s težkim srcem izročil 14.000 kron, ki jih je imel pri sebi, nakar ie napadalec izginil.
—	Obsojen pustolovce. Te dni je bil v Zagrebu obsojen na 5 let ječe 38 letni Rudolf Za-goršek, izučeni pek iz Krapine. Ta možakar je pogosto nastopal kot baron in grof ter se ponovno zaročil v boljših rodbinah. »Delovale je po Avstriji, Nemčiji, Mažarski in Jugoslaviji. Sodni spisi, v katerih je opisano njegovo burno življenje, so težki 0 kilogramov in pisani v petih evropskih jezikih. Nedavno jo bil v Zagrebu zaloten pri neki navadni tatvini in je na ta način prišlo na dan njegovo pustolovsko življenje.
—	Na vlaku. K naši tozadevni notici v »Slovencu« z dne 30. aprila t. 1. pripominjamo, da v notici omenjeni Matevž Bergant ni identičen z g. M. Bergantom, uradnikom »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani«.
—	Tirolec pred sodiščem. Alfonz Strupi iz Imsta na Tirolskem je s tatvino oškodoval Marijo Dobre v Bistrici za 9188 kron. Za ta svoj zločin se bo pokoril 3 mesece v težki ječi. s — Oddaja lova. Dne 3. junija 1922 ob 9. uri se bo pri občinskem uradu na Vrhniki (občinska pisarna) potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Vrhnika za petletno dobo, to je od 1. julija 1922 do 30. junija 1927. — Dne 7. junija 1922 ob 10. uri se bo pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu v sobi št. 3 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Črni vrh pri Polhovem gradcu r.a petletno dobo, to je od 1. julija 1922 do 30. junija 1927. — K tema dražbama se vabijo interesenti s pristav-kom, da morejo dražbene pogoje vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani.
štatarsta novice.
s Runo? pri Veliki Nedelji. G. Ribni-kar je v seji višjega šolskega sveta v Ljubljani dne 27. aprila t-1. sprožil pametno misel, da se pri vsaki seji poroča o vseh važnejših dogodkih v Sloveniji. Radi ustreže-mo, da bodo tudi v Ljubljani znali, kako oblastno gospodari nadzornik Pavel Flere. Na Runču imamo trirazrednico. Šolski vodja je radi bolezni na dopustu. Ostala dva mlada učitelja pa je nadzornik Flere, ki ju jo sam spravil v disciplinarno preiskavo, menda v nagrado postavil na boljši mesti, enega k Sv. Marku pri Ptuju, drugega k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in sicer baje radi tega, ker nimata hrane. Kje sta ta dva mlada učitelja od avgusta 1921 do aprila 1922 bila na hrani in zakaj se jima je ta odpovedala, to nadzornik Fiere sam dobro ve, vendar ju je prestavil na lepše mesto in runško šolo kratkomalo zaprl in pustil otroke brez pouka 14 dni. Ali ima res šolski nadzornik tako veliko moč, da izdaja take ukrepe na lastno pest? Seveda, Pavel Flere je svak okrajnega glavarja dr. Pirk-majerja. Če stariši otroka ne pošljejo v šolo radi poljskega dela, so kaznovani. Sedaj pa so otroci 14 dni brez pouka. Kdo pa bo sedaj plačal kazen, ali nadzornik Flere? In glejte modrost Fleretovo. čez osem dni pošlje oba učitelja nazaj na Runč. Ker je šolski okoliš raztresen, ta teden seveda ni govora o rednem obisku, ker otroci ne zvedo takoj, da so se vrnili učitelji. Gospod Flere! Vi se bojite, da učiteljstvo zgubi zaupanje v šolsko oblast. Če ravnate tako, gotovo. Prepričani smo, da se ne bo ne nadzorniku, ne učiteljstvu skrivil las, kakor kaže alučaj na Raki, pač pa to objavljajo, da ljudstvo izv«, kako pametno iz-
vršuje svojo oblast nadzornik Flere. Tudi to je sad centralizma, ki so ga ustvarili de-mokratje in samostojneži. Pa grdo vreme traja samo nekaj časa in gotovo pride kmalu čas, ko se bo takim mogotcem pristrigel greben. S tem smo menda ustregli Ribni-karjevi želji in višjemu šolskemu svetu v premišljevanje.
š Liliputanci ▼ Maribora. V petek zjutraj je mariborski glavni kolodvor bil poln radovednežev. Z avstrijskim vlakom se je pripeljala čudna družba: osmero osebje, 4 moški in 4 ženske — pravi palčki Liliputanci. Prišli so iz Varšave in potujejo v Sofijo. Palčki segajo nam do kolen, dobro govore nemško, so moderno oblečeni, ena dama-palčica je nosila celo pajčolan. Mala pestra družba je privabila vse polno gledalcev, kar je bilo gospodom palčkom in gospem palčicam zelo všeč. Naval pri nadaljnji vožnji je bil tak, da je železniško osobje za družbo palčkov in palčic preskrbelo posebni oddelek, v katerega so naši galantni železničarji palčke in palčice posadili kakor otroke.
š Brivnico »Union« ▼ Mariboru, Glavni trg 1, je prevzel g. Koštomaj iz Celia.
š Zdravstveni odsek razpisuje službo pri-marija v javni bolnici v Ptuju. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Gosnnriarsltvo.
g Žitni trg. V Vojvodini so bile zadnje dni cene žitu sledeče, pšenica 1640, ječmen 1200, koruza 1125, pšenična moka (št. 0) 2080 K. — Tendenca nejasna.
g Svetovna produkcija petroleja. Svetovna produkcija petroleja je znašala v letu 1921. 759,030.000 ameriških barel (amerikanski barel drži 42 galon, a galona 8-785 m»). V letu 1920. pa je znašala svetovna produkcija 694,854.000 barel. Leta 1914. pa 400,483.489 barel. Produkcija petro,-leja je padla v Rusiji od 67,020.522 barel 1. 1914. na 28 5 milijonov barel leta 1921. — V Rumuniji je padla produkcija od 12,826.579 barel v L 1914. na 8,38.000 barel v letu 1921., v Galiciji od nad 5,000.000 barel v letu 1914. na 3,665.000 barel v letu 1921. Da je produkcija petroleja večja, je to zasluga Severne Amerike.
g Cene kruha v Avstriji. Ker je krušna moka na Dunaju se podražila od 500 do 640 n. a. K, se bo v najkrajšem času tudi kruh podražil. Rajonirani kruh »tane danes 740 n. a. K hleb (320 g).
g Povišanje carine v Avstriji Avstrijska vlada je povišala carino od 700 na 1000 krat-no temeljno postavko.
g 800% dobička papirne industrije. Tvor-nica papirja Goldbach v Draždanih, ki ima glavnico 1,155.000 mark, izkazuje preteklo leto 800% čisetga dobička, to je nad 9 milijonov mark.
g Železniška konferenca za tovorni promet. V kratkem se sestane konferenca delegatov Francije, Belgije in Luksemburga na eni strani ter Ogrske in naše države na drugi strani radi uvedbe direktnega tovornega prometa med imenovanimi državami. Kraj, kjer se bo vršila konferenca, še ni določen.
BORZA.
Zagreb, 8. maja. (Izv.) Devize: Berlin 23.50 do 24, Milan 366—370, London 300—310, New-York (ček) 68-68.50, Pariz 610-625, Praga 132.50 do 134, Švica 1300—1350, Dunaj 0.825-0.84, Budimpešta 9—9.25. Valute: ameriški dolarji 67—67.50, avstrijske krone 0.90—0.95, češkoslovaške krone 129—182.50, napoleondori 210—0, nemške marke 25—0. romunski leji 47—19.75, Italijanske lire 860 do 882.50.
Belgrad, 8. maja. (Izv.) Devize: Dunaj 0.94, Berlin 23.75, Budimpešta 9.20, Bukarešta 51.25, London 302, Pariz 610, Praga 133, Švica 1330.
Curih, 8. maja. (Izv.) Berlin 1.71. New-York B18, London 22.98, Pariz 47.075, Milan 27.45, Praga 9.975, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.065.
Praga, 8. maja. (Izv.) Dunaj 0.515, Berlin 17.10, Rim 276.50, Budimpešta 6.425, Pariz 475, London 230.75, New-York 51.80, Curih 998, avstr. krone 0.60, italijanske lire 278.50.
Dunaj, 8. maja. (Izv.) Zagreb 30.37—30.43, Belgrad 121.18—121.42, Berlin 28.325—28.425, Budimpešta 10.82—10.88, London 37.475—37.525, Milan 448.70—449.30, Ncw-York 8419—8431. Pariz 769.50—770.50, Praga 162.40—162.60, Sofija 61.95 do 62.05, Curih 1620.75—1623.25. Valute: dolarji 8369—8381, bolgarski levi 60.95—61.05, angleški funti 87.425—37.475, francoski franki 768—769, italijanske lire 446.70—447.30, jugoslovanski dinarji 120.S8—121.12. leji 58.69—58.81, švicarski franki 1618.75—1621.25, češkoslovaške krono 162.15 do 162.35, madžarsko krone 10.82—10.88.
Berlin, 8. maja. (Izv.) Dunaj 3.58, Budimpešta 88.15, Milan 1578, Praga 578.75, Pariz 2691.60, London 1829.30, New-Yorlt 297.12, Curih 5717.80.
lj Blagoslovitev prapora Šentpetrskega ^Orla« v Ljubljani se vrši že to nedeljo z dopoldanskim sporedom. Zvečer se vrši v Ljudskem Domu prijateljski sestanek vseh ljubljanskih Orlov, Orlic ter njih prijateljev. Sodelujeta 2 godbi in sicer Rakovni-ška dopoldne, zvečer v Ljudskem donju pa Dravska. Spored za dopoldne in zvečer je natančno opisan na vabilih, ki se razpošiljajo po pošti.
lj Francosko predavanje gospoda Abel ITerms-t-a, katero priredi Francoski Institut, se bo vršilo v torek, dne 9. t. m. oh četrt na 7 v dvorani Filharmoničnega društva. Gospod predavatelj bo govoril o »tuji duši«. Vabijo se vsi prijatelji francoskega jezika.
lj Prosveta frančiškanske župnije priredi v nedelje, 14. ma(a, Ulrt na Sv, JoSt nad Kranjem ia vabi dan« ter prilatalje, da se ga ude-
leže. Zbrali se bomo na peronu južnega kolo« dvora pol ure pred odhodom vlaka, ki odhaja ob 6. uri 35 minut zjutraj in se peljemo do Sv. Jošta. Na povratku gremo čez Crngrob io Škofjo Loko. — Izlet se v slučaju deževnega vremena v nedeljo zjutraj preloži na poznejši čas.
lj Gasilski prainik. V nedeljo so praznovali gasilci svojega zaščitnika sv. Florijana slovesno, kakor običajno vsako leto. Proslave se niso udeležili samo ljubljanski gasilci, došlo jih je tudi veliko število iz vseh krajev Slovenije, ki se laliko ponaša s tem, da ima najbolj razvito gasilstvo v naši državi. Dopoldne je gasilstvo odkorakalo z vojaška godbo na čelu izpred Mestnega doma k skupni sv. maši v cerkev sv. Florijana, ki je bila seveda za ogromno število gasilcev mnogo premajhna. Po sv. maši, ki je bila ob devetih, Be je gasilstvo formiralo na Št.-jakobskem trgu v sprevod, ki je odkorakal med množicami občinstva in zvoki vojaške godbe po mostu. Pri povratku pred Mestni dom se izvršili gasilci pred odborom zveze gasilskih dru-. štev mimohod, na kar je predsednik zveze gasilskih društev, g. Barle, imel pred domom ljubljanskih gasilcev na celokupno slovensko gasilstvo nagovor o pomenu praznika in gasilstva, čigar vzvh šeno geslo je vedno bilo »Na pomoč bližnjemu«. Veliko zanimanja pa je zbudila med ljubljanskim občinstvom za popoldne napovedana gasilsica vaja v trnovskem okraju. Že po drugi uri popoldne se je zbrala ogromna množica ljudi vseh slojev aa levem bregu Gradaščice, košati kostanji na bro. govih pa so očrneli od otrok tako, da so ljudje pod drevjem s strahom gledali v veje, kdaj bo počepal sad na tla. Točno ob treh popoldne sia naznanila dva topovska strela z ljubljanskega gradu, da gori velika Dolenčeva hiša v Cerkveni ulici. Takoj sta prihitela na lice mesta na kolesih dva gasilca-izvidnika, za njima pa v hitrem diru avtomobil, v katerem je sedelo načelstvo gasilnega društva. Pogled na Dolenčevo hišo, iz katere so švigali veliki lameni, je bil brezupen, še bolj pa iz Dolenčevo iše na občinstvo na levem bregu Gradaščice, ki ga prevestna ljubljanska policijska straža ni pripustila v bližino reševalne akcije, dasi so iz vseh oken goreče hiše klicali ubogi ljudje na pomoč-. Toda v nekaj minutah je prišla pomoč. Po Krakov-, skem nasipu in po Emonski cesti so pridrveli mnogoštevilni vozovi z gasilci in gasilnim orodjem, po cestah pa so se raziegali turobni glasovi gasilskih trompet, kličoč zamudle gasilce k sveti dolžnostL V par trenutkih jo bila obširna Cerkvena ulica preprežena z gasilnimi cevmi, visoko lestve so bile pred Dolenčevo hišo hipno postavljene, kmalu na-io pa so že brizgali trije močni vodeni curki v »plamene«. Ognjena nevarnost pa se je razširila na hišo ob desni strani in na prelepo trnovsko cerkev, ki je v svoje stolpe lovila iskre iz Dolenčeve hiše. Da se prepreči razširjenje požara, so gasilci napeljali nove vodene curke na hiše ob desni, trnovsko cerkev in župnišče pa je kljub svoji staro-davnosti uspešno kropila parna brizgalna z vodo iz Gradaščice. Na lice mesta so prihiteli že pred streli z ljubljanskega gradu skrbni mestni župan dr. Perič in mnogi ljubljanski občinski očetje, ki so z zanimanjem zasledovali zanimive prizore, zlasti pa ono trenutke, ko so ogrožene stanovalca spuščali po platneni drči iz drugega nadstropja Dolenčeve hiše na varna tla. Pri tem se je ponesrečil ljubek psiček, ki je zdrsnil s platna prezgodaj na tlak. Smeha je bilo pri tem tudi precej na levem bregu Gradaščice. Naenkrat se je začul turoben glas trompete. »Ponesrečenci!« Takoj si videl drveti v gorečo hišo pet gasilcev, da jih rešijo, za njimi pa sanitejce z nosiinicama. Krvave, opečene in polomljene so prinesli tri gasilce iz hiše. Pod košato senco kostanjev so jih takoj obvezali, v diru pa sta jih odpeljala sanitetna vozova v bolnišnico, odkoder sta se kmalu vrnila po druge. Vaja je izpadla v splošno zadovoljnost. Ko je bila končano, je gasilstvo s svojim orodjem defiliralo na Krakovskem nasipu pred županom in zveznim gasilskim odborom. Ob 5. uri je bil pred Mestnim domom promenadni koncert vojaško godbe, v dvorani pa je bil prijateljski sestanek gasilcev, ki so ga po-" setili tudi župan in občinski svetniki.
lj Shod NSS. Snoči je priredila NSS ob osmih zvečer v >Mestnem domu', javen sliod nižjih javnih nameščencev, katerega se jo udeležilo okrog 400 zborovalcev, med njimi smo zapazili mnogo javnih nameščencev SLS ter tudi nekatere druge .Poročala sta poslanca Deržič in Brandner ter Rupnik. Oba poslanca sta podrobno slikala parlamentarni boj zoper famozni zakon o uradniških draginjskih dokladah in poudarjala, da je celokupna opozicija storila vse mogoče korake, da bi se bilo aktualno vprašanje rešilo pravično, a se je prizadevanje razbilo ob neuvidevnosti vladnih strank in vladajočega kapitalističnega režima. Pri govorih pa smo pogrešali povdarek zoper centralizem in za zakonodajno avtonomijo, katera edino bi mogla rešiti prečansko in z njim državno vprašanje. Na shodu je bila soglasno sprejeta predmetna resolucija, h koncu pa je govoril g. Cerar še o vprašanju vpokojencev.
lj Umrli so v Ljubljani: Štefka Bizilj, hči gostilničarja in posestnika, 20 mesecev. — Viktor Jugo, berač, 46 let. — Karel Jelnikar, mesarski pomočnik, 47 let. — Antonija Cerar, žena pismonoše, 60 let. — Dragotina Gartnar, rejenka, 5 mesccev. — Marijana Medved, mestna uboga, 73 let. — Frančiška Cimper-mnn, kočarieva žena, 72 let. — Stanko Suha-dolc, kočarjev sin, 3 leta. — Amalija Voga, rudarjeva žena, 48 let. — Ivan Petelin, delavec, 60 let. — Frančiška Šušleršič, kroiačeva žena, 52 let. — Gabriela Pcterlin, sirota-hi-ralka, 9 let. — Helena Šlibar, gostja, 75 let. — Rozalija Bramše, žena prožnega delavca, 30 jet. — Pavla Štupica, mlinarjeva hči, 2 leti.
lj Mlada tatica. Frančiška Valant je služila 5 tednov pri gospej Zori Janežičevi. V službi je bila zelo uporabna, samo kradla je, kakor sraka. Janežičevi gospej ie ukradla bankovec za 1000 mark in več blaga, očetu Jane-žičeve gospe, gospodu notarju Hudoverniku pa 80 kron, ko je enkrat njegovo pisarno pospravljala. Valantovi je prisodilo deželno so-dršče 4 tedne težke ječo.
Pro^fa.
pr IV, komorni večer kvarteta »Zika« s«
vrši v sredo dne 10. maja točno ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Zikovci izvajajo na tem svojem poslovilnem koncertu 2 velika celotna kvarteta, in sicer Dvofakov kvartet v Esr-duru in pa poslednje delo slavnega Nemca Schuberta: Kvartet v D-molti, ki je splošno znan pod imenom Smrt in devoj-
ka. Poleg teh dveh glavnih del se izvaja Se dvoje ruskih del, in sicer Borodinov: Nocturno in Glasounowow; Scherzo. Naše koncertno občinstvo opozarjamo in vabimo na ta umetniškega užitka poln večer.	(K)
pr Poziv umetnikom. Pripravljalni odbor za V. jugoslovansko razstavo poziva ponovno vse slovenske tudi neorganizirane umetnike ma udeležbo. Vsi umotvori morajo biti do 15. (t. m. v Jakopičevem paviljonu. Zaboji naj bodo zunaj označeni z vidno označbo »Neorganiziran« ali »D. S. U, U.«, »K. M.«, oziroma »K. S,«, Potrebne tiskovine se dobe pri tajništvu pripravljalnega odbora. Ljubljana, Tehniška srednja šola, ter jih isto pošilja na zahtevo tudi po pošti.
Orlovski vestnik.
Seia Orliške podzveze ie v sredo, dne 10. maja ob pol 4. uri popoldne v prostorih Orlovske podzveze v Ljudskem domu. Pridite vsel — Predsednica.
Orel Krakovo-Trnovo. Danes zvečer obvezna mesečna telovadba za vse člane,
Učiteljski vestaik.
Podružnica Slomškove zveze za okraj Kamnik zboruje dne 11. maja 1922 ob 1 uri popoldne na Homcu. Udeležite se zborovanja polnoštevilno! — Odbor.
Narodno gledališče.
Iz gledališke pisarne. Premijera »Madame Sans Gene« se zavoljo nepričakovanih ovir ne bo vršila v sredo. 10. t. m., temveč v nedeljo, 14. t. m. V sredo zvečer ostane dramsko gledališče za občinstvo zaprto.
čiščenje v dramskem gledišču.
Ljubljana, 8. maja 1922.
Okrajni sodnik Avsec ie danes razpravljal o tožbi, katero je bila vložila gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva proti državnemu zakladu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kot lastniku Narodnega gledališča v Ljubljani za plačilo nienih službenih prejemkov v znesku 4400 kron za mesec april. Slavni igralki, katera ima neminljive zasluge za razvoj slovenske Talije, je glasom ubožnega spričevala podelilo sodišče pravico ubogih. Borštnikovo gospo je zastopal dr. Janko Brejc, toženi erar pa zastopnik finančne prokurature dr. H u -to a d. Razprava se je pričela ob pol 9. uri do-
Sprejmem takoj iivcžbanega
poldne in je trajala izvzemši kratkega opoldanskega odmora do 19. ure zvečer. Pred nami se je razvila slika, katera nam je pokazala razmere v drami v taki sliki, da takega velikega nereda, kakršen vlada tam, v resnici nismo pričakovali. Gospa Borštnikova je bila prisiljena tožiti, ker ji je merodajna gospoda službo kratkomalo odpovedala, ker je 19. februarja 1922 pri predstavi »Hamleta« zapustila gledališče. Dogodke, ki so se izvršili tisti večer v drami, je opisala gospa Mila Š a r i č nekako tako-le: Dne 19. februarja sem prišla v gledališče, Ker moja garderoba ni bila zakurjena, sem rekla, da grem domov, ker me je to silno razburilo, posebno še zato, ker som se v gledališču večkrat prehladila. Šla sem na Blei-weisovo cesto, kjer stanujem, vendar sem se vrnila v gledališče ob pol 8. uri zvečer. Gledališki mojster Viljem Leben je pričal, da mu je Šaričeva tisti večer, preden ie odšla, rekla: »Ne bom igrala I Lahko noči« Ko je Šaričeva odšla, je pa prišla Borštnikova. Zelo se je razburila in odšla, češ da se ne bo zastonj šminkala. Režiser Sest je poslal po njo. On se je peljal z izvoščkom za njo. Dobil jo je na cesti pred protestantsko cerkvijo. Bila ie razburjena, govorila je glasno in je povedala, da se ne bo vrnila v gledališče, Gospa Borštnikova je pripomnila: »Bolna sem. Bila sem v takem stanju, da bi ne bila mogla igratil« Da je bila gospa Borštnikova silno razburjena, je potrdil tudi priča Ivan Klepec, ki je tisti večer govoril z njo okoli četrt na 8. pred Slonom, ko jo je prosil, naj se vrne v gledališče. Borštnikova gospa mu je odgovorila, da se ne bo vrnila, ker se je že enkrat zaradi Šaričeve zastonj šminkala. Stvar ie bila takrat, kakor jo je opisal g. režiser Šest, taka-le: Dne 24. januarja 1922 bi se bila morala vršiti glavna skušnja za »Hamleta«, ki bi se bil moral igrati dne 26. januarja. Generalne skušnje pa ni bilo, ker je Šaričeva odšla, češ da je premrzlo. Generalna skušnja je bila zato 26. januarja in premiera 28. januarja, Vsled nastopa Šaričeve je imelo gledališče precej škode. 70 oseb se je zastonj obleklo, ošminkalo in za nastop pripravilo. Dr. Brejc priči: »Kdo je bil kriv da ni bilo pri glavni skušnji pravočasno zakurjeno?«— Priča: »V hiši ni bilo premoga. Pripeljali so ga šele ob pol 7. uri zvečer. Kurjač ie pa bil že prej odšel in je bil za to kaznovan.« Priča Gradiš Jos. (Daneš) je povedal, da so se takrat pri generalni skušnji vsi tresli, ker je bilo takrat najbolj mrzlo.« Ko na mje režiser Šest povedal, da je Šaričeva odšla, smo bili naravno vsi igralci razburjeni, ker se mora človek za glavno skušnjo namazati, a to bi ne bilo še tako hudo: hujše se je odmazati in vsi
smo kleli!« — Tajnik gledališke uprave Milan , ----------, —---------------„--
Pugenlj je povedal, da takrat ni bilo premoga, ' O ravnatelju Golji je rekel, da govori včasih
eOFiltt TRMtUBUMI
ko ie Šaričeva zapustila glavno skušnjo za »Hamleta«. Prvotno bi bila morala biti Šaričeva kaznovana, toda ko je on vse razložil, ni bila kaznovana. Pač pa je bila kaznovana zaradi dogodka 19. februarja, in sicer z globo 1000 kron. kakor se je ugotovilo iz disciplinarnega akta. Ne da bi se hoteli spuščati v kako kritiko, pribijemo javnosti v presojo to-le dejstvo: Šaričeva je onemogočila tako glavno skušnjo »Hamleta« dne 24. januarja 1922 in dne 26. januarja nameravano premiero, ki se je zato igrala šele 28. januarja in je bil zato en dan v sezoni izgubljen. Njen odhod iz gledališča dne 19. februarja 1922 je razburil gospo Borštnikovo tako, da ni bila v tistem duševnem stanju, v katerem mora umetnik biti, če hoče dobro igrati. Zato je Borštnikova zapustila gledališče in se ji je zato odpovedala služba, Šaričeva se je pa samo s 1000 kronami ukorila. — Okrajni sodnik Avsec se je med razpravo zelo trudil, da bi bil ugotovil, kdo je pravzaprav za red v Drami odgovoren Zaslišane priče so izpovedovale zelo previdno. Pri razpravi navzoči so dobili vtis. da se boje. Ko je sodnik zaslišal že celo vrsto prič, je ironično vzkliknil: »Pri vas je toliko šarž, da še zdaj ne vem, kakšni so posamezni referati.« Intendant Hubad je povedal, da ie prevzel popolno odgovornost za gledališče vsled svoje bolezni 7. marca. Ravnatelj »Drame« Pavel Golja je povedal, da je prišel 19. februarja 1922 kakih 20 minut pred predstavo v gledališče in da se je predstava po njegovem naročilu odpovedala. Izjavil je, da je svoje dolžnosti kot ravnatelj izpolnoval. Med njegovim zaslišanjem je bilo več dramatičnih nastopov. Borštnikova ie vzkliknila: »Po tri dni Vas ni bilo v gledališče!« Ravnatelj Golja je izjavil: »Za predstavo je bil odgovoren režiser. Saj je vseeno, če sem jaz pri predstavi zraven ali ne!« Povedal je tudi, da ni nič določil, kako na} izvršuje svoj ravnateljski posel. Tajnik Milan Pugelj je pričal, da se v pisarni pogovore, kdo da do šel od uprave k predstavi. Ni potrebno, da bi moral biti član uprave pri celi predstavi navzoč, dovolj je, če ie kake pol ure zraven pri prvem ali pa pri drugem aktu, potem pa gre. »Sploh je pa meni nepojmljivo, zakaj bi moral biti član uprave pri predstavi zraven!« Ko ga je sodnik vprašal, kdaj je bila pred predstavo odpovedana igra »Kozarec vode«, je tajnik odgovoril: »Ne vem!« Priča Šest ie povedal, da je odredil prejšnji upravitelj Juvan-čič, da mora biti med predstavo tudi kak član uprave navzoč; prej je bil odgovoren za predstavo režiser, ki mora biti eno uro pred predstavo v gledališču navzoč. Zgodilo se je pa tudi, da ni bilo režiserja navzočega, Priča je tudi povedal, da dobi Šaričeva lepe vloge.
precej ostro z osobjem. Dr. Brejc priči: »AE mogoče tudi žali?« — »Mi se v gledališču zelo razkačimo in razburjamo. Besede kakor .idiot* padajo.« — Gospa Danilova je pričala: »Imam občutek, da dobiva Šaričeva vloge, katere bi tudi kdo drugi zmogel, Vsled take dodelitve vlog se čutim odruge igralke prikajšane, ker se s tem Šaričeva protežira.« Priča sodi, da bi bilo umestno če bi prihajal vsaj pol ure pred predstavo kak član uprave v gledališče. — Priča Gradiš Josip (Daneš) ie izpovedal: »Ves ensemble in režija mora biti eno uro pred predstavo v gledališču; tudi za upravo je to v Belgradu in v Zagrebu uzuelno in kakor se je prakticiralo tudi v Ljubljani, ko je vodil gledališče konsorcij.« Okrajni sodnik Avsec: »Zakaj pa je pravzaprav ravnatelj, če ga ni potreba?« — Priča: »Največja pogreška pri nas je, ker ni nobenega hišnega reda!« Inšpicient Smerkolj je povedal, da ie Šaričeva neredko-krat zamujela skušnje. Pri upravi je imela protekcijo. Pristavil je, da je predstavo »Kozarec vode« ob četrt na 9. uro odpovedal na svojo odgovornost, ker je režiser obolel in nobenega drugega ni bilo. — Priča Pavel Loč-nik je pričal: »Nimamo štatuta, nimamo disciplinarnega reda, zato je pri nas tak nered. Ko
I'e prevzel gledališče konzorcij, je bil vedno tak član konzorcija na razpolago. Ko pa je gledališče prevzela država, so pa bili in niso bili!« Člana uprave posebno takrat nisi dobil, kadar si ga potreboval. Organizacija gledaliških igralcev je predložila intendantu Juvan-čiču gledališka pravila, katera pa še dozdaj niso potrjena. — Priča Alojzij Drenovec, predsednik Udruženja gledaliških igralcev, je pričal: »Resnica je, da gleda ravnatelj Golia precej na simpatije. Gospod ravnatelj prihaja zdaj zadnje čase k skušnjam, prej pa ni hodil. Dramaturg Župančič je pa vedno redno zahajal k skušnjam. V drugih gledališčih je navada, da je pri skušnjah vedno član uprave navzoč. Na sestankih celokupnega članstva se je večkrat konstatiralo, da se vloge dele po simpatijah. Po našem treznem premisleku smo prišli do zaključka, da je imela gospa Šaričeva protekcijo.«
Na predlog dr. Brejca je nato okrajni sodnik Avsec odgodil razpravo, da se bodo zaslišale še nekatere nove priče in pa izvedenci o okolnosti, če je bila gospa Borštnikova dne 19. februarja v takem razpoloženju, da ni mogla nastopiti, Sodnik je tudi razglasil sklep, da bo kot izvedenca zaslišal po dr. Brejcu predlaganega gledališkega izvedenca dr. Narte Velikonja; zastopnik državne uprave dr. Hubad je predlagal svojega izvedenca Govekarja, proti kateremu je pa gospa Borštnikova protestirala, ker je imela z njim svoj čas huda na-sprotstva.
Mestn ^črnskega duhovnika na Hmeljniku
bo prazno od 15. junija t. 1. Reflektanti naj se blagovolijo obrniti na upravo graščine Hmcljnik, p. Novomesto.
ne sprejema od r do 22 maja.
maja
mizarskega pomočnika
Plača po dogovoru. Franc Žust, mizar, Unec pri Rakeku.
Sposobnega samostojnega ter izkušenega
gradbenega polirja
iščemo za takojšnji nastop. Predstaviti se treba pri stavbeni tvrdki VILJEM TREO V LJUBLJANI Gosposvetska cesta št. 10.
: Razno perilo :
ta dame. gospode in dcco priporoča tvrdka
A, & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
Poštena, snažna, ■vETIJICS/ft srednjih f marljiva JSt>- ttlflidftA iet, ki ' razume na kuho, se sprejme takoj k •mali družini v mesto. — Naslov v uprav-ništvu SLOVENCA pod štev. 17G2.
Mlado, snažno, po- Jfj;£l{I F sPrpimcm
šteno vzgojeno mh-UViUL. takoj za pospravljanje sob in k otrokom. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 17(53.
pošten, zanesljiv, kateri ima veselje do trgovine, z boljšo izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga Friderik TERŽAN, Šoštanj, Slovenija.	1754
Sprejmo se za poletni čas 2 do 3 osebe
na hrano in stanovanje
v lepem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na upravo Slovenca pod: POLETJE 1765.
5roda se vsled opustitve prometa
osebni avto
6 sedežni, 25 P. S., dobro ohranjen, po ;ako ugodni ceni. — Naslov se izve pri upravništvu >Slovenca< pod št. 1728.
JV" 2 vagona prima banatskega
Ottelo- črnega VINA
najceneje, vagon Zalog, takoj naprodaj. Tudi vina v sodih. Vzorci se morejo vsak dan pogledati v Ljubljani, hotel »Union«, soba štev. 17.	1769
IVAN FETZ iz Kudrica, Banat.
Tovarna za lepenko v Domžalah
Izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schleifer) ali pa strojih za lepenko. — Ponudbe na J. BONAČ SIN, LJUBLJANA, Čopova ccsta št. IG. _1732
vse letnike »DOM IN S VEVA«
_______j (tudi letnike 1911—1921), vse
letnike »LJUBLJANSKEGA ZVONA« in »SLOVENSKEGA GLASNIKA« ter zbrane spise slovenskih pisateljev. — Ponudbe z navedbo cene na: F. VREČAR. Ljubljana, Jenkova ulica Btev. 4. 1745
Priporoča se za vsakovrstna
poprava orgel in harmonijev
FR. JENKO, izdelovatelj orgel, Topolje pri Mengšu.	1766
šivalni stroj ceno na pro-
r|n | Naslov pove upravništvo »SLO Ud J* VENCA« pod štev. 1764.
na deželi
Trgovski lokal
vzamem takoj ali pozneje v najem.
— Ponudbe prosim poslati na upravo lista pod »LOKAL« 1717.
VINSKA VELETRGOVINA.
EKSPORT.
delniška družba vinogradnikov v
Piuju priporoča svojo bogato zalogo namiznega kakor soriiranega vina iz haložkih in ljutomerskih goric. Solidna dobava po ugodnih cenah.
III A.1ITO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Naprodaj je POSESTVO,
hiša z gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, 82 oralov njiv, travnikov in gozda, v vasi Vovšc 6 pod Sv. goro, postaja Sava ob juž. žeL Cena po dogovoru
Ali ste že naročnik „ Slovenca"?
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 Din.) FOTO LITOGRAFSKA DELA:
Limone, pomaranče,.
rožiče, rižoddaia^ainKA eenah
PATERNOST & REM1C, Ljubljana Slomškova ulica št. 11.
Telef. št. 589.
po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
FOTOGRASK1 ATBI.IJE: Grabiee Praujo, Miklošičeva cesta it 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Basberger, Ljubljana, Sodna oliea it. S.
»ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralj« Petra trg it &
KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta Stev. 8. Remigar & Smerkol. Florijanska nI 13.
KLIŠEJE:
za eno- ali večbarvni tisk. za vse oblike in vrste tiska, JugoslovaniKa tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Ckofijo.
MEHANIČNA DELAVNICA ia pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg Stev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Schre?« nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. S.
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja:	764
A. LAMPRET. Ljubljana, Nunska ulica 10.
Kompletno, Hf>tl|Qfyf| M 1 SOb° skoro novo |lllllldlvU in kuhinjo ceno naprodaj. - Naslov pove uprava »SLOVENCA« pod štev. 1771.
kupujem
PIANINE :: KLAVIRJE : ORKESTRIONE : GODBENE AVTOMATE
hotel »union«, soba it. 79.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg itev. 12.
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica a, Tel. 463. Raminger R-, Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. IN GALANT. KLEPABSTVO: Ferene A Fuchs, Ljubljana, Mirje it 2.
STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE:
(pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš Lu, Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 2L
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA; Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Ako še niste, pošljite naročnino!
jotMaaoaoaaaaaaaaaa^
1 Morsko kopališče
Baska na Krku
Sezona od 1. maja do 30. septembra.
Vse informacije daje
Ante Tudor,
lastnik hotela „Velebit" oaaajaaaaaoaairaoa^^

slovanska Union-banka
preje Mariborska eskomplna banka
ustanovljena 1.1812
Beograd, gornja (Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
expo$itura v Skofjiloki
Akcijski kapital (K 30. ooo. ooo (Re&erve (K 16,000.000
i
|
Jfivršuje vse bančne posle \ najkulantneje.	\
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani«
Izdaja konzorcij »Slovenca*.
Odgovorni ureOftik MUuel MoSkerc » Ljubljani.