Leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za 'it leta BO din, za 'n leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 112.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. ToL 25-52. Uprava: Gregor-ličeva ul 27 Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo.
Časopis	za	trgovino,	industriio	pn
nici v Ljubljani št. 11.968.
_ l _ i— vsak ponedeljek, .*» ti&IVS gredo in petek
i. > tj 6 i r sreda 2. oktobra 1940
fpna posamezni f«CA wcricf števMki din « JU
Sama sprememba $i$tema ne pomaga
V naših listih se sedaj vedno pogosteje čilajo predlogi, kako bi so zatrla draginja, kako bi se odpravilo pomanjkanje blaga in kako zboljšali življenjski pogoji. Nekateri vidijo rešitev v tem, če se popolnoma spremeni naš gospodarski red, drugi predlagajo manj radikalno spremembo sistema, tretji se navdušujejo za dirigirano gospodarstvo, vsi pa pričakujejo od spremembe sistema silno mnogo. Nikakor ne zagovarjamo sedanjega reda, ki v marsikaterem oziru zasluži že ime nereda, vendar pa tudi teh pretiranih nad od same spremembe sistema ne moremo odobravati.
Kajti tudi če se sistem še tako radikalno spremeni, bo vendar ostalo vse pri starem, če se tie spremene tudi ljudje, če ne zavlada v javnosti nov duh. Ljudje, ki so vajeni mnogo in dobro delati, delajo dobro in mnogo, pa naj vlada ta ali drugi sistem. Ljudje pa, ki niso za dobro in hitro delo-, bodo delali slabo in počasi, pa naj bo vse naše gospodarsko življenje Se tako dirigirano*. V krajih, kjer ni ugodnih tal za dobro vino, se ne pridela dobro vino, pa naj bodo zasajene najžlahtnejše trte. Kjer je javna uprava slaba in malo ekspeditivna, tam bo upravno poslovanje vedno slabo, pa naj se upravni sistem še tako radikalno ispremeni. Sama bprememba sistema ne pomaga in tudi ne more pomagati.
Storiti je treba precej več, če se hoče doseči zboljšanje. Ne samo nov sistem, tudi nove ljudi je treba postaviti na odločujoča mesta, da bo zavladal v upravi tudi nov duh. Ce se pa to ne bo zgodilo, bo ostalo vse pri starem in povečalo se bo samo število predpisov, ki pa bodo ostali prav tako le na papirju, kakor so ostali vsi Prejšnji predpisi.
že celo pa so potrebni novi ljudje, kadar se morajo rešiti tako velika in težka vprašanja kakor dandanes. Če se na primer podeli neki ustanovi ali organizaciji monopol za izvoz in uvoz predmetov določene stroke, potem mora biti ta ustanova ali organizacija sposobna, da opravi vse delo onih ljudi in organizacij, ki so doslej izvažali in uvažali te predmete in še nekaj več. Kajti če naj ima monopol smisel, mora odpraviti vse napake, ki so se dosedaj dogajale, mora torej funkcionirati bolje, kakor pa je doslej funkcioniral ta izvoz ali uvoz. Če se to ne doseže, bo funkcioniral monopol še slabše in na vse zadnje bomo navzlic novemu sistemu na slabšem kakor smo bili prej.
Dirigirati je treba vso našo zunanjo trgovino, se govori in v tem smislu se izdajajo tudi uredbe. Ali pa je kdo pomislil na to, kako velik aparat bi se moral v tem primeru postaviti? Ali je kdo ore-udaril, kako se bo to dirigiranje tudi praktično udejstvovalo, in sicer tudi v najbolj detajlnih vprašanjih?
Postavili so se novi monopoli, postavili tudi novi uradi, ni se pa mislilo na to, da bi se pritegnili k izvajanju novih monopolov tudi oni praktični ljudje, ki so se skozi leta in leta izkazali kot ljudje sposobni za te posle. Ti ljudje so odrinjeni in brez dela, njih
mesta pa so prevzeli ljudje, ki niti zdaleka niso enako usposobljeni. Kako naj nastane potem zboljšanje?
Tudi pri zatiranju draginje se vidi, da stvar ne pride naprej. Postavljene so sicer cene pod kontrolo, delujejo uradi za kontrolo cen, a vsi vidimo, kako vsi izdani ukrepi prihajajo prepočasi, ko so se cene že znova dvignile. Sčasoma postaja jasno, da je vsa funkcija naše kontrole cen v tem, da registrira vedno novo zviševanje cen. V resnici pa se temu neuspehu ni niti čuditi. Kako naj
kar čez noč začne dobro funkcionirati kontrola cen, ko pa zanjo ni bilo nič pripravljeno in ko se je tako malo gledalo na to, kdo naj to kontrolo izvaja.
Vsaka reforma ima uspeh, če se najprej dobro preudari, potem pa izvaja z železno doslednostjo, da takoj vsak ve, kako je s to reformo. V ta namen so potrebni torej ljudje, ki so res doumeli reformo v vsej njeni globini in ljudje, ki imajo moč in voljo, da jo izvedejo. Nikdar pa ne bo imela uspeha reforma, ki se izda samo zato, da bi izgledalo, kakor da
se je nekaj naredilo. Takšne reforme so samo udarec po zraku.
Zboljšanje ne zavist od same spremembe sistema, temveč od zboljšanega dela in bolj intenzivnega dela. Omogočiti to delo, se pravi pripraviti tla za reformo, da bo tudi uspešna. Nobenega uspeha pa ne bo, če se bo is dala še tako dobra reforma, uvedel še tako blesteč sistem, če pa ne no na razpolago tudi sposobnih ljudi, ki bodo poskrbeli, da zavlada z novim sistemom -udi nov duh, ki starega polovičarstva in stare počasnosti ne bo več trpel.
Neenake cene, neenaki
zaslužki
ABS ie še Jugoslavija enotno gospodarsko
ozemlie 1
Kaos v cenah postaja vedno večji. V uredbah, ki so bile izdane v zadnjem času, se sicer kaže tendenca, da bi bile cene v vsej državi enake, v praktičnem življenju pa ta tendenca zaradi nekaterih predpisov nima prave veljave. Tako so v Novem Sadu druge cene ko v Beogradu, v Zagrebu druge ko v Ljubljani in posledica tega je, da se izvaža blago iz ene banovine v drugo, da se v enih kupici, v drugih pa ga primanjkuje. Ta neenakost v cenah je s svojimi posledicami še zlasti poostrena s tem, ker so tudi nabavni pogoji povsod drugačni. V vsakem deiu države ima druga organizacija monopol za nabavo žitaric, povsod se izvaja druga praksa, povsod so druge organizacije, ki imajo edinstveno pravico izvoza za določene predmete. Ne ena teh organizacij ali uradov se ne potrudi, da bi javnost zadostno informirala, na kakšen način posluje, kaj mora storiti interesent, da pride do blaga. Kakor da bi vse te organizacije mislile, da je dosti, da so dobile privilegije in da te čim dobičkanosneje uživajo, vse drugo pa jih ne briga. Pri takšnem pojmovanju prevzetih dolžnosti je seveda nemogoče, da bi aproviza-cija prebivalstva dobro delovala.
Pa kakor da vseh nesreč še ni zadosti, je v zadnjem času nastala še velika razlika v dopustnem čistem bruto zaslužku trgovcev. Drugače je določen ta dopustni čisti bruto-zaslužek v Beogradu, drugače v Ljubljani. To razlikovanje je napačno ne samo zato, ker je z državnega stališča nedopustno, da bi smeli državljani v enih pokrajinah imeti večje pravice ko v drugih, temveč je tudi skrajno krivično. Upoštevati je vendar treba, da so v Ljubljani samoupravne davščine neprimerno višje ko v Beogradu in tudi življenje je v Ljubljani vsaj tako drago ko v Beogradu. Zato se mora ta neenakost v bruto-zaslužku odpraviti. Zlasti še, ker je v Ljubljani določen bruto-zaslužek tako nizko, da že ne zadostuje za kritje režijskih stroškov.
Združenje trgovcev v Ljubljani je zato poslalo na mestno poglavarstvo glede dovoljenega maksimalnega bruto-zaslužka v špece-rijsko-kolonialni stroki dobro utemeljeno spomenico, v kateri med drugim pravi:
Splošna režija vseh Članov brez izjeme se je v zadnjem času občutno zvišala. Poleg tega se mo-
rajo upoštevati višje mezde zaradi uredbe o minimalnih mezdah in
zvišanje soc. dajatev zaradi uvedbe pokojninskega zavarovanja za trgovske pomočnike, nadalje plačilo mesečnih dajatev na vojaške vežbe poklicanih nameščencev, visoke najemnine za lokale ter končno znatno zvišani davčni prispevki. Upoštevati se mora tudi izpadek na zaslužku pri predmetih, ki jih ni mogoče več nakupovati ter padec moči širokih slojev konsumentov, kar vse je dovedlo do tega, da bruto-zaslužek, predlagan po kr. banski upravi — uradu za kontrolo cen po gornjih navodilih ne zadostuje niti za kritje lastnih režijskih stroškov.
Moka in sladkor tvorita v normalnih časih tretjino špecerijskega prometa. Če upoštevamo, da je minimalna režija v Ljubljani tretjina do petine od bruto-prometa in da pri moki in sladkorju normalno promet ne krije niti polovico režije, bi morali pri ostalih konsumnih predmetih pribiti najmanj 20% za kritje režije.
To potrjuje tudi dejstvo, da je beograjska občina določila mnogo višji bruto pribitek.
Dovoljujemo si navesti predloge banske uprave, urada za kontrolo cen, občine Beograd in predlog sekcije:
Maksimalni bruto zaslužek znaša oz. naj bi znašal:
		kr. banska uprava	Beograd	Predlog
testenine navadne	din	r— ali 10%	20%	20%
testenine jajčne	99	1-30 ali 10%	25%	25%
testenine jajnine	99	2-- ali 10%	25%	25%
riž Splendor itd.	99	1-20 ali 10%	20%	20%
riž Carolina II.	99	2-—	20%	20%
riž Carolina I.	99		r» '	20%
mast	99	2-—		15%
olje jedilno	99	1-70		15%
milo navadno	99	1-50	20%	20%
milo v kartonih terp.	99	3-—	20%	20%
kava in surogati	99	20%	25%	25%
čaj in kako	99	20%	25%	25%
Ker je bruto-zaslužek pri moki		uspešnost spomenice. Kadar ne-		
tako minimalen in je cena papirnatim vrečicam narasla za več ko 70%, naj se dovoli pri moki trgovcem posebej zaračunati vrečico pri 5 kg s 50 parami in pri 10 kg z din 1'— za vrečo. Pripominjamo, da je zaslužek pri moki zopet občutno zmanjšan s tem, da morajo blago plačevati bruto za neto in morajo vreče moke brezplačno vrniti, medtem ko so vreče prej ostajale njihova last.
Povedani argumenti so tako pre pričujoči, da smo prepričani v
i"------------  J	  *	v~9
ko se od njega vedno več zahteva, se mu mora tudi omogočiti, da tudi več zasluži, ker sicer višjih dajatev kratkomalo ne more zmagovati.
Na vsak način je sedanja neenakost v cenah, v dobavnih pogojih in maksimalnem bruto-zaslužku v kričečem nasprotju z enotnostjo gospodarskega ozemlja v državi in se zato ta neenakost mora odpraviti. Zadosti je že kaosa v cenah in ne gre, da bi ta kaos povečevali še neenaki dopustni maksimalni zaslužki.
Kontrola blaga in kontrolne kniige
Trgovec nam piše:
Živimo v izrednih časih in zato razumemo, da se izdajajo tudi izredni predpisi. Vemo tudi, da se moramo po teh predpisih ravnati. Tudi ne odrekamo dobre volje onim, ki izdajajo te naredbe. Toda težko in skoraj nemogoče je vse te predpise izpolnjevati, ker niso ti niti strokovno pravilno izdelani niti niso zadostno jasni. Nismo še skoraj doživeli, da bi bila takšna uredba izdana.
Tako bo tudi nova naredba o kontroli cen in o kontrolnih knjigah naletela skoro na nepremostljive zapreke ter prav gotovo ne bo prinesla omiljenja draginje, pač pa povzročila obilo nepotrebnega dela, še več pa jeze. N. pr.: Trgovec dobi več kosov flanele. V stolpcu je rubrika: Odobreno po banski upravi. Ali bo treba vsak račun predložiti banski upravi v odobritev? Ali ima banska uprava toliko uradnikov, da bodo vse to
delo opravili ali bo treba nastaviti še več uradnikov? Drug primer: Blago bo že v zalogi; trgovec ga nujno potrebuje, pa ga ne bo smel prodajati, ker še ne bo imel odobrenja banske uprave. Obrtnik, ki čaka na blago, ga ne bo dobil in ne bo mogel končati obleke. Blaga že itak primanjkuje sedaj, v bodoče ga bo še manj. Vsi ti predpisi so bili izdani poleg tega tako rekoč v zadnjem trenutku. S 1. oktobrom naj trgovci že vodijo te knjige. Sedaj imamo šele načrt. Kdo bo vse to opravil kar čez noč? Vsak preudaren človek mora dobiti vtis, da vse skupaj ne bo koristilo. Po predloženem računu se bo pač morala dovoliti dovoljena cena. Ali to ne bo zadostovalo in se bo morala zasledovati zadeva še dalje. Tovarnar bo moral ravno tako dokazati, da ga bombaž stane toliko in toliko ter da j'e moral cene zvišati ali pa ostati brez blaga in tovarno zapreti. Saj vendar ne moremo vsemu svetu diktirati, da nam prodaja blago po starih cenah .., ’
Opozorilo za trgovanje na debelo
Zveza trg. združenj je obveščena, da precej trgovcev trguje na debelo, čeprav nimajo obrtnega lista za trgovino na debelo oziroma čeprav ne prosijo odobritve za zvišanje cen blaga, ki je pod kontrolo cen.
Zveza prosi združenja, da opozorijo vse članstvo, da se smatrajo kot trgovci na debelo vse tvrdke, ki dejansko, ne glede na to, ali se njih obrtno pooblastilo glasi »na debelo« in slično, trgujejo z blagom v velikem obsegu, bodisi da ga oddajajo trgovcem detajlistom, bodisi da ga oddajajo tudi neposredno za konsum v velikih količinah.
Z uvedbo kontrolnih knjig bo moral imeti vsak račun, ki ga bo trgovec prejel, označbo, kdaj je bila odobrena cena blaga (ki spada pod kontrolo) in številko odobrenja po banski upravi. S to kontrolo v trgovini na drobno bo kontrolirana tudi vsa trgovina na debelo, zlasti prodaja blaga trgovcu brez odobritve zvišanja cen blaga, ki je pod kontrolo. Zaradi tega naj vsak trgovec, ki prodaja blago, ki spada pod kontrolo cen, trgovcem, zaprosi tudi za odobritev cen in seveda tudi obrtni list za trgovino na debelo, če ga nima.
Novo jedilno olje pride v prodajo
Kakor smo že poročali, se je ustanovila zajednica predelovalcev oljaric, ki je dobila od Prizada izključno pravico odkupa semena sončnic. Zajednica je že začela semena odkupovati ter v ta namen ustanovila v vsakem produkcijskem kraju svoje postaje. Odkup semena se sedaj ugodno nadaljuje. Po pravilih je zajednica tudi centrala za odkup olja. Te dni se je že začel odkup novega jedilnega olja. V promet bo v ta namen danih 200 vagonov olja nove kampanje. Cena jedilnega olja bo večja od lanske. Cena franko nakladalna postaja tovarne je 18-40 za kg, cena franko nakladalna postaja kupca pa 20-79. Urad za kontrolo cen bo določil za vsako mesto prodajno ceno za olje. Ta bo znašala za Beograd 26 din. Od novih 200 vagonov se bo predelalo 80 vagonov v Prvi hrvatski tvornici olja, ostalih 120 vagonov pa se bo razdelilo na druge banovine.
Ustanovljena je skupna organizacija hrvatskih gospodarskih ljudi
Po dolgih pripravah je bila v Zagrebu v nedeljo ustanovljena Združena zveza hrvatskih gospodarstvenikov. Ustanovno skupščino je vodil dr. Mirko Košutie, ki je uvodoma naglasil, da mora danes, ko se bije veliki boj med kapitali-stično-liberalnim in avtarkičnim sistemom, nujno priti do dirigiranega gospodarstva. Gospodarstvo se mora v takšnem položaju združiti, da se more zaščititi. Dolžnost vseh gospodarskih organizacij je, da s svojo organiziranostjo postanejo faktor, brez katerega se v našem gospodarstvu ne bo mogla rešiti nobena stvar.
Podrobneje je nato utemeljeval potrebo nove organizacije g. Bar-tulica. Po sprejemu pozdravnih brzojavk dr. Mačku in banu dr. Šu-bašiču je bila ustanovitev zveze sklenjena ter soglasno sprejeta resolucija, ki naglaša: Pri reorganizaciji sedanjega gospodarskega in finančnega sistema naj banska uprava sodeluje z zastopniki gospodarskih organizacij in brez njih in proti njim se ne sme izdati noben ukrep. Zveza je prepričana, da bo znala banska uprava postaviti novi gospodarski red po načelu resnične socialne pravice. Iz našega gospodarskega življenja naj se z vso odločnostjo odpravi sebični vpliv velekapitala. Takoj naj se preneha uničevati nezaščitene hrvatske gospodarske ljudi in naj se da zadostna zaščita vsem nezaščitenim dolžnikom ter se naj v ta namen začasno ustavijo vse eksekucije.
Ko so bila še sprejeta pravila nove zveze, so bile volitve ter je bila izvoljena uprava z dr. Mirkom Košutičem na čelu.
Nujno potrebno bi bilo, da bi tudi slovenski gospodarstveniki ustanovili podobno skupno organizacijo.
Novi predsednik zagrebške trgovinske zbornice Konstantin Vouk
V ponedeljek je bila plenarna seja zagrebške trgovinske zbornice, da izvoli novo predsedništvo. Sejo je otvoril dosedanji predsednik zbornice dr. Krasnik, ki je v svojem govoru med drugim naglasil, da je bil sicer imenovan za predsednika zbornice v času diktature dr. Stojadinoviea, da pa kot nacionalni človek ni nič storil, česar ne bi odobrilo hrvatsko narodno vodstvo. Po prečitanju določil o volitvi predsedništva je prevzel predsedniško mesto g. Trski kot starostni predsednik. Po kratkem govoru je odredil volitve. Pri prvih volitvah je dobil dosedanji predsednik dr. Krasnik 28 glasov, mag. pharin. Konstantin Vouk pa 34 glasov. (Dr. Krasnik je dobil večino glasov za denarstvo). Ker ni dobil noben kandidat predpisane dvetretjinske večine, so se morale volitve ponoviti in pri teh je dobil Konstantin Vouk predpisano večino, ko je dobil od 63 oddanih glasov 43, dr. Krasnik pa
20.	Bil je torej izvoljen s potrebno večino, kar je bilo sprejeto z aplavzom. Novi predsednik zbornice je
nato razvil svoj program ter zlasti naglasil, da' mora biti zbornica v političnem oziru popolnoma za zahteve HSS, da si mora določiti jasne smernice za delo in storiti potrebne ukrepe, da bo organizacija zbornice dobra. Ko je bilo dosedanjemu predsedniku dr. Krasniku izrečeno priznanje za njegovo delo, so se izvolili še trije podpredsedniki.
Zasedanje davčnega odbora v Mariboru
za ugotovitev osnove za odmero pridobnine za leto 1940. je določeno za čas od 16. do vštevši
21.	oktobra t. 1. Pri mestnem poglavarstvu je od 1. do vštevši 15. oktobra ob uradnih urah na vpogled seznam oseb, zavezanih pridobnini. Iz tega seznama je
razvidno, kakšno davčno osnovo predlaga davčnemu odboru davkarija. Razvidno je tudi, kateri dan in ob kateri uri se bodo pred davčnim odborom obravnavali predlogi za vsakega posameznega zavezanca. Onim zavezancem pridobnine, ki niso vpisani v razgrnjene sezname, se pridobnina za leto 1940. predpiše pavšalno.
Minimalne mezde v dravski
Nova odredba bana
Ban dr. Natlačen je izdal naslednjo odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce (delavke):
Na temelju čl. 2., odst. (*) in (2), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodni-štvu (»Službeni list« z dne 20. februarja 1937., št. 103/15), novelirane z uredbo ministrskega sveta o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd itd. (»Službeni list« z dne 18. septembra 1940., št. 458/75),
odrejam
minimalne mezde za nekvalificirane delavce (delavke) na ozemlju dravske banovine, kakor sledi:
Člen 1.
(*) Minimalne mezde nekvalificiranih delavcev (delavk) znašajo na uro v dinarjih:
Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let
V strokah,	V industriji	V trgovini
navedenih	ne glede na	in obrti
v čl. 2. te	kraj ter v	v krajih
odredbe	trgovini in	z manj ko
pod:	obrti v kra-	5000 prebi-
	jih z več ko	valci
	5000 prebi-	
	valci	
a)	5'50	5’—
b)	4’75	4’50
c)	4’—	3’75
	Za delavce	(delavke)
	v starosti pod 18 let	
a)	4’25	3’75
b)	3’75	3‘50
c)	3’-	3’-
(2) Za odmero višine minimalne		
mezde je	odločilen kraj obrato-	
vanja.		
0’) Za	industrijska	podjetja se
štejejo tista, na katera se nanaša		
§ 32., odst. ('), zakona o obrtih.		
	Člen 2.	
Sonce je vir zdravja, moči in lepote!
Slabo vreme onemogoča son čenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine! Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko »ORIGINAL RUB«
Stane samo din 1200-— in je najcenejša obsevalna napra va te vrste. Za ta denar Imate doma stalno sonce in zdravje, veselje In moč, ugodno občutje in nove življenjske sile.
Potemnitev kože že po par obsevanjih!
Dobavlja:
JUGOPATENT, Ljubljana Dvorakova ulica 8.
(') Po lestvici, navedeni pod a) razpredelnice v čl. 1 te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: rudarstvo: lomljenje kamenja in kopanje zemlje; predelovanje in obdelovanje kamenja, z izjemo izdelovanja mlinskih kamnov in brusov, brušenja in struženja kamenja in izdelovanja blaga iz skri lavca; kovinska stroka; stroke strojev in železnih konstrukcij, strelnega orožja ter fizikalnih in kirurških instrumentov; stroke kemičnih izdelkov in farmacevtskih preparatov, izdelovanja barv, predelovanja katrana in smole; stroka razstreliva in vžigalic, z izjemo izdelovanja razstreliv in smodnika; stroka olj in maščob; centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo; izdelovanje blaga iz gume in njenih nadomestkov; pivovarne in izdelovanje slada, kvasa in špirita; gradnja železnic, cest in vodnih zgradb; gradnje nad zemljo; grafična stroka, z izjemo knjigo-veštva; dimnikarstvo; dezinfekcija stanovanj, pohištva in obleke; pogrebni zavodi; kinematografi.
(2) Po lestvici, navedeni pod b) razpredelnice v čl. 1. te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke: zasebni promet (osebni in blagovni prevoz ter pomožni prometni obrati), z izjemo oseb, ki opravljajo živino; izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, brušenje in struženje kamenja ter izdelovanje blaga iz skrilavca; predelovanje zemlje; izdelovanje in popravlja
nje glasbenih instrumentov; gradnja prevoznih sredstev; tekstilna stroka; papirna stroka (izdelovanje in predelovanje papirja in kartona); izdelovanje usnja, z izjemo samostojnega drobljenja in mletja drevesne skorje; predelovanje usnja in njegovih nadomestkov; gozdno-žagarska stroka; predelovanje lesa, z izjemo struženja lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa ipd. ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov), ter z izjemo izdelovanja upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množinskih predmetov; izdelovanje ščetk in pletenega blaga; predelovanje kosti, rogov, celuloida itd.; živilska stroka (hrana, jestvine in pijače); z izjemo pivovarn, tovarn špirita in kvasa; konfekcija moške in ženske obleke; krznarstvo; čiščenje in barvanje obleke in perila; snaženje perila; zavodi za snaženje stanovanj in pohištva od prahu, za shranjevanje preprog in pohištva, za izposojanje predmetov; knjigoveštvo; trgovina; denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne.
(3) Po lestvici, navedeni pod c) razpredelnice' v čl. 1. te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za
naslednje stroke:
gojenje perutnine; vrtnarstvo; samostojno drobljenje in mletje drevesne skorje; struženje lesa (izdelovanje drobnega in galanterijskega blaga, deščic za ščetke, pripravljanje strugarskega lesa ipd. ter izdelovanje igračk, palic in podobnih predmetov) ter izdelovanje upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in’ podobnih množinskih predmetov; gostinstvo (gostilne, kavarne, krčme); oblačilna stroka in čiščenje, z izjemo strok, navedenih v odstavku
(2)	tega člena; higiena (zdravilišča, kopališča, brivci itd.).
Člen 3.
Poimenovanje posameznih gospodarskih strok je izvedeno skladno z nevarnostno tabelo, izdano z naredbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 8. aprila 1938., St. št. 30451 (Sl. 1. št. 264/43 iz 1. 1938.). V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi podjetja v pripadajočo stroko po tej odredbi, je odločilna uvrstitev po nevarnostni tabeli. V obratih, ki obratujejo v oddelkih, kateri spadajo v razne stroke po tej odredbi oziroma po imenovani nevarnostni tabeli, se plačujejo minimalne mezde, ki pripadajo dotičnim strokam, ako so ti oddelki samostojni. Ako pa ti oddelki niso samostojni in se delavci (delavke) uporabljajo v obeh ali v več strokah, se plačuje višja minimalna mezda.
Člen 4.
Za vajence ne veljajo določila te odredbe.
Člen 5.
Kvalificiranemu delavstvu se morajo plačevati mezde, ki so najmanj tako visoke, kolikor so visoke mezde, določene s to odredbo.
Člen 6.
Minimalne mezde, določene s to odredbo, veljajo tudi za akordno delo. Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od
zaslužka, ki se mora po tej odred-, bi plačevati za urno delo.
Člen 7.
C) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25im delom mesečne plače, za osebje pa, ki dobiva letno plačo, se izračuna dnevna plača s 300tim delom letne plače.
(2) Hrana, ki jo dobiva delavec od delodajalca, se sme vračunati pri preračunavanju minimalne mezde z zneskom din 12’— na dan, stanovanje pa z zneskom din 2’— na dan.
Člen 8.
Delodajalec, ki ne plačuje svojemu pomožnemu osebju minimalne mezde, določene po tej odredbi, se kaznuje v smislu čl. 23. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb itd. v denarju od 100’— do 10.000’— dinarjev.
Člen 9.
0) Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
(2) S tem dnem prenehata veljati odredba kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. julija 1937., VI. St. 21700/1, o minimalnih mezdah ter odredba z dne
29. januarja 1940., VI. št. 3344/1, o spremembi odredbe o minimalnih mezdah.
(3) Nadalje prenehajo veljati s tem dnem določila banove odredbe o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 4. maja 1940., VI. št. 11985/3 ter določila odredbe o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje z dne
30. januarja 1940., VI. št. 3344/2, v kolikor nasprotujejo tej odredbi.
(*) Prenehajo veljati tudi določila raznih kolektivnih pogodb, razširjenih z odredbo bana na vse območje dravske banovine, kakor tudi določila ostalih kolektivnih in drugih pogodb ter sporazumov, v kolikor nasprotujejo predpisom te odredbe. Tarifne postavke se morajo prilagoditi najmanj višini minimalne mezde, predpisani s to odredbo.
Odredba je bila objavljena v 79. kosu »Službenega lista« od 1. X. in je stopila torej s tem dnem v veljavo.
Politične vesti
Zasedba odstopljene Dobrudže po bolgarski vojski je bila 1. oktobra dovršena.
Romunski zunanji minister je napovedal izstop Romunije iz Balkanske zveze, ker se bo Romunija popolnoma naslonila na politiko osnih velesil. .	_
Po treh dnevih je objavila moskovska »Pravda« sovjetski komentar k nemško-italijansko-japonski
zvezi. Komentar pravi v glavnem. Pogodba Sovjetske unije ni presenetila, ker je bila od nemške vlade o pripravah za sklenitev pogodbe informirana. Pogodba je samo posledica odnosa jev, ki so med državami podpisnicami na eni ter Zdru ženimi državami Sev. Amerike in Anglijo na drugi strani že nastali. Pogodba pomeni vstop v obsežnejšo fazo vojne. S pogodbo se je Ja ponska odpovedala politiki nevme šavanja v evropske, Nemčija in Italija pa v daln jo vzhodne zadeve. To pomeni vsekakor poostritev vojne. Nobenega dvoma ni, da je pospešilo sklenitev pogodbe vojaško sodelovanje med Anglijo in
Ameriko ter izročitev angleških oporišč Ameriki. Združene države sicer še niso vstopile v vojno, vendar pa so v resnici že v nasprotnem taboru. Posebnost pogodbe je, da odkrito razdeljuje območja, ki naj pripadajo pogodbenim državam. Vse za visi sedaj od nadaljnjega poteka vojne. Druga važnost pogodbe je, da vsebuje poseben pridržek glede Sovjetske unije. S tem pridržkom se spoštuje nevtralna pozicija Sovjetske unije. Znova se tudi potrjuje veljavnost nenapadalnih pogodb, ki jih je sklenila Sovjetska Rusija z Nemčijo in .Italijo. Glede svoje bodoče mirov-ne politike more Sovjetska unija potrditi da bo ostala ta politika, kolikor to zavisi od nje, neizpreme-njena.
V Berlinu so sprejeli moskovski komentar zelo ugodno in kot dokaz, da bo Sovjetska unija še nadalje ohranila svoje dosedanje od-nošaje z državami osi.
Oficialno se zanika iz Berlina vest, da je nemški zunanji minister v. Ribbentrop odpotoval v Moskvo. Enako se demantira vest, da bi prišel v Berlin Molotov.
Rimski krogi trde, da je netočno, da bi berlinski pakt bil naperjen proti Združenim državam Severne Amerike ali proti Sovjetski Uniji. Pakt ima obrambni značaj in predvideva medsebojno pomoč pogodbenih držav samo v primeru, če bi bila katera od njih napadena od tretje države, če do tega napada ne bo prišlo, tudi ne bo medsebojne vojaške pomoči.
»Popolo di Roma« je objavil članek, v katerem naglaša, da gre poseben pomen trojnemu paktu zato, ker je bil podpisan v času, ko je bil v Berlinu tudi španski notranji minister Suner. List nadalje opozarja na naslednja dejstva: Suner se je udeležil sprejema, ki ga je priredil nemški zunanji minister v. Ribbentrop na čast Ciana in japonskega veleposlanika. Na sestanku med Ribbentropom, Cianom in Sunerjem je prišlo do popolnega soglasja glede Španije. Napovedan je obisk Su-iierja v Rimu. Iz teh dejstev sledi, da se more trojni pakt razviti še nadalje, zaključuje nemški list svoja izvajanja.
O skupnem nemško-italijansko-španskem načrtu glede Gibraltarja je objavil »Giornale dTtalia« uvodnik, v katerem pravi, da je bil načrt izdelan na sestanku, katerega so se udeležili v. Ribbentrop, Ciano, španski notranji minister Suner
in nemški maršal Keitel. Sunerjev obisk v Rimu ima namen, da še natančneje precizira odnošaje med Italijo, Španijo in narodi ob Sredozemskem morju.
Iz Amerike poročajo, da je Roosevelt po ameriškem poslaniku interveniral pri španski vladi, da bi preprečil vstop Španije v vojno. Baje je Španija zaradi te intervencije svojo odločitev vsaj za nekaj časa odložila.
Španski notranji minister Suner je bil v Rimu sprejet od Mussolinija ter imel z njim dolg razgovor. Po poročilih rimskih listov bo sicer Španija nudila državam osi vso možno podporo, vendar pa zaenkrat še ne bo vstopila v vojno.
Britanska vlada je pristala, da se zlato baltiških držav v Londonu prenese na račun sovjetske vlade. To pomeni praktično priznanje priključitve baltiških držav. S tem je premagano glavno nasprotje med Anglijo in SSSR.
Bombni napadi na London in angleška mesta, zlasti na Liverpool, so postali zopet močnejši. Tudi angleški bombni napadi na nemška morska oporišča ob Kanalskem prelivu niso popustila. Berlin sam je zopet imel nad 5 ur trajajoč letalski alarm.
Nekateri francoski listi pišejo, da bi mogla Francija, če bi bila pozvana od osnih velesil, da sodeluje pri rekonstrukciji Evrope, pozitivno odgovoriti na ta poziv, ce bi seveda mogla pri tem varovati
svojo čast. *	.	.
Siamske čete so prodrle na nekem mestu, ki se m natančneje označeno, 40 km globoko v francosko Indokino.
General De Gaulle bo zaradi neuspeha pred Dakarjem odstavljen kot vodja neodvisne Francije. Na njegovo mesto bo imenovan general Catroux, ki ga je francoska vlada odstavila po sklenitvi premirja kot generalnega guvernerja francoske Indokine.
Britanske oblasti so postavile guvernerju francoskega otoka Madagaskar ultimat, da se vda. Guverner je ultimat zavmil. Angleži groze sedaj s popolno kado otoka.	..
Italijanska ofenziva je po angleških vesteh z« P^P°ln°-ma pripravljena m se uteSne začeti v kratkem.
Egiptski parlament je sklican za 7 oktober. Prvotno je bilo nameravano sklicanje parlamenta šele v novembru.
Vojaški šefi 20 ameriških držav so prišli v Washington, da se posvetujejo o skupni obrambi ameriške poloble.
Denarstvo
Uradni tečaji za oktober
Minister za finance je predpisal za mesec oktober naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor .	.	.	din	350'—
1 zlata turška lira	.	„	398 30
1 angleški funt .	.	„	222 —
1 ameriški dolar .	.	„	55’—
1 kanadski dolar .	.	„	54-—
1 nemška marka .	.	„	17 82
1 belga..................... 8	70
1 pengo  	  8	65
1 brazilski milreis .	»	2-90
1 egiptski funt ...	»	221-—
1 palestinski funt	.	„	220 —
1 urugvajski pezos	.	»	18-60
1 argentinski pezos .	„	H'60
1 čilski pezos	 1	25
1 turška papir, lira .	„	34-—
100 francoskih frankov	„	110-—
100 švicarskih frankov.	„	1256 —
100 italijanskih lir .	.	„	228 80
100 nizozem. goldinarjev „ 2920-— 100 bolgarskih levov .	„	46-—
100 romunskih lejev .	„	28 50
100 danskih kron . .	„	720-—
100 švedskih kron . .	..	1820-
100 norveških kron	.	.	840-
100 pezet.....................  802'
100 drahem.................... 58-—
100 čeških kron ...	„	150 50
100 finskih mark . .	„	112-—
100 iranskih (perz.)	rialov „	100	—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Tečaji, po katerih obračunavajo carinarnice
Finančni minister je izdal naslednji odlok:
Od 1. do 31. oktobra veljajo naslednji tečaji, po katerih bodo carinarnice pri določevanju osnove za plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka preračunavale na dinarsko veljavo fakture, ki se glase na drugo valuto, a ne na valuto države iz vora blaga:
enako dinarjev 1 angleški funt	180'—
1 ameriški dolar	45'—
1 kanadski dolar	44 50
100 franc, frankov	100'—
100 švic. frankov	1000'—
Ti tečaji se bodo uporabljali le, Če se blago uvozi iz klirinških držav. Ne bodo pa se ti tečaji uporabljali, kadar se blago, ki se uvozi iz klirinških držav in se fakture glase na drugo valuto, ne pa na valuto države izvora, plača v devizah in ne po kliringu. V tem primeru se preračunajo fakture na dinarsko veljavo po uradnih mesečnih obračunskih tečajih.
Britanski odliv zlata v USA
Po ameriških uradnih podatkih je od srede 1939. do srede 1940. znašal uvoz zlata v USA po vrednosti 8057 milijonov dolarjev, izvoz pa samo 6 milijonov. Od uvoženega zlata je bilo prodano ameriškim kupcem 6745 milijonov dolarjev zlata, za račun tujcev pa je bilo deponirano 1306 milijonov dolarjev. Od 8051 milijonov dolarjev uvoženega zlata odpada na britanski imperij 5711 milijonov dolarjev, od tega na Anglijo 3258 milijonov. Višina iz britanskega imperija uvoženega zlata preseneča zlasti zato, ker leta 1938. zlate podloge Vel. Britanije niso dosegle polnih 5 milijard dolarjev.
Kar se pa tiče na tuj račun deponiranih 1306 milijonov dolarjev zlata, se po ameriški statistiki ne vidi, koliko je tega zlata britanskega izvora.
Plačilni	promet
Podrobna določila
Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico (DD št. 93 z dne 26. septembra 1940.):
Na pogajanjih, ki so se te dni vodila v jugoslovansko - nemškem stalnem gospodarskem odboru je bilo doseženo soglasje, da se začenši s 1. oktobrom 1940 zviša tečaj nemške marke na 17'82 din. V zvezi z novim plačilnim sporazumom, sklenjenim z Nemčijo, se sporočajo naslednja navodila:
Plačilo izvoznega blaga.
Vse blago, ki se bo izvažalo v Nemčijo začenši s 1. oktobrom 1940., se plačuje na naslednji način:
a) Ena tretjina preko novega konta, ki se bo otvoril na ime Narodne banke kr. Jugoslavije pri Nemški obračunski blagajni v Berlinu. Za vse zneske, ki bodo položeni na ta račun, bo izdajala Narodna banka na podlagi prejetih aviz iz Berlina o izvršenih vplačilih izvoznikom posebne čeke na nemške marke, kateri čeki se bodo mogli realizirati samo s prodajo v privatnem kliringu na domačih borzah s posredovanjem pooblaščenih zavodov na podlagi tečaja 17'82 din za eno nemško marko. V kolikor bi bilo zasebno povpraševanje manjše od ponudbe, bo Narodna banka odkupovala viške na borzi po istem tečaju.
b) Za dve tretjini novega izvoza bodo dobivali izvozniki dosedanje čeke, ker se bodo vplačila v Berlinu tega dela fakturnih zneskov izvršila na prejšnji konto »B« (stari konto). Te čeke bodo mogli izvozniki realizirati ravno tako samo s prodajo v zasebnem kliringu na domačih borzah s posredovanjem pooblaščenih zavodov, toda na bazi tečaja 14-80 din za 1 nemško marko.
c) Vse vrste čekov na nemške marke morajo izvozniki realizirati na prej opisani način takoj po prejemu čekov, najkasneje pa v roku 15 dni od dneva izdaje čekov.
č) Ves izvoz blaga v Nemčijo, ki je bil izvršen do 30. septembra
1940.,	se bo plačeval na dosedanji način (t. j. preko prej obstoječega starega konta »B« v starih čekih,
podlagi tečaja 14'80 din je 1 nemška marka, v kolikor bodo ta plačila izvršena najkasneje do dne 31. marca 1941.
Z ozirom na trenutno pomanjkanje nemških mark morajo domači uvozniki v teh primerih po istih pogojih vplačati ustrezajoče zneske v dinarjih pooblaščenim zavodom na »začasno vezane« račune nemških upnikov proti pravilno opravičenim dokumentom po členu 3. deviznega pravilnika.
Pooblaščeni zavodi morajo vsak dan dostavljati devizni direkciji sezname o prejetih zneskih na »začasno vezane« račune z naslednjimi podatki: fakturni znesek v nemških markah oziroma v valuti, na katero se glasi faktura, prejeta ustrezajoča vrednost v dinarjih na podlagi tečaja 14'80 din za 1 nemško marko, ime in bivališče domačega vplačevalca ter ime in bivališče nemškega upnika. Istočasno z dostavo seznamov devizni direkciji po pristojnih bančnih podružnicah morajo pooblaščeni zavodi prijaviti pristojnim borzam kot povpraševanje skupne zneske nemških mark, za katere so prejeli ustrezajočo vrednost v dinarjih na »začasno vezane« račune.
c)	V kolikor domači uvozniki žele izkoristiti stari tečaj' (14'80) za plačilo uvoženega blaga po 1. oktobru 1940., a po sklenjenih zaključkih pred 25. septembrom
1940.,	morajo za to dobiti predhodno posebno pooblastilo devizne direkcije. V prošnji, ki jo morajo vložiti na devizno direkcijo najkasneje do 31. oktobra 1940. po pooblaščenih zavodih, morajo biti navedeni naslednji podatki: datum sklenitve kupčije po zaključnici, vrsta kupljenega blaga, vrednost blaga po zaključnici, ime in bivališče nemškega dobavitelja (koristnika), natančni roki dobave ko tudi roki plačila vsakega posameznega zneska. Prošnji se mora priložiti tudi originalna zaključnica, podpisana od nemškega dobavitelja ter z označeno in podpisano klavzulo domačega uvoznika: »Jamčimo materialno in moralno, da je
bil posel zaključen dne .............
............. in	da	je	podpis	nemškega prodajalca originalen,«
ali nabavi obveznost na podlagi prejetega dovoljenja za plačilo v naprej.
e) V prošnjah, ki se vlože na { devizno direkcijo, če niso dokumenti popolni ali če se glase na razne firme, se mora poleg drugih podatkov posebej navesti datum izvršenega uvoza po carinski deklaraciji.
f) Iz dodeljenih zneskov nemških mark na domačih borzah morajo pooblaščeni zavodi izvrševati izplačila v Nemčijo po kronološkem redu izvršenih vplačil dinarskih zneskov domačih uvoznikov ler po seznamih, ki jih dostavljajo devizni direkciji.
3.	Ponudba in povpraševanje na borzi se morata prijavljati posebej za posle, ki se likvidirajo po tečaju 14'80 (starem) in posebej za posle po tečaju 17'82 za 1 nemško marko (novem), po katerih se bodo posli likvidirali, čeprav bo
V gostilni in restavraciji
zahfevaite vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
v borznih listih objavljen samo tečaj 17'82.
4. Neplačane obveznosti za uvoženo in ocarinjeno blago pred 15. januarjem 1936. (okrožnica dev. št. 1 z dne 3. januarja 1936.) se morejo plačati samo z nakupom novih čekov po tečaju 17’82 din za 1 nemško marko.
5. Terminske kupčije z nemškimi markami niso dovoljene.
6. Klirinška provizija ostaja današnja, t. j. 2°/„o pri vplačilu in izplačilu.
Polet	ameriške
Industrie
OD 15. OKTOBRA DO 28. NOVEMBRA 1940 I. PRIVATNI IZLOŽBENI ARANŽERSKI
TEČAJ
ZA VSE STROKE
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
ENGELMAN ALBIN VODJA TEČAJA LJUBLJANA. TAVČARJEVA 1.|||.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. septembra objavila: Uredbo o spremembi in dopolnitvi člena 49. zakona o notranji upravi — Uredbo o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za 'Prosveto — Pravilnik o selskili po-Šionošah — Navodila št. 16 o pobiranju prispevka za narodni invalidski sklad — Telefonski promet med Jugoslavijo in Sovjetsko 11 ni jo (za pogovor čez Berlin se Plača za triminutni pogovor 1470 2jatega franka) — Odločbo o količini bencinske mešanice, ki se oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil.
ki se morejo realizirati v celoti samo po tečaju 14-80 din za 1 nemško marko).
2. Plačevanje uvoza.
Pri plačevanju uvoza je treba razlikovati roke, do katerih se je izvoz izvršil ko tudi roke, do katerih so bili sklenjeni zaključki za še neuvoženo blago, pri čemer pa je treba računati tudi z roki, do katerih se mora najkasneje izvršiti plačilo. Uvoz blaga se bo torej mogel plačati na naslednji način:
a) Vse uvoženo in ocarinjeno blago začenši s 1. oktobrom 1940. se bo moglo plačati samo z nakupom novih čekov na nemške marke v privatnem kliringu na domačih borzah s posredovanjem pooblaščenih zavodov po tečaju 17'82 din je 1 nemška marka. Izvzemajo se primeri, pri katerih je vprašanje glede zaključkov pred 25. septembrom in za katere so navodila v posebni točki teh navodil.
b) Vse uvoženo in ocarinjeno blago do zaključno 30. septembra 1940. se more plačati z nabavo starih čekov na nemške marke na
V kolikor bodo predloženi podatki pravilni, roki za plačila pa ne po 31. marcu 1941., se bodo izdajala uvoznikom potrdila za izplačila na podlagi starega tečaja 14'80 din za 1 nemško marko.
Za sklenjene posle do 25. septembra ter s plačilnimi roki po
31.	marcu 1941. se morajo predložiti posebne prošnje, ki se bodo naknadno vzele v pretres in eventualno rešitev.
č) Plačila v naprej se morejo izvrševati kot dosedaj edino na podlagi predhodno nabavljenih pismenih dovolitev. Samo če bo prošnjam za plačila v naprej priloženo dovoljenje o uporabi starega tečaja, se bodo izdajala dovoljenja za plačila v naprej na podlagi novega tečaja 17'82 din za eno nemško marko.
d)	Vsi dinarski zneski, ki so pri pooblaščenih zavodih v smislu okrožnice dev. štev. 56 z dne
30.	marca 1939. (izročitev dokumentarnih vplačil uvoznikom proti prejemu dinarjev), se morajo takoj prenesti na »začasno vezane« račune nemških upnikov, v kolikor se predhodno izvrši opravičba
Takoj po izbruhu sedanje vojne so pisali ameriški listi o velikih nadah ameriške industrije, da se bodo zaradi vojne njeni dohodki povečali. Dogodki že v prvih vojnih mesecih so te nade upravičevali. Od septembra do decembra leta 1939. se je opažalo povečanje špekulacije in dvig borznih tečajev, ker je vse pričakovalo velika francosko-angleška naročila. Mesečni indeks poslovne aktivnosti se je po listu »Analist« dvignil od 95'1 v avgustu na 110'1 v decembru. Ta špekulacija pa je bila v glavnem povzročena umetno in zato je tudi doživela polom. Obseg francosko-angleških naročil ni mogel upravičiti pretiranih nad ameriških kapitalistov. Posledica tega je bila, da je mogel list »Analist« za april 1940. ugotoviti mesečni indeks poslovne aktivnosti samo s 45'2 odstotka.
Izvajanje velikega oborožitvenega programa Združenih držav Sev. Amerike pa je znova izzvalo polet v industriji in za junij ter julij 1940. se je indeks dvignil znova na 1051 odstotka. Vendar pa je bila višina poslovne aktivnosti še vedno manjša kakor v letu 1937.
V zadnjem času pa je oborožitveni program Amerike še močno narastel in gospodarstvo Združenih držav dobiva že značaj gospodarstva v vojnem času. Tako so na eni strani industrije jekla, obdelave železa, izdelave letal, ladij in drugih panog vojne industrije močno oživele, dočim so tekstilne in obutvene industrije relativno le slabo zaposlene. Tako je zabeležila Federalna rezervna banka, da se je v prvem letošnjem polletju dvignila kovinska industrija za približno eno tretjino, dočim je bila proizvodnja volne, obutve, kože in tekstilnega blaga manjša ko pred enim letom.
Tem bolj pa je narasla proizvodnja težke industrije. Topilnice jekla so mogle izkoristiti v avgustu že 90 odstotkov svoje kapacitete, dočim v aprilu samo 6 odstotkov. Izvoz jekla samo v Anglijo* dosega sedaj mesečno že pol milijona ton.
Silno je narasla tudi stavbena delavnost. Zaradi vojnih potreb se je dvignil indeks stavbeno delavnosti v juliju tako visoko, kakor že ni bil od leta 1930. dalje. Kakor poroča ameriški list »News Record«, se je samo v tednu, ki se je končal z 22. avgustom, sklenilo pogodb za sezidavo tovarn za smodnik za vsoto 25 milijonov dolarjev, za postavitev tvornic za tanke za vsoto 18 milijonov in za zgraditev pomorskih oporišč za 18 milijonov dolarjev. »National City bank« pravi v svojem poročilu, da je značilno za razvoj ameriškega
gospodarstva veliko povečanje števila podjetij, ki delajo za oborožitev.
Program oboroževanja pa bo zaradi novih, od parlamenta že sprejetih vojnih izdatkov še narastel. Statistični podatki navajajo nadalje, da industrialci, ki vodijo priprave za vojno, dobivajo že velike dohodke od programa vojnih priprav.
Poročilo Nacional City banke za mesec avgust navaja, da je imelo 400 industrijskih korporacij v letošnjem prvem polletju 949 milijonov dolarjev dohodkov, dočim v istem času lani samo 409 milijonov. Dohodki teli vojnih industrij so se torej povečali za 59 odstotkov. Kljub temu pa se je zaposlitev delavstva povečala le v majhni meri, samo za 6'7 odstotka. Skupni delavski zaslužek pa je narastel za 13'2 odstotka. Še vedno je bilo v aprilu v Združenih državah Sev. Amerike 9'6 milijona brezposelnih delavcev.
Tembolj ostra pa je kriza v ameriškem kmetijstvu. Zaloge neprodanih agrarnih proizvodov naraščajo neprestano. Na evropska tržišča je šla pred vojno ena tretjina ameriških agrarnih proizvodov. — Letos bo Amerika izvozila komaj 2 milijona bal bombaža, dočim ga je lani v avgustu 7 milijonov. Vojna je zmanjšala tudi izvoz pšenice, tobaka, sadja in drugih pridelkov. Ni izključeno, da bo izdala vlada nove ukrepe za zmanjšanje kmetijske proizvodnje.
V splošnem pa velika vojna naročila vendarle zboljšujejo položaj ameriškega gospodarstva.
A.ŠARABONftCO.
LJUBLJANA  S------------------
Ovoz kolonljalne rob«
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za dliave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA
Telefon fit. 26-66
Seja stalne delegacije lesnega gospodarstva
bo v sredo 9. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih zagrebške borze za blago in vrednote. Dnevni red seje je naslednji:
1. Poročila iz pokrajin o stanju lesne proizvodnje in prodaje lesa.
2. Razprava o uredbi o organizaciji izvoza.
3. Predlogi za sestanek nemško-jugoslovanskega odbora za les.
4. Slučajnosti.
Finančni položaj banovine
Nov avtobusni vozni red
avtobusnega prometa mariborskih mestnih podjetij stopi v nedeljo dne 6. oktobra v veljavo. Kakor povzemamo iz novih voznih časov, tokrat ni bistvenih sprememb, vendar so nekatere važne za javnost.
Tako se bodo na nekaterih podeželskih progah nekatere ukinile čez zimo, vendar je predvideno, da se bodo vpostavile, ako bodo to dopuščale razmere. Pri obeh progah preko Slovenskih goric v Ljutomer in Mursko Soboto se v nekaterih odsekih cene nekoliko izenačijo, vendar le za malenkost 2 do 3 dinarjev. Med Mariborom in Mursko Soboto vozi sedaj poleg vsakdanjega voza še en voz ob nedeljah in praznikih. Ker se je pokazala potreba, da se uvede še ena redna vožnja v obeh smereh, se razmišlja tudi o tem, da bi se nedeljska vožnja pretvorila v vsakdanjo, vendar o tem še ni definitivnega sklepa.
Nova je določba, ki jo javnost deloma odobrava, deloma pa ne, da se namreč uvedejo nekake sankcije za to, če potnik, ki vstopa na Glavnem trgu, kupi vozovnico šele pri šoferju, dočim je tam urejena pisarna, ki ima tudi vse vozne listke v predprodaji, da se s tem olajša promet in razbreme-ne šoferji, kar bo vsekakor odpravilo dosedanje zamude, ki nastajajo večinoma le zaradi prodajanja kart v vozu. Odslej bo vsak potnik, ki vstopi v voz na Glavnem trgu, moral že imeti vozovnico, če ne, pa bo za 50 par dražja. To velja le za one avtobuse, v katerih ni sprevodnika. To določbo je odobrila banska uprava.
Na Pohorje bo vozil do prihodnjega poletja avtobus vsako nedeljo in praznik, toda le pogojno, ako se do prejšnjega dne zvečer prijavi najmanj 20 oseb, ki že tudi plačajo voznino ali pa polože kavcijo 500 dinarjev. Ako se to število ne doseže, vožnje ne bo in interesenti dobe denar nazaj brez odbitka.
Mestna podjetja sporočajo, da bodo skušala kljub žrtvam in težavam, s katerimi se imajo sedaj v času splošnega pomanjkanja vsega potrebnega boriti, vzdrževati neokrnjen avtobusni promet do skrajne možnosti, vendar nadaljnje omejitve niso izključene, če bodo težave z dobavo goriva pnevmatike, maziva itd. še večje. Paziti se bo moralo na to, da ne bo voženj, ki so v normalnih časih dobrodošle, ki pa danes niso ne-obhodno potrebne.
Poročila o zasedanju bivših hr-vatskih poslancev v Zagrebu so precej kratka, zlasti glede vseh političnih vprašanj. Nekaj več se poroča o gospodarskih poročilih, ki so jih podali načelniki oddelkov banske uprave. Med temi je poleg poročila dr. Lamerja, načelnika trgovinskega oddelka, posebno zanimivo poročilo načelnika finančnega oddelka dr. Vladimirja Franoliča o stanju financ banovine Hrvatske. Med drugim je dejal: Iz državnega proračuna so bili preneseni na Hrvatsko oni krediti iz proračuna, ki so bili določeni za kraje, priključene banovini Hr-vatski. Proračuna savske in primorske banovine pa sta bila 100% prenesena na banovino Hrvatsko. Banovina Hrvatska je zato morala v začetku živeti iz sedmih različnih proračunov. Vse to je moral izvesti glavni banovinski računski urad, ki se je šele ustanovil. Težkoče so bile tudi v tem, ker je bilo zelo malo uradnikov, ki so bili sposobni voditi tako velik aparat.
Z uredbo o finansiranju banovine Hrvatske je bila dosežena prva etapa finančne samostojnosti banovine. S to uredbo so se prepustili banovini vsi neposredni davki razen davka na poslovni promet, vojnice in nekih taks. Prepuščena je bila banovini s to uredbo tudi trošarina na vino.
Pri sestavi prvega proračuna ni bilo varne podlage za točno presojo dohodkov banovine. To pa zlasti zato, ker so nastale vojne razmere in gospodarske motnje. V decembru 1939 je bila izdana davčna novela* Tudi njen učinek se ni mogel naprej določiti. Ba-
vire dohodkov, ki pa so zelo neelastični. Neposredni davki se v primeru potrebe ne morejo v večji meri zviševati. Takse, ki jih je dobila banovina, so že itak previsoke ter so nepopularne. Trošarina na vino in žganje je vzdignila mnogo prahu, zlasti pa so ji bili nasprotni vinogradniki. Glavni vzrok tega nezadovoljstva je v tem, ker je pri nas proizvodnja vina mnogo večja, kakor pa je povpraševanje po vinu in se zato ne more trošarina prevaliti na potrošnika.
Kar se tiče dohodkov banovine
so ti zadovoljivi. Manj so dali le neposredni davki. Takse so dale predvidene dohodke. Trošarine na vino in žganje pa so dale le 60% predvidenih dohodkov. Na vsak način pa banovini Hrvatski dodeljeni dohodki ne zadostujejo za njene potrebe. To se je zlasti videlo, ko se je blago podražilo. Zaradi nastale draginje je morala banovina zvišati plače svojih nameščencev, zlasti nižjih, morala je povečati izdatke za bolnišnice, kar je vse zelo povečalo izdatke banovine.
Glavni dohodki banovine prihajajo iz mest. Ker pa je na Hrvat-skem davčna obremenitev večja kakor v drugih (ne vseh) banovinah, se je nekaj industrij tudi že preselilo v druge kraje. To dokazuje, da obremenitev kapitala ne sine biti pretirana. Sicer pa odločajo pri preselitvi industrij tudi drugi motivi in tudi politični.
Končno je omenil dr. Franolič, da ima banovina premalo kvalificiran uradniški aparat za davčno
novina Hrvatska je dobila nove stroko.
Visoka	cena
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostav Ijeni plačilni nalog; zapadli v pla čilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Nove uporabne možnosti so zelo povečale svetovno porabo platine. Po statistiki njujorške tvrdke Baker & Co. se ceni lanska poraba I platine na pol milijona unč. Zedinjene države so pri tem udeležene do polovice. Med dobavitelji so največji: Velika Britanija s Kanado, Sovjetska Rusija in Kolumbija. Svetovni trg platine obvladata Kanada in SSSR, ki sta lani zelo povečali proizvodnjo.
Pred vojno je bila Rusija absoluten gospodar tega trga, dokler se nista pojavili kot proizvajalki Kolumbija in Južna Afrika. Zmede po vojni so vrgle rusko proizvodnjo platine na 3110 kg (v 1. 1932.), vendar pa Kanada z 850'4 kg še ni dosegla več ko četrtino te količine. Ze leta 1937. pa je Kanada pridobila 4335 kg. Kanada ima to prednost, da pridobiva platino iz nikljevih in bakrenih rud. Deloma in drago se dobiva platina še v zvezi z zlatom. Poleg platine pridobiva Kanada hkrati mnogo platinastih kovin:	paladij,	iridij,
osmij, rodij in rutenij.
Isti pregled navaja za leto 1938. kanadsko proizvodnjo platine z 292.219 unčami, ki je padla naslednje leto na 292.000, čeprav je medtem proizvodnja niklja narasla za 8% in bakra za 6%. To zmanjšanje nastaja zalo, ker vojna otežkoča prevoz rude. Poraba pa medtem gotovo še vedno narašča in zato naglo rastejo tudi cene za platino.
Do srede preteklega stoletja je bila platina cenejša ko srebro. Ze leta 1902. pa je platina dosegla ceno zlata, leta 1913. je bila že dvakrat dražja kakor zlato ter je leta 1924. že dosegla šestkratno njegovo ceno. Postala je najdražja kovina. Pozneje si je zlato večkrat opomoglo, da je doseglo na londonski borzi v začetku leta 1939. ravnotežje s platino (notiralo je 150/0'5 proti 150/0). Toda od prvega tedna 1939. notira spet platina
večji napredek ko zlato in kljub silni konkurenci bo nekaj časa platina zmagovala, posebno zato, ker se med vojno manj pridobiva in ker je Evropa — razen Rusije — sploh nima. Kaj to pomeni, nam najbolje prikaže preglednica o uporabi platine.
Splošno se računa, da porabijo 50% vse platine juvelirji, toda že 26% znaša delež zobne tehnike, 12% delež električne industrije, 7% kemične industrije. Platina je potrebna za izdelovanje elektrod, stikal, termo-členov, gorilnih žic itd. Važne so njene zlitine, posebno za kemijo, in to v najnovejših metodah, brez katerih si ne moremo misliti moderne vojne industrije.
Zunanja trgovina
Romunija bo uvozila iz Turčije
oljčnega olja, za 500.000 turških funtov, Turčiji pa bo v nadomestilo dobavila celulozo in papir.
Centrala za kemično industrijo se je ustanovila na švedskem. Centrala bo nakupovala surovine ter jih razdeljevala uied tvornice.
O zelo dobri vinski letini poročajo iz Francije in Alžira. V Franciji se ceni pridelek na 60, v Alžiru Pa na 20 milijonov hi. Stare zaloge pa znašajo še 30 milijonov hi, da bo imela Francija 110 milijonov hi vina na razpolago, dočim znaša domača potrošnja le 65 milijonov hektolitrov.
V Italiji se bo s 1. oktobrom ra-cionirala potrošnja masla, slanine in masti. Vsaka oseba bo mogla dobivati mesečno 500 g olja in 300 gramov masla.
Doma in po svetu
V torek so bili proglašeni za oficirje gojenci nižje vojne letalske in in te nd antske akademije. Svečanosti so med drugimi prisostvovali knez-namestnik Pavle, vojni minister Nedič, arm. general Kosič in drugi višji oficirji. Najboljšim gojencem so bile podarjene sablje Nj, Vel. fcralija.
Knez-namestnik Pavle je pozdravil nove oficirje z govorom, v katerem je naglasil, da domovina, kralj in narod mnogo upajo od njih. Z današnjim dnem so poštah branilci naroda ter nosilci stare slave in veličine. Zaradi vašega oficirskega čina vas morajo dičiti največje vojaške kreposti, je nadaljeval knez, in zavedati se morate, da, ste vedno v službi, kadar ste v uniformi. Vojaška služba je težak posel, ki ste si ga sami izbrali. Ta služba noče ne avtomatov ne ša-blonstva, temveč zahteva inteligentne ljudi, ker je vojna borba dveh inteligenc, naše in sovražne. Tudi po dovršeni akademiji se mora vsak učiti še naprej. Zlasti pa se mora negovati vzvišen in plemenit značaj. Vodniki ste naroda, narod pa more slediti le vodnikom, ki so velikih moralnih kvalitet. V prepričanju, da bodo vredni nasledniki svojih prednikov jim čestita k dosegi oficirskega čina. Nato je godba zaigrala drž. himno in slovesnost se je zaključila.
Maksimalne cene za kruh in mast je določilo mestno poglavarstvo v Ljubljani. Ljudski kruh v teži 114 dkg sme veljati’ 6 din; žemlje po 8 dkg 1 din. Slanina s kožo sme veljati 23 din, trebušna 24, vrat 22, rebra 18 in čista domača svinjska mast 28 din za kg.
Dr. Maček je izjavil novinarjem, da ni sklical nakrat vseh poslancev, ker pričakujejo ljudje vedno, kadar se sestane narodno zastopstvo, usodne sklepe. Na sedanjih sestankih pa gre le za to, da se pomaga ljudstvu v njegovi stiski. Zato smo sklicali narodne poslance po pokrajinah, da bi mogli o potrebah pokrajin razpravljati, in sicer o vsaki posebej. Dr. Maček je nadalje dejal, da je s potekom debate na zasedanju zelo zadovoljen. Glede prehrane ljudstva je izjavil, da upa, da bo letos bolje kakor lansko leto, ker smo letos mnogo bolj organizirani. Mnogo se Je iz-premenilo od lani. Ustanovil se je
Pogod, Prizad pa je prešel v druge roke. Mnogo bolje bo ko lansko leto. O politični situaciji pa je dejal dr. Maček, da je mirna.
Madžarski kmetijski minister Teleky je po svoji vrnitvi iz Beograda v Budapešto dal izjavo, v kateri je naglasil, da je nanj napravil zelo globok vtis sprejem, ki ga je doživel v Jugoslaviji. Dejal je nadalje, da si je ogledal kmetijsko razstavo v Nišu, ki je bila odlično organizirana. Nadalje je izjavil, da ima Madžarska namen v Jugoslaviji nakupiti plemenske ovce in svinje, zlasti mangalice. Jugoslavija pa namerava kupiti na Madžarskem rogato živino. Minister Je končno izjavil, da je prepričan, da bodo novi kmetijski od-nošaji med Madžarsko in Jugoslavijo koristni za obe državi.
Trgovinski minister dr. Andres se je vrnil iz Aten v Jugoslavijo ter se ustavil v Skopi ju, kjer je imel sestanek s tamkajšnjimi gospodarskimi delavci.
V ponedeljek so se začele na Hrvatskem volitve v okrajne skupščine.
V mnogih krajih na Hrvatskem
so bile na ljudskih šolah otvorjene paralelke z nemškim in madžarskim učnim jezikom.
Na sestanku zasebnih nameščencev v Šibeniku je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo zaseb-
ni nameščenci, da mora znašati minimalna plača 1500 din mesečno.
Direkcija Zetske plovbe je bila obveščena, da se je njen nekdanji parnik »Boka« potopil in da sta. pri tem izgubila življenje kapitan Albert Malik iz Kotorja in en član posadke. Parnik »Boka« je imel 9500 ton in je bil prodan neki panamski družbi. Parnik je bil torpediran na širokem morju v Atlantiku.
Osmo mednarodno razstavo umetniške fotografije priredi zagrebški fotoklub 5. oktobra v umetniškem paviljonu v Zagrebu.
Banska uprava v Zagrebu je odklonila prošnjo zagrebške občine za najetje večjega posojila za javna dela.
Nepopolna nemška realna gimnazija se otvori letos v Apatinu. Razstava nemške arhitekture bo
otvorjena 6. oktobra v Beogradu.
Prostozidarske lože na Bolgarskem so bile razpuščene, njih premoženje pa zaplenjeno.
Madžarska stranka »puščičastih križev« se je združila z madžarsko narodno socialistično stranko.
Po angleških vesteh iz Beiruta zahtevajo Italijani od Francozov v Siriji:	1. Dovolitev italijanskega
vojaškega oporišča v Tripolisu.
Vsa francoska letala se morajo za ves čas vojne zbrati na otoku Rodosu pod italijansko kontrolo. Italiji se morajo dovoliti v Siriji letalska oporišča. 3. Vsa francoska vojska v Siriji se mora popolnoma demobilizirati ter bi smela ostati samo oborožena policija. Baje so drugo točko Francozi že odklonili, glede ostalih pa še niso zavzeli svojega stališča.
V šangaju je prišlo do ameriško-aponskega incidenta. Neki ameriški mornar s križarke »Augusta« .e prišel v konflikt z japonsko policijo, ki ga je nato strahovito pretepla. Ameriški admiral je proti postopku policije odločno protestiral. Kakor poroča »United Press«, sedaj prepovedano ameriškim državljanom, da bi potovali na Daljni vzhod.
Združene države so zbrale na Havajskih otokih že močno vojno ladjevje, ki sestoji iz 6 oklopnic, 12 križark, dveh matičnih ladij za letala, 20 rušilcev ter več podmornic in drugih pomožnih ladij. Nekaj vojnih ladij je odšlo v Manilo na Filipinih.
Reuter poroča iz Moskve, da je po moskovskih vesteh kitajska vojska zadala japonski vojski v provinci Kvangsi težak poraz in da prudira sedaj proti Kantonu.
Kitajski list »Takung Pao« po-oča, da je verjetno, da bo kitajska vlada čangkajška izdala ukrepe proti nemškim, francoskim in italijanskim državljanom, ki imajo podjetja na Kitajskem.
Dobave - licitacije
**	barva, plesira in
7o II 91 lirah komično snaži LC V L4 Uldtl ob|ekei klobuke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICE
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
l_2o/nl] Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
(Istega z rdečimi srci,
našo nalbolišo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. oktobra ponudbe za dobavo obesnih verig, brodarskih verig, tkiva mreže iz medene žice, glinaste peči za pisarno ter svatlopisnega papirja; 14. oktobra valjčkov za valjčne ležaje, prenosne brusilne naprave na električni pogon, krtačic za elektromotorje ter dobavo dveh dežnih plaščev.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo raznega orod-;a; 12. oktobra izolimega kabla, eklene žice, železne pocinkane žice, kositra, vrvice, vrvi; 15. oktobra raznega železa, železne pločevine, železne žice, vijakov z maticami, fitingov za cevi ter razne železnine, materiala za avtogeno varjenje; 19. oktobra raznih elektrod. kabla idr.	..
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu siprejema do 12. oktobra ponudbe za dobavo 15.000 kg svinjske masti.	,	..	„	,
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do M. oktobra ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, spojk za nosilno vrv ter tračnlkov; 21. oktobra 30.000 kg por tland-cementa.
LICITACIJE:
Dne 7. oktobra bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo dveh strojev centrifug na električni pogon.
Dne 14. oktobra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijeku javna ofertna licitacija za oddajo gradbenih in obrtniških del za adaptacijo zgradb« okrožnega urada v Osijeku Dne 15. oktobra bo pri uPrim
1. oddelka vojnotehničnega zavoda
v Hanrijevu pri Skopijo licitacija za dobavo lesa.
PRODAJE:
Dne 3 oktobra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja volnenega blaga.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless.
urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.