DANES »POGOVORI 60«: OB TEDNU VARNOSTI — PROBLEMI IN ANALIZE HIGIENSKO TEHNIČNE ZAŠČITE * N. Opačič: STRAH, KI IZDAJA Sonja Gašperšič: NE LE NEIZPOLNJENE ŽELJE K. D.: VOLOVSKA ZGODBA Sobota, 8. oktobra 1960 Štev. 40, leto XVIH. • V V intervjuju pripovedujejo: predsednik DS ŽTP Ljubljana Ivan Zaletel, predsednik UO Božo Robar in direktor ŽTP ing. Ciril Mravlja o tem, kako je kolektiv železničarjev brez posebnega hrupa odprl novo progo, ki bo velikega pomena za razvoj železnic. Zadnji in obenem osmi osnutek zakona o skupnosti Jugoslovanskih železnic odpira dovolj perspektiv za samostojen razvoj železniških podjetij. Teorija o »prehitevanju« Ukrepi DS noi novega podjetja uresničujejo decentralizacijo, ki že izenačuje železničarje z delavci v drugih gospodarskih dejavnostih. O perspektivah železniškega prometa, o konkurenci med železniškim in cestnim prometom, o elektrifikaciji in modernizaciji, kaj si lahko obeta potnik in kaj podjetja. šali v »Pogovorih 60« smo želeli zvedeti le nekatere posebnosti, ki pred časom še niso bile tako jasne. Tako na primer nas je zanimal položaj obratov v železniških transportnih podjetjih. Leta bodo gospodarila z vsemi osnovnimi in obratnimi sredstvi, kaj pa obrati? Ce bodo imeli pravico gospodariti le z bundami in še z nekaterimi nepomembnimi obratnimi sredstvi, kot je bilo zapisano v prvih osnutkih, ne moremo pričakovati, da bi se upravljanje kaj posebno približalo neposrednim proizvajalcem na posameznih postajah, v delavnicah? »Te nevarnosti zares ni več?« Tovariši so demantirali take trditve. . Pravijo, da je prinesla decen-aMzacija gospodarstva poleg drugih koristi k nam tudi .“Vezno pravico do skodelice tur-kave — če so v pisarni več trije. Kar se intervjujev tiče, . ^ prepričan, da je ta decen-alizacija koristna. Rezervira-ost pred vprašanji in nezaupa-vje do neveščega novinarskega ^ resa hitreje izgine ob pretaknit1 obvezne turške. Morda se za-n nisrno zapletli okoli tega, kakš-nai bodo vprašanja: pametno 1 nespametno — vsako je dobilo V°i odgovor. .Začeli smo pri osmem osnut-Zakona, ki naj da železničar-vJ*! enak položaj, kot ga imajo , °I2Vajalci v drugih podjetjih, tako glede gospodarjenja, kot sa- ^dpravljanja. , ‘^Kakšna je torej vsebina, si-J^fn, ki ga predlaga osmi osnu-ali trinajsti, če prištejemo še °snutkov za uredbe?« . Direktor najprej pove, da bi “!}0 napak, če bi poudarjali Štefko osem kot slabost pri reor-*anizaciji železnic. Res, da o tem Opravljamo že leto in pol, in ,a bi že marsikoga minilo po-^Pljenje, toda še bolj je res, da , sak nov osnutek dosledneje uve- Jjavlja decentralizacijo in prepu-a večje možnosti za gospodar- ŠČ; ^nje z osnovnimi in obratnimi sdstvi kolektivom, ki jih že se-ua5 uporabljajo. . B°lj mnenje kot vprašanje ^nio postavili trditev, da zaradi e§a vendar ne kaže čakati in Popravljati še deveti ali deseti j.onski osnutek. Se celo ne, če urzi, da je zadnji osnutek upo- števal skoraj vsa hotenja neposrednih proizvajalcev železničarjev, in gre le še za popravke, ki naj zakonski osnutek izpopolnijo in odpravijo nejasnosti. O »Res je, da pomeni že ta osnutek za nas železničarje ogromno spremembo, res pa je tudi, da bo treba osnutek predložiti pristojnemu organu, če hočemo, da bo Ljudska skupščina lahko sprejela zakon pred novim letom in z veljavnostjo 1. januarja 1961.« Zadnji osnutek predlaga, da bi imeli v republiki enega ali več železniških transportnih podjetij. Kar se tiče Slovenije oziroma hotenj njenih železničarjev, je že sedaj jasno, da bi imeli v tem primeru več (verjetno pet) železniških transportnih podjetij. Tako kot predvideva zakon, bi imelo potemtakem vsako ŽTP še svoje obrate z internim obračunom. Železniška transportna podjetja in namenska podjetja pa bi se obvezno združevala v republiške skupnosti oziroma podjetja (tam, kjer bi ne bilo združenj) pa obvezno v skupnost Jugoslovanskih železnic. Pri skupnostih bi imeli družbeno upravljanje. Pomeni, da bi skupnost vodili proizvajalci in uporabniki železniškega transporta. Pri železniških transportnih podjetjih in njihovih obratih pa bi bili delavski sveti. TUDI OBRATI BODO GOSPODARILI Ker bi bilo v intervjuju nemogoče zabeležiti vse podrobnosti zadnjega osnutka in tudi zato, ker smo o teh stvareh že pi- V OKVIRU Vtis je, da so nekatera združenja zaskrbljena. Toliko raz-Vravljajo p tem, kakšne nove Pravice naj bi dobili, da se moraš čuditi. Celo tako misel Sern slišal, da naj bi odločala, kaj in koliko lahko njen član Proizvaja. Torej združenja naj bi predpisovala nekakšen »čur-plan«. To so prav gotovo ‘neodgovorne izjave tistih, ki jim gredo združenja na živce. Kaj pa, če je le kanček res- trebam. Vzgajali bodo ljudi iz prakse in za prakso. Strokovnjake za proizvodnjo papirja, strokovnjake za proizvodnjo kartonu in druge seveda. Strokovnjakov, ki znajo vse in nič ne potrebujejo. Taki se morajo še v podjetju nekaj let privajati na delo. Sprejeli so sklep o ukinitvi šole in zato tudi vpisa dijakov niso opravili. Takrat pa se je oglasilo združenje. Prišlo je pismo: Za prometne sekcije, sekcije za vleko oziroma strojne postaje in podobne obrate je že dolgo časa jasno, da bodo gospodarili z osnovnimi in tudi obratnimi sredstvi sami. Že sedaj je ŽTP Ljubljana prepustil Ljubljanski kurilnici v upravljanje štiri Diesel lokomotive in do konca leta bodo dobili še štiri. Ker gre za lokomotive, ki delajo predvsem pri premikih na postaji, pri sestavljanju tovornih vlakov, je povsem razumljivo, da nima smisla, da s takimi osnovnimi sredstvi upravlja nekdo, ki je nad obratom, torej v perspektivi ŽTP. V tem pogledu daje zakon dovolj možnosti, da ob primernem osebnem hotenju vodstev in delavskih svetov bodočih ŽTP zažive tudi njihovi obrati. Sicer pa ne bo šlo samo za to, ali posamezniki žele ali pa ne žele, da dobe obrati kar največ samostojnosti. Če bomo uveljavili pravilno delitev ustvarjenega dohodka na jugoslovanskih železnicah sploh, bo vsako podjetje še kako rado prepuščalo pravice obratom. Že danes vemo, da bo večji interes obratov prispeval k večjemu uspehu podjetja. Za tako matematiko, pravijo, ni potrebno posebno veliko znanje. Morda je to res! Razumel sem, da osnovni osnutek izpolnjuje vse težnje m želje železničarjev, razen tega, da je v osnutku nekaj zelo neprijetnih formulacij, takih, ki spominjajo na zakon iz leta 1954. Za kaj gre? V takratkem zakonu in tudi v osmem osnutku so v posameznih členih približno taka določila: veljajo načela tega zakona in dodatni predpisi v smislu tega zakona. V teh dodatnih predpisih pa lahko tiči nova centralizacija. • Tudi zakon iz leta 1954 je bil v načelu dober, toda prav dodatni predpisi so speljali stvar na slepi tir. Kaj, ko bi se zgodovina ponovila? Zato bo veliko pravilneje, če zakon bolj jasno pove, za kakšne dodatne predpise bi lahko šlo in kdaj. Zlasti ekonomske odnose in pravice bodočih podjetij pa mora jasno določati že osnovni zakon. Torej, razumel sem, da je razen tega v osnutku vse drugo na mestu in tako postavil tudi vprašanja. Še ena niče v govoricah? Zdaj, ko razpravljamo o devizni reformi, so na združenjih, v aparatu, Upravičeno zaskrbljeni. Le kaj bodo počeli, če se jim izmuzne 12 rok delitev deviz. Zdaj so bili zaradi tega, kot se reče ‘•bog i batina«. Če si bil pri-den, si laže prišel do deviz in narobe seveda. Mogoče, mogo-č® se prav zato potegujejo zdaj za kakšne nove pravice. Kako sicer naj bi si razla-Poli stališče združenja papirne industrije. Za tole gre: slovenski papirničarji so sklenili, je treba njihovo strokovno šolo prilagoditi dejanskim po- oblast? »Ukazali bomo šoli, da vpiše dijake.« Šolo vzdržujejo podjetja. Vsa podjetja so sklepala o ukinitvi šole in ustanovitvi izobraževalnega centra. Kako potemtakem lahko pride združenje do takšnih ukazov. 'Menda poleg delavske oblasti ne bomo dopustili še eno oblast. Če pa je že kje potreben poseg v delo samoupravnih organov, pa imamo tu še ljudsko oblast. Nekateri si zares zelo nerodno tolmačijo to, kdo pri nas komu ukaznije. Oblasti nad oblastjo pa ne potrebujemo! MITJA ŠVAB DOPOLNILA OSMEGA OSNUTKA Če zberem pripombe, ki so jih povedali intervjujani tovariši, moram zapisati, da si žele jasnejših določil v nekaterih členih. Predlagali pa so tudi bistvena dopolnila, ki jih bodo, kot kaže, upoštevali. Tako na primer je izredno važno dopolnilo, da bodo posamezna podjetja ali pa več podjetij skupaj določali cene prevozu za posamezne proge, n. pr. posebne vožnje, dodatne vlake in podobno. Komercialni popusti naj bi bili stvar podjetij, ki naj bi prevzela tudi rizi-ko za prevoz, kjer dajo popust. To je še posebno važno, saj omogoča gospodarjenje, ki bo v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Direktor je povedal, da sedaj ni redek primer, da tovorni vagoni brze v eno smer prazni, čeprav dobro vedo, da bi jih lahko napolnili, če bi imeli železničarji zato interes in če ne bi va- (Nadaljevanje na 5. strani) Porumeneli listi, s katerimi je jesenski veter na debelo prekril gozdna tla, skrivajo pod seboj bogate in vabljive zaloge kostanja in gob. Izletniki, ki jih je sončna jesenska nedelja zvabila v tiho samoto, se nasmejani vračajo domov s polnimi košarami, zadovoljni z izletom in koristnim »plenom*. Še zvesti čuvaj je moral pomagati (Foto: Milan Šparovec) TUDI V AVGUSTU UGODEN RAZVOJ GOSPODARSTVA VSK1ADIM0 VLAGANJA V OSNOVNA IH OBRATNA »IVA Gibanje gospodarstva, predvsem pa gibanje industrijske proizvodnje je letos za nas vse skupaj izredno pomembno. Z vsakim odstotkom preseganja gospodarskega načrta, predvidenega za letošnje leto, se namreč približujemo zaključku perspektivnega petletnega plana, ki naj bi ga sicer izpolnili šele naslednje leto. Reči je treba, da je skorajda vsak mesec doslej industrijska proizvodnja naraščala hitreje kot je bilo to sprva predvideno. To velja tudi za raven proizvodnje prvih osmih mesecev. Gospodarstveniki so računali, da bo v tem času proizvodnja porasla v primerjavi z minulim letom za 14 %, toda porasla je za 17%. Glede na to, kakor se giblje industrijska proizvodnja v teh mesecih, je moč pričakovati, da bo tako naraščala tudi v zadnjih mesecih letos, torej da bo plan ugodno izpolnjen. Za gibanje industrijske proizvodnje in gibanje gospodarstva sploh pa sta značilni razen drugega dve stvari, in sicer: Pri takšni rasti industrijske proizvodnje je porasla tudi pro- duktivnost dela v industriji za 8 odstotkov. Druga, nič manj pomembna ugotovitev pa je naraščanje proizvodnje sredstev za potrošnjo in sredstev za delo. Te panoge, ki dajejo štiri petine industrijske proizvodnje, zaznamujejo izredno lepe uspehe. Precej več, kot je bilo planirano, je izdelanega tekstilnega blaga, to je volnenih in drugih tkanin, konfekcijskih oblek, usnjene obutve, pohištva, raznih prehranskih proizvodov itd. Seveda je moč takšne pozitiv- ne rezultate ugotoviti tudi za druge industrije. Za enakomeren razvoj gospodarstva so potrebne tudi večje zaloge blaga, pestrejša izbira proizvodov, kajti ob vsem tem naraščajo tudi dohodki prebivalstva. Nedvomno je zanimivo razčlenjevati vzroke za tako hiter razvoj proizvodnje. Ena od ugotovitev je, da je imela industrija v minulem obdobju na razpolago dovolj energetskih virov. Elek-troenergije bi lahko proizvedli celo za 10 % več, če bi izkoriščali energijo termoelektrarn. Industrijska proizvodnja je porasla za 17 %, pri povečanju proizvodnje elektroenergije za 7 % in proizvodnje premoga za 8 %. Drug, nič manj pomemben vzrok za tako ugoden razvoj industrijske proizvodnje pa je prizadevnost delovnih kolektivov, številne pobude za razširitev proizvodnje in izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Način nagrajevanja in interes podjetij za boljše izkoriščanje zmogljivosti ustvarjata (Nadaljevanje na 3. strani) 7 dni v sindikatih Pretekli teden je bilo več sej sindikalnih organov, ki so razpravljali predvsem o stanovanjski izgradnji. Zlasti sindikati v kranjskem okraju obravnavajo to,_ za življenjski standard tako važno vprašanje. Okrajni sindikalni svet je konec septembra sklical posvetovanje s predsedniki nekaterih občinskih sindikalnih svetov in večjih podružnic, na katerem so govorili predvsem o načinu gradnje in finansiranju stanovanjskih objektov. Enotna ugotovitev je bila, da ob sedanjem načinu izgradnje ni moč zgraditi zadosti stanovanj samo za naravni prirastek prebivalstva. Tovarna INTEKS naj bi z udeležbo 60 milijonov dinarjev dobila le 11 stanovanj. Ker pa se kolektiv s takim finansiranjem gradenj načeloma ne strinja, mislijo s temi 60 milijoni zgraditi 1 red dnevi se je mudila v Ljubljani Štiričlanska sinuikalna delegacija trgovskih In gostinskih delavcev Italije, ki so vključeni v konfederacijo dela. V Ljubljani so imeli razgovore s predstavniki naših podjetij. Med drugim so govorili o organizaciji trgovske in gostinske mreže, še posebno pozornost pa so posvetili delavskemu samoupravljanju pri nas. Iz Ljubljane je delegacija, ki je bila gost Centralnega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije, odpotovala v Zagreb, Sarajevo in Beograd ŽihtifJ/jTLS SSir« S1NDIKAT USLUŽBENCEV O POLOŽAJU JAVNIH SLUŽB IN NAGRAJEVANJU sami dokončali po svojem okusu in možnostih, seveda s svojimi sredstvi. Ta način bo omogočil interesentom, da sami vlagajo sredstva, obenem pa bo cena tako pridobljenega stanovanja delovnemu človeku dostopna. Taki in podobni načini finansiranja so bolj učinkoviti tudi v drugih podjetjih. Tudi na razširjeni seji plenuma ObSS Radovljica so posebno pozornost posvetili politiki finansiranja stanovanjske izgradnje. Menijo, da je treba za ta problem zainteresirati vse, ki lahko pomagajo pri njegovi rešitvi. Splošne ugotovitve razprav v kolektivih kranjskega okraja so: prepočasen napredek izgradnje, nenehno naraščanje cen gradbenih storitev in dejstvo, da je dosedanji obseg gradenj premajhen že za naravni prirastek. • Tudi v Celju obravnavajo sindikati stanovanjsko problematiko, predvsem pa možnosti za pocenitev stanovanjske izgradnje. Pri ObSS so za to osnovali posebno komisijo, ki naj pripravi ustrezne predloge, o katerih naj bi kasneje razpravljal občinski zbor proizvajalcev. • Sindikalna podružnica to- NEENOTNA NEKAJ MISLI O ORGANIZACIJSKI STRUKTURI SINDIKATOV PRAKSA ZAHTEVA ORBANIUCIJSKE SPREMEMBE Nagrajevanje po uein- Ne gre zgolj za tehnično ku nam je odprlo in nam zadevo> ki jo je moč urediti na še odpira nove probleme enem ali več sestankih odbor-in nas je prisililo, da za se te organlzacije imenujejo, številne stare probleme kako se imenujejo njihova iščemo nove rešitve. vodstva; gre za pomembno vsebinsko vprašanje: kakšna naj bo organizacijska shema . J . , , sindikatov v podjetjih, da bo- S! prizadevajo, da bi dosledno do ]ahko njihovi elani čimbolj Nič novega ni, da v tistih delovnih kolektivih, v katerih uveljavili načela nagrajevanja aktivno delovali po delovnem učinku posameznika in gospodarskem učinku v sindikalni organizaciji. , , Receptov ni. In če bi jih celotnega podjetja, morajo tudi nekdo predpisal, bi s tem poV. upravljanje kar najbolj približati proizvajalcem, omogočiti jim morajo, da neposredno so- zročil le škodo. Tisto, kar je dobro za Jesenice, je slabo za „ neko trgovsko podjetje v Ljub- odlocajo. Zato ustanavljajo ,. . , , . . . . . , J Ijami. In kar je slabo za gozd- ekonomske enote in delavske no gospodarstvo> je dobro za svete v njih pa razmišljajo, TAM Rešitev je torej treba kako bi še bolj decentralizirali delavsko upravljanje. Za nadaljnji razvoj javnih služb, drugačen način oblikovanja stališče, naj se zbori uporabni-in razdeljevanja osebnih dohodkov, predvsem pa za povsem dru- kov bolj oblikujejo v stalna tele-gačen, ustrezen družbeni položaj teh služb v našem gospodarskem sa, katerih izvršni organ bi bil In družbenem sistemu so predvsem pomembne ugotovitve in zahte- pravzaprav organ družbenega ve, izrečene na dveh plenarnih sejah sindikatov. Gre za stališča, upravljanja. S tem bi dobilo po-sprejeta na seji predsedstva Republiškega odbora sindikata usluž,- seben pomen tudi obveščanje dr-beneev državnih ustanov Slovenije (ta je bila dne 26. septembra) žavljanov o delu ustanove. In za stališča sprejeta na drugem plenumu Centralnega odbora Na plenumu niso sprejemali federacije sindikatov uslužbencev in delavcev javnih služb. sklepov, sestanek je bil bolj po- Ceprav so na seji predsedstva Republiškega odbora sindikata svetovanje, na katerem so izme-uslužbencev državnih ustanov Slovenije sprejeli resolucijo o bo- njali mnenja. Kljub temu so za-dočem nagrajevanju javnih uslužbencev, je pomen razprave o tem vzeli stališče, da si mora zdaj vprašanju^ dalekosežnejši. Tokrat je bilo namreč ugotovljeno, da vsak posamezni sindikat kot član so se znašli javni uslužbenci — kolektivi zavodov, ustanov, bank federacije prizadevati za čim kon-ild. — v enakem položaju kot kolektivi gospodarskih organizacij kretnejše rešitve. Ni mogoče po-pred dvema, tremi leti. V svojem praktičnem vsakdanjem delu streči z enotno formulo, uporab-odgovarjajo za poslovanje z milijardami dinarjev, toda njihovi no za vse, mogoče je le določiti prejemki so jim administrativno določeni. Iz razprave pa jc bilo načela, konkretne rešitve pa je moč povzeti misel, da ne bi tu uspešno uredili vprašanj s področja treba iskati v praksi, v kolekti-nagrajevanja. če ne bi hkrati ob tem urejali drugo prav tako vih in v sindikalnih organizaci-važno vprašanje, to jc kakšen je družbeni položaj javnih služb jah. Dolžnost članov federacije je, zagotoviti tej dejavnosti čim Sindikati so doslej že večkrat zlasti še, če upoštevamo, da so širši razmah. V. D. poiskati v slehernem kolektivu posebej. Edino načelo, ki naj Ves ta razvoj pa tudi za- velja za vse, pa je: sindikalna hteva, da se mu prilagodi or- organizacija naj bo in deluje ganizacija oziroma podružni- povsod tam, kjer delvei odlo-kalne organizacije v gospodar- {aj0 0 svojem delu in svojem skl organizeciji. Dejstvo je dohodku. Pomaga naj jim pri namreč, da so sindikati - ki tem odločanju in ustvarja po-so sicer pobudniki tega razvo- goje, da se bo proizvajalec ja — v glavnem zadržali staro čimbolj uveljavljal kot pre-organizacijsko strukturo (eno udaren upravljavec, podjetje - ena sindikalna or- v tistih delovnih kolekti-ganizacija oziroma podružni- vihi v katerih so organizacij-ca), ki v današnjih pogojih več sko strukturo sindikata že pri-ne odgovarja in jim celo ško- lagodili novim pogojem in po-r'u-'e' trebam, je dejavnost sindikal- Zato so v tistih večjih pod- nih organizacij boljša kot prej, jetjih, v katerih je nagrajeva- več članov aktivno sodeluje v nje po učinku že dobilo domo- njihovem delu in zato je tudi vinsko pravico, začeli ustanav- družbeno-politična veljava sin-Ijati sindikalne organizacije v dikata večja . ekonomskih enotah. j. V. ObSS LJUBLJANA-VIČ O PREDPLAČILU NA STANOVANJSKO P"' WICO PREMIK Z MRTVE TOČ razpravljali o potrebi po čim v funkciji in položaju ustanov _ ^ 1 učinkovitejšem delu v javnih znatne razlike in da ni mogoče varne^pohištva^KRfT1 v^Podmelcu službah. Pri razpravi o tem vpra- reš«ve ki veljala na pri- je prosila Okrajni sindikalni svet šaiiju So izhajali iz dejstva, da htif«k db b^1" Gorica, naj prouči položaj pod- postajajo javne službe bolj in jetju in posreduje pri pristojnih bolj javni servisi, ki lahko s svo- Udeleženci plenuma so pose-organih ljudskega odbora, da bi jim delom pozitivno ali negativ- beJ razpravljali o vlogi kolekti-našli rešitev iz neugodne situa- no vplivajo na standard prebr- cije. Gre za obratni kredit, ki ga valstva. nja in pri delitvi dohodka, zaradi povečanja poslovanja nuj- , .. . Mile Jovičevič, predsednik CO no potrebujejo, ne morejo pa ga Centralni odlx>r Federacije sin- federacije, ki je imel referat, in dobiti. Podjetje je doseglo za dlkatov nameščencev ih delavcev udeleženci razprave, med njimi 29 % večjo proizvodnjo kot lani javnih služb Jugoslavije pa je tudi podpredsednika CS ZSJ Mika v istem času In enkrat večji čisti sklenil delo teh ustanov proučiti Špiljak in Paško Romac, ki sta dohodek. V primeru, da kredita se z drugega stališča. Sprejel je se prav tako udeležila plenuma, ne dobijo, bo tretjina delavcev namreč sklep, da bo proučil de- so izrazili mnenje, da bi bilo tre-brez dela. javnost in vlogo organa družbe- ba na kolektive ustanov prenesti • Pletarsko in lesno galante- nega uPravljanja kot enega iz- celo vrsto funkcij in del, ki jih rijsko podjetje VRBA v Murski med zel° pomembnih činiteljev zdaj opravljajo administrativna Soboti je zašlo v zelo težak fi- Pri izpolnjevanju funkcij javnih vodstva: nančni položaj zaradi slabega odločanje o vseh vprašanjih vodstva, premajhnega poznavanja Takoj je treba povedati, da je notranje delitve; tržišča in slabega gospodarjenja, plenum pri obravnavanju sistema 0 sprejemanju v delovno raz-Ker so proizvajali določene ar- upravljanja upošteval v glavnem merje; tikle ne da bi poznali potrebe tr- tri vidike: o razporejanju in odpuščanju žišča in ker niso prej sklenili po- materialno osnovo družbene- nameščencev razen manjšega šte-godb so imeli ob koncu prvega ga upravljanja v ustanovah; Vila voditeljev, ki naj jih zaradi polletja na zalogi za 10,5 milijo- vlogo kolektiva in splošnih interesov postavljajo dnina dinarjev gotovih izdelkov. . . . gi organi. • Pretekli teden je bila sek- • • h i i i v l Razen tega bi kolektiv odlo- - --------- torska konferenca kolektivov To- ^“n S!wostoinih ustTnov čal tudi ° ukrePih za izpopolnje- sredstva pri podjetjih in posa- Ta izhodišča (pomanjkanje plačil za stanovanjsko pravico, rem^ »KoS« ^onhce^l^ sprejetega3 v začelku letošnS ^ o vsem v zvezi mezmk.h, s temi sredstvi pa po- sredstev v občinskem skladu in Gotovo je, da je omenjena s i U A ^ leta s smotrno ureditvijo poslovanja spesill stanovanjsko gradnjo. Vlo- pri podjetjih ter ostale še ne iz- spodbuda ObSS Liubliana-Vič ss K3«au''r'S™s; K.kori,„,„0,a*snrssssrsss t ksr m?rt" * vprašanje obratnih kreditov in kon nove ekonomske odnose med za skupno potrošnjo, za izpolnje- ki so d ,= SVoia ^redstv^kot obc^.s,kl smdlkalni svet. L^b^a' mik z mrtve točke pri gradnji zvišanje cen surovinam, ki so družbeno skupnostjo in ustano- vanje vseh svojih funkcij pa bi j i ja s e .n a kot na-Vič, ko je na dnevni red za- stanovanj v tej občini. Še več: to osnovni vzrok za povišanje cen vami javnih služb, in sicer tako, delovni kolektiv volil upravni P,re P aC* ° ”a stanPvanlsko Pra" sedanja plenuma (minuli četrtek) je posnemanja vreden primer, izdelkom. da je ekonomsko poslovanje za- organ — svet delovnega kolekti- VICO za *a stanovanja, za določe- uvrstil tudi problematiko stano- -M. @ Ob obisku sindikalne po- snovano na dohodkih od nadome- va. Na plenumu so ugotovili, da družnice tovarne PLANIKA v stila za storitev. Seveda to nače- kolektiva ustanove ni mogoče Kranju so predstavniki občinske- lo še ni prišlo povsod popolnoma pojmovati kot »aparat«, ki izpol- ga sindikalnega sveta ugotovili, do izraza in so mnoge ustanove njuje naloge, temveč kot delovno da člani kolektiva niso zadovolj- še precej odvisne od proračuna, telo, od katerega je v velikem ni z nekaterimi ukrepi operativ- kar je še nadalje ena izmed zna- obsegu odvisno uveljavljanje do- nega vodstva. Za tako razpolože- čilnosti sedanjega sistema finan- ločene politike, nje je kriva tako samovolja po- siranja ustanov. Dosedanja dejavnost organov sameznih vodilnih uslužbencev, Prizadevanja, ki so dobila iz- družbenega upravljanja po mne-kot tudi sektaštvo v organih raz v novem zakonu, pa so V občini Ljubljana-Vič je zdaj več kot 3000 prosil- vaniske graditve v občini. Reči je cet za stanovanja. Tudi v tej občini bi gradnja sta- komune čutiti vedno večje zani' novanj nedvomno hitreje potekala, če se ne bi zanašali rnanie posameznikov za tak na' čin pospeševanja stanovanjske samo na sredstva občinskega kreditnega sklada za graditve in da so prosilci za sta- gradnjo stanovanj (ki je že v letošnjem letu odobril "0,van3a Popravljeni Prispevati J določena sredstva, vendar pa do* 120 milijonov dinarjev preveč sredstev, ali polovico za slej v občini nihče ni začel z zbi- prihodnje leto predvidene vsote) in na podjetja,.ampak ™ ^t^fupravM bi nasploh izkoristili tudi ostale možnosti, ki jih nudi ri občinskega kreditnega sklada sedanja stanovanjska zakonodaja. mismi^kakrbr^zkorisrih pri' _ . , ..... pravijenost in zanimanje prosil' Gred predvsem za predplačila no dobo plačevali nižjo najem- cev za stanovanja Treba bo to-za stanovanjsko pravico, s čemer nino; pač glede na to, koliko so rej izbrati primeren način, kako naj bi zbrali vsa razpoložljiva prispevali. bi najbolje uredili zbiranje pred' da se SSSMSg ^ vilni primeri nezakonitih preme- za nadaljnje izopolnjevanje nače- *em ko te®a ne b^ m<>gli reči za stitev, odpuščanje z dela in na- la ekonomskega poslovanja usta- ^cialno zavarovanje. Razlog za pačnega obračunavanja osebnih nov. Sindikati naj predvsem raz- to ie iskati predvsem v načinu dohodkov. Občinski sindikalni vijajo pri kolektivih poslovni in- volitev teh organov in v neza-svet bo nudil kolektivu svojo po- teres in pomagajo vsaki ustano- dostni neposredni zainteresirano-moč in podporo. vi najti najprimernejšo rešitev, sti odbornikov za delo teh usta- nov. Najpogosteje se je dogajalo, da so množične in družbene organizacije delegirale svoje člane v organe družbenega upravljanja, kar v praksi ni bilo najbolj učinkovito. Zadnje čase je opazna težnja (pri socialnem zavarovanju), da se odločajo za neposredne volitve, se pravi, da kolektiv določenega podjetja ali ustanove voli svojega člana upravnega odbora. To težnjo je plenum ocenil ko pozitivno. Prav tako so na plenumu pozitivno ocenili tudi prizadevanja nekaterih ustanov za tesnejše sodelovanje z državljani in zavzeli DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MIL. A N VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK-JANEZ SUSTEB Ust iztlaja v uteanlSk! povezavi z -Radom- - Naslov uiedmštva m uprave: Ljubljana Kopitarjeva 2 pošt pred 313 VI. tel urednl Stva 39-181 do 183 31 553 In 31 453 - Rabun pri Komunalni oanid v Ljubljani št 600 705/1 83 - Posamezna številka stane 30 din — Naročnina je četrtletna 250 polletna 500 In letna 1000 din - List tiska CZP -Ljudska oravlca - - Poštnina plačana v gotovini Halo, stavba je gotova! Ali naj jo začnemo prezidavati — ali se boste prej vselili?... Karikatura: MILAN MAVER SINDIKAT GOSTINSKIH DELAVCEV SLOVENIJE O IZPOPOLNJEVANJU NAGRAJEVANJA PO DELU Gostinstvo je prav gotovo ena tistih panog, ki je Postrežnina, kot si jo zamiš- “®nehno pod nadzorstvom javnosti, še več, stalni pred- sindikati, nedvomno pome- st njene kritike. Žal pa ne moremo reči, da — čeprav ni “ natprei-.v "Ograjevanju Uf> __i • ^ “ 7- . po delu gostinskih delavcev. Za- sti>nvi • e/ P0 Že prislovična počasnost pri hteva pa od njih precejšnje pri- • |‘^i, ko mora gost čakati, da se ga natakar usmili prave. Morda bo motil koga iz- t*1 da mu končno prinese, kar je naročil (če ni medtem raz »postrežnina«, toda pri tem zmanjkalo)... je vsebina neštetih šal in karikatur. n! gre za napitnino, sploh ni moč Jeh kratko malo ne zmanjka Ali je res v našem go- za°^ dL ^doTgostinskrp^-nstvu se vedno vse tako, da zasluži toliko kritik? jetjih razčlenili strukturo svojih so gostinski delavci gluhi za vse pripombe? cer* na potrebne materialne stro- ... x .... , ške, družbene dajatve in delež ega ne more nihče trditi. V podjetjih ne spreminjajo kar na- osebnega dohodka v ceni. Tako gostinskih podjetjih so prej norm in zaposleni tudi ve- bo vsak gostinski delavec vedel. '''Hi 8^ - * _ >«rv V UAiiOiVi \T*i r 1 V ■■r».T * naeWi. spodbudnega načina do, od česa je odvisen njihov za- kolikšen je njegov zaslužek 'l^anja in je tako zaslužek služek. dohodekl nri a * je odvisen od prometa, ta nije v svoji anketi ugotovil, da temveč res za vse; omogoča in-PoJ6 Prav gotovo večji, če je v večini drugih gostinskih podje- dividualno normo slehernemu, ko vi - dobra’ vhi.tra in če lab' zaposleni ne poznajo sistema, hkrati pa je dobra osnova za stitv, , postrežejo gosta s ti- po katerem so nagrajevani in ne ustanavljanje ekonomskih enot in liza.aif sl. zeb' Vendar je ana- vedo od česa je odvisen njihov decentralizacijo upravljanja. Pc-orikL.. 1. -10 -16 "apravil republiški zaslužek. Tega vsekakor ne bi temtakem ni nujno, da bi uvedba da tega sindikata, pokazala, bilo, če bi gostinski delavci ime- postrežnine pomenila podražitev ~ .... .. ---------*----- — ------ iJ^oi.ic:z.iiixic pvniit le večina podjetij uveljavila li individualne norme, ki jih ne gostinskih uslug -Pinske norme, ki so odvisne ■ ........ a trimesečnega obračuna. Po- - u- -J-, P0? sPremlnlau V1 Jasno je, da je od vsakega po- b_i vzi-M. civ-v-tiict. x vy CC Dl Dll ZHSiUZGk DGpOSTGODO OO.-' ‘šampon Posti1]111 dohPdkPv- Marsikle ie kega posameznika. Prav zaradi verjeti, da bfL temu upirali. pŽ>- stalo pravilo, da o preseganju tega sindikat predlaga, da pod- goj pa jej da so vsi zaposIeni s nad 20 odstotkov posebej jetja vpeljejo postreznino. Sred- tem sistemom seznanjeni. D. D. , ‘Pravi j a delavski svet, reako- stva, zbrana na ta način bi bila Ta teden je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani skupščina Zveze komunalnih bank Jugoslavije. Razen o organizacijskih vprašanjih so na njej udeleženci razpravljali predvsem o novem kreditnem in bančnem sistemu ter o nagrajevanju po delu v komunalnih bankah. Kolektivi komunalnih bank imajo že sedaj možnosti uveljavljati spodbudnejši način nagrajevanja (z združitvijo plačnih skladov in skladov za nagrajevanje) ne samo po obsegu poslov, temveč tudi glede' na učinek del oziroma poslovnih uspehov l-7 Pa izplačajo učinek, takšen, gibljivi del osebnega dohodka. *ršen je bil. Tudi zbornice so Ne le, da bi zaposleni lahko na Jk^arjale gostince, naj bodo pre- osnovi tega vsak dan sproti iz-Pni prj izplačevanju osebnih računali, kakšen bo njihov zaslu-hodkov. Posledica vsega tega žek v celoti, temveč bi bila to fj da ob znatno povečanem pro- hkrati velika spodbuda pri nji-j osebni dohodki ne narašča- hovem delu. -Na zadnjem posve-L. sorazmerno prizadevnosti go- tovanju tega sindikata so skle-nnskih delavcev, znatno bolj pa nili, da bodo s sodelovanjem go-^raščajo skladi podjetij. To vse stinskih zbornic svetovali nekaj Povzroča tudi določeno neza- podjetjem (po dve ali tri v vsakem OB SEJI PREDSEDSTVA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE ■ i *}Panje v učinkovitost nagraje-Var>Ja. okraju), naj le-ta takoj vpeljejo postrežnino. Podjetja se sicer ,. Gostinci sicer vneto razprav- ogrevajo za to, toda pravijo, da Ja)o o boljših sistemih nagra- je vprašanje precej zamotano v Ivanja, toda v le malokaterih zvezi s finančnimi predpisi. Poejih podjetjih so uresničili na- sebna strokovna komisija gostin-prednejše oblike, kot je na pri- skih zbornic bo proučila vsa mer obračun prejemkov prek vprašanja in jih skušala urediti ekonomskih enot. Le-tem so pre- s Pristojnimi organi. Najbrž bo fUatili skrb za vrsto vprašanj. Ne Petično uveljavljanje postrež-le ^ , . v. , . mnG terjalo spremembe kaks- ^ da t° pomeni večjo zavzetos nega predpisa! ki ga bo pač ^ ^emvec f° s *em tu(^1 trebno spremeniti, saj morajo bližali upravljanje članom predpjsi zrcaliti potrebe življe-vvitiva 'n neposredno njaj nikakor pa ne smejo zavi- ‘‘jučili v upravljanje. V takih rati razvoja. Na razširjeni seji predsedstva republiškega odbora bi morala sama preprečevati njegovi organi, ko pa stavba sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je bila mi- bišč' To se 50 zgodil° le tedaj- stoP’ niso zadovoljni z njo, po- „ i- 4. ji- ,.j.v če bodo delavci posameznih eko- zneje spreminjajo načrte in po- u . eden, so ocenjevali gospodarsko m politično nomskih enot začeli razmišljati dražujejo dela, krivico pa radi na- stanje v gradbenih podjetjih. Čeprav je bila to edina ° pogojih, v katerih delajo in ži- prtijo — izvajalcu, točka dnevnega reda, je vendar pomenila razpravo če 1)0 izPiačilo osebnih pre- v Ljubljani grade stolpnice fnkn relrne n vsem • jemkov res odvisno od gospodar- na zemljišču, ki takih stavb ne skega uspeha enote. prenese. Primerno bi bilo le za O uveljavljanju ekonomskih enot V gradbenih pod- Nemalokrat slišimo obtožbe na Štirinadstropne bloke. Toda inve- jetjih; o posledicah, če naročniki gradbenih del ne po- račun §radbenib podietii’ ie bil° stitorji so imeli načrte za stolp-ravnajo računov; o izobraževanju gradbenih delavcev; d^da^njS r^S ŠnjoTtoSng M^^zfton-® ^ Katerih žive m delajo gradbeni delavci* m ^ v nedogled vlečejo toliko milijonov dražje, ker s tem v zvezi o ustanavljanju kadrovsko-socialnih gradrde dolfčenih stf^b'.,^0h 80 mora,utrjevati temelje, izvaja se-, , res za vse krm gradbeniki? veda gradbeno podjetje, ki nika- v Mariboru, na primer, prav- kor ni krivo teh podražitev. Ce bo . ... , h®1, gradi neko podjetje reprezen- spet zmanjkalo denarja, bodovse- To daje vtis velike pestrosti pol milijardi dinarjev za že oprav- tativno stavbo. Stala bo precej- kakor prizadeti prav delavci grad-vprašanj, morda celo prevelike takšno, blago rečeno, neodgovor- krat po deset milijonov. Podjetje bprlpea nodietia ki se sir-er na za eno samo sejo. Republiški od- Ijena dela! je sprejelo naročilo in se pridno vso ^Sz^vajo pri delu in L w S X,°T ^ Toda videti je, da to marši- lotil° dela P° načrtu- Stavba 5e ki skušajo tudi s pomočjo eko- , g , , , . , ""v®8 mne"i’ no odpiranje novih in novih grad- zrasia do strehe, ko so jo obiskali nomskih enot doseči boljše uspe- da bilahko spre je! ustrezna stah- koga še n. izučilo Pri sprejema- Predstavniki investitorja. »Zakaj he šča, ki naj bi jih razložil na na- nju del ge sploh ne zamma1o all pa je to potrebno, zakaj ta terasa, . . . slednjem plenumu Centralnega jma investitor denar pozneie na zakai to> zakaj ono?« so spraše- Prav to dokazuje, da so ute- odbora. . . ,to denar, pozneje pa, končno obtožili nndietie meljena prizadevanja sindikata če ne izpolnjuje svojih obvezno- vail ln KOncn° ODtozin poajetje. j, r1„ t,lrli Na spioh so bili udeleženci ze- sti (kar se tako pogosto dogaja), ”Vi nam Podražujete gradnjo.« g podietia postala proiz - ■ - - - v m strok, se ^ tem. Posleimo ^ v»Wel m TL M jim je dokazalo, da delajo le po njihovih načrtih, ki so jih tudi vsaj izpolnjevala investitorjevo naročilo od vsega začetka, to je v7asih"je*TnvestitoV’“občin9ki 0(3 ^delave načrtov do gradnje. D. D. ljudski odbor, načrte so potrdili lo kritični. Tudi v tej stroki vse bolj uveljavlja nagrajevanje tele’primere" jo proizvodnost, varčevanje z ma- Vc.,kj ju’Xx vlačili in-troo«+kt.r- vsaki njivi v obmestju, gradbišče, tenalom, bolj smotrno izkon- ■7-r,.,r.. ^ * ’ . .. r.-. ščanje mehanizacije, posledica pa sta“ln,’ tnr k- 5000 so boljši zaslužki. Ponekod pa je vendar moč opaziti, da vodstva zeradi]j i„ oenn ’ ^ lma;|0’ j • ,.. . . , . , , zgradili le 3000. Stanovanje je ^e Jto 3 7p^a]so tkT0n-i^°H1Uhtt^a vsekakor eden bistvenih členov vse to Zato so sklemh da bodo živijenjske ravni in je zato ra. čim hitreje in bolj učinkovito po- „ i. . , , sredovali kolektivom teh pod j S skS„ ’ r drZaVtljam tak° izkušnje tistih, kjer so se e J SSvX StanOVJm3sk° , , ’ .,. graditev. Zal, pa smo znova in nomske enote že uveljavile. znova priče) da so na tako reko<. Med drugim so na seji raz- dograjenih stavbah prenehali z pravi jali o vprašanjih, ki zavira- delom, ker je zmanjkalo denarja, ,AT , jo razvoj nagrajevanja in delo hkrati pa isto podietie seveda (-Nadaljevanje s 1. strani) spodarskih organizacij. Gre za sploh. Predvsem gre za nerazum- po »naročilu« (pa čeprav’ drugega ’ proizvodnja še uresničitev pobude, naj bi imele n^oS^frk-T10^6 ;nVeStitTJa) Že pripravlja teme- Seveda je treba ob oceni o gi- S sredstev,"h^e^Tj b!Tila podjetij ki dopuščajo, da jim Ije za druge stavbe na drugem banju industrijske proizvodnje združena sklada osnovnih in naročniki ostajajo dolžni dve m kraju mesta. Gradbena podjetja in gospodarstva sploh opozoriti obratnih sredstev. Na ta način tudi na nekatere vrzeli. Med naj bi gospodarske organizacije drugim lahko za to obdobje ugo- zainteresirali za skladno trošenje tavljamo, da je fronta gradenj sredstev, tako za razširjeno re- precej širša, kot smo na to raču- produkcijo, kot tudi tekoče poslo- nali v začetku leta. Gradbeni de- vanje. lavci ne zmorejo opraviti vseh Tako hitro gibanje industrij-naročil. Posledica tega pa je, da ske proizvodnje tudi opozarja, da dela ne potekajo celovito, da na- zaostaja proizvodnja reproduk- Precej tiskarskega Črnila je bilo prelitega zaradi na in kakovost. Gospodinje, tako težave, ki jih danes ovirajo pri Srernir^radbernh^materfalov blaga^so teenutn^zetema^hn^fn ^ gradbenih podjetjih z vse večjo zavzetostjo uveljavljajo obračunavanje stroškov prek ekonomskih enot in na tem tudi snujejo ?ačin nagrajevanja. Kjer so uveljavili to dvoje, so uspehi vidni, vsakdo si prizadeva, da so stroški čim manjši in da je delo rim bolje organizirano. V takšnih podjetjih ni podobne gneče na gradbiščih, kot jo je pred uveljavljanjem ekonomskih enot opazil naš fotoreporter na gradbišču enega izmed ljubljanskih podjetij SPROSTITI C Vskladimo vlaganja v osnovna in obratna sredstva PREDLOG LJUBLJANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE preskrbe z mesom. Mesa ni bilo dovoli, in nenehno smo Pravijo, tako in tako ločijo kos pakiranju mesa. majhne . še spraševali, kdaj ga bo dovolj. Zato je toliko bolj ^ ^Sstek^da^do^žfko se^ malon^ dČaS°m 50 bile ?proščene namreč v osmih mesecih letos je ogrožen03celofe^aniitevV dos^-,1.. -------------“ .P°!?lslek’ da bodo lahko se- maloprodajne cene suhomesna- porastle za 34 % v primerjavi z ženega naraščanja proizvodnje do Sa^T^T’ danamnedoigo po tem predstavniki me- kači (ki so jih sicer na papir- tim proizvodom. Z'veseljem" jaS- fshrn ^bdobj^^teni.^ReMen Sl^Tate3 bi te^r^e &\P^dil1J„lLiUbljani ZaS0 Proščene, toda administrativno dobili več vrst (govore celo o še- na vsakem zavoju pa bi morala bleme in zato tudi predlagal Sve- svoiih" nrnizvrvdn-if ZmP«irŽani^ nasl®dn;|e le*°’. 30 ze sedai v Prl- določene maloprodajne cene stih vrstah) mesa na trgu. Naj- biti označena razen cene tudi tu za tržišči ^ vseka^o^ “ "T I\pra^ ?®sa: mesarsko podjetje mora boljše vrste bi bile naj dražje, kar kakovost vsebine. Vprašanje pa odbora da sprosti malonrodaine te nnlorho ^ P žasno zagotovitev reprodukcijskih fclf™ t™“: »““> ««« “ •» i«, »oOo ™>=roPk, PS'° Ijeno fimsko vzgojo mladine nepr ^ cenljiv. Lahko vam samo čestitaih’ Ustanovitelji mladinskega kih® te čestitke prav gotovo v polni me zaslužijo. Ni bilo lahko premaga vse ovire. Vendar — začetek je Filmsko gledališče bo tako postal stalen spremljevalec mladine — z sedaj samo ljubljanske, prav g0.toV pa bo vzpodbudno vplivalo tudi n ustanavljanje podobnih filmskih g'?' dališč drugod ter na razširjan! | filmske vzgoje v filmskih krožki^ nasploh. Do konca leta. bo na sP°r^ du mladinskega kina še okoli 2. filmov, ki so jih sicer že predvajan v rednem programu, vendar pa si vsak rad še enkrat ogledal filme, kot so n. pr. Afriški lev, Jan Hus, Lep0 je biti mlad, Zgodba o Glenn Millof' j ju. Štiri desetletja, Puščava živi m druge, zlasti, ker bo ob njih zvedo še kopico stvari o ustvarjalcih filmai o filmu samem, o posameznih skih zvrsteh, kako nastaja film m podobno. Omenimo naj še, da 3® mladinski kino namenjen tudi °n' raslim obiskovalcem, ki bi radi t)0' Ije spoznali vrednejša filmska del3’ V. S. I KJER STA DOMA I VESELJE IN ^7 I MLADOST 7777 = Tovarišica je najmlajšim razlagala, zakaj imamo pse čuvaje. Pa se je oglasil Jožko: "Ja, zakaj ga pa potem privežejo, če čuva hišo?« Res, kar pametno vprašanje! Beli hišica v naselju stanovanjske skupnosti Vodovodni stolp v Kranju prav gotovo ne bi bila nič posebnega, če bi ne bilo v njej najmlajših prebivalcev tega novega naselja, ki si tu ob igri krajšajo čas, medtem ko so njihove mamice in očetje v službah. V kombinirani otroški ustanovi "Kekec« je v dveh sobah 40 otrok od drugega do štirinajstega leta. Prijave pa še prihajajo, tako da ne morejo sprejeti vseh malčkov. Tu niso le najmlajši iz naselja ob vodovodnem stolpu, prihajajo tudi z Rupe in iz bližnje okolice. Hišica je že sedaj pretesna, zato je svet stanovanjske skupnosti sklenil, da bo prostore, v katerih je vrtec sedaj, prodal za stanovanje in kupil večjo stavbo v bližini. Sedaj čakajo le še na odobritev občine. V sobi, kjer so se zbrali k igri nekoliko večji otroci, so se pravkar sklanjali nad mizo trije kodrolasi fantiči. Z veliko vnemo so gradili. Sprva vsak zase, potem pa so z združenimi močmi sestavili celo naselje, v katerem ni manjkalo niti nebotičnika. Vzgojiteljica je povedala, da so prav ob teh gradbenih uspehih postali veliki prijatelji in nerazdruž-ijiva trojka. V kotu se je stiskala plašna Nevenka, ki mi sprva nič kaj dosti ni zaupala, potem pa mi je le razodela, da se najraje igra s punčko, za katero je sama pomagala šivati oblekico. Bolj pogumna Tatjanca me je prijela za roko in mi pokazala, kaj vse se je v vrtcu naučila risati. Res, umetniški izdelki! V majhni, lično opremljeni kuhinji, je kuharica pripravljala izdatno malico. Kosila ne kuhajo v tej kuhinji, ker je pač premajhna. Pripeljejo ga iz šolske kuhinje. Zanimalo me je, koliko starši prispevajo za varstvo otrok. Tisoč dinarjev za dopoldansko oskrbo, pri čemer je vračunana tudi malica, in 2600 dinarjev skupno s kosilom, res ni pretirana cena, s katero so tudi starši zadovoljni. O tem še niso razmišljali, vendar cene ob tako skrbnem vodstvu verjetno ne bi bile previsoke, čeprav bi starši plačali celoten znesek. Razliko v cenah krijeta, občina in stanovanjska skupnost. Pri opremi igrišča in prostorov so pomagale tudi nekatere kranjske tovarne in prebivalci naselja. V tovarnah dobit' predvsem raznovrsti odpadni material za igračke. Pri ureditvi igrišča pa so tudi najmlajši pokazali iznajdljivost, sami so namreč našli mivko, kjer sedaj oblikujejo kolačke, hišice itd. O tem, kako se otroci počutijo v tem vrtcu, pa morda le to, da jih morajo starši večkrat s silo spraviti domov. Tudi to se zgodi, da se pred starši poskrijejo, ker bi otroci vsaj za trenutek še hoteli ostati med svojimi prijatelji. V igralnici za najmlajše se je pravkar začelo veselje! Vsak je dobil eno od vlog, eden je bil kužek. drugi kravica, tretji konjiček. Ka1 resno so se poglobili v igranje, sebno Bojan, ki je bil kužek. Svoj j ega soseda je po vsej sili skuša1 ugrizniti v nogo. MIMICA TOMAŽIČ milijonov za nagrajevanje železničarjev po učinku - Prej 700, sedaj 240 uslužbencev - Kmalu bodo na progah tudi ^dernejša vozila - Kdaj se bomo peljali na Jesenice brez saj in z 30 km na uro - Železnica si želi pridobiti ugled potnikov ^adalje' . ivanje s 1. strani) in 11 namenskih obratov. Vsi Predsednik delavskega sveta potrebno, da bi se potnik tudi na -Nv razdeljevali zgoraj pri ™ai° samostojni obračun. Ljub- pojasnjuje, kdo so tisti, ki so dali vlaku dobro počutil, je pot do avni direkciji. Ijanska direkcija pa je bila odpovedi: . resnične konkurence. Torej s i Opraševal sem če je potemta- Pra^tično ukinjena. Samostojni »Štirje mladi inženirji, naši konkurenco do konkurence. Le to res treba premišljati in se obračun pa je dokaj važna legi- štipendisti, ki imajo po nekaj let so pripomnili, da ne vedo, če je i ftti 2a DreKaj pa ljubljanski vozel? « Pričakoval sem, da bodo vsi v en glas svetovali, da temo pustimo. Pa ni bilo tako. • »Bržkone veste, da železnica že dela. Prihodnje leto bomo selili loko kolodvor in pozneje še strojno postajo, kurilnico. Železnica torej dela, v kratkem pa bo, kot slišimo, tudi Izvršni svet Slovenije dokončno odločal, kako urediti cestni promet preko proge. Drugo leto bo torej pokazati že kaj več, čeprav velikega načrta ne bomo uresničili v enem samem, pa niti v dveh letih ne. S temi deli pa bi istočasno reševali tudi izredno pereč problem varnosti na ljubljanski postaji." To so po nekajletnih razpravah zares blagodejne izjave. Ob urejanju ljubljanskega vozlišča pa se je pririnilo v ospredje še tole vprašanje: »Kako sodelujejo z vami občine?« Prav na koncu so postala že- 700° uslužblncerzdlF^ pSovu" ^ dos^jo Sso? leteznld ^m, bodo' najela bedite z^s pSj^TTn k^un^mi ^ na upravi ŽTP le še 240.« Glej! In vlaki vseeno vozijo, ??? Proga v delovanju železnic, pravim, in se obenem zanimam, Vsebinsko je nova pot že po kje so ljudje. Odpuščeni? Prvih kilometrih bogatejša, »Ne, ne, odšli so na obrate Not je bilo vse delo v cen- (morda bodoče ŽTP, če hočete), tralizirani skupnosti JŽ do- oziroma na sekcije. Delali bodo s*ej! tam, kjer se dela — proizvaja! <_Kot je znano so že pred ča- Nezaupljivi posamezniki so jbrn združili Transportno podjet- pred to reorganizacijo trdili ne Jn vsi namembni obrati (po- dosti manj, kot da se bo vse sku-Ptovljalnice vagonov, sekcije za paj razšlo. 'gs.alno-varnostne naprave, obrat, »Pa se ni?« izvaja elektrifikacijo itd.) v »Tri sto šestedeset ljudi smo ??lezniško-transportno podjetje, premestili, komisija pa je dobila nje železnice, da istočasno izbolj- sevalo problem, vendar enostran-Kl itoa pet transportnih obratov devet odpovedi in pritožb. ša zveze, vagone in vse, kar je sko.« res nismo bili vajeni. Končno to Prednosti: cenejši prevoz, manjši so niti sami dovolj skrbeli. Nov . ni le opravičljivo, marveč tudi kalo, dobro blago v trgovini, so sistem gospodarjenja in delav- . ® Da, s tem razbremenju- razumljivo. Centralizem je slab lahko bistveni prispevek za pla- skega samoupravljanja bo te odjeme ze tako ah tako preveč pa ga postavi kamor hočeš. čilo anuitet. nos« objektivno izboljšal. Sicer r pr^zSrpotniknom; ^^rS^Tov^vaS3 leg^seL^omobilov Ž C tes Te ZFaSe^rfVSf nt turnejšiFrevoz.0 Železnica “si nov? Časopisi so prav te dni pol- ^ " buF^llnTm^ ^jno'to PT mora pridobiti ugled, ki ga 30 m pntozb na vas naslov Zlasti reševanju drugih problemov Ti- nekoč imela, pa ga je izgubi- rudniki so v zagati. Boste imeli KDAJ BO DOVOLJ sto, da se občine ne zanimajo za la. S pomočjo konkurence bo- kmalu vec vagonov'« TOVORNIH VAGONOV? železnico, naglo postaja zgodo- vina! ----, --- - , Vendar so pristavili, da to še Kmalu bo še marsikaj druge- turni uslugi.« nik UO, bivši šef ranžirne postaje ni vse, kar se tiče problema to- ga na železnici zgodovina! Ta »pomoč« in pa prizadeva- Zalog, »četudi bi število lahko re- vornib vagonov. Takrat bom prosil za nov in- • Danes jih je premalo tu- tervju! di zato, ker počasi vozimo. Na MITJA ŠVAB mo lahko nudili vs^j tisto, »Prav nikakršna rešitev ni v najnujnejše, kar sliši h kul- številu vagonov,« meni predsed- 4.___I __: .. 1» TT/-\ y _ n___»: ________ bodo na koprskem ostali brez zobozdravnikov? Manjši stroški še niso uspeh Številke kažejo, da so bili iz- bliškega zavoda nabavila več datki za zdravstveno zavarovanje strojev (šivalnih, pletilnih, stružna Koprskem pod povprečjem, nic itd.) tako, da so lahko ustva-Tako so v Kopru potrošili na rili ustrezne pogoje za delovno enega zavarovanca 1982 dinarjev terapijo okrevancev. Z istim na-za ambulantno zdravljenje, med- menom je republiški zavod do-tem ko je slovensko povprečje delil bolnišnici za TBC v Sežani 2485 din na zavarovanca. Zazdra- '10 milijonov dinarjev za grad-vila so v Kopru izdali na zava- njo paviljona za delovno terapi- rovanca 1704 dinarjev, medtem ko izdamo povprečno v Sloveniji na zavarovanca 1912 dinarjev. Kljub temu, da so ti izdatki pod republiškim povprečjem so porasli v primerjavi z lanskim letom na Koprskem za 4,4 odstotka za ambulantno zdravljenje in za 18,3 odstotka za zdravila. Drugače je z izdatki za zobozdravstvo. Tudi ti izdatki so v primerjavi z lanskim letom manjši za 12,9 odstotka, medtem ko so v Sloveniji narasli za 22,4 odstotka na enega aktivnega zavarovanca. Nedavna skupščina za socialno zavarovanje v Kopru je iskala vzroke za tak občuten padec zobozdravstvenih del. Tako so ugotovili, da so v kraju Kozini že več mesecev brez vsakega dentistka. V Sežani opravlja nekaj dentističnih del zobozdravnik, medtem ko terapevta nimajo. Iz Kopra je odšla dentistka v Izolo In podobno. Kje je vzrok temu? Nedvomno je eden glavnih vzrokov pomanjkanje stanovanj za zdravstvene delavce. Nekatere občine posvečajo vse premalo pozornosti ureditvi tega problema. Letos maja so s sredstvi okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v sklopu kirurškega oddelka splošne bolnišnice dogradili fizioterapevtski center z 20 posteljami, tako da sedaj tu lahko opravljajo sodobno medicinsko rehabilitacijo poškodovancev. Doslej so opravili 4712 fizioterapevtskih storitev. Zavod za socialno zavarovanje v Kopni pa je sklenil, da bo s posebno anketo ugotovil, za koliko se je skrajšala doba delovne nezmožnosti zavarovancev, ki so deležni novega načina zdravljenja. jo. Paviljon je v gradnji in bo predvidoma dograjen do marca prihodnjega leta. Bo Novogoriška delavska univerza v novi sezoni Pri Okrajni delavski univerzi v Novi Gorici sta se pred kratkim začela pripravljalna tečaja za študij na srednji ekonomski šoli za odrasle in na srednji lesni šoli. Oba tečaja bodo zaključili ob koncu meseca, ko bosta začeli obe šoli z rednim poukom. Obiskuje ju okoli sto kandidatov. Pester in bogat program bo novogoriška delavska univerza letos mnogo laže izpolnjevala kot doslej. Pred nedavnim so namreč dobili nove prostore s štirimi učilnicami. Razen tega pa bodo imeli za tečaje in seminarje na razpolago še dve učilnici osemletne šole. L. K. POLLETNA KONFERENCA Sl^ DIKALNE PODRUŽNICE S Na polletni konferenci v* razpravljaj1 pod' Krompirja je na ljubljanskem trgu več kot dovolj — kupcev pa nič. Seveda vsi še niso preskrbljeni z ozimnico, toda — računica kaže, da se krompirja pri kmetih na trgu ne izplača kupovati. Kajti kljub temu, da je vsak dan (posebno pa še ob semenjskih dnevih) na ljubljanskem trgu dovolj krompirja, so cene še vedno zelo visoke — prodajajo ga še vedno po 18 do 20 dinarjev. V Trgovskem podjetju Sadje-zelenjava v Ljubljani pa imajo najboljše vrste krompirja po 15 din. Zatrjujejo, da so zaloge velike — tolikšne, da bodo lahko vsi potrošniki preskrbljeni čez zimo. Kmetje pa s svojim pridelkom še kar čakajo, toda — koliko časa še in koga? Računica za njihove cene namreč slabo kaže KAKO UREJAJO PROBLEM OBVEŠČANJA KOLEKTIVA V KRANJSKI »PLANIKI- Med sodelavci polovica delavcev Dobra obveščenost kolektiva o štirinajstdnevnik »Planika«, kjer njih sodelavcev. Zanimivo je tudi dogajanju v podjetju, o delu sa- sodeluje veliko članov kolektiva to, da so napisali doslej delavci iz moupravnih organov in družbe- in tudi nekaj zunanjih sodelav- proizvodnje 50,8 odstotka vseh mh organizacij ter o poslovanju cev. Pred nedavnim izvedena objavljenih prispevkov, podjetja je danes eno glavnih analiza sodelovanja v listu je po- Koncepcijo lista so postavili zagotovil za uspeh gospodarske kazala, da je pisalo doslej v list na zelo široko osnovo, saj list ni organizacije. Le dobro obveščen 327 članov kolektiva in 43 zuna-delavec bo vložil v delo ves svoj tika proizvodnje in prodaje, način dela samoupravnih organov, pravice in dolžnosti članov kolektiva. Za boljše posredovanje raznih tehniških dosežkov v čevljarski stroki bodo organizirali centralno le informator kolektiva in javno- strokovno knjižnico in zbirko trud in v primeru, kadar zaide podjetje v proizvodne ali organi-cijske težave, znal vztrajati in se trudil, da se pomanjkljivosti čim-Tudi bolnišnica za kostno tu- prej odpravijo. Tega se dobro za- berkulozo si je s sredstvi repu- S sindikaMe konference TUM Pred dnevi je bila v Tovarni avtomobilov v Mariboru polletna sindikalna konferenca. Govorili vedajo tudi v kranjski tovarni čevljev »Planika«. Zato so pred nekaj leti pričeli razmišljati o načrtni informativni službi, ki bi delala v podjetju in posredovala zaposlenim vse interne informacije, hkrati pa tudi najvažnejše dogodke in probleme. Kako so se lotili organiziranja take službe? V okviru organiza-' Šola za družbeno upravljanje v Novi Gorici V Novi Gorici so pred kratkim odprli šolo za družbeno upravljanje. Prvega seminarja v okviru sti o uspehih in neuspehih proiz- vseh važnejših jugoslovanskih ča-vodnje in prodaje, o problemih in sopisov, hkrati pa sproti zasledo-težavah v poslovni politiki ter o delu v samoupravnih organih, knjižnem trgu ter temveč zbližuje med seboj posa- vali pristojnim vali izdajanje na jugoslovanskem tako posredo-v podjetju, kaj kalne podružnice v Strojni vami Trbovlje so predvsem o gospodarjenju _ jetju, povečanju, storilnosti, grajevanju in izobraževanju lavcev. Ugotovili so, da so v letošnj ^ prvem polletju v rcr lanskim obdobjem povečali P izvodnjo za 16,5 %, medtem so plan presegli po vre^noG^ia 9,5 %. Celotne dohodke PPtLL. so povečali za 34 %, narodni hodek za četrtino, čisti dohoa . za 30,5 “/o, sklade p>a za nekaj kot 37 %. V tem obdobju Pa osebne dohodke delavcev P°v čaU za 20,6 °/o. Kolektiv Strojne tovarne bovlje se zaveda, da je ižboljs nje življenjskega standarda visno predvsem od P°v. produktivnosti oziroma proizvou nje. Zato so začeli z nagrajen njem po učinku. Posledica to® ni bila le povečanje kitenzivn sti, temveč tudi zmanjšanje “tov la nadur skoro za 40 %. Tako_ v lanskem prvem polletju z3"?; „ žili okoli 92.800 nadur, medto« ko so letos število nadur na okoli 61.320. Sedaj se priPra . Ijajo na uvedbo ekonomskih a® j oziroma na nagrajevanja po en proizvoda. V podjetju nanverav jo ustanoviti 26 ekonomskih eitoj z nagrajevanjem po teh e'n0't"j, po bi pričeli s 1. januarjem P11 hodnjega leta. Kljub ugodnim pa:oizvodnJrI, rezultatom pa imajo največje to" žave z varčevanjem materiaiai kajti stroški za material so se primerjavi z lanskim letom v Vr~ vih šestih mesecih letos P°ve7 ‘ za 38 %. Delno gre to na račua večjih zalog materiala, delno P3 tudi na nedokončana dela, zate " ir ■ J. j ****** • »»-‘-»j v-"- ^ ^ ^ ^ ’ • mezne oddelke, delavce v pisar- naj preberejo, da bodo delo laže računajo, da se bo v drugem.P01' nah in proizvodnji v enoten ko- opravljali, lektiv. Z namenom, da seznanijo o svojih problemih in uspehih ter DUŠAN REBOLJ letju stanje izboljšalo. te šole se udeležuje nad 20 pred- 0 vsem notranjem dogajanju čim sednikov upravnih organizacij okraja. Seminar bo trajal 14 dni Udeleženci se bodo seznanili delavskih svetov in veg ljudi, so v »Planiki« sklenili odborov gospodarskih pošiljati list tudi vsem nekdanjim z 0bJ110 naših zmogljivosti uporabljamo za izdelavo novih garnitur železniških vozov. V kratkem pa bo samo še polovico zmogljivosti namenjeno za popravila, z ostalo polovico pa bomo izdelovali samo nove izdelke. Delavski svet je sklenil, da bomo naredili prototip hladilnega voza z motorno napravo s kompresorskim hlajenjem, ki bi ga tudi izvažali. Hkrati pripravljamo proizvodnjo štiriosnih potniških in specialnih vozov. Zaradi povečane proizvodnje bomo v prihodnjih letih povečali število delavcev od 3200 na okoli 5000 zaposlenih. Zato si moramo sedaj sistematično vzgajati strokovni kader, kar smo poverili našemu centru za strokovno izobraževanje. K. A. tudi prebivalstvo Poljan in okolice. Z dosedanjimi oblikami formiranja in mobiliziranja kolektiva pa v Planiki še niso zadovoljni. Menijo, da so sedanje oblike samo delno zadostile potrebam izmenjavanja informacij, želja in predlogov med samoupravnimi organi, vodstvom podjetja in posameznimi sektorji na eni ter neposrednimi proizvajalci na drugi strani. Zato pripravljajo načrt za razširitev te informativne dejavnosti. Tako nameravajo na primer prirejati mesečne proizvodne sestanke, kjer bi prisotni mojstri, nadmojstri, kontrolorji, vodje sektorjev ter delavci skupno razpravljali o uspehih in neuspehih v preteklih obdobjih ter na osnovah zaključkov sprejemali ukrepe, ki bodo izboljšali poslovanje. Za novo sprejete člane kolektiva nameravajo izdati posebno brošuro o podjetju. Vsebovala bo vse, kar mora vedeti nov član kolektiva o podjetju. Razen pravilnika o delovnih razmerjih in pra-vilnika o nagrajevanju bo v njem pojasnjena poslovna poli- V Zasavju V Pomurju Ptujčani prispevajo za gradnjo delavskega doma Dolgoletna želja delovnih ljudi v ptujski komuni je, da bi v Ptuju zgradili dom, kjer bi našli delavci razvedrilo v svojem prostem času. O tem so sindikalne podružnice na letošnjih polletnih konferencah mnogo razpravljale in povsod se je pokazalo, da si delavci tak dom želijo. Pokazali so pripravljenost, da pomagajo pri gradnji tudi s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki. Tako je med prvimi sindikalna podružnica Opekarne Žabjek sklenila, da bodo s prostovoljnim delom izdelali 30.000 kosov opeke za Delavski dom v Ptuju. Toda, kot kaže, za njim nočejo za- ostajati tudi druge sindikalne podružnice. Tako so kmalu zatem na polletni konferenci sindikalne podružnice Tovarne perila »Delta« Ptuj sklenili, da bodo vsi člani svoj enodnevni zaslužek namenili gradnji Delavskega doma Člani sindikalne podružnice Pe-karne-mlini »Vinko Reš« Ptuj bodo darovali za Delavski dom svoj peturni zaslužek. Sindikalna podružnica Tovarne glinice m aluminija Kidričevo je na svoji polletni konferenci v celoti podprla akcijo sindikatov za gradnjo doma in sklenila, da bo kolikor mogoče pomagala s prostovoljnim delom. Taka in podobna poročila prihajajo tudi iz drugih Politične in družbene organi- vezalo v zadnjih dvajsetih letih zacije v zasavskih občinah so mnogo skupnega v boju za osvO-začele v teh dneh s pripravami boditev. Predvidevajo, da se bona proslavo 20-letnice vstaje, ki do sešla tudi vsa predsedstva jo bomo praznovali prihodnje občinskih odborov SZDL in obleta. Predsedstva občinskih od- činski sveti Svobod. Skratka, P° borov Socialistične zveze so že vseh napovedih sodeč, bo Za-izdelala okvirne programe pri- savje prihodnje leto z množični-reditev, v prihodnjih dneh pa mi manifestacijami skušalo kar bodo imenovali posebne pri- najbolj dostojno poudariti velik pravljalme odbore, ki bodo prog- pomen tega jubileja, in če bo rame dopolnili in poskrbeli, da sodelovanje vsestransko, bodo jih uresničijo. imeli prebivalci Zasavja spol Kaže, da bo ena najpomemb- priložnost videti in sodelovati nejših prireditev v okviru 20- pri kvalitetnih kultumo-politlo-letnice vstaje republiška dram- nih prireditvah, ska revija v Zagorju. Občinski -m svet Svobod v Zagorju namerava navezati stike za to osrednjo prireditev z vsemi tremi zasavskimi občinskimi sveti Svobod iz Hrastnika, Trbovelj in ^pn^diZ^Zaiavja. 'prilod- . Tu&i v Pomurf ^on^ffco nje leto slavi rudarska godba na eto Proslavljali 20-letnico pihala tudi sto-letnico obstoja, ljudske revolucije. V tednu mla Ta jubilej bodo počastili v okvi- fos,tl bo. v Murskl Sobotl o1tra]" ru 20-letnice vstaje in kot kaže. kulturni festival, kjer bodo n bodo povabili k sodelovanju vse stopile najboljše dramske sku rudarske godbe na Slovenskem. Pine> pevski zbori in^ godbe rut 40-letnico obstoja bo praznoval Vihala tz murskosoboškega okra-prihodnje leto tudi pevski zbor ?a- osrednji razstavi bodo »■Vesna-« iz Zagorja, ki bo tedaj sodelovala številna društva’ priredil večji koncert in povabil knjižnice, pokrajinski muzeji, k sodelovanju tudi nekatere krajevne organizacije SZDL in večje slovenske pevske zbore.. LMS, Ljudske univerze itd. Pred Trboveljčani so že dali po- okrajnim festivalom bodo p0' budo, da bi nekatere prireditve ,dobne prireditve v vseh občin-v počastitev 20-letnice vstaje skih središčih in večjih krajih priredili v zasavskem merilu. Pomurja. Tu bodo izbrali naj-Taka usmerjenost je pomembna boljše kulturno-prosvetne skupi' predvsem zato, ker je revirje ne za osrednji nastop. S. K. sindikalnih podružnic. Delavci ptujske občine pričakujejo, da bodo z gradnjo pričeli najpozneje v začetku leta 1961, to je v jubilejnem obdobju — dvajseti obletnici ljudske revolucije. F. B. Večerne šele v STT Po podatkih izobraževalnega centra Strojne tovarne Trbovlje ye letos strokovno izobražuje 680 ali 90 odstotkov članov kolektiva. Vso pozornost so letos posvetili iz-obrazbi tehnikov, kvalificiranih ln polkvalificiranih strugarjev ter administrativnega kadra. V ta namen J*e STT že lansko jesen ustanovila večerno tehniško šolo, in sicer za strojno in elektro stroko. Se letos pa bodo ustanovili administrativno šolo in večerno IKŠ. S- s SINDIKALNE KONFERENCE -PREDILNICE IN TKALNICE« MARIBOR Prodajali bodo samo dobrim plačnikom dihVo kGnferenci Pre- inozemskim komercialnim kredi- so imeli z uvoženim bombažem, svet sklenil, da bo tem slabim sta -r°blema: rekonstrukcija in tkalnice v Mariboru tom pričakujejo, da bo imela ki ni najboljše kvalitete, kar se plačnikom prenehal dobavljati ^ tokrat v ospredju dva Predilnica in tkalnica prednost odraža tudi na tkaninah. Letos so blago. Prav zaradi teh neredno-Diema- in pri odobravanju kreditov pred- začeli predelovati tudi domačo sti je v škripcih tudi Predilnica atai krediti. vsem še zato, ker imajo tudi pri- staničevino. in tkalnica, kajti, če ne bodo mo- če dr°^e^'v Predilnice in tkalni- pravljene delovne prostore in bi Kot v mnogih podjetjih so gli poravnati svojih obveznosti, srpd , ^or •'e zadnJa tri leta vsa bilo nedvomno škoda, da bi stali tudi v mariborski Predilnici in bi lahko prišlo do zastoja v pro-ustva osredotočil na dokonča- prazni. Podjetje iz Italije jim po- tkalnici najbolj zaskrbljeni žara- izvodnji. Ua Prve faze rekonstrukcije, nuja strojno opremo na kredit za di težav z obratnimi sredstvi. Do- Razen tega so nastale težave z Ij; “teknili so tovarniške zidove, dobo 6,5 leta s 5 % obrestmi. S slej so sicer finančni plan do- obratnimi krediti. 2e pri nabavi (j, r bodo uredili moderno tkal- temi stroji bi lahko predelovali segli, toda naprej bo šlo teže. strojne opreme jim banka ni hib ’_sJlabavili večje število tkal- visokvalitetne mešanice sintetič- Kupci jim dolgujejo več kot 700 odobrila potrebnih obratnih sred- jjj,, strojev in preuredili predil- nih, prirodnih in ostalih vlaken, milijonov dinarjev. Trgovska štev. Sedaj bi potrebovali naj-' Ke stroje. Zato so porabili ne- Na konferenci so razpravljali podjetja še dokaj redno in hitro manj 600 milijonov dinarjev, te sto milijonov dinarjev, pri- tudi o proizvodnji v preteklih poravnavajo svoje obveznosti, pa bi dobili le, če bi prispevali kaj _ sto V^ene pa delovne pro- osmih mesecih. V vseh mesecih so Najslabši plačniki pa so tovarne sami 106 milijonov dinarjev, ven tom6 Za vreten in 200 av- proizvodni plan enakomerno pre- konfekcije in tovarne, ki kupu- dar tega denarja nimajo, t-ou statev. Že s to delno segali za povprečno 5 %. Težave jejo predivo. Zato je delavski . konstrukcijo bodo lahko brutto K. A. V MARIBORSKEM PODJETJU MLIN-TESTENINE Gospodarijo drugače-bolje ohodek tovarne podvojili (od veh milijard 800 milijonov di-arjev na 4 milijarde 600 milijo-dinarjev). Leta 1965 ko bodo ^konstrukcijo končali pa pred-rievajo, da bodo ustvarili že več °t 13 milijard dinarjev. Prvi del rekonstrukcije so r^hičili samo z lastnirrii sred- Pd, zato pričakujejo, da bodo Pred dvema letoma, ko je bilo bilo v komerciali in knjigovod- podjetja ter uvedli temu ustrez-, °bili 700 milijonov dinarjev v občini Maribor-Center aktual- stvu. Prejšnji aparat ni bil kos no računovodsko službo, redita za nabavo 200 avtomat- no združevanje sorodnih gospo- novim nalogam. Ker pa niso vpe- Kljub vsem tem težavam pa -ah statev, opreme za opleme- darskih organizacij, so se v pod- ijali ločenega knjigovodstva po je podjetje letos uspešno poslo- "^biico in pripravo, s čimer bi jetju »Mlin-testenine« priključili obratih, tudi organi upravljanja valo, saj so polletni plan celo Rednost proizvodnje povečali za »Zrno« in »Delavska pekarna«, niso imeli jasne slike o stroških nekoliko presegli. Sedaj gradijo adaljnjih 2,5 milijarde dinarjev, lani pa še »Pekarna center«. Ta proizvodnje in gospodarjenja po- v bližini mlina silos za 10.000 ton imajo možnost, da bi naba- združitev je zahtevala od vod- slovnih enot. Zato tudi nagraje- žita, nameravajo pa pričeti tudi strojno opremo s ponujenim stva vrsto sprememb — tako or- vanje po ekonomskih enotah ni z gradnjo pekarne. Vse kaže, da ----- ------------------------- ganizacijskih, kadrovskih kot tu- dalo pričakovanih rezultatov in bo kolektiv kaj kmalu odstranil di gradnje nove pekarne, silosa so še danes znatne razlike v oseb- vse tisto, kar je doslej zaviralo in rekonstrukcije mlina. Ker so nih dohodkih delavcev posamez- hitrejši razvoj podjetja. V trboveljski STT Avgusta 128 odstotkov po združitvi sprejeli zelo pone- nih obratov. shemo Člani kolektiva so večkrat ..... Po ,o Tec «> y«MM potAi. |£°. srV-/Vs=,no“ MIJK tovarm Trbovlje dosegli uspeh, poznejših ezav Tako imajo se Tako so na primerna- K. A. Deset let v kotiižorskem rudniku Minulo nedeljo so rudarji Rudnika rjavega premoga v Ka- avgustu okoli sto članov iektiva na letnem dopustu. letnico delavskega upravljanja. Oris dela v desetih letih delav- “-•uizvoanjo m plan dosegu s iz<; lez.Ko vuuui Kuumu gi>s(iuu,umvu s - ji mn nuaniKa rjavega premoga v rva- Kolektiv Gorenjske predilnice iz Škofje Loke se je odločil °dstotki, kljub temu, da je bilo politiko. Zato tudi ni nič čudne- P, P -,-P u: i„j," nižarici svečano proslavili deset- manjšo rekonstrukcijo svojih obratov. Sedaj imajo v podjetju v avenst,, Ton «to’ klanov ko- L če ie nrihaialo med vodilnimi F1« uporabljati. la denar b, lab- letnico delavskJa UDravliania. kaj strojev, ki so jih dobili za precej manjši denar kot če bi ku- pili nove. Pomagali so si namreč sami. V nekaterih ze starih strojih so montirali nekatere nove dele in jih preuredili tako, da bodo lahko precej povečali proizvodnjo. Gorenjska predilnica proizvede sedaj letno 3000 ton bombažne in stanične preje, od tega 800 ton v sukancih, 240 ton pa izdelajo vigogne preje. Po rekonstrukciji bodo proizvodnjo vigonke lahko povečali na 400 ton letno. Na sliki: delavec pri montaži novih strojev. ko- ga, če je prihajalo med vodilnimi opuiamjau. ra ucuai m mu-š uslužbenci do trenj. Podobno je ko nedvomno pametneje upora- _______________ ______________ _ _____ mlina,3 Tar” pa “so zanemarjali skeŠa upravljanja je pokazal da k.i„b temu. d. so .strokovnjaki » RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ELEKTRARNI FALA NA FALI razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE Pogoji: fakultetna izobrazba — inženir elektro stroke z 2-letno prakso ali elektrotehnik z 10-letno prakso. Prošnje dostavite na naslov: Elektrarna Fala, pošta Fala. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ah Po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Prošnje vložite do 20. oktobra 1960. ci dosegli lepe uspehe. Zaslužne in delavne člane svetovali in zatrjevali, da je moč . delavnf> delavskeea količine več moke, ki bi bila tudi ua^dik ® praktičnimi darili, boljše kvalitete, proizvodnja pa bi bila cenejša. Močna konkurenca jih sili sedaj v takojšnjo rekonstrukcijo mlina. Pri tem jim bo nedvomno služil kot dober primer obrat testenin, kjer so z načrtnim izpopolnjevanjem iruau, ______-j—-------u- ------- . , - proizvodnje in dobrim gospodar- podjetju »Titan« so pred krat- DS, v komisijah in drugod.« izvodnih, gospodarskih in drugih ^..aja krat. mlade delavce v njihovih priza- predsedniku kluba. V »Titanu« ustanovili klub mladih proizvajalcev Mladi delavci v kamniškem delovnem mestu, na zasedanjih mnenje mladih delavcev o pro-pruizvuuuje m uuunui guspuuar- podjetju »Titan« so pred krat- DS, v komisijah in drugod.« izvodnih, gospodarskih in drugih jenjem po rekonstrukciji pove- kim ustanovili klub mladih pro- »Kakšne bodo oblike našega problemih podjetja delavskemu čah proizvodnjo za več kot en- izvajalcev, ki naj bi združeval dela?« je bilo naše vprašanje svetu.« f.&vereij POSNEMANJA VREDNO PAPIRNICA RADEČE gradi trgovski dom Ajdovščina dobi moderno predilnico V prihodnjem letu bo začela pri Tekstilni tovarni v Ajdov- Na odnose v kolektivu so ne- devanjih pri družbeno ekonom- »Člani kluba bodo po svojem gativno vplivali tudi dolgotrajni skem izobraževanju. interesu lahko sodelovali v do- spori med posameznimi vodilni- »Zanimanje mladih delavcev ločeni skupini, ki bo obravnavala mi uslužbenci ter familjarni od- za probleme proizvodnje, pošlo- tiste probleme, za katere se člani nosi ter čudna kadrovska poli- vanje in.upravljanje podjetja je tf skupine najbolj zanimajo. , tika, ki je favorizirala strokovno vedno večj ■ dejaj predsed. Predloge in mišljenja pa bomo šeini obratovati tudi n0va pre nedorasle ljudi Osnovna orgam- k novoustanovljenega kluba to- Potem obravnavah na skupnih di]nk!a z 20.000 vreteni. Razen zacija ZKS v podjetju je opazila b^IoT »Programa naše- sestankJh k,luba- .f\adl delavC.1 bombaža bo predla tudi razna te slabosti. Na njeno spodbudo ^ri? Be“°Sar- JstagvlT odhor ,mai? ze zdaj nešteto vprašanj sintetična vlakna. Zaposlenih bo je komisija pripravila novo or- p dela nebo sestavljal odbor, predlogov in mnenj, ki pa zal okoli 270 delavcev, večinoma ganizacijsko shemo, ki jo je temveč bodo pri tem sodelovali ostanejo skrita. Prav to zbiranje genski kj bodo spredle letno nad sprejel delavski svet in jo sedaj vsi člani kluba. Želimo, da bi predlogov in pojasnjevanje vpra- 2oooo’ ton preje. Zgradba nove Ko se naše tovarne razširjajo in zato vreden tako pohvale ka- uvajajo. Zamenjali so tudi ne- bilo naše delo čimbolj povezano šanj mladim delavcem bo osnov- predi]nice je že pod streho. Prejš-tn modernizirajo pogosto pozab- kor tudi posnemalcev. katere vodilne uslužbence, ki ni- z urejanjem problemov, ki se na paloga kluba. Preko mladih n- jeden s0 pripeljali že prve Ijajo na nekatere vrste objektov -mG so mogli več dohitevati razvoja z njimi mlad delavec srečuje na članov DS bo klub posredoval stroje in jjj, zageii montirati. Na poti iz Amerike pa je še nova družbenega standarda. Poskrbijo, kolikor morejo, za stanovanja, Primaknejo sredstva za šolo, zdravstveni dom ali za komunal-J16 naprave. Takšna pomoč podjetij nedvomno predstavlja ve-hk korak naprej pri izboljšanju življenja občanov. Ob vsem tem Pa, žal, za razvoj obrti, trgovine podobnih komunalnih dejavnosti največkrat zmanjka denar-ia, čeprav občani tudi usluge teh dejavnosti še kako potrebujejo. Nekatere gospodarske organizacije že spoznavajo, da z naraščanjem njihove proizvodnje rasi® tudi potrošnja komunalnih uslug. Zato se odločujejo še za ijadaljnji korak: mimo rednih družbenih prispevkov še posebej Pamenijo nekaj sredstev za raz-v°j trgovine ali obrti. Eno takih podjetij je tudi To-varna dokumentnega in kartne-Sa papirja v Radečah pri Zida-P®m mostu, ki ob svojih stanovanjskih blokih na Njivicah gra-dt z. lastnimi sredstvi in v lastni r®žiji še trgovski paviljon, kjer s® bodo stanovalci tega naselja, Pa tudi drugi občani lahko oskrbovali z vsem potrošnim blagom. Ko bo paviljon dograjen (do dne-va republike), ga bo tovarna izročila Splošnemu trgovskemu Podjetju Radeče, ki bo za lokale plačevalo samo najemnino. To i® res precej redek primer razumevanja za potrebe trgovine Mariborčani grade dom oddiha Mariborska tekstilna tovarna Sradi v Crikvenici velik dom oddiha. Z deli bodo začeli v teh dneh. Dom bo najmodemeje opremljen in bo lahko sprejel v eni izmeni sto delavcev. Dom bo odprt tudi pozimi. Razen lepo urejenega parka, bo pri domu urejeno tudi otroško igrišče, igrišče za odbojko, tenis in podobno. Za to bo tovarna prispevala okoli 80 milijonov dinarjev. S. G. PISMA NA NA Š NASLOV '4 Veriga slabih posledic Skora) na vsakem zasedanju delavski svet Tovarne avtomobilov v Mariboru razpravlja o problemih proizvodnje. Običajno je osnovno vprašanje pomanjkanje surovin. V času sklepanja pogodb z dobavitelji je kazalo vse lahko in lepo. Naši dobavitelji so se obvezali, da bodo material dobavljali v dogovorjenem roku. Toda vsi svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Tako je na primer Železarna v Nikšiču do danes dobavila Tovarni avtomobilov Maribor od dogovorjenih 1000 ton vsega 16 ton valjanih proizvodov. Prav tako tudi podjetje »SOKO - Mostar« ne dobavlja redno. Se teže je s tovarno »Iskra« iz Kranja, zaradi česar nastajajo težji problemi v proizvodnji. To podjetje je bilo sicer vsa leta za Tovarno avtomobilov Maribor dobavitelj, ki je dostavljal najkvalitetnejše izdelke in najbolj upošteval dobavne roke. Toda sedaj se je zataknilo in v Tovarni avtomobilov Maribor so nastali zastoji prav zaradi enega samega »Iskrinega« proizvoda — zaganjača. Tako se začnejo težave, zaradi katerih potem člani delavskega sveta izgubljajo ure in ure, da bi našli rešitev. Urgence posameznim podjetjem ostanejo mnogokrat »glas vpijočega v puščavi«. Če pa že odgovarjajo, potem največkrat pravijo: »vašim zahtevam ne moremo ugoditi, ker od našega dobavite- lja nismo pravočasno prejeli ustreznega reprodukcijskega materiala«. Torej verižna reakcija. Kaj naj sedaj stori delavski svet, da bi zagotovil nemoteno proizvodnjo in s tem tudi uspešno izpolnjevanje plana, od katerega zavisijo dohodki članov kolektiva, dajatve družbi in gradnja objektov za družbeni standard. Se huje je s tistimi ko-Kaže, da le-ti ne morejo razumeti, da so njihove pogodbene obveznosti, sklenjene v začetku leta, eden izmed členov v verigi proizvodnje več podjetij. Videti je, da nihče od nesolidnih dobaviteljev ne pomisli na to, da je naše gospodarstvo velika družina, ki lahko dela nemoteno samo takrat, če se vsi člani zavedajo, da je njihova dolžnost upoštevati in izpolnjevati pogodbene obveznosti. Tu bi navedel samo podjetje ITM -Beograd, katerega odlitki tako po kvaliteti kot dobavnih rokih predstavljajo stalen problem pri nemoteni proizvodnji Tovarne avtomobilov Maribor. Zal pa se kljub neštetim urgencam stvari nikamor ne premaknejo. Vprašajmo se, če res ni moč izpolnjevati obveznosti, ali pa so podjetja premalo ocenila svoje dobavne sposobnosti? Ponekod imajo sicer objektivne težave, na primer premajhna obratna sredstva, težave z dobavnimi roki za material iz uvoza in podobno. Vedno pa le ni tako! Neredko so ti problemi, s katerimi se potem lahko zamaskirajo, notranje organizacijske neskladnosti, premajhen čut odgovornosti ali celo nezainteresiranost, ker ima podjetje v neki meri monopolen položaj pri proizvodnji artikla, ki ga potrebuje določeno podjetje. Se huje je s tistimi kooperanti, ki kot kaže, o dobri kvaliteti sploh ne razmišljajo. Ti namreč neredko postavijo vsa planiranja in predvideva-vanja na glavo. Podjetje, ki dobiva na primer polproizvode od takšnega kooperanta, mora naročiti tudi' za 30 do 50 odstotkov več blaga, če hoče, da ne bo zastoja v proizvodnji. Računati mora namreč že vnaprej, da bo del blaga popolnoma neuporaben za nadaljnjo obdelavo. V takih primerih tudi dobava ob določenem roku nič ne pomaga. Tu je škoda celo dvojna. Blago ni uporabno za nadaljnjo obdelavo, treba ga je poslati nazaj proizvajalcu, proizvodnja ne teče zaradi tega nemoteno, razen tega pa še stalne reklamacije tratijo čas in povečujejo stroške enega in drugega partnerja ter dražijo končni izdelek. In kdo plača tako nesolidno poslovanje? Problemi okoli obratnih sredstev so poznani, zato nima pomena mnogo govoriti o tem. Dejstvo pa je, da zaradi pre- majhnih obratnih sredstev Tovarna avtomobilov Maribor ni mogla poravnati obveznosti do svojih dobaviteljev in rezultat tega je bil, da niso dobavljali materiala Železarna Ravne, Železarna Jesenice, »Prva Peto-letka« Trstenik in »Rudi Caje-vac« Banja Luka. Škodo bo moral kriti kolektiv Tovarne avtomobilov Maribor, ne glede na to, da ni vzrok temu neso-lidnost podjetja, temveč'povečanje proizvodnje v takšni višini, da so nastala nesorazmerja med proizvodnjo in obratnimi sredstvi. (Letos smo povečali proizvodni plan za 35 odstotkov.) Zadnje tedne smo vprašanje obratnih sredstev uredili in omenjena podjetja zopet v redu dobavljajo. Ti problemi se ponavljajo iz iz tedna v teden. Proizvodnja ima časovne zastoje, ki gredo včasih tudi v tisoče ur, kar še tako veliko požrtvovalnost kolektiva ne more nadoknaditi. Posledica tega je, da mesečni, četrtletni, poletni plan ni bil izpolnjen (ob polletju so izpolnili 39,5 % plana). Kolektiv kljub izrednim naporom delavskega sveta in upravnih organov ni ustvaril predvidenega, zato so se tudi sredstva v posameznih skladih znižala — naše gospodarstvo pa je utrpelo samo zaradi tega večmilijonsko škodo. J. K., član kolektiva TAM pošiljka strojev. Poslopje nove predilnice je zgrajeno po sodobnih arhitektonskih načelih. Prvič v Jugoslaviji so tukaj zgradili ravno streho brez svetlobnih oken. Predilnico bodo umetno osvetljevali in bo v njej tudi stalna temperatura okoli 22 stopinj Celzija. L. K. Deset let v tovarni impregniranega lesa v Hočah Tudi delovni kolektiv Tovarne impregniranega lesa iz Hoč v tezenski občini je pred dnevi praznoval 10-letnico delavskega samoupravljanja. V počastitev tega jubileja so se člani delavskega sveta sestali na slavnostni seji. Popoldne pa so priredili v Hočah promenadni koncert in kulturni program. V nedeljo je celotni delavni kolektiv odšel na izlet v Logarsko dolino. Ob deseti obletnici delavskega samoupravljanja v tovarni impregniranega lesa Hoče so podelili tudi nagrade vsem delavcem, ki so deset ali več let zaposleni v tem podjetju. G. D. TOKERO MOŠKE NOGAVICE E KIR A Nehrujev poziv Premier Nehru je naslovil na Generalno skupščino pretresljiv poziv, naj sprejme osnutek resolucije petih dežel. Poudaril je, da si skupščina ne more dovoliti, da bi bila paralizirana spričo spora med velesilami, in poudaril, da so vse dežele odgovorne za zastoj, velik del te odgovornosti pa imata dve poglavitni sili — ZDA in ZSSR. »Ne maremo nemočno sedeti v tej skupščini in gledati, kako gre svet katastrofi nasproti,« je rekel. Nehru je opozoril, da vrata za sestanek Hruščev—Eisenhower niso še povsem zaprta. Zato je pozval članice, naj soglasno in čim-prej sprejmejo predloženo resolucijo. Indijski premier se je dotaknil tudi dveh poglavitnih problemov mednarodnega življenja. Nekaj stališč, ki jih je razložil: • razorožitve ni mogoče doseči takoj, vendar mora biti vsak korak namenjen temu cilju; ® ZN edini lahko rešijo problem razorožitve, ki ga ni mogoče prepuščati le velesilam; • razorožitev in kontrola naj bosta vzporedni, izvajati ju je treba istočasno, s tem da ni prekinitve pri razorožitvi; • najboljša obramba pred nenadnim napadom je izboljšanje mednarodnega položaja in večje medsebojno zaupanje, k temu pa bi vsekakor prispevala sklenitev sporazuma o opustitvi jedrskih poskusov in podobni ukrepi: ® ZN naj pospešijo osvoboditev narodov, ki še živijo v kolonialni podrejenosti; @ v Kongu so poslali v boj rušilne sile, spodbujajo pa jih tisti, ki novi neodvisni državi ne želijo nič dobrega; © poglavitno je, da se ohrani nedotakljivost Konga, sleherna druga pot pa vodi v državljansko vojno; ® vse sile naj se vzdržijo vmešavanja v notranje zadeve Konga, ZN pa naj posredujejo in pripomorejo, da bo centralna vlada pravilno opravljala svoje funkcije; ® ZN naj kongoškemu parlamentu omogočijo, da se bo sestal in odločal o problemih dežele; ® v Kongo je treba poslati komite, ki bi proučil vse v zvezi s popolno evakuacijo belgijskih enot in z odstranitvijo drugih obl’k intervencije. Nehru je govoril o predlogih za spremembo strukture OZN in njenega sekretariata. Dejal je, da bi bilo to zaželeno, vendar se boji, da bi se v tem trenutku zaostrila nasprotujoča si stal.tščSMfr' da b’ s° povečale težave, ki jih imajo zdaj ZN Tudi v okviru Ustanovne listine ZN bi bilo mogoče ustrezno prilagoditi aparat ZN, je dejal. UPOROV Minuli teden je potekal na XV. zasedanju Generalne skupščine ZN v znamenju odločnega prizadevanja izvenblokovskih dežel, zaustaviti slabšanje mednarodnega vzdušja in stopnjevanje napetosti v odnosih med obema blokoma, v prizadevanju, pripraviti velesile do tega, da bi se odločile za pogajanja kot edini izhod iz sedanjih težav. Tem naporom so nasprotovale poteze, ki so negativno vplivale na že tako slabo vzdušje v odnosih med Vzhodom m Zanodom, tako da je severu; veter hladne vojne — kakor je lepo povedal indijski premier Nehru — kdaj pa kdaj zbujal srh med delegati. Številni predstavniki neanga-žiranih dežel so si prizadevali v svojih govorih, da bi preprečili težnje k ostritvi in usmerili skupščino v zares najvažnejše probleme kolonializma, razorožitve, po-moči nerazvitim deželam ipd. 1*1 NEW YORK — Najčešče se je predsednik republike Tito pogovarjal na XV. zasedanju Generalne skupščine OZN s prijateljema predsednikom ZAR Naserjem in predsednikom Sukarnom. Na fotografiji: pomenek prijateljev. POLKOVNIK IN NOVINAR Ves položaj v Kongu je še vedno precej zamotan. Lahko rečemo, da je kar zagoneten. Ena izmed najbolj zagonetnih osebnosti v tej krizi pa je nedvomno polkovnik Joseph De-siree Mobutu. Mobutu je polkovnik in novinar. Pred časom je bil najbolj ognjevit pristaš Patricea Lumumbe. Med »konferenco za okroglo mizo-« v Bruslju, na kateri so v začetku tega leta postavili temelje neodvisnemu Kongu, je Mobutu vodil Lu-mumbovo kongoško nacionalno gibanje. Ko je Lumumba sestavil svojo — centralno — vlado, je za državnega ministra pri predsedstvu vlade imenoval Mo-butuja. Dne 14. septembra pa je polkovnik Mobutu po radiu iz Leopoldvilla sporočil prebivalcem Konga, da je prevzel oblast s ciljem, da bi »eliminiral-« politike in parlament. Takoj zatem ga je predsednik Kasavubu, potem ko je odstavil generala Lunduluja, imenoval za vrhovnega komandanta kongoške armije. Prvi akt, ki ga je Mgbutu podpisal kot komandant,' kongoške armije, je bil ukaz za ustavitev ognja. Po tem ga je Lumumba proglasil za narodnega izdajalca im. za sodelavca sovražnikov Konga. Dne 20. septembra je polkovnik Mobutu objavil dekret, s katerim je ustanovil »tehnično komisijo, ki jo je vodil »minister za zunanje zadeve« — Ko so predsedniki Tito, Naser, Argentine in Norveške, ki prav doča pogajanja obdržale v blo-Sukarno, Nkrumah in premier tako jemlje osnovni značaj in srni- kovskih okvirih. Nehru prejšnji petek predložili sel resoluciji kot praktičnemu ko- Drugič, ti dogodki kažejo strah Generalni skupščini ZN osnutek raku, dg bi se uresničile želje člo- pred krepitvijo vloge izvenblo-resolucije, ki »zahteva kot prvi, veštva po zmanjšanju napetosti kovskih dežel. Vsi ti manevri so nujni korak, da predsednik ZDA in po miru. Ta predlog je vzel re- bili večinoma usmerjeni pred- in predsednik ministrskega sveta soluciji značaj nujnosti, predlaga- vsem v to, da bi se ta vloga ZSSR obnovita stike, ki so bili ne stike med predsednikom Eisen- zmanjšala in onemogočila, zakaj nedavno prekinjeni, da bo potem hoiverjem in premieram Hrušče- niti na Zahodu ne morejo biti mogoče progresivno uresničiti nju- vom, ki so s svojo prekinitvijo proti pogajanjem, katerih edina ne izjave o pripravljenosti, s po- povzročili sedanjo napetost, pa alternativa je vojni spopad, pri gajanji poiskati rešitev neureje- spremenil v stike med državama tem pa tudi zahodni državniki nih problemov, je svetovna jav- ZDA in ZSSR, ki vsaj formalno vedo, da bi to pomenilo samomor nost enodušno pozdravila to kon- niso prekinjeni. za ves svet, torej tudi za zahodne " atraktivno, miroljubno prizadeva- Kmalu se je pokazalo, da niti dežele. Zavedajo se, da do teh po- sati, »omejiti na pravo mero«, sinje v prepričanju, da bo predlog ta predlog ne bo prodrl’ zato so ga-janj mora priti, toda njihova cer bodo kolonialistični položaji skoraj za gotovo soglasno sprejet. se odločili za proceduralne ma- prizadevanja so usmerjena v to, doživeli popoln polom. Kriza v Menili so, da ne bo nihče na- nevre, pri katerih je pomagal tudi c^a bi bila ta pogajanja^ pod po- Kongu, ki jo imajo v tej igri iz-sprotoval resoluciji, sprejemljivi predsednik skupščine Boland. S°ih ki bi jim omogočili nepo- venblokovske dežele, je to jasno za vse, ki zares želijo zmanjšanje Med temi manevri so vse skupaj sredne sporazume, morda na ra- pokazala. Manevri^ v zvezi z re-napetosti in boljše odnose med postavili na glavo, glasovanje o čun tretjega^ Zato želijo zahodne solucijo petih dežel izdajajo ta velesilami, zlasti še, ker ne daje amandmaju treh članic zahodne- sile izključiti vpliv izvenblo- strah. Kažejo, kolikšen je. prednosti nikomur, ker ne gleda ga bloka, ki ni dobil niti navad- kovskih dežel in njihovo »vmeša- Dogodki pa imajo še drug, po-nazaj, temveč je z vso svojo vse- ne večine, pa so razlagali tako, 'vanje« v medblokovske odnose. zitiven pomen. Dokazujejo, kako bino obrnjena v prihodnost. Ce- kakor da je treba izbrisati iz re- Bojazen pred vplivom izven- zelo se je okrepil vpliv neodvisnih lo najbolj zagrizeni zagovorniki solucije petih izvenblokovskih blokovskih dežel je posebno izra- in neangažiranih dežel, so spodbu-ostritve so umolknili in se prvi držav prav tiste dele, ki naj bi jih -Ha. zaradi krize kolonialnega si- da njim in drugim miroljubnim trenutek pritajili spričo splošnega črtali po tem predlogu. stema. Ta vpliv je treba zmanj- silam, da bodo še odločneje, še razpoloženja v katerem niso Q položaja so se mogli odkrito nasprotovati. predlagatelji resolucije nujno po- Prevladovalo ]e prepričanje, svetovali ^ jeU Jskl da bo. da gre le še za to, kdaj bo resoiu- dQ Umakniu tako okrn£n0 reso-cija sprejeta napori pa so bili h fci je izgubila sleJherni smi. usmerjeni v to, da bi se to zgodilo gel in cUjJ Zn“čilno • da so bile cimprej in kar najbolj enodušno. lzvenhlokovske azijsJk’ in afriške ■Menih so da nasprotniki pomi- dežele enodu-sno 2' resoluc jo in ntve ne bodo mogli zavrniti te , ^ , , 7 .__, . ' ~ , , , , v . , , , da se je Vzhod kot celota vzdrzal Pobude, temveč si bodo prizade- las edtem kQ Zahodu . + ^ „ . vali predvsem, da bi vse skupaj 1q zbrati s „se svoje Po štirinajstdnevnem bivanju te, ki jih zdaj se m mogoče na- minirali med nastajanjem stikov, člane £ e Amerike ter v New Torku kjer je vodil našo kazati.« ....... ki bi jih bilo treba navezati. nekatere iz Azije delegacijo na Generalni skupsci- Tovariš Tuto je v svoji izjavi Žal pa so dogodki pokazali, da v ' _ ni ZN, se je predsednik republi- opozoril, da se je vzdušje hladne so svetovna javnost in miroljubni Kakšen smisel imajo ti čudni ke Josip Broz Tito v torek odpe- vojne zadnje čase poslabšalo, kar ljudje po vsem svetu podcenjevali dogodki v Generalni skupščini? Ijal z italijansko ladjo »Leonardo povsem razumljivo zbuja zaskrb-odločenost zahodnih sil, da v tej Predvsem kažejo, da se zahodne da Vinci« v domovino. Pred od- Ijenost, hkrati pa je nakazal tu-fazi ne bodo dovolile nikakršnih s^e lotevajo problemov miru z hodom je izjavil: »Čeprav odha- di nekatere pozitivne vidike se-stikov, razen pod posebnimi po- blokovskih pozicij, pri čemer jih jam s petnajstega zasedanja ZN danjega položaja. »Zelo pomirje-goji. Z drugimi besedami: odloče- presenetljivo spremlja tudi Vzhod, z manj optimizma, kot sem pri- valno vpliva ugotovitev na tem nost, da jih za zdaj ne bodo do- hHso pripravljene na razgovore šel, m z mešanimi, ne najboljši- zasedanju«, je dejal, »da nostaja-voliie, ker je bilo jasno, da druga brez postavljanja pogojev, ki so mi vtisi o dosedanjem razvoju in jo neangažirane dežele čedalje šte-stran’ ki je prav tako postavljala zna™ kot nesprejemljivi. Prav ta- delu, vendarle nisem izgubil upa- vilnejše in vedno bolj enotne ter dezerter iz legalne Lumumbo-ve vlade Justem Bonboko. Josep Desiree Mobutu je bd rojen 14. oktobra 1930. leta v Lisah. Sedem let je služil v silah napredka in v tem času napravil tečaj za knjigovodjo in strojepisca. Po končanem šolanju je delal v glavnem štabu sil napredka v Leopold' villu. Ta čas — 1950. leta pa jf začel novinarsko kariero. Najprej je postal reden sodelavec časnikov »Avmira« in »Acsia-lite Afričan«, šest let pozneje pa je postal glavni urednik tega Usta. Med svetovno razstavo v Bruslju je Mobutu obiskal belgijsko glavno mesto kot predstavnik kongoškega tiska. vztrajneje nadaljevale pot, po K teri gredo. Kakor je dejal tovot1^ Tito po predložitvi resolucije, P tudi pred odhodom iz New ^orkJ. si ni treba delati utvar o kake naglem preobratu. Resolucija na) bi bila nujni začetek, ki je s^cev skromen, vendar edino možen sedanjih pogojih. Po tej poti ) treba dalje, ker le ta pot lahk pripelje svet k pomiritvi, miru 1 napredku. Izdajalski strah Pre novim po svoje potrjuje, da ) temu tako. N. OPAČIC ko želijo omejiti vlogo OZN in si nja. da bo tudi to zasedanje da- se bolj in bolj zavedajo nevarno-prizadevajo, da bi morebitna bo- lo kljub vsemu pozitivne rezulta- sti zd človeštvo, če bi se medna- LETNA KONFERENCA BRITANSKE LABURISTIČNE STRANKE nogoje, ne more pristati na to. Ko je predsednik Eisenhoiver po posvetovanju s premieram Velike Britanije Macmillanom in premieram Avstralije Menziesom poslal petorici izvenblokovskih državnikov svoj negativni odgovor, je bilo jasno, da je Zahod odločen nasprotovati sprejemu resolucije z vsemi sredstvi ne glede na razpoloženje svetovne javnosti in večine združenih narodov. Avstralski predlog, ki je resoluciji jemal sleherni smisel in jo je spreminjal v njeno nasprotje, se pravi, v obsodbo samo ene strani — Vzhoda — in ki je vseboval Vzdušje na letni konferenci mi nasprotji okoli osnovnih na- laburistična parlamentarna sku-v.panje o razgovorih štirih velesil britanske Laburistične stranke, ki čel partijske politike, je dosegla pina ne bi bila obvezana, da se kdaj pozneje, v prihodnosti, je so jo pred dnevi začeli v Scar- svoj vrh tako, da njeno rešitev ravna po sklepih konference. S pomenil naslednji jasni dokaz, v boroughu, je tako napeto, da nihče ni moč več odlagati. Delegati v 13 :12 glasovi pa je Izvršni ko-katero smer si prizadevajo zahod- niti ne poskuša predvidevati, Scarboroughu bodo morali jasno in mite zawnil njegovo zahtevo, kar EN BO KO CScritskellov položaj je precej negotov -i.e sile. kakšen bo konec. precizno odgovoriti na vprašanja, Ta manever pa je velika veči- Eno je že zdaj jasno: to bo ali so britanski laburisti za »več« na ZN tako jasno odklonila, da je ena izmed najusodnejših konfe- ali za »manj« socializma, in ali je seveda doslej največji poraz šefa stranke. Pravzaprav je to dokaz, da Gaitskell niti v Izvrš- bilo treba takoj iskati nov način renc v zgodovini britanske La- so za nuklearno ali protinuklear- nem komiteju, ki ga je doslej za dosego zaželenega cilja. Tako buristične stranke. Enoletna kri- no obrambno politiko. vedno podpiral, ne uživa polno je prišlo do predloga Japonske, za, izzvana z globokimi notranji- Odgovor na prvo vprašanje je zaupanje. dijo v političnih krogih, Gaitskel-lu ne bo preostalo drugega, kot da odstopi. NEW YORK — Italijanska čezoceanska motorna ladja »Leonardo da Vinci«, s katero se predsednik Tito vrača v Evropo, je ena najmodernejših na svetu. Dolga je prek 231 m in ima 35.300 bruto registrskih ton. Motorji imajo 52.000 KM, ladja pa lahko razvije hitrost 23 vozlov. v glavnem znan, saj je vodstvo Sodeč po razpoloženju med de-stranke že umaknilo svoj pred- legati številni predvidevajo, da log o reviziji partijskega statu- bodo urlilateralisti dobili večino ta, s katerim so hoteli omajati glasov za svoj osnutek resoluci-načelo nacionalizacije in javne -je v tem primeru, tako vsaj lastnine. Odločitev o obrambni politiki pa medtem ne samo, da je nejasna, marveč bo od nje verjetno odvisna vsa prihodnja smer britanskih laburistov. Poskusi nekaterih pomembnih članov Izvršnega komiteja v zadnjih tednih, da bi našli srednjo pot, so se izjavolili. Sef stranke Gaitskell je zavrnil, da bi odstopil od uradnega stališča. Pred nekaj dnevi je hudo napadel pristaše enostranske nuklearne razorožitve Velike Britanije, obtožujoč jih, da gredo v tej smeri, da »zahod prepustijo na milost in nemilost ZSSR«. Po njegovem mišljenju mora »vse dotlej, dokler ima ZSSR nuklearno orožje, leto imeti tudi Zahod«. Na sestanku Izvršnega komiteja je Gaitskell zahteval, da naj Izvršni komite predloži konferenci osnutek resolucije, po kateri rodno vzdušje nadalje ostrilo. Te dežele postajajo čmitelj, ki S3 morajo velesile upoštevati. Vele' sile morajo opustiti dosedani0 prakso podcenjevanja vloge iz" venbiokovsKin dezei, ki je prisl3 na petnajstem zasedanju močno do izraza.« O svojih razgovorih in stikih z drugimi državniki, vključno z državniki velesil, je tovariš Trt° dejal, da je dobil vtis, da »nihče ne želi vojne in da se vsi bob ali manj zavedajo posledic. Ech' no, kar sem opazil: vsi se ne za' vedajo posledic nadaljnje ostritve hladne vojne.« Kakor v najtežjih dneh tova' riš Tito tudi zdaj ni izgubil up3' nja. »Kljub vsemu nam to ne bo vzelo poguma,« je rekel o seda' njih težavah. »V prihodnje si bo* mo še vztrajneje prizadevali 23 pomiritev na svetu in za mirn° ureditev mednarodnih proble' mov. Tudi v prihodnje se bomo borili za stališča, ki sem jih razložil v ZN, še posebej pa za km eksistenco, razorožitev in za ure' ditev kolonialnih vprašanj; tore) glede problemov, ki jih ni mogm če odlagati, ker so zelo nevarm za mir na svetu.« Dejavnost predsednika Tita v New Torku je naletela na izred' no pozornost in simpatije velike' ga števila dežel in vse svetovne javnosti. Prispevala je k še večjemu ugledu in vplivu izvenblo' kovskih dežel, ki se aktivno za' vzemaio za odstranjevanje neso' glasij in za zmago načel aktivn® miroljubne koeksistence. To pri' znavajo na vseh straneh, zat° lahko rečemo, da je bila P1^ predsednika Tita na zasedanj0 ZN v New Torku zelo koristna in je dala v sedanjih mednarod' nih pogojih zavidljive rezultate- ■ mW* mwm BffVliBiuarSrVVH ■, ■ v./. t : ' ' .i' V r ' r Zvrnjena resolucija Up ^menita pobuda neoprede-sku s .^ržav j® bila v Generalni Iliri onemogočena. Indija, a ®nezija, Jugoslavija. Združena Se ri ^ republika in Gana so j6 ^ločno postavilo na čelo akrili Pomeni v sedanjem trenut-aeogibno in nujno potrebo. ^ Oi;itno je, da v mednarodnih n°sih še nadalje prevladuje za-hnri°Van^e med Vzhodom in Za-J^om, kar se je najbolj očitno j 5azalo tudi na letošnjem zase-sokU ^oneralne skupščine. Zato bile države predlagateljice tol-tev naiširših želja za zagotovi-svetovnega miru. p, Se kratek podatek o glasovalni i spremenilo prvotno for-blacijo resolucije petih držav J50, da so iz nje izpadle besede Predsednik ZDA in predsednik (j^strskega sveta SZ«. Med 41 v. Nacijami, ki so glasovale za ^otno formulacijo, so bile vse zave predlagateljice, nadalje . Oljskih in afriških držav, po-Pa še Švedska, Finska, Ku-,a' Venezuela in Bolivija, skupno . • Med 17 državami, ki so se psovanja vzdržale, je bilo devet i bbdnoevropskih držav, 37 dr-j®v> v glavnem zahodnoevropskih p ameriških, je glasovalo proti, elegaciji Izraela in Libanona pa Sta bili odsotni. BEOGRAD — V našem glavnem mestu so bili te dni gospodarski razgovori mod delegacijama republike Liberije in FLRJ. Na čelu liberijske delegacije je bi! minister trgovine in gospodarstva Stiven Stolbert, jugoslovansko delegacijo pa je vodil član ZIS Sergej Kraigher. SKUPNA IZJAVA ZVEZE DELA MAROKA IN ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE MRAK AKTIV« SODELOVANJA Na Vabilo Zveze dela Maroka se je mudila v Maroku od 20. septembra do 4. oktobra 1960 delegacija Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviea, predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Srečanje predstavnikov maro- no in organizirano pomoč neraz-skih in jugoslovanskih sindika- vitim deželam po svetu brez potov je omogočilo, da so se nada- litičnih ali ekonomskih pogojev. Ije razvili že upostavljeni prisrč- Razvoj nerazvitih dežel in poni stiki, da so izmenjali mnenja stopno odpravljanje razlik v raz-ter se podrobneje seznanili s sta- vojni stopnji sta v interesu vse-lišči in aktivnostjo delavskih or- ga sveta, še posebej pa delav-ganizacij obeh dežel. Razen tega skega razreda tako zaostalih de-so izmenjali mnenja o mednarod- žel kakor tudi najbolj razvitih nih problemih, še posebej o vlogi industrijskih držav, in odgovornosti delavskega raz- ZSJ in ŽDM z obžalovanjem reda in njegovih organizacij gle- ugotavljata, da razdeljenost in de na razvoj svetovnega položaja razcepljenost mednarodnega sin- Nigerija - nova svobodna dežela Afriške dežele posvečajo veliko pozornost nigerijski neodvisnosti Prvi oktober je prinesel ne- naslanja na Hause in Peule ter je nigerijske razmere precej reali- de osamosvajanja afriškega sin-bvisnost Nigeriji, številčno naj- pravzaprav stranka fevdalcev. Se- stično. dikalnega gibanja in ustanovitve bločnejši afriški deželi, nekdanji paratizem je med voditelji te Federalne volitve so pokazale, Panafriške sindikalne federacije klanski koloniji in protektoratu stranke zelo priljubljen, ker je da se ostala politična gibanja ra- in ker je hkrati razbijaško pose-okviru starodavne kraljevine Sever prepričan o svoji kulturni zen naštetih niso mogla nadalje segala vmes Mednarodna konfe-~°koto. Nigerija, ki šteje 35 mili- superiornosti nad Jugom. Razen obdržati. Politične skup.ine manj- deracija svobodnih sindikatov, se Ionov prebivalcev ter ima bogato tega se je Sever bolj razvijal pod šin so se pridružile Skupini ak- je nigerijsko sindikalno gibanje ^tijstvo in mnogo obetajoča vplivom muslimanskega Orienta, cije, ki se že po tradiciji zavzema razdelilo letos aprila na dve orodna ležišča, je bila v preteklo- Od stranke, ki so jo ustanovili za obrambo manjšinskih skupin. ganizaciji. Na eni strani je Nige-Privlačna točka za kolonialno leta 1949, se je leta 1950 ločila Nigerija je najbolj bogata med rijski kongres sindikatov, ki je eKspanzijo ter je in bo še zaželeni sicer majhna, vendar radikalna zahoanoairiškimi deželami, zato povezan s sindikalnim gibanjem '■dj neokolonialistov v prihodno- Progresivna unija severnih ele- vsaj za zdaj ne kaže naklonjenosti Gane in Gvineje ter se zavzema sti. Prednost so dajali zmernim mentov, ki se je kasneje povezala panafriškemu gibanju, čeprav za osamosvojitev afriških sindr Politikom in si prizadevali, da bi s stranko vzhodne pokrajine, z naletite v programih nekaterih katov in za ustanovitev Panafri-ustvarili kadre, ki bi bili voljni Nacionalnim svetom Nigerije in strank tudi na zavzemanje za ške sindikalne federacije, na dru-^evzeti privilegije dosedanjih Kameruna ter je dobila v zvezni zamisel. o ustanovitvi Združenih gi Kongres sindikatov Nigerije, ki P°lastnikov, v zameno za to pa bi skupščini osem poslanskih mest. držav Afrike. odločno nasprotuje ganskemu "•uloniainemu izkoriščanju zagoto- Nacionalni svet Nigerije in „„.T™rTcir a sindikalnemu gibanju ter se iz- V111 v novih oblikah nadaljnji ob- Kameruna (ustanovljen leta 1944) NERAZVliA KiViEiiJoHA reka za zvestobo načelu panafri-ttoi' Vprašanje je seveda, ali in je odločna nacionalistična in uni- DEŽELA kanizma in hkrati zahteva sode- £°liko jim je to uspelo. Odgo- taristična stranka, ki se zavzema Nigerija je pretežno kmetijska lovanje z Mednarodno konfede-°r ko prinesla prihodnost. za razširitev demokratičnih načel, dežela. Devetdeset odstotkov nje- racijo svobodnih sindikatov, v političnih svoboščin, za socialno nega izvoza zavzemajo palmovo katero je včlanjen. Konglomerat PLEMEN enakost in versko strpnost. V zu- olje, arašid, kakao, les, banane in V precej zapletenem notra- IN RAS nanji politiki je naklonjena ideji čaj, nekaj manj[ pa izvaža kavču- njem položaju je začela Nigerija Kakor večina drugih afriških panafrikanizma, vendar si želi ka, tobaka, bombaža in kož. Po- življenje neodvisne dežele. Ali bo ^ežel je tudi Nigerija'kongomerat »solidne« zveze s Commonweal- membno rudno bogastvo je kosi- neodvisnost izkoristila za utrdi-laznih plemen in skupin, ras, je- tliom. Njen voditelj je dr. Namdi ter, odkrili pa so tudi ležišča tev notranje enotnosti in za pod-dkov in ver. Značilnost vseh' de- Azikive, predsednik vlade vzhod- premoga, železne rude in kamene poro boju afriških dežel proti l°v dežele je zelo redka naselje- ne pokrajine in predsednik senata, soli. Nedavno se je začela proiz- ostankom kolonializma na afri-host z Evropejci, ki jih je komaj Zibelka stranke je pleme Ibo, vodnja nafte in zemeljskega plina, ških tleh, ali pa bo zaradi zaple-kukih 15.000. Evropejci si niso v vendar je kmalu razširila svoj v gradnji pa so večje naprave za tenega notranjega položaja posta-Kigeriji nikoli pridobili pravice do vpliv in si pridobila pomembno izkoriščanje voda Nigra in Kadu- la prizorišče notranjih nesoglasij 2ernljiške posesti, pa četudi bi jim manjšino celo v zahodni pokrajini ne, tako da bo imela domača in vmešavanja tujih sil, za zdaj kila zagotovljena, je verjetno ne (21 poslanskih mest). Ta stranka industrija potrebno energijo. Po še ni mogoče reči, prav gotovo pa ki uveljavljali zaradi številnih ima v zvezni skupščini 81 poslan- drugi svetovni vojni se indu- si bodo skušali kolonialisti v tej tropskih bolezni ki so napadale skih sedežev in je sestavila koali- strija naglo razvija. Tako ima ali oni obliki ohraniti položaje, zlasti bele priseljence cijsko vlado s stranko Narodnega dežela zdaj več tovarn sladkorja, Afriške dežele posvečajo veli- NiseHin 00=+0,ri4ai’ kongresa Severa. mila,, olja in tekstilnega blaga, ko pozornost nigerijski neodvis- seboi zpin nnrirnpia nr> v svobodni nigerijski pokraji- Nigerijska vlada skuša pospešiti nosti. Mnoga temeljna afriška katerih ip Hp*pTp Ta, h eii on a ’tnHi ^ j® najmočnejša dobro organi- ta proces s privabljanjem tujega vprašanja so ostala odprta, nepolitično in aHminictrat' nn ^p- zirana stranka Skupine akcij, kapitala. Narodni dohodek na pre- Urejena v pričakovanju, da bo ta vernn nari-^nia ona+a lia+o katere voditelj je veletrgovec s bivalca znaša kakih 30 funtov (84 največja afriška dežela povedala Xj VnSaed na?fliivPr4nezf S- SeSS SIN^SLGIBNA0NJE SrTega^SmSJi o^ol^ kodno nnHTo/1 P^piIVtp +rp+iino ba in predstavlja močno opozicijo Nigerija ima mnogo nekvalifi- janja, kakor je to storila Gana, SevernpBo nTdiLoid,;, n4Jnn TnnX v zvezni skupščini, kjer ima 73 cirane delovne sile, število kvali- ali pa pot »sodelovanja« z do-Pa nrprist^ufpin nfo^pn^ poslanskih mest. Ta stranka je ficiranih in še posebej specializi- sedanjo matično deželo, kot na Oba in PJemena JoruDa> dobila 14 poslanskih sedežev tudi ranih delavcev pa je neznatno, primer Slonokoščena obala. Temu 'znairtiii 'Kja0’ tr°°Ycl l1? v vzhodni pokrajini. V Ibadanu, Sindikalno gibanje je kazalo v pomembnemu vprašanju bodoče se ziaht’ sp?sobm. P°,letj1K1’glavnem mestu zahodnega pod- letu 1959 težnje po krepitvi ozi- usmerjenosti Nigerije se pridru-Vili,,„;f„a °p^!ma3° jan,oan® ročja, pa se je spopadla z neod- roma po združitvi dveh velikih žuje še drugo, bistveno — enot-Cer Zh° • podroc;|e Je s^" visno opozicijo, ki ji je uspelo sindikalnih central: Vsenigerijske nost dežele, zakaj Nigerija ni za- pa „n,™° m?n] p0Je+Za"S’Jao dobiti v njeno škodo v zvezni federacije sindikatov, ki šteje čela neodvisnega življenja na s eje naseljeno Kot zanoano. skupščini osem poslanskih mest okoli 57.000 čanov, ih Nacionalne- enotni nacionalni fronti, niti nima pod imenom »razni«. Stranka ga sveta sindikatov s približno enega samega političnega vodite-Skupine akcije je bila ustanov- 50.000 člani. Letos pa se je sindi- ija, kakor sta ga pred časom ijena leta 1951 in se odločno za- kalno gibanje ponovno razdrobilo, imeli v enakem položaju Gana in za federalizem, kar je za Ker v vodstvih ni bilo sloge gle- Gvineja. MARICA RAKIDZlČ in odnose v sodobnem svetu. Predstavniki ZDM. in ZSJ so ugotovili podobnost stališč do mnogih vprašanj, ki se nanašajo dikalnega gibanja zmanjšujeta moč in slabita dejavnost delavskega razreda ter povzročata po svetu vrsto negativnih pojavov; s katerimi se okoriščajo reakcio- na mednarodno sindikalno giba- narne sile prav tako si je treba nje in na vlogo sindikatov v boju nenehno prizadevati, da bi preža ekonomsko-socialni napredek ^ d in zagotovili So- Ijudstva. Jugoslovanska delegaci- del®vanje v vsem 0 čemer ima- in nn in o ./-» e*/"»T ri »-i v> 1 I «1 >7 “ 7 ja se je neposredno seznanila z raznovrstnimi motnim, ^Jav- organiza«« men«, d, iahiro jo enaka ali podobna stališča. nostmi, ki so jih sindikati v skladu z ekonom- srečanja, stiki, sodelovanje in ... ... . medsebojna pomoč tako med or- skim in socialnim razvojem svo- ganizacijJamij%eianjenimi v razje dežele z blaginjo delavskega ^ mednarodne centrale, kakor razreda ter z izboljšanjem nje- med tistimi, ki niso članice r„v,rQ materialne in kulturne ’ - - gove ravni. sedanjih mednarodnih organiza- jer^stavniki ohPh oreanizarii ci:i’ mnoŠ° Pripomorejo k pre- mostitvi sedanje razdeljenosti in utro pot k boljšemu spoznavanju in medsebojnemu razumevanju. ZDM in ZSJ si bosta kakor so soglasno ugotovili, da dobivajo zdaj vse progresivne sile in še posebej delavski razred in nje-. gove organizacije v vseh deželah • \relik pomen in so vsestransko doslej tudi v prihodnje z vsemi odgovorne za izboljšanje medna- silanu prizadevali, da bosta s rodnih odnosov in za ohranitev sv°Jd mednarodno dejavnostjo svetovnega miru. ZDM in ZSJ Pri razvijanju mednarodnega so-brez pridržka podpirata vse na- delovanja s sindikalnimi orgam-pore, katerih cilj je prispevati k zacijami kapitalističnih in socia-popuščanju mednarodne napeto- h stičnih dežel ter razvitih in nesti, še posebej pa se zavzemata razvitih področij po svetu neod-za konstruktivne rešitve proble- visno od njihove pripadnosti k mov razorožitve in za prepoved sedanjim mednarodnim sindikal-atomskih poskusov po svetu in na nim centralarn prispevali k pre-afriških tleh. Jugoslovanski in rnagovanju sedanje razdeljenosti maroški sindikati bodo nadalje- in ^ zagotovitvi solidarnosti de-vali svojo dejavnost v tem smi- lavskega razreda v boju za ziv-sju^ ........:^,.ljerijs.ke-,, interese delavcev po ZSJ in ZDM z radostjo ugo- svetu, tavljata naraščanje miroljubnih Delegaciji ZDM in ZSJ sta gle-in svobodoljubnih sil po svetu, de na ta stališča z zadovoljstvom ponovno krepitev demokratičnih ugotovili, da se njuni medseboj-teženj, napredek socialističnih ni stiki bolj in bolj razvijajo v sil in afirmacijo načel aktivne in obojestransko korist, in se tako-miroljubne koeksistence med vse- le dogovorili o nadaljnjem raz-mi državami in vsemi narodi, voju svojih stikov in medseboj-Delegaciji menita, da morajo sin- nega sodelovanja: dikalne organizacije, tako med- a) periodično nadaljevati ne-narodne kakor nacionalne, po posredno izmenjavo stališč s po-najboljših močeh podpirati vse šiljanjem delegacij. V tem smislu progresivne procese v tej zvezi je zsj povabila generalnega se-po svetu, prispevati k odstra- kretarja ZDM Mahdžuba Bena njevanju vzrokov za spore in Sedika, naj leta 1961 obišče Ju-nesporazume ter širiti duha sode- goslavijo na čelu delegacije ZDM; lovanja in nosti. Po mnenju mednarodne solidar- b) upostaviti ali poglobiti sodelovanje med strokovnimi fede- v O'-' Člani rodov Ibo in Ibibo na izhodnem področju so kristjani ln animisti prav kot njihovi so-SetIje na Zahodu. Resen problem J . vseh pokrajinah so manjšine, p1 štejejo ponekod več milijonov 1 hi težijo za samoupravo. Vse to kaže, da Nigeriji ni po-vsem zagotovljena enotnost. Tak Slstem je posledica britanske posredne oblasti na eni in zavestne Politične agresije pokrajinske eli-na drugi strani. Federalizem je toreJ nastopil kot edino uspešno sredstvo za ustanovitev neodvisne države. PARLAMENT S TREMI STRANKAMI Na zadnjih federalnih volitvah bile so lani 12. decembra — So si sedeže v zvezni skupščini razdelile v glavnem tri velike stranke, vsaka iz ene izmed treh opisanih pokrajin. Rezultat tega 1® kabinet dvostrankarske koali-ck)0 z močno opozicijo tretje stranke. Vodilno vlogo ima Narodni kongres Severa (iz severne pokra-I'110), ki je dobil 142 poslanskih sedežev od skupno 312. Stranko 'T,di sokotski Sardaun, ugledni tradicionalni poglavar, predsednik vlade pa je Abubakar Tafava Ba-leva, eden izmed mnogo bolj Zmernih članov te stranke, ki se — Lepa hvala — smo za zadružno gradnjo po lastnem okusu! t'°. rnnenju obeh organizacij racjjami Maroka in Jugoslavije, je nujno potrebno razviti in utr- da bi se poglobilo niihovo med-aiti mednarodno delavsko soli- sebojno spoznavanje in da bi iz-darnost m podporo narodom, ki menja]i izkušnje (federacije pro-se bonjo za emancipacijo, hkrati svetnib delavcev, kmetijskih de-pa obsojata poskuse imperiah- la rudarjev...); stov in reakcije ter se zavzemata za boj, ki naj bi delavcem omogočil pot do napredka in svobode. ZDM in ZSJ obsojata vse manevre kolonialistov in neokolo-nialistov, ki skušajo razkosati mlado republiko Kongo in izpod- c) nadaljevati izmenjavo izkušenj s pošiljanjem delegacij in študijskih skupin, da bi se bolje seznanili in zbližali maroški in jugoslovanski delavci. V tej zvezi je ZSJ povabila skupino maroških sindikalnih funkcionarjev, . . . . , ki bodo v Jugoslaviji proučevali kopati njeno neodvisnost ter spo- organizacijo jn delovne metode ročata kongoskemu ljudstvu svo- sindikatov je Drav tako jo podporo brez pridržka in svo- ^ vabii0, naj pošlje v Ju- le simpatije v njegovem prizade- ^slavij0 svoje predstavnike, ki vanju za ohranitev enotnost, in £ nataJnčneje proučili sistem doza utrditev neodvisnosti. _ lavskega upravljanja na seminar- ZDM in ZSJ kategorično ob- ju, posvečenem metodologiji de-sojata politiko rasne diskrimina- ija v sindikatih. Seminar bo v Judje, ki je ena najbolj krutih gosiaviii. oblik, kakršne uporabljajo, da bi afriškemu ljudstvu vzeli njegove ZSJ je sprejela vabilo, naj pravice ter da bi mu odrekli pošlje v Maroko skupino, ki bo pravico do samostoinega razvoja proučila razvpj kmetijstva in, probleme kmetijskih delavcev.-Prav tako je sprejela vabilo ZDM, naj pošlje v Maroko strokovnjake, ki bi prisostvovali študijskim in iz-afriškrčelimln širše'“šodelova- obraževalnim seminarjem; in do enakopravnega položaja družbi. ZDM in ZSJ menita, da bi združitev vseh sindikatov na nje med njimi lahko prispevalo k okrepitvi vloge delavskega raz- b) nadalje poglabljati medsebojno spozpavanje s korespon- reda v političnem, ekonomskem, denco, z informacijami, z izme-socialnem in kulturnem razvoju njavo publikacij in dokumenta-Afrike ter k zbliževanju vseh sin- Cije; zagotoviti izmenjavo člankov dikatov po svetu. Jugoslovanska med centralnimi glasili sindi kai-delegacija je z velikim zanima- nega tiska obeh organizacij in njem pozdravila dejavnost vrste nadalje izmenjevati novinarje ter afriških sindikalnih organizacij, v obeh deželah izdajati publika-še posebej Zveze dela Maroka, da cije o sindikalnem gibanju v bi sklicali panafriško sindikalno drugi deželi. konferenco,- ki jo smatrajo za Skupno deklaracijo Zveze de-napredek v zvezi z upostavlja- la Maroka in Zveze sindikatov njem tesnejših stikov med sindi- Jugoslavije so podpjsaii v Casa-kalnimi organizacijami Afrike in Manci 5. oktobra 1960. ki hkrati odpira perspektive za aktivnejše sodelovanje v okviru mednarodnega sindikalnega gibanja. ZDM in ZSJ menita, da je naloga in interes razvitih dežel, zagotoviti nezainteresirano, sploš- Za zvezo dela Maroka generalni sekretar MAHDŽUB BEN SEDIK Za zvezo sindikatov Jugoslavije predsednik SVETOZAR VUKMANOVIC V svetu opernih melodij S tem večerom (28. septembra, Velika dvorana Slovenske filharmonije) se je pravzaprav začela »domača« koncertna sezona. Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana je pod vodstvom svojega stalnega dirigenta Uroša Pre-vorška izvedel najprej Rossinijevo uverturo k operi »Pepelka«, nato pa so trije mladi operni pevci (mezzosopranistka Nada Savškova je zaradi nenadne obolelosti odpovedala svoj nastop), katerih imena srečujemo komaj leto ali dve na koncertnih in opernih sporedih, zapeli vrsto znanih melodij. Že sama resnost izvedbe pa tudi popolna sigurnost nastopa, odlična dikcija ter sveži, polni glasovi vseh treh solistov so zgovorno pričali, da je naša Opera s svojimi najmlajšimi člani dobila resnično kvalitetne pevce, ki znajo ne samo korektno, temveč tudi prepričljivo podajati posamezne vloge. Njih imena: altistka Milka Eftimova, tenorist Rajko Koritnik ter baritonist Edvard Sršen. — Ne smemo pozabiti niti orkestra Radiotelevizije Ljubljana, ki je zaigral Rossinijevo »Pepelko« nadvse pohvalno ter tudi sicer dobro in zanesljivo spremljal pevce (čeprav ponekod dinamično premalo odmerjeno). Radiotelevizija Ljubljana je z oddajo V svetu opernih melodij pričela že lani. Spored zadnjega koncerta seveda opravičujejo trije mladi pevci, ki so šele na začetku svoje poti in, razumljivo, segajo predvsem po znanih delih in priljubljenih arijah. Toda v bodoče si vendarle želimo več pestrosti — in tudi nekoliko sodobnejših del. Prepolna in navdušena dvorana na zadnjem večeru naj bo prirediteljem samo v spodbudo! -i Mihail Šolohov: » Včeraj popoldne« Drevi bo ljubljansko Mestno gledališče začelo letošnjo sezono s krstno uprizoritvijo slovenske 3 drame »Včeraj popoldne«, ki jo | je napisal mariborski profesor g Miro Štefanec. Delo je bilo na g dramskem natečaju Delavskega g odra nagrajeno z drugo nagrado, g Snov zajema pereče probleme so-g ciobne družine, sodobnega člove-g ka. Režijsko je delo pripravil Jo-g že Gale, v glavnih vlogah pa bo-g do nastopili: Vladoša Simčičeva, g Anka Cigojeva, Franci Presetnik s in Dare Ulaga. Sceno je oskrbel g arh. S. Jovanovič, glasbeno g spremljavo pa M. Vodopivec. Na g sliki: Vladoša Simčičeva, Anka g Cigojeva in Franci Presetnik v g delu Mira Štefanca »Včeraj poli poldne« LE »Sinja stepa« Znameniti ruski romanopisec, pisatelj »-Tihega Dona«, se nam v knjigi »Sinja stepa« predstavlja kot mojstrski ustvarjalec krajših zgodb iz življenja Donskih kozakov. V grozljivi resničnosti nam kot odmev na revolucijske dni pripoveduje o boju majhnih, nepomembnih ljudi z vaškimi mogotci, ki topoglavo branijo svoje tisočletno samopaštvo. Neomajna vera v zastgvo revolucije in zagrizena korenina ata-manske oblasti se spoprijemljeta v boju, ki ne razločuje več med seboj niti ne rodnih bratov, niti ne očetov ter sinov. Krvava obračunavanja, zahrbtni umori, ropanje im. požiganje — to je vsebina sleherne zgodbe! Pretresljivo krutost posameznih dogodkov pa prepleta komaj zaznavna rast nežne misli, ki spreminja majhnega in teptanega človeka v gospodarja novega časa, v pomembnega oblikovalca človečnejših odnosov med ljudmi. Avtorjevi junaki sicer neprestano izgubljajo, njihova težnja pa se približuje cilju! Prav zavoljo tega niso Solohove zgodbe enodnevne agitke, kakršnih je bilo v predrevolucijski ruski literaturi dovolj, pač pa so dragocena književna podoba življenja Donskih kozakov v vrtincu boja med »rdečimi« in »belimi«. Odrezav avtorjev jezik, ki je zlasti v dialogih poln domačih izrazov, je znal prevajalec Cene Kopčavar z dobršno mero. drznosti preliti v našo besedo; prav pisateljev izraz pa je z vsebino tako zelo povezan, da bi z drugimi besedami vseh teh zgodb nemara sploh ne mogli povedati, še manj pa v tolikšni meri prevzeti bralčevo pozornost, ki zdaj upravičeno velja vsaki vrstici. Cankarjeva založba v Ljubljani, ki je knjigo izdala v domiselni opremi Grega Košaka, je vsekakor obogatila naš knjižni trg; še tako razvajen bralčev okus bo Šolohovo »Sinjo stepo« brez oklevanja uvrstil med izbrana dela na svoji knjižni polici. kid .. Po reorganizaciji srednjega šolstva, ki smo jo začeli izvajati preteklo jesen, smo upravičeno pričakovali, da bomo s tem normalizirali pouk in odpravili najhujše anomalije. Dve stvari pri tem sta bili vodilo: preusmeriti mladino zlasti v večjih mestih, da bo videla svojo pot v najvišje nadstropje učenosti, se pravi na univerzo in visoke šole, tudi preko srednjih strokovnih šol in ne samo preko gimnazije; v skladu s tem povečati šolski prostor za srednje strokovno šolstvo. Po takšni reorganizaciji v ljubljanskem okraju, si je vsekakor zanimivo ogledati podatke o letošnjem vpisu na srednje šole, saj nam zgovorno pripovedujejo o izpolnjenih obetih, o pretiranih pričakovanjih, o izrednem interesu mladine za študij na šolah srednje stopnje tehničnih vej, a zopet nam kažejo tudi nekatere anomalije, ki jih doslej še vedno nismo znali zadovoljivo rešiti, čeprav ob njih ne gre le za neizpolnjene želje mladine, temveč tudi za izredne potrebe naše družbe. Opozarjajo nas tudi na probleme, ki nastajajo ob sami preusmeritvi posameznih šol iz gimnazij v srednje strokovne šole. Na vseh gimnazijah ljubljanskega okraja je bil letos vpis pod razpisom. Se pravi, da nismo ukinili nič preveč gimnazij, za kar je v nekaterih, zlasti prosvetnih krogih, obstojala bojazen. Na petih ljubljanskih gimnazijah je bil razpis za 830 kandidatov, vpisalo pa se jih je 769. Kaže, da se je tudi mestna mladina že močno preorentirala na strokovne šole. Na ostalih treh gimnazijah ljubljanskega okraja, v Kamniku, Kočevju in Trbovljah, je bil razpis za 205 kandidatov, vpisalo pa se jih je komaj 111. Vpis na Učiteljišče in Srednjo vzgojiteljsko šolo nam kaže drugačno podobo. Vpis sam je bil nad razpisom, saj je bilo razpisanih 145 mest, prijav 184, a končno vpisanih 154. • 396 ODKLONJENIH NA TEHNIŠKIH SREDNJIH ŠOLAH Naša mladina res na vsakem koraku kaže svoj izredni interes za tehniko, toda vseeno bi pred leti težko verjeli, da bo pritisk mladine na srednje tehniške šole tako, velik. Letos je bilo na desetih srednjih strokovnih šolah ljubljanskega okraja sprejetih skupno 1026 kandidatov, medtem ko je bilo prijav 1792. Zaradi premajhne kapacitete je moralo biti odklonjenih 766 kandidatov, 43 % vseh prijavljencev. Najvišji pa je bil odklon seveda na treh tehniških šolah, kjer niso mogli sprejeti 396 kandidatov. Velik interes mladine za te šole, naše velike družbene potrebe po tem strokovnem kadru, a razkorak, ki se je med tema dvema ugotovitvama pokazal tudi ob letošnjem vpisu, vsekakor nalaga vsem prizadetim, da perspektivno še vedno razmišljajo o tem problemu, saj nam ga sama organizacija obstoječega šolstva še ni rešila, marveč le omilila. © ZAKAJ NE ANKETA ALI REFERENDUM? Z letošnjo jesenjo se je gimnazija v Stični začela reorganizirati. Gimnazija ni več vpisovala prvega razreda, namesto nje pa so vpisovali prvi letnik Srednje kmetijske šole. Toda vpis je bil močno pod razpisom. Vpisalo se je samo 25 kandidatov, zato so namesto dveh oddelkov, za kar obstojajo kapacitete, ustanovili samo en oddelek. Kaj se je zgodilo? Eni trdijo, da ni pravega zanimanja za srednjo kmetijsko šolo, drugi zopet, da ta šola nima praktične osnove, ker je tamkajš- nje državno posestvo še slabo mehanizirano. Kar zadeva prvo trditev, bi v bodoče v takih primerih res kazalo med občani napraviti anketo, kjer naj bi se tako sami, a preko njih tudi njihovi sinovi in hčere, izrekli za to ali ono šolo. Zakaj končno ne bi tak problem mogel rešiti tudi referendum? Tudi poklicni svetovalci na šolah bi ob tem morali imeti svojo besedo, saj poznajo najbolje usmerjenost svoje mladine oziroma njene dejanske sposobnosti. Kar pa zadeva drugo trditev, je treba vedeti, da tudi državno posestvo v Stični ne bo s svojo mehanizacijo obtičalo tam, kjer je danes, saj jim bodo to nujno narekovali razvoj in potrebe. Zato morda le ni tako nesmiselna Srednja kmetijska šola v Stični, saj našemu dolenjskemu kmetijstvu še močno primanjkuje dober srednji kmetijski kader. ® ŽE NEKAJ LET ODKLANJAMO MLADINO NA ZOBOTEHNICNI srednji šoli. Čeprav IMAMO VELIKE POTREBE PO TEM KADRU Da, že dve leti, tri leta se nam stvar ponavlja. Letos je bilo na Zobotehnični srednji šoli v Ljubljani sprejetih le 24 kandidatov, torej en nov oddelek, medtem ko so odklonili kar 104 kandidate. Vsekakor je res, da je interes mladine za to šolo iz leta v leto večji, da je ta šola svojega tipa ena najbolj renomiranih v državi, da se na njej šolajo tudi mladi ljudje iz drugih republik, da je letošnjo jesen na šolo poslala svoje kandidate celo JLA. Pritisk na šolo torej izreden, a njene kapacitete zelo majhne. Stvar ne bi bila tako problematična, če ob vsem tem ne c! stalno poudarjali, da naši družbi manjka še ogromno zabotehnič-nega srednjega kadra. Zdravstvena služba ljubljanskega okraja potrebuje za nadaljnje obdobi petih let, ob ugodnem razvoju zdravstvene službe seveda, 54 botehnikov, zlasti za zdravstv ne domove in ostale zdravstv ne ustanove na območju To torej samo v ljubljanske^ okraju. Ker pa je ta šola ed'na naši republiki, bi bili seveda ža' nimivi tudi podatki o potrebi vrstnega kadra za nadaljnjih P® let na območju republike. Te podatkov Svet za zdravstvo trenutno še nima, toda poudari3' jo, da so potrebe izredno velik®-V tem primeru pa seveda IjubJ Ijanski okraj sam ne bo mog“ zadovoljivo rešiti problema, ke' bi končno za njegove lastne P®” trebe verjetno ena sama šola zadostovala. Morali bi torej nekM ukreniti v republiškem merilu-morda bi moral o tem razmis' Ijati zdaj ob ustanovitvi Viši® stomatološke šole tudi mariborski okraj. • NAGNJENJE DO POKLICA JE IZREDNA VREDNOTA Ne gre le za neizpolnjene ž®' Ije mladine, čeprav kdo ve, ko* liko razkošnih sanj se je razblinilo v nič, kam se bodo razkropili vsi tisti, ki so bili vendarle jasno poklicno orientirani, kar m morali znati pri nas bolje ceniti-Osebno nagnjenje k določenemu poklicu je izredna vrednota, ki jo je težko nadomestiti. Žal še ne moremo ugotovitii kam je letos odšla mladina, ki i® bila na tej ali oni srednji strokovni šoli odklonjena. Jasno 1® doslej samo to, da preliva nazaj na gimnazije ni bilo, oziroma 1® bil res izredno minimalen. Le sedem je bilo takšnih, ki so se p®" tem, ko so bili odklonjeni _ na srednji strokovni šoli ali Učiteljišču, vpisali v gimnazijo. Kam so odšli ostali, nomo lahko ug®" tavljali šele takrat, ko bomo im®“ tudi podatke o vpisu na vajeniške in industrijske šole. SONJA GAŠPERŠIČ DVODNEVNO POSVETOVANJE O KULTURNO-ZABAVNEM ŽIVLJENJU, KI GA JE ORGANIZIRALO KULTURNO PROSVETNO VEGE JUGOSLAVIJE, SE JE IZKAZALO ZA IZREDNO KORISTNO IN POTREBNO. NAJVECJI USPEH POSVETOVANJA JE BIL V TEM, DA JE SKUŠALO ZAOBJETI KULTURNO ZABAVNO ŽIVLJENJE V VSEJ CELOTI, DA JE SKUŠALO ZA REŠITEV NEKATERIH PEREČIH NALOG PRIDOBITI ČIMVEC družbenih organizacij in USTANOV. OBŠIRNA DOKUMENTACIJA IN UVODNO POROČILO STA DALA STATISTIČNO IN ŠTEVILČNO PRECEJ PODROBNO FOTOGRAFIJO STANJA, V OBEH PA JE BILO POGREŠATI JASNEJŠIH KONCEPTOV, KATERE SO PRVENSTVENE NALOGE NA PODROČJU KUL-TURNO-ZABAVNEGA ŽIVLJENJA, V KATERE PROBLEME KAŽE OSREDOTOČITI GLAVNO SKRB IN DELO. ZELO DOBRI PA SO BILI ZAKLJUČKI KOMISIJ IN ZAKLJUČNA BESEDA SEKRETARJA CS ZSJ ASERJA DELEONA, KI SO NAKAZALI BISTVENE PROBLEME IN DALI TUDI VRSTO KONKRETNIH POBUD, KAKO ZASTAVITI DELO ZA V BODOČE. če sodimo posvetovanje po zaključkih, potem lahko ugotovimo, da bodo ravno ti zaključki predstavljali bogato gradivo za reševanje konkretnejših nalog, da so iz njih udeleženci lahko povzeli glavne naloge, ki jih čakajo pri pogosto zelo podcenjujočem vrednotenju dela. Poročilo in razprave na posvetovanju so pokazale, da so se v povojnih letih močno povečale možnosti kulturne zabave, da so močno po-rastla sodobna komunikacijska sredstva (radio, tisk itd.), da se je povečalo število poklicnih kulturnih ustanov, da se je z izboljšanjem prometa, povečanjem motorizacije, z rastjo industrije povečal tudi prosti čas delovnih ljudi. Ker bodo v bodočnosti imeli ljudje čedalje več prostega časa, je prav, da že sedaj vsi razmišljamo o tem, kako bi pomagali delovnim ljudem, da čimbolj smotrno in prijetno izkoristijo svoj prosti čas. Ce pa izločimo pridobitve našega političnega in gospodarskega razvoja, pa moramo z žalostjo ugotoviti, da še vedno ni izkoriščenih obilo možnosti, da še zmerom premalo razmišljamo o tem, kako bi z lastnimi silami, z majhnimi materialnimi sredstvi poskrbeli za kulturno razvedrilo. Vrsta družbenih činiteljev, vrsta naših podjetij še ne vidi v zabavi in oddihu svojega zaveznika, ampak ga pogosto pod vplivom konservativnih gledanj iz preteklosti vrednoti kot plehko zabavo, ki nikomur ne koristi. Zdi se mi, da je že skrajnji čas, da začnemo razvedrilo in oddih vrednotiti z družbenega gledišča, da naposled spoznamo, da ne kaže investirati zgolj v stroje in nekatere komunalne objekte, ampak tudi v objekte za oddih. Ne samo novi stroji, ampak tudi spočiti in veseli ljudje lahko odločilno vplivajo na porast proizvodnje. Razumljivo je, da porast tehnike in standarda vpliva tudi na samo strukturo razvedrila in oddiha. Značilnosti oddiha in razvedrila v zadnjem razdobju so ravno v tem, da ljudje čedalje več prostega časa preživijo izven stanovanja. Ves naš nadaljnji razvoj bo ta proces še stopnjeval. Kar spomnimo se, kako pusta je Ljubljana ob nedeljah, kako zelo se izpraznijo mesta ob lepih dneh. Ljudje potujejo, bežijo iz mestnega hrušča v naravo Številne gostilne v naseljenih krajih propadajo, rastejo nova gostišča v gorah, ob rekah in morju. Ob lepih poletnih nedeljah imamo na Sori, Savi, ob jezerih, na morju na desettisoče izletnikov. Kdo misli nanje, kdo skrbi za njihovo zabavo? Z vsakim dnem se veča število izletnikov v doslej le redko obiskane kraje. Kaj. smo storili zanje, da bi čim prijetneje prebili uro oddiha? Poglejmo dva zelo .ilustrativna primera: Lanskega kravjega bala v Bohinju se je udeležilo 23.000 ljudi, medtem ko je prireditve Ljubljanskega festivala obiskalo 14.000 ljudi, prireditve »Vedre Ljubljane«, ki deluje v sklopu festivala pa 8000 gledalcev. Res je, da po kvaliteti obeh prireditev nikakor ni mogoče primerjati s številkami, hotel sem le pokazati, kako se interes obiskovalcev prirodnih lepot in zelo skromnih prireditev močno veča. Podobnih primerjav bi lahko našteli še na desetine. Zapišemo naj morda še to, da vsako poletno nedeljo odbrzi pr0^ Kopru blizu 5000 avtomobilov. Ali ne bi kazalo poiskati amfiteatre v naravi, ki bi lahko sprejeli na tisoče gledalcev. S smotrn® organizacijo bi lahko preko radia obveščali tz-letnike o vremenskih prilikah, kar bi lahko odpravljalo prevelika finančna tveganja. Prav tako bi bilo potrebno v najbolj razvitih turističnih točkah graditi igrišča, potrebno bi bilo odkupiti primerne travnike, kjer bi lahko izletniki prirejali različne improvizirane igre br®z strahu, da jih bo lastnik prepodil s cepcem. Prav tako bi bilo treba razmisliti tudi na pr®* osnovo našega amaterizma, ki išče svoje član®) predvsem med aktivnimi ljubitelji, ki lahko nastopajo na prireditvah, medtem ko skoraj v celoti zapostavlja vse oblike dejavnosti, kjer bi S® delovni ljudje želeli predvsem razvedriti Nimamo pevskih zborov, kjer bi lahko svobodneje prepevali, nimamo športnih objektov, kjer bi s® lahko veterani zabavali, imamo le čvrsto organizirane pevske zbore, športne sekcije, čeprav vemo, da šport ni nič manj potreben odraslemu človeku kakor mladincu. Zadnje čase na srečo vse močneje prodira spoznanje, da je treba misliti na nove družabne prostore, na klube, da je potrebno nerazvito televizijsko omrežje širiti, predvsem na tista družabna zbirališča, kjer spričo pomanjkanja televizorjev lahko gleda program kar največje število ljudi. Za izvršitev številnih nalog na področju kulturnega razvedrila in oddiha niso potrebna zgolj velika družbena sredstva, ampak predvsem zavestna, smotrna organizacija, saj bi lahko že z boljšim izkoriščanjem obstoječih objektov in z majhnimi sredstvi v izgradnjo novih, dvignili kulturno razvedrilo in zabavo na dosti višjo raven. VINKO TRINKAUS ZA »INTERNE« KVALIF Od »papirnate« k »interni« kvalifikaciji Ob koncu minulega meseca ^e pripravil Zavod LRS za produktivnost dela posvetovanja o delu izobraževalnih središč. Center v Železarni Štore je bil središče posvetovanja za metalurško in rudarsko stroko, v celjski Emajlirki za ko- Eden na:jbolj značilnih prime-vinsko industrijo, v mariborskem LIP za lesnopredelovalno industrijo, v pod- rov je prav gotovo stališče, ki jetju Konstruktor v Mariboru za gradbena podjetja in industrijo gradbenega ga je do tega problema zavzel materiala ter v okratu Koroškega gozdnega gospodarstva v Radljah za gozdna center za izobraževanje v podjet-gospodarska in gozdarska podjetja oziroma ustanove. Namen teh posvetovanj ^0fzvajIlcaUL'Izobraževanje6^ je bil, pretehtati dejavnost obstoječih izobraževalnih centrov m posredovati nji- v tem primeru sekundarnega pobove dosedanje izkušnje drugim. Iz vsakodnevnih praktičnih izkušenj lahko mena, podjetje izobražuje v svo-izluščimo tudi splošne probleme, ki so skupni večini gospodarskih organizacij, jem centru v prvi vrsti za potre-Eden takšnih splošnih problemov so vsekakor analitske ocene delovnih mest in |j®et^hIZ detovn’^^^?6 Za to ° to priprava profilov kadrov. podjetje prireja tečaje po večini v rednem delovnem času, zlasti , Prav vsa posvetovanja so po- profilov kadrov na teh mestih, jo litične ocene delovnih mest in na še tedaj, ko gre za izobraževanje ^a2ala, da se je v poslednjem ob- nedvomno najbolj odločilno dej- njeni osnovi ni izdelalo profilov na delovnem mestu, in le v iz- ?<*ju sistem strokovnega izobra- stvo, da se profili delovnih mest kadrov, potem je razumljivo, da jemnih primerih prenese čas iz- že dlje ne skladajo z ustaljeno je težnja po papirnati kvalifika- obraževanja izven delovnih ur. V nomenklaturo poklicev. Nov na- ciji tu še zelo močna. Se posebno, primeru pa, da- je tečaj nujno po- čin proizvodnje namreč v prin- če si od nje delavec obeta kak treben za nadaljnji razvoj proiz- cipu razveljavlja klasično razde- dinar več v tarifni postavki. vodnje in ga ni moč v celoti „?yanja v gospodarskih organiza-!jah že močno uveljavil, da so r^taja številna izobraževalna ^fdišča — v primerjavi s prvi- fazmeroma^zelo skromnimi za- litev na nekvahficirane, polkva- Tako se je pokazalo na po- opraviti v rednem delovnem ča- pomembne izobraževalne lificirane, kvalificirane in visoko- svetovanju gozdnih delavcev, da su, uprava podjetja udeležencem ^titucije znotraj gospodarskih kvalificirane delavce in namesto je n. pr. Koroško gozdno gospo- seminarja s finančnimi sredstvi nje postavlja tip specializirane- darstvo bilo prisiljeno priprav- povrne “izgubo- prostega časa. ga delavca. Toda kljub temu de- Ijati tečaje za dosego polkvalifi- Izobraževalni center pa priprav- lavci pogosto že zaradi tradicio- kacije že zaradi tega, da lahko Ija tudi prekvalifikacijske tečaje. ^Sanizacij. Vzrok temu je bodisi ® sama težnja proizvajalcev po Rokovnem izobraževanju, ki jo nedvomno vzbudil novi stimu- nalne težnje po “tiskanem doka- delavce kasneje, ko opravijo izpi- to je tečaje za tiste delavce, ki 'ativni način nagrajevanja po zu« ali zaradi neizpopolnjenega te zanjo, tudi bolje plača in jih žele spremeniti dosedanji poklic učinku, bodisi večje prizadevanje sistema nagrajevanja še vedno na ta način stimulira za strokov- ali pa se hočejo po lastni želji ®°spodarskih organizacij za kva- terjajo od izobraževalnega sredi- no izpopolnjevanje. V tem prime- širše strokovno izpopolniti. V ta-1 šča, da jih izobražuje za kvalifi- ru ne gre samo za težnjo proiz-j kih primerih tečajniki po oprav- kacijo. Popuščanja v teh prime- vajalca po papirnati kvalifikaciji, Ijenem tečaju še ne zasedejo norih so zelo pogosta, zato srečamo marveč je to posledica globljega vega delovnega'mesta, niti se jim še vedno v sicer novih izobraže- vzroka - neizpopolnjenega siste- avtomatično ne povečajo prejem-valnih središčih star način stro- ma nagrajevanja po učinku. To ki. Abiturienti teh tečajev se kovnega izobraževanja. Med mno- potrjuje tudi izjava vodje tega lahko potegujejo za nova delov-gimi naj omenimo le eno, more- izobraževalnega centra, da z za- na mesta šele tedaj,. ko to razbiti najbolj značilno: V mari- četkom prihodnjega leta središče piše uprava podjetja, ki seveda borskem LIP je center organiziral ne bo več pripravljalo tečajev za za ta delovna mesta izbere tudi poseben tečaj za polkvalififirane 'tetivni in kvantitativni porast pbizvodnje, bodisi jasneje začr-perspektivni plani razvoja pSarneznih podjetij — bodisi vse 6 težnje skupaj v medsebojni od- "isnosti. ^ Izhodišče: analitična ocena delovnih mest Vendar moramo ob tej splošni ugotovitvi takoj povedati tudi T^go. Ce namreč hočemo doseči. a.a bo izobraževanje v centru res s-stematično, mora gospodarska 0rganizacija najprej pripraviti ^alitično oceno delovnih mest, 'zdelati profile kadrov, nato pa Pripraviti plan potreb po izobra-‘6Vanju ter šele na tej osnovi iz-. teti konkreten program izobra-2evanja. Takšnega izhodišča za istematično izobraževanje pa si * redkimi izjemami, kot je pokazala razprava na prav vseh ome-'benih posvetovanjih, še vedno ®čina podjetij ni zagotovila. , °rda sta v tem še najdlje Iskra mizarje zato, ker so si delavci hoteli pridobiti to kvalifikacijsko stopnjo. Tečaj torej zato, da bi lahko preštudirali šolski program za dosego te kvalifikacijske stopnje, ki ga izpitna komisija, v tem primeru predavatelji redne šole, zahteva od kandidatov ne glede na to, ali bodo to znanje kasneje rabili na delovnem mestu ali ne in ne glede na to, da so ti kandidati v bistvu že specializirani delavci. Se veliko bolj očitna je težnja po kakršnem koli potrdilu o kvalifikaciji v podjetjih z individualno proizvodnjo, kot se je še posebej razkrilo na posvetovanju Kranju in Železarna" v Štorah, predstavnikov kovinske industri- ^Prav tudi za ti podjetji še ni /"k trditi, da imata to izhodišče st.c®loti in v vsej svoji popolno-1 te dognano. ftfed. objektivnimi vzroki, ki ~avlai!ajej6 dokončno pripravo “fiali.tične ocene' delovnih mest m je. Proizvajalec mora namreč v takem podjetju obvladati več delovnih operacij in pojem nekdanjega poklica v tem primeru še ni tako močno zabrisan kot v serijski proizvodnji. In če podjetje vrhu vsega še ni pripravilo ana- Predolgo bi naštevali, če bi "Oteli povedati samo nekaj konkretnih primerov pritožb tn negodovanj predavateljev P° šolah. Lahko pa bi menda ^ Vrste prešteli tiste šole v Sloveniji, zlasti strokovne, ki Se doslej še ne bi ukvarjale s Pr°blemom nagrajevanja uč-nih moči in ob tem s protesti Učiteljev in profesorjev zaradi Ucurejenega sistema plačevanja nadur in honorarjev. Dosti oesed je že bilo izgovorjenih ln napisanih o tem in o nesorazmerju med nagrajevanjem Prosvetnih delavcev in strokovnjakov v gospodarskih organizacijah. To pot se bomo 0rnejili samo na anomalije, ki nastajajo prav zaradi različnih tolmačenj in pretogih naslanjanj ng uredbe o nagrajevanju prosvetnih delavcev. Že v republiškem merilu so ugotav-Vali, da so ti predpisi zastareli, vendar z novimi, enotni-Vtl predpisi stanja ne bi izboljšali, . ker je nagrajevanje Prosvetnih delavcev odvisno 0d sredstev, s katerimi razpo-tugajo posamezne občine oz. okraji in morajo te same najti najprimernejše rešitve. Za kaj gre? Po uredbi se Prosvetnemu delavcu, ki na t^ti učno-vzgojni ustanovi, kjer je zaposlen, dela in poučuje še izven svojega rednega delovnega časa, priznajo te ure kot nadurno delo, in sicer P° tarifi 120 dinarjev za učitelje, iso za predmetne učite-ve in 180 za profesorje. Strokovnjaki iz drugih podjetij in ustanov, ki poučujejo honorarno, pa imajo — spet po Uredbi — precej višje honorarje. Tako nesorazmerje seveda ne more preveč stimulativno vplivati na prosvetne delavce in če nič drugega trpi Prav gotovo kvaliteta predavanj. Ponekod so z neke vrste nagradami uspeli premostiti to zapreko, drugje se pa prosvetni delavci branijo naprimer Poučevati na oddelkih za odrasle pri svojih matičnih šo- Več prožnosti in razumevanja lah. Če le imajo možnosti, gredo predavat ha kak drug zavod, kjer dobijo višje honorarje, čeprav po uredbi še vedno manjše kot strokovnjaki iz gospodarstva, katerim je pedagoško delo razumljivo težje, ker ni ožje povezano z njihovim rednim delom. Vendar pa so ta nesorazmerja tako velika, da prosvetni delavci lahko upravičeno tožijo o manjvrednosti svojega dela, o čemer pa mislimo, da je vsaka beseda odveč. Pri reševanju tega problema so se nekateri okraji, občine in posamezne ustanove že skušale reševati iz ozkih okvirov uredb in predpisov in so tarife za nadure povišali na 250 oz. do 350 dinarjev. Marsikje pa še niso našli razumevanja, češ uredbe so uredbe in preko njih ne moremo. Vendar pa tako spreminjanje honorarjev ni prav nič nezakonitega, ker nihče ne prepoveduje, da v okviru svojih možnosti in potreb ne bi smeli sami odločati o tako pomembnem vprašanju, kot je vzgoja v šolah in drugih vzgojnih ustanovah in s tem v zvezi nagrajevanje predavateljev. Seveda bodo tam, kjer je na razpolago več sredstev, to lažje urejevali, drugje spet težje. Zato je to predvsem stvar občin, ki tega problema ne bi smele zanemariti, ker kadri so prav gotovo vprašanje celotne občine. Zanimivo, je, da se marsikje izogibajo pogovorov o honorarjih in nadurah, zlasti tam, kjer so že našli bolj stimulativne oblike nagrajevanja. Menimo pa, da je vsako skrivanje odveč in bi se morali vsi okrajni in občinski forumi o teh stvareh javno in teme-' Ijito pomeniti ter postaviti nagrajevanje prosvetnih delavcev in predavateljev sploh na trdnejše temelje in določiti realnejše norme in merila, seveda v sorazmerju zagotovljenih sredstev. V. SAMIDE - ...f <, ..n,,.,-;J? Lani sem jt. upmaulja, v j. razredu, lerrs ri.:. . ua ni več veljavna, a vem, da jo nekateri vseeno iščejo. Dam ti jo za polovično ceno. - Takole si učenci še vedno izposojajo ali preprodajajo nekatere stare učbenike, čeprav niso več veljavni. Marsikatere nove učne knjige, ki bi morala letos priti prvič na naš knjižni trg, še vedno ni. Zato si učenci morajo pomagati mesec, dva - upajmo da ne dlje - s starimi učbeniki. Takšno nepravočasno izdajanje učbenikov pa ni samo za učenca neprijetno, marveč tudi za očetov ali materin žep, saj bosta morala kar dvakrat izdati denar za učbenike istega predmeta. dosego polkvalifikacije, ker bo z januarjem leta 1961 prešlo podjetje na sistem nagrajevanja ekonomskih enot po učinku. 0 Potrdilo za znanje na konkretnem delovnem mestu Očitno torej večina izobraževalnih središč še' vedno popušča težnji po papirni kvalifikaciji m ji v veliki meri resda zgolj formalno zadosti s tečaji za dosego kvalifikacije ali višje kvalifikacijske stopnje. Vendar je del podjetij že opustil te seminarje in tečaje ter se preusmeril samo na izobraževanje za konkretna delovna mesta. V takih gospodarskih organizacijah tudi ni nobenih-posebnih težav, kako zainteresirati proizvajalca, da se strokovno izpopolnjuje. Potrdila o kvalifikacijah pa so v tem primeru zamenjala potrdila o strokovni usposobljenosti za določeno operacijo, delovni proces, ki si jo je slušatelj pridobil na seminarju. Torej ne več potrdilo o neki splošni strokovni usposobljenosti, temveč potrdilo o strokovni usposobljenosti za čisto določeno in konkretno delovno mesto. Tako potrdilo tudi delavcu ne prinaša pavšalnega povišanja njegovih prejemkov — boljša strokovna usposobljenost je vzrok njegovi večji produktivnosti, posledica te pa je spet povečanje osebnih dohodkov — in je, za sedaj, v polni veljavi le v tej gospodarski organizaciji. strokovno najbolj usposobljene kandidate. Pojem papirne kvalifikacije je v tem podjetju izgubil vsakršno veljavo. Sicer pa se je na prav vseh omenjenih posvetovanjih razkrila potreba po tako imenovani »interni kvalifikaciji«, se pravi potreba, da naj bi centri izdajali potrdila o strokovni usposobljenosti, ki so si jo udeleženci pridobili za določene operacije ali delovne procese. Ker ima »interna kvalifikacija« polno veljavo le v tisti gospodarsiki organizaciji, kjer se je delavec strokovno izpopolnjeval in kjer se je usposobil za povsem konkretno delovno mesto, jo druga podjetja lahko zavrnejo ali sprejmejo, se z njenim uvajanjem v znatni meri zmanjšuje fluktuacija delovne sile. Manjša fluktuacija zaposlenih pa pomeni večjo produktivnost, trdnejše temelje za nadaljnji razvoj vsake posamezne gospodarske organizacije. Prav zaradi vsega tega je pravilna analitična ocena delovnih mest in pravilna izdelava profilov kadrov na teh mestih temelj, na katerem mora sloneti vse izobraževanje za delovno mesto. Če tega ni, so programi izobraževanja pogosto zelo'nesmotrni, vzbujajo celo videz, da hočejo le formalno zadostiti težnjam po izobraževanju, sadovi takega izobraževanja pa so zato samo kratkotrajni, namesto da bi imeli trajno vrednost za nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij. BOJAN SAMARIN | Nezadovoljivi rezultati ® Letošnji vpis na pet mariborskih višjih m šol še ni zaključen @ Po nepopolnih podatkih je doslej uspešno opravilo sprejemne izpite 35 odstotkov IH kandidatov ® Prekratke priprave na sprejemne izpite Z letošnjim oktobrom so se v Mariboru odprla šolska |H vrata kar petih višjih šol: na Višji komercialni šoli bodo §|g. letos vpisovali študenti že tretji semester, na Višji tehniški =§== drugega, s prvim semestrom pa bodo začeli študenti na Višji l|g agronomski, Višji stomatološki in Višji pravni šoli. V prvi =§| vrsti so te šole namenjene študentom iz prakse, ki naj bi Ul si tu izpopolnili sedanje, v veliki večini praktične izkušnje HH v svoji stroki. Ker pa žal še nj podatkov o celotnem vpisu jH§ na mariborske višje šole, si za zdaj oglejmo le rezultate g|g sprejemnih izpitov tistih kandidatov, ki sicer nimajo po-j!§a polne predizobiazbe, a jim je zakon vendarle odprl pot ==5 tudi na te višje šole. Na višji komercialni šoli je prišlo k sprejemnemu izpitu i=s 82 kandidatov, izpit pa je uspešno opravilo 45<,/o kandidatov. §§§ Vendar število še ni dokončno, ker bo opravljalo v teh HH dneh sprejemne izpite še 70 kandidatov iz Novega mesta gg in okolice. ri K sprejemnemu izpitu na Višji agronomski šoli je prišlo === 57 kandidatov, uspešno pa je opravilo izpit 61%> kandidatov. H§| Na višji pravni šoli je prišlo k sprejemnemu izpitu 109 gjU kandidatov, kolikšen pa je uspeh, za sedaj še ni znano. Ig Vendar v upravi šole zatrjujejo, da bo sprejemne izpite Ul uspešno opravilo 30 do 40% prijavljenih. (!?) 01 K izpitu na višji stomatološki šoli je prišlo 15 kandi- Hl dalo v, uspešno pa je opravilo izpit 33% kandidatov. Podatki 01 za Višjo tehniško šolo pa so naslednji: k izpitu je prišlo H0 172 kandidatov, naredilo pa jih je z uspehom le 22%. Ul Po sicer nepopolnih podatkih je doslej nspeh na spre- |0| jemnih izpitih na mariborskih višjih šolah 35 %. Skorajda ==£ z vso gotovostjo pa lahko predvidevamo, da se odstotek1 s|i bistveno tudi ne bo več spremenil. Vprašanje pa je, če smo === lahko s tem odstotkom tudi zadovoljni! Delavska univerza §j^= je pripravila pripravljalni tečaj le za kandidate za Višjo fH! tehniško in Višjo komercialno šolo. Višja agronomska šola m| je sama pripravila zanje kratek tečaj dvakrat po dvanajst 1=1 dni, kandidati za vpis na Višjo pravno in Višjo stomatološko HH šolo pa so se morali sami pripravljati na sprejemne izpite. Hli Torej je povsem razumljivo, da, bi rezultati bili lahko še IH veliko boljši, ko bi bili ti pripravljalni tečaji daljši, ko bi jg|| bili bolj sistematično pripravljeni in ko bi jih priredili g= prav za vse kandidate za vpis na mariborske višje šole. m s. b. g Sodelovanje gospodarskih | organizaoi] s šolami Kri © V nekaterih zasavskih osemletkah so letos m uvedli v ?. in 8. razredih redni pouk druž- beno-ekonomske vzgoje fjl © Učenci se bodo v praksi seznanili z delom §|| samoupravnih organov in organov druž- jj benega upravljanja li © Pomoč delavskih univerz in ljudskih od- borov pedagogom, ki bodo predavali ta §§§ predmet Te dni so v nekaterih zasavskih osemletkah, v sedmih in osmih razredih, začeli z urami družbeno-ekonomske vzgoje. Te učne ure naj bi dale mladim ljudem prvi nekoliko resnejši in temeljiteljši vpogled y našo družbeno ureditev in upravljanje. Sprva bodo imeli učenci tedensko eno ali največ dve uri takšnega pouka, kljub temu pa je ta korak razveseljiv. (Razveseljiv korak, če ob tem ostali pedagogi ne bodo smatrali, da je zdaj z njihovih ramen nekaj odpadlo, tisto, kar od njih stalno terjamo — aktualizirati pouk z družbenim dogajanjem in snovanjem našega časa na vseh ostalih področjih. Če pa bo to dopolnilno uvajanje mladega človeka v živopisno problematiko zlasti na družbeno-eko-nomskem področju, potem je to res razveseljiv korak k aktualiziranju naše šole. Op. ured.) Sveti za prosveto pri zasavskih občinskih ljudskih odborih so že sestavili nekakšne okvirne programe za ta predmet. Seveda programi še niso popolni, saj bo šele praksa pokazala, kje so največje vrzeli v razgledanosti mladine in kaj od predvidenega programa kaže morda opustiti. Od vsega najbolj zanimivo pa je to, da kažejo programi že sedaj na zelo tesno sodelovanje šole z gospodarskimi organizacijami oziroma njihovimi samoupravnimi organi in organi družbenega upravljanja. Tako učenci ne bodo le teoretično seznanjeni s tem, kakšni so in .zakaj so ti organi, temveč se bodo z načinom njihovega dela lahko seznanili v praksi. Učenci obeh razredov bodo obvezno prisostvovali sejam delavskih svetov in drugih organov družbenega upravljanja, se seznanjali z njihovimi problemi. Nekaiera vodstva podjetij niso nič kaj navdušena nad tem, da bi sejam njihovih samoupravnih organov prisostvovali »nepoklicani«, medtem ko v nekaterih večjih podjetjih kažejo polno razumevanje za takšno sodelovanje s šolami. (Morda bi vseeno kazalo razmisliti o načinu takšnega prisostvovanja učencev sejam delavskega sveta; morda bi kazalo, da bi učenci prisostvovali takšnim in podobnim sejam v manjših skupinah, ne razred kot celota, in tako ne bi ovirali dela. Sicer se res lahko takšna seja izpremeni v formalno sejo, sejo zaradi seje ali »predstavo«, pri kateri pa tudi učenci ne bi dobili vpogleda v tisto, kar pa je tudi za tak vendarle bežen vtis lahko zelo bistveno. Op. ured.) Okvirni programi tega predmeta opozarjajo tudi na to, da naj bi vodstva šol povabila k sodelovanju tudi družbeno politične in druge javne delavce. Direktorji večjih podjetij bi lahko v šoli govorili o razvoju njihovih podjetij, o delu samoupravnih in družbenih organov bi lahko govorili njihovi predsedniki itd. Takšno sodelovanje lahko nedvomno pokaže lepe rezultate. Delavske univerze so pripravljene organizirati seminarje za vse tiste pedagoge, ki bodo v šoli predavali druž-beno-ekonomsko vzgojo. Na teh seminarjih bi lahko pedagogi dobili mnogo boljši vpogled v gospodarsko, politično in družbeno življenje komune. Tudi občinski ljudski odbori so pripravljeni posredovati predavateljem vse materiale, ki jih bodo le-ti potrebovali pri posredovanju tega predmeta. Prav tako so občinski ljudski odbori pripravljeni vabiti na svoje seje učence obeh razredov, zlasti ob priložnostih, ko bodo obravnavali družbene načrte, proračune ali druga gospodarska vprašanja. -m- Centrala za javljanje požara v prostoru dežurnega gasilca (slika levo). S to centralo so povezani javljalniki požara vseh zaščitenih prostorov. Na sliki desno vidimo ionizacijski javljalnik požara v električnem in komandnem prostoru IONIZACIJSKI JAVLJALNIKI POŽARA SISTEMA CERBERUS-TELA V PROSTORIH RTV LJUBLJANA JAVLJANJE PO S civilizacijo, s premagovanjem naravnih sil in s kopičenjem dobrin, je človek odstranil s svoje življenjske poti marsikatero katastrofo. Kuga in lakota predstavljata na primer v civiliziranih deželah le še spomin na hude čase preteklosti. Kaj pa ogenj? Ta naravna sila nam povzroča kljub vsemu tehničnemu napredku vedno več škode. Statistični podatki kažejo, da z industrializacijo in splošnim ekonomskim razvojem naraščajo žrtve požara. Zato je prav, da se poslužujemo najsodobnejših in najučinkovitejših sredstev za borbo proti ognju. Ionizacijski javljalniki sistema Cerberus-TELA so nedvomno ena izmed zelo koristnih in zanimivih naprav za avtomatsko javljanje požara. Ta naprava že več kot pol leta ščiti prostore RTV Ljubljana pred nevarnostjo požara. Ob zaključku kapitalne izgradnje svoje ustanove so vodilni uslužbenci RTV Ljubljana posvetili vso pozornost požarni zaščiti. Organizirali so štab poklicnih gasilcev, ki so noč- in dan dežurali v poslopju. Ogromni požar, ki je takrat izbruhnil v poslopju Radio televizije v Trstu, pa jih je opozoril, da ta način zaščite ne zadostuje vsem muhavostim ognja. Sklicali so posebno komisijo strokovnjakov, predstavnikov Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana, poklicne gasilske brigade iz Ljubljane in predstavnike tovarne TELA, ki je temeljito razpravljala o načinu izboljšanja požarne varnosti v njihovi ustanovi. Enodušna odločitev članov komisije je bilo priporočilo o nabavi naprave za avtomatsko javljanje požara z ioniza-cijskimi javljalniki sistema Cerberus-TELA. Upravni odbor ustanove je usvojil priporočilo komisije in kmalu so se pojavili v prostorih RTV Ljubljana prvič v Jugoslaviji najsodobnejši aparati za samodejno odkrivanje in javljanje požara. Ionizacijski javljalniki požara so montirani v vseh prostorih poslopja, kjer je komisija ugotovila nevarnost nastanka požara. Celotno število javljalnikov je 75. Razvršeni so v petnajst skupin, tako da je javljalnik enega prostora ali nekaj sosednih prostorov, ki so dostopni z istega hodnika, električno povezan v eno skupino in nato s centralo. Signalna centrala Ima tako petnajst številk (petnajst skupin) in je montirana v prostorih dežurnega gasilca. Ko so enkrat vključili celotno napravo, se je ponovno sestala komisija, ki je preizkusila njeno učinkovitost. Ugo-, tovila je s preizkušanjem na najrazličnejše možnosti pojavljanja požara, da naprava popolnoma ustreza svojemu namenu. • »... poizkusi so bili opravljeni na ta način, da se je v prostorih, kjer so nameščeni javljalniki požara, dimilo s cigaretnim dimom in papirjem ter se je s približevanjem električne pečice ugotovilo, da reagira naprava tudi tam, kjer se pojavlja zelo malo dima in nastanejo samo temperaturne razlike ...« ® »... komisija je mnenja, da se je z namestitvijo te naprave in ob upoštevanju že navedene požarno varnostne službe, zmanjšala požarna nevarnost v ustanovi na minimum.« Tako povzemamo iz zapisnika komisije ob njenem pregledu naprave februarja tega leta. Na željo predstavnikov RTV Ljubljana so bili javljalniki nastavljeni zelo občutljivo. Želeli so celo, da bi naprava delovala že pri normalnem kajenju, tako da bi istočasno kontrolirali, kako uslužbenci upoštevajo predpise o prepovedi kajenja v prostorih, kjer so nameščeni javljalniki. Javljalniki izpolnjujejo tudi to željo stranke. Vendar pa so običajno javljalniki nastavljeni tako, da delujejo šele takrat, ko je zadimljenost prostora tudi že ljudem neznosna. Naprava za javljanje požara obratuje v pnostoru RTV Ljubljana več kot pol leta. V kratkem podajamo nekaj vzrokov javljanja, ki so nastali v času obratovanja te naprave: • V nekem kletnem prostoru se je pričel smoditi električni kabel. Javljalnik tega prostora je alarmiral »požar« preden je bila opazna kakšna škoda. • Izpušni plini avtomobila so oplazili slučajno skozi odprto okno v skladišču premoga javljalnik, ki je bil tam nameščen in le-ta je povzročil alarm. • V mizarski delavnici so kuhali mizarski klej v bližini javljalnika požara in le-ta je reagiral. ® V studiu RTV so med televizijsko kuhinjsko oddajo kuhali na plinskem štedilniku. Zaradi dima iz štedilnika je reagiral najbližji javljalnik. Vsi javljalniki požara so bili seveda izredno občutljivo nastavljeni ter se dozdevno pretirana občutljivost teh javljalnikov lahko zmanjša, oziroma se prilagodi specifičnim pogojem zaščitenega prostora. A. F. Ionizacijski javljalnik požara sistema Cerberus-TELA varuje diskoteko RTV Ljubljana eli »asfalt za Mogoče se večkrat jezite, če kar na lepem obstane vozilo, s katerim ste namenjeni na delo, domov ali kam drugam in se vam zelo mudi: ulice »belijo«, zaznamujejo prehode za pešce. V takih trenutkih — časovni presledek oziroma čas čakanja je prav gotovo mnogo daljši od trenutkov — se ustavi moderni ulični promet, glavne prometne žile »zbolijo« za preobremenjenostjo. Prav gotovo se te dni beograjski prebivalci, ki se vozijo po glavni ulici našega glavnega mesta, zopet jezijo: spet rišejo po ulicah, spet prometni zastoji. Toda zdaj ni več treba govoriti o »apnu«, zakaj »zebre« za pešce izdelujejo iz posebnega, trajnega asfalta. Prihodnjih nekaj let, morda celo desetletje, ne bo več zastojev na prehodih, kjer vgrajujejo ali še bodo vgradili beli asfalt. NJEGOVA STAROST: PET LET Predlog za postopek pri vgrajevanju belega asfalta je potoval skozi pisarne in arhive precej dolgo — pet let. Beli asfalt za pešce se je rodil že leta 1955. Prve Beograjčane je pozdravil na prehodu v Ulici maršala Tita pri Dobrinjski in na Študentskem trgu. Hodili so po njem, dež ga je pral, beograjski veter ga je lizal. In komisije, komisije, komisije ... Vsemu temu je uspešno kljuboval. Zdaj, ko je že dorasel, je »asfalt za pešce« dočakal svoj peti rojstni dan na Terezijah. Medtem se je smejal konservativiz-mu arhivov in apnu na nekaterih prehodih, hkrati pa se je zmagovito pognal na avtomobilsko cesto Zagreb— Ljubljana. LEPŠE, CENEJE IN VARNEJE ZA PROMET Kakšno korist bomo imeli od belega asfalta? Povedali smo že: ne bo več zastojev, ki se po nekajkrat na leto ponovijo zaradi »beljenja« ulic. Vozil je čedalje več, prav tako ljudi, ki hočejo čez cesto. Ulice so čedalje ožje. Mesto bo lepše in bolj čisto. Po dežju je beli asfalt na črnem kar mavrici podoben. Znižali se bodo stroški. Skupni stroški za vgraditev belega, 11 cm širokega traku iz umetnega asfalta znašajo 193 dinarjev na milimeter, medtem ko stane milimeter barvanega traku 225 din. Če^ vzamemo, da tak beli asfalt potem drži kakih deset let in da bi bilo treba medtem večkrat belo prepleskati pre- hode za pešce, zlahka izračunamo velik prihranek po zaslugi novega postopka. Tudi ob primerjavi ekonomičnosti tega belega asfalta in kock ali železnih klinov s ploščicami ugotovimo prednost belega asfalta, vsekakor tudi zato, ker se beli in črni asfalt tako povežeta, da postaneta ena sama gmota in torej skupno reagirata na vse atmosferske in mehanične spremembe. Sicer pa še ni^dolgo tega, kar so na prehodih za pešce na Terazijah odstranili rumene kocke. Se nekaj važnega: na takih prehodih prijemljejo zavore zanesljiveje, medtem ko dosedanja bela barva stopnjuje drsenje, s tem pa tudi nevarnost prometnih nezgod. Torej tudi tu očitna prednost belega asfalta. UPAJMO, DA NE BOMO VEC »BELILI« ULIC Vzemimo, da je zares moralo miniti pet let, preden se je uveljavila v Beogradu dobra zamisel, preden je izum dokončno prodrl iz arhiva, uspešno prestal vse preizkušnje in si zagotovil »prostor pod soncem«. Morda je bilo res treba izgubiti toliko časa in denarja, preden je novost vsakogar prepričala o svojih boljših lastnostih. Vsekakor pa bi kazalo to novost vpeljati tudi v druga večja mesta. Lj. B. ZNANSTVENIKI NAPOUEDUJEjl Kmalu prvi oiovgl* v vesolju Udeleženci astronavtičnega kongresa v S 0 ^ holmu so že avgusta napovedovali, da bo ^ Sovjetski zvezi v kratkem izstrelili prvo fa s človekom. Nekateri komentatorji menij0* nstve* se bo to kmalu zgodilo. Strokovnjaki pravijo, da sovjetski znan niki že lahko uresničijo to zamisel, ker velikanske rakete, s katerimi lahko izstre v vesolje več ton težke predmete in toIg]0. ugodnih razmerah pošljejo v vesolje prvega veka. Tehniko krmarjenja so dodobra P^?UeC. pri izstrelitvi prve sovjetske rakete na ^ Preostane še nekaj nerešenih problemov. ^ primer oblika izstrelka, ki naj bi enega . eJ potnikov ponesel v vesolje in jih spet Prl na Zemljo. O tem še ni točnih podatkov, v ^ dar tudi ugibanja ne gre povsem Prezr.etl' jji lani je pisal inženir Romanov v sovjetski re y.e »Aviacijac »Prvi ljudje bodo poleteli v v raketah s krili oziroma v sploščenih ra z nadzvočno hitrostjo.« j0 Na kongresu astronavtikov v StockhoUn ^ Leonid Sedov izjavil nemškim novinarjem, komentirali polet ameriškega »Razisko^^ XIII«: »To je izvrstno, prvi problem pa je tev na Zemljo. To je mnogo teže.« Domnevajo, da bodo ponesle Človeka z Ije velikanske rakete, ki so jih sovjetski s kovnjaki zelo natančno proučili januarja i lija nad Tihim oceanom. Izstrelili bodo eno ® jih orjaških raket, vendar bodo skrbno varp ^ skrivnost njene zunanje oblike. Tako vsa^, -a dijo angleški in ameriški astronavtiki. oddelek te rakete bo premičen, v njem bo e ^ ali pa več potnikov. V določeni višini ^ odprla nosilna raketa, ki bo potnike vrgla kozmično temo. Pravijo, da bo prvi letalni aP rat z ljudmi obkrožil Zemljo 16-krat v 24 nra ^ Potem se bo naprava začela spuščati, P03*0!*11, se bo bližala Zemlji. Preprečili bodo, da bi njene površine preveč segrele, letalna naPFa'te bo pristala v planiranem gibanju. Vrh in zunanje površine bodo zavarovali s posebn1 materialom. V plasteh bliže zemeljske povrsi bo imela raketa sedemkratno hitrost zvoka. Rudarska svetilka Neki angleški kemik je določil p oporoki, da je treba po smrti njegove žene in njegovega brata pretopili dragocen servis, ki ga je skrbno hranil. S tako pridobljenim denarjem bi ustanovili sklad, iz katerega bi vsako leto izplačevali nagrade za najvažnejša odkritja na podi očju kemije. Humphrep Davy je bil dobil tisti servis za svoj edini nepatentirani izum. Pozno v noč je ostajal mlad lekarniški vajenec v gospodarjevem laboratoriju. Mnogo kemikalij je porabil, kljub temu pa ga stari lekarnar ni odpustil, ker je bil fant zelo prizadeven. Nekega dne pa je Humphrepu sredi poskusa eksplodirala epruveta. Mladi kemik se ni posebno razburjal, ko mu je gospodar zaradi nastale škode odpovedal službo. Čez čas je dobil delo v bristol-skem medicinskem inštitutu, kjer hiu ni nihče prepovedoval eksperimentiranja. Iznašel je plin smejavec. Ko rnu je bilo enaindvajset let, so ga povabili v londonsko Kraljevsko znanstveno družbo. Zaslovel je, mnogo predavanj je imel po Angliji. Vsi so se oglašali pri njem, kadar je bilo treba ugotoviti kaj novega, pomembnega za to ali ono industrijsko panogo. V začetku devetnajstega stoletja so se v premogovnikih pripetile mnoge nesreče. Butan, znan med rudarji kot »rudniški plin«, je kajkrat eksplodiral, če je prišel v stik s plamenom rudarskih svetilk. Brez luči pa v rudnikih niso mogli delati. Lastniki rudnikov so vprašali Davpja za svet. , Ustregel je njihovi prošnji. V la-borčitoriju, j6 ittigI cslo ursto buloTioftf napolnjenih z rudniškim plinom. Segreval je plin do temperature, pri kateri eksplodira, rešitve pa ni našel. Nekega dne je segreval plin o zamašeni stekleni cevki. Eksplozije ni bilo. Davij se je ujezil — mislil je, da nima opraviti z rudniškim plinom — in odmašil steklenico. Plin je takoj eksplodiral, D unij pa na srečo ni imel posledic. Bil je ves razkuštran in rahlo zmeden zaradi nenadnega zračnega pritiska, vendar je veselo vzkliknil. Vedel je, kje je treba iskati rešitev. »Ta plin eksplodira le v primeru, če je v bližini dovolj zraka,« je za-mrmral Ilumphreij Dam/. »Zmanjšaj množino zraka, ki ohranja plamen, pa eksplozije ne bo!« Njegova naloga potem ni bila več posebno težavna. Izum — Davpjevo svetilko — so uspešno preizkusili v rudnikih pri Nem Castlu leta 1816, in sicer o jašku, o katerem so videli, da je poln »rudniškega plina«. Kmalu potem so začeli izdelovati nove rudarske svetilke. R. A. TAM PA NE! . starem Rimu so ljudje __ evali: panem et circenses so h?}?111 in iger! In vzhičeni Sin*5 . na<^ kruto močjo gla-orjej;, ki so s svojo krvjo aj,en Prostrane peščene n^,u^} dandanes, nedeljo za aeljo, odhajajo tisoči in ti-z }. na športne stadione, kjer 2 lvijo z moštvi, se veselijo jQ niimi, žalostijo, razhurja- rn , Zadnjem času predvsem d^ttrjajo! Sicer pa imajo v°lj vzrokov za to. ha’ ?COr se minuto nede-n .odigravalo na nekaterih i Sltt zelenih pravokotnikih, bilo prav malo podobno 1 9°metu. Prej je spominja-r ,na rokoborbo ali na kate-koli gladiatorsko panogo — edino razliko, da so včasih Uvlekli borce iz arene na pokopališče, zdaj pa jih z rednim avtomobilom odpelje-M — v bolnišnico. j Zakaj nogomet je moška £>rži. Je pa hudo, če zaradi ega lepega načela, v neusmi-lenem boju za točke, nihče v® Pozna nikogar. Kaj zato, ,e bo nasprotnik poškodovan, p5 bo morda postal celo in-alid! Naprej! Dragocene toč-e ne poznajo usmiljenja! Kakšno zvezo ima takšno ptadsebojno obdelovanj^ še s Portom? S športom, za kate-rega pravimo,' da je zdravju koristen, se pravi, ki naj bi človeka okrepil, ne pa pohabil! ^dar ni že skrajni čas, da Postanejo piski sodnikov bolj energični? Mar ne bi bilo potrebno, da bi večkrat komu Pokazali pot v slačilnico, kot ]e to naredil Zagrebčan Ka-Pusta, ki je na tekmi Sarajevo : Crvena zvezda izključil ^ekularca, ali Sarajevčan 8*104, ki je za isti prekršek (džon) poslal v garderobo lQralca Partizana Radoviča na dvoboju Reka : Partizan, nli Ljubljančan Aljančič, ki je na tekmi Triglav : Sobota Izključil, dasiravno precej Pozno, triglavana Štravsa? Bravo, sodnik! Moško igro! Športno borbo, ne pa polomljenih udov! Za njo plačujemo drago vstopnino, ne pa za ogled modernih gladiatorjev, ki se visoke zneske brcajo med seboj! »SKROMNI GOSTJE. ^ Akademskem kolegiju je prav prijetno prenočevati. 'Pako vsaj mislijo tisti, ki so tu že prespali noč ali več, med njimi precej športnikov, na-Slh in tujih, pa številnih dru-Pth gostov, ki so v tem domu našli gostoljubno zatočišče. Zato je toliko bolj čudno, da boksarji nemškega kluba ^uppertal niso hoteli tamkaj prenočiti, ampak so demonstrativno prespali noč — v avtobusu, s katerim so prispeli v Ljubljano. Gostitelj je sicer nameraval postreči gostom s čim ^boljšim«. Ker pa so nemški tekmovalci ob 13.30 poslali brzojavko, da prispejo že isti večer in ne dan kasneje, kot ie bilo dogovorjeno, in ker v Ljubljani pač ni moč kar v trenutku dobiti prenočišča v hotelu, je padla odločitev za Akademski kolegij. Zato je bila toliko bolj nerazumljiva gesta gostov, posebno še, če upoštevamo, da so morali Ljubljančani, ko so gostovali v Wuppertalu, spati na slami v neki telovadnici. Se vam ne zdi, da takih gostov v prihodnje raje ne bi Več vabili?! Pa čeprav so iz *VVuppertala,'A S.I L O Osebni zgledi so sicer dragocena pobuda, ki je ne kaže zametavati, vendar brez dobrih strokovno usposobljenih kadrov šport v kolektivih ne more polno zaživeti! g"""..............»"«"! . Kakor v številnih drugih gospodarskih panogah imajo tudi gradbinci svoja sindikalna športna tekmovanja, na katerih se vsako leto pomerijo najboljši športniki gradbenih podjetij iz vse Slovenije. Poročali smo že, da je na letošnjih igrah v Piranu v ostri konkurenci osvojil prvo mesto kolektiv »Gradisa«. Prav zato smo želeli o tem velikem kolektivu, ki zaposluje več kot 5000 delavcev, zvedeti kaj več, predvsem o tem, kakšna je organizacija športnega življenja v podjetju samem, kakšni so doseženi rezultati — mislimo predvsem na tiste rezultate, ki se ne merijo s štoparico in centimetri — ter kaj je tisto, kar preprečuje, oziroma zavira, da bi se športna dejavnost še bolj razmahnila. LOJZE CEPUŠ, ČLAN | CENTRALNEGA | | SINDIKALNEGA | ODBORA PRI | | »GRADISU« | O ŠPORTNEM | ŽIVLJENJU | |V TEM KOLEKTIVU | Illlllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Športno življenje v tem kolektivu je že od leta 1954 organizirano tako, da skrbi za celotno športno dejavnost v podjetju centralni odbor sindikata. Podjetje ima na terenu 13 obratov, v vsakem obratu, sindikalno podružnico, v njej pa tudi referente za telesno vzgojo. Nedvomno je v podjetju najbolj množičen šport kegljanje, takoj za njim pa strelstvo. Podjetje je zgradilo tudi štiri kegljišča (v Ljubljani, Jesenicah, Šoštanju in Ravnah), tako da so za ta šport ustvarjeni prav dobri materialni pogoji. Ti športni panogi goje v vseh obratih. V Ljubljani in Šoštanju imajo tudi sobna strelišča, vrh tega pa je podjetje dobro opremilo svoj počitniški dom v Ankaranu, kjer so možnosti za udejstvovanje v vseh športnih panogah — od kegljanja in streljanja do odbojke, namiznega tenisa, balinanja itd. Zanimalo me je, kako je z ostalimi panogami v podjetju. Tovariš Cepuš je povedal, da precej načrtno goje tudi nogomet, zlasti še v Ljubljani, Mariboru in Celju. Nekoliko manj zanimanja je za namizni tenis in odbojko, medtem ko so v Ljubljani dobri balinarji. Seveda pa vse te panoge niso niti tako množične niti tako popularne kot kegljanje in strelstvo. »Kakšen pa je odnos med kegljaškim klubom in množičnim športom v podjetju?«, sem vprašal. »Kegljaški klub zbira okoli sebe predvsem nadarjene tekmovalce in tekmovalke, ki se žele kot vrhunski športniki posvetiti tej panogi in tudi tekmovati na raznih regularnih šport- nih tekmah. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bi omogočali udejstvovanja v kegljanju tudi tistim, ki se žele s tem športom ukvarjati le zaradi zabave in razvedrila. Toda, kot rečeno, športni klub ima registriranih le razmeroma majhno število aktivnih športnikov.« Množična tekmovanja Vsako leto prireja »Gradis« svoj športni dan, pravzaprav svoja športna dneva, kajti to športno prireditev organizirajo redno poleti v soboto in nedeljo. Pomerijo se vsi obrati v kegljanju, strelstvu, nogometu, šahu, krosu, odbojki, namiznem tenisu — torej v tistih panogah, ki so v kolektivu priljubljene. Letos so imeli tak športni dan septembra. Udeležilo se ga je nad 450 tekmovalcev iz vseh obratov. Lani so imeli športni dan v Mariboru, pred tremi leti pa v Šoštanju, kjer je nastopilo celo nad 600 udeležencev. Seveda pa je število nastopajočih, v okviru posameznih obratov, kjer prirejajo izbirna tekmovanja za sestavo obratnih ekip, še precej večje. Lahko trdimo, da takšen način tekmovanja zajame vsaj tisoč pripadnikov, najbrž pa še več. Zlasti se teh iger udeležuje mladina, medtem ko se starejši vnemajo za balinanje in kegljanje. Športni dan pa ni edina oblika športnega izživljanja. Vsako leto prirejajo tudi medobrat-na tekmovanja, tako v streljanju in kegljanju, kakor tudi v drugih panogah. Večkrat tekmujejo tudi s sorodnimi gradbenimi kolektivi, vrh tega pa se redno udeležujejo občinskih sindikalnih tekmovanj. In sled- njič naj omenimo še športne igre gradbincev, na katerih ima »Gradis« že vrsto let prvo besedo. Tako je športna »sezona« v tem kolektivu vse leto močno razgibana. Velja pa omeniti, da je centralni odbor sindikata nedavno razpravljal o tem, da bi že prihodnje leto uvedli poleg letnih športnih iger še zimske. Seveda pa so v »Gradisu« tudi slabosti na področju delavskega športa. Te pomanjkljivosti so takšne, kakršne najdemo skoraj povsod, v vseh kolektivih: kampanjski značaj športnega izživljanja, premalo smotrnega, načrtnega dela nasploh, premalo sistematičnega dela z ljudmi, ki bi gojili šport le v zabavo. Vse je bolj ali manj prepuščeno enemu dnevu — ali v najboljšem primeru — nekaj dnevom v letu. »O tem je naš centralni odbor večkrat razpravljal«, je nadaljeval tovariš Cepuš. »Zavedamo se, da je to delo še precej kampanjsko in smo ponovno apelirali na obrate, naj po končanih športnih igrah, ki vsaj za nekaj tednov razgibljejo obrate, z delom spet nadaljujejo. Žal, to je bil le naš apel. Kako pa bo stvar šla v obratih, v podružnicah, je pa težko reči...« Kadri, kadri... in zgledi! Že kar naprej sem pričakoval, kaj bo povedal tovariš Cepuš. Ni kadra. Sploh nimajo trenerjev. Uspehe dosegajo le tam, kjer požrtvovalno »vleče« nekaj tovarišev ali tovarišic. Tako je na primer v Mariboru. Najbolj pa se resničnost te trditve kaže v Centralnih obratih v Ljubljani, kjer ima ta kolektiv v svojih tovarišSh Martinšku, Zupanu, Snajdru in še nekaterih prave športne »garače«. Zato so Centralni obrati že več let najboljši v mnogih panogah. »Je pa še nekaj,« je pribil tovariš Cepuš. »Gre tudi za zglede. Ti so odločilnega pomena za uspešno delo. V central- nih obratih so vsi vodilni delavci — od upravnika Martinška navzdol osebno zainteresirani za športno življenje in jim tudi ni žal truda, ki ga vlagajo v to področje. Podobno je v Mariboru, kjer je »duša« športnega življenja komercialni direktor Janžekovič. Žal pa imamo teh svetlih zgledov, ki pritegnejo za seboj še ostale, tudi v našem kolektivu razmeroma malo.« I. P. Kegljači so vsekakor ponos »Gradisa«. Ženske še bolj kot moški. Končno tudi niso mačje solze, če neka športna ekipa že vrsto let osvaja prvo mesto v Sloveniji in če stalno sodeluje na državnih prvenstvih. Gotovo ljubitelji športa še danes pomnijo podvig Francke Erjavčeve, ki je osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu, čeprav je od tega preteklo že pet let. Seveda pa »Gradis« nima samo Erjavčeve; tu so še druge odlične kegljačice — Bernarda Samrajčeva, Ljuba Tometova, BORA KLEMENČIČEVA in druge. »Kegljam že deset let, odkar smo pri »Gradisu« pričeli s kegljanjem,« je začela pripovedovati ena najboljših kegljačic v naši državi, Dora Klemenčičeva. »Sicer pa sem že od mladih nog pri športu — kot otrok sem začela pred vojno pri »Sokolu«, nato sem gojila odbojko in druge športe. No, ko sem se zaposlila v »Gradisu«, sem se navdušila za kegljaški šport.« Uspehi seveda niso prišli kar čez noč. Sicer si je že leta 1953 priborila mesto v republiški reprezentanci, toda do večjih uspehov le ni šlo vse tako gladko. »Vedno sem zasedla drugo ali tretje mesto,« je nadaljevala s pripovedovanjem — »in šele leta 1956 sem prvič pristala tudi v državni reprezentanci. Leto dni prej sem bila na svetovnem prvenstvu v Essenu, seveda takrat še ne kot aktivna tekmovalka, marveč le kot opazovalka.« Potem je prišlo leto 1956. Prvič v državni reprezentanci in nato udeležba na evropskem prvenstvu v Erfurtu. Potem pa dve leti nič posebnega.« Saj sem trenirala in se pripravljala, toda ni in ni mi šlo,« je smeje priznala Dora. Letos pa je Klemenčičevi uspel izreden podvig. Bila je določena, da se bo borila za vstop v državno reprezentanco, ki bo nastopila na letošnjem evropskem prvenstvu v Zagrebu. Izbirno tekmovanje je bilo dvakrat v Kranju in enkrat v Ljubljani. Tokrat je Dora dokazala, da še vedno ni rekla svoje zadnje besede in da je treba tudi v bodoče nanjo prav resno računati. Med 12 najboljšimi kegljačicami iz cele države se je na izbirnih tekmah uvrstila na prvo mesto. Seveda — legitimacija za državno reprentan-co je bila s tem uspehom več kot zaslužena. Dora Klemenčičeva je kot fedina »Gradisova« tekmovalka odpotovala v Zagreb. »In kako je bilo na evropskem prvenstvu?«, me je zanimalo. Spet se je nasmehnila. »To Pa je prav posebna zgodba. Bilo je naravnost nerazumljivo, kako smo osvojile prvo mesto in premagale ekipo Vzhodne Nemčije. Dan pred tekmo smo trenirale. Pred nami so ravno metale Nemke. Povem vam, da je bilo naravnost strašno, s kakšno preciznostjo so te športnice podirale keglje. Skratka, naredile so vse, kar so hotele.. Začela se me je polaščati nervoza in svojim tovarišicam sem rekla: »Jaz grem, tega ne prenesem več! To je morilsko! Nemke nam bodo požrle še tisti ostanek živcev, ki jih imamo.« In res smo vse zapustile kegljišče. »In potem na tekmi?« »Saj to je tisto, kar nam še danes da misliti. Nedvomno so bile Nemke od nas boljše. Imajo izredno kondicijo, trenirajo fantastično, to so pravi profesionalci! Če primerjam nas, ki treniramo brez trenerjev le dvakrat tedensko, smo proti Nemkam res uboge amaterke. A Vendar smo jih premagale. Kaj vem kako? Morda nam je uspelo bolje obdržati živce v oblasti? Kdo bi vedel to povedati,--je živahno pripovedovala Dora Klemenčičeva. »Morda je bilo za nas odločilno to, da smo se zagrizle v borbo, da nobena od nas ni zatajila? Vse smo dosegle povprečno dobre rezultate, nobena ni niti prav zablestela niti odpovedala. Bile smo izenačena, solidna, homogena ekipa, odločna, da se bori do skrajnih meja. Morda je v tem naš uspeh? Čeprav še danes ne morem verjeti, da smo prema- gale tako sijajne tekmovalke. Še danes mi je to povsem nerazumljivo,« je spet zmajevala z glavo »Gradisova« kegljačica, kakor da še sedaj ne verjame^ da je tudi ona prispevala svoj delež k osvojitvi evropskega šampionata v kegljanju. F. Dora Klemenčičeva — tokrat ne kot kegljačica, marveč kot materialni knjigovodja ob svoji delovni mizi Ko sem puščal površnik v garderobi, sem videl tistega malega zapeljivca, ki je prejšnjo noč čakal pri nočnem avtobusu za Avalo. Z ovenelo lepotico sta nekaj šepetala, Sedela je v naslanjaču tik zraven garderobe. Spet me je pozdravil. Odzdravil sem mu. Nisem se hotel zaplesti v pomenek, ki bi mu bil očitno všeč, in stopil dol, kjer je že igral orkester. Potem je godba utihnila, votli krog pred njo se je izpraznil. Bar je bil do polovice zaseden: navadni gostje, tujci in taki s podeželja, poslovni ljudje, ki so hoteli »izkoristiti« večer v Beogradu. Vse ženske so imele družbo, smehljale so se. Mnoge izmed njih sem poznal, ker sem imel včasih dežurno službo tudi ponoči, ko jih snamejo na ulici in jih pripeljejo »pod luč«. Nameril sem se naravnost čez razsvetljeni krog. Visokorasel, dobro razvit možakar je vstal izza mize, ki sem se Je spominjal iz telefonskega pogovora. »Boguslavski...« Pa sem mu le dal roko, temu postaranemu zapeljivcu. »Djordjevič ...« Stala sva in se gledala trenutek ali dva, potem pa mi je ponudil stol. Neprijetni premor je prekinil natakar, ki se Je kar na lepem pojavil za mojim hrbtom: »Gospod želi?« »Pravo limonado z ledom.« Tudi Boguslavski je imel limonado pred seboj. Videlo se Je, da se tisti večer nisva nameravala zabavati. Oba sva bila pripravljena na spopad, široko sva se nasmehnila drug drugemu. »Gospod Djordjevič, poslušam . ..« Bil je predrzen, neskončno predrzen. Ali pa je morda s predrznostjo prikrival negotovost, bojazen .. . »Vidite,« sem začel po ovinkih in se zagledal v neokusno načičkan strop v baru, »veste, gospod Boguslavski . . , Jaz bi.. . Kako naj vam rečem, morda bo najbolje, če govorim odkrito, kot mož z možem . .. Neka ženska me zanima?« Boguslavski je pogledal, kakor bi mu bil zaupal kako pomembno gospodarsko skrivnost, ki bi se dala kje na tujem dobro prodati. »Ne razumem .. .« »Torej naravnost: do nedavnega je bila pri vas zaposlena Vera Stojšič, mlado dekle, študentka filozofske fakultete v Beogradu. Vidite, za to Vero se zanimam. 2« nekaj dni je ne morem najti.« Pazljivo se je zazrl vame stari gospod, rahlo plešast in z mešički pod očmi, vendar še kar dobro ohranjen, kakor se reče, toda dobro ohranjen za kako petdesetletno vdovo, nikakor pa ne za dekle, ki ji je bilo šele nekaj mesecev čez osemnajst let. Spet se je široko nasmehnil, vendar je bil ponarejen, umeten ta njegov nasmeh, prav kakor njegovi zobje. »Zal mi je, gospod Djordjevič, ta punčka se ni že teden dni oglasila pri meni. Ne prihaja več na delo. Veste, precej poslovnih telefonskih pogovorov imam z raznimi kraji po deželi in s tujino. V glavnem telefoniram po sedmi, ko Je ceneje. Za to potrebujem uradnico, ki ji je tak večerni delovni čas prikladen. Dobra znanka mi Je priporočila to zelo dostojno, pošteno dekle . . .« »To dobro znanko poznam,« se nisem mogel vzdržati vmesne pripombe. »O, ali res?« me je presenečeno pogledal in se nasmehnil, čeprav mu očitno ni bilo za smeh. Potem Je nadaljeval: »Kakor sem rekel, ne vem, kje je dekle zdaj. Mogoče je odšla domov . . .•« Malce ml je šel na živce tuj besedni red našega stavka. »Zakaj pa se zanimate zanjo? Ali ste njen sorodnik?« »Ne, nisem. Kar tako. Veste, delam na tajništvu za notranje zadeve . . .« Prav takrat, ko sem začel govoriti. Je gosnod Boguslavski s slamico srkal limonado. Moj nagli odgovor na vprašanje, zakaj se zanimam za izginulo dekle, mu je kaj kmalu segel do živega, zakaj zaprlo mu Je sapo. zaletelo se mu je . . . Izbuljil je oči, da sem se že bal. da ga bo kap. Tega nisem želel, ker še nisem vedel, kaj se je zgodilo z nesrečnim dekletom. Potrepljal sem ga po roki: vo. saj ni še nič hudega?« Kašljal je. z belim robcem si je obrisal ustnice In rekel: »Oprostite!« Pokimal sem mu in ga gledal z velikim zanimanjem. Gospod Fred Boguslavski je bil zmeden, nemiren, prestrašen. Najbrž je ugibal, kaj vse vem. »Dragi tovariš,« je nenadoma pohitel, »ne vem, s čim bi vam lahko pomagal v tem primeru. Pri meni ni dolgo delala, le poslovne stike sem imel z njo, kar na lepem je ni bilo več, moje delo je zaradi tega nehalo . ..« »Zastalo,« sem ga popravil, ker sem se v trenutni jezi začel ukvarjati tudi s slovnico. »Povejte mi raje, ali vam jo je že uspelo spraviti na seje gospe Čaje?« Ubogi gospod Boguslavski! Vedel sem: če se bom pogovarjal z njim na tak način, ne bo več mogel po stopnicah iz bara. Navsezadnje je le bil star človek, naj se je še tako dobro držal. Vsaj šestdeset ali še pet let več . .. Potem je Boguslavski razprostrl roke, kakor bi hotel posebej poudariti stavek, ki ga je imel na jeziku. Da ne razume, je začel in spet odprl usta, pa sem mu segel v besedo: »Vse se izve, dragi moj! Svet je tako majhen.« Tako sem mu rekel in zraven prepričljivo pokimava!. Nenadoma je perverzni starec spoznal, da je razkrinkan in da mu grozi nevarnost. Molčal je. Nepridiprav! »Nekaj bi mi radi povedali, gospod Boguslavski, ali ne?« Predse Je gledal, čutil sem, da napeto razmišlja. Spet se je oglasil orkester, zapela je Suzana, ki se je vzela od nekod, menda iz Tuzle. Romanco je zapela, popevko naših starih, tistih, ki so znali krokati. Boguslavski se je nedvomno spoznal na take reči. Malce je prisluhnil, popevka ga je očitno pomirila, zakaj spet se je nasmehnil: »Pa še vedno ne razumem, kaj hočete od mene!« Zdaj sem se jaz zmedel. 2e sem mislil, da sem dobil to igro, že sem bil prepričan, da sem ujel majhnega, vendar nevarnega tatu sreče, človeka, ki bi tudi ubijal, če bi bilo to potrebno za njegove načrte. ►►Veste, v vaši deželi živim, vedno sem želel pomagati vašim organom oblasti, tokrat pa ne vem, kako na) bi to storil. O tem dekletu ne vem ničesar.-« Bil sem premagan: prvi krog Je dobil ta starec. Kaj zdaj? Gospod Boguslavski je slutil, da nekaj vem, vendar zelo verjetno nimam v rokah prav nobenega dokaza proti njemu, razen kake izjave seveda. Prav tako se je zavedal, da je v naši deželi tujec in da uživa položaj trgovskega zastopnika. Ce bi ga hoteli aretirati, bi mu morali postreči z dokazi, resnimi, otipljivimi. Do tistega trenutka takih dokazov še nismo zbrali, bodisi zaradi tega, ker smo imeli pred seboj nevarnega, spretnega sleparja, bodisi zato, ker se morda niti ni huje pregrešil proti zakonu. Njegovo početle v stanovanju gospe Cale bi moglo zagotoviti dokaze za aretacijo, toda za vse to bi potreboval vsaj dva ali tri dni. Hkrati pa nisem vedel, ali je on kam spravil Vero Stojšič, ker ni marala za njegove ponudbe, ker se ni odzvala vabilu na nevarno, umazano Igro, v katero jo je hotel zaplesti. Vedel sem, da hi on kaj lahko imel prste vmes. Vendar je bilo vse to le domneva, trditev brez dokazov. Kaj naj bi storil drugega, kot da sem vstal in se nasmehnil gospodu Boguslavske-mu. Seveda mu nisem več nonudil roke. »Prav žal mi le. ker ničesar ne veste o dekletu, ki je izginilo. Našel jo bom., prepričani bodite, da jo bom našel živo ali mrtvo. Tn če bi prišlo na dan, da ste vi tako ali drugače zakrivi1! nieno nesrečo ali smrt, bodisi nasilno, bodisi samomor, vam lahko rečem, da se ne bi rad imenoval Fred Boguslavski.-« Zasmejal se mi le v obraz. »Prav rad verjamem v vaše sposobnosti! Prepričan sem, da boste našli to gospodično, vendar jaz nimam zveze z vsem tem. Sicer pa som vam r»s u«lugo, gosoo-d Diordievičj.i Prekleto, spet je napadel naravnost! Naglo sem stopal po okrogli dvorani in stekel po stopnicah. Končno sem bil spet na zraku. Čeprav je bil že kar novembrsko hladen, sem užival na tem zraku v primerjavi s tistim zatohlim vonjem po alkoholu, v primer- javi z vzdušjem, kjer se je Boguslavski počutil kot doma. Prižgal sem si cigareto in se odpravil proti spomeniku. Noč je bila vedra, tiha in nekam čudno jasna, saj hodijo Beograjčani zgodaj spat, vsaj tisti, ki ob sedmih zjutraj že sedijo za pisalno mizo ali stojijo pri stroju. Nobenega ponočnjaka nisem srečal, le nočna izmena je polivala pločnike in asfaltno cestišče. Pozna jesen je bila, to so dokazovale tudi žalostno prazne posode za cvetje na Trgu republike. Mnoge avtomobile, ki so jih lastniki puščali zaradi pomanjkanja garaž kar na ulici, so že pokrivale polivinilne plahte, ki naj bi vozove varovale dežja in slane. Potikal sem se med avtomobili ter si jih ogledoval po znamkah in letih izdelave. Nisem se zadrževal pri velikih ameriških avtomobilih. Vedel sem, da to niso vozila Beograjčanov, ker take vozove uporabljajo le državne ustanove, te pa že imajo prostor zanje. Ce pa je kak tak avto vendarle na cesti — sem preudarjal — potem se je z njim pripeljal kdo od drugod v Beograd, morda na posvetovanje ali pa je prišel poročat in se bo jutri spet odpeljal, sem razglabljal in počasi stopal mimo vrste avtomobilov. Tako sem zapravljal čas, kar mi ga je še ostalo do odhoda zadnjega avtobusa proti Avali. Na postajališču je stala ena sama potnica, starejša in m^čna. Zamikalo me Je, da bi stopil k njej in malo pokramljal. Ko sem se ji približal, se je naglo obrnila in pogledala avto, ki sem si ga z zanimanjem ogledoval . . . IX. ►►Lep voz,-« Je rekla. Sploščen nosek Je imela in čutne ustnice o njeni frizuri bi ne mogel reči, da je bila moderna, lasje so bili le skrbno počesani. Zdelo se mi je, da je bilo na njenem obrazu nekaj mongolskih potez. Natančneje sem jo pogledal in spoznal, da sem se krepko motil pri presoji njenih let na prvi pogled, zakaj bila Je mlada, morda celo zelo mlada. In drugo: poznala sva se. Delala Je v »Metropolu«, zanimala se je za tujce, predvsem za Nemce. Nemara je bila tudi ona njim všeč. morda so videli v njej »divji Balkan«. »Dober večer,-« sem jo pozdravil. Spoznala me je. Imel sem občutek, da ni več navdušena za kramljanje. Pa se je le zasmejala. »Mislite, da sem vas hotela prestreči, kajne? Brez skrbi, danes imam prost dan.-« »Kaj bi se bal,-« sem se Ji zasmejal. »Saj vem, da se ne bojite! Zares, šele zdaj sem opazila, da ste kar čeden fant! Skoda, da ste policaj! Skoda, morda pa tudi ne! Se nikoli nisem bila pri policaju . . .-« Kaj naj bi ji odvrnil? Pa tudi sicer je izgovorila te besede z določenim čarom, tako da niso zvenele neokusno, temveč povsem naravno. Molčal sem, zato sva se zagledala v športni voz znamke »Volkswagen-«. »Eden mojih je imel tak voz.-« »Tujec?« »Ne, domač pridanič. Njegov oče Je takoj po vojni mrknil čez mejo in zdaj posreduje avtomobile v Miinchnu. Cvenk je imel že pred vojno spravljen v neki švicarski banki, buržuj! Sinu je poslal avto, menda pred dvema letoma, pa ga Je kmalu stolkel. Po srečnem naključju je ostal živ.« »In potem?« »Pustila sem ga, ker nimam časa za dedce take sorte.« »Za kakšne sorte pa imate čas?« V oči me je pogledala in se nasmehnila: »Vselej najdem čas za moške, ki so mi všeč.« »Zakaj samo zanje?« Nasmeh na njenih licih je otrpnil. Spoznala Je, kaj sem imel v mislih. Posegel sem v njeno igro. ki si jo morda izbere, kadar si določi prost dan. Slišala sva korake. Ozrla sva se in videla moškega, ki je Šel mimo zelene plošče z napisom podjetja, ki je gradilo Dom tiska. Fred Boguslavski je snel klobuk in se molče priklonil. Oba sva rekla ►►Dober večer«, le s to razliko, da je moja znanka izgovorila pozdrav mnogo bolj prisrčno kot jaz. »Ali ga poznate?« me je zanimalo. »Da. Pujs je!« Po dogovoru sem presodil, da ga zares pozna. »Ta človek me zanima,« sem rekel čez čas. »Z eno besedo sem vam vse povedala o njem. Star gnoj, nepridiprav in nič več. Česa drugega vam ne bi pravila. Nimam navade gobezdati, tudi o pujsih njegove sorte ne.« »Skoda!« »Skoda,« se je strinjala. S Terazlj je zavil avtobus, ki je zapeljal skoraj do gledališča, potem pa se je obrnil proti postajališču, kjer sva stala. Sele tedaj sem opazil, da se je zbralo nekaj ljudi, ki so se zagnali v avtobus, kakor da, se jim neznansko mudi. Pogledal sem na uro: četrt na tri. Časa je bilo še dovolj. »Ali boste ostali v moji družbi?« »Mar se ne peljete s tem avtobusom?« »Zal ne. Sem hodim samo takrat, kadar ne delam. Od tod vozijo avtobusi v Novi Beograd In Voždovac, torej tja, kjer živijo študentje v domovih. Pogosto naletim na kakega čednega fanta. Naj še on vidi, kaj je devizna cipa.« To Je povedala predrzno in zagrenjeno hkrati. »Veste, pred tem časom ne morem ^ »pati,« »e je popravila. »Nisem vajena • • • Ko sem že hotel stopiti v avtobus - v nj£fV zjiariK®' časi *Va z znanko priSla prav do sem opazil parček, dekle in fanta. tekla na vso moč. tako! »Gremo,« mi je zaklical sprevodnik, ^ potem pa se je oglasil zvonec. »Počakajte!« je skoraj zavpila »Dva tečeta . . .« Se dvakrat je pozvonilo. rfpkie, Motor je glasno brnel, ko smo oe fant in jaz skoraj istočasno lezli v avto ^ »Na svidenje!« Vsaj zdelo se mi tako rekla nočna znanka z m0Ilg^;Lm čeprav je zaradi motorja mi Je mi očmi slišal. Pomahal sem ji, potem pa sem nil k sprevodniku. Pomolil sem mu Vprašal me Je, do kod. »Do študentskega doma.« Takrat sem si začel ogledovati »Kraj čina«, čeprav ni bil v njem nihče ublt’ _uUg Vera Stojšič je bila stopila v ta avto0 in izginila. »Zakaj?« sem se glasno vprašal. Prepričan sem bil, da mi je v tem ^ Ae\ busu iskati rešitev uganke in da bom ve vse, če bom ugotovil, kje in s kom Je i25 pila študentka, ki je izginila. _____ j dai se obf' stota* Pazljivo sem se ozrl. Kradoma sem obr*' bližini pod klobuke in čepice, proučeval sem ze . . . Sedel sem sprevodniku nasproti. V ni bilo nikogar, zato se je zdel avtobus P zen. Sicer pa tudi ni bilo kaj prida Le redkokdaj se vozim z avtobusi prometa. Od stanovanja do urada ni tako leč, da bi ne mogel peš. Sicer pa jo ge sprehod neke vrste oddih. Nekoč, ko seI^gm stanoval pri Cvetkovi okrepčevalnici, pa » ar okusil, kaj pomeni beograjski tramvaj, ka« mora človek v službo ali kadar se vj*® v Gneča, tista prava gneča živčnih potmBtfJ zjutraj jeznih, ker so že morali vstati, v delu pa lačnih. Zares čuden je ta svet. « »Potnikov ni ravno mnogo,« sem r®*1 sprevodniku. Možic s chaplinovskimi brki in s cepi ^ potisnjeno na desno uho, se je zaverovai preštevanje denarja. Ni takoj odgovoril, o»j0 sil se je šele. ko je prišel pri štetju okrogle številke: , *e »Kakor nanese. Včasih je gneča, da D* j zmečkalo, spet drugič se prevažamo na P*' prazni. Nikoli ne \€$ vnaprej, kdaj bo P0lJe^ kdaj prazno. Eno pa drži: ob sobotah 2 Čer in v plačilnih dneh se ljudi K tere . . .« In je spet štel. j. Vedel sem, da se mi bo še ponudila P* ložnost za pomenek z njim, zato ga mjijj hotel motiti pri štetju. Stopil sem v Prerij, del avtobusa. Prostor sem si izbral za P^fJ-kom, za dekletom in fantom, ki sta pul6*, zadnji trenutek. Za menoj sta sedela tr® t0 vajska nameščenca, starejši je imel brke, mlajši pa se mi je zdel začetnik v t poklicu. Prisluhnil sem pomenku pred seboj- »V sentembrskem roku je imel V n Dekle: »V septembrskem roku je —se diplomskem izpitu srečo vsak četrti. Sto jih je prijavilo, petinštirideset jih je .Pa°ie pri pismenem, trideset pri ustnem izpitu, petindvajset jih je srečno jadralo med Sci In Karibdo « Ilk0 Fant: »Ne vem, kako to, da vas ton cepne pri diplomskem izpitu. Neumnost! 11 . mo kakih trideset izpitov srečno pril«2®* štiri leta se pripravljaš nanje, potem pa * na lepem ne znaš dovolj za skok čez 2a njo oviro, za to diplomo . . .« Razmišljal sem, o kateri fakulteti se P govarjata. Po dekletovi zunanjosti nisem gel ugotoviti ničesar. Izraz »Sclla in da« si je izposodila iz Odiseje, torej iz i. mitologije, študentka filozofije bo, sem ug bal. Morda študira klasične jezike . . . vei dar kaj malo verjetno se mi je zdelo, da jih iz tega predmeta skušalo toliko dipl^n rati v jesenskem roku ... Mlajši sprevodnik za menoj Je pnpov dcral starejšemu: ». . . Pa je rekel, naj grem k predsedniau upravnega odbora in se z njim pomenin-Ne bo dobro, sem si rekel, kaj more on, je nadzornik tako odločil. Oblast bo trčila O” oblast, sem si rekel, predsednikova beseda zame ne bo zalegla. Pa je od vraga ta Čld' vek: davi sem šel k njemu, povedal sem mu* kako in kaj, rekel sem, da se je zniotu nadzornik in ne jaz. Rekel sem mu, naj ® pogovori še z Milojem, voznikom mojega av' tobusa . . .« Avtobus je naglo zavil proti Slaviji, 2 peljal naravnost, spet zavil in obstal. trenutkov nisem mogel poslušati. In še n kaj, kar mi je bilo všeč: vrata so se odprla« vstopili so novi potniki, ženske so bile. Potem sem spet poslušal: »...Predstavljaj si nocoj je tudi on k lal v nočni Izmeni, ta nadzornik. Prišel je ^ meni in rekel: Pritožil si se. kalne? Tega _ ne pozabim! Tovarišu predsedniku si doK» zal, da imaš prav . . . Opomnil me .1e • ‘ J Zdaj pa le pazi, da jaz tebe ne opomnim. balin . . .« Oglasil se je brkač: »Kaj ti na more?« »Vem, da nič. Tako dobro se mi je zdfU^j Zal so vse gostilne zaprte, sicer bi te P°va' bil, da bi zalila . . .« .. »Pri .Kovaču* je še odprto. Lahko bi Sl tja.« »Glej no, saj res! Dobro!« Dekle je prisedlo k meni. Pogledala je, takoi potem pa se je obrnila stran se zagledala v tilnik potnice pred seboj. Ce«' no le bila oblečena, čeprav zelo skrotn«0 Skrbno počesana in - lepa. infl in Spored Radia Ljubljana za teden od 10. do 16. oktobra PONEDELJEK TOREK dne 10. oktobra dne 11. oktobra O.OO^-S.OO Dobro jutro (pisan gl! aisben 1 spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Orkester RTV Ljubljana 8.40 Ljubljanski jazz ansambel in Ansambel Mojmira Sepeta 9.00 Naš podl istek 9.20 Drobni operni dvospevi 10.15 Zabavni! orkester RTV Beograd 10.40 Potie Ljubljanski komorni zbor 11.00 Radi jih poskušate 11.30 Za otroke 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Majhni zabavni ansambli 12.45 Milo j e MMojevIč; štiri skladbe za klavir 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Renesančne skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 O d po’k e do sam be 14.15 Jugoslovanske radijsltt postaje pozdravljajo poslušalce RTV Ljubljana 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.16 Rekfame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem — Pismo iz lrana 16.00 Operne m e’odlije 17.15 šoferjem na pot! 18.00 špo rt n i t ed;n i k 18.15 Slavni umetniki našega časa — I. oddaia —-Violončelist Pab1o Casals 18.50 Človek in zdravje 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Iz studia 14 20.45 Kulturni gi’obus 21.00 Ernest Chausson: Poeme za violino in klavir 21.15—23.00 Koncert orkestra Francoske Radio-televizije 23.05 Mladim pP.esalcem 23.55 Prijeten počitek! 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.06 Glasba med delom 8.30 Gian Carlo Menotti: Teefon — opera v 1 dejanju 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Stjepan Šu’.ek: I. klasični koncert 9.40 Mladinski mešani zbor gimnazije Celje 11.00 Klaviirske skladbe slovenskih skladateljev 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Melodije iz Španije 12.00 Trdo Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Godala v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Polo pevci zagrebške In beograjske opere 14.05 Radijska šoa za višjo stopnjo 14.35 Od pofke do calypsa 15.30 Na dalije valni tečaj za fotoamaterje 15.40 Listi Iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Nekaj izbranih prigodnic 18.00 iz naših kolektivov IB. 15 Od plesišča do plesišča 18.45 Novi izobraževalni obzornik 20.00 Za uvod v sezono zborovskega petja 20.30 Radijska igra 21.50 Petar Konjovič: Velika čočečka igra iz simfoničnega triptiha po operi K oš ta n a 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Plesni orkester RTV L j u b’ j a na 23.25 Po svetu jazza 23.55 Pri j eten poči tek! SREDA dne 12. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Franz Schubert: šesta simfonija 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Od tu in tam 10.15 Iz oper slovanskih mojstrov 11.00 Zvočni kaleidoskop 11.30 Za cicibane 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Majhen koncert naših solistov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Glasbena medigra 14.40 »Kaj ve misli« 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemdtha — I. 18.46 Godalni orkester 19.00 Obvestili a, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zvočna mavrica 20.55 V svetu opernih melodij 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poroči ja in zaključek oddaje ČETRTEK dne 13. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Glasba med delom 8.35 Pevci in godci iz Dolane pri Trstu 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.26 Pianista John Kirpatrick in Joerg Demus igrata Edvarda Mac DoweMa in Gabrijela Faurčja 10.15 Veliki zabavni orkestri 10.40 Pet minut za novo pesmico. 11.00 Popevke in melodije raznih dežel 11.26 Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Sama Hubada 12.00 Folklorni zapiski Tončke Maroltove 12.15 •Kmetijski nasveti 12.25 Operni dvospevi 13.30 Črnske duhovne pesmi 13.45 Zabavni orkester Helmut Zacharias 14.05 P. I. Čajkovski: Suita iz baleta Trnufljčica 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.30 Nadaljevalni tečaj za fotoamaterje 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Glasba ob štirih 16.30 Skladbe za flavto, klarinet in rog 17.15 45 minut turizma In melodij 18.00 Mah doli ne in godala 18.15 Iz pozabljenih oper 18.45 Ljudski par’-ament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Potret SaUvatora Quasimoda 21.25 Dmitrij šcštakovič: Šesta simfonija 22.15 Po svetu jazza 22.46 Joseph Haydn: Sonata za klavir v g-molu št. 44 23.05 Plesna glasba in popevke PETEK dne 14. oktobra 5.00—8.00 Dobro j utro! (pisan gasibeni spored) 5.26—5.45 Nekaj domačih 8.05 Dve orkestrski suiti 8.30 Melodije po vašem okusu 9.00 Naš podlistek 9.20 Pevski zbor »Ivan Rob« 9,35 Kotiček Za mllade 1 j u hitel j e glasbe 10.15 Violin let Igor Ozim pred mikrofonom 10.35 Zabavni orkester Raphaele 11.00 Od arije do arije 11.30 Človek in zdravje 11.40 Po*'ke in valčki 12.00 Gorenjski vokalni kvintet 12.15 Kmetijski! nasveti 12.25 Zabavne melodije iz Varšave 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorj a 13.30 Zbor Norman Luboff 13.45 Trio -Slavka Avsenika 14.06 Radijska šola za nižjo stop n j o 14.35 Poje baritonist Leonard W arren 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Igramo za zabavo 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 V dvoranah Svobod 18.45 Orkester George Melachrino 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Po moskovskih ulicah 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregi! ed 20.30 Z vicllno skozi čas 21.15 Odda,)a o morju in pomorščakih 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 23.05 J. Brahms: Sonata za violino in klavir v G-dum op. 78 23.33 Danilo Švara: Sinfonia da camera in modo Istri ano SOBOTA dne 15. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! * (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.06 Glasba med de'.om 8.30 Nekaj slovenskih samospevov 8.56 Radijska šola za nižjo stopnj o 9.25 Za ljubitelje modernih ritmov in popevk 10.18 Zvočni mozaik 11.00 Parada plošč 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestit’« in zabavna glasba 13.30 Kar po domače . . . 13.50 Slovenski operni pevci pred mikrofonom 14.20 šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Koktajl iz zabavnih napevov 16.40 Zenski pevski zbor France Prešeren iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 iz filmov in glasbenih revij 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Poje S’o venski oktet 18.30 Pozdrav z gora 16.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna gla-sba 20.00 Ze čriček prepeva . . . 20.30 Rezervirano za feature o zabavni glasbi 21.30 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA dne 16. oktobra 8.00—6.30 Jutranji pozdrav 6.30 Parada plošč 7.35 Koncert pihalnega orkestra JLA 8.00 Mladinska radijska igra . 8.45 Iz albuma otroških pes#11 9.00 Z zabavnimi melodijami v novi teden 9.45 Poje Invailidski pevski zbor 10.00 Se pomnite, tovariši • • Marija Dolinar; Maščevali te bomo tovariši 10.30 Franz Schubert: Prva simfonija 11.00 Radi jih poslušate 11.30 Nedeljska reportaža 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 15.30 Drobne skladbe slavnih mojstrov 16.C0 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za prijetno nedeljsko popoldne 17.10 Peli so jih mati moja.*» 17.30 Radijska igra 18.24 Ferruccio Busoni: Elegična uspavanka 18.35 Iz blejskega kota . . . •Kvintet Avsenik in še nekateri 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.06 Izberite melodijo tedna? 20.50 Deset minut z zabavni711 orkestrom Alfreda Schoiza 21.00 O Verdiju in njegovem delu — I. oddaja 22.15 Pie® ob radijskem sprejemniku 22.45 Zabaval vas bo kvintet Jožeta Kampiča 23.05 Nočni koncert II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Zabavna glasba 13.45 šopek solističnih skladb 14.15 Popevke in zabavne melodije ronist bi lahko zapisal: podjetje »Javor-«, tovarna vezanih plošč Pivka se je osnovalo 1, IV. 1951. Nastanek tega obrata pa sega že v 19. sto-lotje. Doživljal je mnoge spremembe: menjavali so se last-niki in gospodarji, pretresale so fa gospodarske krize, uničil ga ie požar, doživel je malo pred v°jno precejšen razvoj, pa bil s,pet žrtev vojnih časov. Povojno obdobje mu je skoraj povsem spremenilo lice in napravilo iz njega gospodarsko trden obrat kljub številnim menjavam organizacijskih oblik vodstvenih ustanov našega gozdnega in lesnega gospodarstva. Matično podjetje je kmalu dobilo k sebi še nove obrate. Iz zbirnega skladišča lesa v Prestranku je nastal obrat, ki izdeluje predvsem plemeniti furnir, slepi furnir ter prikrojuje furnir v ustaljene dimenzije za takojšnjo uporabo pri izdelavi Pohištva. Ta obrat je sila naglo napredoval. Leta 1952 je imel le 36 zaposlenih, zdaj jih ima že 195. Leta 1953 je »Javor« dobil še tretji obrat — žago na Baču. V ta obrat spada zdaj tudi žaga v Koritnicah. Četrti obrat »Javorja« je nekdanji obrat LIP Postojna. Tudi ta obrat ima zelo pestro zgodovino. Bil je nekdaj last plemenitaša Windischgratza. Med vojno je bil požgan, toda že leta 1946 je. skoraj s povsem starimi obnovljenimi stroji začel na novo obratovati. Peti obrat je žaga na Belskem, ki zelo veliko pomeni za okoliško območje in ki je bila Povsem obnovljena. VEC kakor 2,3 MILIJARDE Organizacijska in proizvodna povezanost je danes med obrati popolna, čeprav so zelo oddaljeni drug od drugega. Prav zato ne moremo govoriti o vsakem obratu posebej, temveč le o »Javorju«, ki zdaj ni več le tovarna vezanih plošč, temveč upravičeno nosi ime »lesna industrija«, čeprav je po svojem organizacijskem sestavu že pravi lesni kombinat. Na trg daje tele izdelke: VSE VRSTE ŽAGANEGA LESA PLEMENITI IN SLEPI FURNIR VEZANE IN MIZARSKE ploSCe RAZLIČNE FINALNE IZDELKE Med končne ali finalne izdelke sodijo: ladijske obloge, zaboji, ogrodja za kavče, ogrodja za fotelje, stoli, male mizice, servirne mizice, TV mizice, podstavki itd. Večino končnih izdelko-v izvažajo, čeprav bi jih tudi naš trg z veseljem sprejel. Nekaj je temu krivo to, da naša država še vedno zelo potrebuje devize, nekaj pa tudi to, da se posrednik (trgovina) še vedno ne odloči ponuditi tudi našemu potrošniku teh izdelkov. Po vrednosti izvaža »Javor« 27 % svoje proizvodnje. Največ izvaža jelovega žaganega lesa, vezanih plošč ter plemenitega furnirja. Izvažajo skoraj v vse dele sveta, največ pa v srednjo Evropo, Severno Ameriko in Bližnji Vzhod. Uspešna preteklost -obetajoča prihodnost Skupna vrednost izvoza je znašala samo v letošnjih prvih sedmih mesecih okoli 170 milijonov dinarjev. SKRB ZA ZAPOSLENE Intenzivni gospodarski razvoj, ki je skoraj po vseh obratih zahteval tudi precejšnja vlaganja, pa ni oviral kolektiva, da ne bi v kar največji meri skrbel tudi za družbeni standard zaposlenih. Zdaj imajo tri obrate družbene prehrane: v Pivki, Prestranku in Baču. Tu dobi skoraj 80 0/o vseh zaposlenih top- Zelo so zadovoljni s svojim na novo urejenim počitniškim domom v Piranu, ki bo, kakor kaže, že prihodnje leto pretesen. Kolektiv je uredil tudi klub v Pivki in zanj nabavil televizor ter radijski sprejemnik. Ta klub je zdaj v upravljanju DPD Svoboda. Živahno je v podjetju tudi politično in kulturno-prosvetno življenje. Med najbolj delavnimi sta sindikalna podružnica In mladinska organizacija. Samo v Pivki je organizirano več kakor 140 mladih ljudi. V podjetju imajo že od 1955. leta obratne delavske svete, ki delajo zelo prizadevno in uspešno. Vsa zadnja leta je »Javor« povečeval svoje zmogljivosti in izboljševal ter povečeval proizvodnjo. Do zdaj so vložili za rekonstrukcijo in povečavo podjetja okoli 500 milijonov dinarjev. Za ta dela so dobili 270 milijonov dinarjev posojila, ves ostali denar pa je kolektiv prispeval iz svojih sredstev. Danes ko ima okoli 1300 zaposlenih, ostvari »Javor« več kakor 2,3 milijarde dinarjev bruto produkta. lo malico, razen tega pa mnogi tudi kosilo in večerjo. V zadnjih letih so si uredili 9 stanovanjskih poslopij z 51 stanovanji. V prihodnjih letih bodo še gradili, kajti samo v Pivki potrebujejo še 68 družin-sikih stanovanj in 21 samskih stanovanj. Podjetje ima svojo ambulanto v Pivki z obratnim zdravnikom. Podobno ambulanto nameravajo urediti tudi v Postojni. Ker imajo precej delavcev iz oddaljenejših vasi, so kupili avtobus, ki zdaj po dveh progah vsak dan prevaža delavce. Nameravajo pa urediti tudi prevoz delavcev iz okolice Postojne. OBETAJOČA PRIHODNOST Morda bi bilo umestno napisati nekaj več o načrtih za prihodnost kolektiva »Javor«. Ti načrti niso nobena meglena obetanja, pač pa so produkt sedanjih zahtev proizvodnje in pa nujnega ter gospodarsko upravičenega razvoja podjetja. V obratu I. v Pivki, ki izdeluje pretežno vezane plošče, tega oddelka ne nameravajo povečevati, pač pa ga le z novimi stroji modernizirati. To bo prineslo večjo proizvodnjo in pa večjo rentabilnost. V tem obratu bodo predvsem pospeševali proizvodnjo ladijskih oblog. Te izdelujejo zdaj v zasilnih pro- storih. Zato nameravajo zgraditi nov obrat. Prav tako nameravajo postaviti nov obrat za izdelovanje ivernatih (okal) plošč. Te plošče so zelo iskan material v gradbeništvu. Kot surovino za izdelovanje okal plošč bodo uporabljali žagovi-no, oblance, dbrezine od furnirja in ves ostali drobni odpadni les vseh svojih obratov. Za začetek bo novi obrat proizvaja' okoli 6 do 9 tisoč ton okal plošč. Obrat v Prestranku bodo izpopolnjevali predvsem za izdelovanje plemenitega furnirja. Razen tega bodo tu opravili še več drugih investicijskih del kot recimo: parilne jame, energetski center (tega bodo obnovili tudi v Pivki, saj sta oba stara že več kakor 50 let) ter obnovili oddelek za prirezova-nje hlodovine. V obratu III. v Baču bodo še bolj razširili in modernizirali obrat za izdelovanje stolov ter ostale lesne galanterije. Ta obrat bo izkoriščal ves napadli les iz okoliških gozdov in bo hkrati v najtesnejši proizvodni povezanosti z objektom v Koritnicah. Žaga v Koritnicah bo hkrati služila tudi kot usluž-nostni žagarski obrat za vso bližnjo okolico. Največje spremembe bo doživel obrat v Postojni. Vsi dosedanji objekti obrata bodo opuščeni, zgradili pa bodo nove ob cesti iz Postojne proti Reki. Tam bodo zgradili novo bazensko žago z zmogljivostjo 28.000 m" hlodovine letno. Poleg žage pa bodo postavili tovarno kosovnega pohištva. Zdaj imajo v tem obratu okoli 200 zaposlenih, v prihodnje pa bo zaposlenih skoraj 600 ljudi, ki bodo ostvarili 1,2 milijarde dinarjev bruto produkta letno. Izdelovali bodo predvsem pohištvo v posameznih kosih, kajti zdaj je težko dobiti samo eno nočno omarico, eno mizico, en stol. Za surovine bodo uporabljali predvsem napadlf les iz ostalih obratov in pa dobre', vendar manj iskane dimenzije furnirja ter vezanih plošč. Peti obrat v Belskem bistveno ne bo spreminjal svoje po- bo imel dva oddelka. V prvem oddelku bodo organizirali strokovno in splošno izobraževanje ter vzgojo kadrov v kviru lastnega izobraževalnega centra. Že doslej so veliko vložili za vzgojo. Samo lani je obiskovalo 180 zaposlenih tečaje za pridobivanje kvalifikacije. Štipendirajo pa 28 študentov. Drugi oddelek razvojnega sektorja bo pospeševal proizvodnjo ter hkrati skrbel za kvaliteto izdelkov. dobe. Iz njega bodo skušali napraviti dobro žagcj za potrebe podjetja in pa za potrebe okoliškega območja. Napadli les bodo predelovali za potrebe ostalih obratov. Precejšnje spremembe bodo tudi v organizaciji podjetja. To nujno narekuje razširitev proizvodnje. Prav zdaj nameravajo organizirati razvojni sektor, ki V prihodnje nameravajo še bolj izpopolniti svoj sistem nagrajevanja. Že zdaj plačujejo sarno po učinku opravljenega dela, in sicer ali po enoti proizvoda ali pa po opravljenem prometu. V aprilu prihodnjega leta bo »Javor« praznoval 10-letnico obstoja in delavskega samoupravljanja. ..........................................................................................■ v Kombinirajmo 1 2 3 h 5 6 1 u 8 9 10 11 12 1 13 m n* 15 II SSSfSB 16 a k S iq 20 21 m 22 23 m 24 m 25 26 j? 28 H 30 H 31 32 m 33 134 35 36 m 5? m 38 m 39 : W) M j W m Si S gSpT ml f|J KRIŽIMJl ŠTEV. 38 Vodoravno: 1. večja fizikalna enota za merjenje frekvence, 8. nekdanji naziv za poročene ženske, 13. brzica na Nilu, 14. priimek francoskega romanopisca (Pierre: »Atlantida«), 15. arabski žrebec, 16. zmrznjena voda, 17. starogrška boginja jeze, 19. sinjska viteška igra, 20. srednjeveški plemič, 22. naočniki, 24. sladkovodna ribica, 25. razgled, 27. mesto v Banatu blizu madžarske meje, 29. vrsta redke tkanine, 31. posebno tenak pečen kruhek, kakršne uporabljajo slaščičarji za torte, 33. vrsta severnega jelena, 35. prebivalec Pirenejskega polotoka, 37. priprava za natakanje, 38, vrsta zemlje, 39. začetnici slavnega izumitelja našega rodu, ki je živel v Ameriki, 40. bolezen dihal, 42. prebivalci z nasprotne strani zemeljske oble, 45. poseben okus ali vonj, 46. oblizniti z jezikom. Navpično: 1. najbližja sorodnica, 2. romanski veznik, 3. morska ptica, 4. mesto in pokrajina v Italiji, 5. podzemlje starih Grkov, 6. začetnici svetovno znanega umrlega reporterja židovskega porekla, 7. skrajni konec polotoka, 8. kemični simbol za germanij, 9. osebni zaimek, 10. objokan, 11. točke, 12. pristaši podržavljanja, 13. lirski samospev, 14. stisnjeni kupi slame, 18. napredek, 21. mesto v Španiji, 22. velike ujede, 23. organska spojina ki iz nje delajo izredno lepa barvila, 26. krogla, 28. črede, 30. reka v Srbiji, 32. grški mitološki junak, 34. pogorje v Ameriki, 36. opojna pijača, 38. hoditi, 41. kratica za površinsko enoto, 43. avtomobilska oznaka evropske države, 44. samoglasnik in soglasnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ananas, 6. služba, 11. Kr, 12. Krakatau, 15. ep, 16. tak, 18. amonit, 19. iti, 20. iver, 22 .oral, 23. klas, 24. rek, 25. oh 26. tri, 27. hren, 29. stih, 31. krop, 34. ras, 35. prazen, 37. Ira, 38. il, 39. grenadir, 41. ar, 42. bodrim, 43. antena. . Črni doseže ODLOČILNO PREMOČ Beli:. Kgl, Dfl, Tal, Tf2, Ld3, Lf4, Pa2, c4, d4, e5 g2, h3 (12). Črni: Kg8, Dd8, Tc8, Tg3, Lb7, Sf8, Pa7, b6, e6, f5, g7, h6 (12). Vsakdo bi se v tej poziciji opredelil za belo stran. Takole bi razmišljal: »Črna trdnjava je napadena in se mora umakniti, nato pa sledi odločilni prodor d5 in že začne črni »bingljati« najprej na f5 in nato posredno še na f8.« — Res, tak je prvi vtis. Črni pa pravi: »Na potezi je moja malenkost. Dama cilja na kmeta d4, lovec in trdnjava, čeprav napadena, ogrožata točko g2. In ker sem na potezi, pomeni, da lahko te tri motive združim in začnem lepo, zmagovito kombinirati.« — Prevzemite zdaj Vi črno vojsko in kombinirajte tako, da bo prišla v odločilno materialno premoč. •jaA euio^euEi buisap z gp:x -g od oub^oo tujo ur +i-p:a 'Z ‘‘ ‘' T lAajisaH SLAVLJENCI — Sinoči smo proslavljali. Minilo je 3( let, odkar smo maturirali. — Mi, obrtniki, pa danes proslavljamo, da takrat nismo maturirali. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis — vi. letnik dopisne ekonomske srednje šole — v dopisno administrativno šolo — v L in II. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletka) — vi. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski jezik Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije Zveze borcev in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujilv jezikov se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse šole, razen administrativne, ki se bo začela v januarju. Prijave pošljite do 20. oktobra na naslov: DOPISNI! ŠOLI, LJUBLJENI Likozarjeva 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite od 6. oktobra dalje pri okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v. Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva 3 — Telefon 30-043. Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 din. — Peljem ga, da bo plačal zaostalo članarino. — Maščeval sem se Petru, ker me je na sestanku kritiziral... —?!? — Predlagal sem ga za blagajnika organizacije Socialistične zveze. Članarina ‘sEMSSS BELA VRANA — Ta redno plačuje članarino družbenim organizacijam. — Prišel sem samo po članarino. — Meni ni treba na sestanek sindikalne podružnice — nisem plačal članarine! — Nikakor ne prideva na zeleno vejo. Veš, Milan je član Planinske zveze, športnega društva, društva ljubiteljev prirode, član Rdečega križa, tabornikov ... P/2£M£Sr/t./ MA7t/ , BODO V SP &/rO PPP -TJ ZA AfSMO 80/. A//C O A/A r/P£M BP.PGL/... DELAVSKA ENOTNOST — šl 40 — 8. oktobra 1960