PROLETAREC ŠTEV.—NO. 959. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 28. JANUARJA (JANUARY 28), 1926. LETO—VOL. XXI. Upravništvo (Office) «689 WBST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Eockwell 2864. MENTALNA KORUMPIRANOST MASE Agitatorji, ki pripovedujejo revni masi da sestoji iz angelov in da so kapitalisti ter drugi visoki gospodje sami vragi, delajo napredku človeštva s svojo demagogijo veliko škodo. Mentalne korupcije ni med maso v nižinah nič manj kakor med buržvazno gospodo v gornjih plasteh. Lakaji kapitalizma so korumpirani ker žive od korupcije. Masa je duhovno korumpirana zato ker je nevedna in je podvržena instinktom. Koliko ljudi sledi na primer Debsu, ki govori masi resnico in jo nikdar ne hvali? Nikoli ne pravi: Vi ste angeli, mučeniki, usmiljenja vredna bitja, a oni ki nad vami gospodarijo, so krvoločni besi. Pravi pa jim: Gospodarji vas izkoriščajo, ker ste nevedni in raditega ne morete ustvariti boljšo družabno uredbo. Če hočete, da se razmere spremene vam v korist, se morate učiti in postati boljši, pametnejši ljudje nego ste danes. L. 1924 je bilo okrog pet miljonov glasov oddanih za človeka, ki se je vse življenje boril proti korupciji. Razkrinkaval je v senatu korupcijo republikanske administracije in s sodelovanjem drugih ljubiteljev poštenosti in pravice pritiral afero tako daleč pred ogledalo javnosti, da je moralo pisati o nji vse časopisje dan za dnem kolono za kolono. To je bilo pred volitvami. Ljudstvo je bilo natančno poučeno o ogromnih tatvinah pod protežijo najvišjih vladnih članov. In rezultat? Nad šestnajst miljonov ljudi je glasovalo za kandidata, katerega je no-minirala stranka korupcije. Nad osem miljonov jih je glasovalo za demokratskega predsedniškega kandidata, ki je bil preje, in je sedaj v službi interesov, kateri negujejo korupcijo. Nad 24 miljonov ljudi je glasovalo za kandidate strank, katere propagirajo sistem korupcije. Samo pet miljonov ljudi je imelo pogum glasovati proti korupciji. Kje so tu angeli, katere hudobni kapitalisti izkoriščajo in jim pijejo kri? Zakaj se dobri angeli ne upro, ne organizirajo m pomečejo vrage v pekel? Kapitalisti nas uče sovražiti drug drugega, hujskajo nas na vojno itd., pravijo radikalni govorniki. Da, res je. Toda ali ni masa sposobna sama od sebe sovražiti? Ali ni v vsakem mestu, v vsaki vasi, celo v rodbinah vse polno sovraštva? Ne samo sovraštva, ampak barbarskega, primitivnega, maščevalnost željnega sovraštva! Kdo pa so prigajanči? Kdo so najeti pretepači, denuncijanti, špijoni in provokatorji, ako ne angeli, izbrani v ljudskih plasteh? In ni jih težko dobiti. Kompanije niso nikoli v stiskah za pri-gajanče, špijone in denuncijante. Tega mrčesa je med maso mnogo. Kdo greni življenje ljudem, ako ne ljudje sami? Ali bi bile vojne mogoče, ako bi v ljudeh ne bilo prav nobenega razpoloženja za klanje? Človek, dasi že na precej visoki stopnji civilizacije, še vedno lahko ubija. Treba je zbuditi v njemu samo malo barbara, pa je pripravljen. "Ubil bi ga!" ali "ubijem ga!" so besede, ki jih zelo pogostoma rabi. "Vse cesarje je treba pobesiti," je modroval včasi človek. Ni jih malo ki pravijo danes: "Kapitaliste bi bilo treba pobiti!" A zelo malo so znali storiti, da bi odpravili cesarje, in danes si ne znajo pomagati pred kapitalisti. Kolnejo jih, na volilni dan pa jim sami dajo moč v roke. Socialistična stranka pravi masi : Ako nočete korupcije, vzemite moč v roke sami in delujte za sistem, ki bo odpravil vzroke korupcije. Masa posluša in pravi: "Ah, kaj bi! Vsak krade, če le more!" In na dan volitev glasuje za kandidate, o katerih ve da so korumpirani. In glasuje za stranko, o kateri ve, da je v službi korumpirane-ga kapitalističnega reda. Zadnjih par let je brodil po svetu angleški prestolonaslednik. Povsod kjer je bil se je dre-njala okrog njega množica, kateri so taki okraski še vedno potrebni kakor so ji potrebni svetniki. Če ji vzameš tiste ki so v pratiki, bo v pol leta ustvarila nove, oziroma tisti ki se z njo igrajo ji dajo nove svetnike. Ameriški listi, posebno čikaški, so bili zadnje tedne napolnjeni vesti o Martinu Durkinu, ki je navaden tat in ubijalec, toda "drugače j ako lep človek". Po vseh Zedi-njenih državah so ga lovili na tako bedast način, da je bilo celo Durkinu zadosti in se je norčeval iz policije in federalnih detektivov. Končno so ga izsledili, ko se je peljal z vlakom iz Texasa v St. Louis s svojo "novo" ženo. Prijeli so ga, in brzojav je raznesel to senzacionalno vest po vsi deželi. Tedaj se je pričela orgija v časopisju. Pedenj visoki naslovi, cele strani slik, po deset, dvajset trideset kolon gradiva o Durkinu dan za dnem v vsakem velikem čikaškem dnevniku. Ko so ga privedli v Chicago, ga je čakalo na postaji tisoče ljudi, fotografov in reporterjev, in bil je sprejet s takim občudovanjem, kakor ni nikoli nikjer na svetu sprejet noben učenjak, ki ima neprecenljive zasluge za človeštvo. Reformatorji se zgražajo nad časopisjem, ker s takimi poročili kvari moralo ljudi. Uredniki se izgovarjajo, da tako gradivo ljudje hočejo in ga jim že radi konkurence z drugimi listi morajo dati. Človeštvo kot celota je podvrženo mentalni korupciji, zato imamo danes uredbo, za kakršno je človeštvo danes zrelo. Nevedne mase ne morejo ustvariti idealne družbe, ne odpraviti vojne, ne izkoriščanja. Družba se izboljšuje samo v toliko v kolikor se izboljšuje povprečni človek. Dokler bo barbar, bomo imeli barbarizem. Dokler se bo hotel klati, bomo imeli vojne. Dokler bo drl za Mussoliniji in Hortyji, jili bomo imeli. Dokler bo oboževal uniforme, toliko časa ne bo važno kaj se skriva v nji, ampak le našitki ostanejo važni. Znanje, razumevanje in duh kooperacije dela človeka. Samo vzgoja ga žene navzgor. Samo razum ga lahko reši iz duševne omejenosti. Važno je torej, da se človek uči, in sicer da se uči tako da je njemu in drugim v korist. To je vzgoja, na kateri sloni socialistično gibanje. Sovražnik človeka je nevednost. Kadar jo porazi, bo porazil vse druge brez vsakega težjega napora. Ignorance se ne more strmoglaviti kakor se strmoglavi vlada. Iztrebiti nevednost iz povprečnega človeka in ga dvigniti v znanju zahteva časa. Vsaka generacija beleži nekoliko napredka in tako gremo polagoma, toda sigurno, v novi red, ki bo produkt dela in bojev dolge dobe. Izpopolnjevanje nima konca. « SPREMEMBA MORA PRITI. V tem letu so kongresne volitve. Ob enem so te volitve že nekako predpripravljanje na kampanjo za predsedniške volitve dve leti pozneje. Ameriško delavstvo ne more ostati v politični in ekonomski brezbrižnosti ter razko-sanosti kakor je danes. Prisiljeno bo iskati pota v tako organizacijo, ki bo varovala njegove interese in se borila za izboljšanje njegovega stanja in za svoj cilj—socializem. Ta organizacija je tukaj. Ameriška socialistična stranka je stranka ameriškega delavstva in stranka—bodočnosti. Strankine aktivnosti v tem letu, povečano zanimanje za socialistično časopisje, vračanje bivših članov k aktivnemu delu, nam to dokazujejo. Pomoč, ki se je izplačala. Sears, Roebuck & Go., največja ameriška trgovska družba, ki razpošilja blago v vse kraje dežele po pošti, je po vojni zagazila v velike finančne neprilike, ker je imela velikanske zaloge blaga, kupljenega po medvojnih cenah, ki so po vojni padle. Samo na sladkorju je izgubila precej miljonov. Delnice te družbe, ki so med vojno zelo poskočile, so padle za polovico in več, kar je prineslo posebno delavcem, kateri so jih kupili po visoki ceni in jih niso držali, veliko izgubo. Glavni delničar družbe je Julius Rosen-wald, ki je v tej krizi podaril svoji družbi 50,000 delnic, ki so bile takrat vredne $60 vsaka. Edini pogoj darovatelja je bil, da lahko kupi te delnice nazaj po $100 vsako, kadar bo kompanija zopet prosperirala. Pred nekaj tedni jih je kupil nazaj kakor se je glasil njegov pogoj, in jih plačal po $40 vsako več kakor jim je bila tržna cena takrat ko jih je podaril družbi. Tržna cena delnicam Sears, Roebuck & Co. danes je $237, iz česar sledi, da bi Julius Rosenwald napravil pri vsaki delnici $137 dobička, ako bi jih prodal. Ta dar bi mu v tem slučaju prinesel nad $6,850,-000 čistega dobička. Če jih ne razproda, ne bo njegov dobiček nič manjši, ker mu ostane vrednost v delnicah. t^^ Dividende premogarjev. Lastniki premogovnikov si ta mesec dele dividende. Premogarji v bližini Wilburtona, Okla., so jih dobili v obliki eksplozije, ki je zahtevala okrog sto življenj. Dogodili so se enako tragični prizori, kakor po vsaki eksploziji. To ni bila prva, ampak že peta eksplozija v istem premogovniku, katerega kompanija operira na bazi odprte (neunijske) delavnice in plačilne lestvice iz 1. 1917. Eksplozija v Wilburtonu se je dogodila dne 13. januarja. Dva dni pozneje je zadela enaka usoda rudarje v premogovniku !št. 8 v Farmingtonu, W. Va. To so dividende, katerih je deležen premogar za svojo uslugo družbi. ^ Mtljarde za upravne stroške Združenih držav. Leta 1924 so imele federalne, državne, okrajne in občinske oblasti $10,252,000,000 upravnih stroškov, leta 1913 pa $2,919,000,000. Upravni stroški so v enajstih letih narasli za nad sedem miljard dolarjev. Dohodki vse teh oblasti na davkih so znašali 1. 1924 okrog osem miljard dolarjev. Ameriška mesta in okraji se vedno bolj zatekajo k posojilom, kar ima za posledico povečavanje davkov in s tem večje breme za ljudstvo. Pametna, konstruktivna gospodarska uredba, bi s temi miljardami dosegla v dobrobit splošnosti veliko več, kakor pa današnja korumpirana, v graftu se kopajoča uredba. Pokrajinska konferenca S. S. J. za Slovenijo. V lepi, prostrani dvorani Celjskega Doma se je dne 20. decembra prošlo leto vršila pokrajinska konferenca slovenskega dela socialistične stranke Jugoslavije, katero je v imenu načelstva otvoril dr. Korun. Za predsednika zborovanja sta bila izvoljena sodruga Korun in Koren. Po otvoritvi konference je s. Korun pozdravil s. Čobala iz Zagorja, ki se je nahajal med delegati. S. Čobal je sedaj v 61. letu starosti in je eden izmed najstarejših aktivnih sodrugov v Sloveniji. Zbor ga je pozdravil z "živio" klici. V imenu strankinega odbora je pozdravil zbor s. Muzikravič, v imenu pokrajinske organizacije za Hrvatsko in Slavonijo s. Berberovič, in s. Golouh v imenu kulturne zveze "Svoboda". V imenu načelstva je poročal s. Korun, ki je podal sliko položaja v državi in reakcije ki vlada v nji. Tudi v socialni politiki vlada reakcija. Socialno zakonodajo se sabotira in izigrava Gospodarske razmere, katere delavce najbolj zanimajo, so se zadnje čase tudi poslabšale. Vlada nima izdelanega gospodarskega programa. Brezposelnost je posledica teh ekonomskih neprilik. Dvig dinarja ni prinesel izboljšanje življenskega stanja delavstvu, kajti cene potrebščinam niso padle, a industrija je znižala plače. Z mnogih strani se je pričakovalo, da bo vstop Ra-diča v vlado izboljšal gospodarske socialne in politične razmere v deželi, kar se ni zgodilo. Socialisti so vedno zastopali mnenje, da je bolje da vlada rešuje konkretne probleme kot pa da se jih sploh ne rešuje. V interesu soc. stranke in delavskega razreda je, da se posamezna vprašanja rešujejo, ker se na ta način skristalizirajo stališča buržvaznih strank na eni in delavskega razreda na drugi strani, kajti le v tem slučaju bi buržvazne stranke ne bile v stanju vleči delavce za nos kakor se to danes godi. Nato je poročevalec prešel na situacijo delavskega razreda v Sloveniji in Jugoslaviji, ter pri tem dejal, da je delavsko gibanje v Jugoslaviji v takem stanju razbi-tosti kakor skoro v nobeni drugi deželi na svetu. Vsled te razbitosti trpi stranka kot celota in pokrajinska organizacija v Sloveniji. Želja vseh sodrugov je, da se stranko pojača in da postane nosilec pokreta delavske mase. Ali za sedaj ni moglo biti drugače. Vodstvo je izprevidelo, da so potrebni energični koraki, kajti s 1,500 člani njegova moč ne more iti dalje. Brez kon-solidiranega sindikalnega pokreta (unijskega gibanja) ne more biti močne politične stranke delavskega razreda. Govornik je potem izvajal: Mi smo bili osamljeni, pa smo iskali stikov na levi in na desni strani, ne gubeči pri tem z vidika svoje principielno socialistično stališče. Tako smo Prvi Maj proslavili skupno z levo skupino. To kar so delale sindikalne organizacije nam je izgledalo dobro in smo jim dali svojo moralno oporo. S komunisti nismo imeli in nimamo nikakega kompromisa, ali mesto tega imamo stike z masami, katere so prej bile pod vplivom komunistov, a sedaj niso več in bodo kmalu v našem taboru. Bili smo v gotovih ozirih v stikih tudi na desni strani, z zadružnim gibanjem. Lanska pokrajinska konferenca je zaključila, da ne smemo imeti s to skupino ničesar, toda izkušnje so pokazale, da se tega sklepa nismo mogli strogo držati. Zadružne organizacije so postavile A. Kristana na tako mesto, da moramo računati tudi z njim, ako hočemo, kar moramo, imeti zveze tudi z zadružnim gibanjem delavskega razreda. Mi nismo šli v borbo proti zadrugam, ampak smo jih s taktičnim in političnim postopanjem poskušali osvojiti. Zatem je poročal o prošlih volitvah in dejal, da pozitivnih uspehov stranka ni dosegla vsled razbitosti delavskega gibanja in vsled demagogije buržvaznih strank, ki so se na svoj način približale delavskemu ljudstvu. Velik del delavstva je bil za časa volilne agitacije povsem brezbrižen, kar je tudi pripomoglo k takemu rezultatu. Nato je slikal strankino politiko v pogledu boja za izboljšanje življenskega stanja delavcev, potem pa prešel na "Centralni delavski svet", ki je bil ustanovljen v Ljubljani. V ožjem odboru Centralnega delavskega sveta imajo po enega zastopnika vse štiri veje delavskega pokreta: socialistična stranka, sindikati, zadružne organizacije in kulturne organizacije. Ta centralni delavski svet ni kako vrhovno telo, kajti njegovi zaključki so veljavni le tedaj, če ga potrdijo vsi štirje deli, zastopani v njem. Njegov cilj je zbližati posamezne organizacije in veje celotnega socialističnega pokreta in ga privesti na enotno pot smotreno koncentriranega dela. O "Socialistu", ki je slovensko glasilo SSJ., je dejal, da se mora boriti z velikimi gmotnimi težavami, katere bodo ostale, dokler se pokret sam ne ojača. Verifikacijski odbor je poročal, da se je konference udeležilo triinštirideset polnomočnih delegatov. Pokrajinska organizacija ima sedaj okrog 1400 članov, ki redno plačujejo članarino. V članstvu je od prošle konference za nekoliko napredovala, istotako je bilo ustanovljenih nekaj organizacij v krajih kjer jih preje ni bilo. Pokrajinska organizacija za Slovenijo ima dva lista: slovenski tednik "Socialist", ki izhaja v Ljubljani, in "Volksstime", ki izhaja V Mariboru dvakrat na teden. Po Korunovem referatu je sledila diskuzija o delovanju načelstva in -o splošnem delu stranke. O agrarnem vprašanju je referiral s. Grčar, o delavskem zavarovanju s. Likar, o samoupravi in stališču stranke s. dr. Jelene, o strankini taktiki sodruga Uratnik in Eržen. Na dnevni red je prišlo tudi vprašanje, kakšno stališče naj vzame stranka napram novemu dnevniku "Delavska Politika", za katerim stoje v prvi vrsti zadruge, ki so prispevale v njegov fond D. 200,000. Na čalu zadružnega pokreta je Anton Kristan, in za stranko, kot že omenjeno, je tu vprašanje, ali naj vodi proti njemu in s tem proti zadrugam boj, ali pa se drži taktike, s katero bo zadruge tesnejše spojila za kooperacijo s političnim gibanjem delavstva v Sloveniji. Predloženih je bilo več resolucij, iz katerih je bila končno sestavljena ena, sporazumna, ki daje stranki direktive delati za zedinjenje vseh delavskih vrst v Sloveniji, katere imajo voljo za ^kupno socialistično delo, v enoten pokret. Ustanovitev- novega dnevnika je zbor sprejel na znanje in pri tem izjavil, da ne bo uradni organ socialistične stranke. Ustanovitev "Centralnega delavskega sveta" je zbor odobril. Po izvršitvi dela je izvolil novo upravo in bil nato v najboljšem razpoloženju razpuščen. To poročilo posnemamo po belgradskih "Radnič-kih Novincih", ki komentirajo delo celjske konference sledeče: "Dasi je bil dnevni red obširen, je bil vseeno izvršen v enem dnevu. Priznanje za to gre praktičnemu in realnemu delu naših slovenskih sodrugov, ki ne ljubijo mnogo diskuzije in prepirov. Delo, za katerega bi mi v Belgradu potrebovali tri in več dni, so oni izvršili v enem, in to brez prerekanj in prepirov. Vse razprave so potekale v najlepšem redu in brez potresov, kar je dokazalo najbolj vprašanje o taktiki, pri katerem sta na prvi pogled obstajala na zboru dva popolnoma nasprotna si stališča, izražajoča se v skoro popolnoma nasprotujočih si resolucijah. Vzlic tem nasprotjam je praktični duh slovenskih sodrugov rešil navidezno nepremostljiva mnenja in nazore o taktiki in podobnih vprašanjah, in se zedinil pri vsaki stvari za enotno stališče in delo. "Delavski socialistični pokret v Sloveniji, četudi še ni ozdravil od ran ki mu jih je zadal "komunizem", se nahaja na najboljšem potu okrevanja in izgleda, da kmalu popolnoma ozdravi." tž^ Umazana taktika umazanih listov. V Chicagu izhaja list, ki se imenuje "Amerikanski Slovenec" in nosi letnico XXXV. Ta "A. S." je bivša "Edinost" z imenom umrlega "A. Slovenca", ki je izhajal v Jolietu. "Standard" tega lista je globoko "pod ničlo". Bivši vidni urednik Kazimir Zakrajšek se je na pritisk svojih kolegov umaknil bolj med "nevidne", njegovo vidno mesto v napadanju pa je prevzel "Rev." Černe iz Sheboygana, o katerem pravijo, da je nesposoben (?) "kaj" napisati, ako ni pijan. Ta "Rev." Černe je v "pisanju" surovina in neoli-kanec prvega reda. Zmerja in laže, a drugače je strahopetec brez primere. Skrit v farovžu, riše psovke in bedastoče na papir ter jih pošilja bizniškemu klerikalnemu glasilu v Chicago. Izobrazbe nima. Postal je duhovnik v Ameriki na način kakor precej drugih delo-mržnih in zapitih napolštudentov. Šli so v Minnesoto, kjer so jih naučili "brati" mašo, jih "mazilili" in "blagoslovili", in jih potem poslali po deželi širiti Kristusov nauk. V resnici so se udinjali bosom, kovali zveze s kompanijskimi političarji, denuncirali napredne rojake med vojno in v stavkah, si dali zgraditi primerne farovže in skrbeli za dohodke "svoji" fari. Večinoma so udani pijači. Nobenega znanja jim ni bilo treba za zavajanje pobožnih rojakov, kajti duhovska oblačila so jim bila pri neuki masi v potrdilo, da gospod vse vedo. Zavajanje pa ni šlo gladko. Napredni, izobraženi delavci, ki so si pridobili znanje kot samouki, z lastnimi napori, so posvetili z živo in tiskano besedo v hlev slovenskega klerikalizma v Ameriki. Ljudje so se pričeli spogledovati, mnogi so začeli razmišljati, in mnogo jih je bilo ki so hoteli več čitati. Nekaterim faram je že pretila nevarnost razpada. V mnogih naselbinah jo je bilo nemogoče ustanoviti. In tedaj se je med pošte-nejšimi katoliškimi krogi pojavilo gibanje za očiščenje duhovniških vrst propadlih primesi. Toda bile so tako do kraja korumpirane, da je bil poskus potopljen še predno se je mogel razviti. Nastal pa je mesto tega drug poskus, oživeti slovenski klerikalizem v Ameriki s sredstvi, kakršna so na razpolago, in kakršnih so ljudje, ki pasejo duše slovenskih (katoličanov pač zmožni. "Rev." Černe je danes "vidni" poveljnik "katoliške" garde. On piše "ofenzivne" editoriale za "A. Slovenca" — in treba priznati — celo verni čitatelji, ki so pripravljeni na duhovniku marsikaj izpregledati, se zgražajo. Njegovo zmerjanje se jim zdi prerobato, dasi je preprost človek navajen na zmerjanje. V prvem stavku svojega članka v izdaji "A. S." z dne 20. jan. pričenja z "afentaearsko žlahto" in ga zaključuje (stavek) s "krivorepimi opicami". V četrtem odstavku postane velikodušen in pravi: "Pomilujem vas kot ponižanega človeka . . ." V šestem odstavku vprašuje Zavertnika in Cankarja "kako je bilo v Detroitu" in pri tem rabi dva vprašanja in en klicaj. Potem nadaljuje: "Ali vas je tudi tam 'farški humbug' za kosmata ušesa potegnil in za afnarski rep zaguncal? Zakaj niste tja poslali Mr. Godina. On zna vsaj iz crknjenega kozla in delavskih žuljev krvave klobase delati . . ." Proti koncu članka pokaže še bolj svojo nrav in željo po vislicah, na katerih bi viseli slovenski socialisti. Za primero en odstavek: "V očeh pravih Amerikancev ste prezirani politično in gospodarsko. Vam rudečkarjem gre zasluga, da smo radi vas Slovenci prišteti med one narode, katere imenujejo Amerikanci: 'as iindesir-able citizens' t. j. nedobrodošli državljani. Slovenski protiverski listi so vaša fotografija v Wash-ingtonu, D. C. If you do not like Vnele Sam, go back, where you come froml . . ." Svoj članek zaključuje: "Kranjc moj mu osle kaže." Za las enaki karakterji se gibljejo okrog kupljene, prostituirane "D. S." od tedna do tedna gromadi laž na laž. Urejevana je tako bezniško, da je količkaj razumnega delavca sram, ker se ta greznica servira pod imenom "delavski list". V svoji umazanosti so si ti karakterji prisvojili pokojnega Lenina in več drugih pokojnih revolucionarjev ter jih povzdigujejo med svetnike natančno po enakem pravilu kakor verniki svoje. In obojim služi to sredstvo svetnikov v pridobivanje gmotnih sredstev. Pripisujejo jim, eni kot drugi, čudežne, nadnaravne zmožnosti in sposobnosti. Nihče ne onečašča spomin na velike revolucionarne mislece bolj kakor takozvani "komunisti", ki so jih postavili na svoj altar zato da jiin sledbeniki prinašajo darove, kakor jih prinašajo fanatični verniki svojim svetnikom. Med slovenskimi klerikalci in komunisti v tej deželi je veliko sorodnosti. Oboji igrajo na račun ljudske nevednosti. Oboji molzejo ljudske žepe. Taktika obojih je poleg tega še provokatorska, medtem ko je klerikalna hlapčevska. Oboji se bore roka v roki proti tistemu delu slovenskega delavstva ki zna misliti s svojo glavo. Oboji ga zmerjajo s "socialpatrioti" ("Rev." Černetu je ta beseda enako priljubljena kakor importiranemu pro-vokatorju). Oboji se poslužujejo obrekovanja s stališča "namen posvečuje sredstva". Moralno na enako nizki stopnji kakor ta dva lista stoji šifkartaško glasilo v New Yorku in Lojzetov žurnal v Clevelandu, ki pa se sedaj le včasih razkorači. Ta navadno čaka prilike, kakor je bila npr. med vojno. Trebiti korupcijo vseh teh duševnih zavajalcev, to je ena važnih nalog zavednega slovenskega delavstva. Edino z vzgojo ki ne vara, ampak uči, se bo izpodko-palo zavajalcem tla tako globoko, da se ne bodo mogli s svojimi strupenimi vplivi nikdar več dvigniti. "Proletarec" izhaja nad dvajset let. Ves čas ga vzdržujejo delavci za delavce. Ves čas je zvest svojemu namenu — delu za socializem. Širite "Proletarca' 1 ljubljanski tipi Satirično-psihologični obrazi. Spisal Josip Suchy. (Nadaljevanje.) Izza polpreteklih časov. Zadnje "sanjske bukvice". Nekaj, let je že preteklo, odkar je Se rajnki c. kr. finančni minister "starim babam" obojega spola napovedal vojno. Odpravili so "loterijo" ter s tem činom uničili ne samo eksistenčno pravico vedeževalnih in sanje razodevajočih filijalk ob javnih vodnjakih, pri branjevkah, mlekaricah, kramarjih itd., temveč tudi vso patriotično literatura sanjskih bukvic ter upro-pastili najlepše načrte ženine iskajočih kuharic in eklektičnih branjevk, ki so se v svojem preobilnem prostem času ponajveč pečale z iznajditvijo amb in ambosol. Koliko krika je bilo svoječasno ob pretnji za-ključitve "male loterije"! Saj se še spominjate? Koliko hinavskih zapečnjakov se je upiralo pregrešnemu atentatu na "upni rezervoar" ubogih in kako so se te ličnosti prostituirale v javnosti, pretakajoč najoficijelnejše fiskalične solze in vzdihujoč: "Ali hočete odvzeti stari mamici (sic!) zadnjo tolažbo, zadnje upanje?!" Toda spisi o nemoralnosti in gospodarski iracionalnosti "male loterije" so itak že zapečateni. Dokazali so dovolj jasno, da je poželjivost igre v mali loteriji, ki jo je vzgajala svoječasna država, odvzela delavcu vsak zmisel za delo, veselje nad ustvarjanjem in pridobitvijo, napolnjujoč njegovo dušo z vsiljivimi upi. Dokazano je bilo na primer, da je možnost, zadeti ter-no, stala v razmerju kakor 1:11.748. Pred seboj imam take "Sanjske bukvice". V popolno zmešnjavo dotičnega, ki je v tej knjigi iskal raz-ložitev sanj, je tem "bukvicam" pridana še tabela o "tajni igri s kockami", nadalje neka kabalistična figura z znakom: "Signum fortunae. Ab Uno Omnia.", potem nebroj številk, črk in križev in — naposled v alfabetičnem razporedu vse sanje in njih razložitev, ki jih ilustrirani pregled knjižice ne vsebuje. Ta leksikalični pridatek je pač višek blodnje, zakaj sleherni, ki si tu išče nasvetov, najde za vsak predmet ali vsak počutek, to je za sleherne sanje tri številke, tako da koncem konca kljub nezmotljivosti vede-ževalca vendar ne ve, katero številko bi volil. Naj zadostuje tu nekaj primerov: Videti tujca v svoji postelji, znači nesoglasje v zakonu, 9, 52, 83. Ce sanjaš, da si počesana in oblečena kakor dosto-janstvenica, pomeni to čast in srečo, 9, 18, 84. Sanjati, da so te obsodili na vislice, pomeni visoko Častno službo, 22, 36, 44. Čutili v sanjah, da te srbi, kakor da bi te grizle "ši, pomeni zlato in srebro, 5, 49, 87. V sanjah videti kapuna, znači žalost in dolgčas, 27, 34, 60. Sanjati, da si lepo počesan, znači, da si v nevarnosti. (Tedaj ravno nasprotno drugemu vedeževalnemu i^eku.) 2, 9, 90. Prsi, polne mleka, pri stari ženi, pomenijo obilo denarja, 4, 22, 33. Vsej tej kanibalični nezmiselnosti so ob ukinjenju loterije napravili konec. "Sanjske bukvice" pa zalotiš, čeprav že izven kurza, še dandanes v marsikaki "boljši" hiši. Z odpravo loterije in sanjskih bukvic sta žal odpadla tudi pomembnost in glorija loterijskih "pisateljic" in "pisateljev". Zadnja dva sloja "civilizacije" sta bila nekaki socialni posebnosti, ki jih ni moč tako hitro nadomestiti, kakor njiju predvojnega tekmeca "opaltarja", kajti loterijski "pisalec" se ni boril zgolj z lahkoumno brbljavostjo in znativednostjo, nasprotno on ali ona sta se morala dičiti s sposobno, svečano, mirno in dostojno modrostjo in z asketičnim čuvanjem zaupanih jim tajnosti. Poznal sem tam nekje na Kranjskem takega "aske-ta-pisatelja". Bil je zame prototip najbolj smešnega čudaka. Še sedaj ga vidim pred seboj z zelenimi očali. Ne morem pa pozabiti epizode, ki sem jo doživel nekega dne, ko sem bil navzoč pri konzultiranju tega asketa glede oddaje poletnega stanovanja v nekem letovišču. Ravno sta bila s stranko sredi razpravljanja, kar -se "loterijska" vrata na pol odpro in skozi odprtino pokuka sosed krojaček, ki s strašno naglico izbruhne besede: "Dobro jutro, gospod Krmežljavček! Prosim, katero 'numero' pa ima maček?" — "Če teče, devet, in če sedi, šest!" je bil ravno tako urni odgovor, nakar jo je krojaček z isto brzino odkuril. Povprašal sem Krmež-ljavčka po mistični diferenci obeh mačjih številk, nakar mi je oni mirno in dostojanstveno odvrnil: "Čisto naravno! Če teče, vleče rep za seboj, tedaj devet; če pa sedi, ima rep zaokrožen in to je — šest." — To vse je moral znati tako običajen človek, kakor je bil loterijski pisar, in takega človeka smo morali posloviti — ad acta. — Koliko solza je bilo prelitih! Brr! Križem Ljubljane. Jeremijada. Sicer mi bodo ugovarjali, češ, Ljubljana je napred-nomoderno mesto, toda vseeno trdim, da je Ljubljana patriarhalično mesto in to zbog tega, ker smo mi Slovenci kljub vsem preizkušnjam vojne in kljub vsej povojni psihozi — starokopitneži. Pred leti smo čitali v listih mil apel avtomobilistov na ljubljansko in podeželsko občinstvo, da naj vpošteva njihovo brzino in implicite oškropljenje prozaičnih šetalcev ter oblake prahu, ki jih dvigajo njihovi brzo-vozi. Jaz s svoje strani res ne razumem, da bi morali imeti v kraju, kjer še poštenega tramvaja nimamo, toliko avtomobilov. In čemu ta brzina po skromnih, ozkih in prašnih ljubljanskih ulicah. Čemu trpinčenje konj, ki se po nepotrebnem plašijo, in vriskanje piščalk, ki nadlegujejo naša ušesa. Razširite raje tramvaj, da se moremo udobno vozifi recimo tja k očetu Alešu ali k "Slepemu Janezu" ali na Vič, Glince, Moste. Skoraj dvomim, da bo sedanji rod doživel dovrši-tev poglobitvenih del v strugi Ljubljanice. Isto velja tudi o odpravi "stanovanjske mizerije", zakaj hiše, ki se zidajo in se bodo zidale, so vsled svoje udobne izpeljave v notranjosti prikladne kvečjemu za povojne milijonarje in posestnike zdrave valute. Prav nič se ne čudim, če čitam dnevno oglase: Pozor, Ame-rikanci — hiša in posestvo sta na prodaj — Uverjen sem tudi, da bo zob časa preglodal v do-glednem času Jakopičev paviljon in da se bo nekega dne sesul nekoč ponosni kolisej v globel, ki so jo le še povečale stavbe na podsutem delu stavbišča. Sicer pa, milo rečeno, tega preostanka iz križevniških vojsk ni prav nič škoda. Ko smo ravno v bližini, omenim še pokojno sokolsko telovadišče, alias dirkališče ob progi južne železnice. Umazane deske, napol podrti koli, kolibe in bogve kaj še, so preostanek nekdaj impozant-nega prostora. Nasproti tej podrtiji stoji moderno mesto: Ljubljanski velesejem. Tik Narodnega doma stoji kot nekak "memento mori" stavbišče blagopokojnega c. kr. erarja. Vrata so še danes črnožolto pobarvana, wie einst im Mai . . . V notranjosti tega preostanka ex olim kraljujeta anta-gonista: zaloga premoga in shramba gledaliških kulis. Muzej je dostopen menda samo ob nedeljah, toda tega sigurno ne vem. Vsekakor pa vidim vrata vedno zaprta in na teh viseč listek neznane vsebine. Morda čakajo z otvoritvijo, dokler niso na svoje mesto postavljeni vsi mehovi ubitih divjih prašičev. Najbolj dolgočasna cesta v Ljubljani je Blervveisova in tudi najbolj prašna. Za cestarja sta tu vdinjena veter in dež. In če so se že obglavili spomeniki ex prius, zakaj se ne nadomestijo z nadprsnimi sohami naših velmož? Pred pošto je dnevno največji dirindaj. Najbolj frekventni ljubljanski prostor je shajališče, odnosno postajališče ljubljanskih dandyjev in globetrotterjev obojega spola. Če se priguga tramvaj, moraš, da se mu izogneš, ali stopiti pod pridrveči avto ali pa na stop-njišče poštnega poslopja, če to ni zasedeno. Pred Mag-dičem pa je prostor itak patentiran za ljubljanske zvez-doglede. Šelenburgova ulica je sijajno iluminirana, najbrže zaradi udobnosti šetalcev, dočim ni svetilnic na poti skozi Lattermannov drevored proti Šiški. Pa čemu tudi! Prešernova ulica ima na eni strani štiriinpetdeset številk, na drugi pa komaj deset. Uganka tiči v nume-riranih kurnikih, od katerih ima vsak poedini svojo številko. Tujecc, ki pride v Ljubljano in išče v Prešernovi ulici recimo številko 46, se ne čudi malo, ko prehodi ulico 54 (!) številk v dobrih dveh minutah. Šelenburgova ulica se vsako leto asfaltira in vedno je polna lukenj. Čudno. Trotoare so pred dvema letoma popravili in danes moraš v deževnem vremenu skakati preko luž ali pa iti po sredini ceste. Mrtvilo ljubljansko! Ljubljanske okoliške gostilne in veselični restav-ranti tekmujejo v oddaji slabe in drage hrane in pijače. Ljubljančan je potrpežljiv, samo da "igra muzika" in da je izletni prostor idiličen. — To svojstvo pristne ljubljanske srajce iskoriščajo nenasitni gostilničarji. Opetovano se pritožujejo ljudje, da jim v ljubljanskih kavarnah druge in tretje vrste za isti denar, kakor stane stvar v prvovrstnih kavarnah, nudijo ingredijence, ki ne zaslužijo imena kave, čokolade, moka itd. Naj se za take kavarne določijo druge cene. Vse, kar je prav. V smeri proti Celju in Bledu imamo avtomobilno zvezo (Je ni več.), žalibog je ta uporabljiva le še za povojne dobičkarje. Raje naj bi napravili avtomobilno zvezo s Posavjem ali Št. Vidom, dosegljivo slehernemu in ob vsakem vremenu. Na Bled itak ne moremo več potovati, ker tega ne dopusti kasa. In na Bledu samem so cene fashionabelnega svetovnega kopališča. Z Bleda smo potisnjeni nazaj. Radoveden sem, kako dolgo bodo naša municijska skladišča na ljubljanskem polju ostala okrašena z vsakovrstnimi vozili rajnke Avstrije. Mar bi se prodalo to zarjavelo in razpadlo ogrodje ter izkupiček razdelil med invalide. Ker se človek na pešizletu po ljubljanskih ulicah itd. utrudi, čakam raje udobnejše prilike, da si natančnejše ogledam patriarhalično mesto in ga opišem. Morda do takrat dobimo letala. Umesten bi bil tudi kakšen dirižebel. To bi bil "hec"! Stoji, stoji Ljubljana —-- (Dalje prihodnjič.) Švicarski "Gruetliverein" razpuščen. V sredi 19. stoletja so švicarski radikalci ustanovili organizacijo, ki je postala v Švici in svetu znana pod imenom Gruetli Verein. Tvorili so jo v glavnem radikalnejši liberalci iz srednjih slojev. Dne 1. januarja 1926 je bila razpuščena in s tem je zapečatila svojo dolgoletno karijero. Precejšnje število let je bila vodilna progresivna skupina v Švici, in bila je glavna ovira socialističnemu gibanju švicarskega delavstva. Gruetli Verein je sprejemal za člane samo Švicarje. V javnem življenju je vršil v* glavnem funkcije ki so jih v drugih deželah izvrševale socialistične stranke. Tujerodni delavci v Švici, med katerimi je bilo tudi tista leta mnogo agitatorjev, ki so pobegnili pred preganjalci iz raznih dežel, so bili prisiljeni ustanoviti svojo socialistično organizacijo, ki je dala podlago poznejši švicarski socialistični Stranki. Naraščajoče socialistično gibanje je postalo usodepolno za Gruetli Verein, ki je pričel hirati. Mnogo njegovih najaktivnejših članov se je pridružilo pozneje ustanovljeni socialistični stranki. Konservativnejši člani so mu poskušali ohraniti življenje, toda Gruetli Verein je dovršil svoje funkcije. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje razpustitve, je glasovalo 1,148 članov za razpust in 673 proti. Ob času razpusta je imel Gruetli Verein 2,704 člane. Švicarska socialistična stranka ima 30,825 članov. 6,370 ubitih v avtomobilskih nezgodah. V devetinsedemdesetih največjih ameriških mestih je bilo 1. 1925 ubitih v avtomobilskih nezgodah 6,370 oseb, več tisoč pa ponesrečenih. New York je v številu ponesrečb na prvem mestu, za njim pa slede mesta Chicago, Phila-delphia, Detroit, Cleveland in druga. Nepaz-nost voznikov in nepaznost pasantov zakrivi največ nesreč. Mnogo jih je pripisati gnječi, ki vlada na avtomobilskih cestah. Vzlic velikemu številu avtomobilov, ki napolnjujejo ulice ameriških mest, je število smrtnih slučajev vznemirljivo visoko in naglo naraščajo; prej ali slej bo ameriško ljudstvo prisiljeno poslužiti se drastičnih metod, ako bo hotelo biti varnejše na prometnih potih. Nova socialistična stranka v Italiji. Po Mussolinijevem razpustu unitarske socialistične slranke, kateri je mislil fašizem zadati s tem smrtni udarec, je bila dne 29. novembra prošlo leto ustanovljena "Socialistična stranka italijanskih delavcev" katere uradno ime je "Partito Sozialista dei Lavoratori (Sezio-ne deli' Internationale Operaia Sozialista)". Po ustanovitvi je izdala svoj prvi manifest na štirih straneh v malem formatu. Četrta stran tega manifesta vsebuje Mussolinijev zakon o organizacijah, kakor ga je sprejela zbornica poslancev in senat. S priobčitvijo tega zakona v svojem manifestu je brez komentarja pokazala, pod kakšnimi težkimi okolščinami se je ustanovila. Pamflet vsebuje med drugim navodila, kako je treba pristopiti v novo stranko. "Giustizia", glasilo raz-puščene stranke, je bilo prisiljeno prenehati izhajati. Nova stranka bo izdajala za začetek propagandistični tednik, ki ga bo vzdrževala z dohodki naročnine in s prispevki v podporo. Karakteristično za sedanje razmere v Italiji je, da je strankin urad razdelil naročnike na svoj novi list v dve rubrike, ene, katerih imena se bodo lahko omenjala v listu, in druge, katerih imena morajo ostati tajna radi nevarnosti pred preganjanji in fizičnimi napadi, s katerimi ogrožajo fašisti socialiste v Italiji. Socialistična stranka Italijanskih delavcev je pridružena socialistični delavski internacionali, kakor je bila njena razpuščena prednica unitarska socialistična stranka. ^ Štiridesetletnica dnevnika "Le Peuple". Meseca decembra pred štiridesetimi leti je bil v Bruslju, Belgija, ustanovljen majhen socialistični list "Le Peuple". Ob njegovi zibelki so stali pionirji socialističnega gibanja v Belgiji sodrugi Jean Volders, Cesar de Paepe, Eduard Anseele in Louis Bertrand. Zadnja dva sta še sedaj aktivna in stalno dopisujeta v list, katerega sta pomagala ustanoviti. Delavsko politično in strokovno gibanje v Belgiji je raslo vzporedno z njf ~o-vim glasilom, in danes je "Le Peuple" največji in najvplivnejši socialistični list v francoskem jeziku. "Le Peuple" ima lasten dom in tiskarno. Izhaja petkrat dnevno. Zelo tesno je združen z belgijskim socialističnim listom "Het Volksblad", ki izhaja v flemskem jeziku. Jubilejna izdaja dnevnika "Le Peuple" je imela slike ustanoviteljev in prvih sotrudnikov ter ves sedanji štab. Direktor lista je J. Wauters, sedanji delavski minister; glavni urednik je Auguste Dewinne; znani socialistični voditelj Louis de Brouckere urejuje tuje-zemski oddelek lista. "Le Peuple" je bil ves čas neločljivo zvezan z belgijsko delavsko stranko in unijami; vzorni kooperaciji vseh faktorjev v delavskem gibanju Belgije gre zasluga, da ima danes Belgija ne le prvovrstno delavsko časopisje, ampak tudi prvovrstno zadružno, strokovno ln politično organizacijo, ki je vodilna v državi. Nekaj številk o prebivalstvu ječ v Zedinjenth državah. V ječah Zedinjenih držav je bilo 1. 1923 po podatkih ki jih je objavil statistični biro trgovinskega de-partmenta 109,619 jetnikov. Leta 1910 jih je bilo 111,-498. Število jetnikov je torej padlo, kar bi na podlagi statistike bilo lahko za merilo, da so ljudje v sedanjih časih bolj "zakonoljubni" kakor pred petnajstimi leti. Nad polovico oseb, na katere se nanaša ta statistika, je bilo v letu 1923 obsojenih na zaporne kazni vsled pijanstva, kalitve javnega miru (disorderly,conduct) in kršitve prohibicijske postave. Ostali so bili obsojeni radi tatvin, ropov, umorov in drugih prestopkov. Samo 4.8% izmed vseh kaznjencev so tvorile ženske. Izmed kaznjenccev, ki so bili obsojeni v zapor v prvi polovici 1. 1923, je bilo 90,496 belopoltnih domačinov, 31,054 belopoltnih tujerodcev in 38,821 Črncev. Na vsakih sto tisoč oseb zamorskega prebivalstva je bilo 1. 1923 poslanih v zapor 797 oseb in tvorijo največji odstotek. Za njim pridejo po najvišjem številu kršiteljev ameriških zakonov Kitajci, Indijanci, Japonci in drugi nekavkaški narodi. Na vsakih sto tisoč prebivalstva njihovih plemen je prišlo 666.9 jetnikov. Na vsakih sto tisoč belopoltnih tujerodcev je prišlo 488.5 jetnikov kar je precej manjši odstotek od onega drugih plemen, toda veliko večji kakor je odstotek tu rojenih belopoltnih jetnikov, ki je znašal 239.4 oseb na vsakih sto tisoč belopoltnih tu rojenih Amerikancev. Statistični biro tolmači, da je odstotek tujerodnih kaznjencev zato toliko večji, ker tvorijo tujerodni prebivalci veliko večje razmerje odraslih ljudi moškega spola kakor tukaj rojeni stanovniki. Po deželah svojega rojstva tvorijo v statistiki iz 1. 1923 največji odstotetk kaznjencev Finci, namreč 697.5 oseb na vsakih 100,000 Fincev. Takoj za njimi so Mehikanci; njihovo razmerje je 612.9. Tretji v vrsti so Irci, ki so imeli 405.8 kaznjencev na vsakih 100,000 Ircev v tej deželi. Irci imajo najbrž tudi največji odstotek policajev, raznih deputijev, detektivov in podobnih čuvarjev reda in mira. Peti v vrsti števila kazne-njencev so "Avstrijci", ki so imeli v zaporih 317.7 oseb na vsakih sto tisoč priseljencev. "Pravi" Avstrijci se najbrž zgražajo nad to statistiko in jo tolmačijo, da so njim prideljeni kaznjenci, ki so bili rojeni v deželah preje spadajoče pod Avstrijo, toda niso Avstrijci, ampak napol civilizirani Slovani. Na šestem mestu so Grki, ki so imeli v ječi 296.1 oseb na vsakih sto tisoč priseljenih Grkov; Norvežani so jih imeli (na vsakih sto tisoč tujerodnih Norvežanov) 293.2, Švedi 287.6, Poljaki 274.8, Škoti 233.3, priseljenci iz Rusije 232.1, Madžari 228, Italijani 201.8, Jugoslovani 178.8, Danci 101.5, Nemci (iz Nemčije) 79.8 in priseljenci iz Češkoslovaške 65.9. Tudi Švicarji imajo zelo nizko število. Najnižje število kaznenjcev izkazuje statistika med Če-hoslovaki. Tudi Jugoslovani imajo nizek odstotek kaznjencev, toda precej višji kot češki. Kaznjenci italijanske narodnosti so po merilu te statistike pred Jugoslovani. Število kaznjencev in njihova razpodelba v taki statistiki ne pomeni veliko, prvič, ker se mnogo ljudi, ki bi zaslužili zapor, nahaja na prostem, in drugič, ker jih je v ječi precej takih, ki niso zaslužili zaporne kazni. Delavstvo ima velikansko moč. Nesreča je le v tem, da se je ne zaveda. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. NAPREDEK KLUBA V TRIADELPHIJI IN DRUGO. TRIADELPHIA, W. VA. — Socialistični klub v Triadelphiji, ki je dobil v JSZ. št. 8, je bil ustanovljen novembra prošlo leto. Na redni seji dne 3. januarja se mu je pridružilo 15 novih članov in danes šteje 33 članov, nekaj kandidatov pa se je priglasilo za pristop na prihodnji seji. Sod. Pogorelec je v svojem poročilu o agitaciji, ki je bilo priobčeno v eni prejšnjih izdaj Proletarca, pisal, da smo obljubili iti v tekmo s klubom št. 1 v Chi-cagu in mu s tem vrgli rokavico, kar pomeni poziv na dvoboj. Da, nevarnost je res tukaj. Nimamo sicer velike kolonije kakor je v Chicagu, ali 33 članov, ki so pristopili v klub v teku treh mesecev, to precej pomeni. So-drugi, nadaljujmo, kakor smo začeli. Vsak naj pridobi klubu par novih članov, pa bomo pokazali, da znamo biti prvi med prvimi. Društvo "Planina" št. 425 SNPJ. je na svoji zadnji redni seji zaključilo, da pristopi v Izobraževalno akcijo JSZ. ter bo plačevalo $1 mesečno. Kje so druga društva? Sedaj pa nekaj o veselici našega kluba, ki se je vršila dne 16. januarja. Bila je zelo dobro obiskana, posebno ako vzamemo v obzir razmere. Prva zahvala gre sodrugom iz Meadowlandsa, Pa., ki so v tako o-bilnem številu prišli na to našo priredbo. V resnici so nas iznenadili. Ob prvi priliki jim vrnemo milo za drago. Obiskal nas je tudi s. Anton Garden, tajnik ohijske konference klubov JSZ. Lepa hvala, kakor tudi vsem drugim, ki so tej prvi klubovi priredbi pomagali k uspehu. Vsota prebitka sedaj ko to pišem mi ni še znana, ker upravlja račune predsednik priredbe. Upam pa, da bo v precejšnjo pomoč klubovi blagajni. Čuje se, da nameravajo komunisti organizirati po slovenskih naselbinah v Ohio, kjer so se ustanovili socialistični klubi, nova "manevrisanja" pod masko "delavskega obrambnega odbora." Pod krinko takih akcij bi nabirali sredstva za svoje nastavljence in napadali socialistično stranko, oziroma "socialpatriote", kot nas nazivajo. Ako bi te vrste ljudje šli v javnost direktno pod imenom svoje stranke, ne bi dosegli uspeha, kar so jim pokazale dosedanje izkušnje. Zato ustanavljajo organizacije pod drugimi imeni s katerimi mečejo delavstvu pesek v oči, da ne bi spoznalo njihovih namenov. Socialistična stranka se je vedno borila za pravice delavcev, za državljanske svobodščine in za osvoboditev političnih jetnikov. Ni organizacije ali stranke v Ameriki, ki bi v tem boju toliko storila kakor socialistična stranka. Sedaj se mora boriti še proti provo-katorjem, kateri s košem fraz begajo ameriško delavstvo in ga odvračajo od prave delavske organizacije, ki je socialistična stranka. Upam, da ne ho v naših vrstah nikogar, ki ne bi bil v stanju zapopasti neodkri-tosrčnih namenov teh ljudi. Mi imamo svojo stranko, v kateri lahko delamo vse kar je treba delati v borbi za delavski razred in za njegovo vzgojo. Končno naj še omenim, da se prihodnja seja našega kluba vrši v nedeljo dne 7. februarja v navadnih prostorih. Vsi na to sejo! Michael Cheligoy, tajnik. KER JE ŽE TAKO, PA BODIMO ZADOVOLJNI S TEM KAR IMAMO. BREEZY HILL, KANS. — Zdi se mi, da je že dolgo časa od kar ni iz te naselbine nobenega glasu v 'Prole-tarcu'. Kje neki tiči vzrok, da se nihče ne oglasi? V tem premišljevanju sem se odločila vzeti v roke pero in napisati dopis. Oglasim se vsake kvatre enkrat in upam, da mi bo tudi sedaj dovoljeno. Životarimo, ali če hočete, živimo ponavadi. Pomrli še nismo, za delom in kruhom še nismo vsi odšli drugam, in tako smo skupaj in poskušamo dobiti iz življenja kolikor največ mogoče. Smo bolj narazen kot v mestih, kjer je hiša pri hiši in še nekaj hiš po vrhu. Tu ni sijajnih trgovin kakor jih imate v mestih, ni gledališč, ne velikomestnega šuma, ne zabav v mestnem smislu, a zadovoljni smo s tem kar imamo, ker smo tega navajeni in ker se mora človek vsemu privaditi in vse prestati. Saj ni napačno na deželi. Hišica na ravnem stoji, okrog nje travniki zeleni (sedaj so rujavi), to nas najbolj veseli. Mnogim rojakom je znano, da je bila ta naselbina pred leti cvetoča in živahna. Danes je majhna in se še vedno zmanjšuje. Kompanijske hiše so razen ene vse izginile, ravno tako mnogo tistih, ki so bile last posameznikov. Vzrok je, da so premogovniki tod okrog do malega izčrpani. Pred leti je bil v njih živahen obrat, sedaj je zelo zmanjšan. Ljudje, ki so bili tukaj ob delo, so se izselili drugam, kjer je pač kdo mogel dobiti delo. Največ se je izpremenilo na slabše od ne-zaželjene rudarske stavke 1. 1921-22. Človek, ki se zamisli v čase poprej skoro zadvomi, kako je taka razlika mogoča. Distrikt št. 14 rudarske unije (U. M. W. of A.) je bil ena najmočnejših in najenergičnejših postojank v uniji. Danes ni več. Res da v stavki nismo podlegli in dg smo obdržali unijo, toda ogenj je zgorel v nji in sedaj tli. Za časa Howatovega vodstva je bila na vrhuncu bojevnega duha. Delavstvo danes v tem distriktu nima več tiste veljave kot nekdaj. Če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da je krivdo za to najti v največji meri med delavstvom. Nezavednost, trmoglavost, zanikrnost, neprevdarnost, nesloga in podobne slabe lastnosti so vzrok, da nismo premagali takratne krize kakor bi jo v svojem interesu morali. Ako bi bili takrat vztrajali vsi kot so nekateri celih 11 mesecev, bi situacija skorogotovo ne bila kakor je danes. Mogotci so organizirani in v boju vsak svoj korak dobro premislijo. Tiste, ki se jim zde v njihovih vrstah nelojalni, v businessu uničijo. Vsled njihove boljše strategije, pozicije ki jo imajo radi svojih bogastev in vsled moči ki so si jo kupili z denarjem delavcev, imajo v sporih z delavsko rajo ugodnejše mesto. To se bo spremenilo, ko se delavci nauče vztrajati enako energično in biti drug napram drugemu enako lojalni kakor so privatni interesi, kadar so v boju proti delavstvu. Izobrazba je en pogoj k našemu uspehu. Če hočemo ustaviti pot reakciji, moramo izvajati solidarnost tudli v praksi, ne le v besedah. Vežbati se moramo za organizirano delo. In z vsemi močmi se moramo oprijeti svojega časopisja. Zadnje tedne smo čitali o eksplozijah v premogovnikih v W. Virginiji in Oklahomi. Čitamo o borbi pre-mogarjev na antracitnih poljih. Čitamo kako provo-cirajo rudarje v W. Virginiji. Sistem profita se ne briga za človeška življenja. ,• r n i ki I/ p 1 u T I n se priporoča rojakom t K A N K 0 A N IA K g 1201 YVadsworth Ave. Phone 2726 VVaukegan, m. • > i > i > 11 < > i > i > i > ' > i > «> < > BARETINCIC & HAKY POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih te* hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. KNJIŽEVNI VESTNIH. Zadružni koledar za leto 1926, izdala Zadružna založba v Ljubljani, uredil Anton Kristan, 114 strani, (nevključivši strani z oglasi). — Ime tega koledarja pove, da je posvečen zadružnemu gibanju. Izmed važnejših spisov omenjamo: O zadrugah (A. H-n). O pomenu gospodarskih organizacij (Anton Cugvic). Več dela, več lastnega kapitala (Rudolf Golouh). Zadružno gibanje v Avstriji. (R. G.) Švedske konzumne in produktivne zadruge (Fortunio). Nova velika pekarna konzumnega društva v Stockholmu (dr. H. Christ). Saint Simon in njegova šola (prof. dr. T. Totomianz). Taylorizem v produktivnih zadrugah (E. Podkrajšek). O klavniških zadrugah (Lovro Kuhar). Zveza stavbnih zadrug (E. P.). Ob petletnici gospodarskih zadrug za Slovenijo (Rudolf Golouh). Kriza v socijalnem zavarovanju (Stanko Probus). Razen teh vsebuje Zadružni koledar več drugih daljših in krajših člankov, nekaj pesmi in satir ter razne statistične tabele. Kdor bi ga hotel naročiti, naj piše na naslov Zadružne založbe, Ljubljana, Prule št. 15, Jugoslavija. TIK PRED POPOLNIM PORAZOM. Tekom revolucijonarne vojne je ameriška armada mnogokrat stala tik pred popolnim porazom -— ne od strani angleške armade, temveč vsled prebivalcev kolonij. Kaka kolonija je na primer odklonila svojo pomoč, ker ni imela v generalnem štabu nobenega generala. Mnogi so ostali nekako brezbrižni glede vojne, katero so smatrali za nadlego, ki so jo začeli novoan-gleški trgovci. Washington je bil v stanu priboriti si zmago šele takrat, ko so prebivalci vseh kolonij delovali složno za dobrobit vseh. Vaše zdravje pride tudi večkrat tik do popolnega poraza, ker se ne zavedate, da morajo vsi organi vašega telesa sodelovati, da o-hranijo vaše zdravje. Predvsem treba ohraniti vaš želodec v dobrem stanju, in Trinerjevo grenke vino je najboljše zdravilo v to svrho. "Trinerjevo grenko vino je najboljše zdravilo za želodčne nerede", je pisal 19. decembra J. Frankovich iz Wathene, Kans. in poskus vas bo prepričal, da ima prav. Če vaš lekarnar ali trgovec nima v zalogi Trinerjevega grenkega vina, Trinerjevega linimenta (zelo uspešen proti revmatizmu in nevralgiji), Triner's Cough Sedative ali Triner's Cold Tablet, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. CENIK KNJIG. UDOVIOA. (L E. Tomi«), povest 330 strani, brošir }a 75c, rezana v platno..............1.0# V AL. VODNIKA izbrani spisi, broš..........................30 VIŠNJEVA REPATICA, (Vlai. Levstik), 506 strani, t«bhu ▼ platno . ......................1-50 VITEZ IZ RDEČE HISE. (Aleksander Dumaa star.), roman is žasov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, vezana v platno ................... 1.2S ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....W ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............Tfl ZADNJI VAL, (Ivo Šorli), roman, vez......................... 1-00 ZAJEDAIiOI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno . ........................ EA SREČO, povest, broširana.....45 ZELENI KADER, (I. ZoTec), povest, broš................... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1*®® ZLOČIN IN KAZEN, E,. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............2.50 ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ....................... EVONARJEVA HČL povest, broširana ....................... KENINI NASE KOPRNELE, (Rado Muraik), broširana .... JJ0 SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ 126 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, v^aama ...................... 2-0® Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zt. vezan ................ 1.50 III. mr. vezan ............... 1.50 IV. zv. vezan ................ 1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 FR. MASELJ-PODUMBARSKI zbrani spisi, vez.............1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Tjntaine, ia francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Otoa Zupančič), pesmi, trda vezba .......... .75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Amt. Defoeljak), vezana ...................... .80 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .00 POHORSKE POTL (Janko Gla- ser), brofiirana ...............85 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez.........1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......05 SOLNCE IN SENCE, (Ante Detbeljak), broširana ............60 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana .............15 ftLEZKE PESMI, (Peter Bezrač), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarake pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EZ SIBERIA, (Voje- ala/v Mole), vezana ........... 1.25 ▼ ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.... .40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana................... .10 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........71 CARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENDII, (F. S. Tauckar), dve šalo-dgri, enodejanke, broširana ......................... m GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana . . . ...................oo KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .7« JULIJ CEZAR, ('Wm. Shakespeare), vezana..............7J MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.................... .75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................M NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................M .31 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana...................... ROMANTIČNE DUKE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... .8* ROSSUM'S UNTVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ .78 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Al-ois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................JO ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00