UDK 808.63-087 Ivana Povše Pedagoška fakulteta v Mariboru GOVOR NA ŽUSMU Govor na Žusmu spada k srednještajerskemu narečju. Govori se na njegovem skrajnem jugu ob stiku s kozjansko-bizeljskim narečjem in kaže značilnosti prehodnih govorov. V oblikoslovju so zlasti značilni: izguba dvojine ter formalna izguba srednjega spola, daljšanje osnov m. sam. z -ov-, širjenje pripone -ek pri pridevniku, nedoločniška pripona -ni-l-na- za knjižno -ni, raba predpreteklika, močna redukcija nenaglašenih obrazil v op. del. za m. ed. Skladenjske značilnosti t. i. prostega govorjenja ponazarjata odlomka besedil. The Žusem microdialect of the Middle Styrian dialect is spoken in the extreme south of the region, on the border with the Kozjansko-Bizeljsko subdialect, and evidences features of transitional dialects. Most characteristic of its morphology are: loss of the dual and the formal loss of the neuter gender; stem lengthening in masculine nouns with -ov-, spread of the suffix -ek- for adjectives, use of the infinitive suffix -ni-l-na- in place of the standard -ni-, use of the pluperfect, and radical reduction of unstressed endings in the masculine singular /-participle. Excerpts from texts show syntactic characteristics of spontaneous speech. 0.1 Žusem je bil do zadnje vojne samostojen kraj z bogato zgodovinsko preteklostjo, danes pa je zaselek Dobrine, ležeč 18 km jugovzhodno od Šentjurja in 4 km zahodno od Loke, ki gaje sedaj gospodarsko in kulturno zasenčila. V srednjem veku je bil na gradu Süsenheim sedež fevdalnih gospodov1. Grad je stal tam morda že v času grofice Heme. Pozneje je bil to krški fevd. Več kot pol stoletja so ga imeli v posesti celjski knezi, te pa so I. 1456 zamenjali najemniki deželnega kneza; zadnji, Fieglmühler, je dal 1. 1876 grad porušiti, ostal pa je toponim Na Turnu. V srednjem veku so področje »Urwalda«, kamor je spadal tudi Zusem, večkrat prizadeli turški vpadi, epidemije kuge in kmečki upori; 6. maja 1635 so uporniki žusemski grad oplenili in zažgali. Prebivalce samotnih malih kmetij je v govoru združevala ne le pripadnost istemu fevdalcu, ampak tudi srečevanje pri farni cerkvi sv. Jakoba, ki je bila od 1394 sedež vikariata2 s katastrskima občinama Dobrina in Loka.1 Danes je življenje na Žusmu manj razgibano, kot je bilo nekoč, ko so imeli tu celo sodišče. Šolo so dobili 1. 1854 in po prvi svetovni vojni je sto otrok v dveh oddelkih učil en sam učitelj. Med okupacijo je bila šola požgana, po vojni so zgradili novo v dolini na Dobrini, a tudi to so po potresu na Kozjanskem opustili, šolarje pa odtlej vozijo v Loko in Slivnico4. Stiki kočarjev, ki so se po vojni začeli zaposlovati v Šentjurju, 1 Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku, V., Lj. 1928, str. 897, piše, da se kot priče omenjajo v raznih listinah od 1203 do 1478. ; Ignacij Orožen, Das Bistum und Diözese Lavant VI, Das Dekanat Drachenburg, Marburg 1887, str. 536-549. 3 Prim, besedilo J. Peniča v 4.2. J Podatke o Žusmu sem dobila v Župnijski kroniki in Krajevnem leksikonu Slovenije III, DZS 1976, 0 Uvod str. 325. Štorah in Celju, z ljudmi iz drugih krajev, pa tudi radio in TV hitro brišejo tipične značilnosti žusemske govorice. 0.2 Žusemski govor je nastal na področju, kjer se stikata srednještajersko in kozjansko-bizeljsko narečje, zato ima mnoge značilnosti prehodnih govorov. Pričujoča razprava je nastala na osnovi gradiva, ki sem ga 1982 zbrala na Žusmu za SLA, letos pa sem ga temeljito dopolnila za proučevanje oblikoslovja in skladnje5. Pregledala sem tudi zapise T. Logarja za SLA v Loki pri Žusmu in Pilštanju (1953) ter v Kozjem (1954)6. Temeljitejše obravnave7 žusemski govor doslej ni doživel. Zbrano gradivo, tako moje kot Logarjevo, kaže, da spada govor na Žusmu še k srednještajerskemu narečju8, čeprav je (verjetno) zaradi ohlapnosti na Karti slovenskih narečij zapisan pod namesto nad črto, ki razmejuje srednještajerske in kozjansko-bizeljske govore. 1 Glasoslovje 1.1 Naglas in prozodija. - Govorni temperament, padajoča stavčna intona-cija, barva in dolžina samoglasnikov kažejo, da žusemski govor spada k srednještajerskemu narečju. Ta govor je odpravil tonemski naglas in ga nadomestil z jakost-nim. Ker so se dolgi naglašeni samoglasniki razvijali drugače kot kratki, je postalo sčasoma tudi razlikovanje med dolgim in kratkim naglašenim zlogovnikom fonolo-ško nepomembno in je bilo odpravljeno: kratki naglašeni samoglasniki so prek nadkračin postali dolgi, in to razmeroma zgodaj, saj so današnji odrazi zanje že dvoglasni: te < i, iię < ù, ię < o itd. Tako so vsi naglašeni samoglasniki sedaj dolgi, kratki pa le nenaglašeni. ' Skrajšani praslovanski (psi.) akut se je tu zgodaj podaljšal, zato imamo zanj isto zastopstvo kot za stalno dolge samoglasnike. Skladno s težnjami srednještajerskega narečja je tudi na Žusmu izpeljano in ohranjeno podaljšanje /7>/ 7 s pomikom na naslednji zlog (senóu, okóu). Drugi naglasni umik in daljšanje predhodno nenaglašenih samoglasnikov v tipih žena, noga, toma sta morala potekati časovno blizu daljšanja novega akuta, zato imamo danes po obeh potekih enake odraze. To velja za o v celoti (nuoga = bûotar — nûoS), za t'pa le delno (žiena = kmlet), medtem ko se je verjetno v nezadnjih zlogih novi akut tu podaljšal prej in imamo danes zanj široki odraz (sédn, zélé), ki je komaj za spoznanje ožji od odraza za jat ali dolgi etimološki e (straha, pač)', oba današnja enoglasnika imata gotovo kot 5 Glavni informatorji so bili Janez Penič (66 let, Dobrina 35), Justina Šarlah (73 let. Dobrina 28) in Angela Vrhovšek (68 let, Hrastje 16). 6 Gradivo hrani S AZU. 7 Osnovne silnice razvoja vokalizma v južnoštaj. govorih je nakazal Tine Logar v razpravi Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča. v: Pogovori o jeziku in slovstvu, Maribor, 1955, str. 61-65, ter v razpravi Štajerska narečja, JiS 13 (1968), 171-175. " Za srednještajerski značaj govorijo poleg prozodičnih lastnosti še: široki odrazi za nosni e v dolgih zlogih, razvoj nenaglašenih e, ki so vselej široki, na Kozjanskem pa ozki; nenaglašeni i se tu nikoli ne reducira do з; za psi. o imajo na Žusmu ou, v kozjansko-bizeljskih govorih pa o/u, psi. r in lit sta se na Žusmu vselej razvila v ar in tóut, na Kozjanskem pa je potekal razvoj v naglašenih zlogih drugače kot v nenaglašenih (dr : зг in tóut : tut). predhodno stopnjo dvoglasnik tipa ei. Nasprotno pa sta ie in uo mlada, nastala iz ozkega e in o. Zanimivo je, da tudi pri nosnem e in o razvoj ni potekal vzporedno, saj imamo za prvega sedaj široki novi é, za drugega pa uo. Razlago za to je treba najbrž iskati v izpraznjenem mestu pri м-ju, ki se je v sistemu pomaknil nekoliko naprej (ii), medtem ko je o težil navzgor in se ožil. (Prim, moščanski govor.) Cirkumfleks (ckfl.) je v žusemskem govoru praviloma ostal na svojem mestu; metatonijski umik ckfl. z nezadnjega na predhodni zlog je le redka izjema (mûotka, uotavič, š(vai)ka), pogostejši je umik z zadnjega zaprtega zloga: zielen, sürek, uotrek, vüsek, toda tudi advent, župan (za zadnjega ima moščanski govor novi akut: župan). 1.2 Fonološki sestav9 žusemskega govora je naslednji: Naglašeni samoglasniki Nenaglašeni samoglasniki i [ü] û i ii u ü iiu Iûuj e o ie He uo a é óu ä a + àr Zlogovniki so tudi: ar, /, m, n â Zvočniki: v m Nezvočniki: p b f ł t d l r n C s z č i ž k g h ! 1 1.2.1 Naglašeni samoglasniki. ;'je redek fonem; zastopa psi. dolgi i v položaju pred r ter v redkih posameznih besedah: firma 'birma', krompir, vodir 'čepur', blis, naglašeni i pred istozložnim u: btuši, diuji, gniu, kriuc, siu(ka), žiučn; tretjeumično naglašeni i {cigan) ipd. (pisanka, šivax]ka)\ slovenski kratki naglašeni i v izglasju: žgi, spi, šli; redko tudi psi. staroakutirani / in y v končnem zlogu bik, dim (za prvega prim, moščansko bik iz novega akuta). Tudi û je zelo redek fonem. Na Žusmu ga slišimo predvsem v ekspresivnih in onomatopejskih besedah ter, zlasti pri mlajših, v knjižnih ali še redkih posameznih besedah: kurba, kure; kukat, kiikuca, šwn; Jiista, Šentjur, vohun; murke 'kumare', t ü rs ca. 4 Iz tehničnih razlogov je zapis skrajno poenostavljen: poševni oklepaj označuje fonem (npr. /a/), oglati varianto fonema (|uj). Ostrivec nad samoglasnikom označuje naglašeno dolžino, dvočrkje diftong, e in o s piko spodaj (e, o) sta ozka, brez nje široka; e in o v diftongih ie, iie, tip in óu sta vselej ozka, vendar tega nadalje ne bom več posebej označevala; dve piki nad u (ü) pomenita nekoliko naprej pomaknjeni zaokroženi u, krožeč nad a (ä) zaznamuje zaokroženost, krožeč pod I, m, n (/, m, n) zložnost, / je trdi (velarni) /, /pa rahlo nazalizirani j. Svetli drsnik j se izgovarja enako kot v knjižnem jeziku, zato ga v vseh položajih tudi jaz zapisujem z j, izgovarja pa se kot i. Fonem ti je odraz za psi. stalno dolgi ter staroakutirani i in y v slovenskih nezadnjih zlogih. Je zelo pogost, možen v vseh besednih zlogih; v vzglasju lahko dobi protezo j-: brtije, druitina, garmti, gliista, hriibar, koptišnca 'robida', ntizek, sestriična, siin, šptičke 'ošpice', veliikrat, vtin, žut, jtiskatliiskat. üu je visok, zadnji, labializiran (zaokrožen). Njegovo izgovorno mesto je glede na u pomaknjeno nekoliko naprej. Zastopa psi. dolgi u v nekončnih zlogih ter je eden najizrazitejših razlikovalnih znakov nasproti večini drugih srštaj. govorov (ti imajo v teh primerih refleksa üu ali óu). Žusemčanom se zdi, da po tem »glasu« najbolj odstopajo od drugih, zato ga skušajo najprej »poknjižiti«. Tako ni nepričakovano, da namesto üu večkrat slišimo prosto varianto üu, zlasti pri mlajši generaciji. Starejši namesto iiu dostikrat govorijo /ü/, ki je obvezen, če je tretjeumično naglašen, pogost, vendar nedosleden, tudi pred šumevci, mehkonebniki in r. Ta fonem je mogoč v vseh besednih zlogih, v vzglasju dobi protezo: viiha 'uho', vuura, vüjste, vüjs. Gradivo: biiukva, biikuca 'bukov žir\ ciiukar, fiiureš, glažuuta, hruška, jüutar']\iin\klabük, kliič, korûundaca'krastaèa ,kožuuhat, kiiuga, kruušna mat'ma-čeha', kiinštn/kiiunštn, kiiura/kiira, lUušn, mačiirek 'močerad\ plUče, pûykl/pûuqkl 'griček', kühja - küuham - kûuhat, smiiuče/smiiče, skiiupt 'skubsti', zgiiuble so. ie med drugim srečujemo povsod tam, kjer je sedaj v knjižnem jeziku naglašeni široki e. Zastopa: drugo- in tretjeumično naglašeni e: čiesn, čmievec 'čmrlj', mietla, niesem, prieveč, siestra, tiebe, tieta, zieht, iiena, triebe; drugotno naglašeni polglas-nik: čiebar, dieska, miegla, tiema; podaljšani polglasnik v končnem zlogu: die š, pies, tieš, vies zaim.; novoakutirani e v končnem zlogu: kmiet, žiep, žriem; staroakutirani i v zadnjem zlogu: klien, nieč/nUeč, riet, štriek, toda bik, dim, miš, nit, ptič. iię je sicer zelo redek fonem v žusemskem govoru, nastopa pa v zelo pogostnih besedah, zato se pri starejših dobro drži. Je odraz za psi. staroakutirani u v zadnjem besednem zlogu: (f)kiiep, gliieh, kriieh, pliiek, tiie. iio je dokaj pogost fonem, mogoč v vseh besednih zlogih; v vzglasju dobi protezo samo, če je nastal iz nekdanjega nosnega o. Je odraz za psi. stalno dolgi in staroakutirani nosni o: dûoga, gûoba, güodec, goh'iop, kuot, miioš, nûotar, suoset, tiioča, zûop; vûogu, vûozek, vùozu 'vozel'; drugo- in tretjeumično naglašeni o: čluovek, diiobra, kûoga, küonec, kûotu, kûoza, rüosa, šriioka, t(v)ûoja, (v)üoda, liokn, ûotrek; novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu: biiole, buotar, cûokle, cüota, diiobar, kiiokla, kitofe, kiioža, hiomim, miiokar, rtioža, svûora, škiioda, iiosm, vtiozim; novoakutirani o v končnem zlogu besed: btiop, grûost, hłiiot, knüof, kûoj, kiioš, kriiop, mûort 'malta', niioš, struop, stûou, škiiof, štiior; treba pa je zapisati, da sem v teh primerih nekajkrat slišala tudi naglas na 2. mori in srednje širok o: muóśt, nuoš, šnuops. e' je v žusemskem govoru zelo pogost, saj zastopa kar celo vrsto psi. fonemov: stalno dolgi in staroakutirani nosni e: détela, glédam, grém, jéza, pét, plešem, prédem, seména, teléta, véiem, vnét se, iétva\ polglasnik v slovenskih dolgih zlogih (à in à): dén, lén, méhn 'mah', vés, fséhne, génem se, meša, péhnem, pésji, séje 'sanje', veški, vnéme se, vzémem\ novoakutirani e v nezadnjih zlogih: cékmoStar, méznar, pérje, pogréba, sédn, zélé, iégn ter op. del. za m. sp. ed.: nés, pék, rék, strék', staroakutirani a v končnem besednem zlogu: brét, erjkrét, gréh 'grah', kéj poljubn. zaim., ném, vém 'vam', mrés, peu 'padel', séj členek, tém, té 'tja', zdréu, znéu. óu ima ozki o. Lahko stoji v vseh besednih zlogih; v izglasju se zlasti pri prislovih kaže težnja po omenitvi u-ja (takóultakó). Ta fonem zastopa: psi. ckfl. etimološki o: bóuk, dóu 'kdo', dóum, gardóu, góut-, kolóu, móuć, nóuft, nóus, nóuć, płóut, spôuvet-, stóu, šouštar\ psi. (dolgi) samoglasniški ł: bóuha, čoun, dóuk, póuhi, póunim, póuzek, sóunce (prim, moščansko boha < buhâ, dôg-, poh, pôn, spozki) ä je za spoznanje širši od é. Nastal je iz ei/ai, kar je pravzaprav pričakovati na stičišču dveh narečij. Vmesne stopnje se morda kažejo v prostih variantah a-ja, največkrat sta to é ali éi, v Loki celo de. Vendar pa nasprotje grah 'greh' proti gréh 'grah' ali pät nedol. proti pét števn. opravičuje fonološki status ä-ja. In končno se je govor z ä izognil prevelikemu spopadu fonemov, ki jih zastopa é. Vse primere tu zapisujem z ä, v besedilih tudi z variantami. Fonem ä zastopa: psi. stalno dolgi in staroakut. jat: dät 'delo', dräta, kädn, lät 'leto', pläve, räpa, vävarca, op. del. tipa cvetäh, goräl mn., bäta, besäda, cvät, crûs, gnäst 'gnezdo', mlak, pondälek, ras, slap, Žldp, dalje končnice daj. in mest. mn.: tiidäm, tüdäh; pridevniška pripona -en: aržan, ledän, vodän-, psi. ckfl. etimološki e (prosta varianta je e'): čebdla, dreväsa, koläsa, lät 'led', pač, pepéu, säst. à je zelo pogosten fonem, možen v vseh besednih zlogih. Zastopa nekdanji stalno dolgi in staroakut. a v nekončnih zlogih ter dolgi a v starejših prevzetih besedah: àhtat, compati, fasrjga, gtân 'dlan', hrast, jaboček, kača, kmal, komar, padem, svat, trdtjk 'travnik', tepta 3. os. ed., žlahta. d ni prav pogost, saj se je psi. staroakut. a v končnem zlogu, ki se je v večini drugih štaj. govorov samo podaljšal, ohranil pa svojo barvo, na Žusmu razvil v é (déj, znéu...). Tako zastopa tukaj samo psi. dolgi a pred istozložnim / ali u: djbeš, brdjda, jajca, mlajši, ndjgl, srajca, šnirldjp 'nedrc', bezgduke, kazduc, pduc, preddulem, âftre < avtre\ tretjeumično naglašeni a: kak < kakô, Idhk, tdk\ zvezo ar, nastalo iz zlogovnika r, kar je širši štajerski pojav: obarva, čarn, gdrrn (enako tudi v nenaglašenem zlogu: garmóuje), kdrst, sdrna, smart, žar 'žrl'. - V zadnjem času se položaj a-ja krepi z vplivom knj. jezika, že prej tudi kulturnih izposojenk: oltàr, kanci 'prižnica', krdncl, las, miličarski; vas (mladi) : vés (starejši). 1.2.2 Nenaglašeni samoglasniki so v primerjavi z naglašenimi številčno skromni. Razen fonemov i, U, u, e, o \n a so lahko nosilci zlogov še ar, [, m in n, nastali po modernem samogl. upadu i in з ter končnice -o za s. sp. ob zvočnikih r, /, m, n. Posamezni samoglasniki se v pred- in ponaglasni legi ne razlikujejo. Visoki i, ü in u so nekoliko oslabljeni (i, ü, u), vendar tega ne označujem posebej. Nenaglašeni e-ji so široki, o-ji pa se izgovarjajo više in jih slišimo kot zelo ozke, o pred m ali n lahko celo kot u: komar, lopata, jaboček, javor, is siinom/siinum. Popolni upad izglasnega -o je morfonološki pojav, saj gre za težnjo po odpravi srednjega spola: koriit, polän, viin. Zanimivo je, da za nenaglašeni knjižni u slišimo delno ü, delno u: kožiihači, zgiibiim, žiipan; kükuca, lubäzn. Predponski u- izgovarjajo ko: v- ali /-: vmrdt, vlo-viit, ftdrgat. Nenaglašeni i je moderni samogl. upad prizadel najbolj. Vzglasni i- se je po možnosti reduciral: mâm < imam, zvîrek, zliit vüetv, v prednaglasni legi se je i v posameznih primerih znižal do e: lesiica, lesjâk, dehiir, včasih pa se je povsem reduciral: (žvat, žviim, žviina < živina). V ponaglasni legije upad najmočnejši, zajel je kar cele oblikoslovne in besedotvorne kategorije, in sicer: nedoločnik (dàt, vzét), velelniški -i (nies, nieste), nedoločniško in (nedosledno) sedanjiško pripono -i (cäpt, cäpm, młatmo)', op. del. za m. sp. mn. (sopiisal, dalal), dalje končnico -/v mest. in daj. (če je pomen razviden iz sobesedila) ed. sam. m. in ž. sp. ter os. zaim. za 1. in 2. os. ed., navadno tudi končnico -i v im. mn. sam. m. in ž. sp., če je pomen razviden iz sobesedila ali kako drugače, npr. bik ed. : biik mn., enako miš, ptič : miiš, ptiič. Besedotvorni obrazili -ina in -ica > -na in -ca: govédna, telétna, parjàtlca, kiislca, jâslce, tróuca. Nenaglašeni a se dobro drži v obeh položajih, omeniti je le premene a > e za r v končaju -rat: fiirjgret, piiurjgret, vimiogret; -au > -ou pri prid. in pri op. del. za m. sp. ed., kolikor se tu obrazilo popolnoma ne reducira: škliempou 'šepav', je zatégn(ou), se je ziiogn(ou)', izglasnega -aj > -ej: tiedej, kóumej, kûostej. Zlogotvorni /l/je nastal iz zvez-olj, -//in izglasnega -lo: kaši, parki, träbl; màrzlça, tdrlca; diebl, stiebl, zébl ga je; n < -on, -ni -no za soglasnikom: lačn < lačon/lačni, enako jäzn; üokn < okno; m < -om, -im, -mo za sogl.: päsm, ùosm štev., nûosm, viidm, ptism < pismo; ar < r ali zveze -ri: ar dé i, vrtnar, par < pri, parjàtlca. 1.2.3 Soglasniški sestav se od knjižnega znatno manj razlikuje kot samoglasniški. Nekaj razlik v primerjavi z zborno izreko je pri zvočnikih in soglasniških sklopih, nezvočnike obravnavajo enako. Zaradi omejenega prostora navajam samo odstopanja od knjižnega jezika. Iz naštetih zvočnikov (gl. 1.2) vidimo, da imajo na Žusmu dva fonema, ki ju v knj. jeziku ni: / in rahlo nazalizirani svetli drsnik j. Potrditev fonološkega statusa obeh najdemo v nasprotjih k râla : kràla za knjižno kradla : kralja ter briije : briije za brinje : brije 3. os. ed. Fonem /je nastal iz nekdanjega palatalnega n ter sklopa *-nhj-. Je sicer le rahlo nosen, vendar je nosni izgovor v nasprotju z mnogimi drugimi štaj. govori ohranjen ne le (zlasti) v položaju med dvema samoglasnikoma, ampak tudi v vzglasju in v izglasju, samo v težjem sogl. sklopu je mehka prvina opuščena (kiihnski, sviinšek 'lonec za svinje'). Pri mlajši generaciji je opazna težnja prehoda j > j. Gradivo: jiega, ž jçj, jiva; bràje, klàteje; č r äs ja, kühja, sükja, viiožja 'vožnja' : vuožja 'ožja'; kûoj, kûostej, séj 'sanj'. Trdi I izgovarjajo pred zadnjimi samoglasniki ter na koncu besed, če se je / znašel v izglasju po odpadu končnice -o, ker je ta mlajši od prehoda -I > u. Primeri: hiušn je bip, luuža/hiuža, gliieh, čluovek, lûoj, ztuomim, loviit, žielot, kołóu, plóut, lačn, lažem, dala, riekla; diebl, ophajil, stiebl, rasfje: râslso, enakomàrzl: mârzl. - Psi. palatalni l' se je razvil v srednji I: klUč, Lubiana, vûola. v se pred vsemi zvenečimi soglasniki izgovarja kot [v] - s tem da je pripora tu intenzivnejša kot pred samoglasniki, kjer je pred ûo lahko celo opuščena: (v)iioda, (v)üoca po metatezi iz *ov6ca\ pred nezvenečimi se preimenjuje s [f], na koncu zlogov in besed pa z [u]. Enako se izgovarjata tudi predlog v in predponski u-. Kot proteza stoji v samo pred ü oz. u in pred o < ç. Gradivo: vdàrt, vliit, vmâzat; fsâk, ftdrgat; v nedälo, v zélé, f hiišo; viiha/uhou, viijš 'uš\ vûogu < *Qgi>h>, viiozek < *QZT>k~h. Končni -m se premenjuje z -n samo v števniku sédn, drugače ostaja (ûosm, p lis m). Med premenami sogl. sklopov so najbolj značilne naslednje: prvotni sklop dl ter drugotna ll dl v op . del. so dali I, sicer pa sta ti dl prešla v kl gl, tri dn dń pa v kn gn gj: moliitva, šiil; pléla, p o mêla, pala, prêta; posklat 'postlati', gârklc, gfan, glésne; knal 'tnalo', gnar, póugne/póudne (pri mladih tudi sicer slišimo neasimilirane oblike), zàgji, prdgji, spûogji. Kolikor so našteti sogl. sklopi nastali šele po upadu, so ostali nespremenjeni (klatla, viidla). Pri 'danes' in 'današnji' je dn > n: nes < *dnas, nešni. Za sklopa ht ht imajo ft (droftiina, nöuft), za nt v sent pa rjk (Šerjkjiir, Šetjkjanš -zelo staro); t[> k (kädn, tréki); mn > un (spóunat se)\ šč > š (klaše, kiišar, spiišen, šetiina)\sk > šk (škilorja, zaškaliit). Sogl. skupini čre- zre- sta ohranjeni (čras, črašja, črava im. ed., irähec, irähl). Prehodni y je samo sporadičen, pred njim pa ne more stati ü (grûojzdje, pûojstla, hiijt 'hud', viijste, viijš). 2 Oblikoslovje. - Opis omejujem na tiste slovnične kategorije, ki odstopajo od norm knjižnega jezika. Razlike se kažejo predvsem v oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcih pregibnih besed, pri slovničnih besednih vrstah so zanemarljive. 2.1 Samostalniška beseda. 2.1.1 Pri samostalnikih je prisotna močna težnja po maskulinizaciji srednjega spola. Izgubili so dvojino, razen v I/T m. sp. Pri pregibanju je opazno opuščanje nenaglašene končnice -i v vseh sklonih, če je pomen razviden iz predložne zveze, sobesedila ali kako drugače (prim. 1.2.2). Morfologizacija naglasa je manjša kot v drugih štajerskih govorih: poleg nepremičnega poznajo tudi mešani in (pri m. sp.) premični naglasni tip. T. i. ničtih sklanjatev ne poznajo. (1) Vsi sam. m. sp. se sklanjajo po 1. sklanjatvi po vzorcu mliin-0 -a -(i) -0 -(i) -om; -a; -(i) -ou -am -e -ah -am. Upoštevati je treba podspol živost/neživost. Za mehkimi sogl. poznajo preglas o > e (z nûoiem, kiiojeu). V D in M ed. je -i nastal iz -u preko ü; v D, M in O mn. so se posplošile ž. a-jevske končnice, po onemitvi končnega -i v O se je le-ta izenačil z D. V R mn. - razen pri üotrek, vieč otróuk - ne poznajo ničte končnice. Končnico -je v mn. ima le sam. liidjä/ldjä, ki se sklanja po nekdanji /-jevski sklanjatvi, le O je izenačen z D (tiidäm). Sam. na -/ osnovo podaljšujejo z -n-: kdmplna, ndjglna; lastna imena na -/' podaljšujejo osnovo z -j-, vsa ostala na samoglasnik pa s -t-, pri čemer se tip -e prevaja v -a: Rudija, Tiina-t-a, Jiiožata, Tûonata, Stdrjkota. Lastna ter ljubkovalna imena z e < o v zadnjem zlogu imenovalniške osnove ohranjajo e tudi v odvisnih sklonih: Jiiožeka, zdjčeka. Zanimivost predstavlja podaljševanje osnov z -ov-, kar je precej redek pojav v štaj. narečjih, tu pa se je razširilo prek »knjižnih okvirov« na samostalnike kot možiiovi, psüovi, botrûova (I dv.) poleg običajnih bregüovi, godûovi, mostûovi idr. (2) Sam. 1. ženske sklanjatve gredo po vzorcu hiiš-a -e -(i) -o -(i) -ej; dv. = mn.: -e -ф -am -e -ah -am. Sem se uvrščajo tudi vsi množinski sam. ž. in knjižno s. sp.: hlače, jasle, pàrse, vràte, dàrve. Sam. na -ev dobivajo končnico -a: biiukva, iétva z R mn. biiuku, molîitu. Sam. tipa črašja viižja imajo R mn. črašji, viiožji- Sam. 2. ž. sklanjatve se pregibajo po nepremičnem in mešanem naglasnem tipu. Nenaglašena končnica -i onemi vselej, če zaradi tega ni prizadeta pomenska jasnost oblike (miš: h miiš, par miiš, miiš mn., vieč m ü š). Sklanjatveni vzorec za mešani naglasni tip je: kóust kpstti kiiost kóust kiiost kosljûoj, kostiï kostîi kostäm kostîi kostäh kostmîi. V O ed. dobi končnica -jó še poudarno členico -j, ki se nato posplošni tudi k nepremičnemu naglasnemu tipu, kjer pride do premene nenagla-šene končnice -joj > jej. Sam. kri se sklanja: kréu karvîi krévi kréu krévi karvjûoj. (3) Na izgubljanje srednjega spola pri sam. v okolici Šmarja pri Jelšah je opozoril že Ramovš10, konkretno za to področje tudi Logar v zapisu za SLA. V primerjavi z nekaterimi drugimi štaj. govori, npr. šmarskim", ki so s. spol ohranili v ed. po zaslugi sam. tipa zelje, drevje, klanje, je na Žusmu maskulinizacija nevter močnejša, saj je prišlo tu do popolnega upada nenaglašene končnice -o, kar pa ni rezultat glasoslovnih potekov, ampak oblikoslovne nalike. Četudi nam zveze sam. s prid. kažejo, kot da s. spola ni (lap zélé, sühsenou, vriiočmlak, vmazandäl; me-sóu/kriieh je düobar, grûojzdje je slätk), nam po drugi strani ujemanje osebka s. spola s povedkom v pretekliku priča, da se s. spol izgublja predvsem formalno, psihološko, globinsko pa je v mnogih primerih še prisoten. Primerjaj: tiele se je pasi < paslo proti bik se je pas > pasol; tako še: dréuje/drevôu je zrâsl, ppule je pbrodiil, prediu se je tärgal, sóunce je mdrknal, zélé je kiisl, vesiele je bip. Toda tudi: zélé je zrâsu/zrasl, dal se je ustâvu/ustàul. Zadnje dvojnosti govore, da gre za potek, ki še ni dokončno izoblikovan, ali pa za stanje, ki je preseženo, in se srednji spol zdaj na novo vzpostavlja pod vplivom knj. jezika, saj je pri mladih več zvez os. s pov. s. sp. kot pri starejših. 2.1.2 Med samostalniškimi zaimki so najpogostnejši osebni : ies/jés, tii, óun-a; miidv-a-e, viidv-a-e, ôunadvâôunedvâ; mii, vii, óuni, óune. Dvojina se dobro drži. Sklanjajo se tako kot v knj. jeziku, le v ustrezni narečni uglasitvi (nj = j, onemitev končnice -i v ed. in -u v dv. idr.). Pri 1. in 2. os. dv. seje M izenačil z O. Zaimki za 3. osebe se sklanjajo tako: óun jiega jém R Jem ž jeim; óuna jé jéj jó jéj jój; ôunadvà ounihdväh... ; óuni jih... ž jim. Navezne oblike se uporabljajo samo za 3. osebe: zàjga/zâjrjga, zàjo, zâje. Mii (enako vii) doživlja naslednje premene: mii nés ném R ném nam. Vprašalni zaimek za osebe se glasi: dóu kiioga kiiom R kitom kiiom, za stvari pa ka/kiioga kiioga kiiom čam čam. Po človeškem osebku se pogosto sprašujejo tudi s posamostaljenim dér < *k~bteri, analogno po dóu < k~bto s križanjem -d- iz vpraš. 10 Morfologija slovenskega jezika, DZS, Lj. 1952, str. 36. 11 Žusemski govor primerjam s Šmarskim ne le, ker ga dobro poznam (prim, mojo razpravo Oblikoslovje v govoru Šmarja pri JelSah, SR 36 (1488), str. 251-266), ampak tudi zato, ker je Smarski govor eden najbolj tipičnih predstavnikov srštaj. narečja. prislovov tipa *k~bda. Funkcijo oziralnih zaim. opravljajo konverzno rabljeni vpraš. zaimki. Med ostalimi zaimki so zanimivi še: do in kej (poljubn.), ndt 'nekdo' in ndkej (nam. nekdo rabijo največkrat nedol. števnik jédn), mdrsdóu, mâldér, mdrskéj, niiešar 'nihče' in niieč. 2.2 Pridevniška beseda vključuje pridevnike, pridevniške zaimke, štev-nike in deležnike. 2.2.1 Pridevniki so zaradi močne maskulinizacije nevter praviloma samo m. in ž., nekaj izjem pa vendarle obstaja: bàbjepšen, koziije mlak (zanimiv je tudi vrstni pridevnik oučiiji sir), naše póule, naše ûotrek. Pridevniška sklanjatev odstopa od knjižnega obrazca v ed. m. sp., kjer dobiva končnice -Ф -(i)ga -em UR -em -em. Vidimo, da sta se z M izenačila O (analogno po zaim. ta) in D (analogno po sam.). V I mn. -i lahko upade, če sam. ohrani končnico: mûoj brati. Po onemitvi končnega -( v O mn., se je le-ta izenačil z D. Najpogosteje rabljene pridevnike stopnjujejo z obraziloma -š(i) in -ji. V presež-niku zelo pogosto vrinejo določni člen te med predpono nér- in podstavo: nčrte-ldpš(i), nertebuolš. Vsi nekdanji и-jevski pridevniki imajo na Žusmu pripono -ek: kratek kračji, léhek ležji, niizek niižji, šiirek širš, tének tenš, vitilek veči, vüozek vûozji-Analitično se stopnjujejo še: dóuk delš, mlat mldjš in ster stdrji, vsi drugi pa opisno z bûol, nérbûol. Obrazila za stopnjevanje so v posameznih primerih drugače razvrščena kot v knj. jeziku. Zanimive so tudi narečne premene osnov pri tvorbi različnih oblik: glüobek gtobûoka, siieh süuha, šiirek šriioka, viisek vesuoka idr. Za 'majhen' in 'drobcen' imajo čiinek, drtionček. Določnost izražajo z nesklonljivim členom te: te mlât, te star, prid. sam po sebi je nedoločen; člen en pred njim se pregiba, označuje pa nedoločnost samostalnika: srečala je niga fast človaka. 2.2.2 Med prid. zaimki so najpogostnejši osebni svojilni zaimki: mûoj -a, najin ndjna, niš naša; podobno kot za prve se tvorijo zaimki tudi za 2. osebe, za tretje pa: jegûou jegüova, o óunih dvdh, od óunih. - Kazalni zaimek tûot je nastal iz podvojene psi. oblike *tofhjb, iz nepodvojene *fbjbje nastal sedaj nesklonljivi člen te. Vsi kaz. zaimki (in iz njih tvorjeni prislovi) lahko imajo poudarno členico -le: tiistle, Hon le, takle. Vprašalni (sprevržno tudi oziralni) zaimki so: dér-а, kûou küova 'kakšen', kakóu/kdk vûilek 'kolikšen', čigdu. Nedoločni: nobén, ndkou 'nekak'; v pomenu 'neki' se rabi nedol. števnik jén -a; vseobsežnostni so fsâk, vies fsd fsé. 2.2.3 Od števnikov uporabljajo glavne: t'en -a, dv-a -d, tarjd/trijd, trii, štiri štir, pét, edndjst, ienandvdjst, triideset..., toda sédnset ter uosnset, stóu, tdužnt...; ter vrstilne z določnim členom te: te pàrvi, tréki < *tretbjbjb, štdrti... Ločilne uporabljajo samo za vrednosti 1-3(4), z njimi pa le štejejo množinske sam., za različnost vrst dodajajo sam. süorta: Küupla je dvûoje/trûoje, četvero grabi/grabie; na miis je bló trûoje sûorte mesóu. Za množilne števnike enojen, dvojen imajo djnfah, tiioplt, drugih ne uporabljajo, trikraten je npr. triikrat vieč. 2.3 Glagol. - Pri spreminjanju in tvorbi glag. oblik prihaja do premen korenskih samoglasnikov zaradi metatonij, naglasnih premikov in nalik. V rabi so vse glag. kategorije razen deležij in deležnikov, od katerih so poleg opisnega deležnika pogoste le še oblike na -n ali -t, včasih z drugačno razvrstitvijo obrazil kot v knj. jeziku. Žusemski govor ima dolgi nedoločnik brez -i, ki sovpada z namenilnikom; -t kot tipično nedol. obrazilo je analogno vneseno tudi h glagolom tipa reči, vreči: riečt, vračt; včasih je, da bi se izognili sovpadu z drugimi oblikami, nedoločnik tvorjen iz sed. osnove: ndjdit(: vel. nâjt), ràstit, padit(: pàstpàsem),prîidit, redno tudi pri knj. tipu na -ovati -ujem: kiipüvat küpiiujem, poškoduvat, sprašiivat... Pri opisnem deležniku so naglašeni sklopi -al, -il, -ul, -et, razen -rl, v m. ed. ohranjeni, upoštevaje narečni glasoslovni razvoj: znéu, rtu, čiiu, päu, vzéu, toda zapór, nenaglašeni pa se - razen -al > -ou, ki je lahko včasih tudi ohranjen - popolnoma reducirajo, četudi v mnogih primerih prihaja do izenačitve z drugimi oblikami: mi'isl je, npr., del. za m. ed., 3. os. sed. in vel. za 2. os. ed. Še nekaj primerov op. del. za m. in ž.: nés niesla, rék riekta, mûok müogla, pléu pléla 'pletla', kréu/kràt krata, grîis gri'izla, prevdrk prevàrgla, zaklén zaklénala, vgén -ala, ftiihn ftîihnta, lät lätala, ponûou ponovîita, vät vädla, toda pîisou pîisala. Nepričakovano zanimivost predstavljajo glagoli z nedol. pripono -ni- v knjižnem jeziku. Ta je v večini štajerskih narečij nadomeščena z -na-, v žusemskem govoru pa se to zgodi le, če je naglas na korenu, pod naglasom pa -ni- ostane: ft iih na t fttihnem, otdrpnat, pokléknat, piioknat, sti'isnat, vgénat, toda parpogniit, naklenîit telége 'vpreči', sklem'it, zategnîit, zogniit - vsi z op. del. sklén(ou) sklénala. Nekajkrat sem slišala tudi dvojnice (spotekniit/spotéknat) s pripombo, da so oblike z -ni- starejše. Osebne glag. oblike so tvorjene enako kot v knjižnem jeziku. Sedanjiška osebila za dv. so: -ma -ta -ta, enaka za oba spola. Nenaglašena sed. pripona -i- je razen v 2. os. ed. upadla: (óun) vûos, vûozma, nûosta, mtislmo, giionte... Za 1. os. ed. so po različnih zaselkih v rabi oblike z -i- ali brez njega: nüosim/nuosm, prûosim/prûosm. V velelniku je edninska oblika posplošena v dv. in mn.: m'es -ma -ta -mo -te. Brezpriponski glagoli grém, jäm, väm imajo v dv. in mn. ohranjene posebne končnice -sta, -ste. Pom. glagol bîit ima oblike: som/sn si je, sma sta sta, smo ste so; bom boš bo, borna bota bota, bomo bole bojo; bi'u bid, hl i blé. Hoteti ima le kratko obliko sed. čam, čaš..., op. del. htéu htäla. - V nasprotju z drugimi narečji je na Žusmu še slišati predpreteklik : Som se räs veliikrat smejala tém, ko so mi tóu razlagal, k à so naprâule blé z menój. 2.4 Prislovi so nepregibne, toda polnopomenske besedne vrste. So zelo pogostni in zanimivi, ker je v njih ohranjenih veliko arhaizmov, sklonskih okame-nin, ki so jih v sedanjih sklanjatvah zamenjale druge končnice. Najpogostnejši prislovi odgovarjajo na naslednja vprašanja: Ké ? : tiie, tém, ûontlûondle'onàï (zelostaro), viien(ih), nuotar, doma, bids, deleč, čras = präk, nikir, fseposuot, gûor, dûol, zàt, sprét. Kam ? : stem, ? -u shift (stopal, stiehl)', the moderately nasal j < Proto-Slavic ń is preserved in all positions, in contrast to other Styrian microdialects. There is a noticeable loss of the dual of nouns except in the masculine nominative and accusative. Ramovš (and Logar) have pointed out the masculinization of the neuter in this area; on the basis of broad, newly gathered material I attempt to prove that this is primarily formal (viin, mäst < vino, mesto), while the neuter is still present psychologically. In contrast to other Styrian microdialects the Žusem microdialect still widely preserves -ov- stem lengthening in masculine nouns together with the mixed stress type (pies, psà - psiiovi, rmioš, molà - moiûovi). The a-declension endings -am, -ah and -am have been generalized to the dative, locative and instrumental plural. All Proto-Slavic м-stem Žusem adjectives have the suffix -ek (šiirek, viisek). Only the masculine singular, with the genitive ending -iga and the coincidence of the instrumental and locative cases, distinguishes adjectival declension from the standard model. Analytic gradation by means of -s(/') and -ji is preserved only in the most frequent adjectives, otherwise synthetic gradation has prevailed: büol, nérbûol. The prefix nér- is usually added to the superlative, and the undeclined definite article te to the comparative; te also expresses definiteness because adjectives themselves cannot accomplish this with their forms (e.g., te mlat (for the standard mladi). In place of relative pronouns, both adjectival and noun, converted interrogative pronouns are used. There are no multiplicative numerals; the distributive numerals \-<\ refer only to plural nouns and cannot express internal differentiation. The long infinitive without -/' is preserved in verbs (e.g., dälat, piečt), and has even coincided with the supine. Verbs having the infinitive suffix -in- in the standard language present an unexpected feature: in other Styrian microdialects it is replaced with -na- but in Žusem this has only occurred in the unstressed position, while stressed -ni- is preserved (e.g., vgénaf. zakleniit). The present tense dual endings -ma, -ta and -ta are identical for both genders; the special endings -sta and -ste are preserved in the dual and plural of athematic verbs. The pluperfect is still in use, more widely than elsewhere. Only the -n and -t participles are used and, of course, the /-participle for expressing tense and mood, the masculine singular endings of which, however, underwent complete reduction in unstressed position, except in part where -ou < -al obtains. Adverbs of place, time and manner are very common and interesting because of their archaic forms. Features of spontaneous speech are present in the syntax.