P.b.b kulturno - politično glasilo M m s v e t o \/ ni h in domačih dogodkov CELOVEC, DNE 20. DECEMBRA 1962 ROJSTVO ODREŠENIKA Pojmi urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2. LETC^lV^>TEVILKAJ>l/52^^^^^^ Krtislus - luč sveia Prva luč je zasijala v stvarstvu, ko je Stvarnik vesoljstva rekel: »Bodi svetloba! In bila je svetloba. Ločil je svetlobo od teme, imenoval je svetlobo dan in temo noč. In bil je večer in bilo je jutro jorvi dan.« Tako nam govori prva stran sv. pisma. Od takrat se menjavata luč in tema, dan in noč. Luč je simbol večne neminljive luči Roga. V luči sonta, lune in zvezd se nam razodeva (vsemogočna roka Stvarnika, ki je vse vesoljstvo izzvala iz nič in dala vsem stvarem svoj posebni namen, cilj in poslanstvo. Tako je luč vedno znamenje neskončne dobrote božje, ki (obdaja vse stvari. Človek, krona stvarstva, je prejel več luči Stvarnika kakor druge stvari. V njegovem telesu, ki je umotvor božje modrosti, biva inmmrljiva duša, ki bo večno živela. K naravni luči življenja je sprejel prvi človek še nadnaravno življenje, ki mu daje delež božjega življenja. Z uporom proti Bogu je prvi človek izgubil luč božjega življenja. Padel je nazaj v temo. Izgnan je bil iz kraja luči in svetlobe v raju, taval je zapuščen v temi, iskal je izgubljeno luč, a sam bi je ne mogel najti. Dobri Bog se (usmili človeka, ki tava v temi. Sklene mu prižgati novo svetlo luč odrešenja in novega življenja v luči božji. Na to luč pa mora človeštvo dolgo čakati. V težkih preskušnjah mora dozoreti, da bo vredno sprejeti luč (sveta. Ko je prišla polnost časov, pošlje Oče svojega Sina, ki postane človek, da prižge na zemlji izgubljeno luč božjega življenja. V trudu in znoju, v delu in molitvi, v vdanem trpljenju in smrti plača dolg človeštva, odreši človeški rod, ga izpelje iz teme pregreh in prižge kitilo luč božjega življenja. Kristus je luč sveta. Skoraj dva tisoč let že sveti ta luč na zemlji in razsvetljuje vsakega človeka, ki se ji približa in jo sprejme. Luč iz Betlehema prinaša človeštvu pravi mir, (ki ga svet ne more dati. In vendar je danes še toliko teme na zemlji... Luč sveti v temi in tema je ni sprejela .... To je skrivnost, katere ne moremo doumeti. Človek, božja stvar se ustavlja luči, hiti v časno in večno temo... V svojo lastnino je prišla, in mjeni je niso sprejeli... Blagovestniki luči Kristusove so prižgali našim prednikom luč krščanske vere. Skozi vsa stoletja je ta luč svetila našim prednikom. Iz Gospe (Svete je svetila ita luč po naši deželi. Z veseljem so sprejeli naši predniki to luč božjih poslancev sv. Modesta, sv. Cirila in sv. Metoda ... Ta luč jih je ohranila zdrave in močne, polne pravega življenja — otrok božjih. Luč Kristusova je zmagovita. Kjer sveti, tam izgine tema. Narodi hodijo srečni v njegovi luči. V tej luči vršijo svoje bogoho-teno poslanstvo. Dokler sledijo tej luči, rastejo in ohranijo življenje. Če pa (narodi zapustijo luč Kristusovo, propadajo, se bližajo smrti in končno izginejo, ker niso vršili svojega poslanstva. Hranimo luč Kristusovo, katero so nam izročili naši predniki! V tej luči so ustvarili pravo krščansko kulturo in nam jo izročili z materino besedo kot sveto dediščino, katero naj čuvamo, da je ne zgubimo. Naše zasebno in javno življenje naj bo usmerjeno po načelih Kristusove luči. Častitljiva pesem koroških Slovencev nam pravi: »Svetlo so zvezdice, temna je noc, da bi Marija prižgala nam luč...« To naj bo tudi naša prošnja v praznikih Kristusovega rojstva. Mati božja naj bi nam vnovič prižgala luč Kristusovo in nam posredovala milost, da bi to luč ohranili in živeli v njeni svetlobi! CILJ PRIPRAVE Kako na) doživimo Jezusovo rojstvo v naših dušah? Treba je vestne in izčrpne priprave v adventu. To je čas zveličanja in čas milosti! Narekuje nam ga spokorna vijolična barva masnih oblačil. Advent je ogledalo za krščansko dušo! Ogledalo je sredstvo, s katerim popravimo nedostatke v obleki in noši. Brez ogledala bi ne vedeli, kako izgledamo. Skratka, ne poznali bi samega sebe. Advent — ogledalo duše ... Pogosto padamo v grehe, ker ne poznamo samega sebe. Vsakoletni advent kliče vsakemu verniku posebej — kot členu mističnega Telesa Kristusovega —, naj gre vase. V prvi vrsti naj bo odkrit! V odkritosrčnosti krščanske ljubezni in ponižnosti naj napravi red pred ogledalom milosti v svoji notranjosti. „Glas vpijočega v puščavi: pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje“ (Lk 3, 5-6). Tako je govoril Janez Krstnik svojemu ljudstvu, ko ga je pripravljal na Gospodov prihod. Zato je postal prva priča nove zaveze. Izpričeval je resnico, zato je moral umreti! MATI IN HČI Presunljiv je dogodek, ki je dokončno privedel do obglavljenja Jezusovega Predhodnika. Ni pa samo presunljiv, ampak tudi za naš čas zelo poučen. Janezovo smrt je neposredno izzvalo dekle v cvetu svoje mladostne očarljivosti. Prav ta očarljivost je preslepila očeta in kralja He- roda Antipa. V plesni dvorani, napolnjeni z najvišjimi kraljevimi gosti, si je brezvestni oče sam nastavil zanko na vrat. V praznični omotici in pijan od zaljubljenosti v lastno hčerko, ki je na prijetnem praznovanju njegovega rojstnega dne postala „miss‘’ plesa, ji je pred vso družbo predlagal, naj voli, kar hoče. Pod prisego ji je pripravljen dati, kar bo želela, pa naj bi bila tudi polovica njegovega kraljestva. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfur' CENA 2.- ŠILINGA Deklica je v mladostni odkritosrčnosti tekla po nasvet k svoji materi. Imela pa je nevredno mater. Bila je nezakonita žena kralja Antipa. Zaradi nje je bil Janez Krstnik že deset mesecev v ječi, ker se ni bal celo kralju povedati resnico v obraz: „Ni ti dovoljeno imeti ženo svojega brata!" (Mr 6, 18). Janez si je s tem podpisal smrtno obsodbo, ki je našla svojo izvršitev na kraljevem dvoru v plesni noči. Kralj je poslal v ječo krvnika, ki je kmalu prinesel na krožniku odsekano glavo Janeza Krstnika. POHUJŠANJE Morda tudi pri vas ni zglednega življenja v družini ? Otroci rastejo, opazujejo, iščejo pravo pot. Ravno tam, kjer bi morali najti največjo oporo, ko postavljajo plašne korake v dorašča-jočo negotovost, doživijo morda prvo življenjsko razočaranje. Kakšna toča v razcvetelo popje mladeniške duše! Kakšna odgovornost za starše, ki so to nepopravljivo razdejanje povzročili! Morda se izgovarjate in zatrjujete, ko že sami niste na mestu, da otroke vzgajate z največjo skrbjo in resnostjo. Pošiljate jih redno k sv. maši, pošiljate jih tudi k zakramentom, budno pazite na vsak njihov korak v sose-sani in družbi. To so stebri in streha nove zgradbe, ki jo hočete postaviti. Manjkajo pa temelji! Še tako lepa in velika zgradba na pesku ne bo stala. Prva povodenj jo bo odnesla. Kako vas naj otrok posluša, ko pa vašega zgleda ne more ali celo ne sme posnemati? Ali naj tudi vam veljajo besede: „Vse torej, kar vam poreko, držite in izvršujte, po njih delih pa se ne ravnajte; govore namreč, delajo ne ...“ (Mt 23, 2—3)? POPUŠČANJE Morda pa spadate v drugo kategorijo. Vaše družinske razmere so na mestu. Imate lepo družino, krepke, zdrave fante in brhka dekleta, da jih je veselje pogledati! Ali niste morda preveč zaljubljeni vanje, kakor je bil zaljubljen Antipa v svojo hčerko, ki mu jo je rodila nezakonita žena? Ali jim ne nudite vsega, kar srce poželi in kar je usodneje, še več kakor sami želijo? Vse prav, a ne pozabite, da ste dolžni učiti otroke življenja, predvsem krščanskega življenja. Življenje pa ni samo veselje in zabava! To dvoje v zmerni obliki je sicer potrebno, ostane pa le dopolnilo življenjske stvarnosti, da človek ne omaga in ne obupa. Ali nas ne uči tako svetniški škof Slomšek v svojih ljudskih napevih? KRISTUS V DRUŽINI — KRISTUS V SRCIH! Da bomo zdrav rod, ki mu 'bodo veljale besede pesmi angelov ob Jezusovem rojstvu: „Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!" moramo rešiti družino. Družina pa je prav v našem času iz neštevilnih razlogov v veliki nevarnosti. Starši, ob letošnjem Božiču poglejte v ogledalo vaših družin! Natanko premislite, če morda tudi pri vas v družini ni kakšnega nevarnega obolenja, ki bi lahko pripeljalo do usodnih posledic. Zakaj je bil Jezus rojen v votlini ali šta-lici? Zato, ker ga DRUŽINE niso hotele sprejeti . . . Tudi letos bo trkal na vrata vsake družine po naših mestih in vaseh. Ali smo pripravljeni, da ga sprejmemo? Smo li vredni, da bo Jezus rojen v srcu vsakega družinskega člana? Le tako bomo brez farizeizma radostno in doživeto peli v sveti noči: „ Rojen je Rešenik, rojen je Rešenih ..." STANKO JANEŽIČ: Fr. Gorše: Rojeno je božje Dete SVETI VEČER Odkropili smo in odmolili. Vonj po mladem brinju žlahtni prostore. Drevesce v kotu še vedno z mahom šepeta o svobodi v gozdu, o tišini in mrazu v temnih nočeh in o snegu. Ko postavimo prve pastirje in ovčke pred hlevec, vdano umolkne. Marija in Jožef pripotujeta s trudnim smehljajem na ustnah. Jezušček Novorojenec se zaupno smehlja in blagoslavlja. Zdaj je vse v lučkah. „Sveta noč, blažena noč...“ Vse stvari z nami pojejo. Izpod neba nenehoma tiho in mehko sneži. Politični teden Po svetu ... JUZiNOTI ROLSKA STRANKA SE MAJE Na zadnjem (kongresu Južnotirolske stranlke 'V Botemu so se iprotii koncu zborovanja pokazale precejšnje razpoike. Predstavnika zmernejše struje v stranlki poslanca Ebner im Ri/ sta namreč kritizirala vodstvo, češ da Ikaže premalo smisla za sodelovanje obeh narodnosti — nemške in italijanske — v širšem evropskem smislu. 'Poslanec Riz je posebno 'kritiziral nedemokratično stališče stranke nasproti pristašem gibanja »Obnova« — »Aufbau«. Večina udeležencev ■kongresa ni odobravala te kritike. Vodstvo stranke je kritiziral tudi predstavnik La-dincev dr. Senoner. Za predsednika osrednjega odbora je bil zopet izvoljen Silvius Maniago, ostali so tudi namestniki dr. VOlgnur, dr. Dieti in dr. Benedikter, a na mesto senatorja Tinzla, ki Se namerava umakniti iz političnega življenja iz zdravstvenih razlogov, je bil izvaljen inž. Pupp, pristaš '»Obnove«, ki pobija 'iredentizem. Letos »o kongresu lahko prisostvovala tudi finančni ministri iz 15 atlantskih drlžav. Na zasedanju bodo Obravnavali razna politična, vojaška in ekonomska vprašanja, pri čemer se bodo trudili, da bi izgladili nekatera nesoglasja. iNa prvi seji je imel daljši govor ameriški zunanji minister Rusk. Posvetil je polovico svojega govora nedavni kubanski krizi. Izrekel je priznanj e »zaveznikom, (ki so naglo in odločno podprli ZDA med krizo«, in poudaril tudi koristno vlogo, ki jo je igrala i»jpomirjevalna akcija« OZN v ktibanSki krizi. Dean Rusk je potem izjavil, da imajo zanesljive dokaze, da na Kubi ni več sovjetskih raket in 'bombnikov. Pripomnil pa je, da tega problema ne morejo imeti, za urejenega, če se'bo nadaljevala »sovjetska prisotnost na Kubi«. Na prvi seji so ministri razpravljali o mednarodnem položaju. Zahodnonemški zunanji minister iSdhroder je v svojem govoru dejal, da amoriSIko-savjetski razgovori o Berlinu doslej niso želi nobenega uspeha, in niso omogočili, da 'bi našli podlago za pogajanja. Govorila sta še zunanja ministra Italije in Turčije Piccioni in Eikin. Italijanski minister je poudaril, tla je treba pu- Sionefiei iz (Tloža, ^Podjune in iJžilje želimo vsem rojakom doma in po Virnem svetu blagoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO 1963 NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV 'predstavniki italijanskih strank, razen komunistične in neofašistične. Svoje zahteve so Tirolci postavili v dveh resolucijah. Treba je čimprej obnoviti itali-jansko-avstrijska pogajanja zaradi Južnega Tiirola; kongres je obsodil uporabo nasilja, in sicer iz etičnih, verskih i!n demokratičnih načel. V ječah je danes 60 južnih Tirolcev, med Lemi tudi bivši glavni, tajnik stranke Staneik, ki je po mnenju 'predsednika nedolžen. Zato je treba pdspešiti s procesi. Ustanovi naj se parlamentarna komisija, ki naj , prouči razmere v južnotirolskih ječali. Kongres poziva italijansko javnost, naj se ne da zapeljati od lažne propagande. Južni Tirolci zahtevajo priznanje avtonomije, kar 'bi dovedlo do mirnega sožitja obeh narodnosti. OBLAČNO OZRAČJE MED JUGOSLAVIJO I(N ZAHODNO NEMČI JO Napad na zgradbo službe za zaščito jugoslovanskih koristi v Zahodni Nemčiji, ki se je dogodil v preteklih tednih in pri katerem je bilo nekaj Jugoslovanov ranjenih, je imel za posledico poslabšanje zunanje političnih odnosov med obema državama. Napad jie izvršila organizacija »Zedinjeni (Hrvati« ravno ob proslavi »Dneva republike«, dne 29. novembra. Nemška policija je sicer takoj aretirala 17 beguncev, in nemška vlada je obljubila, da bo poravnala šklodo na stavbi, toda Jugoslavija se ne zadoivolj uje s temi ukrepi in zahteva v drugi' noti, tla morajo zahodnoneniške oblasti odločno nastopiti in podobne napade, kakor j-e bil zadnji, preprečiti. Kakor poročajo švicarski listi, je vsa zadeva zahodnonemški vladi zelo neljuba. CERKVENI ZBOR ZAKLJUČEN Papež Janez XXIII., je v soboto, 8. decembra, svečano zaključil prvo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora, ki se je začel 11. oktobra 1962. Papež je omenil, da je povsem naravno, da so se na tako obširnem zborovanju pojavili različni, pogledi na verska im cerkvena vprašanja. Cerkev je s tem ipokazala vsemu svetu, kakšna svoboda vlada v njej. 'Papež je povabil v skupno občestvo tudi vermike drugih krščanskih cerkva. Naglasil je pomen miru za ves svet. V 'PARIZU ZASEDA ATLANTSKA ZVEZA V Parizu se je pretekli teden začelo redno zasedanje sveta ministrov Atlantske zveze, ki se ga udeležujejo zunanji, obrambn i in stili odprta vrata za pogajanja s Sovjetsko zvezo, če (bo Moskva pokazala dobro voljo in pripravljenost, da se nadalje pogaja. UPOR NA BORNEU Na otoku Borneo so nenadoma izbruhnili boji v severnih pokrajinah velikega malajskega polotOka Borneo. Upor je dvignila nacionalistična strainka »raaijat« pod vodstvom Azah,arija. Vzrok upora pa je namen britanske vlade, priključiti že prihodnje Jelo ves severni Borneo k novi državni zvezi Malaysiji. Sestavil,jaHe naj bi jo britanske kolonije na 'Malajskem polotoku, Singapur, sultanat Brumei na Borneu in kronski koloniji Saravalk ter Severni Borneo. Nacionalisti so pa proti londonskemu načrtu Malajske zveze pod britanskim vplivom in hočejo izklicati svobodno državo Severni Borneo. Upornike podpirata tudi Indonezija in filipinska republika. V ozadju spora pa so, kakor marsikje, silno bogati vrelci nafte, katere ima zdaj v zakupu družba Shell. Vrelci dajo po štiri milijone ton nafte na leto. Vstajniki sb v nedeljo in 'ponedeljek že zasedli več obmorskih mest in petrolejske vrelce. Ujeli so tudi 400 Evropejcev in jih držali 'kot talce. V toirdk so pa priletela britanska ojačanja, ki so 'nacionalistične čete potisnila iz Bruneja in iz mesta Seria. Te se držijo le še v mestu Kitala Belait. Glavnina se je pa umaknila v neprodirne džungle, 'kjer bo dala še dosti (»praviti britanski vojski. Azalhari je po radiu javil, da ne bodo n jegovi pristaši odložili orožja, dokler ne bo Vel. 'Britanija pristala ma nacionalno neodvisnost Severnega Bornea. SEZONA VELIKIH SESTANKOV Ko je bil zadnjič nemški kancler Adenauer v Washiingtonu na obisku pri Kenne-dyju, je s (tem otvoril sezono sestankov tik pod vrbovi. Ko se je vrnil Mlkojam s Kube v New York, je mcuitegoma izrazil željo, da vidi iKennedytja. Kubanska kriza je takrat prišla v tako fazo, ki je kar dobro odgovarjala ciljem ameriške zunanje politike. Tudi razgovor o Berlinu ne bi prinesel nobene večje (koristi. Kennedy bi morda rad omenil Mikojanu, naj Hruščev potisne Ulbricbta v ozadje, alko želi več miru radi Berlina, toda 'kdo ve, ali bo smatral ravno Mikojana za primerno osebo, da bi prenesla to pošto. Tretji .po vrsti je decembrski sestanek med (Kennedyjem in Maonillanom na Banam ih. In (končno je prišla vest iz Washingtona, da misli priti v Ameriko sam general de Gaulle, menda v februarju ali marcu 1963. Lahlko mu 'bo Kennedy odkrito povedal to, kar mu more sedaj pripovedovati preko diplomacije. Ali pa bo sestanek res uspešen? Amerika bi morala pustiti svoje stališče, da za Francijo ni treba, da postane atomska sila. Ako tega ne 'bo storila, tudi sestanek Kemnedy-de Gaulle ne /bo rodil za mednarodno politiko nobenih pomembnejših uspehov. ... in pri nas v Avstriji UIPOSTAVITEV DRŽAVNEGA ZBORA Ob navzočnosti zveznega predsednika dr. Scharfa in številnih diplomatov se je konec preteklega tedna vršila upostavitvena seja Državnega zbora. Za Prvega predsednika je bil izvoljen 'poslanec dr. Maleta z 156 glasovi od vseh 165 glasov, za Drugega predsednika poslanec inž. VValdbrunmer z 155 glasovi in za Tretjega predsednika poslanec Wallner z 153 glasovi. Glavni odbor državnega Zbora sestoji iiz 13 članov Ljudske stranke, 12 Socialistične Stranlke in enega FPO. Ostali odbori imajo 'isto razmerje; od dvajsetih odbornikov pripada deset OVP, 9 SPo in 1 FPOE. Novo izvoljeni, predsednik Maleta je izrazil, »da izvira vsa pravica v ljudstvu in iz ljudstva, ki (ga zastopajo izvoljeni poslanci. Najodlič- nejša naloga državnega zbora je skrbeti, da se upoštevajo načela našega prava v skupnem in osebnem življenljiu državljanov«. Načel je pereče naloge, ki še čakajo rešitve in izrazil upanje, da se 'bo dalo z medsebojnimi pogajanji ustvariti dobro novo vlado in 'tako uresničiti program avstrijske politike. Novi parlament naj bi bil duhovni borec, ki bo odločal o 'bodočnosti naše dežele na meji dveh svetov. NE LE BESED, TEMVEČ DEJANJ pa si želijo pdsebno tisti, ki bodo v bodoče odločali o usodi naše države, študentje. Medtem ko je prva Vlada začela s svojim delom, so se tisoči študenti zbrali na dunajski RingstraBe in korakali proti parlamentu. Blokirali so ves promet, vendar so se demonstracije vršile v redu. Oblegali so parlament in zahtevali, da bi jih vlada sprejela in poslušala. Vendar vlada zaradi zaprisege Vladnih članov ni mogla ugoditi zahtevam. S to demonstracij1© so Študenti hoteli opozoriti javnost, državne poslance in vlado na revščino po naših Visokih šolah. Zastopniki Ljudske stranke so obljubili, da se bodo zavzeli za kulturne interese študentov. Kaj nam koristi ves življenjski standard, Če nimamo zadosti znanstvenega naraščaja? Najlepši socialni zakoni ne bodo koristili, če ne bomo prej: ustvarili naj važnejših predpogojev. In zato je tudi vsako krajšanje budgeta za kulturne in šolske namene neodgovorno. SLOVENCI (Loma in fie snetn V Nemčijo na deio hodijo v vedno večjem številu iz Slovenije in Hr-vatske. V zadnjih letih so sc rojakom po Nemčiji, ki so prišli kot begunci, pridružili šc novi, ki hodijo tja z rednimi potnimi listi. Nemška industrija namreč brez tujih delavcev ne more nadalje, vati svojega vzpona in tako rada sprejema delovne moči iz slovanskega juga, kjer so ljudje znani kot dobri delavci. Med 15.000 takih delavcev iz Jugo-slavi je je gotovo že 5000 Slovencev. Vsak sicer ne dobi polnega lista za delo v tujini. Na Hrvatskcm mora tak prosilec prej plačati svoji občini lepo vsoto za razne občinske potrebe. Seveda to rad stori, ker se tako reši brezposelnosti. KOROTANOVA PLOŠČA Pevski zbor „Korotan“ iz Clevelanda v Ameriki je izdal ob svoji desetletnici tretjo ploščo slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Plošča obsega 15 pesmi. V koncertu teh pesmi nastopa mešani zbor, moški in ženski zbor ter solisti. Kulturno življenje v Gorici V dvorani mladega Katoliškega doma so se v zadnjem času vršili kar trije kulturni večeri. — Na praznik vernih duš je bil kulturni večer ,,Na tisto tiho domovanje ...” posvečen spominu vseh Slovencev, znanih in neznanih, ki so pokopani na pokopališčih na Goriškem. Večer je ob sodelovanju Akademskega kluba pripravil prof. Slavko Bratina. — Dva dni pozneje je bil na vrsti Slomškov ve&r, ki so ga priredili Pevmanci in šentmaverci za stoletnico smrti velikega slovenskega škofa in vzgojitelja mladine. Večer je obsegal predavanje z deklamacijami ter nastop pevskih zborov. — Tretji kulturni večer pa je bil 20. novembra, ko je prišel s Koroškega č. g. Vinko Zaletel in prinesel s seboj obilno zalogo barvnih diapozitivov. Najprej je predavatelj pokazal življenje in delo škofa Slomška, potem zanimivosti krščanskega Rima in pri. zore z otvoritve Vatikanskega koncila in na koncu še važnejše trenutke, ki jih je ujel na pogrebu pokojnega prof. Mirka Fileja. PREŠERNOVA POEZIJA BO IZŠLA V POLJŠČINI V eni izmed zadnjih številk poljske revije „Nowa kultura11 je bil objavljen zapisek o poljski in slovenski poeziji. Pisec ugotavlja, da pripravljajo v Ljubljani v prevodu pesnika Lojzeta Krakarja, „že znanega posrednika med poljsko in slovensko poe-zijo“, obširnejšo antologijo 53 poljskih avtorjev v slovenščini. Hkrati omenja, da pol^ ski prevajalec Mirian Piechal zaključuje bor iz poezije Franceta Prešerna za poljsko izdajo. Sestanek so imeli v Monako vem na Nemškem slovenski izseljenski duhovniki, ki delajo v zapadni Evropi. Kakor se duhovniki po naših krajih zbirajo od časa do časa na dekanijske konference, tako se tudi misijonarji med rojaki na tujem od časa do časa zberejo na sestanek. Tokrat se ga je udeležil tudi č. g. dr. Robič, ki je bil nedavno od konzistorialne kongregacije imenovan za novo petletje kot slovenski izseljenski zastopnik pri Sv. stolnici. SREČANJE DUNAJSKIH ŠTUDENTOV V petek dne 30. novembra je priredil Klub slovenskih študentov skupaj s koroškim krogom Katoliške visokošolske mladine srečanje, ki je bilo v domu KHJJM Ebendorferstrasse 8. S tem smo odzvali pir-^ vabilu Katoliške visokošolske mladine. Bilo je to prvo javno srečanje med slovenskimi in nemško govorečimi koroškimi študenti na Dunaju. V pozdrav je zapel oktet KSŠ pod vodstvom Joška Bucha pesmi „Bratje, v kolo“ in „Je pa davi stanca padla“. Nato je prebral Miško Kulnik prevode dveh črtic Bora Kostanka (Drobni utrinki in Perspektive z ljudmi). Sledile so še razne pesmi in recitacije lirikov iz kroga Mladjevcev (Darle Niko, Udo Duko, Miško Maček, Fran Ko-rojan). Za konec je predaval predsednik Feliks J. Bister o zgodovinskem in trenutnem položaju koroških Slovencev. Po predavanju se je razvila živahna in deloma tudi vročična debata. Na splošno moremo reči, da je bila ta prireditev uspeh za obe strani. Posebno so užgale pesmi, izmed teh pa v prvi vrsti makedonska narodna „Bolen mi leži". Upamo samo, da bo še več takih skupnih večerov, kajti samo, ako se poznamo, se bomo v bodoče tudi razumeli. maratlhi«, ki ga govore v Bombajn, ctpunjabi«, ki se 'uporablja v Lahoreju, singalSčina s Cejlona itd. Bolj proti jugu, na polotoku Ddkkam, ;pa naletimo na mndžieo dr a v,{tiskih jezikov, 'ki se .povsem razlikujejo od indo-evropskih. Med temi je najvažnejši jezik »ta-mil« ali »tamuk, ki ga govore ljudstva, na obalah Bengalskega zaliva ter v severnih predelih Cejlona. Uporablja ga kakih 22 milijonov Indijcev, a pripomniti je treba, da ima lepo razvito literaturo. Bolj proti severu, na vzhodni strani 'polotoka Dekkan, se ljudje sporazumevajo v jeziku »telugu«, na njegovi zahodni obali pa govore jezik »ma-layalaim«. V osrednjih predelih istega polotoka naletimo na važen dravidski jezik »canara«, ki ga 'uporablja Okrog 12 milijonov 'Indijcev. Leposlovje teh dravidskih jezikov je pdlino legend, teoloških razprav, filozofskih del, romanov, nOvel, prekrasnih liričnih pesnitev, meti ir inski h, astronomskih in matematičnih del. Nekateri drugi važnejši' dravilclslki jeziki' sO še »tule«, »kodagu«, »toda«, »mallto«, »gondi«, kolaimo« i. dr. Večina ljudi, ki govore dravidske jezike, pa se raje uči angleščine, kot pa ostalih dravidskih narečij, čeprav je izdaj postalo tudi učenje hindujščine obvezno. V zahodnih 'predelih 'Indije naletimo na skupino tako dmenavaniih iranskih jezikov. Med temi so glavni: »ormulri«, »pashtu«, »kalshmiri« in drugi. Jezik »kashmiri« bi bržkone bilo bolje prištevati med himalajiska narečja, oziroma jezike, čeprav drži, da je v'njem opaziti močne iranske vplive. V Nepalu se uporabljata jezika »pahari« in »nevvari«. Zadnjega prištevajo med tib e t ansko-b ur man ske j ezik e. Lahko bi se omenili arhaične jezike »m untla«, ki se govore v centralni Indiji, »mon ikmer« in druge, toda že ti, ki smo j ih doslej omenili, nam dovolj zgovorno 'povedo, zakaj za sedaj, še vedno celo v indijskem parlamentu velja za uradni jezik angleščina. S SEJE MINISTRSKEGA SVETA Na seji ministrskega sveta, dne 11. decembra 1962, je bil na predlog ministra dr. Klausa sklenjeno, da p re n a kaže finančno ministrstvo prvi milijon šilingov, ki je bil predviden v proračunu za leto 1962 za namene slovenske manjšine na Koroškem. CELOVEC RED BOŽJE SLUŽBE med božičnimi prazniki Ponedeljek, 24. decembra — SVETI VEČER: PoHinOonica 'bo letos v kalpelit provincialne hiše, Vikitrioger Rilng 19. Od pol polnoči naprej priložnost za spoved, vmes skupne molitve. Ob polnoči se prične slo- ri ms mJicmkem ==Naše prireditve Katoliško prosvetno društvo »Planina« v Selah uprizori na Štefanovo popoldne v farni dvorani lepo domačo igro »Počeni prsta n«. Pri prireditvi sodeluje pevski zbor. Vsi domačini in sosedje prijazno vabljeni! SELE (Zimske težave) Kako se časi 'spreminjajo! 'Pred tridesetimi, štiridesetimi leti smo si želeli zimo z zadostnim snegom. Cele vrste konjskih in volovskih vpreg so po snežnih potih spravljale posekani les na kupe in ga vozile v Borovlje ali Svetno ves. Ni 'bilo ravno prijetno delo, a kmetje so zaslužili 'toliko, da so čez leto mogli jemati tz rega žakljia. Se-, daj zvozijo ves les na žago tovorni avti že Blagoslovljene božične praznike in uspehov polno novo leto 1963 želita vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporočata tudi za naprej brata Blažeja TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN TEKSTILIJAMI LIBUČE ŠT. VID veisna božja slulžba s skupnim sv. obhajilom. Naj bi verniki v čim večjem številu pristopili k sv. obhajilu! Po sedanjih določbah o evharističnem postu ne smejo tisti, ki gredo k obhajilu med polnočnico, od %10. •zvečer nič več Ijesti iin ne piti alkoholnih pijač, od % na polnoč pa tudi nobene druge pijače {razen vode) več! Torek, 25. decemibra — SVETI DAN — BOŽIČ: Ob pol osmih zjutraj bo sv. maša v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri pa redna služba v cerkvi novega bogoslovja kot ob nedeljah. Oh pol sedmih zvečer v kapeli provincialne hiše pete litanije in blagoslov. Sreda, 26. decembra - SV. ŠTEFAN: Ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri redna božja služba v cerkvi novega bogoslovja. Ta red 'božje službe velja tudi za Novo leto in praznik Razglaišenja Gospodovega (sv. Treh kraljev). KNEŽA (Vesela novica) Začetek novega šolskega leta nam je prinesel tudi novega šolskega upravitelja v osebi g. Janka Travnika na našo ljudsko šolo. Zelo smo zadovoljni z njim in smo si kar želeli, da bi ostal dolgo pastir naši: ded. 'Balti smo se le, da bi mu bilo precej dolgčas, pozimi tako sam zmrzovati v velikem šolskem posUdpjiu. Pa k sreči je bila naša bojazen zastonj. Ko je novembra prvi sneg pobelil vse travnike, si je tudi naš blagi šolski, upravitelj poiskal družico ne le za dolge zimske večere, ampak za celo svoje življenje. Poročil se je z gospodično Kiotildo Nedved iz daleč znane Gole-jeve družine na sosednjih Krčanjah. Taim Sta obhajala tudi slavnost cerkvene poroke. Naš cerkveni pevski zbor ju je Sprejel na njunem novem domu z vencem narodnih pesmi in jima voščil v imenu nas vseh srečne zakonske dni. poleti in jeseni in zaslužek j'e 'kmetom splaval po vodi. Letos smo obilnega snega že kar nevoljni. Komaj da ceste splužijo, že pade nov. Nekaj časa tudi poštni omnibus ni mogel voziti do 'kraja m tudi šolarji so morali spet vzeti pot pod noge. Tudi plazovi radi nagajajo. Nova cesta po Srednjem Kotu je bila lepo očiščena in za avte dobro porabila. V 'sredo, 12. dec., je peljal Lukan g. župnika in mežnarja 'k bolnikom. Kar se je /. Dovjakovih in Hribemikovih strmih travnikov utrgal ogromen snežen plaz in zaSul VABILO na občni zbor »Krščanske kidturne zveze« ki bo v četrtek, dne 27. decembra 1962, ob pol 10 uri dopoldne v Mohorjevi hiši v Celovcu v kletni dvorani. Dnevni red občnega zbora: 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Pretres sklepov oljčnega zbora. 4. Poročilo zvezinega odbora. 5. Poročilo nadzornikov in razrešnica od- boru. 6. Volitev zvezinega odbora. 7. Volitev dveh nadzornikov. 8. Volitev razsodišča. 9. Sklepanje o predlogih. cesto v dolžini 50 do 60 korakov. K sreči se je šol or prej z obračanjem toliko zamudil, da je plaz pridrniel že malo pred njih hoivim prihodom, 'drugače bi jih morda ravno zasul. Oba sta plaz prekobacala im nadaljnjo polt prehodila peš. Veselijo se pa sn ega smučarji. Ta šport pa; se tu zelo goji. Saj se Selani ponašajo z Maksom Pristovnikom, ki je v tem športu že dosegel precejšen višek spretnosti'. SMARJETA V ROŽU (Občni zbor hranilnice) Malokdaj se Oglašamo v našem listu, 'toda ko nas je pozval Naš itedinik-Kročnika z vabilom na Občni zbor Hranilnice in posojilnice .šniarjeta v Rožu r. z. 'z n. j., se hočemo vsaj toliko oddolžiti, da poročamo vsaj v glavnih točkah ipoltek tega jubilejnega občnega zbora z prOslavo 50 letnice obstoja te naše gospodarske ustanove. Z majhno izjemo so se vsi zadružniki udeležili sv. maše, ki se je darovala za vse rajne zadružnike ob pol desetih v farni cerkvi. Sledil je z majhno zamudo občni Zbor pri Kramarju. Otvoril ga je predesednik Jožef Mihor, pd. Butej v Treblem ju s pozdravom na vse navzoče, posebno še zastopnika zveze slovenskih zadrug. V ispominiih, ki jih je sam doživel Skozi 50 let, je orisal težko trnjevo pot, ki jo je imela hranilnica, in tako ugotovil, da je samo nesebično, požrtvovalno' in 'trajno delo ohranilo 'hranilnico pri življenju. Nato so sledile običajne točke občnega zbora. Pri; volitvah je izpopolnili prazno mesto umrlega Mirka Varch napredni kmet in živinorejec Franc Wernig iz Kočuhe. V nadzorstvo pa je bil izvoljen naš župan Herbert Dolinšek. K enajsti in dvanajsti točki dnevnega reda pa sta spregovorila podpredsednik hranilnice Janez Korenjak, pd. Jančič, ki je podal zgodovinsko sliko 50 let zadruge, kjer je iZrazil željlo, da bi tudi naša ljudska 'šola vršila odgovorno vzgojno delo štednje pri naši mladini. Podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, dr. Mirt Zwitter, pa je v izbranih mislih napravil okvir proslavi petdesetletnice obstoja hranilmce, ter še posebno počastil zadnjega živečega ustanovnega člana hranilnice pd. Fosarja na Dobravi. Po koslilu, ki nam ga je oskrbela Kramarjeva gostilna, pa nas je popeljal Mirko Kunčič s preti vaj anjiem optičnih slik, na južne kraje, da nam je ob tako lepih slikah prehitro minul čas. Želimo hranilnici v nadaljni dobi obilo uspeha. BILČOVS (Razne novice) Pregovor pravi: Za dežjem soljnce mora biti, za žalostjo veselje priti! Pri nas pa je bilo narolbe. 'Najprej smo se malo poveselili Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Št. Jakobu v Rožu priredi v ponedeljek (Silvestrovo), dne 31, 12. 1962, ob 7. uri zvečer pri Antoniču na Reki DRUŽABEN VEČER Na sporedu: tamburaši, moški pevski zbor, prizori in druga vesela presenečenja. Za ples skrbijo veseli godci. K udeležbi vabi odbor Šmihel pri Pliberku KPD v Šmihelu vabi na igro ČRNI KRIŽ V GOZDU ki bo 30. 12 1962 ob pol 3. uri v Šercerjevi dvorani. Vsi prisrčno vabljeni! Hodiše, kjer je stanoval s svojo družino m tam pokopali v torek 3. XII. — Vsem bratom in sestram im še posebno 85 let staremu očetu, kateri je to bridko občutil, naše so-žalje! V sredo, 14. novembra, pa je v Kanadi v Torontu umrla Leni Gasser iz bilčovske fare. Imela jie zdaj novo hišo v Podgorjah, katero sta s pridnim sinom pred leti dozidala. Pa je šd sim v 'Kanado! Ker je bil priden in dober mehanik, je takoj dobil delo in lepo zaslužil. Pred štirimi leti se je ženil in ši tudi postavil lep dom. Ravno pred letom sta prišla z ženo, ikatera je Slovenka, na obisk k svoji mami, ter jo vzela seboj. Vsi so se dobro počutili in bili srečni. Pa je mati nenadloma zbolela in čez dva dni umrla. Odpovedalo je srce! Ker pa j|C zm'-raji govorila', da bi v Ameniki ne hotela biti pokopana, je sin ustregel njianii želji in odredil prevoz. Po srečni 'vožnji so po devetih urah dospeli na Dunaj Sin in snaha sta jo spremljala. To je dokaz sinove ljubezni do svoje mame. Bilo je združeno z mnogimi žrtvami, kajti vse to je stalo, kakor je sin sam povedal 125.000 S. Pogreb je bil 28. novembra v iPoidgoijiah, kjer so se v lepih besedah poslovili od nje prečastiti gospod dekan Hornbock. Upamo in želimo, da sta se Igralci „Miklovc Zale“ v Mestnem gledališču v Celovcu z avtorjem J. Špicarjem na veseli ženitnimi pri1 Odrajcu, ko sta si v farni cerkvi obljubila zvestobo do smrti, ženin Johan Šelander iz Zgornje Vesce in nevesta Neži Miki iz Branče vesi. Želimo jima na zakonski poti mmjdgo srečnih im veselih ur, in v bridkih urah, katere tudi pridejp, mnogo potrpljenja! Nevesta je menda še v sorodstvu »naše Miklove Zale«. Da bi tudi ona ne pozabila, da izhaja iz Slovenskega rodu! Par idni po tej svatbi pa se je na Dunaju smrtnlo ponesrečil nevestin stric Ferdi Boštjančič, kateri je bil tisti dan <še posebno dobre volje. V sredo se je peljal na delo in v četrtek na večer 29. novembra ga je ravno po končanem delu zagrabil vlak in ga smrtno poškodoval. Pripeljali so ga v srečno, vrnila v svojo novo domovino k svojemu triletnemu sinu. Želimo tudi, da bi bil zdrav, da bi tako mogel s pridnim delom visoke stroške poravnata! ŠKOFIČE (Razna popravila) V našem zadnjem poročilu smo nasvetovali našemu ženskemu svetu, da hi pogledale za grmovje, da bi jih morda srečala pa-jnet. In veste, dragi bralci, 'kaj so storilci1 Hitro so že kar za pokopališčem — ob mrt-vašniidii za grmovje nametale — križem kra-_ ženi vso nesnago raz polkoipališčai, da bi ji'1 ne mogla srečati pamet. Pohvaliti jih pa (Nadaljevanje na strani 5) Športni kotiček nogomet »Avstrija Celovec na 7. mestu SK Avstrija — Sohvvedhater SC 1 : 0 (0 : 0) V zadnjem kdlu jesenskega prvenstva so lilgraici okofli trenerja Smetane slavili zasluženo zmago nad dunajskim klubom SC Schvvechalt. Edini gol srebanja je v 77 minuti ustrelil iz 1 bmdtrovike naljiboljši Ce-loVčam Ric^glcr, Iki v vrstah »Avstrije« doživlja svojo drugo »nogometno pomlad«. Vratar Gartner in hranilec Vavpot sta mojstrsko ubranila redke napade goktov. Jugoslovan liulatovic in Šenauer — oba izvrstna tehnika — se zaradi naravnost že ledenih tali nista mogla tako uveljaviti, kot običajno. Pri gosltih pa sta bila stebra moštva tekača Kominek ter Frank, ki ni izgubili nilti enega duela z glavo. Sodnik Wlachojanis pa je sodil trdo srečanje korektno. Hu nas m Jčacošltem Tabela: 1. Austria Dunaj 12 10 1 1 33:11 21 2. Adimira/Energie 12 8 1 3 25:10 17 3. športelub 13 7 2 4 21:16 16 4. LASK 12 8 0 4 21:17 16 5. Ralpid 11 7 1 3 25: 8 15 6. Sohvvechat 13 5 2 6 21:20 12 7. Austria Celovec 13 5 2 6 16:21 12 8. WAC 13 5 1 7 17:24 11 9. Austria Salzb. 12 5 1 6 16:23 11 10. VVacker 13 3 4 6 14:28 10 11. SVS Linz 12 4 1 7 13:21 9 12. GAK 13 3 2 8 14:22 8 13. Vienna 11 3 1 7 16:22 7 14. Simmering 12 2 3 7 14:23 rj HOKEJ NA LEDU: KAC in WEV v Bozenu poražena Pretekli teden je bil Božen prizorišče napetih tekem za iPavonicupIpOka!, ki ga je letos osvojilo boz.ensko moštvo. Raz.en Božena iso se tekmovanja udeležili še lanskoletni zrn algo val ec trofeje, KAC, nadalje Dia-voli Milan ter dunajski EV, ki je zavzel zadnje (4.) mesto. l ake in podobne situacije so se pogosto ponavljale preti golom Dunajčanov. Tu odbije žogo izvrstni vratar Maier pred Celovčanom Lorberjem II. ŠKOFIČE (Nadaljevanje s 4. strani) vendar moram: nekoliko so vendarle ubogale. Snežana odeja sedaj pokriva eno in drugo. Kaji bo prihodho leto? Upajmo, da se bo stvar ur edikt! Zgodnja zima je prekrižala naše dosedanje upanje, tla bomo mogli dokončati delo na stolpu cerkve. Mislim, to se ne bo zgodilo tako hitro pri de-hi na cerkvi, da bi dež, mraz, sneg preprečili 'samo še dVeuirno delo na stolpu cerkve. Ves 'stolp jie že oblečen z deskam i in pokri t z eternitploščami: salmo odprtima za izstop m nekako en meter pod zvezdo še nista pokrita'. če bi se bili BilČovšČani svojčas malo požarih, 'bi se bilo tudi to delo storilo. Tako Pa 'visi lestvica izpod zvezde. Dobro, da je stolp strm. Reči pa moram, da se nam je posrečilo. Napravili smo dva strelovoda na podružno cerkev v ,Piniji1 vesi in župnijski cerkvi, napravili dvoje kamenitih stopnic na se j mi-see in »pokrili« stolp. Kar pa nas najbolj veseli, je to, da simo vse ipremogli brez tuje pomoči. Porabili smo večletne prihranke, izvršili hišno zbirko, ki je letos doneski za 1 tisoč več kot Janško leto, in ofer, ki je to Jeto najlepši. Pristojno mesto nam je sicer obljubilo 8 naših j ur je v, proračune pa ta-zmaličilo, da jim ni bilo treba kaj dati. Pa' je tako tudi šlo. Dela nam ne bo tako hitro zmanjkalo, •kitko ;že nadaljujemo. Imamo že dve »Obii-gatne« — eno poleti, eno pozimi. Sedaj (pred Rožičem gre v glavnem za ureditev na-t.oči! verskih listov, za razprodajo Mohorjevih in Jožefovih knjig in koledarjev, za 1 ‘'zpečatenje razglednic sv. Heme in tako zraven za popravila. Kamenček h kamenč-11 ■ Med pogovore pa se urine še opozorilo n,‘l rtiMjone, na zbiranje kolkovanih znamk. ^k koncu letošnega leta želim iz srca vsem poltrpežljlvim bralcem našega lista 1 ‘fgoislovljone bdžične praznike in srečno novo feto 1963. Izidi turnirja: KAC — HC Božen 4 : 8 (O : 1, 2 : 3, 2 : 4) WEV — Diavoli Milan 2 : 7 (1 : 1, 0 : 2, 1:4) finale Milan — Božen V tekmi za 3. oziroma 4. mesto pa sta si stalili maisprod dve avstrijska, moštvi — KAC in WEV. Uigra se je končala z zasluženo zmago (4 : 3) moštva iz Cdldvca, ki je imelo naj-)boljše igralce v vratarju Palmerju — bdi je tudi najboljši branilec turnirja —, Lemonu, Williamsonu ter v novi pridobi tvi Kamaldo- SMUČANJE: »KRITERIJ PRVEGA SNEGA« BREZ AVSTRIJSKE ELITE Henneberger in Bonlieu zmagovalca kombinacije V Val d’Isere so se pretekli teden v okviru »Kriterija prvega snaga« vršile prve tekme letošnje sezone. Nadvse močno francosko moštvo je v odsotnosti avstnij|skih favo-riitov slavilo pričakovane uspehe, saj je Avstrijo zastopal samo naraščaljski kader, za katerega je bila ta preizkušnja dobra V S K SLOVENSKE IZOBRAŽENCE VABIMO PRISRČNO NA /)/('J slonerukilt akaderuikoo KI BO V S R E D O , 2. JANUARJA 19<)3 V DOMU UMETNIKOV (KUN STLER H A US) V CELOVCU Za družabnost bo skrbel priljubljeni ansambel. Oktet »PETELIN-GALLUS” pa bo olepSal večer s pestrim kulturnim programom. Vstopnice, ki stanejo 2Q šilingov morate dobiti v uredništvu »Našega tednika-Kronike" vsak dan od osmih do ene in na večer prireditve pri blagajni. ZAČETEK OB OSMI URI ZVEČER Za pripravljalni odbor. FELIKS J. I1ISTER DR. R E G I N A L D V O SFERNI Aj fci)taj(cu Dany Wongu, ki je najpravil zelo dober Vtis. KAC je nastopal v sledeči postavi: Pal-mer; Williamlson, Kryza; Wong, Knoll; Mo-niitzelr, Lemon, Kalkl; Romauch, Puschnik, Kalit. Danes, v četrtek pa bo KAC nastopil proti slovanskemu hokejskemu klubu — Olimpiji Ljubljana. Prijateljsko srečanje se prične ob 20. uri. Blagoslovljene božične praznike in srečno leto 1963 želijo vsem prijateljem odjemalcem in gostom lastniiki in nastavljenci PODJUNSKE TRGOVSKE DRUŽBE Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves IN TRGOVSKIH IN GOSTILNIŠKIH PODJETIJ RUTAR v Žitari vesi, v Št. Vidu, v Do brli vesi 1 c 1 podružnic: Selo ob Klopinjskem jezeru, Lovanke, Mokrije, žamanje, Globasnica, Dvor prt Pliberku predpriprava za nadaljne mednarodne tekme. Odlično se je izkazala E. Zimmermann s svojim 4. mestom v kombinaciji; manj sreče pa so imeli moški, ki se ob tako močni konkurenci niso mogli uveljaviti. Slabo vre-me snežni meteži — je zelo oviralo potek tekmovanja ih prav vreme je bilo krivo, da so morali mnogi tekmovalci po težkih padcih med drugimi tudi znana M okli Bieibl izstopiti iz konkurence. Doseženi so bili naslednji rezultati: Slalom: 1. Bonlieu (Erik.), 2. Mathds (Švica), 3. Frank (DBR), 4., 5. in 6. mesto ;pa so zasedli Francozi Bozon, Lacroix in PeriMat, 20. mesto Korošec Sodat; Z občnega zbora Združenja staršev Gib koncu prvega tromesečja j,e za starše dijakov in dijakinj slovenske gimnazije v Celovcu vsakoletni občni zbor. Letos ima gimnaizija tudi že oismi razred. Zato je bilo prav, da se je odločil odbor Združenja staršev za ito, naj bi bil Občni zbor v modri dvorani Doma glasbe, ki daje že s samo zunanjostjo prireditvi slavnosten značaj. Tudi tokrat je bil občni zbor zelo dobro obiskan. Vi,deli smo, kako se starši zanimajo za vsa vprašan ja v zvezi z izobraževanjem naše mladine. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Združenija Staršev, g. dipl. trg. Janko Uranik, 'ki je v svojem delovnem poročilu poročal o odborovih prizadevanjih za gradnjo lastnega polslopja slovenske gimnazije. Dejal je, da bodo potrebni tozadevni novi koraki, predvsem sc 'bo morala zglasiti pn prosvetnem ministru dr. Drimmlu še posebna delegacija. Na> občnem izboru simo izvedeli, kako daleč so doslej zadeve okoli zidave poslopja za slovensko gimnazijo dozorele ter videli, da je prosvetno ministrstvo vprašanju naklonjeno. Kakor je g. ravnatelj dr. Joško Tischler poudaril. Vse izgloda, da se 'bodo zadeve okoli igradnje z letom 1963 premaknile iz stanja predpriprav v Odločilno fazo. Laže človek potrpiš še nekaj časa s popoldanskim poukom, če vidiš pred seboj tudi že Čerini n, kdaj bo mogla gimnazija začeti z rednim dopoldanskim poukom v lastnem poslopju. Tako od strani predsednika Združenja staršev kot od strani g. ravnatelja je bilo povedano, da je to šolsko leto za nas zelo pomembno, kajti maturiral bo na slovenski gimnaziji ob koncu šolskega leta prvi osmi razred. To ho za šolo in za koroške Slovence velik praznik, katerega hočemo zares slovesno in dogodku primerno praznovati. Na občnem zboru je spregovoril tudi g. prof. Milan Kupper, in sicer o »Pomenu telovadbe in važnosti snage«. Izvajanju predavatelja so marsikoga, ki je doslej morda bil še drugačnega mnenja, prepričala, kako važno je, da se posveča telovadbi iin vsemu, kar je z njo povezanega, na šoli taka pozornost. Nogometno moštvo, SV ŠT. JANŽ v Rožu, čestita zaslužnemu podpredsedniku, bivšemu igralcu M i h i j u B L t) M L U, ob priliki mojstrskega izpita v knjigovezništvu. Upamo, da bo tudi se v bodoče dober funkcijonar in organizator našega kluba. dame: 1. M. Gontschel (Trk.), 2. Henneberger (DBR), 3. Famos( Fik.), Avstrijka Zimmermann pa se kvalificirala na 6. mesto; Veleslalom: 1. Bartels (DBR), 2. Mauduit (Frk.), 3. Griinenfelder (Švica), 4. Arpin, 5. Lacroax, 6. Bonlieu, 7. Stamos, 9. Perillat, 10. Perrot (visi Francozi), Sodat je zavzel 23. mesto; dame: 1. Henneberger, 2. M. Goitschel in 3. Cbr. Goitschel (obe iz Francije), peta Zimmermann; Situacija v kombinaciji pa je sledeča: 1. Bonlieu, 2. Lacroix, 3. Grunenfeilder, — sedem Francozov med prvimi desetimi; pri damah: 1. Henneberger, 2. M. Goitschel, 3. Cbr. Goitschel, 4. Zimmermann. Sledilo je blagajniško poročilo, kri ga je podal g. prof. Franc Imzlko, raz resnica ter volitev novega odbora. Na predlog volilnega odbora so bili potrjeni vsi dosedanji odborniki, edino melsto podpredsednika je bilo treba na novo zasesti. Gospodu Helmutu Hartmanu, ki je bil v tej funkciji, se je predsednik za ves njegov trud zahvalil ter prosil novega podpredsednika g. Janka Olipa za pomoč. Gospod Olip se j,e že doslej izkazal kot velik dobrotnik in prijatelj dijakov ter šole. Zato nas njegova izvolitev v odbor Združenja staršev še prav posebno veseli. Po !qpo uspelem Občnem zboru so se podali očetje in matere v gimnazijo, kjer je bil Dan staršev. Pred posameznimi razredi je bilo videti zopet mnogo ljudi, kar potrjuje dober kontakt med domom in šolo. Sin se mu je pokvaril... Naš sinko, ponos dm up naš, je bil tako dober, ko je 'bil še majhen. Pa je obolel. Takrat je bil deležen izredne nege in postrežbe. Ko pa je zopet ozdravel, se oce in mati mnoigo manj zanimata zanj. Medtem je dobil še bratca. Otroik je postal vedno bolj občutljiv in svojeglav en, da ob vsaki ma-lendkosti daje '(hiška svojim kapričicam. Tudi malega bratca ne mara, mami pa očita, da ga nima rada. Oče je bil zelo ponosen na bistrega sina, toda kmalu je 'bil razočaran, pritožbe so bile vedno številnejše. Z lepim in hudim ga hoče oče postaviti na resno pot, a vise zastonj. Začne ga pretepati, a deček trdovratno kljubuje. Pogosto se potepa in še posebno se je naučil 'lagati. Ni je 'bilo neumnosti, da ne bi bilo nadobudnega razgrajača zraven. Posital je najvplivnejši med sošolci — pravi kolovodja. .Sošolci ga imajo radi in ga v vsem 'poslušajo. Odlikuje ga tudi velika Izoajdljlvdst in predrznost. Starši pa so obnpa|ni in začudeni izprašujejo: '»Naš sin, pa tak... Kje se je neki vzel? Mi smo pa bili vse drugačni...« Kje 'so pravi vzroki, tla je otrok dobrih staršev postal talk.. .? Glavni vzrok bo v napačni vzgoji. Bolnega otroka so starši najprej razvadili. Ro pa je ozdravel, so ga nekako odstranili, na kar se deček ni več privadili. Vse drugačen bi bil, če bi ga starši pravočasno privadili na vsakdanje živ-ijenjie, ki je polno preizkušenj in težav. Niso mu znali prikazati, da mora v lastni iniciativi premagovati svojo trmo. Tudi misel, da mora deliti pravice v družini z. »najmanjšim«, ki 'ga je izpodrinil, mu ne da miru. Modri starši bodo zelo čuječi, da ne bi dali povoda, za ljubosumje, in bodo fanta skušali prepričati, da je on starejši, pametnejši lin močnejši, in /ato ne potrebuje več nege. Ko pa je otrok doraščal v mladeniča, je pa bilo najbolj kritično. Hotelo se mu je prostosti, gibahja in živahnosti. Toda v družini ni' našel za to razumevanja. Mladenič se doma kat mi več znašel in ob Vsaki priliki je ubežal na cesto, v družbo, kamorkoli, samo, da je proč od doma. Zlasti oče ni imel razumevanje za »te sinove potrebe« češ, mi smo zrasli brez tega. Na dnevnem redu so zato nauki in moralne pridige... To bo glavni vzrok, da imajo »boljše« družine pogosto najbolj razvajene, svoje-glavne in zdivjane obroke. »Sin je živo nasprotje očeta«, ugotavlja vsa soseska. Sinu, ki je bili verna podoba očeta-, je pogrešana Vzgoja pokvarila značaj. Stroga disciplina in nerazumevanje mladosti je napravila iz otroka neiskrenega hinavca, ki se je doma iz bojaznii pred očetovim gro-movništvoim potuhnil in se skušal čim bolj ločiti od doma. Prav je zaživel šele izzveni doma, s katerim so že davno pretrgane vse družinsko Čustvene vezi. 'Povsem naravno je prišlo, da »se je očetu sin 'pokvarili«; saj je vodila v tej smeri ravna črta od razočarane (ljubezni ob »malem tek- JANEZ JALEN: 12 CVETKOVA (dUJka -»'Ne zamerim in nisem hud in vem, da nate nikoli ne bom mogel pozabiti. Dobro se mi pa me zdi. In bridko mi* bo, če bom videl, da trpiš, pa ti ne 'bom smel pomagati.« Cilka je trdo, kakor za dolgo slovo, stisnila Janezu roko. Snela je iz gumbnice kocinasti modri svedre in 'ga zataknila- Janezu za klobuk. Pa še k njemu se je sklonila in ga poljubila: »Kako si dober, Janezi« Janez je pobral sekiro, ki jo je bil prej odložil, zamahnil z njo skozi praznino, kakor bi, hotel ,presekati srečo, ki mu je sovražno stopila na pot življenja: »Sto zlod-jevl« Zamahnil je znova in še z večjo močjo ter zasekal v grčo -starega gabra. Ko pa je hotel sekiro spet izrvati, se mu je odlomilo toporišČe. Odlomljeni konec lesa, kolikor mu ga je ostalo v roki, je vrgel daleč proč v jarek pod potjp: »Odslej naprej 'bom brez moči kakor ne-nasajena sekira. Pa kar bo, bo. Vem pa tudi, da še rastejo toporiSča in da se vsaka sekira, dokler nima počenega ušesa, spet da nasaditi.« Cilka je strepetala: »Janez?« »Tako je in nič drugače. Listja te pa danes ne pustim več nositi. Si že dovolj trpela. Se preveč. Jaz ga znosim namesto tebe. Kdo mi more braniti?« mladino in fuiosazto fr oc n M — SV*. m m J****. — I u fl ^ Kakor velja, da zna najlepše govoriti o zdravju bolnik, ki je priklenjen na bolniško posteljo in o domovini izgnanec, ki mora v vsej trdoti uživati grenki kruh tujine, pravtako nam bo najlepše znal opevati svobodo jetnik, ki je obsojen na dolga leta težke ječe. Izgubil je svobodo gibanja, odvzeta mu je vsaka možnost proste izbire govorjenja in delovanja, v vsem je kot otrok, odvisen od brezobzirnih stražarjev in delati sme le to, kar mu je dovoljeno ali ukazano. Z izgubo svobode je mu odvzeto prav tisto, kar mu je v svobodi dajalo človeško dostojanstvo. Svoboda — svoboda Vsekakor jie svoboda ena najvišjih dobrin našega duhovnega doživljanja. Kaj vse lij udj e doprinašajo v boj u za svobodo? Težke In dolgotrajne boje vodijo, pri čemer prostovoljno izpostavljajo svoja imetja, zdravje in celo življenje. Tako so razni osvobodilni bojii en sam slavospev svobodi'. Toda ali je svoboda zares najvi.šja dobrina človekovega duhovnega življenja? Saj je 'svoboda pojem, ki sam v sebi niti Obstajati ne more, temveč mora biti vedno povezan s človekovim delovanjem (kot svoboda mišljenja, delovanja). Zato pa je mogoče svobodo uporabljati za nekaj dobrega ali pa tudi za nekaj slabega. In kadar je svo- boda v službi slabega, tedaj gotovo ne more biti v dobrobit in srečo človekovo. Kljub temu pa je svoboda tako velika dobrota in 'bistvena Odlika človekovega dostojanstva, da Ijo spoštuje celo Bog; saj je ne odvzame človeku niti tedaj, ko se mu v grehu upira. Na drugi -strani, je pa človek dolžan, da tudi sam svojo svobodo prav vrednoti in jo uporablja le v službi dobrega in plemenitega. Kaj je resnica? Odličnost človekovega bistva nad ostalim Stvarstvom je v svobodni njegovi volji. Že stari modrijani pa so rekli, da more volja prav 'delovati ie v Skupnosti s spoznanjem, do katerega pride človek s pomočjo razuma, človek hoče le to, kar prej spozna za lepo, koristno, dobro, predvfsem pa resnično. Tudi. danes se mnogi dvomljivci sprašujejo kakor nekoč Pilat: »Kaj je resnica?« Ti ljudje dvomijo o višem in pred seboj nimajo nobenega jasnega cilja. Ne vedo, zakaj živijo in zato živijo kar 'tja v en dan, kakor nema živina. Njihov razum ne išče resnite in inj|ihova volja se Oklepa samo tega, 'kar prinaša uživanje, čeprav mnogi živijo v izobilju 'in masladalh življenja, so zelo nesrečni, Iker je .njihovo življenje zgubljeno in ni vredno človeškega dostojanstva. Človeka vredno je le življenje, ki je urav-pano po iskrenem iskanju resnice m trd-pem hotenju za dobro. r)y>eyJeuo zduiuilo Da bi človek postal dober, plemenit in imel svoje srce Odprto za bližnjega, to je misel' božične skrivnosti. Zdravniška znanost vedno 'bolj poudarja, da je telesno zdravje v veliki meri odvisno od duševnega človeškega razpoloženja. Tako je 'izjavil svet zdravnikov v New Jensey: »Znanost Sima dokaze, da velik del telesnih boleznt izvira iz dušne zbeganosti in nemira.« Mlada žena je bolehala zaradi epileptičnih napadov. Bila je že tako izčrpana, da je morala v bolnišnico. Bila j.e vsa nesrečna in je vedno mislila le na svojo žalostno usodo. Toda po nekaj tednih ji je ta misel po- meou« preko odkrite trme do Vloge »grešnega kozla«, ki je v družini vsega kriv, pa do izmike iz družine v »brezdomca«, ki je morda že dozorel za večje pustolovščine alli celo »ločine ... stala zoprna; svoje misli je hotela zaposliti s čim drugim. Končno je prišla na lepo idejo, da hoče čim manj milsliti na sebe in čim več na, -druge. A tudi to ji je kmalu postalo premalo; hotela j.e še več. Ukvarjala se je z mislijo, kako bi za bližnjega tudi kaj storila. Slutila je, da ji bo tedaj njena lastna nesreča olajšana. Čeprav ni bila pisateljica, je vendar prosila uredništvo krajevnega časopisa, če bi ji dovolili, da začne dopisovati v časopis. Pisala bi o vsakdanjih vprašanjih življenja, kakor jih doživlja ona. Morda bo s tem le mogla komu olajšati breme življenja. Odslej je časopis v posebni rubriki prinašal pisma epileptične bolnice in kmalu so prišla prva zahvalna pisma nesrečni ženi, ki je z besedo dobrote zdraVLia druge. Najbolj čudno pa je 'bilo, da so tudi pri njej bili epileptični napadi' vedno redkejši... Pobral je rjuho in se s silo umiril: »Pojdiva!« Odšla sta navkreber. Tokraj zavor je spet zaropotal voz. »Oče gre po Listje.« »Z Viktorjevo kobilo.« »Seveda.« Kakor bi se sam iz sebe norčeval, je začel Janez peti: »Molj očka ima konjička dva.« »Janez, le kako moreš?« Za hip je Janez res prenehal, pa je koj spet poprij-el: »Za en’ga jih poprosili bom, da z njim na vas, -na vas pojezdil bom. Holadnja, drija, holadrija, drom.« »Janez!« Cilka mu je z dlanjo zatisnila usta. »'Nič ne maraj, Cilka! Saj nimam več očeta .in konj, pri 'Bajtniku še nikoli nismo imeli. Vola že. Konja si bom pa že moral sam zaslužiti, če hočem, da 'kdaj pojezdim z njiim 'na vas, holadrija, drija, drija, drom,« je »končal pesem. Prej; ko je vihtel sekiro, Cilki še mar ni bilo. Sedaj, ko je prepeval, se ga je pa bala. 'Kljub temu je bila vsa njegova. Pa vendar ni ždela dlje ostati pri njem. Poklicala je M,inčo, naj gre Janezu držat in podajat vogle. Janezu se je mudilo, kakor bi nosil pred grozečo nevihto pravkar 'posušeno seno iz ograbkov v senik. Sence so se komaj za ped podaljšale, ko sta z Mi-nco zavezala že zadnjo rjuho. Minca je Janeza že ves čas od strani pogledovala in čakala priložnosti, da ga opomni, kaj ji je bil že davno obljubil. Pa Janez je bil kaj redkobeseden. Minoi se je zdelo, da Cil-kii in Janezu nekaj ne gre prav in ga morebiti ne bo tako kmalu spet blizu. Kar nič ji ni kazalo odlašati'. In namesto da bi Janezu pomagala zadeti navezano rjuho, se je naslonila čeznjo: »Janez, kdaj naj pa pridem po zajčka,, ki ti ga je oddojila mačka? Ve1!, obljuba dela dolg.« Janez je namršiil obrvi, pa se je ‘koj »pomnil, da ni lepo težav odraslih odkladati na še nerazvite ramena. Spet se mu je -razjasnil obraz: »Vem, Minček! Obljuba dela dolg. Tebi pa skoraj gotovo še ni, 'znano, tla se nekateri dolg zbriše salm.« »Oho!« j'e ugovarjala Mlinca. »Nič ne pomaga, če se še tako čudiš. Moj doilg pri tebi je zbrisan. Siivčka mi več.« »Kam je prešel?« Janez »e je naslonili od druge strani na natlačeno rjuho in -pričel Mlinci pripovedovati prav od blizu, kakor 'bi se bal, da bi tudi Rozalka dh Cilka slišali': »Dober teden bo tega. Pod noč sem na skednju pihal jaro rž in pogledoval sem in tja Skozi lino v zelnik, kjer si je ob zaostalih zeljnatih Stremel-jmih sivček brusili zobe. Se mar mi ni bilo, da bi se mu 'utegnilo kaj pripetiti. Z mačko sta prav do zadnjega skupaj 'polegala in se igrala, psom pa se je znal vselej za časa umakniti pod svdslii. Pa poči puška. Pogledam skozi' lino. Sivček se je pognal kvišku in prekucnil čez glavo in na mestu »trepetal. »Kdo je bil tako grd, da ga (je ustrelil?« Konvertiti iščejo resnico Kaiji je rdsnica 'in kako jo je treba Iskati, nam vodo iz svojega 1i/kustva povedati kon-vertiti. To 'SO ljudje, ki iso bili vzgojeni v inekatoildški veri, pa so z živo vero im nesebičnim srcem iskali -resnico, 'božjo hčerko. Mnogi izmed njih so morali prehoditi dolgo pot, preden so jo našli. Tudi veliko notranjih 'bojev in večkrat tudi velike odpovedi ter žrtve so morali doprinesti, ko so z neuk Ioni jiiivo volijb sledili spoznani rcsniidi. Ganljive in pretresljive so zgodbe konver-tiltov, junakov v 'iskanju resnice. Njih zgodbe so polne hvaležnosti lim sreče, ker so našli tisto, ipo čemer je neumorno hrepenelo njih srce. Nemški pisatelj p. Severin Lam-pimg j-e pred nekaj leti zbral dolgo vrsto življenjepisov konvortitov sedanjega časa iz vseh delov sveta pod naslovom »Kako so se vračali«. Iz vseh teh opisov je razvidno, kako so'bili,'til ljudje nesrečni, dokler niso prišli na pot, ki vodi do resnice. Tavali »o po raznih zmotah, njih duh je bil nemiren, zato so ga hoteli po,mir iti v razkošju ali nar sladil. A to jim je prinašalo še večji nemir. Pravi mir so našli šele v spoznanju, da je evangeljiska relsnica edina, ki prinaša pravo srečo in resnično Isvobodo. Takrat postane človeški duh resnično svoboden, ko sproščen od 'strasti svobodno sledi spoznani resnici. rdz filmskega sveta ..Julius Caesar, rimski tiran" Vsem, ki so šli skozi1 gimnazijo, je še v svežem spominu zgodba rimskega cesarja Julija Cezarja, enega majvečjih vladarjev rimskega imperija. V Latinskem jeziku so v višjih razredih čitali »De bello gallico«, 'kjer je opisano, kako je mogočni Julij Cezar pokoril uporne Galce — današnje Francoze, nato mojstrsko izvedel prehod preko visokih Alp ter končno žalostno dobojeval boj z zavistnimi tekmeci v Rimu. 1 To zgodovinsko snov predstavlja film z imenom »Juhus Caesar, rimski tiran«, katerega so izdelali pred nedavnim v Italiji pod spretno režijo režiserja Ameriga Anto- 1 na. Glavno vlogo igra amoriSki igralec Ca- 1 mero n Mitschell. Muslimani so strogi (Znano je, da so muslimani iv moralnih načelih zelo strogi. Prav v filmu pa je javna morala najbolj ogorožena, saj pravijo, da platno vse prenese. V muslimanskih deželah so vobče vsi moralno dvomljivi filmi prepovedani in bojkotirani. — V muslimanski republiki Malaya je bil pred kratkim izdelan film, v katerem se 'je prvič zgodilo, da pri- . ikazuje sceno poljuba in še to le med oče J, tom in hčerko. Toda film so morali vzeti iz prometa, ker je bilo preveč ipro,testov s Strani muslimanskih predstavnikov verskega in javnega življenja! Kako bi bilo vse drugače, če bi tudi katoličani bili tako dosledni . . .? »Ravnikov Viktor.« »Sram ga bodi! Jaz bi ga 'kar tožila.« »Bi zgubila in navsezadnje bi utegnili še tebe zapreti.« »Saj si vendar ti sivčka -rešil smrti, ta si ga zredil, ti' skrbel žaluj in tvoj jie bil,« se je razburjala Minca. »Po pameti je talko, 'kakor praviš, po postavah pa ne.« »Kaj' 'so mar 'postave s pametjo »prte?« »Včasih že.« »Brez tdbe bi vendar zajčka že davno več , ne bilo,« je 'zmajevala Minca z glavo. » Je že res. Samo jaz bi bil moral dobi ti od najemnika lova dovoljenje, da smem sivčka obdržalti. Najemnik, vem, bi mi bil dovolil, da ga zredim, ne enega samega, pet in še več zajčkov, če bi hotel. Pa sem pozabil vprašati in sem pred postavo lovski tat, ki zalslužt, da ga zapro.« »Čudno.« Mlinca ni mogla razumeti, kalko sme postava Človeka samo zavoljo pozabljivosti 'poniža ti za tatu. »In če bi tudi tako privoljenjie imel, hi bil moral imeti zajca zaprtega ali vsaj ograjenega.« »Počemu?« Janez se je zasmejal:' »Ker pač m imel sivčdk na repku napisano, čigav jie.« »Viktor je vendar vedel, da je tvoj.« »Vedel, prav zato ga je pa streljal.« »Da le more biti tak!« »Lovske pravite ima, jaz jih pa nimam-Hotel je pač pokazati, da je več kakor j®/' Biti več ...« Janez je znižal glas in govori} kakor sam sebi: »Biti več kakor drugi! V®* I * S * A O R * A VINKO RELIČIČ: Od polno eruee Bil je goralk in se mi menil za mraz, četudi je od Metlike strupeno vleklo. Po zmr/lem, izhojenem snegu so mu pele noge, kot bi stopal po skritih strunah. Vsi so že davno odšli na daljne domove — njih koraki in besede So mitonili v tišino. Pot je bila samotna in žive duše mi bilo več na dosluhu. Na nebu je sijal Okrogel mesec, ta zvesti prijatelj; srečnih močnih popotnikov, zvezde pa so se ikot iz spoštovanja odmaknile nizko na Obzorje. Petje pred Oltarjem in na koru, petje v cerkvi, kadilo in sijajne luči, mmOžica ljudstva — vse je izginilo. On se je zadržal pri sorodnikih. Pojedel je kos potice in popil čaj — in v svoji človeški slabosti je željno pomislil na mehko posteljo v tisti zakurjeni Sobi. iKako bi spal — kako sladko bi spal! Toda zdaj, pojlejo strune pod njim, zasnežene njive se krog in krog sveClosinje bleščijo iv mesečini. IKadar se ustavi, strune obmolknejo, zasliši pa srce v prsih; v sencih začutil utripe dragocene ure, ki mu nendhno podaljšuje življenje in mu kaže pot daleč naprej ... Kaj mu pripravlja bodočnost? Vsu so šli to noč po tej poti pred njim. Kot bi ga gnala želja po človeški bližini, stopa naglo: mogoče diaide koga. Toda noč je prazna, kot bi vse umrlo ali pospalo. Samo smešno majhna senca, ki jo meče mesec, gre sto ob njem. Smreke stoje negibno, akacije so kot iz krhkega stekla, sence so blede, le kjer se pot zoži, se zgostijo — 'in samotni popotnik boječe upira, oči vainje, ali ne ho v tisti črnini uzrl kaj grdznega. V spominu se mu oglaša dedova pripoved. »Tam v steljniku, pri svetem Sebastija-nn, je bilo njega dni pokopališče. Od tam je bilo v zimskih nočeh čuti tuljenje sestradanih volkov, ki so iskali kosti; in se grizli. Se jaz sem jih cul.« Med brezami, za dober streljaj globoko na desni, nevidna stoji tista nema cerkvica, n 'kateri se prve dni maja le gasilci iz fare zbero pol k maši pol na izlet. A zdaj je vse tiho. Ko je Jel, ^ polnočnici, so svetonočni zvonovi po bližnjih in daljnih podružnicah Poli tako vzvišeno himno, kakršne ne bo (id nikdar več. V tej pozni uri pa j,e ob-nioiLknilo še zadnje pritrkavanje: tišina je tla popolna, samo njegove pojoče stopinje So jo kalile. Iz snaga v mesečini je rezalo v nosnice, a mraz je bil zdrav in podžigajoč. 'Mlade noge so ga nesle, kamor je veleva-0 srce. Vnded je rebri pod sabo, videl je vrtove in vinograde onstran doline. Ob taki Ut‘ in v tej mrtvi snežni belini se mu je domači svet prvič razodel. Bilo je košato zelenje razpaljenega poletja, bile so nevihte s trepetanjem neba :in zemlje, bile so mlečne megle novembra, Iko deteli odnašajo z golih vej zadnje piškave orehe: nikdar pa ga ni božični sneg tako osupnil s svojo modrikasto nočno belino. Tišina, kakršno je poslušal to uro, mu je priklicala solze v Oči, da je vzdrhtel: »Zdaj sem samo jaz s svojim srcem še buden, vse drugo spi!« Ustavil se je in mi mogel dalje: ni mogel verjedfi, da je tišina um negibnost res tolikšna, ko pa je bila v cerkvi ena sama muzii-ka, gibanje, gneča in prerivanjle. Stal je in občutil, ikako sladko bi bilo ta hip umreti: brez telesnega trpljenja in brez srčnih bolečin. Zdaj, ko telesa skoraj več ne čuti in ga je samo poslušanje — lijublljiena mati, ljubljena deklica... kakor da ju ni ali kolt da bi se bili po svoji poti vzdignili v zvezdno bliščObo — zdaj bi mu duša najrajši »koprnela v večnost blaženih. Ali pa ne bi bila taka smrt prelahka in prepoceni? S čim naj bi Sli zaslužil toliko nagrado? Pokleknil j,e k obhajilni mizi, in ko je vstal, ga je prevzela bolečina. »Zakaj je ta sreča 'božje bližine talko bežna?« Ko je zdaj stal sredi znane in vendar tako nove polti, ga je obšel isti olbučet žalosti. »Zakaj je božična noč tako kratka? Zakaj mesec nocoj tako naglo 'potuje?« Nenadno je prisluhnil. Od kod ta glas? Kdo poje? Odprl je usta in rahlo nagnil glavo, da bi prestregel pogovor med daljinami. Napeto jle poslušal... in iz globin tišine se mu je odzvala v mesečino potopljena bela daljava tna severu, od koder je ledeno reza- lo. »Sveti. Stefan v Semiču še poje! Tam so zvonarji še budni! Sveti Stefan med vinogradi, prvi mučenec —- tvoj zvon poje talko zamolklo, kot bi Se oglašal pri koreninah zgodovine.« Zapozneli si je z desnico podrgnil čelo in nadaljeval pot. Semiški zvon ga je iztrgal trenutku in ga napel na dvajset stoletij dolgo dobo. »Nič drugega nisem kot drobec — in vendar vekomaj ne 'bom umrl, če bo nocojšnja milost do konca ostala v meni. Prejenjaile bodo zemeljske bolečine, naj mi jih prihodnost še toliko hrani. Ko jih bom vse spoznal in ne bom klonil, preide moj nesmrtni del v večni dan svetlobe in slave!« Pot se je bližala cilju: še malo je imel do ovinka, kjer se odcepi njegova steza. S tiste vzpetine bo zagledal dve rdečkasti okenci. Mati je petrolejko le odvila, zakaj to noč ima luč svetiti do jutra — potem pa je šla počivat. Stopil 'bo tiho noter, ker vrata niso zapahnjena, in tudi on jih ne bo zapahnil, iker se v tej. noči božje ljubezni in človeškega bratstva n'i potrebno zaklepati. Mirko: Terezija Neumann (N adalj evanj e) Veliko zdravnikov je zdravilo Terezijo. Po petletni bolezni in po petletnem zdravljenju, ki je bilo brezuspešno, se je zgodilo nekaj izrednega. Terdzij.a sama je pripovedovala: »Bulo je ob 6. uri zjutraj, dne 29. aprila 1923. Moj oče je hotel za nekaj časa odpotovati in se je poslovil od mene. »Rezika, odpeljem se«, je dejal. Bila sem budna, toda ker sem bila stepa, nisem videla ničesar. Po približno pol ure, sem odprla oči. — Videla sem svoje roke. Morda sem sandala? Brisala sem si oči in se ogledovala. Kakšno veselje! Spet vidim svetniške podobe na steni. V tem trenutku stopi neka deklica v sobo. »Kdo si?«, jo vprašam in iz njenega glasu sem spoznala, da je bila to moja sestra. Torej je že štiri leta nisem videla. Še mati mi ni hotela verjeti, da vidim. Mislila j'e, da se mi blede.« Terezija se je ustrašila očeta, ki se je med tem časom zelo spremenil. Zvečer tistega dne je prišel zdravnik, ki je .potrdili, da je bila Terezija stepa in da zdaj zopet vidi. Dve leti pozneje se je zgodilo spet nekaj, čudnega. Bilo je 3. maja 1925. Noga Terezije se j'e že gnojila nekaj mesecev. Stanje se je tako poslabšalo, da bi morali odvzeti nogo. Kakor je razvidno iiz poročil, je Terezija — ipo kratki molitvi velela naj odvzamejo obvezo z noge in naj pogledajo — noga je bila zdrava in obdana z novo kožo, a nogi ni bilo opaziti nobene brazde. Dva tedna pozneje — bilo je 17. maja 1925. Terezija je bila v svojli sobi in molila rožni venec. Starši so bili v kuhinji in so naenkrat zaČuli krik Terezije. Poklicali so duhovnika in ta je videl, ikar je pozneje tudi sam izpričal: Terezijo So videli v razgovoru z nekom, kateremu je dvigala roke. Njen obraz je žarel od veselja. Pri tem se je Vzravnala v postelji in leva noga, ki je bila Ohromela, j,e sedaj spet ozdravela. Vzela je palico in po nekaj korakih je brez vsega hodila. IKalko se je to zgodilo, izvemo iz sledečega njenega poročila: s,rif> k temu nagnjeni. Je pač prvi naglavnih grehov napuh. Na vseh koncih udarja človeka. Le redek je, ki ga vselej zmore. edinstven v zgodovini. Cerkev se je po- kazala človeštvu v sijaju svojega večnega poslanstva, v strnjenosti svoje strukture in v prepričevalni in vabljivi sili svojih ureditev. Prvo obdobje koncila je bilo počasen in slovesen uvod v veliko delo koncila, zaželen in hoten pričetek vstopa v srce in bistvo načrta, ki ga je hotel Gospod. Potrebno je bilo, da so vsi bratje, ki so prišli od daleč in se vsi združili okrog istega ognjišča povzeli stike z večjim medsebojnim poznanjem. Potrebno je bilo prikazati posamezne izkušnje za premišljeno in izredno plodovito izmenjavo pastoralnih doprinosov, ki so bile izraz najrazličnejših podnebij in okolij apostolata. Koncil bo ostal odprt tudi v bodočih devetih mesecih prekinitve ekumenskih zasedanj v ožjem smislu besede. Vsak škof bo poleg izvrševanja svojega pastoralnega vladanja proučeval in se poglabljal v osnutke, ki jih ima na razpolago, in v vse, kar mu bo v teku tega razdobja poslano. Na ta način bo zasedanje, ki se bo pričelo meseca septembra prihodnjega leta, ob zaželenem, novem sestanku v Rimu vseh očetov božje Cerkve, imelo bolj nagel, gotov in neprestan ritem, ki ga bodo olajšale izkušnje teh dveh mesecev leta 1962, tako da bomo smeli upati, da bo lahko prišlo do zaključka, *o katerega gledajo vsi naši verniki, v slavo Učlovečenega božjega Sina v veselju Božiča ob stoletnici tridentinskega koncila. Izgled tako obširnega obzorja, ki se odpira za vse prihodnje leto, napolnjuje srce z vnetim upanjem, da se uresničijo veliki cilji, zaradi katerih smo želeli koncil: da bi Cerkev, utrjena v veri, potrjena v upanju, še bolj vneta v ljubezni, znova zacvetela z novim mladostnim zagonom; okrepljena s svetimi ureditvami, bolj energična in uspešna v širjenju Kristusovega kraljestva. Papež je še govoril o sadovih koncila. Ob zaključku govora je podelil apostolski blagoslov, nakar so mu navzoči koncilski očetje in verniki priredili prisrčne ovacije, ki so se nadaljevale, vse dokler ni zapustil bazilike. Pri izhodu blizu zakristije ga je čakal črn avto SCV štev. 1. Spredaj ima dva sedeža, zadaj pa je v sredi udoben naslanjač, prevlečen s temnosivim blagom. Nanj je sedel papež, ki je peš prispel iz bazilike in se odpeljal v svoje zasebne prostore. Opoldne pa je z okna svoje študijske sobe 'podelil množici vernikov apostolski blagoslov. Koncilski očetje so se še dolgo razgovarjali z znanci na trgu sv. Petra in se poslavljali med seboj. Na obrazih vseh je bilo brati veliko zadovoljstvo. Val rdečebelih barv je letos poslednjikrat valoval na trgu sv. Petra. Sedeži v koncilski dvorani so postali prazni. Nanje so svetili tisoči žarki toplega zimskega sonca. Veselje je spremljalo vse, ki so bili na tej slovesnosti, saj so doživeli nov, nepozaben dogodek. Slovesnosti so se udeležili tudi številni koncilski očetje, ki so popoldne pričeli odhajati iz Rima. Skupina 80 koncilskih očetov, med katerimi je bil tudi mariborski škof dr. Držečnik, je popoldne ob 3. uri odpotovala s posebnim letalom na obisk Svete dežele. V ponedeljek, 10. decembra ob 9. uri dopoldne pa je zapustil večno mesto in se z avtomobilom odpeljal v Ljubljano ljubljanski nadškof Anton Vovk. Večina koncilskih očetov je te dni zapustila Rim. S tem je končan prvi del drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Koncilski očetje se bodo zopet zbrali v Rimu dne 8. septembra 1963. VESTI O KONCILU ZADNJI TEDEN PRVEGA OBDOBJA KONCILSKIH DEL V ponedeljek, 3. decembra, so koncilski očetjie mi 32- gen. kongregaciji' nadaljevali z razpravljanjem o Osnuitlku o Cerlkvi. Glavnii kongregaciji je predsedoval kardinal Ruiifini; sveto mašo je darovali v mala-barskom obredu indijski nadškof Parecattil. Ta obred ije v (bistvu enak kaldejskemu sirsko-vzhddnemu Obredu lin je bil nedavno odobren od Sv. stolice. Vrši se v domačem oialabarslkem jeziku, le molitve, ki jih tiho moli duhovnik in besede posvetitve so v aramejskem jeziku, kakršnega je govoril Kristus. Koncilskih očetov je bilo 2.116. Govorilo jih je 16. V torek, 4. decembra, se je vršila 33. glavna koncilska seja v Iteku katere je za glavnim tajnikom, ki je objavil, da bodo koncilski očetje sprejeli nadaljnje spremembe, ki jih je izdelala liturgična' komisija po njihovih pripombah, govoril zagrebški nadškof dr. šepdr, ki je izrazil čustva ljubezni, vdanosti in želje po Čimprejšnji ozdravitvi sv. Očeta. Md vsi, tako je dejal med drugim, vemo, kakšno veselje in 'tolažba so za nas avdience, ki jih tsv. Oče Janez XXIII. običajno dovoli skupinam škofov različniih narodov. 'Pripravljeni pa smo podariti Gospodu žrtev Odpovedati se Itom sestankom, da se sv. Oče ne bi izpostavljal preveč hudemu naporu. Misgr. šeiper je zaključil svoj govor s tem, da je prosil predsedstvo naj sporoči sv. očdtu ne samo najbolj vneta voščila k ozdravljenju, marveč tudi obljubo neprestane, molitve povezane z žrtvijo. Vsa skupščina se je z dolgim im splošnim odobravanjem pridružila (besedam jugoslovanskega nadškofa. Nato So nadaljevali z raz-pravjo o osnutku De Ecclesia. Seji je predsedoval kardinal Gaggiano; sv. mašo je daroval nadškof iz Madagaskar-jia, iRakotomalala1. Knjigo evangelijev je izpostavil Itržaški škof Sardin. Kandilskih očetov je bilo 2.104, govorilo jih je 18, med njimi zagrebški nadškof Šeper. V sredo, 5. decembra, je papež Janez XXIIII popoldne izrekel konciIslkim očetom, ki 'so predčasno končali svojo 34. sejo in se zbrali skupno z verniki na trgu sv. Petra, .poseben pozdrav. Nato so nadaljevali z razpravo o osnutku De Ecclesia. Seji' je predsedoval kardinal Alfrink; sv. mašo jje darovali brazilski nadškof iD’E]fboux. Vseh koncilskih Očetov je bilo 2.114; govorilo ijdh je 8. Ob Otvbritvi del 35. generalne kongregacije, 6. 12., je glavni tajnik Fe liči prebral sporočilo, ki j,e prikazovalo delavnost kon-čiiških Očetov v teku prvega dela kondila od začetka do 5. decembra. Po javni seji otvoritve ikonciht, ki ji jie predsedoval sv. oče 11. Oktobra so imeli 34 generalnih kongregacij, to je koncilskih sej. Prva se je vršila 13. oktobra. V tej dobi so proučevali pet osnutkov: o isv. liturgijli, o virih razodetja, o sredstvih družbenega obveščanja, o edinosti Cerkve in o katoliški Cerkvi. Izvedenih Ije bilo 33 glasovanj: prvo za izvolitev 160 članov koncilskih komisiji, drugo, tretje, četrto in peto se je tikalo odobritve osnutkov o liturgiji, o virih razodetja, o sredstvih družbenega obveščanja in o edinosti Cerkve na splošno. 28 nadaljnjih glasovanj se je tikalo sprejetih sprememb k uvodu in prvemu poglavju osnutka o sv. liturgiji. V teku 34 generalnih kongregacij, ki so sie vršile do 5. decembra je govorilo 587 koncilskih očetov, 523 pa jih je predložilo samo pismene pripombe. Skupno je torej izrazilo svoje mišljenje o proučevanih temah 1.110 koncilskih očetov. Ta velik obseg dela, ki je bilo izvršeno v relativno kratkem časn predstavlja razlog za zahvalo Bogu lin za opogumlljienj.e za bodoče. SV. OČE ZOPET OZDRAVEL Sv. oče, Janez XXIII., je dne 7. decembra, opoldne limell na koncilske očete, ki so se zbrali v baziliki sv. Petra na 36. koncilski seji nagovor za zakljiučak zadnjega sestanka v prvem obdobju 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Papež, Janez XXIII., je prispel v koncilsko dvorano ob 11.55. Najprej' je molil' s koncilskimi očeti angelovo češčenjie, nato je dimejl govor, ob •zaključku pa je podelil apostolski blagoslov. Objavo, da bo prispel papež opoldne v koncilsko (dvorano, je podal glavni koncilski (tajnik Felici ob začetku seje. Sporočilo so Očetje sprejeli z dolgim in toplim odobravanjem in ploskanjem, kajti potrjevalo je, da je papež znova zdrav. Glavni tajnik je obvestil koncilske očete, 'da morajo poslati Vse morebitne predloge in spremembe k osnutku o Cerkvi »De Ecclesia« glavnemu koncilskemu tajiništvu do 28. februarja 1963. Koncilski sejii je predsedoval kardinal Lienart. Sv. mašo je daroval v kaldejskcm obredu pomožni škof iz Beiruta, Ganimi. Pri tem obredu upo-rabljialjo aramejski jezik. Izhaja nz 2. stol. KalidejiSka Cerkev se je povezala s katoliško Vsem prijateljem in znancem doma in po širnem svetu želijo blagoslovljene praznike rojstva Gospodovega, v prihodnjem letu pa obilo uspehov in sreče USLUŽBENCI Tiskarne in knjigarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1. 1552. Ime kaldejslki ima po sirsko-kal-dejslki ipokrajlnl, ki jo danes imenujemo Mezopotamija. Koncilskih očetov je bilo 2.118; govorilo jiilh ije 10. Ob zaključku seje je imel papež Janez XXIIIL, kot 'Simo rekli, na koncilske očete nagovor, v katerem je dejal med drugim: V posebno veselje nam je, da nam je bilo ob zaključku prvega obdobja 2. vatikanskega ekumenskega koncila omogočeno, da vam izrečemo nas pozdrav, ko ste zbrani v vatikanski baziliki. 'Molitev angelovega če-ščenja zaključuje vaše generalne kongregacije, v iteku 'katerih 'Ste v teh dveh mesecih (izvršili ogromno delo. Javno vam zagotavljamo, da smio vam buli v teku vsega tega Obdobja blizu bolj kot kdaj koli dOsilej, in to z molitvijo za vas in z duhom, ki je z veselo poizoirnostjo sledil prispevku, ki ga je doprinesel vsakdo izmed vas. V vašo hvalo moramo pripisati, če je dejansko ljubezen v resnici suvereno vladala na vaših sejah. To nas sili, da izrečemo naše najgloblje priznanje Gospodu. Rdči pa maramo 'tudi besedo 'zadovoljstva nad prizorom, ki ga je ta skupščina ene, svete, katoliške 'in apostolske Cerkve nudila svetu. Od 11. oktobra, ko so karakali v procesiji z nami Škofije vsega katolištva v bleščečih odličjih svojega dostojanstva, vse do jutrišnje slovesnosti, je bula učeča Cerkev, ki jie (povezana v edinstveni priložnosti pričela s študijem in izdelavo predpisov, zaradi katerih jie bil napovedan koncil. In prizor (preteklo sredo? Naš pogled se je z globokim ganotjem ustavil na vaši edinstveni Skupini, ki se je odražala kakor plamen na 'trgu sv. Petra. Bilo je Zbrano in svečano 'srečanje, bogato na toliko lepih zgledih za navzoče vernike. Oče s svojimi sinovi: in vsi naši bratje v SpiSkopatu Zbrani vpričo neba, ikli so molili, želeli vse dobro in se skupaj) z nami veselili v himni hvaležnosti Gospodu in Njegovi' Materi. Znova se vam želimo iz srca zahvaliti za ta dokaz tople 'ljubezni, Z igamjanostijo sedaj pričakujemo j utrišnjega obreda, pri katerem vam bomo izrekli naš pozdrav pri Petrovem grobu v ■trenutku, ko se pripravljate na vrnitev v vaše škofije ob kancu tega abdobjia. Ob tej priložnosti, na katero krščanstvo gleda s (spoštljivo pozornostjo, se bomo znova zbrali tu, da izkažemo naš pozdrav s sinovsko ljubeznijo brezmadežni Devici, božji in naši Materi .s prošnjo, da bi bila vedno pri nas s svojo materinsko zaščito in da bi z njo prosili vse (svetnike (v mebeSih, da bi nam .pomagali 'izkazovati čast naši pastirski službi, ki nima drugega namena in želje kot poznanje in pronicanje Kristusovega evangelija v našem času. T\> je bil namen koncila in k temu se obrača zaupno pričakovanje nas vseh, !ki smo pastirji svete Cerkve. Častiti bratje, to so naša voščila, ki smo vam j ih želeli izreči, da bi mogli še enkrat uživati veselje, ki ga opisuje psalm: O kako lepo in prijetno je. Če 'bratje bivajo Skupaj (psalm 132;L). S tem notranjim zadovoljstvom ob misli, da se bomo jutri še enkrat videli, prosimo za vals sleherni dar božj e dobrote, me|d-tem ko vam z lijjubeznijo podeljujemo apostolski blagoslov. I 0>!a q o s lat) Ije ti r)>ožie in sreene novo leto 1963 želijo: §2 H FRANC RAUTER trgovina ST. JAKOB v Rožu Vsem prijateljem in znancem FRIDERIK in ANČKA KUMER BLATO pri PLIBERKU Vsem cenjenim gostom in znancem GOSTILNA PRANGAR ZMOTILE - BRNCA s Družina GABRIEL, pd. TISCHLER pl ST. JANŽ v ROŽU Družina OTOVC DOLINCICE pri ROŽEKU Vsem prijateljem in znancem družina KASSL, pd. KUCHLING ŽELINJE Vsem izseljencem in prijateljem družina OGRIS, pd. PEVCAR DRABUNAŽE pri Zitari vesi Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. HANZEL LOLE — St. Uj ob Dravi FARNA MLADINA ST. JANŽ v ROŽU Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina OJCL in GALLOB ZGORNJI BREG LOVRO PETRIČIČ p revizor ST. ILJ ob DRAVI Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem živine TOMAŽ DUMPELNIK STEBEN v PODJUNI JOHAN KEŽAR g r at 'b 1 ji a r KORCE pri ST. VIDU v PODJUNI JOŽEF KOGLEK župnik v SKOČI JANU Družina HANS MILLONIG GORJE na ZILJI Vsem Slovencem in prijateljem na Koroškem NEŽKA SKRUTL GORIČE pri Žitari vesi m m 3 Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom 1 družina PISKERNIK HUMELČE pri Sinarjeti v Rožu Vsem znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto URABLOVA DRUŽINA NA OTOŽU Vsem cenjenim odjemalcem in znancem F. FRANK trgovina, gostilna in mlin ST. JAKOB v Rožu ALOJZIJ VAUTI župnik SELE Družina JANKO JANEŽIČ LESE pri ŠT. JAKOBU Prijateljem in znancem JOŽEF ADAMIČ kaplan DOBRLA VES Sedanjim in nekdanjim župljanom voščim blagoslov božji k božičnim praznikom in novemu letu VALENTIN BRANDSTATTER prošt DOBRLA VES Kmetijsko-gospodinjski šoli v - Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru, ter srečno novo leto! FRANC BRUMNIK župnik v KOTMARI VESI ALBINA in JOŽA KOBENTAR ST. PETER pri št. Jakobu v Rožu D r u ž i n a ŠIMENC, pd. OREN UDMAT Vsem znancem in prijateljem IGNAC DAVID kapi a n DOBRLA VES Vsem znancem in sorodnikom družina PODNARJEVA SLOVENJI PL A J BERK Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem družina KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE JAKOB MOSCHITZ M župnik faS BRDO PRI ŠMOHORJU ili FRANC KATNIG BLAČE v Ziljski dolini D r u ž i n a LUŽNIK, pd. ROŽAR GALICIJA JAKOB ŠTREKELJ župnik Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto MILKA HARTMAN GORENCE LIBUČE DRUŽINA Prof. dr. JOŠKO TISCHLER ravnatelj Slovenske gimnazije CELOVEC Družina ALEŠ ZECHNER KOSMOVA CELOVEC na MAČAH Družina RAINER-KOŠIR, pd. Sušnikovi LOGA VES MARTIN HOTIMITZ kaplan v PLIBERKU Gostilna BOŽIČ, pd. JAKOBIČ APAČE Družini PETRIČEVA in MOTIJEVA NOVO SELO pri Kotmari vesi GAŠPER OGR1S-MARTIČ trgovina BILčOVS Vsem znancem in prijateljem HAUPTMANOVA mama OTOŽ Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znanim JOŽE in GRETI MALLE trgovina in gostilna ST. LENART pod Ljubeljem RUDI SAFRAN Mohorjev dom — CELOVEC Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem MARICA TRAP in KOM AT AR JEVA družina CELOVEC - DVOR Vsem znancem in prijateljem HAINZ VIDA GONOVECE Vsem sodelavcem, študentom, prijateljem in podpornikom uredništvo kulturne revije „M L A D J E” Vsem obiskovalcem naših predstav! Da bi bila naša srečanja v novem letu plodovita! skupina „0 D E R MLADJE” Vsem sorodnikom in znancem EMICA HORNBoCK CELOVEC - ST.JANŽ Vsem starim članom, prijateljem in znancem KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU Vsem obiskovalcem naših jnireditev FARNA MLADINA ŽITARA VES Vsem prijateljem katoliške mladine voditelj FRANCI LIPUŠ Vsem odjemalcem, znancem in j>rijateljem Hilda in Aleksander KLAURA ŽELEZNA KAPLA, tel. 23b Dr. JANKO TISCHLER odvetnik CELOVEC S.-Mai-Strasse 16 Vsem znancem, posebno vsem voditeljem in voditeljicam Katoliške mladine ter vsem Farnim mladinam želi milostipolne praznike božjega učlovečenja ter blagoslovljeno novo leto MAKS MIHOR župni upravitelj ST. ŠTEFAN NA ZILJI Vsem šmarješkim faranom, starim in mladim, posebno še mojim dragim pevcem LINI MIHOR ŠT. STEFAN NA ZILJI Gostilna in trgovina » Š O š T A R « ANA HUTTER in ALBERT in ROZKA SMREČNIK GLOBASNICA Kmečko-gospodarska zadruga in HRANILNICA IN POSOJILNICA V GLOBASNICI želita svojim odjemalcem in vlagateljem blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1963. Vsem sorodnikom in znancem družina JANEZ in ANTON MIKLAVČIČ OPEKARNA ST. JAKOB št. 87 v ROŽU Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča Družina WEISS kroj a 5 t v o CELOVEC - ŠT. JANŽ v ROŽU Vsem naročnikom in bralcem „Našega tednika — Kronike" ANTON DOLINŠEK inkasant „Našega tednika-Kronike” BELA pri ŽELEZNI KAPLI n /i/d (j os /o v Ijiii Oh)žu' 'ul si'e e n o lw oi% h te 1963 želite: h K 1 I 1 o Vsem prijateljem in znancem MARTIN KUCHLER župnik na GOZDANJAH na SUHI MATEJ IGERC župnik m Vsem izseljencem in znancem M II® družina URANK, pd. PETREJ IH ENCELNA VES ■a ©ca Družina UŽNIKOVA in KALIŠNIKOV A SELE |1) --- Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem n s URBAN in MARIJA OLIP SELE 1 m m S Dr. FRANC ZEICHEN župnik ST. RUPERT pri Velikovcu IVA in FRANC ZABAVNIK BRDO pri ŠMOHORJU Sl 1- & 8 1 ,SC3~ AVGUŠTIN ČEBUL župnik ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH D r uiina Dr. VINKO ZVVITTER ST. JAKOB v ROŽU ^ HRANILNICA IN POSOJILNICA lis aHiimiinMiiir ’ w™ DOBRLA VES želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1961. 1 Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRČE VINKO ZALETEL župni upravitelj v VOGRCAII Vsem prijateljem in znancem, družina JOŽE URANK, pd. KAVH ENCELNA VES Vsem gostom, znancem, sorodnikom in izseljencem GOSTILNA MOSTEČNIK PODRAVLJE - FoDERLACH Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem DRUŽINA HARTMAN v LIBUCAH IGNAC ZUPAN župnik m us 1 v ŽVABEKU S DRUŽINA GREGORN DULE pri ŽITARI VESI PETER OLIP lesni (trgovec SELE Zima v planinah ANTON KUCHLING župnik BISTRICA na ZILJI I m Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD TINJE ffesi s Znancem in odjemalcem krojaštvo ANDREJ LAMPICHLER RADISE Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto družina ARBEITSTEIN PLIBERK NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU Družina m dipl. trg. JANKO URANK 0i CELOVEC p|| Vsem sorodnikom in znancem družina JELEN, pd. VOLINA Ul LIBUCE m Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine ’ družina RUPIJEVA VELINJA VES Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem HANS FRKOIVITSCH krojaštvo VELIKOVEC e Naj prisrčne jša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in po-slovnirn prijateljem HANS BERGER ELEKTRO in RADIO ŽELEZNA KAPLA Vsem prijateljem in bralcem „Našega ted-nika-Kronike" ALOJZIJA AICHHOLZER SMIKLAVŽ ob DRAVI D r u ž i n a Dr. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIČ DOB pri PLIBERKU LEOPOLD KASSL kaplan v ŠMIHELU nad Pliberkom Vsem prijateljem in znancem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE DRUŽINA MIKLAW PODHOM pri DOBRLI VESI Vsem znancem, odjemalcem in prijateljem družina JOŽEF WAKOUNIG MLINCE Mesarija FRANC ERLACH DOBJE pri BAŠKEM JEZERU MIHAEL BARBIČ župnik v PECNICI NIKO KRIEGL in družina ZAHOMEC JURIJ BALASSA učitelj ST. LENART pri SEDMIH STUDENCIH Družina Dr. VALENTIN INZKO SVEČE v ROŽU Vsem odjemalcem in znancem družina SAFRAN, pd. POMOČ BILCOVS TOMAŽ KOBAN ŠT. GANDOLF pri Kotniari vesi LUDOVIK JANK župnik na RADIŠAH HRANILNICA PN POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1963. Vsej duhovščini in vernikom pliberške IŠJ dekanije DEKANIJSKI URAD PLIBERK DREVESNICA ing. MARKO POLZER S ST. VID v Podjuni JOŽEF ŠTIH župnik BILCOVS Vsem prijateljem in znancem družina KANCIJAN, pd. LESJAK ROBE2J pri APAČAH Vsem cenjenim odjemalcem in znancem PETER HRIBERNIK mizar ŽIHPOLJE Vsem svojim članom PROSVETNO DRUŠTVO »JEPA« LOGE ob BAŠKEM JEZERU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK BILNJOVS MARTIN ŠKORJANC župnik v SVEČAH ANDREJ KARICELJ župnik ŠT. JAKOB v Rožu Vsem našim odjemalcem želi vse dobro MAJDIČ l ' t r g o v i n a ŽELEZNA KAPLA Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in znancem JOHAN KASTRUN zastopstvo kmetijskih strojev BELA pri Železni Kapli Vsem izseljencem in znancem družina KANCIJAN, pd. Zablačan APAČE FLORIJAN ZERGOI kaplan v ŠT. JAKOBU v ROŽU Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto is) VALENTIN PLANTEU grabljar, vilar in coklar VELIKOVEC - Ricinja M m. ■ e m rBLagrS&ki£ in srchio ncw6 lete 1963 žeiqc) : | i ■ r. llS Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem MARIA PAULITSCH gostilna in trgovina BELA pri Železni Kapli Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem — gostilna SMERTNIK, pd. KOVAČ OBIRSKO Družina ORAŽE, pd. KEŽAR LEPENA TOMAŽ HOLMAR provizor na OBIRSKEM Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina NOVAK OBIRSKO VALENTIN POLANŠEK Svojim volilcem, znancem in jirijateljem želi vse najboljše za ISoiič, obenem pa tudi uspehov v novem letu MIRKO KUMER svetnik Kmetijske zbornice BLATO pri PLIBERKU Vsem svojim naročnikom, znancem in poslovnim prijateljem FRIEDRICH KLAURA’s WTW. tesarstvo in žaga ŽELEZNA KAPLA Vsem preč. sobratom, prijateljem, znancem in faranom MAKSIMILIJAN STINDL župnik BRNCA PRI BELJAKU Vsem slovenskim akademikom, duhovnikom in Slovencem doma ter širom sveta želijo mi-loslijiolne božične praznike in blagoslovljeno novo teto. SLOVENSKI BOGOSLOVCI V CELOVCU Dr. PAVLE ZABLATNIK CELOVEC, Siebcnhiigclstr. 81 Sorodnikom, znancem in prijateljem družina HRIBAR, pd. JEREB in FURIJAN OBIRSKO SIMON WUTTE kaplan ŽELEZNA KAPLA Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina KOZAMURNIKOVA OBIRSKO ANTON IN ADELA GRIL PLAZNICA Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1963 HRANILNICA IN POSOJILNICA ŠMIHEL pri PLIBERKU Vsem svojim cenjenim odjemalcem KAREL KOGOJ trgovina z mešanim blagom ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« ŠT. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske jjrosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1963. Gostom, prijateljem in znanacem gostilna ČRNK VEČNA VES Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina VALENTIN HARTMAN KLOPIN J Vsem znancem in prijateljem družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR v KORTAH Vsem obiskovalcem Šteklnove gostilne ANA GREINER GLOBASNICA Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem A. OUSCHAN trgovina ŽELEZNA KAPLA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DRUŽINA BISTRIČNIK OBIRSKO Družina Prof. JOŽKO HUTTER GLOBASNICA I ŠTEFAN MESSNER župnik v ŽELEZNI KAPLI STANKO SRIENC trgovec m OBIRSKO ill Bivšim župljanom, rojakom in sobratom -v.. Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem FRANCE TOMASCH čevljar ŠT. LIPŠ pri Dobrli vesi Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želi KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO in organizacija „ČRNI KLOBUK" GLOBASNICA Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem HANS PEPELNAR mizarstvo PODKRAJ - REBRCA Vsem našim odjemalcem, gostom in vsem prijateljem MIHEJ ANTONIČ REKA pri št. Jakobu v Rožu Vsem cenjenim odjemalcem in znancem družina URBAS VELIKOVEC DR. FRANČIŠEK ŠEGULA zastopnik posloj>ka za prištetje k blaženim služabnika božjega Antona Martina Slomška R I M, Via Urbano VIII, 10 VILJKO PIPP mi župnik pi ŠM1KLAVŽ ob Dravi Vsem znancem in odjemalcem peska družina BREŽJAK, pd. ŠEMUN PLAZNICA Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom družina SMRTNIK gostilna FRANCL KORTE pri Železni Kapli Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za Božič in novo leto M I C H E U Z trgovina ŽELEZNA KAPLA Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto družina ZERZER v SVEČAH HRANILNICA IN POSOJILNICA VELIKOVEC želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1963 Svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1963 HRANILNICA IN POSOJILNICA ŠT. JAKOB V ROŽU VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN DELAVCEM ŽELI BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem Štefan Sienčnik DOBRLA VES Avtomobilsko podjetje, trgovina, motorne in šoferske potrebščine, bencin, olje in mehanična delavnica. Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem KROJAŠKI MOJSTER Jernej Friedrich ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Blagoslovljene božične ptaznike let srečno in uspešno novo lelo želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem vaša domača TRGOVINA TESARSTVO IN MIZARSTVO FRANC QASSER B I L Č O V S (Ludmannsdorf) 28 TELEFON (04228) 24-19 Tevtit JuH&ttfis *= DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT = KIAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ 1 T E L. 2 7 - 9 O Trgovina umetniških slik in okvirjev samo pri Hcuis Tceffec KLAGENFURT Burggase 8 Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto LESNA TRGOVINA — ŽAGA — EKSPORT FRANC Mertel Kupujem iglasti les, tudi stoječ BRNCA pri BELJAKU FVRNITZ bei VILLACH SM»ISSSI®«gCt K* Frohe Weihnachten und ein gliickliches Jahr 1963 wiXnscht allen Kunden und Freunden Vesele božične praznike in srečno leto 1963 želi vsem odjemalcem in prijateljem SCHUHGESCHAFT Cjj-jLaitz 7?()ud! EBERNDORF - DOBRLA VES; tel. 263 Vsem svojim odjemalcem, znancem in iposlovnim prijateljem želi 'vesele praznike im vse naijlboMe v novem letu 1963 trgovina z lesom in kurivom Hans Schuller CELOVEC - KLAGENFURT Vzhodni kolodivor. Telefon 48-73 blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem Železnina Štefan Andrecs KLAGENFURT KarfreitstraBe 9, telefon 47-06 Blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem, poslovnim in osebnim prijateljem TRGOVINA z mešanim blagom in tekstilijami Terezija - Franc Kušej Najprisrčnejsa voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnim prijateljem t JluSchnlg. LEPA BOŽIČNA DARILA — ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather --------.. ---------— Klagenjurt, Paulitschgasse 9 Rajdio-olektro-podjetje in trgovina Ž-ELEZNA KAPLA Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TRGOVINA preproge, pregrinjala, blago za pohištvo VILLACH - BELJAK Positgasse 3 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem KROJASTVO Franc Haderlap CELOVEC, Tarviser Strasse 100 Zidani most (Steinerne Brucke) lailSMOMB*«« Pri žrebanju dne 3. dec. 1962 v navzočnosti javnega notarja v pisarni našega ravnateljstva je bilo izžrebano tole številčno zaporedje: 14 17 Vse za to žrebanje veljavne zavar valne pogodbe, katere obstojč najma že 3 mesece in katerih zavarovalno potrdilo ima na koncu svoje številke gornje število, postanejo takoj izplačljive in sicer brez odbitka. Neizžrebane zavarovalne pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. junija 1963. JUPITER-V.-V., A. G. Podružnično ravnateljstvo za Koroško in Vzhodno Tirolsko Klagenfurt—Celovec, St.-Veiter-Str. 1/1. TISKARNA KLIŠARN A PAPIRNICA fQitter CELOVEC - KLAGENFURT Burggasse 8, Telefon 21-08 Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem z zavestjo, da bi tudi v letu 1963 ostali zvesti domači tvrdki l§f loh. Lomšek ŠT. LIPŠ (T i h o j a) P. D OBRI A VES Vsem odjemalcem tudi sporočamo, da dostavimo naročene oz. kupljene predmete na dom. Izdelavalnica cementnih (predmetov Qeže4 1/0idej GLUHI LES Št. Vid v Podjuni Vse najboljše želi za Božič in Novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem KLAGENFURT, BURGGASSE I________________________________; Vesde božične praznike in srečno novo ter zdravo movo leto 1963 želi vsem svojim cen j onim odjemalkam »ADRIAk-PIJAČE 11. m ii. BarišU ŽRELEC - EBENTAL pri CELOVCU fabrikstrasse 1 LIKERJI - ŽGANJE - SADNI SOKOVI Telefon 62-92 f 0 PRODAJA • SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV POSLOVANJE . DELAVNICA Z/l POPRAVILA "N Josef Kirchbaumer KLAGENFURT, Rosentaler Strafic 48, Tel. 23-38 ODVLAČILNA SLUŽBA PODNEVI IN PONOČI: TEL. 23-38 ali61-51 Cf.Fohe. TOeihnaeltfeu und tiu cjMeklieliei Uieujnhr 1963! utfuuuehl JOHANN NOVAK MECHANIKER UND M A S C H I N E N S C H L O S S E R E I KLAGENFURT, Feldmarschall-Conrad-Platz 1 (Vsem odjemaleem, prijateljem in znancem želi blatjo-sionljene božične praznike in srečno nooo leto KEUSCHNIGG-SAMEN Klagenfurt, Heuplatz 6 Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem 3CawL trgovina s sadjem in zelenjavo CELOVEC - KLAGENFURT Sternallee 3 ■ Telefon 51-35 Vodne napeljave • sanitarne naprave - centralne kurjave Pfrimer & MoBlacher KLAC/ENFURT, Ausstellungsstr. 3, Telefon 22-45, 45-25 i t Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem mesar in prekajevalec RUDOLF SABLATNEK CELOVEC, SiebenhugelstraBe, štev. 81 Telefon 49-36 MSffiMSMIBKlSSa Vsem svojim članom in zvestim odjemalcem želi vesele praznike in mnogo uspehov v novem letu Kmečka gospodatska zadruga r. z. z o. j. PLIBERK in poslovalnica v ŠMIHELU ČOieni Majini članom in odjemalcem čeli aetelt hočiene ptaznike in mnoga nspehoo a nooem Lela KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA r.z.zo.j. in poslovodja V A U T I Bela — Železna Kapla Vsem našim odjemalcem, zlasti čast. župnijskim uradom želi blagoslovljen Božič in uspehov polno leto 1963 VELtTRC/OVINA Z VINOM Si CELOVEC, Viktringer Strahe 5 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem JAKOB Orasch Trgovina z obleko ŽELEZNA KAPLA telefon 243 Ein frohes Weihnachtsfest und ein erfolgreiches Jahr 1963 vviinscht allen Slromabnehmern Er ?-s« ’ kArntner ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1963 M Hofcd Seicn š* stiskalnica za olje in mošt ŠTEBEN v PODJUNI Gradbeno, stavbansiko in galanterij-s(ko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov A Helmut Grossnegger KLEPARSKI MOJSTER KLAGENFURT Villacher Ring 31, tel. 24-90 Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1963 želi vsem svojim odjemalcem HELMUT SCHVVAB DEŽELNI PRIDELKI Kiihnsdorf — Sinča ves Telefon 508 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1963 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PARNA PEKARNA Stefan Katz KLAGENFURT - CELOVEC VVaidmannsdorf, Siebenhugelstr. 75 rMa/joil/wljene hožihte praznike in Seeeno nemo leto ELBA K-baterije Za vsa motorna vozila E L B A K Tovarna a ku m u I aI or j e v Delavnica in polnilna postaja Izdajno skladišče Klagenfurt-Celovec Lidmanskygasse, telefon 55-38 Vesele 'božične praznike in srečno 'ter zdravo novo leto 1963 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem trgovina s špecerijami in vini Matthaus Hafner &Co. ta KLAGENFURT, Vblkermarkter Pl. 12 Telefon 28-27 «*SiW83fWSSSilSi® Šivalne in pletilne stroje pri Grundner KLAGENFURT, VVIENER GASSF, 10 BLIZU MESTNE CERKVE JOSEF MAVERBRUGGER A A A MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM mm Izvedba vs-tU stcesniU det za te&Ui/e., statve in tytadwt Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji Celovec—Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76 Last en k a m n o 1 o m Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi L. Maurer m Lepo blago za obleke in perilo KLAGENFURT, Alter Platz 35 r K® M msi S-ČfSiS.-tl* KLAGENFURT Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem tvrdka Hans WERNIG PAULITSCHGASSE fSB P Blagoslovljene božične praznike in uspehov polno lelo 1963 želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča tudi za naprej UoMtei ttavocu STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO • Prodaja oblazinjenega pohištva POD J ER BERK, pošta Škofiče * Tel.: Vrba 50-14 Allen vetehtlen Kunden und Tteunden unsetet Kaufhauset enthielen wir HERZLICHE WEIHNACHTSWUNSCHE und ein frohes und gluckliches Meues Jahr! KARNTENS GROSSTE KAUFHAUSER VILLACH - HAUPTPLATZ 14-22 mm Seit 1899 KARNTNER, versicherf bei der cls * Karntnerische Landes-Srandschaden-Versicherungs-Anstalt Telegramme : „K A L A B R A N D " KLAGENFURT, ALTER P LA T Z 30 Fernruf: 58-46, 58-47 Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Leo Truppe VILLACH, Oberer Kirchplatz N KRISCHKE & Co. Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe in Neuer Platz m m ♦AjK oa m ždi p zn o oesde božihic praznike in mnorjn s žele a no oeni letu 1963 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo teto želi vsem odjemalcem, poslovnim in osebnim prijateljem . /Htuijti v itn žar P trgovina z mešanim blagom in tekstilom KOT M AH A VES Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem želi vesel BOŽIC, in srečno NOVO LETO Janko OGRIS trgovina in gost i 1 n a B I L Č O V S Primerna darila za Božič! Damske in moške obleke nudi po razprodajnih cenah T/Oalelter K 1 a g e nf u i t, lO.-Oktober-StraBe 2 fcin/t. \ Frohe VVeihnachten und ein erfolgreiches neues Jahr vviinscht allen Kunden und Qeschaftsfreunden Jakob Pagitz hZuMifjejOM Klagenfurt, Vtfaagplatz 7 Isem svojim odjemalcem, znancem en poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1963 1 e ts n a i n d m s t r li j a V J. Žagar CELOVEC - KLAGENFURT RampenstraBe 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strešne opeke Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi 5 dobaviteljem želi prav vesel Božič in uspehov polno novo leto Molkereigenossenschaft Vdlkermarkt Mlekarska zadruga r. z. z o. j., Velikovec Kar! Potscher konjski mesar Klagenfurt Celovec, Pischeldorfer StraRe 12, tel. 55-22 Prevzame tudi zavarovane konje če j e sila, koljemo podnevi, im ponoči Kupujemo po najvi&j.i dnevni cent Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem žeti vesele božične praznike in srečno novo leto B 1 u m e n h a n s DCounitd KLAGENFURT, Rennplati štev. 1, tel. 15-18 i Klavirje 1 pohištvo Franz Kreuzer’s Wwe. KLAGENFURT, Kardinalplatz 1 V5e proizvode JOKA-VVERKE cril° r 0 Etn fzohes IVeilmacklsfesl und ain gules, ezfolgteicltes neues Jaht vviinscht allen ihren Mitgliedern, Kunden und Freunden Zadovoljne božične praznike in srečno, uspešno novo lelo želi vsem svojim članom, odjemalcem in prijateljem L k ' & m m KLAC/ENFURT mit seinen 56 Verkaufsstellen KONSUM S ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV ftlSTRirz AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 INTERCONTINENTALE OSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET Podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 218 — Telex 01253 Prevzem! vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu Ur jih izvršuje točno in poceni ■f^na ti hftttA m s I 0 1 !-l S i m a m I * m m m m 1 1 # # FtisA-e Testtafrz und g-ute. faUct ftU 1963 l/se za peaznilce in s čelna i/ažnfa v leta 1963 R. Knoch & C o. AUTOVERTRETUNG KLAGENFUAT - VILLACH REPAR ATU RWERKSTATTE ST. VEIT - WOLFSBERG I Wh p m. i P i m m m |C3 m 2?VsS M PS m M P B r.>-> Harrich & Co. Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (TZadl&kaiu KERN Klagenfitrt, Burggatie Ugodna plačila na obroke X (1 Cjfr&kz Cjf eMage und ein gliickliches neuvS Qahz wiinscht alien werten Kunden KAUFHAUS SAMONIG VILLACH AH SAHONIG-ECK I CR EINFRIEDUNGEN, GaRTEN, ŠPORT- UND TENNISPL.LTZE, HUHNERHoFE, AUSLAGEN-SCHUTZ- UND SCHERENGITTER, STIEGEN- UND RALKONCELANDER, FENSTERGITTER, SCUACHTABDECKUNGEN, DRAHTMATRATZEN, EISERNE BETTEN, SIEBE, PEASTIK-G1TTER usw. Ferd. Jergitsch1 Soh ne KLAGENFITRT, PRIESTERHAUSGASSE 4, TELEPHON 50-65 Alien unseren Kunden Gliiok und Erffolg fun II d* ©©©KAUFHAUS |*»rum KLAGENFURT* BAHNHOFSTR*37 MALA OGLASA Pletilne stroje in volno kupite pri strokovnjaku v WOLL- und STRICKBAR (pri kapucinski cerkvi), Klagenfurt-Celovec. Gospodinjsko pomočnico za trgovsko družino iščemo. SCHILD, Klagenfurt-Celovec, Alter Platz 31. 'M w fi s s i 1 K S fce Bafrp stadtot... WA5 ES ALLES GIBI IM GROSSEN Weihnachtsangebot fiir das Kind Babyhaus THONAISER VILLACH, Mfidmanng. 33 š «7AW'I il i m ps. M M d 1 I tM Električne napeljave hišne instalacije, strelovode, popravila in previjanje motorjev vam o-skrbi najbolje in najceneje lti>" Elektro-trgovina HOLLAUF PLIBERK — BLEIBU RG SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK 24. 12.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Božič v narodni pesmi. — 10 minut za športnike — VEČERNA ODDAJA ODPADE. — TOREK, 25. 12.: 07,30 Duhovni nagovor. — Glej zvezdice božje... - SREDA, 2f>. 12.: 07,30 Glasbena božična darila. - ČETRTEK, 27. 12.: 14,15 Poročila, objave. — S poti po Zilji. — LESO N ITN E PLOŠČE - VEZANE PLOŠČE -VLAKNASTE PLOŠČE - PLOŠČE ZA OBLOG , - NOGE ZA MIZE - OBLOŽKI ZA POHIŠTVO F. SCHNABL CELOVEC, Kolodvorska cesta 38 b Tell elan 48-86 belima i | vsem imetnikom in prijateljem, i | domačega F.PLC^POllŠŠtVd | | srečen Božič. i V letu 1963 bomo, kot že dosedaj, skušali čimbolj zadovoljiti vse vaše želje. S prijateljskimi pozdravi! DOSTAVLJAMO BREZPLAČNO POVSOD 'fčcuuUkci* EDELBRANDE - LIKORE - FRUCHTSAFTE Edelbranntvveinbrennerei • Likorfabrik . Fruchtsaftpresserei FELDKIRCHEN in Karnten' Ruf20-13 Filialen: l