teto IX, «. 3C4c
Ljubljana, nedelja 30. decembra 1928
Cena 2 Din
Naročnina tnaša oie«ečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Knaflova ulitka B. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 in 3126 Uarihor: Aleksandrova cesta 13. Telei. št. 440.
Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. _Oglasi po tarifu _
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
(Jpravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 Telefon ši 3122. 3123. 3124 3125 iD 3126.
(nseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4 TelefoD St 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova ce-}ta 13. Telefon št 4.™
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78. ISO;
Wieo Nr. t05.241.
Ljubljana. 29 decembra
Žalostno poglavje v zgouovju nase države je danes pripelo Ju zatUjucKa Cetvorua koaucija je razbila. &auinet dr. Korošca razpada Fo Ji). juniju je bilo treba biažiia nu Uoleco lanu. namesto tega pa so narodu dan auueh s Kun dakom. Potrebno jt biio zatiuščciijc. doslo pa je izzivanje Zato ni čudno, da so grenka čustva marsiKje pre*ipe:a v sovraštvo. Mi to mržnjo obza.ujemo. sami se dvigamo nad iuo. Kuor pa hoče biti nepristranski, jo mora razumeti Zlasti bi jo morali razumeti Srbuanci ki so živeli v sosedstvu krvne osvete sedaj pa pridigujejo Hrvatom, nai če/ noč zaduše elementarna čustva ijud stva, ki obžaluje in preklinja umor ijub ljenih voditeljev.
Psihologi pač niso v Beogradu. Z nerodnostjo in gospodovainostjo so odbil', vsa srca in ko ie bila storjena najhujša krivica, so šli v boleča rano brez potre be s surovo ostjo, lo je bna viada dr Korošca.
Dr. Korošec mora iti. Narod pa je ostal, a še več je nezaupanja v njegovem srcu. Misija dr Korošca ie bila ena največjih napak, storjenih nad ju-goslovensko državnostjo.
Svetla točka v tem tužnem času je nastop starega borca «čike» Ljube. Lani ko so ga strle intrige in vse možnt človeške nadloge, ki so se kakor lavtna zrušile na njegove slabotne rame. je skoro vsakdo že obupa! nad njim Mis lili smo vsi. da ie usoda povsem zlomila to rodoljubno energijo le dni pa se je pokazalo — in to bo ostalo zabeleženo še dolgo, — da je g. Davidovič še vedno sposoben riskirati za višji cilj Očita se mu. da od KDK nima nobenih zagotovil in garancij, a pri tem se pre žira. da je prav v tem moralna in državniška veličina njegovega dejanja Režim dr Korošca je bil obsojen na smrt, desperadi so pripravljeni ga držati. dokler ne bi hiša pogorela do tal naša valuta pa propadla G Davidovič je narodu skrajšal trpljenie in s tem da1 možnost da se še mnogo reši.
A kaj sedaj? Desperadi so na delu za »trojko* Mi se ie kot stranka ne bojimo. v strahu pred njo pa mora biti vsaKdo. ki mu je za našo državo KDK ne bo ne apelirala, ne prosjačila ne protestirala ako se krona odloči za «troiko». Izgovor na potrebo budžeta pa ne bo zmanjša! teže odgovornosti niti za trohico.
Državni raison priporoča režim, ki bi vlil zopet nekaj zaupanja v državno upravo in izvedel svobodne volitve Ustavotvorne ali običajne volitve? Brez izpremembe ustave ne poide in to se mora izvršiti v leea'ni ohliki Izpre-memba ustave se mora izvršiti, če hoči imeti blaeodeien efekt, sporazumno nikakor pa ne z maioriziraniem. To ne daie pravice «veta» za naeaiive ali fri-volne zahteve ker ie tu sodba naroda ki bo razorožila vsakogar k: bi hote samo razd:rati. pa tud' oneea ki bi trdovratno branil katerikoli naimanjši pojav hpsremonizma.
Seveda bi bilo najbolje, da se vpra sanje usiavne reforme reši čimprej Za to pa je potreben prejšnji sporazum vsaj v glavnih načeih. Ako smo že take daleč, da je to mogoče, potem bo vsak do želel, da nova ustavotvorna skupšči na čimprej opravi svoie delo.
Bati se ie da atmosfera in duhovi za to odločitev še niso zreli. V Beogradu še vedno govorijo samo o razšinenih samoupravah, o nekakem povečanju oblasti, kar pomeni praktično samo pre-valitev ogromnih bremen na ramena oblasti, ne pa saniranie centrale For mula »razširjenih samouprav® ki jo ie svoječasno skoval dr Warlnkovič se je preživela. Na drugi strani so ekstrem-ne zahteve po samostojnih državah v raznih odkritih in prikritih formulah istotako nemogoče sojene iugosloven skega ustavnega prob ema. Tudi one ki so itak izkopane iz frankovske predvojne orožarne, morajo v grob poleg Marinkovičeve formule.
Zagrebška deklaracija od 1. avgusta 192«. je pokazala pot k edinicain. ki imajo tvoriti reorganizirano državno celoto. Vsako hegemonijo z ustavnimi odredbami onemogočiti in ustvariti garancijo, da se v dek araciji označene edi-nice morejo v okviru državnega edin-stva svobodno izživeti, to ie okvir za novo ustavno ureditev. Okvir za svobodno Hrvatsko in svobodno Sovenijo da,ne govorimo o srbstvu v jugosloven-ski državi.
Tendeje zore in si prebijajo pot skozi skalovje šovinizma in ledenike he-gemonizma.
Edini izhod iz krize ki more spasiti državo, je objektivna vlada ki bo vodila svobodne volitve. Ako smo že zmožni postaviti glavne linije nai bodo ustavotvorne. ako še nismo nai bodo navadne da se iz niih porodi vlada reševanja države vlada snorazuma ir priprave za flstavno reformo, ki ie neizogibna. Kdor bi jo hotel izigravati, ali
Ves včerajšnji dan je se potekel v brezuspešnih poskusih rešiti četvorrjo koalicijo. - Večerna ministrska seja. Vladni komunike napoveduje demisijo
Beograd, 29 decembra ob 20. p. Dogodki današnjega dne potrjujejo, da so ostali vsi obupni napori dr. Korošca in Velje Vukičeviča za ohranitev njunega rež;ma brezuspešni in da sta se morala spričo odpora demokratov odnosno Lilije Davidoviča, ki kljub vsem obljubam vendarle ni hotel še nadalje nositi odgovornosti za početje režima, v katerem sta inie'a elfvno besedo dr. Korošec in Velja Vukičevič. končno vendarle odloč'ti za ostavko
Dasiravno so že včerai popoldne z vso sigurnostjo računali s tem. da bo demisijonirala vlada včerai zvečer aH najkasneje danes dopoldne, ie dr. Korošec Po svojem večernem posvetovanju z Vukičev'čem še enkrat skušal pre-orečiti razpad četvorne koalicije in ohraniti na krmilu svoi režim. Potrdila se ie danes vest. da oo svojih sinoč-n.i*h konferencah poslal oozno zvečer Ljubi Davidoviču Sporočilo, da ie tkzv. vladna trojka odpravljena sprejet« demokratske zahteve, če demokrati odnosno Ljuba Davidovič s svoje stran? pristanek) na poostritev režima proti KDK in na ostre nkreoe ki sta i?h začela Velia Vukičevič ln dr. Korošec na lastno oest izvajati v Zagrebu in vseh nrečanskih krai'h o^oti protivnikom he-gemorSc;*!čnega režima.
Ponovna seja šefov č**tvorna koalicije
Dasi je bilo dokaj malo verjetno, da bi se Ljuba Davidovič po vsem tem, kar se ie odigralo v vrstah četvorne koalicije tekom zadnjega časa. zopet vdal. je dr. Korošec v pričakovanju, da s? bo g. Davidovič preko noč? vendarle orem?s|5. za danes dopoldne ob 10. ponovno sklical sejo šefov četvorne koalicije. Seja se ie vršila v vladnem predsedstvu In ie trajala SS m?nut. Tudi ta zadnji poizkus ie ostal brezuspešen. Ljuba Davidovič ie prv? odšel s seje. Novinarjem ie iziavil. da ie v polnem obsegu vztrajal pri svojih zahtevah in da se bo kmalu videlo, kai bo sledilo. Velja Vukičevič ie zapuščal vladno predsedstvo vidno slabe volie 'n bilo ie takoi iasno. da on in dr. Korošec nista uspela. Po Dav?dovičevem odhodu so imeli Vuk'čev?č. dr Korošec in Spaho še pol ure traiajoče posvetovanje iakar ie dr. Korošec ob pol 12. odšel na dvor v avdiienco.
0poWm«ka avdijenca dr. Korošca
Po mestu Se ie bliskov'to razš;ri!a vest, da ie vlada v dtmJsijj jn da bo dr Korošec že v svoiS opoldanski av-diienci oodal ostavko Pred dvorom se ie zbralo mnogo ljudi, ki so nestrpno "akaP nartalinih ooroč'1.
Dr. Korošec se ie vrnil z dvora kmalu po 12. uri. Odšel ie v vladno ored-sedstvo ter sklical /a 6. uro zvečer se-io ministrskega sve*a O rezultatu svoie avdiieuce ni hotel ničesar povedati.
Pos^is pregovoriti
V ministrskem predsedmštvu ie pričakoval dr Korošca Vnklčevičev ?uM-mus posl O Popovič kateremu je dr. Korošec podal poročilo o avd!!tnci. Na-td ie povabil k sebi m?n?stra Šumenko-viča. ki urac/uie v ist' hiš? in ori kate-rem se ie nahajal tudi minister Ang;e-Unovič. Kakor se zatrjuje ie skušal dr Korošec ob* min'stra k? sta oHstrSa g Marink o v'ča. Pregovoriti na? demo-kratsk? ministr? os+anpin v vlad' ter apelira io na demokratski klub ki bi se zbal morebitnega razcepa ter bi bil po-pustli?veiši. Tako bi se pridobilo na času Oba sta ta predlog odbih. Vendar se je popoldne preko gotovih lh'd? še enkrat poskušalo vpMvati na demokratske ministre nai se izneverijo Davido-v?ču, češ da so iim brez obzira na od loč'tve demokratskega kluba portfeljl na razpolago.
Davidovič V7*raia "a zahtevi po demisiii
Ljuba Dav?dovič je po seji šefov četvorne koalicije odšel v demokratski •'lub V?er ie že b?lo zbrano v(Klstvo
..«tet^p n+ropj/p f l«hfi
r»avidovi<j
koga prevariti. ga bo treba izločiti brez
usmiljenja.
Dr. Korošec in tovariši zavlačujejo izvršitev obsodbe nad seboj Napenjajo vse sile da b' etabhrali diktaturo 'roi ke. Lahko povzročijo še škodo, rešiti pa se ne morejo več.
ie poročal o noteku razgovorov z ostalimi šefi vladnih strank ter naglasil, da je odklonil vse nn«roje. k? so iih stavil? dr. Korošec, Velja Vuk?čev?č in dr Spaho ter zahteval, naj dr. Korošec čim preje poda ostavk » celokupne vlade. ker bo v nasprotnem slučaju tr^ha izzvati vladno krzo na drug način Posvetovanja v demokratskem klub" so trajala do 2. Odliafajoč domov, ie Liubp Davidovič novinarjem ponovno izjavil, da vztrajajo demokrati pri svo-iih zahtevah.
»Ali ie res.« so se zanimal? m>v'nar?i »da ste zahteval? od dr. Korošca, nr poda ostavko, da na ta način oto^oč' pričetek razgovorov z Zagrebom?«
»Da. to sem že davno zahteval.«
»Trd? se tudi, da je dr. Korošec zahteval naj demokratski min Vri <? Svojo os+avko izzovejo vladno kriro.«
»Ne vem. kaj hoče g. Korošec. Vpiu pa. kaj hočejo mi. S!cer bo o* zvečer seja ministrskega sveta in potem vam bo jasno, kako stoji stvar.«
Zadnja seja ministrskega sveta
Z naraščajočo napetostjo so v vseh političnih krogih in tudi v ostali javnosti pričakovali seje ministrskega sveta in nadaljnjega razvoja dogodkov. V vladnem predsedstvu so bili ves popoldan zbrani radikalski ministri z dr. Korošcem, v demokratskem klubu pa se je vršila konferenca vodstva demokratske stranke.
Točno ob 6. so se zbrali vsi ministri z izjemo »težko obolelega« dr. Marin-koviča in vojnega ministra generala fiadžiča v vladnem predsedstvu, kjer se je nato vršiia seja ministrskega sveta. Se*a je trajala jedva 25 minut.
Ministri so odnašali skrajno rezervirani in so na vprašanja novinarjev kratko izjavljali, da bo itak izdan komunike, za podrobnosti pa naj se obrnejo na dr Korošca. Demokratski minister Pera Markovič ie opozoril novinarje, da jim bo pojasnil stališče dem krat-skih ministrov minister Grol. Prometni minister Andra Stanič je šaijivo pripomnil: Ostavka ni sprejeta. Finančni ministe: dr. Suootič pa je na vprašanje, ali je vlada že podala os avko, ironično odvrnil: »Saj vidite, da grem peš. Ce bi bil še minister, bi se gotovo peljal z avtomobilom.« Minister p ste dr. Ku-jundžič ie dejal: »Ravn?y e so po svetopisemskih besedah: Cakaite in vse vam ho raz tdeto.« Končno je bil ob 7,20 izdan iz vladnega predsedstva sledeči komunike:
Službena napoved demisije
»Na današnji seji ministrskega sveta ie ministrski predsednik dr Korošec obrazi >žiJ histori at in potek razgovorov med šefi vladnih strank Končno je izjavil, da ie ori-šel na osnovi teh razgovorov do p-enričanja da lih ie treba ra čistiti na način, kakor to zahtevajo parlamentarni običaji. Seja ie bila na'o zaključena.«
Demisija bo podana danes dopoldne?
Beograd, 29. decembra, p. Po seji min. sveta se je dr Korošec še do.gu posvetoval s svojimi ožjimi prijatelji, nakar se je ob pol 9. poda domov.
V političnih krogih se zatrjuje, da bo nocoj sestavil motivacijo ostavke ter jutri dopoldne ob 10. predal demisijo vlade.
Predsednik skupščine Uije Mihaj':o-vič je nocoj izjavil novinarjem: Ostavka še ni podana. Zgodilo se bo to jutri. Minister Vujičič je izjavil: Ostavka je neizbežna. Ona je potrebna iz dveh razlogov: da se otvori pot k sporazumu s Hrvati in ker so odnošaji v koaliciji postali nevzdržni. Izgleda, da bo v smis'u te izjave tudi sestavljena motivacija ostavke.
Zvečer se raznaša govorica, da Vu-k:čevič in Korošec še vedno kuhata, kako bi izigrala situacijo. Pasus v vladnem komunikeju, da ie treba položaj razčistiti po parlamentarnem običaju, se z gotove strani poskuša tolmačiti tako. da bo g Korošec poskusi1 izbar-kirati iz vlade demokratske ministre, oddati njihove portfel.ie ljudem iz troi-ke ter se tako predstaviti Narodni skupščini, češ. ako je opozicija v večini. nai me premaga.
Demokratski minister, ki smo ga vorašaT za mnenie nam ie izjavil živimo v resnih in težkih časih in ni dopustno, da se zbijajo krute šale..,
Borba naših rojakov na Koroškem
Govora slovenskih poslancev v proračunski razpravi v koroškem deželnem zboru
Celovec, 29 decembra. Včeraj popoldne ie v proračunski razpravi koroškega deželnega zbora govoril tudi slovenski poslanec dr. Petek, ki je med drugim izvajal:
»Če pregledujemo proračun, najdemo dve veliki postavki šolstvo in kmetijstvo na kateri Slovenci nimamo nobenega vpliva in sicer zato. ker imata pri uporabi teh velikih vsot odločilno besedo deželni šolski svet in deželni kulturni svet Ti dve organizaciji sta sestavlieni r>o nedemokratskih načelih in zato smo v svoiih nravcah prikrajšani Neznosno le. da Slovenci ki smo •nočna in izrazita manjšina, v deželnem šolskem svetu nimamo svoiega zastopnika in da zveza koroških zadrug ki pomeni meo* Slovenci močno gospodarsko organizacijo nima zastopnika v glavni kmetiisk) koron-•aci'1 v deželnem kulturnem svetu Mi smo oričakovali od demokratične republike da se sestavita deželni kultum' svet m deželn' šolski svet po 'hidski volii. r>a smo se prevarali Ti dve organizaciji nosita clavno krivdo na politiki, sovražni Slovencem Pr> plebisciti) se ie v teh svetiščih zasidra!o stališče »Heimatsbunda« ki ie merodaien v vseh zahtevah Slovencev To <mo videli tudi pri razpravi v 50'skem odseku kjer so se nemške stranke uklonile tezi »Heimatsbunda «
Da je gospodarski položaj v slovenskem delu Koroške žalosten dokaziiieio klici na Domoč in konkurzi v vseh predelih spodnje Koroške Ha se da z dobrodelnim* koncerti ing aj-niziiah rešiti gospodarsko vpraša-nie. ne veriamemo Bolie bi bilo ako bi se skušalo nasprotie med mesti in podeželjem ublažiti Seveda ie za nas težko govoriti o gospodarstvu če se nam vedno zopet očita irendenta. Mi smo svoječasno v deželnem zboru Izjavili, da se postavljamo
na stališče danih razmer In mednarodno smo se zavzeli za to lojalnost manjšin. Tisti krogi, ki nam vedno očitaio iredento, naj pomislijo, da se ravno isto lahko obrne enkrat proti nemškim manjšinam, kakor smo to videli zadnjič v Luganu. Ce je Stresemann občutljiv, smo tudi ml lahko.
Drugo vprašatne ki se ga hočem dotakniti tvorijo takozvani Nemcem prijazni Slovenci izjavljam da teh Slovencev ne sovražimo Ker pa so ovira uresničenju kulturne avtonomije, srno poskusili spoznati realnost kulturnih stremljeni teh ljudi. Nobena zahteva, ki so jo manjšinski kongresi zahtevali od narodnih skupin, ne obvelja pri teh ljudeh Tudi poizkusi »Heimatsbunda«. ustvariti pozitivne kulturne zahteve, so se izjalovili Politična prepričanja ne more'o biti odločilna za kulturno priznanie.
Za posl dr. Petkom je govoril tudi posl. Stare ki je razpravljal zlasti o razmerju učiteljstva do slovenskega ljudstva in iz-vaial med drugim:
Učitelistvo ie slovenskemu liudstvu neprijazno Učni načrt zahteva vzgojo, ki je v skladu z domom Pri nas pa ta vzgoja otroke domu odteguje Nemci imaio od nemškega učitelistva narodno vzgojo. Nemci imajo za svoj denar narodu zvesto učitelj-stvo. mi pa imamo od učiteljstva raznaro-dovalno vzgojo med nami. imamo učitelistvo. ki mu je vsaka slovenska zadeva zoprna. ki niti dveh slovenskih uč:teiiev ne trpi in še vedno sklepa resolucije proti njima.
Način pouka ie za slovenske otroke v prvih letih muka. In če kak učiteli iz usmiljenja daje otroku pouk v domačem ieziku. ga šolski nadzornik za to posvari, kakor se je to zgodilo v velikovškem nkraiu. Mi je res zvestoba do lastnega ljudstva že veleizdaja?
Grandiozni francoski mornariški program
Francosko brodovje se poveča enot. — Gradbeni program bo
stal petnajst
Pariz, 29. decembra d. Včeraj smo na kratko poročali o grandiioznem francoskem mornariškem načrtu, ki je poleg proračunske postavke za voisko predmet živahnih debat v francoskem parlamentu Omenjali smo že proteste de Jouvenela proti kreditom za vojsko in mornarico, ki pa iih ie gros zbornice enodušno odklonil in z navdušenim aplavzom sprejel poročilo vojnega ministra Sedaj ima zbornica v delu poročilo mornariške komisije in bo v kratkem razpravljala in odločala o mornariškem proračunu Predloga, ki bi bila morala priti na razpravo že v lanskem zasedanju določa silo francoskega brodovia sledeče: 175 tisoč ton velikih bojnih ladij (linijskih ladij in bornih križark) 340.000 ton lažjih boinih enot (male križarke do 10.000 ion torpedovke in rušilci) 96.000 ton podmo-r-nic in 60.000 ton matičnih ladii za zrakoplove V tej tonaži niso zapopadene šolske ladje, manjše ladje za obalno plovbo in polagalci min.
Ta minimalni gradbeni program se ima izvršiti naikasneje do I 1943 Število ladij, ki bodo spuščene vsako leto v morie bo določeno v vsakoletnem proračunu V zakonu se službena doba posameznih ladij določa za velike bojne ladje 20 let. za lah-
na skoro 700.000 ton bojnih izvršen v petnajstih letih in bo milijard
ke križarke 17 let, za torpedovke in rušil-ce 15 let in za podmornice 12 let Poiovica vseh ladii bo stalno opremljena s posadko in bo stalno pripravljena za boj. Mornariška komisija povdarja v podkrepitev svojega poročila, da je washingtcnska pogodba iz leta 1922 določila tonažo Francije za velike vojne ladje na 175.000 ton. zato je Franciji nemogoče še nadalie vzdrževati ravnotežje pomorskih sil z Ameriko. Anglijo in Japonsko. Sedaj ima francosko brodovje le 9 velikih bojnih ladii. skupno 197 tisoč ton. Od teh iih ie nekaj že zastarelih nekaj pa jih vrši službo preko svoie dobe.. Čeravno stane vsaka nova liniiska ladja danes najmanj 300 do 400 milijonov frankov. se Francija ne more odpovedati graditvi novih ladij, dokler druge velesile mrzlično izpopolnjujejo svoie brodovie.
Stroški za izvršitev tega programa znašajo po poročilu mornariške komisije povprečno eno miliiardo letno, program pa bo izvršen v petnaisrih letih
Pariz 29' decembra s Finančna komisija zbornice je s 7:3 — 2 poslanca sta se gla-sovania vzdržala — sprejela zakon o zvišanju parlamentarne indemnitete. kakor jo ie določil senat.
Nova poostritev odnošajev mc
Paragvajem
Posredovalna akcija je zastala na mrtvi točki, medtem pa so Bolivijci znova vdrli na paragvajsko ozemlje in zasedli trdnjavo
Vanguardia.
Buenos Aires, 29 decembra (be.) Argentina je prepoveda a prevoz orožja, kj je bilo do'očeno za Bolivijo, dokler
VVashington, 29. decembra. Posredovalna p/izadevanja v konfliktu med Bolivij ) in Paragvajem so prišla na mrtvo točko, ker se hoče počakati na to ali bosta Bolivija in Pa a?va spr jela pred dvema dnev ma izdelani načrt u sporazumu. Std^j pa javlja pa ragvajsko poslaništvo, da so Bolivijan-
ne bo rešen paragvaisko-bolivijski kon. flikt.
Pc^aiama z
Pariz, 29 dec. p «Temps» komentira v
ci zopet zasedli fort Vanguardia_ na uvodniku pogajanja k' se vrše med Mus*
spornem ozemlju in da so bolnujske ......... ■ -
čete vdrle 12 milj naprej v no rani°st paragvajskega ozemlja. Zaradi tega je nastal zelo resen o loža j Pislaništvo javlja da se ie ta pohod izvršil brez boja Bolivijanci so izkoristili povel e, ki ga ie paragvajska vlada dala svojim če'am. nai ustavijo vse sovražn >s*?
VVashington. 29 decembra d Bolivijci niso izpraznili trdnjave Boupiie-ron. ki so jo b;li zasedi5 že v prvih bo-iih Po poroč:|ih iz Paragvaj ie položaj na meji zopet zelo resen in na pomir-ienie ni misliti dokler Bolivija ne pokaže vsaj malo dobre volje in ne preneha s sovražnostmi ter z zasedanjem paragvajskega ozemlia Oenera' lose Oui-ros. načelnik boFviiskega eenera'nega štaba demanfirn vest da b! bPe bolivij-ske čete zasedle poragvajske obmejne postojanke.
soliniiem in jugo-slovenskim poslanikom v R mu Rakičem in n^elaša. da ie to nov ko« rak na potu izboljšan ia odnoša jev med Ju» tfoslavijo in Italijo List povdaria. dk imajo ta pogajanja pred vsem namen proučiti možnost podaljšanja prilateliskega pakta med obema drživama Po informaciiah pa* riškega «Tempsa» ie pokazal Mussolini mnogo dohre volje za obnovo zavezništva 7. Jugoslavijo.
Francoski oro»-pčun sprejet
Pzriz 29 dec (be) Proti polnoči je fran* coski senat odobril pioračun z 273 glasovi proti 17
Atentat na uredništvo italijanskega lista
Pariz, 29. dec (be.) V četrtek ponoči ie bila vržena v poslopje italijanskega časo* pisa «Unione» v Tunisu homha ki je na« pravila veliko škode. Atentatorji so zbe« žali. Ranjen ni bil nihče.
Kako se bo razvijala kriza?
Razne beograjske kombinacije. — »Edino pametno je, dati KDK volilni mandat«, pravijo beograjske »Novosti«
Beograd, 29 decembra o- Kako se bo razvijala kriza po di misiji Koroščeve vade. ie še povsem uesigorno Kleroradikaii se i vsemi silami trudijo, da b zasigurali etabliranje diktature trojke. V tej zvezi je razumljivo tudi st»ln(. zavlačevanje otvoritve formalne krize in dolge avdijence g Korošca H.gernonistični karte, s^uša P|cJ stavljatj situacijo v državi kot tako opazno, da ie mogoče vzdržat; mir in red le z režimom m >čne roke Njihova ideja ie še vedno ta da bi z nasilno politiko potisnili KDK na kolena, io i mir'gaini razdvojili in sam1 napravili »sporazum« ki bi respek-traJ Policije hegemonisiov Troika se na vso nvv trudi da t> se nova vlada sestavila brez predhodnih konzuiacij.
Trezni politični krogi ki mislijo na državo in se zlasti bojijo nepopravljivih gospodarskih Posledic ako se sedanja politika nadaljuie ali pa še poostr. ne verjamejo v možnost režima troike Om -matrajo. da bodo po ostavki vlade pričele konzu ta».ijc n>a dvoru na katere bodo pozvan vsi šef; strank. predvsem tudi oba predsednika KDK Maček m Prib'č-vič Ve se. da sta oba pripravljena se odzvati Pozivu kralja Na teh konzultacijah se bo videlo, ali ie že sedai mogoč kak sporazum, ki bi omogočil ustavotvorno skupščino Ako ni mogoč. potem bi se nai pristopilo izvedbi prvotne teze KDK: imenovaniu nevtralne vlade, ra.zipustu Narodne skupščine in raz-
pisu novih volitev.
Beograd, 29. decembra p. Nocojšnje »Novosti« razpravljajo o situaciji pod naslovom »Kako bo rešena kriza vlade« ter pišejo med drugim: G Davidovič je pripomogel do tega da je bila kriza ki traja že od 20. juniia končno tudi formalno otvorjena N hče pa ne ve ali ima g. Davidovič v žepu tudi že nigno rešitev Mnogi rmslijo. da ie nima Dema rešitev krize ie že v tem. da ie izginil z oblasti režtn dr Korošca S tem je izpolnjen Prv- Pogoi KDK. Bilo bi nerazumljivo zakaj bi ostali na pol pota in zakaj bi padcu vlade ne sledi1 razpust policijske Narodne skupščine. S tem bj bil izpolnien drugi pogoi, ki so ga že ponovno naglasili voditelji KDK Dr Korošec in Velja Vukičevič b; hotela trojno koalicijo Vukičevič ie svoje naihujše nasprotnike v lastni stranki že odpravil in ie tako gospodar radikalske večine. Zaradi klerikalcev bi tudi rad očuva! fatalni biejski Dakt Ta pakt ie postal kakor mnogi pakti slične vrste nevzdržen Na zunaj in znotraj ie podoben ruršk- kuli iz blata Končno naglašajo »Novosti« da bi biia ed na pametna rešitev ta, da Hi se P -veril volilni mandat KDK To bi prineslo resnično in edino pravilno rešitev vladne krize. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi. kar ie tud' dnkai verietno. da se znova pojavi na obzorju »nevtralna« vjada generala Ha-džiča.
Kegemonisti trobijo aiarm
Pričeli so zopet izdajati velikosrbski »Balkan«, ki sramoti ju-goslovenstvo, glorilicira Mussoiioija in poveličuje Punišo Račiča
Beograd. 29 decembra, p. povsem nepn »kovano se |e danes zvečer pojavil na beo grajskih ulicah v obnovljeni izdajj zloglasni i)eog~ajski velikosrbski list <Balkan» Kot izdajatelj fuugira znani bejgrajski novinar Svetolik Savič. Vsebina lista jasno priča kdo je pravi izdajatelj Vsi članki so prežeti velikosrbskega napuha in bruhajo »gen, in žveplo na vse. ki ne prisesajo na veliko-srbsko ideo Uvodnik nosi naslov <Srbi na okup» in naglaša, da je jugoslovenski naziv antiteza Velike Srbije. Na aru^em mestu t»b javlja odprto pismo na angleškega poslani-
ka Kenarda ter ga napada zaradi njegovih stikov z voditelji KDK, obtožuje ga, da se kot predstavnik prijateljske države na nedopusten način vmešava v naše notranje za deve. V nadaljnjem članku glorificira Mus solinija in se zavzema za najtesnejše sodelovanje Srbijancev s fašistično Italijo. Vrhu nec vsega pa je članek pod naslovom <Pu niša Račič». v katerem poveličuje morika kol narodnega junaka in ga zagovarja, češ da ima po obstoječih zakonih vsakdo pravi co braniti svojo čast in svoie premoženje če treba tudi z orožjem in ubojem.
Demokrati za tezo KDK
Potrebna sta nova vlada in razpust Narodne skupščine. — Današnji režim in današnji parlament nesposobna rešiti državni problem. — Važno poročilo o naziranju vodstva DS na situacijo
Beograd. 29 decembra r V »Politiki« je
izšej pod naslovom »Utvararne pota k sporazumu« članek ki ga ist označu e Kol nekak resume debat v vodsivu dvinokratske stranke KaKur se v pouč-nih političnih krogih zatrjuje je članek napisai minister prosvete g Grol n članek ie v glavnem reprodukcija reiejd.a g. Uavidoviča na včerajšnji seji vodstva DS kaieri referat je bii. kakur znano enodušno odobren
Uvodoma razprav Ma članek o historijatu četvorne koaliciie 'er i/naša argumente, zakaj ie demokratska stianka pr's*aia da sndeiue pr fi kotnb-nacin DS ie bila Prvotne; Prot; tak »:<nj,m volitvam iz bojazni. da bi se Jogi.dk; 20. lumja v vi>liln' borb prestra^-tno izKoriščai Danes te opas-ncisti ni več A gumeni onih. ki so proti temeljitemu razč sčtnju ie neizvestnost kai namerava KDK loda ta neizvestnosi ni več taka kakršna ie b;la v prvih časih ogorčenja
Cas ie om» g"čil razm šljania izmenjavo misli, nasvete Prijateljev v državi in izven me Nova skupščina b «»ma Po sebi pomenila veliko olajšan e neranjega in zunanjega položa a v vsakem primeru pa če bi potem pr'šl; vanje vsi Hrvati ali ne Za kaj nai b o reformah k se zahtevajo iz Zagreba razsoiaia sednrua skupščina ki n spos bna n;ti mimr. razgovarjati se o njih, nitj o niih skiepiti? Nr bih b dobro ako b: v primeru nesoglasja odiočeva1 g as slu čame več ne v trenutnem nenormalnem od nošaiu skupin Sklepati m>re danes samo narod v celoti Apeli na narod vršMi za mnogo maniša vprašama Pon kod ve^ ie' po vrsti Ponekod n* celo dvakrat na leto, ako ie Potrebno 'n nikjer nis< bili ti ap li brez konsf. ^k.-i so se vr^ih iskreni 2e prej. takoi po 20 iunnu ie bila or^iektirana nevtralna vlada dejansko kot volilna. Za-
htevalo se Je da 'zvrši v skupščini neko-iko nei d'ožljivih poslov, da bi se ne dalo prav tezi "kstrem-stov o kaki kapiru aciji strank četvorne koalicije Od tedai ia Pie-reklo šest mesecev in o kapitulaciji ne more biti več govora niti za eno niti za diugo stran Bolj kakor Hrvatom ie Srbim potrebna nova skupščina ker nalagata sedanja vlad? 'n skupščina odgovornost Srbom. ne da b iih vprašali v koliko se strl-n:ajo s sedanjim poio*aiem m politiko te vlade in skupščine boli ie nova skupščina potrebna državi. da bi io v slučaju vsilievania borbe s ka-erekol stran- branila in čuvala z nedotaknjeno avtorireto Vse to ie potrebn-i povedati da se razbi eio zablode o »negotovosti«, s katero bi se šlo v volitve za novo skupščino Večje negotovost: od te ki lebdi nad sedanjo skupščino. ne more biti
V tem podeuu 'e za vsakega političnega človeka iasn > da se od KDK ne morejo pričakoval Drvi koraki nit; kaki predhodni razgovori Ne ere za strankarske transakcije. gre za ustvarienie atmosfere povere-nja
Končno ne b' bila rti' aka nesreča ako se vsled nesog'asia strank v četvorni koaliciji onemogoči ororačun kakršen ie Dva-nalstine b- bile Midi dobre Tehnični vpra šania ne morein bit' <7? vnr di postav Ija na «tr;>n politično orav 7a Driv državno vpra«an'e Predvsem oa ie važno da se oreneha s fraz->m- n kroititlncii' ker ie ne more hit« več na nobeni «tran' V-'n pa se misij na posameznike n , en' ah drugi strani bi b;la niihova kap;ti]! nMin 'stotrkn v korist Nobena stran1 a ne more doseči kar ona hoče To tudi n; važno oač oa ie važno kai Hoče narod Nirod Da ne bo hotel sebi slabše temveč bo i še
Prvi početki obznane v zagrebški oblasti
Poročila na šefi vodstva HSS. blok prečanskib oblasti. — Dr.
Zagreb. 29 decembra, n l)a;ies dopoldne se je vršila v predsedstvu sabornice seja vodstva HSS. Razpravljali so tudi o prvih znakih izvrševanja obznane v zagrebški oblasti. Poslanec Valjavec je obvestil > od-sivo, da je general M.iksimovič i7dal tajen rrzpis vsem upravnim oblastvom svoje ibla-gti. s katerim se preoovediiie prirejanje zaupnih sestankov. Vršiti se smejo le oni zaupni sestanki, ki so bdi tri dni prej prijavljeni političnim oblastvom. Ako bi se M sestanki vršili brez prijave oblastvom. bo kaznovan dolični gostilničar, v čigar lokalu bi se sestanek vršil.-z globo 5000 Din. z sporom dveh mesecev in z odvzetiem obrtne. pravice Dalje je general Maksimovič ukazal vsem političnim oblastvom da naj budno spremljajo vsako tudi privatno Kretanje rb-činskib načelnikov in drugih vplivn-ršib ljudi. Občinski načelnik v Desniču Josip Martinko je bil na podlagi člena 18 zakona o javni varnosti odstavljen s svojega m^sta. češ da je 9 političnimi agitacijami rušil mir in red.
Nekoliko po 11 uri ie prišel v predsedstvo oblastnega odbora bral dr Mehnieda Spnha Fehim Soaho predsedn:,< ibhs1n<jgn odbora sarajevske oblasti Prišel ie. da se razgovori 9 Predavcem glede sodelovni« sarajevske oblasti z ostalimi prečnnskimii oblastmi, ki jih vodi zKTrphška oblast. Do-cdaj so skupno s nrečanskimi oblastmi po delovale v«e bosanske oblasti izv7em5i sarajevsko in banjaluško. Fehim Spaho je imel nalogo da vnostavi ^ve70 nreffinkih oblasti in saraievsVp oblasti. Spaho je bil pri Predavcu dve uri.
Konferenra vodstva HSS je bila kotrana ob 1. popoldne. V razgovoru z novinarji je potem dr. Maček izjavil, da ga kriza beograjske vlade niti najmanj ne interesira. Ilr-
— Sar^ievska oblast stooa v Maček o beograjski vladni krizi
vatsko vprašanje se mora rešiti tako. da hodo Hrvati in hrvatski narod enakopravni s Srbijo in s Srbi Edino »o m^re zadovoljiti Hrvate a da bo ta enal.-ooravnost /aiam cena za večne časp ie potrebna tudi en*'ko pravnosl ostalih državnorravnih in kultur no7igodovinskih individualnosti. Kakor vidimo. so vse to take stvari da na niih re «itev niti najmanie ne more vplivati tisto malo gnilobe, za kar smatrajo nekateri beo grajsko politično situacijo Kadar se bo začelo reševanj" in to se mora kmalu zgoditi ne bo nihče vprašal ne za Davidoviča. ne za Vukičeviča ne za Spaha. a najmanje za Korošca.
G* Kenoard v avdijenci
Beograd, 29. decembra, p. Danes opoldne je kralj sprejel v dolgi avdijenci angleškega poslanika g. Kennar-da. G. Kennard se je. kakor znano, nedavno več ni mudii v Zagrebu, kjer se je pri voditeljih KDK obširno informiral o politični situaciji in o njihovih pogledih na rešitev krize.
Točenje alkohola v trgovinah bo zopet dovoljeno?
Beograd. 29 decembra č Kakor se čuje namerava notranii ministerd r Korošec ukiniti svojo naredbo od 1 novembra, po kateri le prepovedano točenje alkohola v trgovinah in braniariiah Ministrstvo namerava podališati baje sedanji sistem do 30. junija 1929.
Neuspela intriga
Hegemonistična trojka bi rada nov Markov protokol!
Beograd. 29 decembra, r. Včeraj je dospel v Beograd zagrebški veliki župan general Maksimovič ki je še zvečer imel dolgo konferenco z dr. Korošcem. Kakor se v radikalskih krogih zatrjuje, »e ime a ta konferenca poseben značaj. Kleroradikaii so namreč v zadnjem trenutku poskušali, da iz;graio akcijo g. Davidoviča na ta način, da poskusijo razbiti KDK. G. Maksimovič ;e poskusil v Zagrebu stopiti v direkten stik z voditelji HSS. da iih pridobi za separaten sporazum s klerorad ka i. Očetom tega projekta '"e očividno lebdel pred očmi famozni Markov protokol iz 1. I9?3 G Maksimovič Da se je moral uveriti da so voditeMi HSS za take intrige in ponudbe nooo'noma re-dostopni Bi' ie povsod odb;t 'n n;egova akciia je končala s popolnim fiaskom. Dreden se ie prav za Drav prčela O tem ie g Maksimovič izvesti' smoči g. Korošca, kar ie v klerorad'ka'skih kro-srih izzva'o silnn razočaranje in povzročilo da so skleni" še enkrat pogajati 7. Davidovičem ter poostriti politiko oroti Zagrebu.
Konfiskacije v Zagrebu
Zagreb, 29. dec r Od 14. novembra do danes je državno pravdništvo v Zagrebu zaplenilo 90 listov, dva koledarja, eno bro« šuro in en letak Od dnevnikov je bil za» plenjen «Narodni Val» 31 krat, «Hrvat» 7 krat, «Večer» 2 krat. «Riječ» 2 krat, «No» vosti® 2 krat in «Jutarnji list® enkrat.
Brezposelnost inteligence v Zagrebu
Zagreb, 29 dec. r. Nedavno je občina razpisala natečaj za 19 uradniških mest. Za ta mesta se je prijavilo nad 300 reflek« tantov.
Propaganda v mrtvaških krstah
Šanghaj, 29. dec. d. Na krovu nekega ru» skega parnika so zaplenili večjo množino propagandne literature, ki ie bila skrita v dveh krstah V zvezi s tem so aretirali 52 potnikov na parniku.
Nova pregrupacija v Rusiji
Iz Rusije prihajajo vesti, po katerih se zdi, da se vrši zopet nekaka preori-jentacija v boljševiških vodilnih krogih. Sicer je razbrati še premalo konkretnega iz teh poročil, aH Vendar vzbujajo komentarje inozemstva.
Predvsem se opozarja na dejstvo, da je sovjetska vlada dovolila Trockemu preselitev iz Sibiriie na Krim. Že dolgo so prihajale v inozemstvo a armantne vesti o bolezni tega nekdaj tako odločujočega sovjetskega politika; poročalo se je. da je bolezen Trockega take prirode, da mu je življenje resno ogroženo, ako ostane še nada^e v ostrem sibirskem ozračju. Sedai mu je sovjetska izbrala ugodno ležeče zdravilišče na Krimu, da se preseli tjakaj; lahki južni zrak bo njegovemu zdravju gotovo v izdatno okrepilo.
Stalinova v'ada ie s tem pokazal, da niso imeli prav oni, ki so trdili da nalašč drži Trockega v zdravstveno neugodnem s:birskem kraju, češ da se ga hoče na barbarski način enostavno iznebiti Gesta Stalnnva ie s stališča humanosti sicer samoobsebi umljiva vendar je spričo ostrosti notranje po i-tične borbe v komunistični stranki simpatičen pojav Nekateri inozemski komentarji so io skušat* tolmačiti kot znamenje zbližan;a med Stalinom in Troc-Vim: Stalin išče ba*e spopriiaznenja s Trockim svojim poglavitnem nasprotnikom in mu je v ta namen pred^ži' točke. v katerih bi mora'a oooz:cija popustiti. Tu prčno sev°da gole kombinacije. zakaj prvič ni Stalin v takem položaju. da bi mu bilo treba iskati opore orj opoziciii ki ni le premagana marveč naravnost strta, in drug:č ni Trocki mož. ki bi ga b:'o mogoče tako lahko pridobiti za komoro-mis N; tedaj mnogo verjetnosti, da bj šlo pri premestitvi Trockega na Krim tudi za poskus zbii-♦žania med obema politikoma.
Druga pomembna vest ie signalizirala te dni razdor med StaMnom in Buh-ri-nom. Buharina ki ie šele nedavno prišel z dopusta, je poslala moskovska vlad^ nepričakovano znova na dopust. kar pomeni, da ie prišel pri meroda.inih sovjetskih krogih v nemilost in da ie dO pust pričetek odstranitve tega vodi'ne ga državnika Treba ie pri tem naga siti, da je bil Buharin v dobi borbe med Stalinovo večino in Trockega opozicijo eden poglavitnih pristašev večine; ori ie bil prav za prav poglavitni teoretik večine in na njegova načelna izvaja nja se je naslanja' Stalin, ko je tako temeljito pripravil in izvedel svojo ata ko zoper opozicijo. Bilo bi tedaj zelo velikega po-mena. ako bi priš o med obema možema zares do tako važnih diferenc, da bi Buharin moral zapustiti svoje visoko mesto.
Ali tudi to vest je težko preizkusiti. Prinesel jo je berlinski komunistični list — in te vrste viri niso najs!abši za so vjetske odnošaje —. toda sovjetsko poslaništvo v Berlinu in na Dunaju je izjavilo. da tamkaj ne vedo o stvari ničesar. Ker pa so dogodki te prirode iz Rusije ofici.ielno potrjujejo običaino šele. kadar so že v prav resnem stad ju. demanti seveda še ne more biti končnega pomena.
Treba ie tedai počakati, da se izkaže, ali se zares pripravlja nova pregrupacija v vodstvu boljševiške stranke, ali pa imamo opravka samo z običajnimi neutemeljenimi kombinacijami.
Zbližan je med Rusijo in Rumunijo
Izjave Litvinova o novi vladi so vzbudile nade na pomirjenje. Besarabsko vprašanje večni kamen spotike. — Za sporazum
delajo tudi druge sile
Bukarešta, 29. decembra g. Izjave ljudskega komisarja Litvinova v Moskvi, v katerih je izrazil upanje, da bo Maniova vlada naSla pot za obnovo normalnih odnošajev med Rumunijo in Rusijo, so izzvale v rumunskem časopisju živahen odmev. Vladno glasilo »Dreptarea« ob:avlja danes v uvodniku vse te časopisne glasove in ugotavlja, da je iz Liivinovega govora razvideti. da ie sovjetska Rusija priprav. Ijena pogajati se o sporazumu tudi glede besarabskega vprašanja. Rumunska vlada je pripravljena obnoviti normalne odnošaje z Rusijo, ker ni krivda Rumunije. če doslej takih odnošajev med obema državama ni bilo. Krivda pade samo na sovjetsko Rusijo. ki je vedno z nova prožila besarabsko vprašanje. Tudi to pot Rumunija ne
I
more prej pričeti pogajanj z Rusijo, dokler se Rusija ne odpove svojim zahtevam na Besarabiji. Ta članek podaja oficiielno stališče romunske vlade v tem vprašanju. Zdi pa se, da so razen časopisnih člankov o vprašanju rumunsko-ruskih odnošajev na delu tudi drugi faktorji, da bi omogočili zbiižanje med obema dižavama. V bližnjih dnevih bo prispel v Bukarešto varšavski poslanik Cita Davila, da poroča o položaju. Pri tei priliki se bo baje izčrpno razpravljalo tudi o ruskem vprašanju.
Bukarešta. 29 decembra g. Danes je zbornica nadaljevala finančno debato in debato o prestolnem govoru. Z gotovostjo smatrajo, da bo proračun sprejet v ponedeljek.
Angleškemu kralju gre zopet slabše
Radi pomanjkanja apetita je telesno tako oslabel, da se zdravniki zelo boje najhujšega. — Skušali ga bodo okrepiti s transfuzijo krvi.
— London, 29. decembra. Glede zdravstvenega stanja angleškega kralja javljajo, da se je bolezen znova poslabšala. Vendar pa upajo zdravniki, da bodo kmalu zopet lahko poročali v izboljšanju splošnega stanja. V sedanjih okoliščinah gre v prvi vrsti za tak napredek. Da je kralj brez apetita. po mnenju zdravnikov ne pride toliko v poštev, ker bodo mogli ohraniti kraljeve moči s koncentrirano hrano.
_ London. 29 decembra. Kakor javljajo se je zdravstveno stanje kralja v pretekli uoči poslabšalo. Situacija je danes od časa do časa kritična. Recidivi v bolezni se mora vzeti za resno. Izboljšanje v stanju kralja v zadnjih dneh je napredovalo bolj
Glas francoskega lista o naši krizi
Ves pariški tisk ob'avl.ja obširna poročila o notranjepolitičnem položaju v kraljevini SHS, poudarjajoč, da je pričakovati vsak" čas krizo vlade. »Temps« je 2S t. m. objavil uvodnik, v katerem piše:
»Nevarnost težke politične krize v Jugoslaviji opozarja na splošni položaj na Balkanu. Leto ki gre h koncu, ie bilo zelo buirno v tem delu Evrope in nihče ne more vedeti, kaj pripravlja najbližja bodočnost državam, ki jim ni uspelo v desetih letih po veliki vojni zasigurati si ob novih pogojih svoj nacijonalni obstoj.
Runruniia je doživela oadec liberalne vlade in prihod narodne kmečke stranke na vlado Bolgarski neprestano grozi agitacija revolucionarnih makedonstvujuščih, Grška je doživela triumfalni povratek Ve-nizelosa v Jugoslaviji pa je končno tragedija v skupščini, ki ie veliala življenje tri hrvatske poslance, med njimi tudi narodnega heroja Stjepana Radiča, hudo zastrupil odnošaje med Srbi in Hrvati.
To vse so dogodki ki imajo lahko več ali manj globoke reperkusiie na mednarodni položai.«
»Temps« prehaja nato na položaj v Ru-muniji in Grški ter nadaljuje: »Ako se že lahko bližnia bodočnost v Rumuniji i,n Grški pričakuje z večjim zaupanjem, obstoji velika skrb za Jugoslavijo, kjer otežkoča zadržanje Hrvatov zdravo politiko, ki bi bia usmerjena k potrebnemu konsolidira-n.iu narodnega edinstva.
Zdi se. da uporaba ostre:š;h ukrepov ni ojačila vlade dr Korošca, ker je padec vla-de neizogiben zaradi pogojev šefa demokratov Davidoviča. ki iih smatrajo srbski radikali za nespreiemlrve Jutrišnji dan — sobota — bo brez dvoma v Beogradu odločilnega Domena v tem vprašauiu.
Dejansko ne obstoji spor v nacijonalni politiki v Jugoslaviji niti v vladni koalic;ji. niti v krogih hrvatske opozicije. Dočim zahteva vodia HSS dr Maček avtonomijo Hrvatske brez vsake druge zveze s Srbijo, razen osebe vladarja ne želi vodia SDS Svetozar f^rbičevič integralne avtonomije, ali po|it';5ne in upravne ločitve Hrvatske« Ali ie mogoče vprašuie »Temps« rešiti ra problem z reviziio gotovih določb ustave iz leta 1921.. ne da bi se izpostavila nevarnosti obstoiečega stanja in ne da bi se vedelo s kak:m novim sistemom ie mogoče zagotoviti sodelovanje vseh živih sil iugo-slovenskega naroda
Svoia izvaianig zakliučiiie pariški list z besedami: »Notrama k-iza ki io preživlja Jugoslaviia. v tem trenutku naibolj vznemir ia politične činitel>e na Balkanu V interesu Jugoslavije upamo, da se bo praktično rešila tekom 1 1929 kar ie zlasti v interesu ohranitve političnega ravnotežja v enem izmed najbolj občutljivih delov Evrope.«
Kazen za alzaške avtenomiste-duhovnike
Pariz, 29 dec. d. Strasbourški list «La Republique*> javlja, da namerava strasbour« ški škof po ukazu iz Vatikana kaznovati oba voditelja katoli?kih alzašk h avtonomi* stov. duhovnika Haegvja in Schhessa s su* ■penzijo a divinis Slednji ie bil urednik separatističnega lista «Elsasser». oba pa sta iz golega separatističnega fanatizma ob volitvah sklenila kompromis s komunisti proti katoličanom
Kmečki nemiri na Ruskem?
Moskva, 29 dec. (ri.) Kljub str< g' cenzus ri se potrjujejo vesti, da so izbruhnili v raznih krajih veliki kmetski nemiri. Iz pr_>= testa proti postopanju sovjet oblasti pri rekviziciii ž^ta. zažigajo premožneiši kmet« jc sumi *itni pridelek in pc.sp< darska po» slopja Kmetje so pc bili tud: več sovjet« skih uradnikov.
počasi, kakor se je prvotno mislilo. Kot vzrok navajajo slabo sprejemanje hrane. Zdravniki izražajo nado, da si bo bolnik zopei opomogel. Če ne bo krenilo na bolje, bo med drugim izvršena tudi transfuzija krvi, da bolnika na ta način ohranijo pri močeh.
London, 29. dec. (Io.) Po popoldanskih poročilih je kraljevo zdravstveno stanje nespremenjeno. Današnje časopisje je pri« ne-slo vest, da ie bil kralj predvčerajšnijm več ur v nezavesti Uradni krogi zanikajo to vest in naglašajo, da so ta poročila v sedanjem stadiju bolezni skrajno neprevid« na. Po najnovejših vesteh zdravniki, ne bo« do poskušali pri bolniku izvršiti prenos kr« vi, temveč bodo le menjali zdravila.
Amantilah zatrl uporniško gibanje
London, 29. dec. (lo.) Iz Kabula poroča« jo, da so uporniki popolnoma opustili boj proti afganskemu kralju in da so se umak» nili v Konistan Upor je zatrl kraljev^ svak. Kralj je bil za časa upora vedno v Kabulu in tudi vesti o uporu vladnih čet so po* polnoma brez podlage Bivši guverner Ka* bula, ki se mudi trenotno v Jelalabadu, se pogaja z uporniki plemena Šinvarov glede likvidacije upora. Dosedaj so prevozila an« gleška letala iz Kabula v Pešavar 68 oseb. Prevažanje je poteklo brez vsake nezgode. Ponesrečila se je edino nevesta nekega nem škga inženjerja v Kabulu, ki je hotela na vsak način revidirati svojo prtljago v zad* njem delu letala. Prijel jo je propeler in jo je težko ranil.
Francoski finančni škandal
Pariz, 29 dec. d. Aretacije v znani Ha« nauovi aferi zavzemajo vedno večji krog. Po včerajšnji aretaciji ravnatelja «Rumeur» ja» Anquetila menijo splošno, da bo aretira nih še več drug h oseb. Med temi se ime« nuje ravnatelj «Quotidiena» Dumav, ki je skušal skrivati svoje zveze z «Gazette du Franc« v ponarejem knjigovodstvu Nacijo* nalistična «Liberte» poroča, da bo preisko« valni sodnik odredil tudi aretacijo Dumav« jevega sina. ki je za očeta vodil pogajanja z «Gazette du Franc». Uredništvo «Rume» urja» naznanja, da bo list kljub aretaciji Anquetila izhajal dalje in svečano izjav* Ija. da nikdar ni vedelo za odnošaje med Anquetilom in voditelji »Gazette du Franc* in ni imelo z zadevo niti najmanjšega po* sla.
Preiskovalni sodnik je obtožil na prijavo delničarjev Socie.te d' Edition et de Publi« cite techn;que», bivšega ravnatelja pariške* ga večernika «Paris Soir«, ter ustanovitelja in ravnatelja pred meseci ustanovljenega jutranjega lista »Pariš Matinal» poneverbe.
Bivšega finančnega ministra Klotza so včeraj v kaznilniški bolnici izčrpno zasliša* Ii. Dasi je avtomobilska tvrdka Kellner umaknila svoio civilno tožbo proti Klotzu zaradi izdajanja nekritih čekov, to ne bo imelo na potek preiskave nikakega vpliva, ker je zadeva kazenskopravnega značaja. Vsekakor zatrjuje ministrov zagovornik, da
se afera razvija ugodno za Klotza.
>
Predrzen napad ameriških banditov
Newyork, 29 decembra g. Štirje banditje so napadli znanega newyorškega finančnika Cardo-nea, ko je ravno s svojirai prijatelji igra! poker. Ko so maskirani roparji vdrli v sobo in pričeli groziti igralcem z revolverji, je eden izmed Cardonejevih prijaitelijev skočil skozi okno in obležal na mestu mrtev. Cardone je ostal popolnoma hladnokrven Potegnil je svoj revolver in na mestu ustrelil dva napadalca. Roiparji so začeli tudi streljati ter usmrtili še enega priiaite-Ija, dočim sta bila dva težko ranjena. Cardon« sam je osta>! neipoškodovan.
Eksplozija munidje v Kovnu
Kovno, 29. decembra g. V oikolici mesta se Je dogodila strašna eksplozija, ki ie zahtevala osem človeških žrtev Bencinski rezervoar avtobusa. ki je prevaža>l municijo za litovsko armado, se je iz neznanih vzrokov vnel, nakar Je zletela v zrak tudi vsa naložena mutiicija. Vo® je popolnoma razneslo, osem vojakov pa. ki so spremljali tovoT, je dobesedno raztrgalo na ko«.
500 žrtev viharja na Filipinih
Washington, 29 dec d Pred kratkim je divjal na Filipinih silen tajfun Vihar je zahteval 500 človeških žrtev in uničil 20 ladij. V šestih provincah grozi prebivalstvu lakota.
Kmeljski trg
Ža/ec. 29. dec. h Povpraševanje po Sate« škem hmelju letošnje žetve traja nepreki* njeno dalje, kakor pred prazniki. Dnevni promet doseg3 po več kot sto meterskih stotov Kupci so domačini in inozemci. Tendenca in cene so trdne Plačuje se 1500 do 1S50 Kč za 50 kg brez prometnega dav* ka. Dosed^i ie bilo v Žatcu javno marki*
ranih 86.200 meterskih stotov žatešk^«« hmelja letošnje žetve.