Ninina plačana r gotovini.
ŠTEV. 143;
V LJOL3 ANi. četrtek, 1. julija 1926.
Posamezna številka Bia 1—.
LETO m
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30	.
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Odgoditev skupščine.
^Zamorec je opravil svojo dolžnost, naj gre.« Tako bi mogli skoraj r^ci a ozirom na odgoditev skupščine. ae> kar je vlada zahtevala od skupšči-ji je ta dala, Ko pa je bilo treba, da ‘ nai'od za vsa težka bremena prejme SjUP^'ine nekaj dcbrot, je bila ta <K%)derm.
spre' tfIiC 86 ie zgodilo, da je skupščina staln Proračun, da je izglasovala ne-ske °St Ur&dnikov in odobrila beograj-0S(aim Dettimske konvencije, da pa je n- nei'ešen zakonski načrt o izenačeni,* <avkoY in da so ostali nerešeni vsi ,1	ki jih zahteva narod. V
»mci žalostna bilanca, ki ne <l»i sti skupščini.	ela	ca’
Niti tako žalostna bilanca pa ne more presenetiti. Naša skupščina je verna slika naših političnih razmer in naših strank. Nimajo iniciativnosti naše stranke, ne more je imeti tudi skupščina. Kakor vladajo v strankah le ozki krogi posameznikov, tako se ravna skupščina po v°lji vlade. In kakor je glavni cilj strankarskih mogotcev samo ta, da si branijo svojo moč, tako tudi vlada ne P°zna druge skrbi, kakor da ostane na krmilu.
Skupščinska aritmetika — to je vsa -!|rj^^.^-nai’e^a zakonodajnega dela. Ne
Konvencije sprejete.
kdo ga predlaga. Le prenaravno*!. »5
ce je kvaliteta sprejetih zakonov vedno slabša in slabša.
Prišli smo že tako daleč, da se niti ne varuje videza, da je argument odločilen. Nettunske konvencije so dobili poslanci v roke v petek, drugi dan pa je o njih že sklepala skupščina. In enako se je Postopalo ob priliki proračunske debate, ko so bili tik pred glasovanjem vnešeni od vlade a m and mani, za katere niso znali niti člani zakonodajnega odbora.
vse to postopanje je povzročilo, da je ugled skupščine silno pade! in da se javnost niti najmanje ne razburja, če skupščina dela ali pa če je odgodena. Zakaj javnost je že navajena, da ji tudi zasedati! skuPŠeine ne prinese nič dobrega, le težka bremena, sl, interesu nar°da P« je, da je ugled ^ upščine čim močnejši, ker je skupšči-a glavni branitelj narodnih pravic in ugled reP1'e/-entanca naroda. Kakršen <ja j skupščine, takšen je ugled naro-ee t mo^ parlamenta je odvisno, stanejo pravice naroda neokrnjene.
Rk,.i ?. ^	vsalt	državljan dolžan
,k||)eti za ugled skupen Oh fasn vo litev odloča v3ak državljan	4
skupščine in s tem o njeni v*L sestavi tedaj je dolžan narod, da neza^T1*.*11 tatu strank in potem tudi ne bo l. oosti, da bo izvoljena skupščina zapadla diktatu vlade. Ni zadosti če volilee vpraša, kateri stranki pripada kandidat, ^evnveč vprašati mora tildi kakšne kva-dat poslanec in če je kos zakono-jneiriu delu, ki je prva pravica in dolž-
f skupščine.
"e celo pa bi morali Slovenci polagati azuost na to, da je slovenska reprezen-loi|Ca v Beogradu čim boljša. Svojo ma-, ievilnost moremo izenačiti samo z do-VSI kvalifikacijo in ta resnica velja za skti <l Posaniezn’ka, še bolj pa za po-
Kakor so vse te stvari enostavno jas-^ tako pa ni upanja, da bi kmalu do-njih uresničenje, ker proletarizira-p je naša inteligenca, razbito naše dejstvo in od strankarskih gesel zamam-(jlen naš narod. Ni pa se videti početkov ’nega tihega in vztrajnega dela, ki bi "oglo dvigniti politično zavest naroda in
Beograd, 1. julija. Včeraj ob pol 11. dopoldne se je začela seja narodne skupščine, ki s tem zopet nadaljuje svoje delo. Kot" prva točka je prišla v razpravo konvencija o bivši Južni železnici na ozemlju Reke. Besedo je dobil prvi dr. Trumbič, ki je rekel, da se s to konvencijo rešuje vprašanje Južne železnice, ki je bilo v rimskem sporazumu reservira-no. Ugotovljeno je bilo ob tej priliki, da se nahajajo na reškem ozemlju 3 desetine celokupne dolžine Južne železnice. Italija bo napravila sedaj dobro kupčijo s to konvencijo, ker je treba uvaževati, da se na tem ozemljp nahaja trgovinska postaja, ki je prirejena za veliki prekomorski promet in ki ima vsa poslopja. Potrebna za postajo s tako velikim prometom.
Dr. Trumbič se bavi nato s sporazu-(> direktnih tarifah za blago in o jadranskih tarifah. Ta sporazum je slabo stiliziran, zlasti kolikor se tiče določil o naših obveiznostili proti Italiji. Po teh določilih naša država ne bo smela dovoljevati izjemnih ugodnostnih tarif za blago, ki bo šlo skozi naša pristanišča, ako bi se Italija kapricirala in bi ta določila ! izrabila v svojo korist. Naše železnice j bodo težko imele kak vitalen interes na povečanju prometa, kolikor bi bil železniški promet s temi tarifami usmerjen
iz drugih držav preko našega ozemlja v
italijanska pristanišča. Vlada je izpustila iz vidika položaj naših železnic na-pram mednarodnemu prometu. Italija je v vsem prosta in lahko ureja tarife po svoji volji, zlasti tudi v slučaju borbe z drugimi državami. Rezultat vsega je ta, da nas Italija veže le v svojo korist in le na svoje tarife, ki jih določa sama. — Govornik kaže na gospodarske razmere v Dalmaciji, ki so že zdaj silno težavne sn se jim s tem načinom postopanja zadnja se udarce. Tako bo ekonomsko udarjena ne samo Dalmacija, temveč naše Primorje sploh. Naša vlada vodi prav slabo politiko za naše luke ter na njih škodo podpira in favorizira italijanske luke. Iz vseh teh razlogov bo govornik glasoval proti tej konvenciji.
Za dr. Trumbičem je povzel besedo prometni minister tir. Vasa Jovanovič, ki ugotavlja najprej, da železniške konvencije predstavljajo logično posledico dozdaj jaključenih konvencij in so naravna dopolnitev trgovinske pogodbe, ki smo jo sklenili z Italijo. — Druga konvencija, ki se nanaša na ureditev prometa in na železniški tranzit, zamenjuje znani krfski sporazum iz 1. 1850. Najvažnejše je vprašanje sporazuma o di-■ rektni tarifi in o jadranski tarifi. Mi se moramo z vsemi močmi prizadevati, da trgovino, ki gre čez ' Atlantski ocean, usmerimo na Jadransko morje. To je m-®r®s na*e države in Italije. Med debato k j	^Tr*eniala tudi velika nevarnost, da
gospodarsknaŠe železniške Pr°ge P°l 23
K"« mvazijo. Po njegovem mne-npti ' spod?r?ka invazija ne more i '’8” ar. mi nismo satrapija Italije, kakor je bila predvojna Srbija napram Avstriji.
Za tem je povzel besedo bivši pomočnik prometnega ministra Avramovie, ki je citiral celo vrsto členov sanžermenske mirovne pogodbe, po katerih smo mi vezani, dovoliti svoboden tranzit državatfi, ki nimajo pristopa do morja in do jadrap-skih pristanišč.
Nato je govoril še enkrat dr. Trumbič.
ti početki bodo vidni Šele tedaj, kadar bo mladina zavTgla vsa stara gesla in se docela osamosvojila v službi za narod.
Rekel je, da se danes perfektuira ono stanje, ki je glede ureditve našega Primorja vladalo v času Avstrije. Sedaj bi bilo treba poskrbeti za to, da se izgrade naša pristanišča.
Za tem je sledilo še nekaj pojasnil posameznih poslancev, nakar je skupščina prešla k glasovanju, pri katerem so bile te konvencije sprejete s 136 glasovi proti 27.
Ob pol 2. je bila seja zaključena. Naslednja seja se je pričela ob pol 6 popoldne. Na vrsto je prišla konvencija o nastali jevanju. Ta konvencija je, kakor znano, izzvala največ nevolje in protestov med narodom.
Prvi je zopet povzel besedo dr. Triun-bič, ki je naglasil, da gre tu v prvi vrsti za vprašanje reciprocitete glede pravice naseljevanja. Pri reciprociteti je stvar taka, da imata ena kot druga pogodbena stranka koristi od nje in da so te koristi med seboj v ravnovesju. Tu pa ni tako. Za nas je glede na Italijo to posebne važnosti, ker Italija trpi na hiperproduk-ciji prebivalstva, ki mu je danes onemogočeno izseljevanje v Severno Ameriko, kamor so Italijani preje odhajali. V pogodbi, ki smo jo pred kratkim sklenili z Avstrijo, Avstriji nismo dali pravice svobodnega naseljevanja. Naša vlada v tem primeru ni smatrala za priporočljivo dati tako pravico Avstriji, a prav tako tudi ne Madjarom. To je dokaz, da je naša vlada imela razlog, da je to storila, ker bi tako prosto naseljevanje imelo težke posledice za našo državo. Ce pa nam je o pasna invazija nemških in mad-jarskih elementov, je prav tako nevarna invazija Italijanov. — Čl. 4. konvencije določa, da je treba z onimi italijanskimi državljani, ki so po pravici nasledstva dobili pravo na stalnost v naši državi, postopa tako kakor z domačini. Tukaj je kršeno načelo, da tujci ne morejo dobiti stalnosti v državi. Govornik se boji, da bi pravica prostega naseljevanja lahko rodila posledice, ki jih nismo mogli videti naprej in ki bi nam lahko mnogo škodovale.
ifp Trumbiču je odgovarjal dr. Ninčič in naglašal, da s pravico naseljevanja ne pridobe Italijani nobene nove pravice. Kar se tiče italijanskih delavcev v Dalmaciji, je treba povedati, da je po službenih podatkih italijanskih delavcev v Dalmaciji prav toliko, kakor naših delavcev v samem Zajjru. Dalmacija pač ni zemlja za napeljevanje in kolonizacijo, ker ona sama izvaža delavce in jih torej ne more sprejemati. Na osnovi teh konvencij pa tudi ne more nihče priti k nam in se ne sme lotiti" kakega dela prej, predno ne dobi dovoljenja od ministra za socialno politiko.
Za dr. Ninčičem je govoril še dr. Ry-baf, ki je pojasnjeval konvencije z juri* dičnega stališča.
Potem je prišlo na vrsto še nekaj govornikov. Nato pa je skupščina prešla k glasovanju ter je sprejela konvencijo s 122 glasovi proti 18.
Za tem je kot druga točka dnevnega reda prišlo na vrsto: poročilo odbora o postni in brzojavni konvenciji med Italijo in našo kraljevino. Ta 'konvencija je bila sprejeta brez debate. -	,	-
Tretja točka je bila: razširjenje vseuči-1 iškega zakona, ki velja za beograjsko vseučilišče, na zagrebško vseučilišče. Predlog je bil v načelu sprejet. Seja je bila nato zaključena.
S tem je bilo zasedanje skupščine končano in skupščina je bila odgodena do jesenu
i	Razpust Orjune.
j	Beograd, 1. julija. Kakor smo	dozna-
li na pristojnem mestu, je vlada včeraj sklenila, da razpusti »Orjuno«»v ljubljanski oblasti. Vzrok za ta ukrep so spopadi na Vidovdan v Ljubljani. »Orjuna« je baje izzvala te spopade o priliki manifestacij, ki so bile uprizorjene proti Italiji Pri tem je Orjuna« nastopila proti odredbam policije in razvila bojne vrste ter z orožje nastopala proti žandar-meriji, ki je opravljala svojo službo. Notranji minister mora ta sklep izvršiti.
INTERPELACIJA POSLANCEV SLS ZARADI LJUBLJANSKIH DOGODKOV
Beograd, 1. julija. Poslanci Jugoslovanskega kluba so glede na vidovdanske krvave spopade med Orjuno in policijo v Ljubljani, stavila na notranjega ministra naslednje vprašanje: V ponde-Ijek 28, junija je telila v Ljubljani kri. Orjuna je priredila manifestacije. Veliki župan dr. Baltie se ni pokazal dovolj odločnega proti akciji s-Grjune«, ki je že večkrat, zlasti tudi v Trbovljah pdkaza-i la, da nastopa nasilno in ogroža javno i varnost. Dcvo-lil'je Orjunk. da je v bojni opremi manifestirala po ulicah. Or-junas se ni hotela pokoriti policijskim ukazom in je začela na policijo streljati. Razvila se je prava bitka, pri kateri je bilo n« obeh straneh več ranjencev. Tudi neki policijski častnik je ranjen. Vprašamo g. notranjega ministra: 1. Ali bo ukrenil, da se krivci pokličejo na odgovornost? 2. Kaj namerava storiti, da se onemogočijo taki nastopi »Orjune«? 3. Kako opravičuje nastop velikega župana ljubljanskega, ki dovoljuje Orjuni«, da manifestira v bojni opremi?
Skupščina odgodena do jeseni.
/Beograd. 1. julija. Včeraj popoldne se je sestala vlada, da cdloči o riadaljnem delu Narodne skupščine. Razpravljali so o tem, ali naj se debata o beograjskih konvencijah še nadaljuje ali naj se že kakor včeraj konča. Sklenjeno je bilo, da se ta debata še ta dan zvečer konča. Seja skupščine mora torej trajati pozno v noč. Brž ko se sprejmejo beograjske konvencije, se zaključi tudi skupščina ter odide na poletne počitnice. Skupščina se zaključi brez kraljevega ukaza zato, da bodo lahko vsi odbori med tem časom delali ter uredili in pripravili gradivo za jesensko zasedanje skupščine. Skupščina se sestane, kakor izgleda, konec septembra. Počitnice bodo trajale torej tri mesece. Nettunske konvencije, zakon o stanovanjih in‘vsi drugi zakoni bodo skupščini predloženi šele jeseni.
Beograd, 1. julija. Odgoditev skupščine je izzvali pri opoziciji velike proteste. V zvezi z odgeditvijo so se razširile mnoge vesti o razlogih vlade za odgoditev. Ena verzija pravi, da je HrvatSki seljaški klub kategorično zahteval, da se nettunske konvencije ne sprejmo prej, pifcdno se ne sprejme zakon o izenačenju davkov, zakon o občinah in zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Vsi ti zakoni se morajo predložiti in skleniti hkrati z nettunskimi konvencijami. Ker pa ti zakoni v odborih še niso gotovi Ln ker se ni bilo mogoče drugače združiti, je bila skupščina brest kraljevega ukaza odgodena. Drug važen razlog so pa težkoče, ki so jih začeli pa-šičevci delati, vladi. Vlada se boji sporov, ki bi lahko nastali v radikalnem
klubu.
Francoski socijalisti o sovjetskem režimu.
Henri Berand, francoski socialist iz Lyoha je obiskal Rusijo in na svojo roko prepotoval. Jiato se njemu tudi niso predstavljale' Potemkinove vasi, kakor raznim oficielnim delavskim delegacijam, temveč življenje se je odkrivalo pred njim v vsej svoji realistiki. Svoje utise je popisal v knjigi Ce que j’ai vu a
MostenKnjiga je vzbudila po vsej Franciji ogromno zanimanje ter pomeni težak udarec komunistični propagau di. Berahd sicer priznava, da je položaj delavstva v sovjetski liusiji danes boljši ko pred vojno, ker je bil tedaj ruski proletariat na najnižji stopnji. Toda za za-padnoevrapskega delavca pomenijo sedanje delavske razmere nevzdržno, politično in socialno nazadovanje.
Splošna slika.
Edino prava revolucija, ki jo more priznati sin velike francoske revolucije, je ona iz marca 1917. leta, ki je vrgla carizem, ne pa ona, ki je udušila svobodo javnega mnenja. Kje je ostala, tako vzklika Berand, gospodarska enakost, s katero bi radi varali komunistični pro-pagatorji v Evropi. Res je, v Moskvi se živi dobro, toda le, če se ima denar, slabo, če se ima malo denarja, če se pa tega nima, pa se pogine na cesti od lakote.
V tem glavnem mestu proletariata trpe reveži bolj, kakor kjerkoli pod vlado izzivajočih uživalcev. Kazdelitev dobrin, harmonija dohodkov je v sovjetski državi samo še spomin, če že sploh ni umrl. So tu premožni in bedni proletarci. Enaka lestvica dohodkov, ko povsod drugod.
V Baku dobi delavec 18 rubljev mesečno, inženjer pa 180! Komunističen eksperiment je propadel, sanje socialne enakosti, kakor so jih sanjali Fournier, Bebel in Lenin, so končane. Neenakopravnost ljudi, trpljenje slabotnih, pritisk močnih, pristranost uradov so ravno tako doma v sovjetski državi, ko povsod drugod.
Sovjetsko časopisje se norčuje iz francoskega malomeščanstva, sovjetska vlada pa se trudi, kako bi z meščanskim čuv-stvom štedenja rešila državo pred ban-kerotom.
Prvi utisi.
Vlak, ki pripelje tujca v Moskvo, se ustavi pod slavolokom z napisom: Pozdravljeni delavci zapada! Toda v vlaku ni nobenega delavca, temveč tu so samo bankirji, diplomati, trgovci v avtomobili, žitom, zastopniki tujih družb, komunistični tajni agenti, azijatski agitatorji, nemški industrialci. Tudi prvi plakat, ki ga zagleda tujec in na katerem se poživljajo ljudje, da podpisujejo državno posojilo, pripomore k iztreznjenju. Po šest odstotkov se obrestuje to posojilo in ruska nogavica naredi prav to uslugo ko prihraifek francoskega kmeta. Ravno tako ne izpremeni rdeča roka značaja bančnih operacij. S prodajanjem rent nastajajo rentniki, z razpisom loterij pa se vzbuja pohlep po nezasluženem dobičku. Apeliranje na domače štedenj,e od vlade, ki preklinja kapitalistični red, ustvarjanje novih milijarderjev potom komunistične finančne 'bprave — kakšna na-sprotstva.
Moskovski Montmartre.
Težka in bojazljiva noč, noč gonjenih uživalcev, ki iščejo užitke v prepovedani preteklosti. Skušajo ubežati ubijajoči dolgočasnosti boljševizma. Oficielno je nočno življenje sicer prepovedano, toda nočni lokali se trpe. Nahajajo se v kleteh in spominjajo na caristično pretek-ldst. Moskva šteje en milijon prebivalcev, ki žiVe v stalni skrbi V.a jutrajšmii dan, vse so jim mogli prepovedati — samo ne iluzije na zabavo. Za časa strahovlade so ostala gledališča odprta in ona ter črni kruh so rešila boljševike.
Danes so se zopet lokali frivolnosti eden za drugim odprli. Narodu, ki je vsled tega mrmral, so odgovorili pobolj-ševalci sveta: Izkoriščanje pokvarjenosti daje tako mnogim kruha! Na Tverskaji ulici, ki je po polnoči podobna pariški Rue Pigalle, samo bre« njenih svetlobnih reklam, se pojavljajo iz teme ženske postave in na uho done vabljivi klici izvoščkov. V barih se opijajo topi, brez-radostni ljudje in čakajo »na vlačuge /. njih izzivalnimi pogledi. Državno žganje stori svoje sramotno delo, kakor nekdaj.’ Pred zabavišči pa se drenjajo toljpe beračev in sodrge, ki skušajo vloviti od ponočnjakov kopejko. In če je njih vsiljiva prošnja odbita,-groze s pestmi: Le čakajte, bratci, prava revolucija šele pride! To bomo naredili mi!
Moč cerkve nezlomljena.
Prizadevanja sovjetov za ljudsko prosveto ni mogoče utajiti, ali vse to delo se v ničemur ne razlikuje od dela za-padnoevropskih demokracij. Kakšno pa je sovjetsko prosvetno delo, to najlepše ilustrirajo kompromisi, ki jih sovjeti sklepajo z duhovništvom. Na zidu v bližini Krenila je napisano v velikanskih črkah:Vera je opij za ljudstvo. Cerkve pa ves dan ne postanejo prazne. Pred ikonami se ravno tako ko preje križa ljudstvo in vsenavzočnost Leninovih slik, njegovo na starokrščanski kult svetnikov spominjajoče čaščenje, mešanje krščanskih in sovjetskih emblemov, ali ne dokazuje vse to, da je ostala ruska dušil neizp reinenjena ?
Edina načelnost.
Samo v enem oziru so ostali boljševiki res načelni, glede garderobe. To demagogijo oblačenja je Berand večkrat okusil. Kdor je dostojno oblečen, ta je umazan huržuj«. ProletarijeC' nosi tudi v najdražjih restavranih bluzo in usnjeni pas, ženski svet pa je oblečen po zadnji pariški modi.
Po komunističnem običaju se pride v re-stovran pokrit, če se koga sune, se ne opraviči, hodi se neobrit in natakarju se reče tovariš -, ki pa z veseljem sprejme napitnino. V zlatarskih trgovinah prodaja ju vel ir v najpriprostejši obleki dragulje, vredne na Stotisoče. Še je nova komunistična buržuazija bojazljiva, toda že daje čutiti moč svojega denarja in govori se že o židovskih fašistih, ki so se tesno spojili s pristno ruskim komunizmom in ki so vtisnili boljševiški im'olu-ciji svojo fiziognomijo.^
Odpor kmetov.
Še jasnejši j!e gospodarsko - socialni
dvig novega razreda posestnikov na deželi. Po odporu kmetov proti rekvizici-jam sovjetov in vsled žetvene stavke nastalega težkega položaja so se obogateli
delavci in podjetni elementi, ki kljub vsemu komunizmu niso pozabili na lastne interese. Najeli so zemljo in jo obdelali in si ravno tako osvojili zemljo, kakor si je prilastil francoski kmet leta 1789. zemljo plemičev in cerkve. Hočeš nočeš je morala sovjetska Vlada kmetom pustiti zemljo, ki so si jo prilastili. Dovolili so tem novim posestnikom, da smejo imeti največ JO poljedelskih delavcev, kakor je bilo to število delavcev dovoljeno tovarnarjem. Vse, kar so mogli ne-premožni storiti tem novim posestnikom, je bilo, da so jih zmerjali s kulaki in jim vzeli volivno pravico. Teda kmet je prebrisan in še ne da tako hitro oplašiti. Kulaki so poslali svoje otroke v komunistične šole- in jih pustili nato od svojih poslov izvoliti za delegate v sovjet. Tako je nastala ona gornja plast kmetov, katere lojalnost v političnih zadevah so omenjali ljudski komisarji v svojih govorih kot trm tuf boljševistične revolucije.
*
Taka je slika Rusije, kakor jo podaja francoski socialist. Naj bo z njegovim spisom izpopolnjena slika Rusije, ki smo jo podali v drugih člankih.
Dijaški vestnik.
Berlinsko dijaške volitve.
V petek so se končale v Berlinu volitve v skupni dijaški odbor vseh akademikov. Volitve so doka7.iile, da tudi med akademir. no inla4'»o napreduje orientacija 119 levo.
Od devet vloženih list so bili glasovi razdeljeni sledeče:
1. Deutsche Finkensohaft (ki je nemško^ nacionalno in plemensko orientirana) je dobila 1304 glasove in '25 mandatov (preje 28).
2. Deutsche Waffenring (sabljači, vsi desno orientirani) 1188 glasov in 23 mandatov (preje 24) mandatov.
3. Deutsche Gruppe 727 glasov in 14 mandatov (preje 13). V t;j skupini prevladujejo katoliški elementi. Skupina je zmerno desno orientirana.
4. Jurtgstuderiten (ki hočejo ustvariti novo mladinsko gibanje med akademično mladino in tki so delom« tudi desno orientirani, a ne- f kaka sredina med levico in desnico) 251 in
5 mandatov (preje 7).
5. Narodno socialistični cTlijaki 118 glasov
in 5 mandata! preje trobenega.
Levo skupine.
(j. Deutscher Studentenbuiut, ki obstoji v glavnem le iz demokratov, 590 glasov in 12 (preje 19) mandatov.
7. Soc ir listi (ki so preje pripadale Deutsch. Student-enbundu in sedaj prvič samostojno nastopili) 589 glasov in 11 mandatov, preje nobenega- Če bi ostali te v Sttidentenbundu, bi dobit ta torej mesto prejšnjih D celin -6 mandatov.	,
8. Komunistična lista (Bochschule (ter Werktatigen) 205 glasov in 5 mandatov, (pie-je 3).
fl. Združena židovska lista 103 in 3 'mandate, preje ravnotoliko.
Levičarske stranke Štejejo tore} mesto prejšnjih 25 31 mandatov in 'poleg tega so se
okrepite tudi samo zmerno desne stranke,
dočim so skrajne desne stranke nazadovale. Udeležba pri valitvah je bila dobra in je glasovalo okoli 70% dijastva.
Književnost.
Zakleti grad. Romantična igra v petih delanjih Spisal dr. Alojzij Remec. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena
22 Din. Alojzij Remec je eden naših najplo-dovitejših dramatikov. Pisatelj »Magde« je vzbudil pri nas precej nad in pričakovanja, vZakleti grad«, dasi napisan v povsem drugem miljeju in slogu,-,nas ni razočaral. Je odločno korak naprej. Snov je romantična, dejanje silno bogato, skoraj preveč se zgodi v igri, okvir 16. stoletje, ko je razsajala po ■paših krajih grozna morilska kuga, kostum srednjeveški viteški grad na Vipavskem s svojim grofom in »kolarom; slog skuša biti starinski, kot ga je uvedel pri nas Pregelj v Joannes Plebanus. Elementi dejanja se dajo razbrati v ljubezen grofa do grofice Katarine, ki čaka svojega soproga dolgih 15 let (mot/v predice ob križu); ljubezen med sholarom in Marjetico, kot idealen ljubezenski parček Schillerjeve tradicije; motiv stare pravde slovenskih kmetov — puntarjev- motiv maščfr vrtca nad bivšimi svojimi trinogi v podobi Ahasverja Roka Križaja, ki se prepleta z motivom stare pravde; motiv morilca, ki rom|f? v Rim in dela pokoro .za bratomor, koi stal motiv viharnikov; romantičen motiv spoznanja nezakonskega sina in motiv intrigatske-ga pisarja — Kretena, ki zunanje veže med seboj vse uiti in jih giblje po intencijah fabu-Ip. Vse to bogato dejanje je dobro motivirano in verjetno prevezano v celoto, ki doseže svoj višek v 4. dejanju. Prizorišča €0 za ljudske (dre malo težavna, a se dado poenostavi l, verzi — dasi so tiskani kurentno in ne o o liki verzov — tako gladko, pesniške prispe-; dobe so jasne in lepe. Usoda,-ki igra v lgn precejšnjo vlogo, nikjer ne stopa kot gonilu« sila v ospredje, ampak jo pisatelj podreja viharnim časom 16. stoletja. Kolorit dobe je prav dobro zadet, grozotno#! tistih dni živo občutiš. Igra je tudi s kulturno-historičnega stališča vrlo zanimiva, kar je stalo pisatelja nemalo truda, da se je vglobil v zgodovino tistih napol luterarnih časov. Dejanja so kon-cizna, dialog krepak, raje prelapidaren kot preveč razblinjen, kar je posebno hvale vredno pri znani slovenski gostobesednosti v naših dramah. »Zakleti grad« je prav dobra romantična igra iz naše preteklosti in bo našlo sigurno pot na naše podeželske odre, kot jo je že našlo na Mariborsko gledališče, kjer s» jo igrali s prav velikim uspehom 17. novembra 1925.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbe. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vse- j bi na šestega zvezka: F. Marolt: Kukavica | (narodna); V. Ukmar: Moto; E. Adamič: v, Pred spanjem; J. Pavčič: Dekle poglej me p rov! Mešani zbori.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE.
Občni zbor pevskega zbora »Glasben0 f Matice« se je vršil v pondeljek dne 21. t. J", ob 8. uri v pevski dvorani pri dobri udeležbi članstva. Predsednik je podal smer dela zbora v preteklem, in bodočem letu, o notranji organizaciji in stališču napram javnpsti. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je v sezi- / ji 1925-26 pevski zbor izvajal slovito orke-stralno-vokalno delo V. Novaka »Vihar* inj9 prinese 1- julija i. 1. B.Širolov lirvatski ora- j torij z opernim orkestrom in solisti na kon- ate eertni oder. Zbor je nastopil na Koroškem a večeru in novinarskem koncertu z mešanim jp? in ženskim zborom. Zbor je v tihem delu vz-I§ trajno in požrtvovalno izvršil svoj program, število članstva je znašalo preko 90. Tekom sezije se je za glasbeno vzgojo zlasti mlajšega članstva tudi letos otvortla pevska šola, ki jo je vodil g. Fr. Marolt s pomočjo pevske vadnice zatožene od pevskega zbora. Pevska vadnica se je obnesla kot nepogrešljiv .pripomoček za teoretično izobrazbo pevcev in bi jo ne smel pogrešati noben zbor. /borove f,-uu.ee je upravljal z znano vestnostjo. S- Las-baher. Njegovo in ostalih funkcionarjev poro r čila so bila soglasno odobrena. l'o >pi'Moi jj novih elanov se je izvolil sledeči odbor, predsednik Pečenko, tajnik Jakob Grčar, blagajnik in gospodar Karel Lasbaher, arhi-var Jos. Cerar, pregl. rac. Jos. Prunk in Alojz Maner, nadalje v moškem zboru načel' nik Ivo Peruzzi in odborniki dr. Vlad. Kre& , VI. Pelan, Iv. \V0l1inz, Ivan Hočevar, v ženskem zboru načelnica Klein. Hrovatinova,0 ' bornice Jožica Jalkšetova. Iva Jurca,.
Pavčičev« in Minka Webrova.
u
K razstavi »Slovenska žena'
Dr. Fran Mohorič:
JOSIPINA TURNOGRADŠKA
Pri vsem tem: mož visoke, lepe postave, jasnega čela, veselega, prijetnega obličja, bister, prebrisan um, blago srce! lako <(a označuje dr. Radoslav Razlag (prvi slovenski deželni glavar kranjski) iz lastnega opazovanja. (Glej Zora 18521) In vse te dušne m telesne izrednosti, — ali niso povsem vzporedne onim pi sat el j ice-nečak i ruje Josipine Turno-gradske?
Samo velenaobraženi tetki je moči posvetiti tako vzorno — velenahbraženo — pesniško: VEZILOt ln v tistih časih in v slovenskem jeziku! To govori svojo knjigo o takratni turnograjski in fužinograjski prosveti in prosvetljen osti in rodoljubnosti.
Kakor rečeno, pesnica nam je Josvpinti Tnrrtogradska — najmanje pojasnjena. Njena v Novicah (1858) objavljena pnloznoatnica, Donava ne pride v poštev. Pravi čudež bt bil, da bi se — mladi — pesnici edina pesem: »Zmiraj krasna je narava , ki kaze lahkotni Slog/ in lahkotno ustvarjanje, tako in samo le-ta posrečila, dasi je razni eni o obsežnejša. Toda še večja izrednost so Josipine Turnograjske: Napevi in glas-b e n k e. Ženske so se pojavile — kot slovite pesnice, (Saiplio) pri Grkih, (George Sand) pri Francozih, — tudi pri Slovanih — Cehih, Poljakih, Rusih.
O ženskih s k 1 a d a t ©T j i c a h je sli-
šati prav malo ali
nic!
Pojavila se je baje
ftali LUflv mmv »»*•	«	.	:	,	.
skladateljica — opere, a prodrla m dosedjij
nobena skladateljica, — razen, — če Uvažu-jemo pose.bnost položaja, — slovenka Jospina Turnograds'ka. Skladanje je ostalo sedaj ženski nadarjenosti kak%*. nepristopno, nedoseženo in uedoamagano. Premotrivanju našega glasbenega stanja okoli 1. 1850, ob nedo-stajanju glasbenega zavoda, glasbene vzgoje, je- pravi čudež pojav skladateljice Josipine Turnogradske, ki je bila polna visokoleteči!' glasbenih osnov, ki je snovala spevoigro r t o m i r i n Bogomila, in posamezne glasbene točke ipevala in svirala brez zapisa. Težko je držati nezapisano -7 lastno — pesemsko osnovo v spominu, najtežje je držati v spominu nezapisano glasbeno misel. Skladatelj, ki se 11111 glasbe*111 osnova javlja ponoči, jo, vzbudivši se, zapiše, — mora zapisati, če je-noče zgubiti. In 1° zlasti pri — začetnikih! Dvajsetkrat no, pet-de tkratoo in stokratno ponavljanje napeva samemu sebi ne zadostuje, če se osnova skokoma ne zapiše.
Josipina Turnogradska pa je svoje g 1 a s -b e n k e snovala in zorila kar v proste m spominu. Ce to ni izredni, pojav, potem ga sploh ni! Prav njene Glasben k e nam torej pričajo izrednost njene nadarjenosti in osebnosti. Objavila je 18- in 19 let niča 8 povesti c, neobjavljenih je okoli 20, in koliko novih in razmeroma za tisti čas velikih osnov je šlo z njo v grob, ko je umrla v 21. letu starosti. Vse to je izrednost prve vrste.
Z ozirom na njeno velenadarjenost lud*i v glasbeni stroki pa Josipina Turnogradska nima vrstnice in je ni pričakovati tako kmalu med domačim in sosednozemskim žen-stvom.
(''udovite so ženske — p e v k e ,»operne in koncertne pevke svetovnega slovesa, — skladateljice ni nobene razen Turnogradske. t Domača prosvetrooM se pač dosedaj ni .zavedala
joče črtice dale povoa	''... .	visok,ib
nje in umevanje njenih mladih
vrlin.1	'
Ur-
Tudi
Rodbinska nadarjenost v sorodništvu bančičevem - Trptočevem je splošna. ......
brat pisateljičin, poznejši lastnik polhograjske graščine, je bil nadarjen in naobražen mož. V Polhovem gradcu hranijo njegove, v olju izvedene posnetke slik raznih mojstrov. Žalibog tudi v teli rodbinah ni jioteklo življenje posamniliov brez življenske tragike in tragična je predvsem smrt tolike sijajnosti obetajoče pisateljice Josipine Turnogradsk«.
Tudi v se ne objavljeni pričujoči umre junakinja povesti: Vitica —-	,
prezgodnje smrti. — Vi lica, sirota bre.o' in matere, obdarjena z velikrm . 8 .	^
ki bi ji naj olepšalo srec-o ziv l -1,^ ,/aradi vzroči njeno prerano sinit, <Kei j i	v
testa bogastva branita m kra *	j’
lega uuKiTOi «	ukajoča varuha srečo
samo v bogastvu sreče tsu 1	.
z izvoljencem življenja. In za<inji solzi umi Vajoče Vilice sta priliti strašni slepot, vseh denarnikov.
Naj čitateljem govori Vitica sama!
1 Prav njeno skladateljstvo ne da upanja, da bi se kje nahajale še katere pesmi. Svoje pesmi bi bila pesnica tudi sama uglasbila, uglasbijala pa je tuje pesmi.
VIL
,7o«ipiua Turnogratlsku (Urbančičeva, Tomanova :
Vitica.
Vitica je bila jedina hčerka bogatih staršev, kteri so živeli še pred malo leti v beli Ljubljani. .Nebesa so razlila na to nežno devico vse svoje darove, s kterimi je <>ijal»j*j® kor bitje drugega boljšiga sveta. Neo°v(rj. pobožno, za vse dobro vneto srce ji Jf tipalo v mladih prsih. Bister um ji je o" , ot 1 ji vi Bog fu-ižgal v jasni glavici. Cvetoča rožic-a, ki se ravno z majnim soliicom t« vina orikaže na evetu, je bila lepa tn' Vitica. Bil« ie precej velike viHie postave-Njena lica, na katera je pomladanski dihljej napihljal krasne nudeče cvetlice, so obdajali tepi svilnati lasi. Vrstica snežnih biserčko^ se je jiokazala, a ko je njeno veselo stalo smehljaj na lica. Ljubko kakor ni zvonček se je glasila beseda njen® , nih ustec, in njeno oko, milejše kot m » nica, je oznanovalo vsakemu živo, da J1 I
blaga njena dušica.	..	,	„,-.1..,
Vitica je bila svojim stansem biserd -katere bi jim ne bilo moglo plačah . obe « posvetno blago. Bila jim je najveeje veselje in kras. Svoja pozemska nebesa so uživa sreči te nežne in dobre hčerke. Ljubili so J lvakor punčico svojega očesa.
Ali vihar, strašen vihar pride ce* to p krasno cvetlico. Nemila smrt j; pt*er® I je. drage slariše. Nezaceljivo rano vwska t J nemu mlademu srcu. Dolgo,	^	'1(^ib
grenke solzice neprenehoma	u ‘ta
oči- Vi lica nima človeka, izliti svoje srce.	.	'
'%x83aBK3»
H krizi franka.
Čez Evropo in bližnje sosedstvo gredo težke politične in gospodarske krize — atentati in krute represalije so najno-| vejši simptom obupnega boja med intelektualno demokracijo in vojaško diktaturo na Španskem, kjer podira general Rivera brezobzirno vse, ki niu nejprizna-vajo pravice do nasilja, pa naj si bodo ti nasprotniki možje svetovnega slovesa kot je n. pr. bivši rektor univerze v Sa-lamanki, pisatelj Unamano ali pa Blaseo Ibanez. Prav drakoničen bo obračun Mu-
Kernala z 11 aretiranimi zarotniki n\- .ur^<ein, kjer se pravoverni m osle mi , 1 a °r ke morejo vživeti v novega du-*a v0reiiitib reform, ki prihaja iz An-gore. Le težko se drži državno močna * %lija v ravnovesju, ki ga ogroža premogovni štrajk. Najtežji so pa sedaj brez dvonia gospodarski stresljaji v Franciji, 1 bije nov verdunski boj za svoj frank. Caillau.v je sicer znan kot energičen Politik' in temeljit finančnik in že prvi Rogovi nastopi kažejo, da se ne bo obo-oavlial na pol poti, ampak težkoče so Sinite. Recepti za sanacijo prihajajo bjCei vseb strani, toda vsaka stranka n!,.	'	bi njeni volilci bili čim mai^j
S'(er ')odo poslanski Ker •	^ lislje P° vetru v nepovrat.
in >1 'e ^a91au;< šele ipri prvih korakih de ' n*° QieSove reforme dale sigurno pr i Prilike, da o iyih natančneje iz-v ].^GV°ritn°, naj nam bo za danes do-J> «e podamo le malo ilustracijo o
di razjipa'n■il, daf”ih
sodi edinoV v koriV	S®
slnneern L z izgubo stotin
leto v škodo državi.	v na
Odličen član pariškega Instituta, Ohar les Dupuis je zbiral v tem pogledu nad vse zanimiv materijal iz letnih poročil, ki jih predlaga najvišji računski dvbr prezidentu republike. /
Po zakonu z dne 22. februarja 1918 je °dpravljena občinska dohodnina iz taks n<t prijavo, ki so se pobirale pred tem zakonom po občinah samih. Pijače so se-dai centralno obdačene in dohodki se jdekajo v skupen državni fcnd. Iz tega onda se pa ob koncu budžetne dobe de-
~~ ^rnTnn m° številu Prebivalcev na ti-zaše ta denar popieie same pobirale
/n Preseglo
snje obcinnl.e dohodke, !!,*„£ E m s"intrenega gospodarstva pa v tem centralnem fondu ni, kajti občine v svo jih proračunih s temi vsotami ne morejo računati, ker se dele ob koncu budžetne c o se in jih veliko število občin smatra za nekakšne državne nagrade in zato tu-<li prav ne raci j analno ž njimi gospodari, kadar jih dobi. Na račun tega denarja votirajo občinski sveti vse mogoče prispevke raznim društvom, nagrade županom tajnikom itd. Ponekod se ie domi . cel°’ da ni vedela občina s tem de narjem nič boljega, kakor to, da ga je azdehla med občane po 10 do 15 fran-
vala igaV°; I)ri,ea.občina je prispeli,-Jfrankov v stavkovni fond; ne-je iz tega sklada dobil predsednik
sobodomiselne lige 200 fr. V neki občini, ki ima 1256 prebivalcev, je plačaio županstvo iz tega denarja 2119 fr. za banket. V Aubervillersu je dobil župan leta 1920 nagrado 17.500 fr., 1. 1921 pa za 6 mesecev 10.995 fr. Istotam si je za svoje vožnje januarja meseca 1. 1921 zaračunal 3664 fr.
Še lepše je bilo v občini Pre-Saint-Gervais, ki ima 13.700 prebivalcev. Leta 1920 je zaračunan za potovanja občinskih funkcionarjev v Pariz tak znsek, da je prišlo na župana na mesec po 10 potov v Pariz in nazaj. Rekord je pa občina dosegla 1. 1919 ko bi bil po računih moral župan od 16. do 31. decembra imeti 11 potovanj v Pariz!
Občina Sainte-Savine, ki je pred tern zakonom imela na leto do 5000 fr. dohodkov od pijač, je prejela 1. 4920 55.060 frankov iz Centralnega fonda. Ni čuda, da so se ta »državna darila« prav nespametno in nezakonito razsipala po občinah naprej.
Prav lepo je tudi to: Nekatere občine so si iz teh državnih daril, s katerimi niso vedele kam, nakupile državne rente, tako da so sedaj upnice države, ki je na ta način poklonila denar iz enega žepa nekomu, ki ji ga je položil v drugega: država na ta način pada v dolg s svojim lastnim denarjem ter zanj plačuje visoke obresti.
Drastičen je vzgled, ki ga je dalo mesto Bourges. Mestni svet je K), januarja 1920 sklenil povišanje reprezentacijskih stroškov za svojega župana in sicer od 3600 na 8000 frankov, to pa zato, češ da ima dvojne stroške, ker je obenem naroden poslanec in mora stanovati na dveh krajih: v Bourges-u kot župan, v Parizu pa c°t poslanec! O parlamentarnih dnevni-a J® dičifi odbor ni govoril. Ta nagrada pa županu in poslancu še ni bila dovolj visoka. Zaračunal je svojemu dobremu mestu Bourges-u tudi vse kočije, 'ki jih ej rabil za razne intervencije po pariških ministrstvih! Ta primer je izredno poučen radi tega, ker je tipičen za francoski parlamentarizem, kjer se razne funkcije kar kumulirajo v eni osebi, ki je na ta način dvakrat oficielna: kot župan (ali drugo) in kot poslanec in so tako vse niti v enih rokah. Kažoe mi ta primer zahteva Dupuis, da se kumutacija funkcij odpravi.	!
Iz tega poročila o centralnem fondu, za čegar nadaljnjo razsipanje se bore de-magoško vsi mogoči poslanci v strahu za svoj mandat, ki bi bil izgubljen, če bodo občine ob ta državni vir, vidimo vsaj v malem s kakimi potežkočami se mora boriti vsaki francoski finančni minister, m kako težko si je sestaviti močno za-s. o m l)o v parlamentu za kako energično mančno akcijo, katere prvi ipogoj je odprava takega gospodarstva.
Dupuis je izračunal, da bi se z racijo-nalno uporabo že tega samega fonda dalo prihraniti na leto do 500 milijonov frankov.
Caillaux ima pred seboj težke skale, ki zapirajo državnemu vozu gladko pot.
Caillaux na delu.
nenavawn®^0, kakršna je v današnjih časih j imel finančni minister pravico odstaviti gubati in	80 j® Caillaux dela za ‘sa- j vernerja banke, tega nihče ne (taji. Ravno ta-
ko tudi vsi priznavajo, dami .mogoče1 ugovarjati ostalim izpremembam, ki jih je izvršil Caillaux. Ali desničarji so divji in napovedujejo, da je z ukrepom Caillaux-a ubita neodvisnost 'Francoske banke in da bo Caillaux zapravil zlati zaklad banke. Ni treba posebej poudariti, da ije to samo prazna demagogija in da je Caillaux mnogo preresen finančnik, da bi segel po takšnih sredstvih.
nacijo f, ’ s -vZej t■ anka. že njegov pogum, da je pre-in da ; a®c9° ‘ministrstvo v najtežjih časih bodo	fzves^	tudi reforme, ki
Pošteni. d»vac»Sa^SltTnuet;. Je naredil v vsej
8« eluvnoetni sovoraik'	'	16,111 bolj. ker
vzeti finančnega rot.,i8l££«»«l ni upal pre-zbal odgovornosti in bi,l .prir>	.	se	je
le nenevarno prosvetno mlini'stHRtJfn Prevzeti
OnillflllV	lt	.	  ,	^o.
Caillaux se globoko zaveda težW. , moral premagati, iti zato je	j'h
j- , najvaznejža ministrstva v rokah’iiu‘ . .calenm sme popolnoma zaupati. Kakor raVi i e’ Caillaux tako oporo fudi nujno hr«ji --er Je ravnokar zadal najtežji udarec da m'11 in reakciji. Caillaux je imel pogum, Robi1)„odstavil guvernerja Francoske banke Robine ki ie bil skoraj vsegamogočen. in po IflU' '^e bd najmočnejša opora reakcije ®ka j • 'jJcgovim vodstvom ije postala Franco-v ,p. . ka prava dižava v državi. Ko se je Rohi'n~.ZU 'ZV6(lelo, da ije CaiUaux odstavil da-i. ea:ll'<} sicer z vsemi častmi, loda ven-
.BT*6 Odatnnil :-------------------   ,	)	lem
sedaj
rvniu .t , V’ ■■•'•.•■‘“'»»i kapitalisti, od-u, a °,se n> zgodilo, kar pomeni vse-pomembno zmago Caillaux-a. Da je
PoL^l0<^staV'1. je ves 'Pariz obstrmel nad ^ Y'se l>r'ičakovalo, da bodo s ,banke> ‘Pi,vi francoski kr
Caillaux izdeluje sedaj poseiben oklic na Francoze. V tem oklicu namerava razložiti brvHil na,,nere in napovedati reforme, ki jih iiredvl^ Po časopisnih vesteh bo Caillaux dViigne ul 5abteva-l. da se vladna avtoriteta hteval od ,,a *? Pomiri javnost. Zato bo za-Nadalje namptY monta obsežna polnomočja. Ameriki in SmU''o iH.Caillilux <lolSove -V proračunski poro5evniL^a?hin^ton .,Kl'P(>,u:l1e laux upa, da bo AmerPkn ^ sk' S? obveznosti Francije. se °,b|ala plačilne
V težkih časih, toda z izreu,,;... ter z nezlomljivo voljo je prevzef^Uau* ureditev francoskih financ m čeprav ne bo mogoče on žel uspehov svojega dela, vendar pa je 'gotovo, da bo v prvi vrsti njegova zasluga, če bodo francoske finance urejene.
=: Rumunski poslanik v Atenall je obistkal ^kega zunanjega ministra in ga opozoril ^fJttgOotov enake zahteve na progi Gjevaieliia v>‘r Pr^il grško vladoda fe upra-zahteve kolikor mogoče upošteva. Ko-
Politične vesti.
rak Rumunije v prilog Jugoslavije je vzbudil v Beogradu veliko pozornost. Želimo le, da bi bil ta korale tako iskreno mišljen, kakor je bil v Beogradu iskreno pozdravljen. Za svojo osebo pa smo bolij dkeptični in se bo-
jimo, da bo rumunski protiračun mnogo dražji, kakor pa je bila vredna intervencija v Atenah. Predvsem pa se bojimo, da bi ze-htevala Rmnunija za svoj nastop protiuslu-go glede Besarabije in da bi zaradi prime-rotma majhnega interesa ob Solunu morali žrtvovati mnogo večji interes: dobrih odno-šajev z Rusijo.
— Po odkritju zarote proti Kemalu. Vedno bolj postaja jasno, da namerava Kemal paša zaroto proti sebi prav temeljito izkoristiti in obračunati z vso opozicijo. Cela vrsta opo-zicioaalnih voditeljv je bila že aretirana, tako: bivši vojni minister Ujemal paša, bivši prosvetni minister Šukri bej, bivši glavni guverner Tasni bej, 14 bivših poslancev ,in cela vrsta drugih odličnih voditeljev. Kemal paša pravi, da ni atentat veljal toliko njemu, kakor pa sedanjemu režimu. Toda nasprotniki se motijo, če mislijo, da bi z njegovo smrtjo pal tudi sedanji režim. Turčija hoče postati civilizirana in to svojo namero bo izvedla, pa naj se reakcionar« še tako upirajo. — Odkrite so že vse podrobnosti zarote. Glavni organizator zarote je bil bivši komandant žan-darmerije v Carigradu Ed ib bej. Ta ije potem za zaro.to pridobil tudi Ševki beja .iz Smirne in mu odkril ves načrt. Toda Ševki beja je tako grizla vest, da je vso zaroto odkril. Nato je tako policija odredila obsežne varnostne odredbe, aretirala vse zarotnike in sporočila načrt zarote vladi v Angori. Ta je takoj imenovala posebno neodvisno sodišče, ki bo sodilo po prekem sodu. Razprava se bo vršila v Smirni, kamo* to že prepeljani vsi carigrajski in drugi zarotniki. Namen zarotnikov je bil s pomočjo atentata na Kemala vpeljati zopet stari režim. Središče zarote je bilo v Carigradu. — Iz vseh mest Turčije prihajajo čestitke Kemalu, da je bila zarota preprečena. Splošno se tudi zahteva stroga kazen za zarotnike. Sigurno je, da bodo vsi glavni zarotniki usmrčeni.
= Zarota proti Priniu (le Riveri. Glavni namen raznokar odkrite zarote v Barceloni je bil, da se Španiji zopet vrne konstitucio-nelno življenje. V vsem je bilo aretiranih 200 oseb. Pri mo de Rivera je v posebni izjavi naglasil, da je vlada dosedajj vse one, ki so skušali izvesti prevrat ali nasilno spremembo režima, milo sodila. Sedaj pa ije vlada prisiljena, da nastopi oktro. Če govore zarotniki o ustavnosti, se to pravi, da bi zopet radi imeli nered, ki je bil pred latom 1923. ko je cvetel separatizem. Zarotniki da so bili sami anarhisti in komunisti, katerim so se pridružili nekateri oficirji, ki so bili razžaljeni, ker niso tako avanzirali, kakor so želeli. — Kakor se vidi, ni gospod diktator Primi) de Rivera v zadregi z iepimi frazami. Te so pač poceni v Španiji ravno tako, ko v drugem svetu. To potrjuje tudi najnovejše vesti, ki govore
= o zelo nevarnem položaju v Španiji. Tako se poroča iz Madrida: Položaj v Španiji ■postaja zelo nevaren. Garnizija v Valenci ji je pod vodstvom oficirjev v popolnem uporu. Čete, ki jih je hotela vlada poslati iz Madrida v Valeneijo, so se uprle in niso hotele odpotovati. .Nasprotno pa je odpotovalo več generalov v Valeneijo, da prevzamejo vodstvo upora. Tudi 87 letni general Weyler sd je pridružil upornikom in se svoji aretaciji U i 1 tie kralj odpeljal v Pariz ravno v začetku upom, se splošno sodi, da je kralj odpotoval zato, da pusti Primu de Rivera proste roke. Kralju se odhod iz Španije zelo zame rja. Upor velja edinole diktaturi Prima de ‘Rivera in zahteva, da se obnovi ustavno življenje Španije. V Madridu in v vseh garnizijah Španije je zelo razširjen manifest liberalca Alvarezu, ki zahteva takojšnje volitve in takojšnih odpravo cenzure. Vse kaže, da se bliža vladi g. Prima de Rivera hiter in neprostovoljen konec.	e
= t* *‘«vi češkoslovaški parlamentarni ločini je napisal bivši češkoslovaški poslanik v Rimu, dr. Dvorsky, zanimiv članelk. Uvodoma tidi, da zadene krivda za razpad koalicije edinole socialistične stranke, ki da so pripravljale sličen preobrat, kakor ga je na Poljskem izvršil Pilsudski. Proti temu' poizkusu da so se instinktivno združile, vse meščanske stranke, brez ozira na narodno pripadnost. Tako je nastal češko-slovaško-nem-ško-nmdjarski blok, ki se je proti pričakovanju dobro obnesel. Nemške stranke da za svoje sodelovanje niso zahtevale nobene politične kompenzacije. Ta blok ima vseskozi sposobnost voditi državne posle. To krepko jedro imponira po svoji energiji in svoji politični zrelosti in bo ostal tudi za bodočnost kritdalizijska točlca češkoslovaške politike. —• Dr. Kramar, šel narodnih demokratov, pa zagovarja v »Narodnih listih* potrebo vsenarodne češke koalicije. "Vendar pa dostavlja, ' da se smejo meščanske stranke ravno tako družiti, kakor se koalirajo socialistične stranke brez ozira na nacionalni princip. — V nemških krogih je bila nova parlamentarna grupacija v splošnem toplo sprejeta. Zlasti se naglaša ,da je bila z njo razbita dosedanja vladna koalicija in da je s tem dosežena večja svoboda glede sestavljanja vlade. Isto mi, sel povdarja tudi oficiozna »Prager Press set,
1S pravi, da je z novo"večino Češkoslovaška stopala iz sistema obliga.tne pripadnosti k vladni večini k sistemu fakultativne vladne . bo se6anja carinska večina dejanska vladna večina, še ni, v k v, hi, lem oziru se odločilna pogajanja
cev švehln v ",led vo<^° če&kib agrar-v	, se v Rratkem vrne iz Španije
v Prago, ter med nemškimi agrarni.
vRrn.in,?11! u®a k°lonije. Dosledno in kratkim ■ ,e Nemci za kolonije. Pred innii« v ,'nl . hivši guverner nemške ko-v nimSkJ7 Afrilci <Ir. Heinridi Schnee nemških i^f a™eSlu ve]ik Kovw' 0 bivžih
pravic je priredila v Parizu velik shod proti terorju, ki vlada na Bolgarskem. Shod je bil sijajno obiskan. Glavni referat je imel pisatelj Barbusse, ki je v krasnem govoru poročal o svojih doživljajih na Bolgarskem. Ostro ;je napadel vlado Cankova in njeno sedanjo naslednico vlado Ljapčeva. Na Bolgarskem vladajo danes dejansko vojna liga in pa ma-kedonstvujušči in vlada Ljapčeva je samo igrača v njih rokah. Govor Barbussa je bil sprejet z velikim aplavzom. Govorili so še drugi odlični francoski intelektualci in končno ostro nastopil proti onim francoskim listom ki propagirajo ideje in cilje teroristične bolgarske vlade.
= Delovni čas se v angleških rtu!okopih zviša. Angleška vlada ije predložila parla-'mtentu zakonski načrt, po katerem se zviša delovna doba v preuiogokopih od sedem ur na osem. Vlada utemeljuje ta ipredlog s tem, ker je le na ta način mogoče ohraniti delavcem sedanje plače. Delavski poslanci so proti povišanju delovne dobe ostro govorili, vendar je gotovo, da bo predlog angleške vlade sprejet
Kratke vesti.
Kriza kanadske vlade je nastala, ker ni hotel generalni gevrner razpustiti parlamenta, v katerem je dobila opozicija premoč. Novo vlado je nato sestavil vodja konservativcev Mieghe.
Industrijska kriza je nastala vsled prevelike produkcije v Ameriki. Po tovarnah se vrše velike redukcije delavcev. Zlasti v tekstilni, kožni in železninski industriji.
Neinško-litavska trgovinska pogodba je bila podpisana v Rigi.
General Cangsolin je vkorakal na čelu svojih čet v Peking.
Izjemne odredbe se bodo na Angleškem podaljšale še za en mesec.
Nemški parlament je z 234 iproti 102 glasovoma odbil predlog nacionalistov, da se zakon o zaščiti republike odpravi.
Bolgarska policija je baje odkrila novo zaroto zemljaradnikov in komunistov. Zaplenjeno je bilo mnogo razstreliv in izvedenih mnogo aretacij. — Menda je dobila sofijska vlada po Izkoriščanju zarote proti Kemalu apetit na enako obračunavanje s svojimi nasprotniki.
Beležke.
»slovenski NAROD« POŠTAM L »JUTRO NA LAŽ.
Kakor smo že včeraj poročali, je pisalo včerajšnje »Jutro«, da se na občnem zboru Zveze slov. gremijev volitve sploh niso izvršile, da je Zveza sedaj sploh brez odbora in da je pravzaprav v ex lex stanju. (Z drugimi besedami se pravi to, da kliče Jutro po svoji »'svobodomiselni« navadi po — komisarju.)
Ampak vsaka laž ima kratke noge in tudi »Jutrovo« potvarjanje resnice je skoraj doživelo zaslužen polom. In to s strani, kjer »Jutro« sigurno ni pričakovalo.
Včerajšnji »Slovenski Narod« je namreč tudi poročal o občnem zboru Zveze slovenskih gremijev in zapisal:	...pri	volitvah
pa je bil izvoljen stari odbor s funkcijsko dobo do konca leta 1926, odnosno do izrednega občnega zbora. Zborovanje je bilo nato zaključeno. *
i ako je Slovenski Narod postavil Jutro« na laž!
SAMO LJUBLJANA MOLLU Zagreb, Split, Dubrovnik, vsa mesta so -protestirala proti nettunskim konvencijam, le Ljubljana mora molčati, ker ji je odvzeta njena avtonomija.
Kako dolgo še?
Kdaj jir.ide tudi Ljubljana do svoje avtonomije?
POZNO SPOZNANJE.
V »Politiki« toži His:
»Bolgari so nedavno komercionirali svoj premogovnik Pernik .in imajo že 150 milijonov levo^ čistega dobička.
Naši državni rudniki pa imajo stalen de-trcit in država sama ne jemlje od njih premoga, temveč od drugih premogokopov preko mnogošetvilnih posrednikov.«
Pa. vse to je stara stvar. In bilo. ibi že vse mnogo boljše, Če ne bi 'tudi »Politika« z vsemi močmi podpirala one, ki so zakrivili vse te stvari. Končno ve tudi »Politika« prav dobro, da so pokrovitelji teh posrednikov v najbližji okolici Pašiča in izato naj naslovi tja svoj očitek, mesto da se vnema za »nacionalni* blok, ki je n a da Pašičeve okolice.
Pozno je spoznanje »Politike« in še to samo žurnalistična fraza.
R°f«nijah. Ostro je napadel Angle-lojen „‘VUI>ri jai° ''kolonije na 'tako Skanda-ma rironnum J30-?0 te gospodarsko popolno-
.... k padle, dočim so p'od Nemčijo vsled ion-., gospodarstva cvetele.,Koncem svo-1 S0'v°ra je zahteval dr. Schnee, da Zveza ‘J?! nastopi proti angleški kolonijalni _ p 111. odvzame Angliji mandat.
,. — “roti terorju na Bolgarskem. Francoska liga za zaščito človečanskih in državljanskih
Prosveti*.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
1. julija, četrtek: zaprto.
2. julija, petek: zaprto (generalka za »Tann-hauserja«).
3. julija, sobota: Manon. Gostpje g. Josip Rijavec. Red B.
4. julija, nedelja: Tannhauser, premiera — Izven.
Gledališke abonente opozarjamo na spremembo reda predstav, katera je bila peob-hodno potrebna vsled velikih tehničnih priprav za premiero Wagnerjeve opere »Tannhauser«, ki se vrši v nedeljo, dne 4. t. m, ob pol 20. uri zvečer. Uprava obvešča tem potom p. n. abonente, da odigra one abonma predstave, katerih vsled operne turneje sedaj ni mogla odigrati tekom meseca septembra letošnjega leta, in sicer dobe trije abonenti v septembru po dve predstave, trije pa po eno predelavo.
sasmastra
^vmeaKntrgvammam
Dnevne vesti.
VROČINSKE FANTAZIJE DUNAJSKEGA LISTA.
Dunajski dnevnik >Wiener Neueste Naeh-richten« je objavil v četrtek, dne 1. junija 1 ‘)26 to-le porazno novost:
Die Konferenz der Kleinen Entente.
Eigene Drp^i-tmeldung unseres Sonderbe-richterstatters.
Veldes, 16. Juni.
»Das malerisehe und anheiinlende Veldes, (las auch heute noeli urdeutschcr Land, mit dcutscher Bevolkerung, deutschen Gebrau-chen und deutschen Reinlichkeitssinn ist, \vurde jetzt ein paar Tage lang aus seiner Ruhe herausgerissen ...
In v tem tonu dalje.
Res ne veimo, kdaj so Blejci zagrešili tak greh, da jim dela dunajski list take poklone. Sicer pa končno ni napačno, če so se Blejci enkrat prav od srca nasmejali, ko bo čitali te kolobocije dunajskega »svetovnega«: lista.
Radovedni smo, le kaj bo še pogruntal du najski list o času pasje vročine!
DR. FRAN JU RT ELA f
Na Vidov dan je umrl v Ptuju odvetnik dr. Fr. Jurtela. Z njim je legel v grob zaslužen narodni borec.
Dr. Fr. Jurtela se je rodil v Slov. Goricah. Po dokončanih srednješolskih študijah se je vpisal na graški univerzi kot jurist. Leia 188(5 je prevzel odvetniško pisarno dr. Gregoriča v Ptuju.
Kot mlad advokat se je posvetil politiki, postal je narodni borec.-V kritičnih časih ni klonil duhom. Njegova zasluga je, da so si priborili Slovenci leta 1880. zmago v ptujskem okrajnem zastopu. Po smrti profesorja Božidarja Rajča je bil izvoljen istega leta v Štajerski deželni zbor. V deželnem zboru je ostal do leta 1909. Med teni časom je bil okrog 15 let namestnik deželnega glavarja.
Ves čas svoje politične karijere je ostal dr. Fran Jurtela načelom, ki jih je propagiral, zvest. V težkih časih je zastopal vsikdar interese svojega naroda ter je tudi vendo dosegel, kar je bilo v njegovi moči.
Dr. Fran Jurtela se je udejstvoval tudi na narodno-gospodarskem polju. Hranilno in posojilno društvo« v Ptuju je njegova kreacija. Zavod je omogočil stotinam slovenskih trgovcev od nemškega kapitala neodvisno eksistenco, na stotine slovenskih dijakov ne bi bilo nikdar izštudiralo, da jih ni podpiralo . Hranilno in posojilno društvo- v Ptuju in — dr. Jurtela iz lastnega žepa.
Naravno je, da je postal dr. Jurtela med Slovenci v Ptuju in okolici izredno popularna oseba ter da je zavzemal v vseh narodnih korporacijah častna mesta.
Po prevratu je žel za svoje rodoljubno delo idealno plačilo: Postal je gerent nemčur-ske ptujske obline. Nemški naolonalci, zoper katere se je boril vse svoje življenje, so odigrali za vse dni.
— Kralj na Bledu. V nedeljo je prispel kralj na Bled, kjer ostane črez poletne mesece. Skozi Ljubljano se je peljal okrog 11. dopoldne. Vsa proga v Ljubljani je bili popolnoma brez. potrebe zastražena od policije.
— Kongres poštnih uradnikov se je vršil 27., 28. in 29. t. m. v Splitu. Kongresu so prisostvovali delegati iz vse države. Minister pošte dr. Superina je dovolil delegatom za te dneve dopust, prometni minister pa jim je dovolil polovično vožnjo.
Nove telefonske zveze. Nova telefonska
Drava preko nasipov, kar bi pomenilo strahovito katastrofo ne samo za mesto Osijek, temveč tudi za okolico in celo Baranjo.
— Velikanske povodnji v Hercegovini. V Hercegovini dežuje že nekaj tednov. V sled tega so vse reke silno narasle. Popovo polje, ki je najrodovitnejša in glede žita najbogatejša pokrajina v Hercegovini, je pod vodo in vse žito je uničeno. Obupani niso samo prebivalci te pokrajine, temveč prebivalstvo cele Hercegovine. Znano je da je Popovo polje, najrodovitnejša hercegovinska pokrajina.
Voda raste še nadalje in stoji na rodovitnih poljih 4 metre visoko. Do sedaj preračunjena škoda znaša več milijonov.
— Velika avtomobilska nesreča pri Cetinju. V bližini vasi Manice pri Cetinju se je dogodila predvčerajšnjim velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Ilija Popovič, trgovec iz Njegoša, Ante Perovič in njegova žena so bili na mestu mrtvi. Devet oseb je bilo pa težko ranjenih. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je bila cesta po večtedenskem deževju v skrajno slabem stanju.
Ob prihodu avtomobila še je vtrgala velika skala na cesti in je pokopala avtomobil. Lastniki avtomobila so bratje Kovačevič iz Ko-tora.
— Strahovite elementarne nesreče v Nemčiji. 0 velikih neurjih in povodnjih poročajo iz vse Evrope. Po Nemčiji divjajo krajinah so se utrgali oblaTti. Cele vasi in pokrajine so bile	hipoma pod	vodo.	V okolici
Gutenberga je	nenadna	povodenj	poplavila
5000 oralov zemlje. Prebivalstvo, oropano svojih pridelkov, se nahaja v najbednejšem stanju.
— Preminul je v Mariboru senioršef Mariborske mehanične tvornice g. Edvard Doctor. Pokojnik, ki ima za seboj dela in uspehov polno	življenje	—	svoje	moči je
posvečal tvrdki	celih 50	let	— je	bil obče-
spoštovana oseba. Bodi mu lahka zemljica!
— Utonil je na Vidovdan v Blejskem jezeru kleparski pomočnik Ivan Brumec iz Sp. šiške. Napravil je s par tovariši izlet na Bled.
Mladeniči so se vozili po jezeru. Brumec je hotel prestopiti na drugi konec čolna. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel, v vodo. *Vsled njegove neprevidne kretnje se je prevrnil čoln in v vodo so padli tudi njegovi 4 tovariši. Vsi mladeniči razven Brumca so se rešili s plavanjem, Brumec pa nevešč plavanja, je utonil. Njegovo truplo so našli.
— Nevesta v Evinem kostumu. Kot smo poročali, je poročil pravoslavni duhovnik (ijoka Svitlič v neki beograjski nočni kavarni ka-varnarja z neko prostitutko, ki se je udeležila ceremonije v Evinem kostumu. Ves* je
vzbudila v Beogradu velikansko senzacijo. ^	„____________________
Duhovno sodišče je izjavilo nato, da je Svitlič j aiV'zborovanie je oUorifpredsednik Mohor-
je brezplačen. Prične se vsak večer ob 18.30. Kdor se hoče udeležiti tečaja, se še lahko priglasi v večernih urah.
— Continental pisalni stroji so najboljši in »e dobe v sam oprodami Ivana Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, tel. 434. (Paviljon E 24, 26.)
Ljubljana.
1 — 0 ideologiji agrarizm«. predava g. univ. prof. dr. Veber danes, dne 1. julija ob 8. uri zvečer v lokalih »Ekonoma :, Kolodvorska ulica 7. Vabljeni vsi somišljeniki.
1 — Pcddlicirsko padporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto, dne 3. julija t. 1. točno ob 20. uri v ljubljanskem mestnem domu zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Svira »Jazzbandr društva »Merkur«. Vstop prost-in brez posebnega vabila. Za obi-.ien obisk se priporoča odbor.
1— Na državni realki v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta 647 rednih učencev in učenk in 1 privatist. Od teh je izdelalo z odliko, odn. s prav dobrim uspehom 41, z dobrim uspehom 225, z zadostnim uspehom 224, ponavljalni izpit pa jih ima 130, padlo jih je 24, neocenjeni pa so 4 učenci. Od četrtošolcev more po novih predpisih prestopiti v peti razred doslej 71 učencev in učenk. — Matura se je vršila na tem zavodu pod predsedstvom direktorja Josipa Mazija od 7. do 24. junija. K maturi je bilo pripuščenih 50 kandidatov in jo je prebilo 45 kandidatov, 5 pa je bilo odklonjenih do jeseni. Napravili so maturo: Battestin Mirko, Bonač Stanko, Brici Stanko, Burja Davorin, Cimperšek Drago, Černič Josip, Cernila Oton, Deisinger Zoran, Franz Ernest, Golli Franc, Gostiša Danilo, Gregorčič Alojzij, Kiauta Alojzij, Klemenc Mirko, Knez Tone, Kobler Karel, Konjar Viktor, Kraut Bojan, Kristan Boris, Kunaver Karel, Kunc Mirko, Lichel Lado, Miklavec Ivan, Mod ec Vinko, Pavlinič Albin, Pavlinič Arnold, Pekla r Adolf, Pesek Mirko, Pipan Zmagoslav, Počkar Boris, Podkrajšek Matija, Prek Franc, Pucelj Ivan, Puh Maks, Ravnikar Edvin, Ra-u-zinger Anton, Sodja JosLps Sršen Srečka, Svetina Benjamin, Šega Vladimir, ^re J Ivan, Tuma Boris, Vazizaz Vladimir, Vehovar Milan, Vrtačnik Vojmil.
Maribor.
m— Stanovanjski najemniki Maribora in okolice protestirajo! V nedeljo 27. junija se je vršil v Mariboru na Gambrinovem vrtu protestni shod stanovanjskih najemnikov, ki ga je sklicalo po brzojavnem naročilu centrale društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico. Na shod so poslala tudi sledeča društva svoje zastopnike: Društvo zasebnih nameščencev, vpolcojencev, kaznilni-škega osobja Slov. obrtno društvo, Udruženje narod, železničarjev in več strok, organizacij. Protestnega zbora se je udeležilo do 300 lju-
S?™novLh telefonskih zvez, predvsem Zagreb —Maribor—Sarajevo--Osijek—Koprivnica, la dela bodo izvršena najkasneje v jeseni.
— Izboljšanje kvalitete naših cigaret. — Vsled neprestanih pritožb iz vseh krajev naše države, posebno pa iz Srbije radi skrajno slabega tobaka in cigaret je ukrenila uprava | monopola vse potrebno, da se bo kvaliteta tobaka in cigaret primerno zboljšala.
— laipremoiribe v poštni službi. Premeščena sta poštna uradnika Anton Križ iz Pristave k pošti Maribor 2 in Josip Holnik iz Jesenic V Tržič.
— h državne službe. Za srezkega nadzornika policijskih agentov je imenovan pisarniški adjunkt v Ljubljani Silvin Pečenko.
— Za slovenska kulturna društva je dovolilo prosvetno ministrstvo kredit 50.000 Din.
— Študijsko potovanje češkoslovaške vojne šole v Jugoslavijo. Kakor poročajo iz l ra-ge bo napravil III. letnik češkoslovaške vojne
. šole ekskurzijo v Jugoslavijo, kjer naumra-va proučavati operacije srbske armade proti Turkom in Bolgarom za časa svetovne vojne.
— Mestne doklade n tujce v Zagrebu Zagrebška občina je znižala mestne doklade za tujce. Za vsaki dan prebivanja v Zagrebu bodo plačevali tujci, ‘ki bodo stanovali v prvorazrednih hotelih 5 Din, oni pa, ki bodo nastanjeni v navadnih prenočiščih po 3 Din.
— Razpis služb za sodnike upravnih sodišč. Ministrstvo pravde je raapisalo stečaj za sodnike pri upravnih sodiščih v Zagrebu (tri prazna mesta), Celju m Dubrovniku. Za Sodnike upravnih sodišč so lahko postavljeni samo oni, ki imajo diplomo o pravni fakulteti in najmanj osem leclJr‘f' ške službe v .sodnijaki ali upravni -stroki ali v ja vnem pravnem, zastopanju. Kandidat
ta razpisana mesta se morajo prijaviti n. pozneje v 20 dneh ministrstvu pravde. -
— Kaznovani radi prepira z Italijani. Gružu so se sprli pristaniški delavci z ita 11-janskimi mornarji s parobroda »Giustizia«. Čeprav je ugotovljeno, da je nastal prepir vsled izzivanja Italijanov, je obsodila policija dva demonstranta na 8 dni zapora, druge pa na globe od 200 do 500 dinarjev.
— Katastrofalna povodenj v Osijeku in okolici V Osijeku je narasla Drava tekom zadnjih dni nenavadno hitro do višine 452 cm. Spodnji del mesta je pod vodo. Drava narašča še dalje. Grozi nevarnost, da se razlije
zblaznel. Ta trditev se potrjuje: Svitli# je hodil po svoji avanturi v Beogradu po hišah, jih blagoslavljal ter poškropil vsakogar, ki
ga je srečal, z blagoslovljeno vodo. Na nekem
dvorišču' je pel svete pesmi ter hotel neko slučajno mimo došlo deklico po sili poročiti z njej popolnoma neznanim mladeničem.
— Ciklon je divjal te dni na Bolgarskem. Opustošil je cele pokrajine. Pri Vidmu je bilo ubitih mnogo ljudi. Donava je izstopila in odnesla velike črede goveda in ovac. Luke so pod vodo. Med prebivalstvom je zavladala strahovita panika. Škoda znaša nad 60 milijonov lejev.
Potres na otoku Rhodosu. V soboto zvečer so javili naši in italijanski observatoriji močan oddaljen potres. Takoj nato so prišla brzojavna poročila iz otoka Rhodosa o silnem okoli 50 sekund trajajočem potresu, ki je povzročil ogromno škodo. Porušenih je Cev. 200 “hi5 in morski svetilnik, ki je bil največji v Sredozemskem morju. Mnogo ljudi je lahko in težko ranjenih. Tudi na bližnjih dodeka-neških otokih je potres napravil mnogo škode. Potres so čutili tudi v Atenah in Kairu.
— Samomor vsled smrti bolnega moža. Inžener Ivan Gange na Dunaju je že dalj časa bolehal in bil prisiljen zadnje, mesece ostati v postelji. V soboto je opazil njegov brat v pisemski skrinjici na vratih inženirja vse polno pisem, časopisov in tiskovin. Ker se ni na njegovo trkanje Jtn zvonenje nihče oglasil, je v prisotnosti varnostnega organa šiloma odprl stanovanje. V sobi je našel na postelji mrtvega brata inženerja Gange, na tleh pa istotako mrtvo inženjerjevo ženo, zastrupljeno s plinom. V pi,smu, ki ga je pustila nesrečna zena, izjavlja, da ni mogla preboleti smrti svojega moža in da je šla vsled tega prostovoljno v smrt.
—- 15 leten realec .— ro-par. Iz Munchena poročajo: V nekem kuipeju II. razreda osebnega vlaka Regensburg—iNiirnberg je bila te dni napadena neka -trgovka od mladega fan_ ta, ki je imel krinko na Obrazu. Dečko ije ®>' htevail, da mu izroči ves denar, kar ga ima pri sebi. Trgovka, krepka žena, se je roparja ubranila ter ga dala v Ntimbergu aretirat*-Na splošno iznenadenje se je izkazalo, da Je ropar 15 leten realec.
— Eno leto brez hrame. Georg Ingram, ki sedi že leto dni v Parkihurst-Prisoni na otoku Wiright je bil prepeljan te dni v jetni»k° bolnico. Mož se je hotel rešiti ječe s tem,
je odklanjal leto dni vsako hrano. Zdravniki menijo, da bo Georg Ingram po dolgotrajni stradaln-i kuri umrl, ker je začel zopet jesti-Dasi ga je sama kost in koža, je ostal ves čas pri zavesti. — Tako poročajo iv. Amerike, iz dežele neomejenih možnosti.	v
— Otroško truplo 4 let« v kovčegu. Služkinja Frida W. v Berlinu je izročila pred 4 leti neki gospe svoj kovčeg v shrambo. Gospa je nato odpotovala. Ko se je vrnila, se ji je sicer dozdevalo, da se širi iz kovčega nenavaden duh, vendar pa’se za to ni »menila. Te dni, po štirih letih, je kovčeg odprla ter našla v njeni na svoje veliko presenečenje mumificirano truplo novorojenčka.
Končno je intervenirala policija ter vtaknila Sviti iča v blaznico.
— Es p c ran ts ki tečaj za .podeželsko učiteljstvo se vrši na osnovni dekliški šoli pri Sv.
I Jakobu od 30. junija do 10. julija 1926. Tečaj
ko, ki je pozdravil došle goste, ter je vehe-merit no napadal hišne poses-tnike, češ, da nic ne delajo, ter hočejo živeti na račun najemnikov s tem, da zahtevajo neizmerno zvišanje najemnine. Dejal je, da so bili hišni posestniki tudi v Beogradu ter pritiskali na ministrske kljuke. Njihova namera se je posrečila. Minister jim je obljubil vse in tako se namerava povišati sedanja najemnina nad zlato pariteto. Nato je prečital govornik članek o novem čehoslovaškem stanovanjskem zakonu ki ga je nedavno objavil »Narodni dnevnik«. Cehoslovaška država skrbi, da se omili stanovanjska beda s tem, da z!“? novanjske hiše. Tudi naša vlada obljublja dati po enem ali — dveh letih popolno stanovanjsko prostost; a kaj pomaga to, ce vlada prav nič ne stori za gradnjo novih hiš. Glavni principi novega stanovanjskega zakona v tehoslovaškj so: stanovanjska prostost, ki naj bo dosežena v 7 letih. Osnuje se gradbeni fond iz katerega se bodo dajala posojila za novogradnjo, jamčilo za najeta posojila in dajale podporo za amortizacijo posojil. — Posojila se bodo dajala v prvih treh letih do 60 odstotkov vrednosti nove hiše proti 5 odstotni obrestni meri in vrnitvi kapitala v 40 letih. Občine in splošne koristne institucije dobe pa tudi kapital po nižjih obrestih Pri nas pa tega na žalost ne poznamo. Naša vlada se za take socijalne zakone mti ne zmeni mi poznamo le korupcijo. (Pfu.1 klici.) Govornik naglaša, da se povišanja najemnine ne more sprejeti. Tudi mestna občina mariborska se ne briga za gradbeno akcijo. Gradbeni odsek, ki se ie ustanovil, je imel le eno sejo, nato pa je #e zaspalo. Akcija je bila po-grešna in ni nudila ničesar, radi tega je tudi
zaspala. Tudi vloga društva stan. najenmikov
na občinski svet, radi oprostitve	„
test 1 S Peteian se v imenu priv. nameščencevpridružuje govoru predsednika ter naglaša, da se državnim nameščencem z podaljšanjem nestalnosti za S leta onemogoča boriti se za boljši košček kruha. Priv. nameščenci po novem stan. zakonu niso več zaščiteni, ker so postali po mnenju Beograda in hišnih po sestnikov kapitalisti	*	’■
nam
prišlo do poloma in tedaj bodo morali povečati pol. aparat. Kaznilnice se bodo polnile in treba bo zidati nove. Za to bo denarja dovolj, za zidanje stan. hiš pa ne. Za vzgled si vzemimo Dunaj, ki ravno danes, ko mi tu protestiramo slovesno otvarja novo zgradbo 9 500 stanovanji. Mi smo zmagovita država, ki se borimo za življenski obstoj, Avstrija pa, ki je bila poražena pa zida. (Sramota!) Kje so naši poslanci. Prav nobenega ni na zboru. Poslanska brezbrižnost. Tudi mi volilci bomo' sodili odslej poslance le po dejanjih, ne pa po besedah. (Odobravanje!) Ob zaključku prečita predsednik Mohorko dve resoluciji, ki se brzojavno pošljeta ministrstva predsedništvu in ministvu za socialno p0;1 !’ ko. Obe resoluciji sta bili soglasno spr®)etl' Apeliramo še na zastopnike strank, da nas rešijo nesreče.	,
Najemniki vseh stanov, zbrani na nem zboru v Mariboru 27. junija 1926 odlo®0 zahtevamo podaljšanje neokrnjene stanova®-ske zaščite do leta 1930. Najodločneje pa P10' testiramo proti absolutno neupravičenim zahtevam hišnih lastnikov po povišanju najemnin, ker bi ja te dosegle oziroma presegle zlato pariteto, kar pa nikakor ni v skladu s prejemki ali dohodki najemnikov. — Usli®*0 obupen klic vseh rev in sirot!	■-	._
Najemniki vseh stanov, zbrani na prodnem zboru v Mariboru 27. junija 1926, BJ odločneje -protestiramo proti novemu ( ku stanovanjskega zakona. Odločno mo podaljšanje sedanjega zakona in omd)e' nje stanovanjske bede v smislu že predloženih sklepov sprejetih na kongresu stanovanjskih najemnikov v Zagrebu 18. aprila IZ-
JAVNA ZAHVALA.
Prvi igralski dan je za nami. Prvi, odkar ^ delujemo v svobodni domovini za procvit m napredek našega Udruženja in s tem našega stanu. Dolžnost naša ni pomagati edino le onim članom, ki se bore, izvršujoč svoj idealni poklic, v trdi vsakdanjosti za zboljšanje svojega položaja. Misliti moramo tudi na one, katerim v težkih urah ne nudi njih poWic vsaj moralne opore — na bolne in onea>°S^e-Teni slednjim hočemo postaviti Igralski dom,	i
pod katerega gostoljubno streho naj bi našli zavetje. Sklenili smo prirediti v dosega nase- J ga cilja vsako leto Igralski dan. Njegova j praktična izvedba pa je le mogoča, ako naso *’ tozadevno akcijo dobrohotno podpira celo-* kupna javnost. Povodom prvega igralskega® dneva smo našli pri vseh merodajnih faktor-* jih toliko umevanja za naše težnje, da uspel® nikakor ni mogel izostati. Čutimo prijetno dolžnost, da vsem, ki so nam pripomogli k | uspehu letošnjega igralskega dneva tem po-, f toni izrekamo našo najudanejšo zahvalo. V J prvi vrsti cenjenim damam t. k. d. Atena, ki Jj >o \ očigled človekoljubnega pomena prire- ^ di-tve prevzele arangement cvetličnega dneva in njega organizacijo nesebičnb in požrtvovalno tudi izvedle. Posebno hvalo smo dolžni uredništvom ljubljanskih dnevnikov, ki so ra-devolje priobčevali potrebne reklamne notice in s tem v veliki meri pripomogli k doseže- y liemu uspehu. Zahvaljujemo se Sokolu I. za | prepustitev nabiralnikov. Najiskrenejša hvala | darovalcem cvetja in vsem, ki so posodili za | diverzne postojanke potrebne mize. Z ozirom J na matinejo se zahvaljujemo odboru Glasbe- 9 ne Matice za brezplačno prepustitev glaso- f virja in gledališki upravi za blagohotno pr®' pustitev opernega poslopja. Pri aranžmanU nogometne tekme nam je nudila S. K. Ilirija jj svojo pomoč v najizdatnejši meri za kar mu š bodi na tem mestu izrečena udana zahvala.
  Tisočera hvala občinstvu ki je z malimi
izjemami radevolje kupovalo ponudene mu zinke in cvetke in s tem tudi praktično dokumentiralo svojo naklonjenost	in-
skega dneva oziroma njega humrnjaimmu J pomenu. - Udruženje gledaliških igralcev, / mestni odbor Ljubljana.
OBČNI ZBOR ZVEZE ZA TUJSKI PROMET.
V soboto, dne 16. junija ob 16. uri se j® vršil v prostorih Zveze trgovskih grem i je'’ občni zbor Zveze za tujski promet.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. B-Marn, ki je uvodoma naglasil, da deluj||»' Zveza že 21 let na polju popagande za titf slu promet. Predsedniško poročilo je odpad' lo, ker so dobili udeleženci vsi tiskano P°' ročilo. Poročilo navaja obširno delo, ki gaj Zveza v preteklem letu izvršila. Leto 1^ ' je bilo za Zvezo dobro, intenzivne propaga®’ de v tuzemstvu, kakor tudi v inozemstvu- j Številne publikacije so v francoskem, srbskem, hrvatskei«, češkem in nemškem j<jp ziku širile propagando za naše kraje. Prf hodnje leto namerava Zveza izdajati publikacije tudi v angleščini in italijanščini. propagandna literatura je bila zastopana ® razstavah v Parizu, Grenoblu in Firenci- ^ za je pošiljala propagandni materija1 b;lo mnogim svetovnim listom. (Preveč „a-navajati še vse ostalo propagandno u' h
11Mam *je pozdravil nato ra*ne Mstop-
ikov kapitalisti. (Škandal! Povišajte j Dr. Ma :RaJjiJS^viča. [>redsednilu. lirvatskili plače.) G. Naris,_ zastopnik upokojencev, !	bivšega referenta za tujski promet
bP
soglaša z izvajanji predgovornika ter pravi, j ^^iadi dr. Oirila Žižka, ki odpotuje te da bi bila udeležba zbora lahko večja, a boj	^	turistipni	kongres	v	Prago, kjer
se, da je vzrok neudeležbe — bojazen pr > j	-
redukcijo. (Smeh; tudi vpokojence hocej	j
ducirati.) Navaja nekaj predvojnih * •
*» K«
nmriS'na našo severno granico, pa bodo
*»■ m ~ E ru Slt
v, .	živite.	—	Solidarnost	ra pod-
poro do skrajnosti obljublja zastopnik Udruž. usroalov železničarjev g. Perme. G. Bahun 'obč svetnik SSJ kluba ogorčeno protestira: »Vlada ne pozna obzirnosti do ubogih ljudi. Z ljudstvom se delajo eksperimenti. (Divje
zastopal tudi Zvezo za tujski promet. D^ je predsednik pozdravil predsednika ce za trgovino, obrt in industrijo ^'mestne ] Jelačina in dr. Pressla; zastopnik	Dred- J
občine ljubljanske, gerenta Likoiarj • «va 9 sednika Slovenskega planinskega dr. Lovrenčiča ter predsednika	I
tujskoprometne zeveze dr. DraKomanov^r -Nato je predsednik gostilničarske	eJ
g. Kavčič predlagal, da se dr. /ižk«	%
'prifiGnaftje za njegove zasluge, kar ]	jr
odobravanjem sprejeto.	,	|
G. Ivan Jelačin ml. pozdrav, občn zboi imenu Zbornice za trgovino, obrt jJ"	ilfl
jo. Zbornica je <lelu Zveze sledila z zanimanjem In se t*
vpitje.) Vlada ni hotela vzeti na znanje pro- j nemu delu. ^homica je ^o-seg	vj.rftši^
l/voh« risupmniknv — tr> vlada kaoitaJistov. sebnih tarif iji j ________________________________^	prometa. Zboruj
testa najemnikov — to je vlada kapitalistov Kakršne parlamentarne zastopnike imamo, tako pa delajo. Vsled stanovanjske bede bo
n ja v interesih tui=»™- r—_ ... j je sodelovala pri vsakoletni medim
reda. Pomagali smo tudi interesentom pri Ureditvi prekmurske železnice. Važno je še neko drugo vprašanje, ki ga naše dnevno časopisje sploh še ne tretira, namreč vprašanje železniškega triangla v Zidanem mostu. To vprašanje je še odprto in se bo Zbornica trudila, da tudi ta prometna ovira z zgradbo modernega triangla odpade. Zbornica je Zve-7o mnogo podpirala v finančnem oziru in ji bo ostala tudi v bodoče naklonjena.
Nato sta govorila še dr. Dragomanovič in dr. žižek, ki sta sprožila mnogo umestnih Predlogov.
Sledilo je poročilo blagajne in revizije.
Pri točki volitve v nadzorstveni odbor sta bila mesto odstopivših članov gg. Prohaske in izvoljenar v nadzorstveni odbor ravnatelj Frau »us in ravnatelj Jankovič, 'dr m so slučajnosti, nakar je predsednik avn ^Vljučil lepo uspeli občni. zbor.
C
eorges:
Mrcvarstvo.
Prepon;, pa- pomen, lorej tudi toliko, ka-nemška pr^T ,mis^. paglavec je /»notno pravzaprav bitje ki ima preveliko Slavo, kj se po razmerju ne poda na ostalo te'o. potemtakem ' \Vesen mit einein mis.--gestalteten, unformigen Kopf .
^arobe pa je, .'ko se misli, da se da nem-,'*&»- prevajati z »pa-«. Xe. se ne da; (kaT llna slovenski pa- včasih le pomen v gorenjih dveh primerih) jiemškegn nia Pt' %il Pomena P!l PleterSnPK ne ome-•/Ijjij *®iss-£ pa se sloveni zdaj i. ne ,
niilliopl ( ne‘ • 2l°- )• Na Primer: miss-neolniv ~~ ne odobravati, Missbilligung — dejan iBV?nje’ Missetal — zl »dejstvo, zlo hudod i zlodejanje, toda Missetater — lik« t i namesto >zlodejt (kar pomeni to-prvoi r >hudiči) ali .zlodejce'. ki sta v poip ntni pomenu bolj perniški obliki. Po-S|ran ma napačna in neslovenska od vseh VrnivJh ^ beseda zlostaviti za nemško r>ra„,^ad-6hlt kar pravi po naše edino > komifV, t*0"-1 **udo »li grdo ravnati ThFostninVk >z\o * if ^r„l.m 8>->gol in tudi sa-“1" ni všeč. ie	»vna-
«e oba veaeta z orodnikom. nemš^ef pa s tozilmkom, a samostalnik z rodilnik^1 in to slov. pismarje tako moti, da se jim idi na slovenfeki izraz ne uslreza točno neTnške-mu. da je morda celo premil in zato silijo na vrh in ponujajo glagol: .zlostaviti'? in samostalnike:	/lostavljenje«, »zlostavo« in
>zk)slavite\\ — kar pa vse skupaj prav’ nič pomeni — kot nekak biser jezikovne obo-Satitve. Malo boljši so tisti, ki rabijo francoska izraza ^maltretirati-: in »maltretiranjem, 'oda tadva izraza imata v slovenščini že pre-fei stopnje van pojem slabega ravnanja, nam-»trpinčiti« in »trpinčenje«, s čimer je *®^eda marsikdaj prav ločno in pripravno '''Ovenjen nemški izraz, kajti slabo ravnanje (Misshandhing) ima lahko prav različne
stopnje neugodnega ravnanja, tako se n. pr. lahko tudii kruto sirovo, bridko krvavo itd. ravna s !kom. Rusi imajo za gorenji nemški glagol: »žestoko obhoditsja s kjem«, torej podobno kakor mi Slovenci in tudi z orod.ii-kom, ki jih pa prav nič ne moti, d asi so se kdaj razni književniki naslanjali tudi na francoščino, kakor mi na nemščino, in so seveda tudi pognali besedo inaltraJier , ki je (kakor nemški) prehajalni glagol. Kakor mi, tako tudi Angleži nimajo za »misshvn-dein samo enega izraza, temveč pravijo med drugim tudi: »to treat HI (slabo, grdo ravnati), .-to treat \vith viclence (nasilno ravnati) in to abuse« (kar pameni tudi zlorabiti in oskruniti), in ga tudi ne iščejo. Samo mi hočemo za vsak nemški izraz za en pojem imeti tudi toliko svojih, dasi ni treba, a kjer imamo za enega nemškega svojih več. se poprimeimo samo enega druge pa v škodo točnosti zametaimo. Tako se je mnogo grdega in nepotrebnega \ jezik nateplo, mnogo lepega in dragocenega pa je izginilo. Slovenci se sicer zastran jezika ne moremo meriti z Angleži, za vzgled pa so nam labko. posebno kar se tiče 'samostojnosti jezikovnega izražanja. Poudarjam Angleže zlasti zato, ker oni so tudi Germani, kakor so Nem- ^ ci, ki so svojo občno superiornost le preveč le preveč vtepli.
Zato je bilo tudi mogoče, da je samo iz namišljene potrebe po prehodnem glagolu po nemškem vzgledu (s tožilnikom) nastal popolnoma nezmiBeln in neraben izra*z »zlosla-v i ti . kar ni drugega nego dokument miselnega in jezikovnega hlapčevstva. ‘Najboljši slovenski .izraz za srednji pojem nemškega misshandeln« je po mojem:	grdo	ravnati	s
kom ., kajti slovenski pridevnik »grd« ne pomeni samo superlativa nelepote, temveč tudi:	zloben,	hud«	(bose, •schlimm) in podob-
no, kar pa mnogi slovarji ne omenjajo, (ird« ne označa torej le telesne nelepote ali grdote, temveč tudi srčno, duševno, po značaju, z eno besedo: moralno. Zalo tudi grdoba« ni le -grdota . temveč tudi živa stvar, katere notranja lastnost je nelepa ali grda, in >grdobija« znači tudi dejanje, ki izvira iz take lastnosti, oziroma iz katerega se da sklepati na tako lahnost in ne samo grdo stvar. Pa še tukaj ima grdobija dva pomena. Na primer stavek: »Ta slika je grdobija ne pravi samo, da je slika kot slika-i'l>a grda, temveč je lahko mojstrsko delo P(> tehniki, a »grdo« je tifeto, kar ptedstav-
\J,Utli tel' razločkov ni v slovarjih, dasi jili P0Z[la, a ne ni udi precej nanje.
... ;	v*:.	V1	Podobne	nedostatke .ima .tudi naš
najvecji m najboljši slovar, to je Pleteršni-Kov’ ^ar niu pa kljub temu ne jemlje neizmerne vrednosti zn nas. Kajti pomisliti je treba, da je bit tiskan leta 1894, torej pred več nego BO leti in takrat je bilo slovarsko gradivo staro in ni obsegalo vseh izrazov In pojmov, ki so se bili do takrat nakopičili v govoru in knjigi. Do danes pa se je slovenščina ogromno razmahnila, razganila in obogatila /. besedami. Kajti danes dela sloven-
ščina težave kvečjemu še v raznih strokah in v znanstvu, v navadnem govoru pa ne. Takrat pa, ko je izhajat Pleteršnikov slovar, tudi navadni govor ni tekel gladko in skozi in *(kozi po slovensko, temveč so tudi izobraženi ljudje mešali vanj ne le nemške besede, temveč tudi nenTške stavke, oziroma cele fraze, trdeč, da se po slovensko sploh ne da, ali vsaj ne tako lepo povedati, kakor po nemško. Seveda to ni bilo tako res, temveč se je tako trdilo le iz nekake gizdavoati in zanikarnosti. Toda ta zanikarnost se nas še danes drži, kar dokazuje najbolj omenjeni slovar, oziroma njegova dvaintridesetletnica. Kajti v vseh teh 'letih ni bilo niti enega človeka, ki ibi bil mislil na njegovo izpopolnitev (če izvzamemo rajnega ravnatelja drja Viktorja Bezka, ki pa je to misel meni le privatno izrekel). Ne rečem, da bi izdali ves izpopolnjeni slovar na novo. Ne, tega ne le ne zmoremo, temveč tudi ni potreba (kajti bolj potreben je nov nemško-slovenski slovar, ki bi pa moral biti v novi izdaji nemško--lo ve nsko-srbo hrvaški, kar bi se s primer nimi koraki, mislim, dalo doseči, kajti za- ! dostovalo bi samo navadno dopolnilo, kar bi | pa s primerno voljo lahko skup spravili. Se- i veda toi to dopolnilo sedaj, po tolikih letih, j ne naraslo na mnogo manj nega je pol Ple-teršnikovega slovarja in tudi delo bi bilo ogromno, kajti ne verjamem, da se je v teh letih nabralo kje kaj »rejenega gradiva. Pa nič zato. Zganiti se je treba.
Gospodarstvo,
OBČNI ZBOR TRBOVELJSKE! PREMOOO-KOPNH DRUŽBE.
Na današnjem 53. občnem zboru Trboveljske premogokopue družbe se je v smislu predloga upravnega sveta sklenilo, da se izplača za leto 1925 kakor lansko leto dividenda od Din 30 za delnico ter se bo vnov-čeval kupon št. 13 od 1. julija t. 1. naprej na že znanih plačilnih mestih. Mandat g. Henri grola de Renevilla je potekel, bil je pa isti zopet izvoljen. Nadalje so bili izvoljeni v upravni svet gg. Emil Freund, ravnatelj Zentral-Europaische Landerbank, generalni ravnatelj Erwin Bhilipp, dr. Erne-rt Hopler in direktor Rikard Skubec.
POŠTNO-HRANILNA SLUŽBA.
Poštno-hranilna služba se prične izvrševati 1. julija t. 1. pri poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah v Ljubljani, Zagrebu iu Sarajevu in pri vseli večjih poštah v naši državi. Poštna hranilnica obrestuje vlope s čistimi 4 odstotki na leto.' Najvišja vložena svota je določena na 25.000 dinarjev. Vlagajo se samo zneski v celih dinarjih od 10 dinarjev navzgor in sicer se na vsako poštno-hranilno knjižico lahko vlaga pri vsaki pošti v naši kraljevini in pri blagajnah poštne hranilnice in nje podružnic. Vlaga se lahko tudi s posredovanjem pomožnih post in selskih pismonoš. Na vsako poštnohranilno knjižico
se sme na vsaki pošti v kraljevini in pri vseh podružnica!} poštne hranilnice dvigniti vsak dan znesek do 1000 dinarjev, ne da bi ga bilo treba poprej pismeno odpovedati. Pri podružnici poštne hranilnice, pri kateri je bil vplačan prvi vlog iu ki je izdala hranilno knjižico, se lahko dvigne vsak dan brez odpovedi tudi preko 1000 dinarjev, in sme podružnica tako knjižico tudi saldirati in popolnoma izplačati. Zneski, *ki se ne morejo kratkim potom dvigniti, se morejo pismeno od- . povedati poštni hranilnici v Beogradu, ki nakazuje odpovedane zneske s čekovnimi nakaznicami. Tudi iz inozemstva se lahko nalagajo zneski pri poštni hranilnici. Obresti od hranilnih glogov pri poštnli hranilnici so vsakega davka proste. Na vloge pri poštni hranilnici do zneska 2000 dinarjev se ne nio-re zaznamovati prepoved niti pridobiti zastavna pravica. Do enakega zneska se poštno-hranilna knjižica tudi zarubiti ne more. Na ime ene osebe kot vlagatelja se sme izdati samo ena hranilna knjižica. Kdor si na svoje ime pridobi po več hranilnih knjižic, dobi obresti samo na prvo knjižico, vse ostale pa se ne obrestujejo. Dopisovanje s poštno hranilnico in njenimi podružnicami v hranilnem prometu je oproščeno poštnine in vseh stranskih poštnih pristojbin. Vsi obrazci za pošt-no-hranilni promet se, izdajajo strankam brezplačno. Podrobna pojasnila izdajajo strankam pošte in blagajna podružnice poštne hranilnice v Ljubljani.
PAKETI S STARO OBLEKO ZA RUSIJO.
Ministrstvo pošte in telegrafa je prejelo od poštne uprave Zveze so vjetsko-social ističn i h republik (Rusija) okrožnico sledeče vsebine:
Zadnji čas prihajajo iz inozemstva pogostokrat k nam paketi s staro obleko in obutvijo. te reči so pa časih tako ponošene in umazane, da so carinski uslužbenci, ki pregledujejo te pakete, in druge osebe, ki prihajajo v dotiko s temi predmeti, v veliki nevarnosti, da se ne okužijo. Po teh osebah se pa okuženje kaj lahko razširi in se navsezadnje še lahko vname epidemija.
Ker hoče naša uprava skrbeti tudi za zdravje naroda je prisiljena, da ukrene vse potrebno glede paketov, v katerih so zgoraj omenjeni predmeti.
Prosimo Vas, da obvestite vse zvezne uprave, da se s paketi, ki gredo v URSS, ne sme ..pošiljati stara obleka in obutev, razen če so ti predmeti čisti in če jim je priloženo zdravniško potrdilo, da so razkuženi. Paketi, kateri ne bodo imeli takega potrdila, se bodo vrnili sprejemni pošti na stroške pošiljatelja.
Te varnostne odredbe se bodo pričele izvajati dva meseca po razglasitvi tega dopisa.
V Ljubljani, dne 16. junija 1926.
Ljubljanski ifflesejcm
TVRDKA PETER KOBAL.
Ena najokusnejših razstav na velesejmu je oddelek tvrdke Peter Kobal. Tvrd/u ima centralo v Kranju, podružnico pa v Ljubljani, v poslopju Kolizeja.
«ess
Podpisane tvrdke javljajo pretresljivo vest, da je preminul njih visokospoštovani senjoršef in ustanovitelj,
gospod	.
EDVARD DOCTOR
'	j	u
Nepozabni pokojnik je posvetil 50 let delovanja ®v°jim podjetjem in ista v neumornem delu vodil k anasnjemu procvitu. Njegov spomin bo vedno med nami, a nepozabno ncTrn ostane njegovo delovanje.
Maribor, Nachod> Bralislava> Wien> Trst> dne 26	m<.
Mariborska mehanična tvornica
DOCTOR & DRUG.
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
tovarni vinskesa kisa,
Na letošnjem velesejmu pe tvrdka razstavila krasno pohištvo v fini izdelavi in v simpatičnem preprostem slogu. Zelo lepi so ko-modni naslonjači, da bi se človek kar zleknil vanje. Naše dame posebno občudujejo pestre .dolge preproge, ki bi bile v kras vsakemu salonu. Vsa razstava tvrdke Peter Kobal napravi prijeten utis in željo po domu, opremljenem s tako finim pohištvom, ki izžareva vonj komodnosti, domačnosti ter naslaja srce in oko in prekaša daleko hrepenenje vsake gospodinje.
TVRDKA STANKO FLORJANČIČ.
Mogoče največji posebni paviljon ima na velesejmu tvrdka Stanko Florjančič. Tvrdka <ma sedež v Ljubljani, Sv. Petra c. 35, kjer ima stalno zalogo železnine in kuhinjske posode.
Paviljonu se pozna, da ga je uredila vešča 'oka. Naše kuhinjske muze vseh stanov občudujejo bogato izbiro aluminijaste, emajlirane, j modre, rujave, sive .ter železne posode. Moški j
posetniki pa vse vrste orodja, okovja, 'Strojev m jedilnega orodja.
razstave povečajo štiri humoristične slike. Številni servisi vseh kvalitet, izdelav in kovin nudijo najlepšo priložnost gospodinjam da si po svoji volji izberejo, kar jih veseli, od^ lahkih aluminijastih, a nezlomlji-v ih, do težkih in masivnih servisov iz drmnh kovin.
Paviljon ima redno mnogo obiskovalcev in obeudovalcev, zlasti onih, ki si mislijo 'kako i a ko lepo, toda vedno zelo praktično in uporabljivo reč. omisliti bodisi za ustanovitev lastnega gospodinjstva, ali kot najprimernejše darilo, ali za izmeno starega posodja in orodja z novim, blestečim, ki je zmožno biti v čast vsaki kuhinji in shrambi.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 30. junija 1926.
Vrednote: »Šešir«, tovarna klobukov d. d. Škofja Loka den. 103, bi. 105, zaklj. 105.
Blago: Drva bukova, letošnja sečnja, 1 m dolž., fco nakl. post., 50 vag. den. 16, bi. 16 zaklj. 16; remeJjni 48/68 mm, od 3 m, 4.50 m, 5 m in 6 m, I., II., III., motile, fco vag. meja. 1 vag. den. 560, bi. 560, zaklj. 560; bukovi parjeni plohi, oetrorobi, očeljeni, paralelni, od 27 do 120 mm, od 2 m naprej, od 14 cm naprej, fco vag. meja, I., 1 vag.' den. 1080, bi. 1100, zaklj. 1080; II., 1 vag. den. 880, bi. 900, zaklj. 880; lipovi neobrobljeni plohi, od 40 do 100 mm, od 20 cm naprej, od 3 m naprej, ca 10% od 2-2.90 m, fco vag. meja 1 vag. den. 760, bi. 800, zaklj. 760;' bukovi hlodi, od 2 m naprej in od 30 cin premera naprej, fco vag. nakl. post., 1 vag. den. 200. bi. 200, zaklj. 200; pšenica bačka, 76, 2%. fco I >ag- ”akl- post., 1 vag. den. 320, bi. 320 zr-[ ključki 320.
I - Zagreb, dne 30. junija. Devize: Ne\vvork [ SSŽJ?6-86-56-66- London izplačilo 275.05—
: iK’ 275.035-276.235, Pariz izplačilo ioi.i3-~ib3.lS, Milan izplačilo 202.91—204.11, Praga izplačilo 167.28-168.28, ček isto, Du-
naj izplačilo 798.5—802.5, 1347—1351.
ček isto, Berlin
Jack London:
Curih, dne 30. junija. Beograd 9.135, New-york 516.50, London 25.14, Pariz 14.625, Berlin 122.95, Dunaj 73.05, Praga 15.31. Bukarešta 2.36, Sofija 3.725, Budapešta 0.007230.
: Epizoda iz Ljeninovega življenja. Leta 1918. in 1919. je strahovala Moskvo in celo okolico tolpa razbojnikov, ki ji niso mogle priti oblasti nikakor do živega. Drzni roparji so izvršili mnogoštevilne vlome v razne ma-gacine in v državne blagajne. Boljševiške policijske oblasti niso mogle poloviti teh razbojnikov, ki so se potikali po Moskvi in o'i0' Lei oboroženi kot vojaki v fronti. Leta 1919-se je posrečilo taki tolpi zajeti samega Ljeni-n.t ob priliki, ko se je vračal iz seje sovjetov.
1 ogla var te o pas n e tolpe Koelkov je odvzel Ljenmu revolver, denarnico in neke dokumente ter zaplenil predsedniku ruske sovjetske republike celo njegov avto. Kožo je odnesel Ljenin celo peš domov.
Morski vrag.
Ko pa sem bil zunaj, sem obstal, kot bi me bila strela zadela. Svojim očem sem veroval brez pridržka, a vendar sem bil za hip omamljen spričo tega, kar so mi pokazale. Tam na obali, komaj petdeset korakov daleč, se je nahajala neka ladja s črnim ogrodjem, brez jambor, z rilcem naprej. Jambore, drogi, prečke, pomešane in prepletene z vrvmi in raztrgano jadro-\ inc, vse se je rahlo gibalo ob ladji. Pomencal bi si bil oči, ko sem gledal tja. Tam na ladji je bila kuhinja, katero smo postavili, nizka kabina, ki se je komaj dvigala iznad ograje, druge znane stvari. Bila ie naša ladja Duh.
Kakšna muhavost usode jo je bila pripeljala sem-kaj — ravno semkaj? Ozrl sem se proti temačni, nedostopni steni v ozadju; polastil se me je silen obup. Rešitev je bila nemogoča. Na misel mi je prišla Maud, ki je spala v koči, katero sva bila midva zgradila. Spomnil sem se na sinočni »Lahko noč!« »Moja žena, meja družica« mi je bilo rojilo po glavi; sedaj pa sem slišal zvonec, ki se je glasil. Tedaj mi je postalo črno pred očmi.
Mogoče je minula samo sekunda časa, vendar za gotovo nisem vedel, koliko časa je minulo, da sem se zopet zavedel. Tam na obali je bil Duh z rilcem naprej, razbiti sprednji drog je štrlel nad pesek, zamotane jadrnice so se drgnile ob njegovi strani, odzivajoč se dviganju šumečih valov. Nekaj se je moralo storiti.
Naenkrat mi je prišlo« na misel, da se, čudno na krovu nič ne gane. Mornarji so spali, utrujeni od noči in borbe z morjem, sem si mislil. Naslednja moja misel je bila, da se utegneva z Maudo vseeno rešiti: če bi mogla priti do čolna in oh jadrati rtič, predno se kdo zbudi. Hotel sem jo poklicati, da bi pobegnila. Vzdignil sem že roko, da bi potrkal na njene duri, ko mi je prišlo na misl, kako majhen je otok. Nikjer bi se ne mogla skriti. Drugega nama ni preostajalo kot Šimi ocean. Spomnil sem se na najini lični koči, na zaloge mesa^ olja, mahovja in kuriva, bil sem prepričan, da ne bova mogla prenesti zimskega morja in silnih viharjev, ki so divjali v zimskem času.
rlako sem stal neodločen pred njenimi vrati. Bilo je nemogoče, nemogoče! V glavo mi je šinila divja misel, da bi udrl v kočo in jo usmrtil v spanju. Tedajci pa n'i J® kakor bi trenil šinila v glavo boljša misel. Na ladiji je vse spalo. Zakaj se ne bi splazil na ladijo — dobro sem vedel, kje je Wolf Larsen spal - in ga ubil spečega? Potem no, bi že videli. Ko pa bi bil on mrtev, potem je bilo še dovolj časa in prostora, da bi se pripravil za drugo. In dalje, najsi bi bil potem položaj tak ali tak, nemogoče je mogel biti slabši od sedanjega.
Nož sem imel za pasom. Vinil sem se v mojo kočo po puško, se prepričal, da je bila nabita in se podal na ladijo. Z nekoliko težavo — zmočil sem se do pasu sem splezal na krov. Vrata v predladje so bila odprta. Obstal sem in poslušal, da bi slišal dihanje mornarjev; nobenega glasu dejanja ni bilo. Na široko sem odprl usta, ko mi je šinila v glavo misel: Kaj pa, če je ladija zapuščena? Poslušal sem bolj pozorno. Nobe-
nega glasu ni bilo slišati. Oprezno sem zlezel po lestvici nizdol. Znotraj je bil zrak zaduhel, kakor ga navadno najdeš po bivališčih, v katerih nikdo ne biva.
^epovsodi je ležala odložena, raztrgana obleka, stari pomorski čolni, puščajoči plašči iz povoščenega platna vsa ničvredna šara, odložena po dolgi vožnji.
Ladija je bila v naglici zapuščena, sem si dejal, ko sem se pedal nazaj na krov. V prsih mi je vzklilo, upanje in bolj hladnokrvno sem se oziral okoli sebe* Opazil sem, da čolnov- ni bilo. V medkrevju je bilo enako kot v predladju. Lovci so z enako naglico pobi ali svoje reči. Duh je bil zapuščen. In je bil Maudin in moj. Zmislil sem se na ladijsko’ zalogo pod kabino in v glavo mi je šinila misel, da bi iznenadil Maudo s kako dobro rečjo za zajtrk.
Prestani strah in zavest, da strašni čin, katerega sem bil pričel izvršiti, ni bil več potreben me je naredila dečaškega in vnetega. Stopal sem po med krovni h stopnicah, da sem prestopil dve hkrati; nič drugega mi ni šlo po glavi kot veselje in upanje, da bo Maud spala, dokler je ne iznenadim z zajtrkom. Ko sem sto- J pal mimo kuhinje, me je obšla nova zadovoljnost ob | misli na vso krasno kuhinjsko posodo v njej. Skočil Jj sem na streho kolibe na zadnjem delu ladije in ugledal , — Wolfa Larsena. Vsled zaleta in iznenadenja sem« naredil še tri, štiri stopnice, predno sem se ustavili Stal je ob vhodu stopnic, da sta samo glava in ranie,| bile vidne, in strmel vame. Roke so mu počivale na napol odprtih vratih. Vendar se ni ganil — samo stal je tamkaj in strmel vame.
(Dalje prih.)
Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573—579
raztavljene moško in dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke
FRAN DERENOA & CIE., LJUBLJANA
Za časa velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritaier, Adler, Phonix
za dom, obrt ,in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. * Večletna garancija.
Od dobrega (najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIED'
Josip Peteline, Ljubljana
Krasno izbiro raznovrstnega pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenBh velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave, tvrdka
PETER KOBAL (KRANJ)
podružnica LJUBLJANA, Kolizej
(Zanesljivim pločnikom tudi na obroke.
rečko Potnik in drug
LJUBLJANA
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov in izdelovanje sadnih sokov
Telefon 110.
Telefon 110.
METELKOVA ULICA 13.
priporoča: sadne marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d.
E" St. 97.
Paviljon
Ljubljana
d.
o.
z.
prlporofa podpisana tvrdka vse
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in dcco. — Solidno in lepo izdelani krofi po najnižji ceni.
Zahtevajte cenikel BRATA CAPUDER LJUBLJANA
Wolfova ulica 1/H.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
TISKARNA „MERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 332.	TELEFON	ŠTEV.	332
Se priporoča za vse v tiskarsko široko spadajoča dela.T
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
Mizarska
delavnica
Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah.
Absolvent
trg. tečaja
išče službe kot
pri kakem večjem pod jetju. — Ponudbe proei na upravo lista pod »M«rljjT<
nctjftirtejšl In najokusnejši na* mizni kis lz vinskega kisa.
o *aht*vajtk ponudbo i rmc #
Tehnično Ln higienično nojmoder-
nej« urejena ktoarna v Jugoslaviji.
1 X. la, EL nadatropja,
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku” i
5 VRTNARSKE ZADEVE ! ■
m	posreduje
| Goikovo »Vrtnarsko podjetje" J
v Kranju.
Poletna stanovanja
z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mimo in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbnibtvu.
DRVA - ČEBIN
NfoHom 1/11. - T«|«f, 5«.
Gospodična
katera je absolviraln trgovsko šolo ter ima tudi nekaj pisarniške prakse išče mesto praktikantinje. Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«.
Mali oglasi.
Za vsako besedo se plača r 50 par, za debelo tiskano |j pa Din l-—.
Modroce
iz najboljšega domačeg» in češkega platna, posteljne mreže, zložljive V°~ stelje, otoinane dek°' racijske patent divah0 * tapetniške izdelke nU najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7. y
Dva orožnika
Slovenca v enem večje® mestu Makedonije, prvi 30, drugi 28 let star, iščeta dve gospodični P°s,e' nega življenja in lep® nanjosti, v starosti 22 26 let, v svrlio korespon- ^ dence in poznejše ženitve. Dopise poelati na upravo lista pod šifro »Sparavček in Zapravljivček«. Diskrecija zajamčena. »/»i
Asistenta-
zobozdravnik* j
sprejme zobo2di**'m1K,. I julijski krajini. Ponudbe J na upravniStvo lista P°	'm
»Asdstent-zobozdravnik«. j
Stanovanje
ostoječe iz kuhinje in sobe išče mirna stranka brez jš otrok. Ponudbe na upravo, lista »Stanovanje«.
Celulozni les
mehka drva, plača nflr bolje Fructus, Ljubljana. Krekov trg 10.
ladaJateJj in odgovorni orodni* ALEKSANDER 2RLBZN1KAB. — Za t lekarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.