12. številka.
Trst v torek 15. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost
Ci»im enkrat «» dati. nuur	m
p-uiuinv od S. un zvečer.
za eHo leto........ 24 kron
za pol leta.........12 .
za ćetrt leta........ ( .
za en	........ * kroni
NaroftiiiiD j« plačevati naprej. Na na-roftf	priinteii. nkrnAiin* w iDrav«
ce ozira.
Po tohakarnab » Tr*tu ne prodajajo po-M8it-mf številke po ft atotink (3 ne.): imi Trma pa po 8 »totink K bti1.
rri«r*B iti. ««7*».
S din ost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ediaostl je ■«{ !
Oflaal
računaio po vrstah v petitu. Za ved-iratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po poeoiib
Vsi dopisi na) se pošiljajo iirednlAtvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti oglase sprejema npravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo tu tiskarna se uahajata v ulici Cariutia Štv. 12. I' pravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoko 5iv. II. uailHtr.
iiiatatalj ta <>df£o*orni urednik Prin Oodnik.
lastnik konzorcij liata „Edinost*4.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinoal" v Trstu
Zmagali so!
(Dopis iz okolice.)
Zmagali so. — Naš jw>slanee, nas dr. Rjhrfr ne |x.jde na Dunaj. — Na Dunaju ne tomo imeli okoličani in tržaški Slovenci neust rašenega l»oritelja za naše pravice, na Dunaju ne l*>nao imeli, ultoga slovenska, od vwk preganjana, slovenska para, svojega branitelja, kaj! - Zmagali so! — Na Dunaju ne bo vseskozi pošteni in neustrašeni tir. Kvbaf branil koristi volilcev III. kolegija — pač pa so i>ahi poverili to nalogo možu, ki je go^Mniar — hiše, kjer uboge (padle) ženske prodajajo svoje — |»oštenje, evojo čast. svoje meso, svojo dušo in telo!
TaLesra zastopnika so si izbrali okoličani-ki — Judeži, takega zastopnika izbrali so si Tržačanje! »Kedor hoče rešiti čast Trsta, glasuje naj za Mauronerja* — tako smo čitali na onih lepakih, do katerih ni mof(Ia »seči slovenska roka. — In rešili so »ca ste Trsta! — Na Dunaj pošljejo moža. ki je lastnik hiše, kjer prodajajo človeško meso in ki se je boril pod zastavo Garibaldijevo ! — V tem obstoji čast Trsta ?! Zmagali s«*! — Ali kako? — Z denarjem, katerega mi ul>ogi reveži nosimo v ol>čiusko blagajno, plačani -»naši najhujši nasprotniki.
—	Mi, slovenski okoličani, plačujemo one ljudi, ki učć naše ljudstvo — izdajstva na lastni krvi ! — Z našimi, krvavo zasluženimi groši redimo mi ljudi, ki imajo nalogo: da pišejo v volilne liste — kolikor mogoče veliko število italijanskih podanikov ; z našimi, krvavo zasluženimi groši plačujemo mi ljudi, ki izpuščajo na*, slovenske volilee, iz volilnih 1 stin, — mi jih plačujemo, da nam morejo kratili našo pravico, ki smo si jo pribo-rili mi s trudom in muko. — A zmagali so---!
Zmagali so! — Kupovali so glasove !
	—--— Plin pušča, — — mesto da bi
mestna plinarna donašala občini okoli 140.000 glil. na leto, plačevati mora vedno občina, plačevati moramo vedno mi plinarni. — In zmagali so — tudi 500 goldinarjev je bil vreden glas !
Da. zmagalo je sleparstvo, zmagala je kurija z glasovi, — da, zmagali so sleparski glasovi ! — Mi, uls»gi okoličani, smo izgubili svojega branitelja. — Se je bilo v na- upanje, da zmagamo --že so bili raznesli, da dr. Hvbar umira — — —
Dr. Rybtf r umira - slovenski narod umira! — Je-li umrl dr. Rvbar? — Jeli umrl okoličan ?' — Ne ! — Dr. Rvbtfr nas
bo tem neustrašneje branil; ne! — naš narod, o katerem mislite, da je umrl, ta narod, o katerem mislite, da je mrtev, — ta narod prižge sovragom našim luč ob njih politiški smrtni postelji, njim, sleparjem, njim, ki danes kriče v svet, da so zmagati !
Da, zmagali ste! — V7 to vam je pripomogel tudi vladajoč« zistem, ki ima nalogo, da čuva, da so volilne liste pravično sestavljene. — O, c. kr. namestuištvo v Trstu je tu, da pazi, da so volilne liste pravično sestavljene. A v volilnih listah so bili vpisani ptnji podaniki, iz volilnih list je bilo na tisoče naših izpuščenih. — Prva politična instanca, to je magistrat, sestavila je liste, kakor je hotela, — in c. kr. namestništvo — mar ono ni videlo, koliko je v listi takih, ki nimajo volilne pravice? Mar c. kr. na-mestništvo ni videlo, koliko je izpuščenih takih, ki imajo volilno prav;co?! — Taka zmaga je lahka ! — Svet naj ve, da ob ta-k'h razmerah bi bili mi o ožji volitvi za V. kurijo, ako bi mi imeli magistrat v rokah in ako bi c. kr. namestnistvo tudi z nami tako postopalo, kakor je postopalo z Lahi — ne imeli 2<H)0 glasov manjšine, temveč bi se izpremenila ta manjšina v impozantno večino, ki bi pretresala živce marsikomu! — Svet naj ve. da bi ono večino 7(KJ glasov, katero ima Mauroner, spremenili mi v vse drugače število, ako bi mogli mi gledati, kako se upravlja oni denar, ki ga mi plačujemo — ako bi mogli gledati — kako pušča plin itd. itd. !
Da, zmagali so! — Na Dunaj pošljejo moža, na katerega naj bodo oni ponosni, a mi bodimo hvaležni Stvarniku, da nas ne zastopa ifti Dunaju ta hišni gospodar!
Srca kviško, o bratje okoličani !
Po vsej okolici gre od ust do ust glas: »Tržaški Sl«venci so hodili v okolico in so nas uč'li. kako moramo voliti ! — Sedaj pa pojdemo vsi okoličanski volilci v Trst in bomo učili, kako morajo Tržačanje voliti.«
Ni-li sramota, da ima Rybir v mestu samo	glasov?! Samo slovenskih pekov
je v Trstu par sto! In kje so krčmarji, trgovci, obrtniki itd.! — Mi jih hočemo naučiti, kako se ne sme izdajati lastne krvi! Z domačimi izdajalci pa obračunamo sami !
Da pa tudi laškim Zidom nekoliko pri-strižemo peruti, zato bomo skrbeli mi — okoličani ! Ti laški Zidje so odvisni od naših bratov Slovencev, Hrvatov, Srlmv, Bolgarov, Cehov, Poljakov in Rusov. Vsi ti združeni bratje hočemo premagati one, ki nam sedaj kričč : »Amen«.	Okoličan.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 15- januvaija 1901. Zasedanje srbske skupštine je bilo
otvorjeno minolo soboto s prestolnim govorom kralja Aleksandra. Ta prestolni govor je vzbudil veliko vzgledavanje po svetu, ker je bil nenavadno ostro naperjen na dve strani — proti prejšnji vladi Vladana Gjorgjevi<5a in proti razkralju Milanu — in pa zbok toplih akordov, ki jih ubira do Rusije in do carja.
Najprej omenja kralj, da se je poročil z ženo, katero ljubi, in ki mu je prinesla mir in srečo v kraljevo hišo. Tej zvezi ni odre-čen blagoslov. Dejstvo, da je car raski tako drage volje prevzel svedostvo na poroki, priča ne le o osebnih simpatijah carjevih za kraljevo hišo srbsko, ampak tudi, da je krv no sorodstvo med ruskim in srbskim norodom zanesljivo poroštvo za bodočnost.
Odnošaji do vseh vnanjih držav so prijateljski ; kar se pa tiče notranje politike, pravi prestolni govor, da je prejšnji v 1 a d i manjkalo dobre volje i u sposobnosti za izvedenje kraljevega programa. Prestolni govor očita prejšnji vladi nestrpuost in tesnosrčnost in da je hotela varati kralja ter izročiti deželo sramotni anarhiji. Sedanja vlada zasluži vse zaupanje in dovede Srbijo gotovo do boljše bodočnosti, zlasti, ko je kralj Milan zapustil deželo. V dokaz, da je nastopila nova doba, so pomiloščenja vseh političnih obsojencev. Prestolni govor obljubuje velike reforme v vojski, v pravosodju in nauku.
Priznati treba res, da je prestolni govor nekaj nenavadnega. Kajti ni bas navada, da bi monarh o taki svečani priliki tako ojstro obsojal prejšnje vlade in — lastnega očeta. Nikdo sicer ne dvomi na tem. da je to sreča za Srbijo, ako je Milan ne osreča se svojo navzočnostjo, ali vsakomur vendar ne gre v glavo, da bi bil bas prestolni govor uajpri-pravneja prilika,, da se razkriva razdor, ki zeva med monarhom sinom in njega očetom.
Zdravstveno stanje angleške kraljice je baje sedaj jako neugodno. Ista da ne je nič in tla ne spi nič. Razne nesreče v rodbini, zlasti — pa skrbi radi vojne v južni Afriki, da so porušile sicer nenavadno trdno zdravje sivolase augležke kraljice. — Čuda bi ne bilo, ako se sedaj, ko so se začeli Buri tako energično gibati, koje Anglija že trpela toliko zgub in doprinesla toli žrtev, ne da bi se bilo v doglednih časih nadejati trajnega vspeha, ženo na anglež-kem prestolu jele ne le mučiti skrbi radi
konečnega izidi, ampak tudi misli, da-li se ni Anglija pregrešila proti ljudskemu pravu, proti imetju drugih, proti načelu slobode in humanitete, da-li se ni osramotila pred svetom, ko se je od požrešnih borzijancev in špekulantov a la Cecil Rhodes, Chamberlain i. dr. dala zavesti v južno-afriško podjetje, da je šla, ona, mogočna Anglija, ki se vedno baba se svojo kulturno misijo, dušit mal, priprost, ali domovino in slobodo sv>jo nad vse ljubeči uarod ter jemat — tujo last!
Kakor rečeno, nikdo se ne more čuditi, ako angleška kraljica sedaj ne more jesti in spati.
Na Francoskem so duhovi zopet jako razburjeni, ker se razmere med posvetno oblastjo in cerkvijo jako poojstrujejo. Komora je začela v ponedeljek razpravljati o zakonu, ki je naperjen proti kongregacija m. Ker je poslanec Sembat interpeliral radi namišljenega umešavanja papeža v notranje stvari Francozke, da hoče vlada tekom razprave o gori rečenem zakonu podati jako odločne izjave v varstvo avtoritete države. Rtdikalne stranke zahtevajo, da se konkordat odpove, tla se uvede monopol javnega pouka za državo in da se uvede neoporečno nadvladje posvetnih oblasti.
Razprave b -do burue, ker se hoče desnica komore odločno upreti temu zakonu in poseči eventuelno po — obstrukciji.
Tržaške vesti-
Preveč civilizovani so! Med volitvijo minole nedelje v sekciji Rocol so »morettic z znanim Arnerichem na čelu prihrumeli v gostilno Prašelnovo, kjer so bili v mirnih pogovorih zbrani naši volilci. Tolpa teh junakov je kričala, da smo divjaki, da požigamo gozde, da smo nehvaležni, oni pa da so — troppo civil isati !
Naši so bili toliko pametni in so ohranili toliko mirne krvi, da niso ni z jedno besedo reagirali na taka nesramna žaljeuja. A potem je eden iz one tolpe bil še tako nesramen, da je vBkliknil, vide, da so naši pametni: Varda, che razza, naneha non ri-spondi ! Namen je torej jasen — izzivati in naše eventue'no navesti v nesrečo!
Torej oni, ki o takih prilikah, ko so ! ljudje več ali manj razburjeni, ta kore koč udirajo v lokale, o katerih vedo, da so tam zbrani njih narodni in politični nasprotniki, in žalijo in izzivajo v polu' zavesti, da lahko
PODLISTEK *
Ena iz množice.
Zofka Kveder.
Takrat je bilo konec njeni platonični ljubezni do lej^ga dolgolasega umetnika.
Ona je hotela imeti, hotela je biti ljubljena. Ženski ni toliko potreba ljubiti, kakor biti ljubljena.
Po razburjenosti je nastopila pri Pavli reakcija. P«»stala je dokaj mirna in nekaj mesecev je čisto ravnodušno opazovala možke.
A na to se je aopet začelo odlašati nekaj v srcu, zopet je jela rasti in vstajati nenasitna želja jo ljubezni.
Nekega dne po letu je dobila ljubavno pismo od znanega visokošolca. Ni bilo treba boljšega momenta. Pavla mu je odgovorila takoj in č*z teden dni sta imela že sestanke. Ah. to skrivanje, ta bojazen, da ne zapazijo domači njenega ljubkovanja, vsa ta vznemirjenost bila je ravno tako sladka kakor ljubezen Hama.
In ljubila sta se. kakor se ljubi v prvič. Naivno, vroče, »troško.
Oh tista pisma, pisana v kakem skrivnem kotu v vednem strahu, da kdo hipoma vstopi in jo zaloti. Ob najmanjšem šumu je skri/ala papir in se potem smejala svoji bojazljivosti.
Počitnice so minule, mladi studiosus je odšel na Dunaj in žnjim je odšla ljubezen.
O da, spočetka so pač tomala pisma iz Ljubljane na Dunaj in z Dunaja nazaj. Pa vedno redkeje je hodila Pavla na pošto in vetrno rekeje kupovala znamke.
0	da, ta ljubezen !
Ko bi bil pri njej, seveda ne bi bila pozabila nanj ali tako daleč... tako daleč... in tukaj blizo je bilo toliko lepih mladih gospodov, ki so ji »tiskali roke in jo ljubili... da ljubili.
Ah, ta mladi uradnik zna res ljubka ti se !
In ko je bil ta prestavljen, znal je oni častnik tako vroče in tako ognjeno pogledavati !
1	no, ljubili so jo.
Ona je bila dobrega srca, kako bi mogla biti tako nevsmiljena in biti ravnodušna, ko so drugi zdvajali radi nje.
Ni bila izprijena, ne. Ali to ljubimkanje prešlo jej je že v meso in kri. Ko bi bila našla moža, ki ne bi ljubezni smatral s tako lahke strani, ki bi imel značaj, no, morda ne bi bila postala tako veterna. Tako pa jej niso ti navadni naši salonski junaki dajali ničesar, jo niso zadovoljili v ničem. Pričetek, da, ta Jej je ugajal. Neki poseben prijeten čut je bil, videti moža, ko je zardeval pod njenimi |>og!edi in je postajal zmešan in zmeden ; o da, to je liilo še nekaj. Ali potem ko jej je s tistimi navadnimi frazami odprl »globine« svojega srca, potem je bilo konec vsega. Kmalu je imela svojega ljubimca dovolj do ušes.
Parkrat se je celo zaročila, — saj je tako interesantno biti nevesta, — pa njeni ženini so zginili s prizorišča kakor kafra. Dva je odslovila sama, eden je odšel sam, žal pa jej ni bilo po nobenem.
Hodila je v gledališče in na plese, v koncerte in društva, a nikjer jej ni bilo všeč, povsod in vsega se je naveličala.
Prebirala je vso moderno literaturo, hvalila Zolo in Tolstega, a ne od prvega, ne od druzega ni prečitaia ni edne cele knjige. Ča-
sih je začela brati knjigo pri koncu, včasih v sredi in če je začela pri prvem poglavju, nehala je gotovo že pri petem. Od vsake stvari je vedela nekaj, od nobene vsega.
Včasih se je oblačila samo v najelegant-neje obleke, drugič je zopet hodila okrog v priprostih temnih krilih. Sedaj je morala biti toaleta do pičice taka, kakor je videla v najnovejšem »Bazaru«, drugič je mučila šiviljo po cele popoldneve z ekstravagantni mi izrodki svoje domišljije, ki jih je potem zmetala v kot..
Danes si je pobarvala lica živordeče, :irugi dan interesantno bledo z onimi tipičnimi temnimi polkrogi pod očmi.
Vse je hotela biti, a ni bila nič. Zjutraj jej je ugajalo vzdihati sentimentalne citate, popoludne že je žvižgala razne poskočne po-iilične napeve. Zdaj se je pogovarjala z umazanim ušivim beračem z eno nogo in zateklim obrazom, drugič jej je prišlo slabo, če je videla pljunek na cesti.
Vedno je bila nervozno razburjena. Tako nalahko dražiti živce, to jej je bilo skoro potreba.
(Pride še.)
na«tane nesreča io prelivanje krvi, oni so — »trop|»o »-ivilisati«, drugi pa. ki se premagujejo, da potrpežljivo prenašajo vse take ne-ramno-ti — ti drugi so — divjaki !
Spomini na volite* r III. kolegiju.
Vroča bitka je za nami in zdaj lahko mirnejše »»limo o tem, kaj in kako se je vse godilo.
M luroner je zmagal. Dobil je 2710 glasov. m jih je dr. Rvbtf imel 19H8, torej 722 frU«iv manj.
Leta 1897. je bil razl»»ček v številih manjši. Mauroner je imel takrat kakih 2.~>0 gla-»v večine.
Na prvi p«»gled bi rekel vsakdo, <la smo nazadovali. To U»čko moramo razjasniti, to krivo rnenenje pregnati. Mi namreč nismo nazadovali; narol>e: o letosijih volitvah je bilo nad 'MN> slovenskih glasov več nego leta 1*97.
A nasprotniki so taktično nazadovali. Pomisliti treba namreč, da je za Maumnerja leto* i^MOValo tudi tistih »KUJ novopečenih m»-ščanov (eittadinov), ki ni«o bili imenovani po predpisih mestnega statuta, ki dovoljuje tako ča-t le izjemoma; ki nadalje niso nikdar plača'i pristojbine, kak<»r jo isti mestni štatut predpisuje za take slučaje — meščani torej, katerim mi nikdar ne moremo priznati volilnega prava.
Tem »M) neopravičenim volilcera bi lahko prišteli *»nih 300 reklamantov, ki so jih tik pred volitvami npisali v volilni imenik. Reklam ralo je mnogo več Italijanov, kakih 700. A med njimi so bili iz večine mrtveci in tuji — italijanski — [»odaniki. Iz tega sklepamo, da ti reklamaeij*ki j>o»li nino bilo d<»cela čisti ter moramo pač misliti, da je tudi med gor-nj mi reklamanti še lepo število takih, ki nima o vol dne pravice. T.»da pustimo ta «fait aeeoaipli*.
Računajmo dalje eelo krdelo novih volilcev, neštevilo tistih »občinskih uradnikov* (impiegati comunali), ki so bili upisani v volilnem imeniku. Pa kdo so ti »impiegati» ? ! I>a je konjedere«* -Joras med njimi, temu se še ne smemo Čuditi. A kaj so stotine osialih »uradnikov*, upisanih brez natančnejšega označeni a in naslova? To »o vratarji, razna-šalei pisem, kurjači, sluge td. magistratovi, ki so naenkrat postali — uradniki.
Takih uradnikov je najmanj 24)0. Tudi teh ne moremo priznati opravičenimi.
hakt je torej, da se je na tak način število laških volilcev letos pomnožilo za nad 1000 glasov, večina Maurontrjeva pa le za frfai; torej so Ita'ijani faktično nazadovali za najmanje 500 glasov, mi pa smo v resnici napredovali za kakih 300 glasov.
Zdaj pa jMtmislimo, koliko so Italijani pokupdi naših glasov, ne toliko v okolici, kolikor v mestu ! Koliko naših se je ustrašilo nezaslišanega terorizma, preten j z bojkotom itd.!
Na zadnje ne smemo pozabiti, da je na «ze!enem hribu* bila zopet tovarna {»(»narejenih legitimacij.
Vsi mestni vozniki so bili kliki na razpolago in <*ela vr~ta dobrovoljcev (?) k<»-lesarjev.
V-e to se je živahno gibalo med jw»sa-mičnimi sekcijami in glavnim štal»om na «ze-lenem hribu*.
I>oč:m so predpoludne plačani subjekti raznašali eele zvezke glasovnic iu legitimacij ter glasovali v eni sekciji kakor brivci, v drugi kakor mizarji, v tretji kakor krčmarji, v četrti kakor - impiegati — itd., so po-poludne izveli zopet staro b i str« »umnost.
Komisije so jtošiljale na «monte verde» zapiske številk, ki še niso glasovale. Generalštab je imel duplikat volilne liste ter je izdajal duplikate legitimacij z dotični m i številkami. Te legitimacije so razletele v tre-notku |>o vsem mestu — seveda ne nam na korist.
Konstatirati moram«> namreč, da se je o zadnji volitvi zo{»et o|*etovano pripetilo, da bo prišli naši proti koncu volitve volit iti se jim je reklo, da je bil na njih ime volil že nekdo drugi.
Ako upoštevamo vse to: tiOO »čitadi-nove, 300 rekiamautov, ki po večini niso čisti,	takozvanih »impiegatov«, najmanj
500 kupljenih slovanskih glasov in najmanj 1000 ponarejendi legitimacij, vidimo še le, kaka je ta zmaga Italijanov !
O normalnih razmerah bi bil moral zmagati naš kandidat.
Ne, Mauroner ni zmagal, ampak zmagali so tisti činitelji, ki so pustili kam »ram, da so delale, kar so hotele, ki so tovarno gla-»v na »zelenem hribu« pustili ne lotak-
njeno, ki niso nadzorovali in pregledali volilnega imenika.
Da Italijani v resnici niso zmagali, to čutijo sami najbolje. Zato so bile tudi tiste demonstracije po Mauronerjevi zmagi tako žalostne.
Kako vse drugače je bilo pred ."» leti !
Prošlo nedeljo pa srn > videli le nekaj otrok, babur, dijačkov, žganjepivcev, ki so tekali po ulicah ter skušali kričati »Ev-viva«, in nekaj j»o iarjenih sveč je brlelo — to je bilo vse.
Moč kamore je strta; uspeh volitve v V. kuriji jej je zabil zadnji žebelj v rakev. V nedeljo je še enkrat povzdignila svojo glavo, a sedaj je padla zop?t v smrtno agonijo.
S takozvano zmago Mmnmerjevo se je kamori dovolil le n^kak milostni o llog. Prej ali slej se pa mora izvršiti kazen, ki jo je zaslužila.
Tega ne vidijo! Pot po ulici Conti — nad ulico Rossetti — je pokrit velik kaual. Že nekaj dni je pa, odkar sti se udrli dve veliki kameniti plošči, tako, da zija široki odprtina. Kolika nevarnost zlasti zi one, ki hodijo |m» noči j »o tej slabo razsvetljeni ulici! Ako ne zapaziš o pravem času te luknje, kako lahko si zlomiš nogo! Zlasti je nevarnost za otroke, ki se vedno pojajo in igrajo po oni ulici! Več dni je že od tegi, oditar sti se udrli ti plošči, a o l slavn^gi migi-strata ni nikogar blizu, ki bi o Ipravil nevarnost in popravil navstalo školo! Tj^i ne vidijo, kaj njim mari za varnost in zdravje prebivalcev! Daje le Miuroner poslanec, če si tudi vsi davkoplačevalci polomijo kosti !
C. k. uradniki —magistratovi uslužbenci. V II. kolegiju je, kakor znano, ogromna veČina c. k. uradnikov glasovala za irredentarskega kandidata, ne da bi se jim bilo bati zamere na viši oblasti. Ti državni uradniki so torej uživali popolno slobo lo o sedanjih volitvah. Nikdo jih ni nadzoroval, ni kdo jim ni kratil volilne slobode !
Kako vse drugače dela magistrat se svojimi uslužbenci in z vsemi, ki so le količkaj odvisni od njega, bodi uradnik, bodi podjetnik, l)odi delavec. Vsi so bili pod strogo kontrolo, gorjč mu, kdor bi se bil drznil voliti drugače, nego so hoteli gospodje na magistratu ! Neusmiljeno bi mu bili vzeli kruli in zaslužek !
Oh »lavna vlada, kako slabotna varuhinja si ti nam zatiranim in kako milostna si onim drugim ! Oni drugi delajo, kar hočejo. Ni ču.la torej, da se tvoji podrejenci veliko ln»lj boje onih drugih, nego pa — tebe ! Je-li čudo, tla naše ljudstvo zgublja zaupanje do tel»e in do — cerkve?! Je-li čudo, d« naše ljudstvo vidi povsod i le sovražnike ?! Izvestni cerkveni organi nas imajo radi le v toliko, da jim dajemo število, ali jednakopravnost v cerkvi nam odrekajo trdovratno! Uprava države nas ljubi le v toliko, v kolikor jej prinašamo davke, sic *r pa — kakor da nas ni tukaj ! Slavni magistrat pa nas nima rad nikjer in nikdar!! Imel nas bo rad še le |K>-tem. ko se odpovemo sami sebi, ko se odpo-verao vsakemu pravu; nas bo imel rad, ko se tudi mi damo najeti kakor priče, da je Trst že zdrel za — mater Italijo !
Pritožbe iz občinstva. Pišejo nam : Mej tem, ko je ves magistatni aparat na delu, da uduši slovenski živelj, ined tem, ko vsi magistratni uslužt>enci mislijo le na volitve, med tem ko so vsi »moretti« najstratneji agitatorji — pa mi prebivalci ulice Rigutti že 13 dni nimamo — vode! Tako se skrili za blaginjo prebivalstva! Niti najpotrebnejšega ne daje mestna uprava svojim davkop'ačeval-cein, ker vse misli le na politične agitacije in
—	demonstracije!! In vrhu tega je ni nikjer više moči, da bi te ljudi zavrnila tja, kjer je njihova — dolžnost. Kes, lepo so dozorele
naše razmere!	Meščan.
\Vahler! Pišejo nam : Padajo, padajo, t. ubogi Lahi, ti «eamoristi». Včeraj še bili smo jim mi Slovenci «šjavi», danes smo jim že «Kratelli» — (bratje}. — Včeraj so se še križali, kakor pred hudičem, ako so slišali o kom, da je v c.'kr. službi, da ies beračijo pri vseh c. kr. za glasove; včeraj s »jim bili Nemci še epatate* (krompirt, dtnes čitamo: cOeehrte Wahler» (čestit; volile i).
Sila kola lomi. «SSavi so že »1'ratelli«*, c. kr. so že rešitelji cafermi^ione italiana>
—	rešitelji italijanstva; «patate» so že «ge-ehrte WaMer», ki naj za i nižjo voljo glasujejo za Mturonerja, da Rvbar ne zmaga !
Ha, ha! voda vam že teče v grlo ! Čakajte, naj le pride v Trst cesarski namestnik, ki poreče :
►
€ Zahtevam, da bodi konec sleparstva, zahtevam, da so volilne liste povsem pravične, zahtevam, da se volitev vrši popolnoma pravično!»
Čakajte, ko pride tak namestnik v Trst, tedaj ne bomo več samo «fratelli», temveč še vse nekaj drugega. In tak čas m »ra priti.
»Svaka sila do vremena, a Bog pravice do vekov.* —
«Ne-bratec».
Abstineneija. Pišejo nam: Slovenski, kakor dru^i slovanski listi pišejo, da se je tako veliko število laškh volilcev vzdržalo volitve v V. kuriji. Naši ljudje, ki bivajo izven Trsta, misliti morajo po tem takem, da je temu res tako. D« bodo pa vsi na čistem, pove lati jim moramo sle leče :
Tukajšnji list «L' Avanti* je zagnal glasen krik proti laškim podanikom, ki so upisani v volilno listo, a niso niti avstrijski državljani. Žugal jiin je z izgonom, ako bodo volili. To je pomagalo. Iz strahu pred izgonom se laš^i in drugi ptuji podaniki niso udeležili volitve, dasi jih je laška «ca-mora* upisala v volilne liste.
Torej ne abstineneija pravih volilcev (ki so vsi prišli na volišče), — temveč strah ptujih podanikov pred izg »nora — ta strah je kriv abstinence.
Večina v Trstu je slovenska ! Trst je naš, to si zap »mnite vsi! Samo de lajmo, delajmo in delajm »! V. kurija in III. kolegij sta slovenska v Trstu — samo ako bomo vsi delali in ne po kavarnah....
»Narodni boritelj*.
«Fratelli». — Iz okolice nam pišejo: Te dni sem na laških lepakih blizo okolice (naši so sicer strgali vse take lepake v nekoliko urah, a ker sem bil slučajno navzoč, ko so jih na zidove prilepljali) čital sledeče: »Fratelli del Teritorio, elle^jcte Leopoldo Mauroner!» — Bratje iz okolice, izvolite Leopolda Mauronerja ! —
«Che bomba* ! vzkliknil sem. Mi okoličani, katere Lihi vedno in povsod nazivljejo z besedo: «ščavi» — mi cšoavic smo jim za časa volitev «fratelli ?» — «Paura fa 99» — pravijo Lihi. In kako so se jim tresle hlačice! Imenitni govornik v tržaškem občinskem svetu in v dunajskem parla mentu, kjer ni še ust odprl, imenitni gospodar hiše, kjer prodajajo meso nesrečnih ženskih, ta Poldo Mauroner, ki se je boril proti Avstriji, torej proti okoličanom tudi, ta Leopoldo se nas kar na hip spominja in nas imenuje cfra-telli !» —
Ne boš, Poldo, kaše pihal ! Mi nočemo biti tvoji «fratelli» ! Raj še, nego bi bili «fra-telli* takega človeka, takega — hišnega gospodarja — »ajše ostanemo cščavi* — in sicer taki, kakoršnje smo se pokazali dne 13. jan. 1901 ! Cuj Pohle, bolji je kos pošteno zasluženega črnega kruha, nego pa prejemati obresti od hiše, kjer prodajajo ženske svoje •meso! Capito caro? !
«Ne-Fratello».
Divjaški napad. V nedeljo je Šel naš mož, B. A., po novi ulici, mimo volišča. Nasproti njemu, ki je šel v družbi še par narodnjakov, je prišel neki Dussatti, posesfiik in trgovec ter se je z vso silo zaletel v gori omenjenega našega moža! Naš mož je rekel: Ne rnojte pehati ! — na kar je Dussatti odgovoril z dvema udarcema na našega mi no-idočega moža !!!
Redarstvo je bilo takoj na licu mesta in je odvela na redarstveni urad Dussattija in napadanega. Nas Slovencev je bilo tam in v bližini nad 200 — Lahov pa od 2—300. Kaj bi «e bilo zgodilo, da so naši začeli vračati šilo za ognjilo ? V to bi bili opravičeni po takem napadu in po krvavem žalje-uju, ki ga je zagrešil Dussatti, ko je rekel : Porcho di schiavo ?!
Vaš dom je T — Ljubljani ! Magistratovi uradniki, ki so patrulirali minolo nedeljo popoludne po novi ulici, so klicali našim ljudem: »Vaš dom je v Ljubljani — poj te tja!« Našinci so odgovarjali: Ako je naš dom v Ljubljani, pa je vaš — v Kala-Ibriji!« Sploh je pa skrajno neumno, da nas pošiljajo v Ljubljano, ko bi morali vedeti, da bi oni zgubili svoj kruhek, ako bi mi vsi šli v Ljubljano. Vsaj polovica raagistrutovih uradnikov bi namreč odpadlo, ako bi mi — hoteli iti v Ljubljano !
Kaj naj bi delalo kakih 600 (ako ne več?) uradnikov, ako se odstrani nas — 60-000 Slovencev ?!!
Ti sinovi avite kulture 8j pa niso vedli, kakor bi to zahteval njih stan — stan višjih uradnikov! Vedli so se, kukor se navadno vedejo pijani in črni fakini najnižje vrste!
Predrznili so se celo segati z rokami na naše osebe in je terorizirati z dejanji, Česar niti težaki — ne delajo! Kar ae tiče pa Ljubljane, moramo povedati, da je tam udo-bilo več Lahov kruha, nego pa Slovencev po vsej Italiji ! !
Vse je bilo proti nam ! Vse se je bilo združilo proti nam na volitvi v III. kolegiju. Ljudje, ki se sieer psujejo med seboj in se ; obkladajo z najgrjimi priimki, vse je stalo v eni bojni vrsti proti nam : progressisti, demokrati, konservativci, klerikalci. Domp'eri-jevci in — Nemci ! Da tudi Nemci so čutili potrebo, da zopet enkrat rešijo »kulturo« pred nami Slovani, kakor so naznanjali v velikih nemških plakatih. In vsa ta koalicija je morala seči po vseh možnih volilskih sleparijah, da je zbrala 2700 glasov proti 2000 slovenskih. Za tisto baje neoporečno italijan-stvo Trsta pa je vsakako naj'i uja sram »ta, da je moralo klicati Nemce na pomoč in še s to pomočjo bi bilo sijajno pogorelo, da ni na poznan način korigiralo volilne sreče !
Bratom! Bratje! bil sem z Varni v boju ! Boj ni bil krvav. — Stali ste (česar bi ne bil prestal najpogumnejši vojak) slabo oblečeni, lačni in žejn', v najhujšem mra<u, v najhujši, najmočnejši burji v boju za naše pravice! Jeden in drugi nosi še danes znamenje na obrazu, kako Vas je burja metala ob zid in ranila Vase obraze, da še danes hodite z onim znamenjem! A Vas ne boli to! Boli Vas veliko bolj rno, da je nasprotnik našel v okolici 602 glasa! Boli Vas veliko bolj ono, da smo imeli v mestu Trstu samo 228 glasov! Trpeli ste, moji bratje, glad, trpeli ste siromaki žejo, trpeli ste siromaki mraz, trpeli ste — ko ate Čuvali kakor jastrebi, da ne pride kukavica v naše gnjezdo in (ta nam ne odnese mladih ! — Da se Vam je žugalo z zaporom, da ae Vam je žugalo, da ste zaznamovani na policiji — vse to ste prestali ! — A zmagali ao oni — pravijo : oni ! — Da, zmagali ao, a bratje moji, bodimo taki vedno, delajmo tudi v bodoče tako in videli bomo, kedo zmaga končno! Ves svet pravi, da smo moralno zmagali mi ! Kaj pa imamo od ranrtflne zmage? — Mi hočemo imeti gotovo, tudi materijalno zmago, ne le v V. kuriji, temveč tudi v III. kolegiju.
In ta zm;iga bo tudi naša!
Poznam Vas vrle borilce, poznam Vas %'rle narodne vojake, ki se ne ustrašite nikogar !
V nedeljo jc bit Trst razsvitljen tu in tam! Po tem Trstu so gorele luči v znamenje, da je gospodar hiše, kjer prodajajo človeško meso zmagal nad našim poštenim Ryb;trem.
Predvčerajšnji dan je bil 13. dan janu-varja. Kaj poraenja 13? — Na delo bratje, v boj ! in ob prihodnjih volitvah bomo mi slavili zmago !
Danes nam zažigajo nasprotniki naše gozde, da bi nas uničili, ob prihodnjih volitvah pa bodo naši kresi, katere bomo m i u ž i g a 1 i, oznanjali svetu, da Slovan je tu!
Pobratim.
Verni krščanski Lahi so imeli koncem sv. leta duhovne vaje pri jezuitih za zadoščenje Bogu za vse nesramnosti, ki so se godile v vsem letu. Včerajšnji »Piecolo« pa pripoveduje, da so trume naroda šle zahvalit se v cerkev sv. J usta za z m a g o M a u-ronerjevo. Torej — krščanstvo je zmagalo, vsaj je postal poslanec on, ki poseduje temno hišo v starem meatu. Sramota listom, kakor so »Amico«, » \ v veni ne« in »Ri-creazione«, ki so laško lju Istvo pri ve ili do takih pojmov o krščanskem mišljenju !
Ciganko krstil je dne 14. t. m. rojanski g. župnik. Krščen K a je čvrsto dekle, ki se v kratkem poroči. Sv. opravilo je trajalo svoje tričetrt ure. Milo je človeku bilo pri srcu, ko je krščenka molila in odgovarjala na (»bičaj na vprašanja. Oh, kako ginljivo bi še-le bilo, ko bi se vršilo vse to v jeziku, katerega bi vsaj malo razumeli : recimo, v staro-slovenščini! Pa še nekaj drugega nam je stiskalo srca: Kaj, kaj, če se ni zgodilo zopet nekaj, kar se m^j cigani rado dogaja ? ! No, ne bodimo nezaupni. Bog živi pošteno mladenko, ki si je iztnej vseh znanih jezikov izvolila za ta praznik ravno slovenščino in kuma tudi slovenska !
Avstrijski Lloyd vozi zanaprej do na-daljne odredbe na svoji batumski progi le do Trapezunta. Z;i Batum torej za sedaj ne sprejema p«»šiljatev. To je posledica nadaljnih karanten zaradi kuge.
Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 27-letni težak
Herman Lipizzer iz Trsta zaradi zločina javnega nasilstva in prestopka tatvine v 3 mesece težke ječe; 17-letni natakar IvanZuban zaradi tatvine v 2 meseca težke ječe; 41-1. kočija* Alojzij Turkovich, ker je motil uradno poslovanje, v dva dni zapora.
Pisma, namenjena osebam na vojnih ladij*h. nahajajoči!« se v vztočni Aziji„ so poštn ne prosta.
Glasom nared*>e c. kr. trgovinskega mini sterstva od 21. decembra 1900 št. 3724 so dopisnice in nepripor«»čena pisma do vštetih 70 gramov teže, namenjena osebam na c. in k. eskadri v vztočni Aziji ali od istih odposlane, v zrnislu II. člena 21. odstavka zakona od 2. oktobra 1865 drž. z. štev. 108 in § 3. poslovnika za vojaško pošto v slučaju vojne od |MMtni:'e oproščena.
C. in kr. enkadra sestoji ta čas in sledečih Nj. V. ladij:
»Ka'serin u. Konigin Maria Theresia« »Kaiserin Klisal»eth«, »Aspern« in »Zenta«.
Na-lov omenjenili |x»stuih pošiljatev mora obvezati:
a)	Ime, služt>eni značaj ali služl>eni po-ložaj prejemnika ;
b)	natančno označenje ladje, na kateri se prejemnik nahaja in
e) zaznamek »vojaška |>ošta«.
V opazovalnico za umobolne so morali spraviti mlado Amalijo C. iz ulice Kan-dler št. 9. Pravijo, da je nesrečna ljubezen zakrivila nesrečo.
Aretiranje Prošlo noč, oh 2. uri zjutraj je policijski agent llavnaii aretiral na trgu Barriera zlogla-nega, iz Trsta izgnanega in že večkrat kaznovanega Michelangela Bettia. Mož se je upiral in agent je moral rabiti orožje. V tem so priletele iz bližnje krčme štiri nejH»znane oset>e Bettiu na pomoč ter so f*ol. a tre rita napadle zahrbtno. Položaj, v katerem se je nahajal H «vman, je bil sila nevaren in Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ga niso rešili ljudje, ki so prišli mimo. Bet-tia so aretirali, tisti štirje njegovi prijatelji pa so zbežali.
Razpisan štipendij. C. kr. namestništvo je razpisalo državni štipeodij letnih 420 kron za dijake višje j*»ljedeUke šole na Dunaju. Pn»silei morajo biti rodom iz Istre al: pa iz Goriške in Gradiščanske. Prošnje je vložiti do 15. februvarja na tukajšnjem na-mestoištvu. Tam in na ravnateljstvu imenovanega zavoda so razloženi natančnejši pogoji.
Draibe premičnin. V sredo, dne 16. janu varja ob 10. un predpolttdne se bodo vsled naredlie tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vr«'le sledeče dražiw» premičnin: pri sv. M. Mag lalem zgornji 203, konjska oprava ; ulica delle Legna 10, železna blagajna in niobilije; ulica S. Francesco 32, oprema v zalogi m gumnate stvari; ulica Ponziana	p-»h>štvo in 1 papiga : ulica
K a meto 7 in 10, str«»ji ; ulica S. Giovanni 8 in Barr era vecchia 2*i, oprema v zalogi, firneš. barve, pohištvo, voziček in knjige.
I rt* me tisk I *e*tnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 0.8. ob 2. uri popoln«!*«* 5.0 C*. — Tlakotner ob 7. uri zjutraj 776 0. — Danes plima ob —.— pred p. in ot» —.— pop.; o*eka «*b —.— predj»oludne in ob —.— popoludne.
Pevsko društvo i-Adrijat v Barkov-ljah priredi svojo pre 1 pustno veselico v nedeljo dne 10. februvarja t. 1. O »širni in zanimivi v-j*ored prutbeimo pravočasno. — Oli enem naznanja, da napravi na pustno nedeljo, t. j. dne 17. februvarja, veliki ples v odičeni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah.
Vesti iz ostale Primorske.
^ Ciroz na nesreča. Iz Xabrež>ne nam pišejo: Sinoči med 10. in 11. uro se je d< godila grozna nesreča na železnici, ki vodi na I^aštC4». 2000 m od [»ostaje Bi vije proti laški deželi, je prišel jmkI vlak št. 1015 neki vojak od domobrancev iz Tista. Ponesrečenec je .»orna tx Vižovelj. Ime mu je Fran Ga-brovic po dom. Re<*etov. Hotel se je z vlakom odpeljati v Trst, ali vlak ga je prehitel in ga povozil. Vlak je nesel reveža kakih 70 m daleč, tako, da mu je razme«arilo vso glavo, m»ge in ves živ«»t. Vse mu je zdrobilo. Truplo mrtvega je našla drugo jutro na progi žena železniškega čuvaja iz Vižovelj. Truplo so prenesli danes zjutraj na pokopališče v Nabrežino. Pokojnik je služil pri vojakih tretje leto. Ljudje, bodite previdni, ko hodite p«* železniških progah !
Vesti iz Kranjske.
*	Strok o v no obrtno društvo tapetni kov in preprogarjev so ustanovili dne 13. t. m. v Ljubljani.
*	Ustrelil se je v Žužemberku dne 11. t. m. 22-letni finančni nadstražnik Fr. Prosenc, doma iz Moravč. Vzrok — nesreča v ljubavi.
*	Ljubljanska t r g o v s k a in o b r t-n i š k a z b o r n i c a je slavila dne 12. t. m. svojo 401etnico. Tem povodom je imela zbornica minolo soboto pofioludne v mestni dvorani slavnostno sejo, katere so se mej drugimi vdeležili tudi dež. predsednik baron Hein, dež. glavar pl. Detela, župan Hribar i. dr. dostojanstveniki. Zagrebška zbornica je poslala dva zastopnika : zborničnega svetnika Antona Gnezdo in zborničnega pristava in urednika »Hrvatskega trgovca«, Peroslava 0ikaro-Pt>skievi<$a. Mej drugimi so govorili : Predsednik zbornice g. Josip Kušar, ki je sporočal zgodovino zbornice, baron Hein je izrekel čestitko v imenu vlade ter se S|>om-nil o svojem govoru malih obrtnikov in vprašanja o delavskem varstvu ; dež. glavar Detela je izrazil željo, da zbornica obrtu in tr-vini na Kranjskem, ki je sicer v prvi vrsti poljedelska dežela, pomore do procvita in tako deželi do blagostanja. Župan Hribar je naglašal, kako tesno je zbornica zvezana z ljubljanskim mestom iti z interesi ljubljanskih davkoplačevalcev. Tajnik dr. Murnik je utemeljeval |»otre->o ustanovitve slovensk e višje trg. akademije v Ljubljani ter predlagal, da se v to svrho izvoli poseben odsek in votira znesek 20.000 K. Za g. Lenarčičem, ki je predlog seveda {»odpiral, se je oglasil Nemec Luekmann ter se izjavil proti taki šoli, češ, slovenski jezik je za to nesposoben! Malo drzen je bil pač ta nastop g. Luckmanna, ki znači, da gg. Nemci še vedno mislijo, da brez njih v Slovencih ni možno nobeno kulturno delo, da Slovenci sploh nimajo prava, storiti kaj v lastno prosveto brez nemške baklje.... No, Murnika predlog je bil kljub temu sprejet brez nadaljne debate.
Brzojavna poročila.
Državnozborske volitve.
DUNAJ 14. (K. B.) Veleposestniki na Tirolskem so izvolili kandidate kompromisa med njimi Grabmavra. Na Sileskem so zopet izvolili tri ustavoverne veleposestnike. Trgov. zl»orniee na Koroškem, Gornjeavstrijskem in Štajerskem so izvolile dva pristaša nemške ljudske stranke in 2 nemška liberalca. Posestno stanje se ni spremenilo.
Na Nižjeavstrijskem .o izvoljeni v skupini mest: na Dunaju v notranjem mestu li-l»eralci Kopp, Ofner, Noscke in NVrabetz, v II. okraju liberalec Vogler, v ostalih dunaj skih okiaii!« so zmagali krščanski socijalisti Steiner, Mavrede;, Strobaeh, Pat ai, Gess-mann, Scblesinger. NVeisskirchner, Schneider in Lichtenstein. Stanje se na Dunaju ni spremenilo. V St, Polteno je zmagal nemški na-cijonalec Volkl, v Badenu liberalec Marchet. V Korneuburgu bo ožja volitev med socijalnim demokratom in krščanskim »ocijalcem, v Dunaj-kem novem mestu med nemškim na-cijonaieem in socijalnim demokratom. Kršč. ^ socijalisti so izgubili en mandat, nemški na- ; cijonalci so en mandat pridobili.
Iz Ogrske zbornice poslancev. BUDIMPEŠTA 15. (O. B.» Ministerski predsednik pl. Szell je predložil uspehe obračuna s Hrvatsko za leto 1898. Trg vinski minister je predložil tri predloge glede koncesij za lokalne železnice. Zbornica je pričela razpravljati o proračunu ministerstva za notranje stvari.
Nadvojvoda Friderik v Madridu.
MADRID 15. (K. B) K vs p reje tj u nadvojvode Friderika, ki je včeraj prispel semkaj z nad vojvodi njama Marijo Kristino in Marijo Ano, so prišli udje kraljevskega dvora na kolodvor.
Vojna v južni Afriki. LONDON 14. {O. B.) Brzojavka lorda1 Kitcheneija iz Pretorije dne 13. t. m. javlja, da je bilo več bitek, v katerih so bili Buri j
odbiti.
LONDON 14. (K. B.) Reuter javlja is Pretorije z dne 12. t. m.: Osemsto Burov! j»od poveljstvom Baverjevim je d mes jutro razdrlo brzojav ter napadlo Kaalfontein, tretj I kolodvor od Pretorije proti jug"u. Posadka je; bila sestavljena iz 120 mož in I častnika.; Buri so obkolili postajo ter neprenehoma streljali. Nekemu angležkemu vojaku se je
posrečilo, d* je prodrl burske vrste ter prišel na kolodvor v Olifantsfontein, od koder je brzojavil po oklopni vlak. Nemudoma so odposlali pomoči. V tem pa je posadka od-1 bila Bure, ne da bi imela kake zgube. Buri so imeli tri ranjence. Buri so razstrelili železnico od Kaalfonteina proti jugu ter odšli. Ustaja na Kitajskem. NE\V-YORK 14. (K. B.) Reuter jav-ja : Brzojavka, došla včeraj iz Pekinga, pravi, da je princ Oing podpisal skupno noto v soboto, Lihungčang pa v nedeljo.
LONDON 14. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Pekinga: Princ Chun je obiskal nemškega poslanika Mumma pl. Sclnvarzen-steina. Pogovor je baje imel dober uspeh. Odobril se je sklep, da se princ Chun z odposlanstvom poda na Nemško. Bržkone ga bo spremljal princ Su.
NEW-YORK 14. (K. B.) Glasom današnje brzojavke iz Pekinga je Lihungčang zbolel za takozv. Brightovo boleznijo. Včeraj se je stanje poslabšalo, danes se Lihungčang počuti zopet bolje. — Princ C ing je obvestil dvor, da protestuje proti imenovanju Cangčitunga namestnikom Li-hung-čangoviin. Princ Oing hoče, da se v te svrho imenuje tujcem prijazni Šeng. Poslaniki so zadovoljni z imenovanjem Cangčitunga, da-si je sovražnik inozemcev. Večina |»oslanikov je dobila od svojih vlad ukaze, da je pogajanje voditi v Pekingu. Ruski poslanik je protestiral proti postopanju Angležev, ki ne pustijo, da bi Rusi med kitajske ubožce v angležkem oddelku delili riž in pšenico.
Kuga.
LONDON 15. (K. B.) Na parniku »Highlaud Prince«, ki jc prispel z La-Plate v pristanišče Shields, so med vožnjo umrle za kugo 4 osebe, med njimi kapitan in en mornar. Tudi druge osebe iz moštra so zbolele za kugo, a so zopet ozdravele.
Vojna na Filipinih. WASHING TON 14. (K. B.) Reuter javlja : Vrhovni poveljnik na Filipinih, brigadni general Mac Arthur, poroča, da se je poveljnik v Hoito na otoku Panav udal, ter javlja nadalje, da je te dni pričakovati, da tudi na drugih krajih Filipinci polože v velikem številu orožje.
-
Trgovina in promet.
Razglas.
V	zmislu naredbe c. k. trgovinskega ministerstva od 3. januvarja t. 1. št. 70.157 ex 1898 (Pošt. in brz. naredbenik štev. 7 ex 1899) so se po posebnem, c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu prideljenem odseku uradno odprle nevračljive poštne pošilja tve, katere so prejem ni poštni uradi predložili tekom meseca decembra 1900.
Tem povodom se ni moglo izvedeti, kdo je oddal na pošto v priloženem zapisniku navedene, priporočene ali vrednosti obseza-joče pošiljat ve.
Dotični od dajalci, ki žele, da se jim ta pisma vrnejo, so s tem vabljeni, da dokažejo svojo lastninsko pravico do njih potom do-tičnega poštnega urada ali pa neposredno na podpisanem c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
V	slučaju, da tekom enega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice do teh pošiljatev, proda se njihova vsebini, v kolikor je v to prikladna, na javni dražbi ter se za-računijo izkupljeni, v pismih eventuvelno najdeni in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski na korist poštnega erarja. Vsebina ostalih pošiljatev se pa uniči.
Izkaz
po posebnem odseku c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva odprtih nevračljivih poštnih pošiljatev, o katerih se ne ve, kdo
je iste odposlal in sicer: Luigi Ferro Reka, Victor Pidutti Sisek, Pa-lese Trst, Bore Chersel R^ka, Higgiconstta Trst, Alfredo Restaccia Mesina, Mirie Baiek Trst, Giuseppe Figi H. Rohling Hamburg, Zlata Harp Maribor, Giov. Polla Altura, Gerseč Ljubljana, Aurelio Mettel Plombve« res, Mic Josefsdorf b. Cailan, Bubetto Ko-tschel Trst.	(Zvršetek pride.)
Trgovinske vesti.
Budimpešta 14. Pšenica za apri K. 7.58 do 7.59 Pšenica za oktober K. 7.68 do 7.70 K. Rž za oktober K. .— do .— Rž za april K. 7.39 do 7.40 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.97 do 5.99 Koruza za september .— do - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.99 do 5.—
Pšenica: ponudbe zadostne,--
povpraše vanje srednje, ugodno Prodaja 19.000 m. st. trdno, Vreme : mrzlo.
Hamburg 14. Trg za kavo. Santos good average za december 31'50, za maro 32.25 za maj 32.75 za september 33.25 Denar.
H a vre 14. Santos good average za december po 50 kg. Frcs. 39.—, za april po 50 kg Frcs. 39.25
Dunajska borza dne 14. januvarja.
dane«	preilrčeraj
Državni dolg v papirju 98.30	98.30
| „v srebru 98.15	98.15
Avstrijska renta v zlatu 117.15	117.05
„ kronah 4°/0 98.30	98.30
Kreditne akcije . . . 663 75	661.—
London 10 Lsr. . . . 240.60	240 55
20 mark..... 23.53	23.52
Napoleoni..... 19.17	19.14
100 italijanshih lir. . . 90.75	90.75
Cikini...... 11.37	11.37
Darovi.
Družbi Cirila in Metoda so od 1. do
28. decembra 1900. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Mira« 545.03 K; Vinko Poljanec, semeuiški duhovnik v Celovcu, 14 K mesto nagrobnega venca svojemu tovarišu Fr. Doklerju. Pošiljatelj je daroval 6 K, pravilnik na Dunaju Kvidon Sernec pa 8 K, Fr. Fajdiga iz Sodražice 6.80 K iz nabiralnika, gospa Marija Š*ri-njarjeva iz Trsta 200 K kot čisti dobiček razprodanih razglednic, »Hranilnica in posojilnica« v Senožečah K, upravništvo »Slovenskega Naroda« 582.15 K. uredništvo »Slovenca« 4 K, podružnica za Konjice 78 K, ženska podružnica v Idriji 198 K. podružnica za Trbovlje 141.62 K, Ig. Kovač ml. iz Ajdovščine zbirko obmejnih Slovencev ob Huhlju 12 K, uč Janko Karba 10 K, katere so darovali gostje pri zabavnem večeru v gostilni g. Sršena v Ljutomeru, podružnica za S Kočij a o (Kor.) 35'50 K, Šentjakobska posojilnica v Rož U (Kor.) 100 K, moška podružnica v Starem trgu 105 K, duhovnik J. Sch-ffrer v Lokvi dar tamošnjih Mohorja nov 10 K, moška podružnica v Idriji 40 K, Fr. Hrašovec, blagajnik izvenakademiške podružnice v Gradcu 108 K, ženska podružnica v Prvačiui 40 K, Ivan Vrhovnik, mestni župnik v Ljubljani, 5 K mesto venca nepozabnemu pok. dekanu Ivanu Veselu, kapelan v Gorici Josip Sičaii 10 K, podružnica za Pivko na Notranjskem 47 80 K po Ferd. Špilar, podi uznica za Kotmaro ves 25 K, Drag. Pertot iz Barkovelj pri Trstu 20 84 K in sicer: 17 K nabranih na svatbi 10 novembra, ostalo pa je iz nabiralnika v »Na-rodn m domu«, akademiška podružn ca v Gradcu 86 K, podružnica za Ptuj 90 80 K, Anton Artel, s Spod. Goričice pri Celovcu 10 K, ženska podružnica v Ribnici po g. Anici Bobekovi 308 K. (Zvršetek pride(.
! Zalop in tovarna
, W pohištva vsake vrate
• Alessandro Levi Minzi t Trsti
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Borat Izbor ▼ tapet arijah, zrcalih !n "slikah. Ilustriran cenik gratln ia franko i	vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti starije s« na brod aH znico brea da bi m u to kaj zaračaaao.
vW OBUVALA! I
PEPI KRAŠEVEC •
pri csrtTt st. Petn (Plazu Rcsario ped lfidita 1M) j
priporoča svojo	j
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospo In otroke Pofctne naročbe se izvrta ▼ tistem dneva, j Odpošiljate v je po&tnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« j ter izvršuje iste c največjo natanjčnostje te j točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe m priporoča j
Josip Btantid
levlj. mojster
HM
-----"SkmllflM kislina
Dunajska filjalka
■feuftlne vloge na knjižice m 4%.
■nfaJflica, borzno posredovanje, posojila na vred-m&tm papirje, menični eekompt. vinkuliranja ia razvinkuliranje obligacij.
Zivnostensk£ banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.006 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. , .
Podruinioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, (glavi. Moravski Ostravi.
Zastopnik
z;* zalogo piva v Sežani in okolici proti varAT-ini I<mm» kron s«- t;ik«»j sprvjme.
Ponudbe naj s«' pošljejo na g. Simon Kuker, pivovaniar v Laškem trgu na <p<>dnjt'in Štajerskem.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (porici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiii.
ZADEJTE VŠADV
/^ARŠNEROVO -*-»! ' — 1
k dosta nI azdeho <~ KUPCE i L ?KRA E
.Na tlel»elo in tirohno prodaja se v Tratil pri t»rdki: Fran. Skrdla in sin. Via Kafflneria št. 1.
FTLUALKA
BANKE UNION
V T H S '| l
t* p»-'"-a / vh«mi hančninii in menjalnimi p«>sli, kakor:
al V»prejema uplatila na tekoči račun ter bwt uje:
Vrednostne papirje:
po Ž*,*f proti 5 dnevni odpovedi
ai •	i
' 4 » » - - _ -<
.	- ^ tfnfftii ,
a1 •	M
- ° * • - ~
„ 1 letni Napoleone:
po 1	proti dnevni odpovedi
•M' '	i«)
- - i « - - _ *»
, 3	, * ,
Tako obrestovan ;e pfatem o uplačilih velja od ~J<S aroma 2. avgusta naprej.
b> Za iriro-conto daje	do vtak^a zneska;
uplaćuje t*e do SUIH0 jrld. a che^ue: za ve^e zneske treba »vizo pred op »Idansko itnrzn. Potrdila dujajo v pozimi uložni knjižici.
c i Zaračuna *te za vsako uplatilo obresti od dne upiačila in naj se je to zpodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za uvoje eonto - correntiate, inkase in ra&me na tukajšnjem trgu. menjice za Trst. Dunaj, Bmiimperto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta m»**ta ter jim ohranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d Iztlaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vsefe svojih zastopnikih.
e i Kupuje m prodaja vsakovrstne vrednostne pa pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot primeru. proviziji.
Hranilne vloge sprejemajo se «h! vsa<*e^af »V Muli ni elan društva in se obrestujejo |m> -^/j®/«, u*1 ^ in l»i se odbijal rent ni davek.
Posojila <lajejo samo članom in sicer na menjice }mi rt °/9 in na vknjižbe po ol/*°/o-lTraduje vsaki «lan »hI 9. d<> 12. ure dnpnL in <hI 'J. <lo 3. ure |h»|m»1. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje bran. tIoi leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Mhrtm. račnu št?. 837.315.
Ivan Semulič
TRST - ul. Belvedere št 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor th<Ii po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
A' zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem ~ telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokamarja A. Thierry-ja tovarna v Prepadi pri Roptcn_
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se itogihlje ponarejanj ter pazi na /goranjo varu. znamko, ki »e nahaja na lončku.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najniijih cenah. Za enkratno inaercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat n-i teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
v
Inženjer Zivic
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta št. b. pri novem sv. Antonu.
Krojač,
krojač v ulici Torrente Atev 34, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Anton Jerič,
Zaloga likerjev v sotl čili
Perhauc Jakob
šE
in buteljkah.
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
K rčme.
Potočnik Fran rr^:".?
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
DpUq»t Dn|ap ulica Riborgo št. k2b. Velika ■	■ t^lvJl zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
HQ1|L| I Piazzetta S. Giacomo Št. 3 [Corso . oIlUlul filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan teč-krat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem t razprodajo.
Dr. Dn. Treo ii flr Henrik Trna
naznanjata, da sta otvorila dne 2. t. ITI. skupno
odvetniško pisarno
V Gorici, Gosposka ulica štev. 7, v hiši „Goriške
ljudske posojilnice4*.
I Q 1/ PprhatlO Ulica Stadion št. "20, pe-JdK. rci lldUb ksirna in sladčičarna,
svež kruh večkrat na »lan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
N e p reg< > r I j i v <k in rež i ce.
-w n v "Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I lOfc tJm priporoča slavnemu občinstn svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.u
Kavarne
Anton Šorli
Otvoritev prodajalnice.
Javljam slav. občinstvu, da som odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil hodem izvrstni teran, vipavec in prošeka r. Za postrežbo hode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki eas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoea uda ni
Ivan Lisjak
,,pri Zvezdi-' v Sežani.
Z dnem 14. t. m. sem odprl fi-Ijalko moje prodajalnice v ulici Bastione OlOVBflGC št. 2. popred prodajalnica Paternostova, na novo prirejeno z vsemi vrst m i jestvin in kolonijalnega blaga, samo dobro blago po nizki ceni. Zlasti priporočam testenine tovarne Žnideršic in Valenčic v II. Bistrici.
Pri poročil je se si. občinstvu beležim s spoštovanjem.
priporoča svoji kavarn »Conamereio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oirlje in drva.
Incin v ll'ici del Torro štev. 12 **	p:jpor«»ča svojo dobro pre-
skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnegft
pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročl>e po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Zh mno .obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sod nije.)
priporoča svojo veliko prodaj lnico in izdeloval n ico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
Jakob Ko smeri j.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
P	nniml' • „■ v™«	mlZm ^Oj raZHffliU ?
C. ir. pnfiLgirafli tim	^^
Martin Poveraj v Gorici na Travniku st. 221, n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plašćev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Vošćene sveče. I Knnar svečar v Gorici ulica Sv. Antona Ja \Updl/ 5t - jzt]eiuje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prećastiti duhovSćini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu-
Malo stanovanje,
eno ali dve sobi s kuhinjo išče narodna družina brez otrok. Najrajši pri Sv. Ivanu.
Prijazne ponudbe na uredništvo „Slovenke". Trst ulica Belvedere
št. 23 II.
Tovarna
zn lesene izdelke na vodno moč v gozdnatem kraju na Kranjskem blizo železniške postaje, se proda pod jako ngodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo pod : „Lesni obrt" Ljubljana, poste restante.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohiStva, mebljev, okvirjev, ogledal stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h de Anion Breščab. Gorica, Gosposke ulice št 14 Pr»>daja proti primerni varfičini tudi na obroke.
„Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani Spitalake ulice Št. 2. ^
44
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pobojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 47s°/0 obrestovanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlc najkulantneje Borzna naročila.