URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SREDA, 20. FEBRUARJA 1980 LETO XXII • ŠT. 42 • CENA 5 DINARJEV •DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVI CE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI JA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTASLOVENSKEGANARODA GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR Sporočilo o zdravstvenem stanja predsednika Tita LJUBLJANA, 19. fe bruarja (Tanjug) - Zdrav niški konzilij je danes sporočil, da je splošno zdravstveno stanje pred sednika republike Josipa Broza Tita še vedno re sno. Po uvedbi aktivne te rapije so težave, povezane z oslabelostjo ledvic, manj izrazite. Nadaljujejo tudi z drugimi oblikami inten zivne nege. Širše odpreti vrata zdomcem, ki se vračajo Razvoj v deželah imigracije teži k potujčevanju — V Slovenijo se vsako leto vrne le dva tisoč delavcev — Del zdomcev počasi prehaja med izseljence LJUBLJANA, 19. februarja - Za vračanje naših ljudi iz tujine je sicer ir >\a zadnja Irta ustvarjeno ugodno družbenopolitično ozračje, vendar konkretni ukrepi ie vcikao zaostajajo, opozarja predsedstvo KK s/DI . sklepih hi jih je sperjelo po temeljitejši oceni stanja na področja zdomstva. Razvoj s deželah inngraoje leži s potujčevanje in ker doma »najemo »redajeročne piane, je toHko bolj potrebno, da je potreba po ukrepih ra vračanje vseh okoljih. Če samo ponovimo bolj ali manj znana dejstva, da je na tu jem skoraj sto tisoč Slovencev, da skoraj dve tretjini njih živita v tujini že več kot deset let. da se jih vrača komaj kakšnih dva tisoč na leto ter da se kljub temu. da $4 slovenskih učiteljev daje zdomskim otrokom dopolnilni pouk v materinščini, nadaljuje in krepi potujčevanje - postane ja sno. da čas ravno ne olajšuje na- Giancarlo Pajetta je obiskal Franceta Popita Vodstvo KP Italije se zanima za zdravje pred sednika Tita in mn želi skorajšnje okrevanje LJUBLJANA. 19. februarja (Tanjo*) - Član direkcije komunistične partije Italije Giancarlo Pajetta je sinoči v Ljubljana obiskal člana predsedstva CK ZK Jugoslavije in predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita. V pomenku z njim se je Giancarlo Pajetta zanimal predvsem za zdravstveno stanje tovariša Tita in hkrati izrazi] iskrene želje za njegovo ozdravitev. U nm jih pošiljajo generalni sekretar komaaistične partije Itakje Earico Beriinguer ter vodstvo KPL Pri teni je izrazil globoko spoštovanje, U ga do Titove osebnosti gojijo ' Zn izražene želje se je France Popit zahvalil. Giancarlo Pajetta in France Popit sta na široko izmenjala mnenja o sedanjem mednaro dnem položaju in najnovejših dogodkih ter izrazila enotno sta lišče. da se bo urim še bolj zav zeti za obrambo miru in varnosti v svetu. Hkrati sta poudarila, da je mogoče pozitiven razvoj de mokratičnih odnosov zagotoviti samo na podlagi doslednega spo štovanja demokratičnih načel. S tega vidika sta pretehtala nekaj aktualnih vprašanj V mesecu mladosti - delovno Zvezna štafeta mladosti bo v Slovenijo prispela 23. aprila - Vrsta prireditev LJUBLJANA. 19. februarja - Mesec mladosti naj bi letos v naši republiki praznovali delovno in ne zgolj manifestativno. Vse pri reditve naj bi bile vsebinsko bo gate. mladi pa naj bi se v njih dotaknili tudi problemov, s kate rimi se srečujejo pri svojem delu. Tako so menili na današnji usta novni seji odbora za praznovanje meseca mladosti pri republiški konferenci ZSMS. ki ga bo vodil predsednik republiške konferen ce ZSMS Boris Bavdek. Prazno vanje meseca mladosti bodo mla di povezah tudi s proslavljanjem 70-letnice rojstva Edvarda Kar delja. 60-letnice velike stavke železničarjev. 35-letnice osvobo ditve in 30-letnice samoupravlja nja Se posebno pozornost pa naj bi namenili sprejemu zvezne šta fete mladosti. Ta bo prišla v našo republiko 23. aprila na mostu čez Dragonjo, slovenski mladinci pa jo bodo vrstnikom iz Hrvatske predali 29. aprila na meji nedaleč od Ilirske Bistrice. _ _ Nedorečeno o vpisu in mreži šol Prihodnje šolsko leto naj bi se v srednje usmerjeno izo braževanje vpinlo 42.550 novincev, v višje in visoke šo le pa 15.924 novincev. To so predlagane vpisne kapacitete, ki jih nikakor ni moč šteti za omejevanje vpisa na posa meznih šolah ali usmeritvah. Največ odprtih vprašanj gle de predlaganih vpisnih mest pa je povezanih z regionalno razmestitvijo oziroma z mre žo šol. ki počasi dobiva prve obrise Stran 2 Vanceova evropska turneja Odpoved sestanka petih zahodnih zunanjih ministrov, napovedanega za to sredo v Bonnu, opisujejo na ameriški strani uradno kot posledico nesporazuma. Vendar pa celo tisti ameriški opazovalci, ki se ne spuščajo tako daleč, da bi Evropejce obtoževali, češ da hočejo samo zase »monopol« nad popuščanjem napetosti. Američanom pa prepuščajo »monopol nad obrambo«, ugotavljajo, da je v zvezi z Afganistanom v ameriško-za- Nadalje sta Giancarlo Pajetta in France Popit ugotovila, da je sodelovanje med Zvezo komuni stov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije bogato in plodno, ter govorila o nadaljnjem po glabljanju obstoječih stikov. Pogovora sta se udeležila tudi sekretar deželnega komiteja KPI za Furlanijo — Julijsko krajino Giorgio Rosetti in predsednik komisije za mednarodno sodelo vanje pri predsedstvu CK ZK Slovenije Jože Smole. Po pogovoru je predsednik CK ZK Slovenije France Popit prire dil večerjo avzoča v porov za postopno vračanje zdomcev. Predsedstvo RK SZDL spoz nava, da del naših delavcev na začasnem delu v tujini in njiho vih družinskih članov v nekaterih deželah prehaja v kategorijo iz seljencev. Čeprav meja med zdomci in izseljenci ne more biti uradno potegnjena, pa je jasno, da tisti, ki prevzame tuje držav ljanstvo in ki torej zahteva izpis jugoslovanskega, postane pravi izseljenec. To za našo družbeno skupnost sicer ne pomeni, da bi bilo treba te naše rojake »odpi sati«, pač pa je treba njim pri memo prilagoditi stike, delo z njim. V tem smislu dobiva Slo venska izseljenska matica kot ugledna ustanova za delo z izsen- Ijeci postopoma novo, dodatno področje dela. Predsedstvo je zatem posluša lo tudi informacije o aktivnosti koordinacijske skupine za uskla jevanje družbenopolitične aktiv nosti pri uresničevanju ekonom ske stabilizacije. Predsednik sku pine. izvršni sekretar CK ZKS Martin Mlinar je ob tem dejal, da je treba oceniti pripravljenost vseh subjektov pri uresničevanju naporov za stabiliziranje gospo darstva. Opozoril je, da je po trebna konkretna akcija in ne na čelna razprava. Sprejeta eko nomska politika zavezuje vse de lavce in občane, je dejal Martin Mlinar. Tako imajo nekatere banke in tudi delovne organizacije zaradi prevelikih in nepretehtanih inve sticij že težave s svojo likvidnost jo. Martin Mlinar je ob tem pou daril. da lahko slovensko gospo darstvo najde edini izhod v več jem izvozu. Ce hoče to doseči, pa jc potrebna širša družbena akci- j*- Koordinacijska skupina pou darja tudi potrebo po usklaje nem delu republik in pokrajin na tem področju in meni, da je treba čimprej sprejeti dogovor o letoš njem deviznem in bilančnem po ložaju republik in pokrajin. Hkrati je treba ugotoviti, kako in koliko so tozdi založeni z repro dukcijskim materialom, kajti uvozne pravice slovenskega go spodarstva za prvo četrtletje so že v celoti izkoriščene. Da bi pre prečili težave pri oskrbi z repro dukcijskim materialom in odpra vili nelogičnosti pri uvozu, bo skupina pri izvršnem svetu uskla jevala uvozne zahteve ter stalno spremljala zunanjetrgovinske to kove in plačilnobilančni položaj republike. (Več na 2. strani) JANEZ KOVAClC ANTON RUPNIK Smeri akdje v zunanji politiki Seja predsedstva SFRJ - Rezultati Djuranovičevega obiska v NDR - Izvajanje ekonomske politike BEOGRAD, 19. februarja (Tanjug) — Pod predsedstvom pod predsednika Lazarja Koliševskega je bila danes v Beogradu seja predsedstva SFRJ. Predsedstvo je obravnavalo osnovne smeri zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije v naslednjem obdobju ter ukrepe za njihovo izvajanje. Predsedstvo se je seznanilo z rezultati uradnega in prijatelj skega obiska predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča v Nemški demokratični republiki. Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je seznanil predsedstvo z aktualnimi vprašanji pri izvajanju eko nomske politike ter s tekočimi gospodarskimi tokovi v državi. Na seji so sprejeli poročilo o delu komisije za organizacijska vprašanja predsedstva socialistične federativne republike Ju goslavije v letu 1979. Obravnavali so tudi nekaj drugih vprašanj iz ustavne pristoj nosti predsedstva. Seje predsedstva socialistične federativne republike Jugosla vije so se udeležili tudi najvišji funkcionarji federacije. Bani Sadr postal tudi vrhovni poveljnik Imam Homeini z imenovanjem izpričal zaupanje v predsednika — Iran se strinja s sestavo mednarodne porote — Študentje začeli popuščati TEHERAN, NEW YORK, 19. februarja (Tanjug, PARS) - Vodja iranske revolucije imam Homeini je danes predsednika dr. Abolha- sana Banija Sadra imenoval za vrhovnega poveljnika iranskih oboro ženih sil. Iz ameriškega veleposlaništva so se oglasili študentje, ki pravijo, da ne vztrajajo več pri stališču, po katerem bi talce izpustili edinole v zameno za izročitev šaha. Predsednik Bani Sadr pa je generalnega sekretarja OZN že obvestil, da sprejema sestavo prei skovalne komisije, ki bo proučila iranske pritožbe zoper bivšega i VENDARLE SLA VJE ŠVEDA — Stenmark na ramenih Wenzla in Enna. (Telefoto: UPI). Homeini z ukazom, ki ga je izdal v bolnišnici, kjer se zdravi zaradi srčnih težav, pooblašča Banija Sadra, da v njegovem imenu poveljuje iranskim oboro ženim silam. Homeini pripomi nja, da je v »tem 'občutljivem trenutku centralizacija oblasti potrebnejša kot v katerem koli drugem stadiju revolucije«. Ukaz je veliko presenečenje za radikalno skupino ajatol, ki se opirajo na enote revolucionarne garde. Iranski predsednik Bani Sadr je osebno obvestil generalnega sekretarja OZN Kurta Waldhei- ma, da se strinja s sestavo me dnarodne preiskovalne komisije, ki bo raziskovala pritožbe zoper nekdanjega iranskega šaha. Waldheim je kljub temu za 24 ur odložil uradno sporočilo o sestavi komisije, saj se ravna po proce duri, po kateri mora za vse bi stvene sklepe prejeti tudi pisme no potrditev, takšne pismene po trditve pa še nima. Waldheim se je o zadevi z ameriškimi talci včeraj na sedežu OZN šest ur pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Vanceom. Vanče je po pogovoru dejal, da je imel med pogovori prilož nost »globlje dojeti vzajemno povezani vprašanji ustanovitve komisije in izpustitve talcev«. Bani Sadr ni sporočil, do kdaj bi izpustili talce, toda v New Yorku pripominjajo, da je tega ni ome njal, ker se o tem še ni pogodil s študenti v ameriškem veleposla ništvu. Študentje v veleposlaništvu pa so danes sporočili naslednje stali šče: »Komisije nismo niti sprejeli niti zavrnili.« Opaziti pa je, da študentje danes niso toliko vztra jali pri zahtevi, da talce izpustijo le tedaj, če šaha vrnejo Iranu, državi pa izroče njegovo lastni no. Vprašanje je, zakaj so štu dentje tako spremenili stališče. Študentovski ideolog Homeini se je moral pod pritiskom pred sednika Banija Sadra umakniti iz vodstva iranske televizije, štu dentje pa so bili tako ob tribuno, kjer so z objavljanjem nezadost no proučenih dokumentov iz ameriškega veleposlaništva vpli vali na iranske politične dogod ke. Tudi iranski časniki se malo ukvarjajo s študentskimi izjava mi, dasiravno študentje še »varu jejo« talce. Z današnjim ukazom je tako Homeini potrdil, da popolnoma zaupa Baniju Sadru in da ne bo popustil pritisku radikalnih aja tol. Homeinijeva odločitev bo brž kone vplivala tudi na volitve v iranski parlament 14. marca. Islamska republikanska stranka je včeraj napovedala boj za vseh 270 poslanskih sedežev, toda na predsedniških volitvah je kar 10,7 milijona Irancev izrazilo zaupanje neodvisnemu kandida tu Baniju Sadru, ki je zmagal s prepričljivo večino. Kandidat iranske republikanske stranke dr. Habibi je bil šele tretji. Trdna vez med mladimi in komunisti Komisija predsedstva CK ZKS o mladih pred današ njo sejo CK ZKJ LJUBLJANA. 19. februarja - V pripravah na jutrišnjo sejo centralnega komiteja ZKJ so da nes člani komisije predsedstva CK ZKS za idejno in teoretično delo v zvezi komunistov govorili o aktualnih vprašanjih mlade ge neracije, zveze socialistične mla dine in o nalogah zveze komuni stov. O vprašanjih jugoslovanske mladine ih organiziranosti ter učinkovitosti zveze socialistične mladine bodo namreč po osmih letih ponovno razpravljali na ju trišnji seji CK ZKJ. Kljub sploš no priznani vlogi, ki jo ima mla dina v jugoslovanski družbi, je namreč očitno, da gredo številna pomembna vprašanja mimo nje. Da se bo ta neustrezen položaj spremenil, so poudarili na današ nji seji. se mora spremeniti pred vsem odnos med zvezo sociali stične mladine in komunisti. Pri ten. največja naloga stoji pred mladimi komunisti. (Več na 2. strani) G. P. hodnocvropskih odnosih več problemov in ne le »koordi nacija« reakcije. Ugotavlja jo, da so Evropejci preveč zavzeti s »kratkoročnimi ko ristmi«, ki jih imajo od trgo vine s Sovjetsko zvezo, zato njihovo oklevanje, da bi sle dili Ameriki v odgovoru na Afganistan, pripisujejo bo jazni, da bi se Moskva preveč ne razjezila. Stran 3 Samo resolucije in želje so premalo Naftno gospodarstvo bi ob starih cenah derivatov izgubi lo vsak dan 91 milijonov di narjev, zato sklep ZIS o višjih cenah skorajda ni vzbudil ko mentarjev. Podražitev pa hkrati pomeni tudi prizade vanje. da bi omejili veliko porabo mazuta in kurilnega olja. To pa bo seveda težko, če tekočih goriv ne bodo na domestili s trdnimi. Da pa so samo želje in resolucije vsee no premalo, zgovorno priča podatek, da smo januarja na kopali namesto 4.4 komaj 3,3 milijona ton lignita, rjavega in črnega premoga. Stran 6 V današnji številki Olimpijskega Dela • Ingemar Stenmark je bil v veleslalomu spet nepremagljiv in je po »skromnem« tretjem mestu pred štirimi leti v Inns brucku v Lake Placidu le osvojil zlato olimpijsko odličje. • Pri Križajevih, Strelovih in Frankovih so bili doma pre srečni po končanem televizijskem prenosu olimpijskega vele slaloma. Tudi drugi znani telesnokultumi delavci in športniki so nastop Jugoslovanov visoko ocenili. Na ulicah in cestah je bilo le malo tistih, ki so zamudili prenos olimpijskega velesla loma. • Bojan Križaj je s 4. mestom dosegel doslej najboljšo jugoslovansko uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah, Strel pa je Ifstvici »večnih« dohitel Danila Pudgarja. • Živčnost v jugoslovanskem taboru je bila med prvo in drugo vožnjo neznosna. Vsi so obiskovali in bodrili naše fante, za katere se je dan enako dolgo vlekel. Bil je to res eden najdaljših dni v našem alpskem smučanju. Še sreča, da bo petkov slalom ves v enem dnevu. • Preizkušnjo v biatlonu na 10 km je dobil prvi favorit Frank Ullrich (NDR). Marjan Burgar je končal nastop pri bližno enako kot na 20 km, čeprav je v tej disciplini tudi po svoji sodbi slabši. Osvojil je 38. mesto. • Ameriški hitrostni drsalec Erič Heiden je osvojil še tretjo zlato kolajno, saj je prepričljivo zmagal tudi na 1000 m. Kljub slabšemu vremenu se je približal svojemu svetovnemu re kordu. • V hokeju ni bilo novih presenečenj, zanimivo pa je, da si •jeSovjetska zveza šele v zadnjh minutah priborila zmago proti Finski, ki je pet minut pred koncem sicer še vodila. TEMA DNEVA Križaj v vrhu ni več sam Pravo zadovoljstvo je, da moramo oporekati direk torju naše alpske smučarske reprezentance Tonetu Vo grincu, ki je vso letošnjo sezono posebej poudarjal, da Jugoslavija še ni svetovna velesila. Bili naj bi le »mala« sila, morda najmočnejša medmajhnimi. Uvrstitve naših v olimpijskem veleslalomu, ki pomenijo krono letošnjih uspešnih nastopov v svetovnem pokalu, vsekakor v veliki meri zavračajo Vogrinčeve trditve. Jugoslavija ta trenutek sodi med svetovne velesile v moškem alpskem smučanju. Najštevilnejše zastopstvo imamo med najboljšo dvanajsterico olimpijskega vele slaloma, kar nikakor ni naključje, temveč rezultat vztrajnega in načrtnega dela. To je še posebna vrednost uspeha v Lake Placidu. Ob tem zmagoslavju seveda ne gre prezreti, da visoke ocene veljajo samo za moško alpsko smučanje. Medtem ko ženski del te reprezentance že hodi po poti tovarišev iz ekipe, so skoki in še posebej teki daleč pod ravnijo zdaj vodilnega alpskega smučanja. Naslednji korak bi torej moral biti, da tudi skoke in teke usmerimo na enako pot. Z delom našega smučanja torej sodimo med velesile. Ta trenutek. Biti velesila v pravem pomenu besede, pa pomeni, da imaš zaledje, ki zagotavlja stalnost v vrhu. In ker Križaj že zdaleč ni več osamljen borec, najbrž izpolnjujemo tudi ta pogoj. S tem pa je tudi obveznost zdaj čisto drugačna... STANE TRBOVC Splošna stavka na zahodnem brega Jordana McHenry se je v arabskem delu Jeruzalema sestal s palestinskimi voditelji JERUZALEM, 19. februarja (liPI, Reuter) - Ameriški vele poslanik v Združenih narodih Donald McHenry se je danes v vzhodnem, arabskem delu Jeru zalema sestal s Tremi palestinski mi voditelji z zasedenega zaho dnega brega Jordana — Eliasom Freyem, Anvarom Nusejbegom in Hikmetom el Masrijem. Ti so v pogovoru z ameriškim velepo slanikom poudarili svojo odločno stališče za ukinitev izraelske oku pacije zahodnega brega in Gaze. V mestih Nablusu, Ramalahu in El Birehu, na zasedenem za hodnem bregu Jordana pa so da nes razglasili 24-umo splošno stavko, ker so izraelske okupacij ske oblasti preprečile veliki mi ting, posvečen pravicam Pale stincev. Miting, ki bi moral biti v arabskem, vzhodnem delu Jeru zalema, so odpovedali, ker so izraelske okupacijske oblasti prepovedale prihod nekaterih pomembnih osebnosti z zasede nih območij. Veleslalom Stenmarku, | Križaj za las ob kolajno Švedski smučarjedosegelše 15. zaporednozmago— Srebrno Andreasa Wenzlu, bron H. Ennu LAKE PLACID, 19. februarja — Olimpijski veleslalom se je končal s pričakovano zmago Šveda Ingemarja Stenmarka, ki je zlahka nado mestil zamujeno iz prve vožnje. Pravi podvig pa so pripravili Jugoslo vani, saj je Križaj četrti, Strel osmi, mladi Franko pa dvanajsti. Jože Kuralt je po napaki med tvegano vožnjo odstopil. Kriza blokovskega Sneg in megla v Gorskem koncepta Kotarju V precej toplejšem vremenu, ki je tekmovalcem bolj ustrezalo kot včerajšnji mraz, je tudi vele slalomska proga zahtevala dru gačno vožnjo, kajti speljana je bila na drugem terenu. Poglavitno vprašanje je seveda bilo, ali bo Stenmark dosegel še petnajsto zaporedno zmago, ki pa je bila seveda najpomembnej ša. Švedu je to uspelo, vodilna po prvem teku Wenzel in Enn pa sta se morala zadovoljiti s srebrom in bronom. Jugoslovani so tokrat spet vo zili odlično. Bojanu Križaju se je bronasta kolajna izmuznila iz rok samo za dve stotinki sekunde, ki jih je pravzaprav izgubil že v prvi vožnji; kot je sam dejal. Boris Strel je obdržal osmo mesto iz prve vožnje, mladi Jure Franko pa je z devetega zdrsnil na 12. mesto, kar pa je seveda še vedno Vreme danes L? I M Le uad severovzhodno evropsko obalo od česa do časa dežuje, na severu Evro pe iu na Balkanskem poloto ka sneži, drugače nad našo celino prevladnje suho Pri nas je pretežno oblač no, v Primorja Jasno, na Ja drana piha slaba bnrja. Za jatri napovedujejo spremenljivo oblačno vreme, od časa do časa bo nekoliko snežilo, pogosteje v deta države bo veter pihal od jugo do severovzhoda, na Ja- Jntranje temperature bodo od —5 do 4-1 stopinje, v Pri morja od 1 do 5, najvišje dnevne od 2 do 7. na Jadra na, v Hercegovini in jugu Črne gore pa od 10 do 14 Trudeaumočno zmagal Brez presenečenja na kanadskih splošnih volitvah—»Bolj zmagaosebnosti kot zmaga političnega programa« — Prodiranje v svetovno politiko OTTAVVA, 19. februarja (Tanjug) — Zmaga »večnega premiera« Plenu Eliota Trudeauja na splošnih volitvah sploh ni bila vprašanje, kot so že poprej poudarili tuji opazovalci. A le malokdo je pričako val, da bo vrnitev voditelja liberalne stranke, Id je bil le devet zadnjih mesecev v opoziciji v vseh minulih dvanajstih letih, tako prepričljiva. Od 282 mest v predstavniškem domu si je njegova stranka zago tovila 148, šest več, kot jih je potrebovala za absolutno večino. Dosedanji premier Joseph Clark je dobil sto mest oziroma je izgu bil 36 poslanskih mandatov, tako da se njegova manjšinska vlada ni mogla več obdržati. Zahodne časopisne agencije v prvih komentarjih poudarjajo, da gre »bolj za zmago osebnosti kot pa političnega programa«. Hud poraz konservativcev pripisu jejo predvsem Clarkovim nepri ljubljenim ukrepom v gospodar stvu in pri navijanju cen nafte. To naj bi ga stalo podporo v in dustrijsko razviti pokrajini Onta rio, ki je zaradi novih cen nafte hudo prizadeta. Pierre Trudeau še ni napove dal, kdaj bo sestavil novo vlado, bolj pomembne od tega pa so bile njegove prve reakcije na vest o zmagi. Po njegovih besedah bo Kanada poskušala igrati po membno vlogo na svetovnem po litičnem prizorišču, saj je po svoji zemljepisni legi med dvema vele silama in je seveda zainteresira na, da ohrani mir med njima. Povedal je še, da se bodo nada ljevali dobri odnosi med Kanado in ZDA Ocenjevalci poudarjajo, ne da bi imeli pri roki dovolj podatkov, ki bi lahko na novo osvetlili rav nanje volilcev (pri včerajšnjih volitvah je bila zares velika ude ležba), da je bil na primer zelo slab odziv na odločitev nekda njega premiera Clarka, da ka nadsko veleposlaništvo preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem. Konservativna Stanka je zma gala lanskega maja na splošnih volitvah, že decembra pa je zara di nepriljubljenih gospodarskih ukrepov in zaradi poraza v parla mentu morala razpisati volitve. Med minulo dvomesečno kam panjo sta obe vodilni stranki vztrajali pri svojih stališčih, kon servativci pri novih gospodarskih ukrepih, liberalci pa pri ohranja nju nove močne osrednje oblasti in pri zatiranju separatističnih ukrepov v francosko govorečem Ouebecku. V Ottawi menijo, da doslej najmlajši premier v zgodovini Kanade, 40-Ietni Clark nima ni kakršnih možnosti, da bi še na prej ostal v vodstvu svoje stran ke. Hkrati so spektakularno »vr nitev« Pierra Trudeauja ocenili kot svojevrsten pojav skoraj brez primere: premier razvite indu strijske dežele se je že četrtič vrnil za krmilo. Precej po porazu, lanskega maja, je Trudeau izja vil, da se namerava umakniti iz politike, poraz konservativcev pri volitvah v parlamentu pa je decembra pripomogel, da se je odločil drugače. Komentatorji menijo, da bo prva resnejša preizkušnja za Tru deauja spomladi, ko bo plebiscit v Ouebecku. Tedaj naj bi se od ločilo, ali bo ta pokrajina ostala samo gospodarsko povezana s Kanado. Trudeau, ki je prav v pokrajinah, kjer govore franco sko, od 74 možnih mest v pred stavniškem domu dobil 73, je od ločen nasprotnik razcepljenosti in zagovarja v dvojezični Kanadi načelo močne osrednje oblasti izjemen uspeh. Za naše smuča nje in zanj še posebej. Bojan Križaj je s četrtim me stom seveda dosegel najboljšo jugoslovansko uvrstitev na zim skih olimpijskih igrah in prehitel Danila Pudgarja za štiri mesta, Pudgarjevo osmo mesto v skokih v Sapporu leta 1972 pa je dose gel tokrat še Strel. Slavje naših fantov je bilo za služeno. Jugoslavija je bila edina, ki ima v prvi petnajsterici, celo dvanajsterici, kar tri svoje smu čarje, le še Švica pa ima v prvi deseterici dva svoja zastopnika. Naših možnosti pa z veleslalo mom seveda še ni konec. Že v petek se bo četverica Jugoslova nov pognala v boj še v slalomu, v katerem tudi lahko-pričakujemo uspeh. Morda še večji kot tokrat. Govor A. Grličkova — I Mirno in dostojanstveno j pričakujemo naš jutri BEOGRAD, 19. februarja (Tanjug) - Blokovski in bipolar ni koncept popuščanja napetosti doživlja krizo in povečuje nape tost, je rekel član predsedstva CK ZKJ Aleksandar Griičkov, ko je danes popoldne govoril po litičnemu aktivu beograjske ob čine Voždovac. Toda to ne po meni, da je doživel udarec ves proces popuščanja, kakor tudi socializem v coloti ni doživel udarca zaradi spopadov med so cialističnimi državami. Preživljamo krize na pragu no vega sveta, je rekel Griičkov. V iskanju novega sodelujemo tudi mi s svojimi zamislimi in razvoj v svetu pam kaže, da iščemo v pra vi smeri. Naša smer razvoja prav zdaj doživlja ponovno potrditev povsod v svetu. Nekateri nam napovedujejo, da se ne bomo ob držali — toda mi mirno in dosto janstveno sprejemamo tisto, kar bo naš jutri. (Več na 6. strani) Obvezna zimska oprema na cesti Karlovac—Reka — Poledica v okolici Plitvic LJUBLJANA, 19. februarja- Kaže, da nam v naslednjih dneh meteorologi še ne obetajo kakš nih večjih sprememb vremena. Iz vse Jugoslavije poročajo, da pro met ni oviran, tudi na sarajev skem letališču letala redno vzle tajo in pristajajo. Na Hrvaškem je le na magi stralni cesti med Karlovcem in Reko obvezna zimska oprema. Na področju Gorskega Kotarja je včeraj snežilo, okrog Delnic je megla, prav tako tudi v dolini Gackega v Liki. Okrog Plitvic in Titove Korenice piha burja in so ceste nekoliko poledenele. Poro čajo tudi o nevarnosti zemeljskih plazov. Iz Avstralije pa smo dobili vest, da je orkan popolnoma opustošil rudarsko mestece Shay Gap, ki leži kakih 1500 kilome trov severno od Pertha. Več kot 200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Med divjanjem orka na je bilo več ljudi ranjenih. V mreže zajeli 25 ton rib PORTOROŽ, 19. februarja - Po najnovejših podatkih so ribičiportoroške »Droge« vponedeljek uspeli v svoje mreže zajeti samo 25 ton cipljev. Zato sedaj še naprejpregledujejo zaliv. Domnevajo namreč, da se je del jate izognil njihovim mrežam. Če je to res, jih bodo skušali loviti še enkrat. S prvimi košarami nadpovprečno velikih cipljev so napolnili ribiške ladje in jih takoj odpeljali vpiransko ribarnico. Tam so nanje že čakali v vrsti. Za kilogram so morali v Piranu plačati 68 dinarjev, v Ljubljanipa samo 60 din. (Besedilo in slika Boris Šuligoj).
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy