kulturno - politično glasilo
'Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrathcr
Klagenfurt, Paulitschg. 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro, (tudi strto zlato).
s v e to\/nih in dom ačih c/ o go Okov
10. leto - številka 33
V Celovcu, dne 13. avgusta 1958
Cena 1.50 šilinga
Pod in nad zemljo
V	teku dvanajstega stoletja se je naša zemlja zmanjšala, ljudje in narodi so se približali. Stoletje atoma je nastopilo in tako premostilo razdalje v zraku m razdalje pod vodo oziroma pod ledom.
Ruski sputniki so kot sopotniki naše zemlje ir velikih višinah krožili in ameriški Nautilus je pod. debelim ledom okoli severnega tečaja naše zemlje približal Ameriko in Rusijo.
Razdalj kontinentov ne merimo več v tedenskih potovanjih in mesečnih vožnjah, marveč le več v urah.
Učenjaki so v desetletnih proučevanjih izsledili tajnosti v notranjosti atomov,- najmanjših delcev, iz katerih je sestavljeno vesolje. Pri tern so sprostili orjaške sile, katerih se sedaj že sami boje. Atomska sila že goni podmornice in usmerjajo letala, ki pa do sedaj le v zelo neznatni meri služijo življenjskim potrebam človeka. Ali bodo vse te iznajdbe in izsledki služili le uničevanju človeškega rodu?
V	zadnjih tednih smo, na Koroškem v posameznih delih dežele doživeli strašna neurja m strahotna razdejanja, ki sta jih povzročila voda in vihar. Vse to pa je le majhen odsev tega, kar imamo pričakovati od atomskih razdejanj, če se lepega dne sprostijo človeške strasti, ki stremijo za u-ničevanjern človeka po človeku. Gorje svetu, ako ne bo sil upravljal človeški razum v duhu božjih smernic. Saj je kdnčno te sile odkril tudi po božji volji, da jih uporabi v napredek-vsega človeštva.
Od parnega stroja preko električnega motenja, od iznajdbe tiska preko iznajdbe smodnika, od telefona do radia je v teku le par stoletij človek spremenil življenjske okoliščine, spremenil je življenjske pogoje m te svoje iznajdbe porabljal in zlorabljal. Milijone ljudi so uničili ti človeški izumi, milijonom ljudi so se pa tudi zboljšale eksistenčne prilike.
V	Ženevi se posvetujejo prvi učenjaki iz vzhodnega m zapadnega sveta, kako bi omejili vse nevarnosti, ki pretijo človeštvu iz atomske energije, v drugih predelih naše zemlje pa se vršijo naprej poizkusi, ki naj dokažejo uničevalno moč atomskih sil. Ves svet danes še z zaupanjem pričakuje ravno od teh učenjakov, ki najbolje poznajo vse uganke notranjosti atoma in njegove ogromne energije, da najdejo izhod iz preteče nevarnosti in usmerijo svoje lastne iznajdbe v korist človeštva. Iz dosedanjega poteka smerno upati, da jim bo ta ženevski poizkus uspel, če se ne bodo politiki in generali z vso silo polastili zlorabe tega atoma. Danes namreč atom in atomska energija nista več le v rokah učenjakov, marveč v rokah državnih in privatnih tovarn, v rokah politikov in generalov.
Vsi narodi brez izjeme "pa si želijo miru, želijo si dela in zaposlitve, želijo si dobre soseščine, da bi tako vsi narodi sveta bili deležni gospodarskega napredka in kulturne rasti. To je brez dvoma bila tudi volja Stvarnikova, ki je položil te sile v svoje stvarstvo, ki je dal človeku bister razum, da se teh sil lahko posluii in tako služi resničnemu napredku.
Atomska podmornica pod severnim polom
0*1 L   m. l ■	■ ■ ■
Gojenke in absolventke gospod, šol!
Odkrila je nova najbližja pol od zapadne poloble sveta v vzhodno	Romanje na SV. ViŠarje
Dne 23. junija je prva ameriška podmornica na atomski pogon „Nautilus” izplula iz. pristanišča Pearl Harbour na Havajskih otokih. Dne 29. julija je preplula Beringovo ožino med Sibirijo in Aljasko. V bližini kraja Barrow Point se je začela njena velika avantura. Potopila se je pod vodo in usmerila proti vzhodu. Nad morskim vodovjem so se bočile velikanske gore nepretrganega večnega ledu. Ko je podmornica dne 4. avgusta prišla na mesto, ki je na zemljepisnih kartah označeno kot severni tečaj, se je nahajala v globini 470 metrov pod vodno gladino. Ta dogodek je 116 mož broječa posadka praznovala s slovesnim obedom. Na jedilnem listu so bili zrezki z grahom ih korenčki ter slaščica z imenom „Torta Severnega tečaja”. Dne 5. avgusta je podmornica zopet splavala na površino v bližini Grdnlandije. Bila je 4 dni ali točno 96 ur pod večnim ledom Arktike ter pri tem preplula razdaljo 3000 km. Čeprav je bila temperatura votle okrog 0 stopinj, je v notranjosti podmornice vladala enakomerna toplota 23 stopinj.
Po uspelem podvigu je helikopter ameriške mornarice pristal na podmornici in vzel na svoj krov kapitana Andersona, poveljnika „Nautilusa” in odletel z njim proti VVashingtonu. Predsednik Eisenhower je pogumnega pomorščaka sprejel v po-
sebni avdijenci in izjavil, da je podvig kapitana Andersona in njegovih mož eno izmed največjih pionirskih dejanj pomorske zgodovine.
To podjetje ni bilo brez skritih nevarnosti in negotovosti. V bližini severnega tečaja obstoji nevarnost, da odpovedo kompasi zaradi magnetskih motenj, ki tam pogosto nastopajo. Pod vodo je za podmornice kompas edini instrument za določanje smeri. Tako bi se lahko zgodilo, da bi v primeru odpovedi kompasa podmornica bila brez možnosti kontrole nad svojo smerjo ter bi se izgubila v vijugah in kroženju pod večnim ledom, podobno kot človek v gosti megli ali v gozdu, ki ga ne pozna. Za ta primer je bila posadka preskrbljena z živežem za 75 dni, čeprav je bilo predvideno, da bo ves podvig trajal samo 4 dni. Toda vse je potekld v najlepšem redu. Uspeli podvig Nautilusa je odprl nove možnosti za trgovinski promet pod vodo. Sedaj ladja, ki odpluje iz Londona na Angleškem v Tokio na Japonskem, mora prepluli 11.200 morskih milj (18.000 km), podmornica bi pa lahko plula po krajši poti pod severnim tečajem, ki znaša samo 8000 milj.-
Velik je tudi vojaški pomen tega podviga. Odslej obale Sibirije nišo več nedosegljive za nasprotnika iz zapada.
Vrhunska konferenca brez najvišjih glav?
fstkT	»'1'	c i rm 1	1~ J „ „	_1 _	■	•	T t
V New Torku se je začelo izredno ple narno zasedanje Združehih narodov, ki se bo pečalo s vprašanjem Bližnjega vzhoda. Na 2. strani v političnem tednu poročamo kako je do tega zasedanja prišlo.
Minulo soboto se je sestal izvršni odbor Glavne skupščine, da pripravi vse potrebno. Že prvi znaki kažejo, da se veliko zborovanje 82 držav začenja pod neprijazno zvezdo. Odločilne velesile bodo namreč zastopali njihovi redni delegati ali pa kvečjemu zunanji ministri. Njihova pooblastila za sklepanje dalekosežnih sporazumov pa so zelo majhna. Hruščev, De Ganile, pa tudi McMillan ne nameravajo priti v New 5 ork. Edino Eisenhower utegne priti, toda kaj pomaga govoriti delegatom, ki nimajo oblasti za sklepanje pogodb.
Kitajcem zopet nekaj ni prav, kajti pekinški listi so začeli zadnje dni ostro kriti-
zirati ravnanje Varnostnega sveta, ki ni sprejel sklepa, da morajo Amerikanci takoj umakniti svoje čete iz Libanona. (Ko so sovjetske čete z ognjem in mečem delale red na Madžarskem, je pa Peking molčal.)
Kot uvod v izredno zasedanje Združenih narodov je Hruščev spustil govor, v katerem je grozil Zapadu z uničenjem, „če ga ne bo pamet srečala”. Kdaj bi on smatral, da je Zapad pamet srečala, ni težko uganiti. Svoj govor je imel v 'Kujbiševu ob Volgi, kjer je spustil v pogon novo orjaško hidroelektrarno, ki jo je označil kot simbol sovjetskega napredka.
Obenem pa je iz Moskve šla nova pošiljka pisem. Namenjena vladam malih narodov. V njih se laskanje menjava z grožnjami. Očividno je to pripravljalno propagandno delo za bodoča glasovanja na zasedanju Združenih narodov v New Torku.
Izraelci zahtevajo garancije
V London je prispela gospa Golda Meir, zunanji minister Izraela. Z ozirom na to, da se bodo ameriške čete v Libanonu ter angleški padalci v Jordaniji prej ali slej zopet umaknili, ima Izrael resne skrbi za svojo bodočnost. Lahko se sicer zanese na svojo dobro opremljeno in izvežbano ter izredno udarno armado, vendar proces zedinjenja Arabcev predstavlja vedno večjo nevarnost za izraelsko državo, ki je otok v neizmernem morju arabskih množic.
Zato sedaj izraelska vlada poskuša od za-
Šentjakobčani
uprizorijo dne 15. in 17. avgusta 1958 ob 8. uri zvečer na župnijskem dvorišču v Št. Jakobu domačo zgodovinsko igro v 4. dejanjih
„MIKLOVA ZALA“
Po dr. J. Sketovi povesti dramatiziral Jakob Špicar Sedeži po 10.— S, stojišča po 6.— S.
Čisti dobiček je namenjen za popravilo farne cerkve v Št. Jakobu Vse od blizu in daleč vabi ob 50-letniči dramatizacije »Miklove Zale«, te naše častitljive narodne igre v domovino Miklove Zale
prireditveni odbor
padnih zaveznikov izvleči garancije za primer, da se bodo njih čete zopet umaknile iz Bližnjega vzhoda. Na Zapad, posebno pa na Angleže izvaja izraelska vlada pritisk s tem, da jim je ukinila dovoljenje za preletavanje izraelskega ozemlja, preko katerega vodi najkrajša zračna pot za oskrbovanje angleških čet v Jordaniji. Na zunaj izgleda, da je s tem ustregla sovjetski zahtevi, toda v resnici je tako, da je to tudi učinkovito sredstvo v rokah izraelske zunanje politike. Da pa ne bi angleških čet v Jordaniji spravila v prehudo zadrego, je začasno dovolila prehod ameriškim letalom. Izrael ve, da so njegovi pravi prijatelji le na Zapadu.
Bojni hrup pri Formozi
Iz Hongkonga poročajo, da je v ožini, ki loči otok Formozo od kitajske celine, zopet zavladal vojni hrušč. Na morju je prišlo do dvoboja med rdečimi in. čangkajškovimi topničarkami. V boj so posegle tudi komunistične topovske baterije na obali, ki so obstreljevale nekatere manjše otoke med Formozo in kitajsko celino.
Zares gremo 23. avg. opoldne z vlakom. Z nami poroma nam vsem znani preč. g. pater Odilo, ki je prišel iz Amerike. S petjem in pridigo nas bo znova navdušil za Marijino češčenje.
Pohitite s prijavami, javiti se je treba takoj v gosp. šoli v 5t. Rupertu, v Št. Jakobu ali v Mohorjevi pisarni v Celovcu. Oskrbite si potni list, ali pa si dobite na okrajnem glavarstvu (Bezirkshauptmann-schaft) osebni dokument (Personalausweis)
Vožnja bo stala iz Celovca približno 30.— šilingov. Vse prijavljene dobite par dni pred odhodom okrožnico z natančnimi navodili.
Absolventke in druga dekleta prisrčno vabljene!
Zveza absolventk.
-KRATKE VESTI —
TRI MILIJONE TON JEKLA po sistemu LD so pred nekaj dnevi izdelali v največjih avstrijskih jeklarnah VOEST v Linzu. Postopek LD je neka posebnost tovarn v Linzu in prav s tem svojim proizvodom imajo največ uspeha na svetovnih tržiščih. To jeklo je posebno trdno in zato . vsestransko uporabno. Pred kratkim je hotela Sovjetska zveza naročiti v Avstriji celotno strojno opremb za izdelovanje jekla LD, vendar je ameriška vlada bila proti. Ima pravico ugovora, ker se je Avstrija pri sprejemu Marshallove pomoči obvezala, da ne bo prodajala v vzhodni blok strateško važnih izdelkov svoje industrije. Vendar izgleda, da bodo v kratkem te omejitve odpravljene.
ČEK ZA 1000 DOLARJEV je izročil neki tirolski jodlarski skupini princ Es-Salam Es Babah, brat vladajočega šejka v Ku-waitu. V njegovi državi ne raste zelena bilka, a kljub temu je najbogatejši človek na svetu. Pod peskom njegove državice so neizmerna ležišča petroleja. Brumni Tirolci so pred puščavskim šejkom krepko jodlali in plesali, kar je bilo možu iz Arabije zelo všeč.
DR. KURT V. SCHUSCHNIGG je v okviru predavanj Solnograških visokošolskih tednov govoril o ameriškem doprinosu k razvoju mednarodnega prava v 19. in 20. stoletju. Bivši kancler pred letom 1938 je sedaj profesor na univerzi v St. Louisu (USA).
DOBER LOV JE IMEL neki v prodajalca banan preoblečen policijski uradnik v zapadnem Berlinu. Na nekem trgu mu je uspelo zaslediti Jureka Klingerja, znanega agenta komunistične tajne službe v Vzhodni Nemčiji. Klinger je sodeloval pri ugrabitvi več političnih beguncev in je tudi sicer zagrešil kopico kaznivih dejanj kot ponarejanje dokumentov in prevar, ki gredo v milijone mark.
IZGINIL JE DR. EISELE, zdravnik, ki je bil pred kratkim obtožen zločinstev proti človeštvu zaradi svoje medvojne zdrav-' niške „prakse” v koncentracijskem taborišču Bucheivvvald. Dr. Eisele je zadnja leta nemoteno izvrševal prakso kot zdravnik bolniških blagajn v Monallovem, dokler niso pri procesu proti ss-ovskem podčastniku Sommerju, stražniku v Buchemvaldu, prišla na dan zdravnikova grozna dejanja. Da se izogne roki pravice, je pobegnil v Egipt, toda na zahtevo nemške vlade po, izročitvi so ga ondotne policijske oblasti aretirale. Sedaj je izginil brez sledu. V Egiptu kar mrgoli bivših ss-ovcev na vplivnih položajih. Gotovo so ti imeli prste vmes pri Eiselejevem izginotju.
Politični teden
Po svetu ...
Namesto vrhunske konference — izredno zasedanje Združenih narodov
Po nepričakovanem sestanku Hruščeva s 'kitajskimi rdečimi oblastniki je sovjetska vlada odklonila ..vrhunsko konferenco” v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov. Hruščev je moral popustiti želji svojih rdečih kitajskih somišljenikov, ki niso hoteli pristati na to, da bi v imenu Kitajske govorila Čankajškova vlada, ki ima oblast samo nad otokom Formozo in predstavlja Kitajsko v Varnostnem svetu ter ima celo pravico veta.
Hruščev je namesto tega predlagal sklicanje izredne skupščine Združenih narodov. Ameriška vlada za vrhunsko konferenco v tem trenutku ni bila posebno navdušena, kajti neizogibno bi se na njej pojavila v vlogi obtoženke. Sovjeti bi namreč lahko s prstom kazali na ameriške vojake v Libanonu. Zato je VVashington v zadnjih tednih storil vse, da vrhunsko konferenco vsaj malo odloži, da njegovi diplomati zmešnjavo na Bližnjem vzhodu vsaj kolikor toliko urede. Res se je podtajniku v amer. zun. ministrstvu Murphyju posrečilo, da je libanonske politike pripravil do soglasnosti pri izvolitvi generala Shehaba za državnega predsednika. Povrh tega pa se je sestal tudi z drugimi arabskimi poilitki.Bil je v Iraku in celo pri Nas-serju v Kairu, kjer je imel dolg razgovor z egiptovskim diktatorjem. Ko se je vrnil v Beirut, je izjavil, da je zadovoljen z doseženimi rezultati.
Čudno soglasje Amerike in Rusije
Spričo delnega pomirjenja na Bližnjem vzhodu je ameriška vlada rada pristala na izredno zasedanje Združenih narodov. Pristojen za ta sklep pa je prav Varnostni svet Združenih narodov. Ta se je sestal minuli petek in ob čudni soglasnosti obeh glavnih nasprotnikov sklenil sklicanje izrednega zasedanja te svetovne organizacije, ki šteje okrog 80 članic. Da pri takem velikem številu udeležencev ne more priti do naglih odločitev je jasno. Petkov sklep pa je povrh tega zanimiv še v enem pogledu: fe namreč kompromis med sovjetsko in ameriško vlado. Delegata obeh vlad sta najprej predložila Varnostnemu svetu dve resoluciji, v kateri ena drugo dolžita napadalnih dejanj. Amerikanci pravijo, da Sovjeti kratijo svobodo vzhodnoevropskim narodom, Sovjeti pa trdijo, da se Amerikanci z oboroženo silo vmešavajo v zadeve arabskih držav Bližnjega vzhoda. Po kratki debati sta oba delegata pristala, da svoje resolucije umakneta in končno je bil soglasno sprejet sklep o sklicanju izrednega zasedanja,
Težišče svetovne politike se premika drugam
Sicer se pa težišče političnih dogodkov prenaša drugam. Moskovska vlada je minuli teden nenadoma zelo ostro napadla Švico zaradi tega, ker je vlada v Bernu sklenila začeti razpravo o nabavi atomskih orožij. V Moskvi so izjavili, da bi atomska oborožitev Švice pomenila konec njene nevtralnosti, kajti „te bombe bi bilo moč izstreljevati v kake druge države,” je izjavil moskovski radio.
Švicarska vlada, je k temu napadu takoj zavzela zelo energično stališče. V posebni izjavi pravi, da si švicarska vojska ne bo nikoli omislila atomskega orožja, ki bi spravilo v nevarnost nevtralnost države. Pač pa še vedno razmišlja o nabavi taktičnih orožij z atomskimi izstrelki, ki bi naj služili zgolj obrambi švicarskih meja. Izjava švicarske vlade zaključuje, da „drž,ava (Sovj. Zveza), ki sama razpolaga z zelo učinkovitimi atomskimi orožji in daljnometnimi raketami in se z njimi celo hvali, pač ne more drugim državam deliti naukov v tem pogledu.”
V Budimpešti so pa objavili neke vrste uradno „belo knjigo”, ki vsebuje „podrob-nosti” o sodnem procesu proti umorjenemu bivšemu predsedniku Imreju Nagyju. Ker je ta itak mrtev in ne more nikomur več skriviti lasu, je namen knjige jasen: hoče spraviti v slabo luč tiste, ki so se zanj zavzemali, to je predvsem Jugoslavijo, pa tudi zapadne države. Zato vsebuje ta „do-kumentacija” Kadarjeve krvave vlade podrobnosti o ..veleizdajalskih” stikih, ki sta jih pokojni Nagy in Maleter imela z zapad-nimi diplomati in vojaškimi atašeji v Budimpešti za časa upora. Se razume, Nagy
in somišljeniki so bili „fašisti in prodani hlapci imperializma” vse izrazi, ki danes nikogar več ne prepričajo. Dokazujejo le, da so komunisti v propagandi zelo iznajdljivi in neutrudjivi.
Predvsem pa gradijo na slab spomin ljudi.
... in pri nas v Avstriji
Politika počiva
kajti ministri si oddihujejo ob obalah jezer in v planinah. Prišli smo v dobo takozva-nih ,,kislih kumare”.
Življenje v Avstriji je v znamenju gospodarskih in kulturnih prireditev. Ne mine dan, da se ne bi začel kak festival, kaka ljudska veselica ali velesejem. Le te prireditve še ministre pripravijo do tega, da gredo na pot in slovesnostih spuščajo priložnostne govore.
Veliki problemi pa čakajo na jesen. Priprave za novi proračun so zopet spravile v tek stari prepir o plačah, cenah in davkih, o inflaciji in o krivdi za vedno rastoče cene. Po podražitvi električnega toka so že napovedana zvišanja pristojbin za vodo, plin, tramvaj in avtobuse. Življenjski stroški so se v minulem mesecu zvišali za 6,5% v primeri z isto dobo lanskega leta. Pri industrijskih delavcih je bilo to zvišanje izenačeno s povečanim dohodkom delavstva, ki se je zvišal netto za dobrih 9 odstotkov. Kratko so potegnili samo nameščenci, posebno v takozvanih svobodnih poklicih, kjer so sindikalne organizacije sorazmerno šibke. Moč slednjih je namreč v veliki množini članov in strumni organizaciji in disciplini. Ta pa ,je posebno pri izobražen-skih poklicnih skupinah že od nekdaj bila slaba.
Skrbi zaradi radia
Vprašanje, ki na Dunaju povzroča precej hude skrbi je gospodarska in kvalitetna ozdravitev avstrijskega radia. Izgleda, da z ustanovitvijo nove radijske družbe, ki bi naj bila vodena kot zasebno podjetje, do-čim so njene delnice v rokah države, ni bilo v bistvu nič spremenjenega. Programi so ostali takšni kot so bili, tudi ljudje so ostali v veliki večini isti. Niso pa ostali isti dolgovi, ampak so se znatno zvečali in ra-
radio povečati nekaterim kategorijam u-metniških sodelavcev plače oziroma honorarje, ki so sedaj po splošnem mnenju odločno prenizki.
Kako bodo to zadevo uredili, je težko reči, kajti različna so mnenja glede vzrokov. Radijska ustanova ima okrog 1500 uslužbencev, od katerih jih je okrog 25 v skupini A, t. j. prejemajo od 6 do 10 tisoč šil. mesečno. Dunajska „Presse” prinaša minulo nedeljo daljši članek in postavlja mnenje, da bi radijska ustanova prav dobro shajala s približno 900 uslužbenci, seveda če bi bili vsi res strokovno usposobljeni in tudi pridno delali. Sedaj pa je tudi pri radiu v veljavi vseobvladajpči proporc. Za vsako mesto, posebno če je bolje plačano, morata biti dva moža, od vsake stranke eden. Oba morata vse važnejše akte podpisati, sicer ne veljajo, oba morata imeti prostorno in lepo opremljeno pisarno in — se razume — dobro plačane tajnice.
Glede radia so bile na Dunaju vedno težave. Tam je pač tako, da težko kaj prav narediš, kajti na enem kupu je preveč ljudi, ki se borijo za eksistenco ali si jo poskušajo zboljšati. In kje je kakšen masten zalogaj, sega po njem veliko število rok. Vsak pa že ima kako poznanstvo pri kakem časopisu in preko njega potem lansira svoje vesti, ki služijo njegovim interesom. Za sedaj bo menda ostalo samo pri godrnjanju, kajti čez počitnice bo vse mirovalo. V jeseni bodo pa potem že morali nekaj ukreniti. Bržkone bodo zvišali tudi pristojbine za radio, kajti poslušalci — ki so pri vsem tem najbolj prizadeti — nimajo nobene besede.
Povratek k normalnosti v Millstattu
V	Millstattu in okolici še trajajo dela za odstranjevanje razdejanj, ki jih je ondi povzročila nedavna huda ura. Deželna vlada je nakazala še 300.000 šil. za prve potrebe, trgovinski minister Bock pa je ob otvoritvi Koroškega velesejma obljubil vso pomoč zvezne vlade, posebno glede olajšav pri izvozu po neurju podrtega lesa. Življenje v Millstattu se počasi vrača v normalnost. Upravičeno so se predstavniki oblasti očitali gotovemu delu tiska, da je o tej katastrofi širilo pretirane vesti, ki jih je potem inozemsko časopisje z veseljem pograbilo, da na ta način škoduje avstrijskemu tujskemu prometu.
V	tej zvezi se pa je začela tudi razprava o vzrokih takih katastrof. Nekaj dni po
X	-- • * *	m.	c*	± ^ JV tl J Vlili
stejo še naprej iz meseca v mesec. Trenut- Millstattu je hudo neurje povzročilo pre-
no gospodari radio s provizoričnim proračunom, ki izteče dne 30. septembra. Potem bo treba bržkone novega provizoričnega proračuna za nadaljnje tri mesece. Že sedaj pa je radio porabil mesečno 64 milijone šilingov več denarja, kot bi smel in za ta primanjkljaj ni nobenega kritja. -Položaj se bo še poslabšal, ko bo moral
cej škode tudi v Krappfeldu. Strokovnjaki so mnenja, da sta prevelika sečnja gozdov in nezadostna ureditev hudournikov glavna vzroka, ki sta ustvarila pogoje za take nesreče. Zato jjostajajo vedno glasnejše zahteve, da se pristojne oblasti z vso odločnostjo in zadostnimi denarnimi sredstvi lotijo te zadeve, dokler je še čas.
Koroško vprašanje v italijanskih očeh
Velika italijanska poročevalska agencija „Italia” je pred kratkim prinesla izčrpen članek svojega dopisnega urada na Dunaju o slovenski manjšini na Koroškem. Iz njega posnemamo nekaj odstavkov:
Uvodoma pravi članek, da državna pogodba z Avstrijo določa v členu 7 posebne pravice manjšinam in sicer pravico do osnovnošolskega pouka v lastnem jeziku in primernega števila lastnih srednjih šol. Nadalje določa, da je slovenščina na Koroškem in Štajerskem ter hrvaščina na Gradiščanskem v okrajih s slovenskim ali hrvaškim oz. mešanim prebivalstvom, uradni jezik poleg nemščine. Nato omenja osnutek zakona o ureditvi manjšinskega šolstva, ki ga je izdelala vlada in je sedaj star poldrugo leto, vendar se zadeva ni še zganila z mrtve točke. Pravi tudi, da „so si predstavniki manjšin in avstrijska vlada že leta hudo navskriž” glede določb državne pogodbe o enakopravnosti slovenskega jezika v uradih, vendar se „ta boj vodi bolj na tihem in tisk rajši molči o tem.” Meni tudi, da so avstrijski časopisi zaradi poročanja jugoslovanskega tiska o manjšinskih zadevah, ,,obdolžili Beograd, da se vmešava v avstrijske zadeve, hkrati pa izrabili priložnost, da so obudili zanimanje za vprašanje odškodnine za predvojno avstrijsko premoženje v Jugoslaviji.
Vsekakor Avstrija tri leta po sklenitvi mirovne pogodbe še vedno ni dokončno in pravno uredila vprašanja manjšinskega šolstva in s časom narašča nasprotovanje nemško govorečega prebivalstva proti „zahte-vam” manjšin ter zavira delo vlade in parlamenta. Dejstvo je, da zlasti na Koroškem, kjer živi najštevilnejša slovenska manjšina, nemško govoreče prebivalstvo noče slišati
o jezikovni enakopravnosti ali o pravicah narodnostne skupine.
Po ljudskem štetju iz leta 1951 in upoštevajoč kot kriterij za narodnostno pripadnost materni jezik, je Slovencev na Koroškem 42 tisoč in so porazdeljeni na več kot sto občin. Vendar je mnogo 'Avstrijcev slovenskega rodu ali celo takih, ki govore slovensko, pa se zaradi svojih koristi ali ker so že asimilirani, nočejo izjaviti za Slovence. Za take so skovali izraz „windische”. Predstavniki slovenske manjšine pa računajo, da je Slovencev na Koroškem 70 do 80 tisoč.
Slovensko manjšino na Koroškem predstavljata dve organizaciji in sicer „Narod-ni svet koroških Slovencev”, ki zastopa katoliški del prebivalstva, in „Zveza slovenskih organizacij”, ki je socialistično usmerjena. Slovenci, po večini majhni kmetje, nimajo lastne politične stranke.
Vprašanje šolskega pouka je nedvomno najbolj občutljivo. Tako ga občutijo nemško govoreči Avstrijci kot tudi manjšina. Med zavezniško zasedbo so britanske oblasti odločile ustanovitev mešanih osnovnih šol^ v občinah z mešanim prebivalstvom. Pouk je bil dvojezičen, kar pomeni, da je bila šola enotna, a v njej so jjoučevali v slovenščini in nemščini, tako da so se otroci obeh narodnosti neglede na materni jezik naučili obeh jezikov. Danes je takih šol še 63, toda po zatrjevanju obeh manjšinskih organizacij — ki nastopata v tej zadevi popolnoma enotno — pouk v slovenščini v zelo mnogih šolah izpodrivajo v prid nemškega pouka in to bodisi zaradi nezadostnega nadzorstva od zgoraj ali na lastno pobudo učiteljev, pa tudi zaradi nasprotovanja (Konec na 4. strani)
SLOVENCI
d&ma in po ioetu
Za sklep Ljublj. festivala • tri izvirne skladbe
Za zaključek letošnjega Ljubljanskega festivala je Slovenska filharmonija pod taktirko dirigenta Sama Hubada priredila „Koncert prvič izvajanih slovenskih skladb.” Na sporedu so bila naslednja dela: Divja jaga — sinfonična pesnitev Blaža Arniča; Koral in tokata Primoža Ramovša ter Mladinska sinfonija Radovana Gobca. Posebno Ramovš in Arnič sta dve samonikli skladateljski osebnosti, katerih delo bogati slovensko glasbo in obenem dokazuje njeno živo ustvarjalno izvirnost.
Mladi Slovenci marljivo študirajo v Ameriki
Na visoki šoli Finn College je bila graduirana za inženirja gospodična Štefka Avsenek, po rodu iz Ljubljane. Svoje študije je že začela v Padovi v Italiji, a jih je potem nadaljevala v Združenih državah, kamor se ie preselila z očetom, znanim nekdanjim industrijalcem in gospodarstvenikom v Ljubljani.
Na Kent State University je graduiral iz vzgoje-slovja John E. Perme iz VViclife, Ohio.
Naslov metalurgičnega inženirja si je pridobil na University of AVisconsin Tone Arko.
Že drugo diplomo na isti univerzi si je pridobil Matija Remec. Sedaj se namerava posvetiti študiju za doktorat.
Franc Puc ml. iz New Yorka je postal doktor zdravilstva na Card. Stritch School of Medicine v Chicagu.
Dr. Uroš Resman iz Clevelanda pa je končal enoletno poskusno službo v znani bolnici Michael Reese ter se bo specializiral za živčne bolezni.
Dr. Marija Bernik končuje specializacijo za interno medicino na univerzitetni kliniki Passavant Hospital.
Dr. Jože Velikonja, ki je bil več let profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu, kjer je izdal zelo pregleden zemljepisni atlas in učbenik, sedaj poučuje na višji gimnaziji Ebnhurst College, istočasno pa je znanstveni sodelavec na University of Chicago.
Za doktorat se pripravlja na isti Chicago University prof. Bogdan Novak, ki je nekaj let že učil na neki višji šoli v Kaliforniji. Miro Krek, ki že ima diplomo iz arabščine, pa sedaj študira knjižničarstvo.
Pa še več mladih Slovencev, sinov staronaseljencev je na unjverzah. Ko bodo končali, bomo njihova imena obelodanili v našem listu, da naši bralci vidijo, kako slovenski človek s svojo pridnostjo povsod dobro napreduje in se uveljavlja.
50-letnica šolskih sester v Egiptu in Tomaju
Red čč. šolskih sester bo v septembru praznoval dve pomebni obletnici: Minulo bo petdeset let odkar je bila ustanovljena postojanka čč. šolskih sester v Aleksandriji in gospodinjska šola v Tomaju pri Trstu.
V	septembru leta 1908 so po prizadevanjih fran-Ciskanskega patra Benedikta Snoja prispele prve šolske sestre iz mariborske matične hiše v Aleksandrijo v Egiptu. Do prve svetovne vojne so vodile ondi šole za otroke avstrijskih izseljencev. Po prvi svetovni vojni so se pa v prvi vrsti posvečale skrbi za slovenska dekleta, ki so v vedno večjem številu odhajale iz Primorske (takrat pod italijansko oblastjo) v Egipt kot služkinje, kuharice, sobarice in vzgojiteljice otrok pri premožnih evropskih in egipčanskih družinah. Pod vodstvom sedanje prednice č. sestre Bcatc Gomišček so si sestre v vročem Egiptu pripravile lep in hladen dom z prikupno kapelico. Slovenska dekleta se ondi zbirajo vsako-nedeljo, čitajo slovenske knjige, pojo domače pesmi, prirejajo predavanja in igre. Sestrska hiša jim prinaša v srca košček daljnje domovine.
V	mesecu maju leta 1908 pa je bil položen temeljni kamen za gospodinjsko šolo na griču Tabor pri Tomaju. Blagoslovil ga ie kanonik Matija Sila.
V jeseni je bilo poslopje dovršeno in šola je začela z delom. Bila je to prva gospodinjska šola na Primorskem. V prvem letniku je imela 13 gojenk. Do danes je vzgojila nad 1000 deklet v smislu gesla prve prednice č. s. Marije Bcatrike Teršavec: Dajmo svetu matere in vzgojiteljice, družinam pa varuhinje vere in poštenja. — Dne 14. septembra bo proslava 50-letnice na sedanjem sedežu šole v Trstu, kjer jo vodi prizadevna prednica s. Mar. Urbana Garup. Poslopja v Tomaju, ki so padla poti Jugoslavijo, pa so bila podržavljena in služijo drugim namenom.
t P. Jožef Aljanlif 0FM
V	Ljubljani je umrl frančiškanski pater Jožef Aljančič. Bil je goreč duhovnik in se je zelo poglobil v obred vzhodnih kristjanov. Več let je pastiroval v Makedoniji med vzhodnimi kristjani, kjer se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo. Z veliko marljivostjo je dolga leta zbiral po Sloveniji materijal in dokumente, ki bi mogli služiti za proglasitev škofa Barage, apostola Indijancev v Ameriki, za svetnika. Pokopali so ga v Ljubljani in na grobu mu je spregovoril v slovo sam škof msgr. Anton Vovk.
Mmm, „&ela dežda" cedet
Izkrcanje ameriških „marines”, mornariške pehote, v Libanonu je pomenilo višek sedanje politične krize na Srednjem Vzhodu. Do včeraj je bil Libanon dežela o kateri marsikdo sploh ni vedel, da obstoji, a malo jih je bilo, ki bi jo znali hitro pokazati na zemljepisni karti. Pa jo je tudi težko najti, kajti spada med najmanjše države na svetu. Njena površina meri 4.000 kvadratnih milj, to je manj kot Koroška in njeno prebivalstvo šteje okrog en in pol milijona duš.
Od pomorskih kopališi do smularskega raja
Leži na južni obali Sredozemskega morja, med1 Izraelom in Sirijo. V dolžino meri ob obali približno 180 km, v notranjost pa sega 40 do 50 km. fe v resnici velika oaza ali zelenica, ki jo na treh straneh ločijo in varujejo od brezmejne puščave visoka gorovja, Sredozemsko morje pa ji je darovalo milo, prijetno podnebje. Zato v Libanonu zelene gozdovi, polja, dokler pogleda v notranjost ne zaprejo mogočne gore. O njenih gozdovih govori že sveto pismo, ki v „Visoki pesmi” opeva vitke cedre na Li-banonu ... Marsikateri prebivalec Libanona pa je še danes prepričan, da je njegova dežela kraj, kjer je nekoč bil raj in ne Mezopotamija (današnji Irak), kot meni večina učenjakov. Zato kažejo tujcem nek grob, o katerem pravijo, da je v njem pokopan očak Noe, in sicer na kraju, kjer je baje po vesoljnem potopu pristala njegova barka.
Na obali se raztezajo krasne peščene plaže, ki so idealna pomorska kopališča, v libanonskih hribih, ki dosegajo višino 3000 metrov, pa zapade debel sneg, kar je podjetne hotelirje napotilo, da so zgradili vzpenjače in moderne hotele za zimski šport. Zato Libanonu pravijo ,,druga Švica”. Od tod tudi ime dežele. „Leban” je bila v starosemitskem jeziku beseda za >,bel”. Ime izvira iz časa, ko se je David postavil v bran proti Goliatu. Takrat so ondi obstajala cvetoča mesta, v katerih so živeli spretni rokodelci, podjetni mornarji in še spretnejši trgovci — Feničani. Najbolj znana njihova,mesta so bila Byblos, Sidon in Tyros ob morju.
I am so gradili ladje, s katerimi so potem prevažali blago po morju v Evropo in tako prinesli na naš kontinent prve začetke (ivilizacije. Tudi ime Evropa je feničan-skega izvora. Tako je namreč bilo ime neki leničanski princesi ob času, ko so prve le-ničanske ladje odkrile našo celino. Zato so po njej imenovali novoodkrito deželo. Feničani so bili tudi veliki učenjaki. Izdelali so prve zemljepisne karte. Oni so uvedli mere za geografske karte (širina dolžina), ki še danes veljajo. V Evropo so prinesli oljčne nasade, ki so dobro uspevali posebno v Jujini Italiji in Grčiji, kjer so nastale cvetoče feničanske naselbine. Znali so že
tudi izdelovati steklo in škrlat. Uvedli vse številčne mere, ki še temeljijo na 12-ternem sistemu, kot n. pr. merjenje časa na ure minute in sekunde. Oni so tudi očetje naše pisave. Namesto dotedanje pisave s pomočjo slik za predmete ali za zloge, so uvedli eno samo znamenje za vsako posamezno črko. Za črko „A” so rabili podobo bikove glave, hiše za črko „B” in tako dalje. V fe-ničanskem jeziku se pravi biku „aleph”, hiši pa „beta” in iz tega je nastala beseda alfabet ali abeceda. To omenimo v toliko, da ne bo kdo mislil, da so vse besede, ki jih nemščina uporablja, nemškega izvora in da so si Nemci izmislili vse pametne reči. V mestu Byblos so Fenečani tiskali prve knjige, odtod je prišlo ime biblija ali Sveto pismo.
Skozi stoletja plen tujih osvojevalcev
Lepo zelena in rodovitna dežela je vselej vzbujala pohlep bližnjih in daljnjih ljudstev. Tako so jo osvojili najprej Asirci, katere so potem pregnali Egipčani, ti so se morali zopet umakniti Perzijcem, katere so potem premagali Grki. Te so pa potem podjarmili Rimljani. Za njimi so prišli Arabci, Turki, po koncu prve svetovne vojne Francozi, pred nekaj tedni pa — Ame-rikanci.
Pri vdorih tujih vojakov so se libanonski hribi izkazali kot zelo prikladno pribežališče. V tesnih, zaprtih gorskih kotlinah so v 7. stoletju po Kristusu našli zavetje številni kristjani, ki so se bili umaknili pred zmagovitimi Arabci. Ti so bili fanatični pripadniki preroka Mohameda, ki jih je z ognjevitimi govori in obljubami blaženosti v raju ako umrejo na bojnem polju, vodil pod zeleno zastavo od zmage do zmage. Pri tem pa so z ognjem in mečem uničevali premagane dežele ter njih prebivalce, ako niso hoteli sprejeti Mohamedove vere.
Potomci teh ubežnih kristjanov, ki so se ohranili o odročnih dolinah, so 400 let ob strani evropskih križarjev oblegali feruza-lem, da ga rešijo iz rok mohamedancev. še danes je dobra polovica prebivalstva Libanona krščanske, vere. Ne pripadajo pa vsi eni verski skupnosti. 'V gorskih dolinah
Libanona so našli zatočišče številne sekte, ki so jih v preteku stoletij razne oblasti preganjale.
Libanon pa je tudi domovina petih rimskih cesarjev in štirih papežev.
Danes moderna država
Kljub svoji častitljivi zgodovini je pa današnji Libanon zelo moderna država. V primeru z drugimi arabskimi deželami je število nepismenih zelo nizko in ženske uživajo mnogo več pravic kot drugod v arabskem svetu. Za marsikatero moderno ureditev v svojem družbenem življenju si pa ima Libanon zahvaliti francoski manda-tarni upravi. Po razpadu turškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne je bila Franciji poverjena uprava Libanona, kot naloga ali mandat tedanje Lige Narodov v Ženevi. Oni so začeli uvajati šole, zdravstveno službo in druge pridobitve moderne civilizacije. Vendar tuj gospodar ni nikdar priljubljen in odpor proti Francozom je iz leta v leto naraščal. Po dveh vojnah izčrpana Francija se je morala leta 1946 -tudi pod pritiskom svojega angleškega zaveznika, ministrskega predsednika Winsto-na Churchilla, — odpovedati mandatarnim pravicam in priznati deželi samostojnost.
Po 27 stoletjih je Libanon prvič postal svoboden in politično samostojen. *
Libanonci so tudi danes podjetno ljudstvo in marsikomu je mala domovina pretesna. V Združenih državah je 400.000 Libanoncev. Posebno številne so njihove na-
selbine v Detriotu, mestu avtomobilskega kralja Forda, kjer jih na tisoče dela v avtomobilskih tovarnah. Uveljavili so se tudi kot trgovci, pa tudi pri radiu in televiziji sedijo mnogi Libanonci, seveda že poame-rikanjenci, na vplivnih mestih. Celo v Ameriki Libanonci še naprej goje svoje narodne in verske tradicije.
Stoletja tujega gospostva pa tudi niso šla brez sledu mimo Libanona. Velik del krasnih cedrovih gozdov, ki jih opeva Sv. pismo, so tuji osvojevalci posekali. Tako je iz nekega hieroglifa (egipčanskega zapisa) razbrati, da je neki faraon (egiptovski vladar) leta 2.650 pred Kristusom natovoril štirideset ladij s posekanim cedrovini lesom in ga odpeljal v Egipt. V prvi svetovni vojni so pa Turki s dišečim cedrovim lesom kurili lokomotive svojih vojaških vlakov. Človek se spomni na usodo bujnih gozdov na planinskih verigah vzdolž Jadranskega morja, ki so jih posekali Benečani, ko so gradili svoje mesto na vodi. Danes ves svet občuduje Benetke, na mestu nekdanjih gozdov se pa razteza pusti in goli Kras.
Prestolica Libanona je Beirut. Je to povsem moderno mesto, ki je dobilo naziv „Pariz Bližnjega vzhoda”. Ameriški misijonarji so leta 1834 ustanovili v Beirutu prvo tiskarno z arabskimi črkami ter so natisnili ondi prvo izdajo svetega pisma v novo-arabskem jeziku. Eden izmed teh misijonarjev je leta 1866 ustanovil ondi univerzo, ki še danes uživa ugled po vsem svetu. Tako Libanon povezuje davno preteklost z modernim napredkom.
JflaščevoHie MpcvztraMfra
V mesecu maju je bil poskušen atentat na uredništvo nekega časopisa v Baslu v Švici. Storilec je vrgel skozi okno z bencinom napolnjeno steklenico, v katero je vtaknil že gorečo vžigalno vrvico. Toda ta ..Molotovljev cocktail” na srečo ni funkcioniral, bencin v steklenici se namreč ni vnel. Razen zdrobljene šipe ni bilo druge škode. Atentatorja niso izsledili, kajti po svojem dejanju je urnih krač izginil neznanokam. Pred nekaj dnevi pa je policija aretirala 32-letnega možakarja, ki je ponoči poskušal vlomiti v neko trgovino. Ko so mu na policiji nekoliko izprašali vest, je med drugimi podvigi priznal tudi atentat na uredništvo. Storil ga je zato, 'ker izmed njegovih številnih rokopisov, ki jih je poslal za objavo, niti eden ni zagledal belega dne v časopisu. Ko se je nepriznani pisatelj pritožil zaradi takega ravnanaja, mu je uredništvo odgovorilo, da je njegova pisarija „zmešan nesmisel”. To ga je tako razjarilo.
da se je hotel za storjeno krivico maščevati. A še pri tem je imel smolo.
Odložil je pisateljsko pero in postal vlomilec. Tu je bolje uspeval, dokler ga ni zalotila roka postave .
DUNAJSKI IZNAJDITELJ TOŽI AMERIŠKO VLADO zaradi vojaških iznajdb, ki si jih je ameriška vlada prilastila brez ustrezne odškodnine, je to neki Oto Halpern, ki je iznašel poseben aparat, kateri preprečuje odkritje bližajočih se letal, ladij ali podmornic po radarju, torej nekaki „anti-radar”. Prva Halpernova tožba je bila že pred leti zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za vojaško tajnost. Sedaj pa mu je ameriško apelacijsko sodišče priznalo pravico, da s tožbo zahteva primerno plačilo od ameriške vlade za omenjeno iznajdbo, ki so jo s pridom uporabljali v zadnji svetovni vojni.
TEPPICHE - Vorhange - PRAUSE
___________ KARNTNER MESSE, HALLE 12 (HAUPTHALLE)
FRAN ERJAVEC, Pariz:	201
koroški Slovenci
III. del.
Z nekim spoštovanjem je Vodnik ponovno, pisal o Bo-naparteju, katerega je slikal ikot jako pravičnega moža, ki da je „glo'boko zamišlen, inu bistrovid” in ,,kar je obljubil, vselej derži”. - „Novize” so prinesle tudi nekaj prilog, izmed katerih bi omenili tu le 15. strani obsegajočo brošurico „od eniga Samovida” iz 1. 1798 z naslovom „Svetsto popisanje hrupa katerimu je franzoski poslanik skusi vunobeshenje eniga trifarbniga bandera 13. mali travna 1798 na Duneji perlshnost dal”.
Obe pratiki in „Novice” so Vodnika vprav prisilile k toliki delavnosti na najrazličnejših področjih svetne književnosti, da je postal takoj s prihodom v Ljubljano (s Zoisom v ozadju) naravnost osrednja osebnost vsega našega preporoda. Razvil se je v prvega našega svetnega pesnikovalca, čigar pesmi so navduševale še vsaj tri rodove po njegovi smrti. Čeprav je bil bolj razumski kub turni delavec v smislu prosvetljenstva kot pa pesnik močni čustev, so vendarle ohranile nekatere svojo ceno še prav do današnjega dne (zložil je okoli 140 raznih pes-mi, okoli 30 jih je prevedel, nekaj narodnih pa po svoje predelal). Naš knjižni jezik za leposlovno prozo in za poučne spise z različnih področij je bil po sili okoliščin tedaj se komaj v prvih povojih in Vodnik, ki je imel od vseh svojih sodobnikov vsekakor najbolj, izbrušen jezikovni cut> je postal njegov glavni začetni ustvarjalec (priredil je celo prve slovenske »Kuharske bukve” in Poslovenil »Babništvo”) s smotrnim prizadevanjem za ujegovo domačnost in čistost, kar je že 1. 1796 celo sam poudaril, češ da je »vselej, želel kranjski jezik čeden na-rediti”. Bil je zavesten preporoditelj, ki je skušal vzbujati
v naših ljudeh narodno zavest in se trudil čim bolj uveljaviti naš jezik. V tem pogledu je najvažnejši njegov obširni članek, ki ga je objavljal od jeseni 1. 1797 do spomladi 1. 1798 v svojih »Novicah” in ki je »prvi veliki tekst slovenske preporodne manifestacije” (K i d r i č). V njem govori o ogromni razširjenosti slovanstva, o naših dobrih in slabih lastnostih, naglaša, da smo vsi Slovani »otroci ene matere od nekidaj”, kritično opisuje našo književno preteklost, pri čemer očita Pohlinu, da je »preveč nemšoval” in »premalo unanje Slovence (t. j. na Koroškem in na Štajerskem) čislal, kar je lahku ino treba”, se boril proti nepotrebnemu uporabljanju nemčizmov, začel prvi pravilno pisati naša rodbinska imena itd. Pri tem pa nikakor ni bil borben, kakor n. pr. Pohlin ali Linhart, temveč je učil, da Slovenci in Nemci med seboj »ne smemo prepira imeti.” Zanimivo je pa, da se je nahajal v precejšnji stiski radi našega narodnega imena, čeprav je za tega že G u t s m a n utrdil izraz »Slovenci”! Toda Vodnik je uporabljal izraz »Slovenci” za vse Slovane, a za svoje ožje rojake je rabil izraz »Kranjci”, ki je 'bil tedaj splošno v navadi. Seveda je dobro vedel, da govore naš jezik tudi v sosednjih deželah in ker teh pač ni mogel nazivati »Kranjce”, si je pomagal tako, da je rabil zanje izraz »unajni Slovenci", a Koroško je stalno na-zival Korotan.
Že zgornji očrt vsestranskih Vodnikovih prizadevanj in njegove neumorne delavnosti nam podaja nekako sliko vsebine našega preporoda. Kot sem že naglasil, je bilo njegovo žarišče v Ljubljani, od koder so potem njegove iskre polagoma vnemale tudi naše obrobne dežele. Od teh bi bila pač najbolj pripravljena tla na naši Koroški, kjer je zaoral globoke brazde že Gutsman, ki je • pa žal umrl že par let pred Vodnikovim trajnim nastopom. Posebno pa moramo obžalovati, da si ni vzgojil Gutsman nobenega, ki bi bil nadaljeval njegovo delo in je ob njegovi smrti propadla celo njegova književna osta-tna. Ako bi ne bil že davno poprej razpuščen jezuitski
red, bi si bil Gutsman gotovo našel tu med sobrati nekaj mož» ki bi nadaljevali njegovo delo že bolj ali manj tudi ob žaru ljubljanskega preporodnega ognjišča, a tako so se po razpustu reda razpršili njegovi slovenski celovški člani na vse strani, a v čisto tujih vzdušjih vzgojena osla la slovenska svetna in redovna koroška duhovščina za tako delo še ni bila zrela. Treba je bilo zato počakati še nekaj kratkih let, da se je vrnil v svojo ožjo domovino Kobe n m da je prispel s Kranjske Japelj. Da je pa tudi v desetletju po Gutsmanovi smrti rastla na Koroškem njegova bogata in klena setev celo brez kakega vid-nejšega preporodnega delavca nekako sama od sebe dalje, nam dovolj glasno priča, da je izšlo celo v tistih le-tih na Koroškem vsaj 11 slovenskih knjig (gl. »Bibliografijo” v II. delu), čeprav so medtem obračali vso pozornost nase burni politični in vojni dogodki.
IV.
PRVA FRANCOSKA OKUPACIJA KOROŠKE
Kakor smo slišali že v II. poglavju, je skušal pariški direktorij (Vodnik je skoval zanj slovenski izraz »vižarji”) po sklenitvi miru s Prusijo (1795), Španijo in Holandsko prisiliti k ugodnemu miru končno še Avstrijo. V ta namen je započel spomladi 1. 1796 z veliko ofenzivo proti Dunaju, in sicer tako, da bi prodirali dve armadi skozi južno Nemčijo po dolini Donave, tretja pa skozi gornjo Italijo in slednji je bil postavljen na čelo mladi Napoleon B o n a p a r t e. On je bil sin skromnega odvetnika z otoka Korzike (roj.,1. 1769), ki je prav tedaj prišla proti svoji volji pod francosko oblast. Korzičani so mrzili Francoze in sam Napoleon se do smrti ni naučil dobro francosko. Vkljub temu ga je pa oče spravil v francosko vojaško šolo, kjer je poleg vojaških ved pridno proučeval tudi zgodovino, matematiko, pravo itd. Kot šestnajstletni mladenič je postal že topničarski poročnik in se bavil v prostem času še nadalje z raznimi vedami.
(Dalje prihodnjič)
Pred 50 leti med
kasaškimi Slov etud
Kronika našega prosvetnega življenja po tedanjem glasilu koroških Slovencev, tedniku »Mir«.
Dne 9. novembra 1907, stran 309:
,fa>eza koroških slovenskih nepolitičnih društev — Slovenska krščanskosocialna zvem za Koioško” — s sedežem v Celovcu, se je ustanovila dne 20. oktobra t. 1. Pristopilo je takoj 12 naših izobraževalnih društev. — Izvoljen je bil sledeči odbor:
Matej Ražun, predsednik;
dr. Lambert Ehrlich, podpredsednik;
Valentin ]ug, tajnik;
P. Vunček, blagajnik;
Janko Arnuš, Anton Gril in Leopold Abraham, odborniki.”
ŠT. VID V PODJUNI
Tudi pri nas se je nabralo nekaj novic za bralce ..Tednika”. Dne 24. 5. je bila v Rikarji vesi poroka Jožefa Zeca, pd. Kute-jevega iz Spodnjih Vinar, ki je popeljal pred oltar Micko Peku, pd. Melharjevo iz Rikarje vesi. Dne 6. 7. pa je na Mokrijah Tonej Carf, pd. Vašnikov iz Goselne vesi obljubil večno zvestobo svoji nevesti Micki Weitzer, Pirovčevi na Samovi. Obema paroma obilo sreče na skupni zakonski poti!
Dne 2. julija pa je obhajal naš župni upravitelj, č. g. Jože Kunstelj, svoj 25-lttni mašniški jubilej. Pred božjo službo so na ta dan srebrnomašniku pevci ubrano zapeli pozdravno pesem. Po službi božji pa se je slavljenec vsem zbranim zahvalil za čestitke ter jim obljubil, da jih bo priporočal 1 urški Materi božji, kajti prav takrat se je pripravljal na romanje v Lurd. Naš dušni pastir je obhajal svoj srebrnomašniški jubilej natančno na isti dan, kot je bil pred' 25 leti posvečen za duhovnika. Ta dan pa je padel na delavnik, zato se marsikdo izmed faranov ni mogel udeležiti službe božje, kajti delo na polju in travnikih prav v tem času najhuje priganja. Zato pa ljubljenemu dušnemu pastirju prek našega lista čestitamo ter mu želimo, da bi še mnogo let zdrav in zadovoljen med nami pasti-roval ter da dobri Bog blagoslovi njegova prizadevanja.
Življenje postaja pri nas zanimivo in pestro. Dne 22. junija je bila pri Voglu otvoritev nove obednice za letoviščarje. Dne 13. 7. pa je bila otvoritev živovega novega hotela „Turnersee”. V njem je vse polno gostov. Hiša, dvorišče in vrt so popolnoma prenovljeni. Poleg škrjanca Helena Oraš, Rušinja v Mlinčah, zida kavarno. Poleg Kuteja pa raste stanovanjska vila inž. Pir-kerja. Tako se spodnje Vinare naglo razvijajo in dobivajo novo lice.
Trgovec Hanschko je svoji hiši v Nagel-čah prizidal' še prvo nadstropje. Tudi Urapnik zida kakih 30 metrov vstran od ceste novo hišo in bo staro ob cesti podrl.
Pasji dnevi so se tudi letos izkazali vredni svojega imena. Na Jakobovo, v petek proti večeru, je udarila strela v gospodarsko poslopje Blaža Smolnika, pd'. Pavleža v Pogrčah. Poslopje je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi kmetijske stroje in že spravljene poljske pridelke, škodo cenijo na okrog 250.000 šil. S težko prizadeto Pav-leževo družino, ki uživa ugled po vsej okolici, vsi sočustvujemo.
SINČA VES
(75-letni jubilej)
Pred kratkim je obhajala tvrdka Leit-geb 75-letnico obstoja. Iz navadne žage je v zadnjih desetletjih nastalo veliko, preko meja znano lesno industrijsko podjetje. V tovarni je zaposlenih več sto delavcev. Mnogo hiš je v zadnjem času zrastlo v Sinči vesi in okolici, kjer stanujejo delavske družine. Treba pa bo v doglednem času tudi zidati šolo in stanovanje za dušnega pastirja.
GLOBASNICA
(Strela šviga v kuhinji; razno)
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so se pojavili na naši vasi nenadoma stroji — velikani, katere so posebno otroci z občudovanjem ogledovali, številna tovorna vozila so pričela dovažati material, delavci pa kopati in nasipati, in tako se je lahko vsak na lastne oči prepričal, da bo sedaj čas, o čemer smo že mnogo slišali in kar so občinski ' možje že dalj časa pripravljali; namreč prepotrebno tlakovanje ceste skozi Globasnice. Ker ima vas kar tri potoke: Graben, Reko in Parodec, je bilo treba premostiti razne težave, posebno še, ker je imel pri gradnji ceste važno besecjo ,»gospod1 špannaj-šter”. Pristojni uradi sp za drugo leto obljubili regulacijo potokov oziroma hudourni-
kov in tako so bila vsa tozadevna vprašanja sporazumno rešena, dveh ali treh, kjer grozi ob nalivih povoden.
V nedeljo, 3. avgusta so opoldne pokrili nizki, črni oblaki našo okolico. Ob spremljanju bliska in groma se je nenadoma vlila ploha. Ljudje so zbežali v hiše, tako tudi pri Ražunu. Ko je imela gospodinja Berta ravno opravke pri štedilniku, je udarila v hišo strela, ki pa h sreči ni užgala, napravila pa je precej škode na poslopju, posebno v kuhinji. Še večja sreča je bila, da strela ni zahtevala človeških žrtev. Berto so sicer odpeljali v bolnico, odkoder se je čez par dni zopet zdrava vrnila. Opekline na obrazu je dobila tudi Podedova Rozina, medtem ko se vsem ostalim — bilo jih je šest v kuhinji — ni nič hudega zgodilo.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽELEZNA KAPLA
ROMARSKI SHOD PRI DEVICI ' MARIJI V TRNJU
Na praznik Marijinega Vnebovzetja — dne 15. avgusta — so od 6. ure naprej vsako uro sv. maše in spovedovanje več spovednikov. Poslušni otroci svoje nebeške Matere smo samo tedaj, ako v duhu pokore romamo k njej to je, ako sprejmemo tudi sveti zakrament pokore in sv. Rešnjega Telesa.
Ob 9. uri sv. maša novomašnika č. g. Leopolda Kassla. Med to mašo pojejo pevci iz Želinj, Suhe in Obirskega. Vabljeni!
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiinmimiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiii
KOTMARA VES
Smo v bližini Celovca, pa vendar tako oddaljeni ,da zamudimo „poljanci” najmanj pol dneva, „gorjanci” pa kar cel dan, ako moramo po opravkih v mesto. Posebno veliko časa zabijemo v čakalnicah zdravnikov. Zato smo se prav razveselili, da se je naselil pri pd. Lahu dentist in nam ne bo treba več zamujati dragocenega časa z „večnim” čakanjem pri mestnih zobozdravnikih. Posebno razveseljivo je, da je pripravljen ordinirati tudi popoldne in na noč, da tako ustreže delavcem in kmečkemu človeku, ki je čez dan zaposlen.
Pred tremi leti smo dobili živinozdravni-ka, ki je velika dobrota za naše kmete na „Gurah” in se je kot domačin kar lepo vživel med nami. — Sedaj upamo, — v tretje rado gre — da dobimo še zdravnika splošnega zdravilstva, saj bi imel dovolj dela in jela, ko je velika okolica, da bi nekoliko razbremenil naša dva zdravnika v Vetri-nju, ki v zimskem času bolj nerada delata bolniške obiske po naših „Gurah”. Saj jima ne zamerimo, ko morata oskrbovati prevelik okoliš in v sezoni epidemij ne zmoreta vseh bolniških obiskov. Večkrat beremo v listih, da je v Avstriji zdravnikov na pretek, na deželi pa takšno pomanjkanje. Zdravniška zbornica bi morala skrbeti, da bi tudi na podeželju bili zdravniki enakomerno porazdeljeni. Seveda bi si želeli zdravnika, sina naših krajev, da bi se tudi stari ljudje mogli z njim po domače razgovoriti. Morda se nam kdaj uresniči ta želja, potem pa nas bo Celovec samo še po nujnih uradnih poteh videl.
BOŽJI GROB PRI PLIBERKU
(Blagoslovitev zvonov)
Prišel je zaželjeni dan, ki ga je res naredil Gospod, dan blagoslovitve treh novih zvonov. Okolica se je slovesno pripravljala na ta pomembni dan, dekleta so pletle vence že teden dni prej, fantje so postavljali mogočne slavoloke, kar osem po številu. Že v soboto so topiči oznanjali prihod praznika. V nedeljo dne S. 8. 1958 so prihajali verniki od vseh strani, ni jih strašilo slabo vreme, njih geslo je bilo, „k Božjemu grobu na blagoslovitev) zvonov.” Ob 9. uri je bila peta sv. maša, katero so darovali mil. g. kanonik Aleš Zechner iz Celovca, po sv. maši je bila pridiga in nato blagoslovitev. Okoli zvonov se je vrstilo 75 tetk, pevski zbor pod vodstvom č. g. Miheliča in pet botrov in sicer: Jurij in Brigita Nachbar, p. d. Kropa v Vidrajivasi, Jerica Podlesnik iz Non-če vesi, Hanin Franc, p. d. Lipej v Čirkov-čah in Franc Nachbar, p. d. Jop v Čirkov-čah, kot načelnik odbora za nabavo zvonov. Okrog njih pa se je zgrinjalo ljudstvo z vseh strani.
Zvonove so blagoslovili mil. g. kanonik Aleš Zechner ob asistenci mil. g. prošta Trabesingerja, novomašnika č. g. Janeza Skuka in č. g. prof. Miheliča.
Sledile so lepe deklamacije, naj navedemo eno:
Dočakali smo veselja dan, raduj se z nami hrib in plan! Pozdravljeni novi nam zvonovi hvaležni bomo vam botrovi.
Ko boste v stolpu nam zapeli z drhtečim srcem bomo vas objeli pozabljeno bo vse trpljenje za trud prelepo bo zvonjenje.
Mir in slava vlada naj, vi oznanjali boste zdaj Božji grob presrečna vas ko donel nam bo mili glas.
Delili z nami boste žalost in veselje vsakega k pravi veri naj pripelje mir ljudem in Bogu v čast, ki nad nami ima vso oblast.”
Po blagoslovitvi so se č. g. prošt zahvalili vsem darovalcem, nabiralcem, tetkam, botrom, fantom, strelcem in tistim, ki so postavljali slavoloke. Posebno zahvalo so pa izrekli načelniku odbora Francetu Nach-barju, p. d. Jopu v čirkovčah, ki je vse sijajno organiziral in sam največ nabral, da se je stekla skupaj tako ogromna vsota okrog 100.000 šilingov in smo si tako mogli nabaviti res lepe zvonove.
Tesarska dela so bila izvršena pod vodstvom g. Štefana Potočnika iz Pliberka.
Navesti še moramo težo zvonov in sicer: Prvi tekta 1.400 kg {es glas) in je posvečen sv. Križu, sv. Mihaelu in sv. Janezu Krstniku. Nosi napis: Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod — Žive bom klical k molitvi, mrtve k večnemu počitku.
Drugi tehta 727 kg (g glas) in je posvečen lurški Materi božji, nosi napis: „Spo-min na stoletnico prikazovanja Matere božje 1858-1958.”
Tretji tehta 413 kg (b glas) in je posvečen sv. Jožefu in sv. Mali Tereziji. Nosi napis: „Sv. Jožef, zavetnik umirajočih, prosi za nas.” Napisi so dvojezični.
Četrti, ki je bil prelit leta 1949 tehta 156 kg (es glas) pa bo moral biti še enkrat prelit, da bo dobil c glas.
Ob 13. uri so zvonovi mogočno zapeli, da se je razlegalo čez hrib in plan, in marsikatero oko je bilo rosno, ko smo slišali po 41 letih zopet mogočno zvonjenje pri Božjem grobu.
Romarji in vsi častilci Božjega groba, prihajajte zopet v obilnem številu k Božjemu grobu, tako kot pred prvo svetovno vojno, ker naši zvonovi bodo vas pozdravljali in bodo z vami delili veselje in žalost.
SELE — ŠAJDA
Vsem Marijinim častilcem od blizu in daleč sporočamo, da se bo žegnanje pri cerkvici Marijinega brezmadežnega Srca obhajalo dne 24. avgusta.
Spored: Sv. maše, procesija z Najsvetejšim in Marijinim kipom.
V Marijinem jubilejnem letu hočemo tudi v našem planinskem raju nebeško Mater najlepše počastiti in jo prositi pomoči in varstva. Tudi na praznik Marijinega Srca 22. avgusta bodo tam sv. maše.
Srčno vabljeni k Mariji!
Šajdarji!
SELE
(Nezgoda. Obisk)
Adolf Mak, p. d. Šerjak na Šajdi, je klestil veje na visoki lipi. Pri tem delu pa je omahnil in padel okoli 15 m nizko na tla ter obležal nezavesten. K sreči pa poškodbe le niso bile tako hude, kakor bi pri takem padcu mogle biti. Nalomil si je par reber in se lažje poškodoval na glavi in notranjosti. Zdravi se v celovški bolnici. Želimo mu, da se kmalu ozdravljen vrne domov k materi in sestri.
Na dan sv. Lavrencija v nedeljo, 10. avgusta, je precej Selanov poromalo k Sv. Krištofu, na Brezje in še drugam, druge pa je privabil velesejem v Celovcu. Kakor v nadomestilo za odsotne farane pa so nas obiskali pevci iz Zagorij z novomašnikom, č. g. Jožefom Adamičem. Lepo so peli pri drugi božji službi in navrh med podeljevanjem novomašniškega blagoslova. Za nje je bil to obenem prijeten izlet, za nas pa prijetna sprememba.
Jtlali da* potoži dttcuriii na oltar
V	devetdnevnici pred Marijinim vnebovzetjem smo v provincialni kapeli šolskih sester obhajali tudi dan vednega češčenja. Dopoldan sp se vrstile sv. maše, popoldan pa molitev in petje ob marljivi udeležbi naših ljudi iz. Celovca in okolice. Slovenska verska skupnost je imela tako zopet priložnost, da Gospodu v svetem Rešhjem Telesu izrazi svojo vero in vdanost ter mu da zadoščenje in spravo za žalitve človeštva.
Vsi obiskovalci naše kapele ste imeli pri tem vsaj bežno v mislih tudi to, da bi že skoraj zunanji sijaj svetišča odgovarjal dolžnemu češčenju. Do tega dne pa niste mogli v njem opaziti nič novega. To bi Vas moglo privesti do napačne sodbe, da se morda nič ne dela. S tem pa bi storili krivico sebi in svojim rojakom, ki so naši prošnji za darove odgovorili s toliko velikodušnostjo. Naj bo torej vsem znano, da v naslednjih dneh začnemo s pokrivanjem tal. In to ste nam omogočili ravno s prispevki zadnjih dveh mesecev, ko štejemo nad 300 darovalcev, med katerimi je petindvajset darovalo po 100.— S ali čez, štirje celo po 500,- S.
Le veselimo se vsi, da naša vzajemnost za božjo in Marijino čast v tej skupni zadevi tako lepo raste in se krepi, ker nas bo naredila vredne posebnega božjega varstva, vedno obilnejših milosti, vedno bogatejšega blagoslova!
V	ta namen molimo za vse dobrotnike
hvaležne šolske sestre.
CELOVEC
Denfistka HELENA GALLE
Klagenfurt, Bahnhofstrasse 38b je na počitnicah. Začne spet delati dne 8. septembra 1958
Koroško vprašanje...
(Nadaljevanje z 2. strani) nemško govorečega prebivalstva proti mešanim šolam. (To samo maloštevilni, a. glasni in vplivni hujskači. Op. ur.).
V polemiki, ki se pojavlja v celovškem tisku, trdijo avstrijski konservativci in desničarji, da dvojezična šola krši pravico staršev do izbire šole in sili otroke nemškega jezika, da se učijo jezik, namreč slovenščino, ki je brez vsake koristi V mednarodnih odnošajih. Predstavniki manjšine pa pravijo, da bi v primeru, če dvojezična šola ne bi bila obvezna, večinski jezik popolnoma izpodrinil slovenščino in slovensko manjšino bi popolnoma potujčili. To so iste skrbi, kot jih ima južnotirolska manjšina v Italiji.
Vendar se boj ne vodi samo za šole,” nadaljuje poročilo, ampak „posega, tudi na druga področja ter zaideva sodišča, uradovanje in javne napise. Četudi je avstrijsko ustavno sodišče v neki svoji razsodbi lani priznalo avstrijskim državljanom slovenskega jezika pravico do sodnega postopka v maternem jeziku brez uporabe tolmača, ta pravica vendar praktično ni uveljavljena. Na sodiščih uporabljajo samo nemščino, posebno ker vsi Slovenci znajo nemško. Isto velja glede uradovanja in razglasov krajevnih oblasti, ki morajo biti napisani samo v nemščini, četudi je s 7. čl. potrjena enakopravnost obeh jezikov. Končno na vsem Koroškem tudi ni sledu o kakih dvojezičnih napisih. Kar se videza tiče, ni nič opaziti — v nasprotju z Gornjim Poadižjem in tržaško ter goriško pokrajino — da bi živela v teh krajih tudi kaka narodna manjšina. Njene navzočnosti ne izdaja noben plakat, noben napis, noben cestni kažipot. Le v kaki vasi je najti dvojezične napise na trgovinah, a so le znak trgovčeve lastne pobude.” '
Poročilo pravi, da se nobeni izmed glavnih političnih strank v resnici nikamor ne mudi z ureditvijo tega vprašanja, ker bi se' z vsako za Slovence sprejemljivo rešitvijo zamerili pri nemških nacionalističnih krogih na Koroškem in zaključuje: „Tako duše to vprašanje in stalno odlagajo možne rešitve. V Avstriji pač raje razpravljajo o Gornjem Poadižju” (Južni Tirolski).
SEVERNO STENO GORE EIGER, ki spada med najtežje plezalne ture v Evropi, sta preplezala Kurt Diemberger in Volf-gang Stephan. Ta gora je zahtevala že mnogo smrtnih žrtev in še pred nekaj tedni se je neka druga skupina po brezuspešnem poskusu morala vrnili, pri čemer je zašla v smrtno nevarnost. Obema uspešnima jrle-zalcema sta med drugimi čestitala prosvetni minister Dr. Drimmel in notranji minister Helmer.
p * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Umrl je Mihail Zoščenko
V	mesecu juniju je v Moskvi po dal j.Si bolezni umrl pisatelj Mihail Zoščetiko, čigar kratke črtice srno večkrat objavljali. Bil je pisatelj z ostrim satiričnim natrdihom in so mu njegove črtice prinesle slavo v Rusiji in po vsem svetu.
V	svojih zgodbah je opisoval vsakdanje življenje malih, povprečnih ljudi po bolj-ševi&ki revoluciji. Znal je opisovali ljudi in razmere na lahkoten, posmehljiv način, pod katerim pa se je vedno skrivalo toplo čuteče srce* Zaradi svojega pisanja si je
nakopal leta 1946 hudo zamero pri mogočnikih, ki so se čutili prizadete in tako je moral umolkniti. Šele po Stalinovi smrti so ruske revije znova začele objavljati Zoščen-kove prispevke. Njegovo življenje je bilo tako pestro kot njegove zgodbe. Rodil se je v Poltavi leta 1895, po dovršeni srednji šoli je študiral pravo, dokler se ni leta 1915 javil kot prostovoljec v vojaško službo. Potem je bil, kot sam pravi „podoficir, rdeče-armejec, agent policije, inštruktor za rejo zajcev, miličnik, čevljar, mizar in umetnik.”
MIHAIL ZOŠČENKO:	^
To se je zgodilo na moskovskem vlaku v vagonu tretjega razreda.
Nekemu debelušnemu državljanu je padel nož na tla, ko je odrezal od hleba zalogaj kruha.
Soseda debelušnega državljana je vprašala z zvedavostjo:
— Kaj je padlo, očka, nožek ali vilice?
— Nožič — je nerad odgovoril državljan in grebel z roko po klopi. — Moški bo prišel — je rekla državljanka. — Če je padel nožek, bo moški.. .
Moj sosed, človek v zelenih ovojkah in s culo na hrbtu, se je nenadoma razburil. Kar potemnel je od: jeze.
— Sram vas bodi, da imate v dvajsetem stoletju predsodke in ste praznoverni.
Državljanka je preplašeno pogledala mojega soseda.
— To je posebno znamenje — je rekla. — Če pade nož, pride za gotovo moški, če vilice, pa ženska. .. Jaz pa, tovariš, prav nič . . . Znamenje je tako . ..
Moj sosed se je zlobno nasmejal.
— Kaj ni — je dejal — spotakljivo?! Povsod naokrog elektrifikacija, tu pa'taki predsodki ...
Sosed je pomolčal, potem pa spregovoril znova, obračajoč se večidel k meni, vendar tako, da bi ga slišali vsi.
— Da, tovariš, povsod električnost, povsod — boj z religijo, in po vsem tem pa, dobro me poslušajte, — polna nevednost in malomeščanski predsodki.
— No, ne ravno povsod — sem rekel.
* Tudi njegove zgodbe so včasih doživele čudno usodo. Tako si je pred dobrim letom protikomunistično usmerjena ameriška informacijska služba izbrala zgodbo z naslovom „Ivan Panfilič in njegove čebele”, ki biča birokracijo v sovjetski zvezi ter jo razposlala vsem listom. Naše uredništvo jo je prevedlo v slovenščino in jo objavilo v „Ted-niku” točno pred letom dni. Ista z rdgo rdgov dn tem leta 1958 pojavila dobesedno v prvomajski številki glasila komunistične partije v Ljubljani, baš sredi najostrejšega besednega prepira med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
tez nekaj tednov se je pojavila tudi v nekem vistousmerjenem primorskem dnevniku v Trstu.
JU LES VERNE:	38
Potovanje na	^
V Franciji in sploh v Evropi so tega sijajnega in hrupnega človeka vsi poznali. Neprenehoma so se pogovarjali o njem, saj je vedno stotero glasov oznanjalo svetu njegov sloves. Podoba je bila, da živi v stekleni hiši in da je vesoljni svet priča njegovih najintimnejših skrivnosti. Imel je pa tudi čudovito zbirko sovražnikov iz vrst vseh tistih, ki jih je razjezil, razžalil ali prekucnil, ko si je brezobzirno utiral pot skozi množice.
Vendar so ga imeli ljudje na splošno zelo nuli in so ravnali z njim kot z'razvajenim otrokom. Bil je človek, „ki ga je treba vzeti takšnega kakor je, ali pa zavrniti” kakor pravimo po 'domače — in ljudje so ga rajši „vzeli”. Vsakdo se je zanimal za njegove drzne pustolovščine in vznemirjeno čakal, kaj bo z njim. Saj je bil blazno pogumen! Ka-dar ga je kak prijatelj skušal ustaviti z napovedjo bližnje nesreče, je odvrnil s-prijaz-nim smehljajem: „Gozd zgori samo od lastnih dreves” in se ni niti zavedal, da je povedal enega najlepših arabskih pregovorov.
Tak je bil potnik „Atlante”; vedno ne-
— Od tega mi ni nič laže — je mračno rekel sosed. — Zavoljo tega, vidite, tovariš, sem se ločil od žene.
— Pa menda ne?
— Bog pomagaj — je dejal. •— četudi nisem partijski človek, ne morem, razumete, živeti z malomeščanko. Vidite, tovariš, šest let sem živel z njo, zdaj pa ne morem. Niso taki časi... Plemenito sem jo prosil, niz-kotnico: odvrzi, sem govoril, Katarina Va-
Alphonse Daudet:	^	•/
ČUfMUt
Provansalski pesniki in pisatelji izdajajo vsako leto o svečnici v Avignonu mično knjižico, napolnjeno z lepimi verzi in prijetnimi povesticami. Tista, ki so jo izdali letos, mi je prišla po naključju takoj v roke in v njej sem naletel na ljubeznivo staro pripovedko, ki vam jo poskusim prevesti nekoliko skrajšano. Parižani, nastavite čaše, kajti to je najčistejše provansalsko vino, ki vam ga hočem natočiti. ..
Gospod Martin je bil župnik v Mišjem dolu. Dober kot kruh, čist kot zlato je očetovsko ljubil svoje Mišjedolce. Zanj je bil Mišji dol pravi raj na zemlji. Toda — joj, prejoj! Njegova spovednica je bila prepre-žena s pajčevinami in celo o Veliki noči so mu ostale svete hostije v ciboriju. Srce dobrega dušnega pastirja je stiskala globoka žalost in neprestano je prosil ljubega Boga milosti, naj ga ne pokliče k sebi, dokler ne pripelje tudi svoje razkropljene črede v Njegovo stajo.
In — kakor bodete takoj slišali — nebeški Oče ga je uslišal.
Neke nedelje je po evangeliju stopil na prižnico.
!!•
Spregovoril je tako-le:
Bratje v Kristusu! Ni še dolgo tega, ko sem se neke noči, jaz nevredni grešnik, znašel pred nebeškimi vrati, pa če verjamete ali ne.
Potrkam in sv. Peter mi odpre.
„0, vi, moj dragi gospod Martini” me nagovori. „Kaj vas je pa zaneslo semkaj?
miren, vedno žareč od notranjega ognja in vedno razburjen — ne zaradi tega, kar je prišel počet v Ameriko — na to ni niti mislil — ampak zaradi svojega mrzličnega organizma. Če je bilo kdaj med dvema človekoma kričeče nasprotje, potem je bilo to med Francozom Michelom Ardanom in Yankee-jem Barbicanom — in vendar sta bila oba podjetna, pogumna in smela na svoj način.
Zamaknjenost, v katero se je pogreznil predsednik ,,1 opniškega kluba” pri pogledu na svojega tekmeca, je zaradi navdušenega kričanja množic hitro splahnelo. Kri-canje se je tako razbesnelo in navdušenje je postalo tako osebno, da je moral Michel Ardan zbfežati v svojo kabino — potem ko je stisnil kakih tisoč rok, ki bi mu bile kmalu izruvale prste.
Barbicane je šel molče za njim.
-	Ali ste vi Barbicane? ga je vprašal Michel Ardan, kakor hitro sta bila sama in tako po domače, kakor kakega starega prijatelja.
— Da, je odgovoril predsednik »Topniškega kluba”.
— Potem pa dober dan, Barbicane. Kako se počutimo? Prav dobro? Me veseli! Me veseli!
— Torej, je dejal Barbicane brez kakega uvoda, ste se res odločili za to potovanje?
—	Pa še kako zares.
siljevna, te svoje stvari, zavrzi, sem govoril z dobroto, malomeščanske predsodke in praznoverje. Ona pa ne! Padel ji je nož na tla — glejte, moški bo prišel; srečala je duhovnika — zmeda se bo razpletla; kolcnilo se ji je — spet posebno znamenje .. . Fe j!
— Pa sta se res razšla ravno zato?
Bog pomagaj — je rekel sosed — prav zato, in njeno obče vedenje je postalo nekako lahko . .. Jaz sem jo pa plemenito prosil. Nemara — je pai potrebno. Ne moremo živeti z avšo . . . Zdaj se pa peljem v Moskvo. In če srečam, na primer, v Moskvi sodobno, pravilno državljanko brez predsodkov, se bom obvezno s tako oženil. Samo težko, če jo bom, tovariš, srečal. O marsičem dvomim ...
Sosed: je umolknil, zvil cigareto in jo prižgal.
Potem je tiho kolcnil in rekel:
— Nekdo zdajle misli name ...
— Ona vendar, tvoja ločena žena; ne more biti drugače, ko da misli nate — se je sočutno oglasila državljanka. — Kako ji je zdajle, revici?
Vse je mogoče. Tudi to je mogoče, da ona misli name. Je pa,, prismoda, sama kriva — je odgovoril državljan in pljunil po tleh.
ttz Jflišjefra dota
S čim vam morem postreči?”
»Dobri sveti Peter! Vam sta izročena v varstvo nebeški ključ in nebeška knjiga. Ali bi mi mogli povedati, če mi ne zamerite radovednosti, koliko Mišjedolcev imate v nebesih?”
„Prav rad vam ugodim, gospod Martin! Sedite, lahko kar skupaj pogledava!”
In sv. Peter vzame svojo veliko knjigo, jo odpre in si natakne očala, rekoč: »Poglejmo! Mišji dol! Miš . .. Miš. . . Aha, tu je! Mišji dol! Moj dragi gospod Martin, stran je čisto prazna. Niti ene vaše duše ni tu.”
»Kaj! Nobenega Mišjedolca ni tu? Nobenega? To je vendar nemogoče! Poglejte vendar natančneje ... !”
»Nobenega, dobri mož! Poglejte sami, če mislite, da se šalim.”
Gorje mi grešniku! Zašibajo se mi noge in s povzdignjenimi rokami prosim milosti. Tedaj mi pravi sv. Peter:
»Verujte mi, gospod Martin, da si tega ne smete tako gnati k srcu; zadene vas lahko še kap. Pred vsem to ni vaša krivda. Glejte, vaši Mišjedolci morajo najbrže prestajati malo očiščevanja v vicah.”
»Ah, za božjo voljo vas prosim, veliki sveti Peter, pomagajte mi, da bi jih mogel vsaj obiskati in potolažiti.”
»Prav rad, dragi prijatelj ... Nataknite hitro te-le copate, kajti pot ni ravno najboljša. Dobro tako! Sedaj pa hodite kar naravnost. Poglejte tja spodaj, na dno, na oglu. Tam najdete srebrna vrata, vsa poslikana s črnimi križi... na desno... Tam
— In vas ne bo nobena stvar ustavila?
— Nobena. Ali ste spremenili obliko krogle .kakor sem vam naročil v brzojavki?
— Čakal sem, da pridete. Ampak, je zno-poudaril Barbicane, ali ste vse dobro premislili?
— Premislili! Kaj naj s tem izgubljam čas; ker se mi nudi prilika, da napravim izlet na luno, jo bom izkoristil, to je vse. Zdi se mi, da o tem ni vredno toliko premišljevati.
Barbicane je z očmi kar požiral tega človeka, ki je govoril o svoji nameri s tako dovršeno lahkotnostjo in brezskrbnostjo in brez sledu kake vznemirjenosti.
— Pa imate vsaj kak načrt in sredstva, da ga izvedete?
— Pa še kakšen, moj dragi Barbicane. Vendar mi dovolite, da pripomnim tole: najrajši bi povedal svojo zgodbo enkrat za vselej vsem skupaj, da mi potem ne bo več treba govoriti in vsega še enkrat pogrevati. Ce mi torej nimate kaj ‘boljšega predlagati, skličite svoje prijatelje, tovariše, vse mesto, vso Florido in vso Aiperiko, če hočete, in jutri vam bom pripravljen razložiti svoja sredstva in odgovoriti na vse ugovore, pa naj bodo kakršni koli. Ne bojte se, ne bom se ustrašil debate. Ali vam je to prav?
— Prav, je odgovoril Barbicane.
potrkajte in odprli vam bodo. Srečno pot! Ostanite zdravil”
s-
In jaz jo maham .. . maham. Križ božji, kakšna pot je bila to! Kurja polt me obliva, samo če se spomnim nanjo. Ozka steza, vsa preprežena s trnjem, polna žarečih ognjencev in sikajočih kač me je vodila do srebrnih vrat.
Potrkam!
»Kdo kliče!” zastoka hripav in bolesten glas.
»Župnik iz Mišjega dola.”
„Iz...?”
»Mišjega dola.”
»Aha! Naprej!”
Vstopim. Velik, lep angel s perutnicami, črnimi kot noč, v obleki, ki se je bleščala kot sončno jutro, z diamantnim ključem, ki mu je visel ob pasu, je pisal v veliko knjigo, še večjo, nego sem jo videl pri sv. Petru.
»Kaj hočete in kaj iščete tu?” vpraša angel.
»Lepi angel- božji, rad bi vedel... morda sem preradoveden ... če imate tu kaj Mišjedolcev?”
»Koga ... ?”
»Mišjedolcev, ljudi iz Mišjega dola... jaz sem namreč njih župnik.”
»O, častiti gospod Martin, kaj ne?”
»Da, če vam morem s čim postreči, gospod angel.”
»Vi torej pravite Mišjedolcev ...”
In angel odpre ter lista po svojih velikih bukvah in oslini večkrat svoje prste, da laže obrača liste.
»Mišji dol,” globoko zdihne. »Dragi moj gospod Martin, tu v vicah nimamo nobenega Mišjedolca.”
»Jezus! Marija! Jožef! Nobenega Mišjedolca v vicah! Križani Bog, kje pa potem so?”
»O, sveti mož, gotovo so v nebesih. Kje, za vraga, naj bi pa sicer bili!”
»Toda saj ravno prihajam iz nebes...” »Od tam prihajate? No, torej?”
»No, torej! Niti enega hi tam! Sveta Po-magalka!”
»Kaj hočete, dragi gospod župnik! Ni jih ne v raju in ne v vicah, vmes ni ničesar, torej morajo biti samo še ...”
»Sveti križ božji! Jezus, sin Davidov! J°j, joj, prejoj! Ali je to mogoče...? Pa me sveti Peter vendar ni nalagal...? Toda nisem slišal peti petelina...! Joj, jaz, revež! Kako naj pridem v nebesa jaz, če pa tudi Mišjedolcev ni tam?”
»Poslušajte, ubogi gospod Martin! Ker hočete biti za vsako ceno na jasnem o tem in se na lastne oči prepričati, odidite po tej stezi, če dobro stopite, bodete na levo roko kmalu ugledali velika vrata in tam popra-šajte po vsej zadevi. Bog vas spremljaj!”
In angel zapre vrata.
*
Dolga pot je bila, dolga in vsa posuta z žarečo žerjavico. Jaz sem se opotekal, kot bi bil pijan, in se spotikal na vsak korak.
(Konec na 8. strani)
Nato je predsednik odšel iz kabine in sporočil množici Ardanov predlog. Ljudje so kar cepetali in tulili od veselja. Zdaj so vse ovire izginile.
Drugi dan si bo vsakdo po mili volji lahko ogledal evropskega junaka. Nekateri posebno trmasti gledalci pa »Atlante” sploh niso hoteli zapustiti. Prenočili so kar na krovu. Med temi je bil tudi J. T. Maston, ki se je oklenil s. svojo železno kljuko kajute s tako silo, da bi ga odtrgalo samo ladijsko vreteno.
- To ti je junaki Pa kakšen junak, je vzkliknil v visokih in nizkih tonih; mi smo klaverne babe v primeri s tem Evropejcem.
Ko je predsednik naprosil obiskovalce, naj ladjo zapuste, je odšel v kabino k Arda-nu in se je poslovil od njega šele v trenutku, ko je zvonec »Atlante” odklenkal tri četrt na dvanajst.
Ampak tedaj sta si tekmeca za slovo prisrčno stisnila roke in Michel Ardan je predsednika Barbicana tikal.
Devetnajsto poglavje ZBOROVANJE
Po mnenju nestrpnega ljudstva je drugi dan sonce pokukalo izza hriba nenavadno pozno. Le kako more biti tako leno, ko bo vendar sijalo na tako imenitno slavnost!
(Dalje)
KOROŠKI
AVSTRIJSKI
OD 7. AVGUSTA
VELESEJEM
LESNI S E J E H
17- AVGUSTA 1 958
Vrvenje in drenjanje na velesejmu
Kaj si bomo najprej ogledali
Odkar jc minuli četrtek minister Bock prvi stopil skozi duri velesejma, je prostor ob St. Rup-rechter Strasse in športnim igriščem zaživel svoje življenje, če bi človek pogledal sejmišče z zraka, bi se mu zdelo podobno nemirno gomazečemu mravljišču, le s to razliko, da se na sejmskem prostoru preliva ena barva v drugo. Na malem prostoru je zbrano mnogo reči, prava paša za oči in šola za tistega, ki hoče v gospodarstvu s časom. Od četrtka naprej se vsak dan vali skozi vhod reka ljudi, moških, žensk in otrok, meščanov in kmetov, domačinov in tujcev, ministrov, ki jih spremljajo funkcionarji velesejma s prizadevnim vedno podjetnim direktorjem velesejma g. Gutschinar-j e m in vedno dobro razpoloženim tiskovnim šefom mag. Schneider-jem na čelu, pa do skromnih kmetov, kmetic in delavcev, ki ga je tudi privabil velesejmski vrvež.
Od lesa do vlaknastih plošč
Takoj ob začetku pade v oči nova stavba zastavnega paviljona firme LEITGEB, ki je delo arhitekta P. Perza, in je v resnici pridobitev za velesejem. Človeku se korak sam nameri proti temu paviljonu. Ponazarja napredek in podjetnost domačega obrata, ki se je iz skromnih začetkov po zaslugi pridnosti svojega ustanovitelja in njegovih naslednikov razvil v najpomembnejšo gospodarsko ustanovo Spodnje Koroške. Predeluje domačo surovino — les — in za-posljuje domače ljudi, kar je spričo zaostalosti in šibke industrijske delavnosti v tem delu dežele še posebno velikega pomena. V 75 letih se je to podjetje neverjetno razcvetelo. Vse to razberete iz velikih in nazornih podob ter grafik v notranjosti paviljona, ki zavzema 140 kv. m. površine in se dviga 12 metrov v višino. V njem tudi vidite pot, ki vodi od drevesa v gozdu pa do moderne vlaknaste plošče, s katero se je podjetje LEITGEB uveljavilo na avstrij-
Tovarnc avtomobilov in motorjev MAN so postale s svojimi posebnimi Dieselovimi motorji eno izmed vodilnih podjetij v Nemčiji. Firma vzdržuje velik in dobro opremljen raziskovalni oddelek, v katerem delajo izbrane strokovne moči. Glavna razlika med M-motorji in drugimi motorji, ki uporabljajo Dieselov princip, je v tem, da namesto v kapljice razpršenega, torej še vedno tekočega dizelovega olja uporabljajo mešanice razplinjene-ga, z zrakom pomešanega goriva, ki je potem skozi posebne šobe vbrizgano v eksplozijski valj (Brenn-kammer) in v njem, potem stalno kroži, dokler ne izgori in pri tem poganja bate. Glavna prednost tega postopka je, da je onemogočeno tvorjenje saj v motorjevem valju. Cim se saje začno nabirati, ovirajo delo motorja, njegova storilnost pade in kmalu je treba vozilo zapeljati k mehaniku v prezgodnje popravilo.
Druga prednost MAN-ovega motorja je, da zelo lahko in gladko teče. V plin spremenjena pogonska mešanica dizelovega olja in zraka je namreč tako vbrizgana v motorjev valj, da v njem stalno kroži in pri tem enakomerno ter popolnoma zgorevajo. Zato MAN-ovi motorji ne ropočejo ali ..trkajo”, ampak teko lahko in gladko. Pravijo jim „pošepetavajoči motorji”.. In vendar so to korenjaki, ki proizvajajo od 12 pa do 45 PS, takorekoč lahno „šepetaje”.
MAN-ove tvornice v Augsburgu imajo za seboj dolgo izkušnjo v izdelovanju Dieselovih motorjev. One so leta 1887 izdelale prvi uporabni Dieselov
skem, pa tudi na mednarodnem tržišču.
Vse se v tem praviljonu vrti, očesu se vsako sekundo nudi nov prizor, odpre nova možnost za uporabo lesno-vlaknastih plošč in vsak trenutek se pokaže nova živo-pisana podoba pri tem pa so barve izbrane z okusom.
Kot simbol lesa je arhitekt zgradil drzen, a estetsko učinkovit lesen stolp, ki se dviga v nebo.
Tudi Firma FUNDER iz Št. Vida je letos na novo preuredila in povečala svoj paviljon. Posebno pozornost je posvetila letos najrazličnejšim možnostim uporabe vlaknastih plošč - FUNDER-PLATTEN in v njenem paviljonu vas preseneti obilica uporabnih predmetov, ki jih je moč izdelovati iz vlaknastih plošč.
Posebno sedaj, ko je na lesnem trgu že občutiti padec cen in to najbolj pri manjvrednem lesu, so podjetja vlaknastih plošč še večjega pomena za koroško gospodarstvo, kajti zagotavljajo znatni količini lesa
motor na svetu. Leta 1924 so izdelale prvi a v -t o m o b i 1 z Dicsclovim motorjem in ga na mednarodni razstavi predstavile svetovni javnosti. Leta 1954 so začele uporabljati motorje z M-postopkom pri avtomobilih, vlačilcih in drugih uporabnostnih vozilih.
Svoje izdelke razstavljajo tudi na koroškem velesejmu v Celovcu. Tam predvsem lahko vidite vlačilec KLEINSCHLEPPER z zmogljivostjo 12 PS, ki je uporaben za vsa kmetijska dela. Zaradi svoje varčnosti je zelo primeren tudi za manjša gospodarstva, priključke, posebno tudi hidravliko in vitel z jekleno vrvjo dobavlja tudi zastopstvo M.A.N. za Koroško, firma ing. F. C. GRADISCHNIG v Betjaku.
Za srednja in večja gospodarstva v gorskih legah pa nudi vlačilec s pogonom na vsa štiri kolesa, ALLRADSCHLEPPER, z zmogljivostjo 18 PS, ki je posebno priporočen za strme njive.
Za najtežja gozdna dela pa z lahkoto opravlja vlačilec s pogonom na vse 4 kolesa (ALLRADSCHLEPPER) v dveh izpeljavah in sicer z zmogljivostjo 40 ali 45 PS. Motor je 4 cilindrski. Vozilo je opremljeno s 4- oziroma 6-tonskim gozdnim vitlom z jekleno vrvjo.
Ko boste obiskali velesejem, ne pozabite se ustaviti pri oddelku MAN, kjer vam bo prijazni zastopnik firme ing. Hanselack prav rad postregel z vsemi podatki in strokovnimi pojasnili. Prepričajte se sami na razstavišču poleg vinske točilnice jugoslovanskega paviljona.
trajno možnost uporabe in poplemenite-nja, kar je zopet v prid domačim delavcem, ki so pri tem zaposleni.
Lesna razstava ..Prirastek v kmečkem gozdu je nekaj edinstvenega in je prireditelju, to je Koroški kmetijski zbornici res treba čestitati k tej iniciativi, prav tako pa tudi ing. Auerju in njegovim sodelavcem. Sredi mestnega kamenja so čez noč ustvarili zelen gozd s planino. Je to prava naravna gospodarska šola za naše gozdne posestnike.
Lepo pohištvo naredi dom prijeten
Malo naprej je razstava pohištvenih firm. Tam se posebno odraža od ostalih novi paviljon največjega celovškega pohištvenega podjetja STADLER. Obisk pri STAD-LER-ju se izplača, kajti ondi vidiš, kaj je mogoče z dobrini okusom in spretnimi rokami iz navadnega lesa narediti. Lokali so diskretno, z izbranim okusom opremljeni in res vzbujajo duha domačnosti. Marsikateri samec bo ob obisku Stadlerjevega paviljona dobil dvome o vrednosti „zlate svobode” in si morda zaželel prijeten družinski domek v — STADLER-jevem stilu.
Če že komu gredo take misli po glavi, potem pa uaj še naglo stopi k razstavni ko-ji firme PRAUSE v glavni razstavni dvorani, tam si bo lahko izbral preproge, posteljnino in drugo stanovanjsko opremo po svojih srčnih željah.
Človeški okusi so pa različni. Zato pa še stopimo k razstavni koji firme VoLKER MoBEL, ki je tudi zelo renomirana in solidna domača koroška firma. Njena razstava je v industrijski dvorani in nudi bogato izbiro pohištvene opreme za vsak okus in za vsako mošnjo. Tudi na obroke.
Po še naprej lahko stopite k pohištveni koji FRC-Mbbel, ki je tudi dobro znana po svojih kvalitetnih izdelkih. Nudi obširno izbiro in dobro, trpežno ter lepo opremo za dom po zmernih cenah.
Radio in televizija — danes potreba
V tako toplo gnezdece pa spada tudi radio in morda tudi televizijski aparat. Pri KERN-u, najstarejšem in največjem trgovskem podjetju te stroke mu bodo pokazali najnovejše in najboljše na tem področju. Neveste in gospodinje si pa lahko ogledajo šivalne stroje in razne druge pripomočke za spretno žensko roko, ki je zlata vredna, če je urna.
Danes pa se je treba, tudi gibati. Za ta namen vam KERN nudi kolesa, motorna kolesa pa tudi avtomobil „PUCH 500” in ker smo že danes itak vsi navajeni na plačevanje po obrokih, vam tudi v tem pogledu gre KERN radevolje na roko z najugodnejšimi pogoji.
Kmetijski stroji in uporabna vozila
Gaspodarje bodo zanimali najnovejši kmetijski stroji. Firma VVERNIG je ena iz.med najbolj upeljanih v spodnjem delu dežele, saj jo vodi domačin, ki razmere in potrebe ljudi dobro pozna. Nudi ALFA-molzne stroje, traktorje, vlačilce najboljših tovarn v Avstriji in inozemstvu, pa tudi uporabne stroje za gospodinjstvo, za hlev in za skedenj, če pa imate kaj „našparane-
ga” denarja, pa dobite pri VVERNIGU blagajno, v katero ne vlomi noben tat. Zato obiščite WERNIG-a na odprtem razstavišču blok B.
Pri vozilih za kmetijstvo in uporabnih strojih pa velja omeniti še firmo WEDAM iz BELJAKA, ki razstavlja srednje in težke vlačilce. Našim čitateljem ime WEDAM že samo mnogo pove, kajti z njim je združena dobra postrežba, strokovni nasvet in ugodni plačilni pogoji. Letos razstavlja vlačilce FIAT, ki so posebno primerni za male in srednje kmetijske obrate. Odprto razstavišče, blok M.
Firma Thomas BOHRER, ki nudi v svojih prodajalnicah v mestu veliko izbiro avtomobilov, pa je letos spustila v razsta-viščni ribnik svojevrstne ribe, namreč elegantne motorne čolne tipa JOHNSTON in EVIRUNDE ter LIBELLA, ki uživajo svetovni sloves. Koroška jezera postajajo vedno bolj privlačna -tujsko prometna središča, od Vrbskega in Baškega jezera se valovi tujcev usmerjajo k manjšim jezercem. Tako se je obličje okolice Klopinjskega jezera že temeljito spremenilo, pa tudi Zab-latniško in Hodiško jezero v naših krajih se spreminjajo v letovišča. Gostilničarji postajajo hotelirji in kmetje grade ob svojih travnikih zdolž jezera penzione in kopališča. Zato bo tudi za naše ljudi dobro, da si ogledajo čolne pri BOHRERJU. Izdelki so prvovrstni.
V šotoru zvezne vojske vidimo, kako žive in kaj delajo naši mladi fantje, kadar jih pokliče domovina pod zastavo. Poučna in zanimiva razstava za vsakogar, ki poglablja državljansko vzgojo.
Pisalni in računski stroji
so razstavljeni v koji firme ASPERNIG (sedež na Bahnhofstrasse, nasproti deželne vlade), ki nudi bogato izbiro visoko kvalitetnih izdelkov tovarne OLIVETTI. To je ena izmed vodilnih izdelkov pisalnih strojev in elektronskih aparatov za pisarne na svetu. OLIVETTI so pisalni stroji, ki prekašajo vse druge po lepoti, obliki in po tehnični preciznosti. Vidite na razstavišču vse od drobnega prenosnega pisalnega strojčka ,.Lettera 22” pa do velikega polno-električnega pisalnega stroja. Nekaj posebnega je pa računski stroj „TETRACTYS”, ki je popolnoma avtomatiziran in izvršuje vse štiri računske operacije, poleg tega si pa še s posebno pripravo ..zapomni”, to je posebej zapiše zaključke posameznih računov. Dober pisalni in računski stroj v pisarni* prihrani mnogo dela in napak in jeze.
Dober nasvet za kosmate brade
Ko človek tako hodi po sejmišču, mu noge postanejo trudne, a če ima močno brado, mu zrastejo kocine. Tedaj naj stopi samo v šotor št. 2, kjer firma KNOPPER (sedež na Bahnstrasse 7) razstavlja najmodernejše brivske stroje ELFERA, in se sam prepriča, da je ta novi proizvod nemške tehnike res svojega denarja vreden.'Se tako trdovratne kocine gladko odreže, da je potem lice gladko kot - pleša. Deluje tudi
(Konec na 7. strani)
N. A. N. - novi motor z veliko močjo
inglBSBBBISII
MASCHINENFABRIK AUGSBURG-NURNBERG A. G.
a TOVORNI AVTOMOBILI a AVTOBUSI ▲ VLAČILCI a MOTORJI
ozi a za posebne namene m vozila s pogonom na vsa kolesa - TANKERJI - TOVORNJAKI Z UGLOBLJENIM NAKLADALNIM PROSTOROM
Zasfopstvo za KOROŠKO in VZHODNI TIROL
H ING. F. C. GRADISCHNIG -
JMLL A C Hf Klagenfurter SfraBe 70, Telefon 62-16 Na Korožkem velesejmu, odprto razstavižče, blok N poleg jugosl. in tržaškega paviljona
(?) DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
od 7. do 14. septembra 1958
MODA — Gospodinjstvo — Predmeti za dnevno rabo — Luksuzni predmetj — Vsak dan modno predvajanje krznenih plaščev v velesejmski palači.
TEHNIKA — Stroji — Naprave — Orodje
KMETIJSTVO — Razstava in prevajanje kmetijskih strojev — Živinorejska razstava: Govedo, prašiči, perutnina — Živila in nasladila — Vina — P osebna razstava: „Sadje in sočivje,
ogled in poskušnja.
KOLEKTIVNE RAZSTAVE OllRTN IŠT V A •	CAMPING
15 INOZEMSKIH KOLEKTIVNIH RAZSTAV (Velika Britanija, USA, USSR itd.)
Na železnicah in avtobusih so vozne cene za zunanje obiskovalce velesejma .znižane za 25%. — Velesejmske izkaznice na razpolago pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah ter pri s posebnim napisom označenih prodajalnah.
Radio aparati Šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
(JZadi&kaiu
KERN
Klagenffuit, Burggaste
Ugodno plačilo na obroke
Obišiite nas na Koroikem velesejmu
FRANZ SCHNABL
CELOVEC — KLAGENFURT Bahnhofstrasse 38 b
FUNDER- IN LEITGEB PLOŠČE FURNIRJI
POHIŠTVENE OBLOGE RAZLIČNE LETVE itd.
Sayna Se- nehat dni debile
naše znano
kvalitetno blago
po zelo znižanih cen,h
MODENHAUS
KLAGENFURT
BURGGASSE
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Theatergassc 4
Dos Uaus dec yuten Hidbei
m NEUES V OLKSSCH LA FZIM M ER nur S 3900.— frei ins Haus!
■	MODERNSTE MOBEL UND WIR ZEIGEN WIE SIE IM RAUM ZU STELLEN SIND.
■	ENTTVURFE DURCH EIGENEN ARCHI-TEKTEN BEI DURCHFUHRUNG KOSTENLOS
■	100-FACHE AUSTVAHL ERTVARTET SIE AUSSERDEM IM WEITAUS GROSSTEN MOBELHAUS KARNTENS.
EI N M A LI G E GROSSE
MdBELSCHAU
IM EIGENEN PAVILLON AUF DER
KKRNTNER MESSE
ŠIVALNI STROJI PLETILNI STROJI
Grundner
KLAGENFURT, W1ENERGASSE 10 nachst der Stadtpfarrkirche!
Obiščite nas na koroškem velesejmu v hali štev. 5
Kraj, kjer kupujete opravo za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, oblazinjeno pohištvo, žimnice:
<Hud&Ll
&lattuL
KLAGENFURT, St. Veiter Strasse 15 und Sponheimer Stasse 16
Ugodno odplačilo na obroke; tudi zamenjava za uporabni les je možna. Brezplačna dostava z avtomobilom.
Živalski spor
Nekoč so se sprli volk, lisica, mačka in zajec. Niso se mogli sporazumeti, zato so poklicali dobričino medveda, da reši njihov spor.
Medved jih vpraša:
„Zakaj ste se sprli?” ,
..Pogovarjali smo se, koliko zvijač zna kdo izmed nas, in sicer takih zvijač, s katerimi se v nevarnosti lahko rešimo — in sprli smo se.”
„Dobro,” pravi medved. ..Najprej volk, stari stric! Koliko zvijač poznaš?”
„Sto,” odgovori volk.
„In ti,” vpraša medved lisico.
Odgovori mu:
„Tisoč.”
..Koliko jih pa ti poznaš?” vpraša medved zajca.	>
„Jaz imam samo hitre noge,” odgovori zajec.
Nato vpraša medved nfačko:
„AIi znaš ti mnogo zvijač?”
„Samo eno edino.” odgovori mačka.
Poljedelski stroji, motorne kosilnice, stroji za setev, stroji za trošenje umetnih gnojil, grablje, obračalci za seno, Heuma-Sonncnrad-Uni-versalmaschine, traktorji z vsemi nadomestnimi deli. Vse to vam dobavlja tvrdka
JOHAN
LONŠEK
Št. Lipi, Tihoja, p. Dobrla ves
Tedaj se odloči medved, da jih prestraši in se prepriča, kako se znajo rešiti s svojimi zvijačami. Nekolikanj zahrunkla in nenadoma plane na volka ter ga s šapami tako zagrabi, da pade volk na pol mrtev od strahu po tleh. Ko vidi lisica, kaj se je zgodilo z volkom, se obrne, da bi zbežala, toda med-ved jo je že popadel za rep, tako da odtlej nosi na repu belkasto liso.
Le zajcu je uspelo, da se reši t naglimi nogami. Mačka pa skoči na bližnje drevo in pravi:
„Volk, ki je znal sto zvijač, je bil ujet, lisica s tisoč zvijačami ima oskubljen rep, zajec ima vedno čas, da lahko zbeži.. Toda jaz, ki poznam samo eno zvijačo, lepo sedim na drevesu in se z eno zvijačo lahko smejem vsem zvijačam na svetu.”
Vrvenje in drenjanje na velesejmu
(Nadaljevanje s 6. strani)
kadar je električni tok odklopljen; namreč sploh ne potrebuje toka, kajti opremljen je z vzmetjo za navijanje.
Kar sam narediš, ti je najbolj všeč. Zato naše gospodinje, in dekleta rade pletejo. Pri tem si izdelajo pletenine po lastnih željah in okusu, obenem pa prihranijo na denarju. Zato izkoristite priložnost in si oglejte predvajanje PASSAP ročnih pletilnih strojev v hali št. 3, kjer vam strokovne moči firme SATTLER nudijo vsa pojasnila. Lahko se pa zglasite tudi na sedežu firme na Senenem trgu (Heuplatz).
Tudi firma GRUNDER nudi bogato izbiro šivalnih in pletilnih strojev in jih razstavlja na velesejmu v hali št. 5.
Jn tako smo prišli počasi naokoli. Človeku se tako kolena majejo, grlo je suho, kam sedaj? Začne misliti, kje bi se usedel. Mi bomo šli v KONSUM v lopi (Halle) št. 16. Tam namreč „Bog roko ven moli”, to je gostinska podjetja strežejo z jedačo
in pijačo. V KONSUM-ovi prodajalnici vam postrežejo z vsemi dobrotami tega sveta, ki služijo namenu, vzdrževanja človeštva pri življenju. Tam si privežete dušo z izdatnim prigrizkom in dobro kaplico res. po „cenah za člane”, to je po zelo nizkih cenah.
Če ste pa brezalkoholni bratec, pa lahko zavijete k MLEČNEMU PAVILJONU, kjer vam postrežejo s svežim mlekom okusno oblečene deklice.
Ko se pa odpravljate domov, boste gotovo še pogledali na zabavišče. Tam je med drugim avtodrom in živalski vrt PRECH-TL, ki vam nudi zabavo in zanimivosti. Kače, ptiči in zveri iz vseh delov sveta vam bodo sikale, skovikale, tulile in rjovele za mal denar.
In pri izhodu domov pa ne pozabite vreči še en jiogled' na razstavo avtomobilov firme KRAINER na St. Ruprechter Strasse. Nudi avtomobile LLOVD in GOLLIATH. Tam bo prav gotovo kaj primernega za vas, da vam drugo leto ne bo treba trudnim koračiti domov — peš.
t
i

I
j
I
^ fn) ifr) (n) if^ fnj fnj
NILLIONEN SCRILLIN6
PRAMIENRUGKVERGilTUNG
EUR D I E VERSICHERTEN DER VMENER STKDTISCHEN V E R S I C H E R U N 6 S A N S IA L T
Vom 1.8.1957 bi$31.7.1958 vvurden fiirdie Jahre
1955 und 1956 ......................... S 1 9,9 0 0.0 0 0
ruckvergiitet.
Die nachstehenden Prozente einer Jahres-prdmie werden fiir das Jahr 1957 in der Zei* vomi.8.1958bis31.7.1959imBetragevonca. $ 2 0,1 0 0.0 0 0 ruckvergiitet werden.	—____________________
S 40,000.000
betragen daher die Dividenden der Versicherten der Stadtischen Versicherung innerhalb von 2 Jahren.
Laut Verlautbarung in der amtlichen VViener Zeitung und im Amtsbtalt der Stadt Wien betragen die Riickvergutungenfur das Jahr 1957:
Lebensversicherung ...........................13% (im Vorjahr 10°/«)
Industriefeuerversicherung.......................10% („	„	5%)
ubrigeFeuerversicherung..........................10%(„	„	10%)
Unfall-undHaflpflichtversIcherung.................10%(„	„	0°/o)
VVohnungs-undEinbruchversicherung ...............20%(„	„	15%)
Glasversicherung..............................10% („	..	10%)
Maschinenversicherung...........................  5%(„	„	5%)
Kranken-(Heilkosten-)Versicherung....................wie im Vorjahr
alte Tarife: 3 Monatsbeitrage, neue Tarife: 6 Monatsbeitrage
d, STADIISCHE VERSICHERUNG
BEWXHBT SICH A L S PRE 1 SRE GUL AT0R
r()( (ln6 kuj novega,
pe)selino poceni Letne obleke
enodelne in dvodelne, v vsaki velikosti
Spezialhaus
fur beste Damen- und Herren-Fertigkleidung
mn* i■ ■■ ■!! ■ ■■■	i ~ T~Mir~mnr 11 lil iit'ii « n ■■ li hT rfT ir	liiflllTii« itlirir iS
t\GENFURT ' BAUNUOFČTBASSE Nf*.
V
iu^etiU Oz Jflišiega data
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ves sem bil premočen, kajti mrzel pot me je oblival in umiral sem od žeje... Toda, pri moji veri, copate, ki mi jih je posodil dobri sv. Peter, so me obvarovale, da si vsaj nog nisem osmodil.
Začnem že šepati in omagovati; končno vendarle zagledam na levi ogromna ‘vrata, na široko odprta vrata, kakor vhod v velikansko peč. Ah, otroci moji, kakšen prizor! Tam me nihče ne vpraša za ime in tudi kakega zapisnika ne vodi nihče. Tam vstopajo kar trumoma in pri odprtih vratih, bratje moji, kakor vstopate vi ob nedeljah v krčme.
Mrtvaški znoj me je oblival in čeprav sem bil kar trd od groze, sem vendarle ves drhtel. Lasje so mi vstajali, v nos mi je udarjal duh po ožganem, pečenem mesu, nekaj takega, kakor duh, ki se razširja pri nas v Mišjem dolu, kadar naš kovač Bolte->.ar smodi kopito starega osla, da ga podkuje. Kar dušilo me je v tem smrdljivem vzdušju in pretresalo me je strahotno kri-čanje, ječanje, rjovenje in preklinjanje, ki je donelo od vseh strani.
„No torej, ali boš vstopil ali ne,” se zadere nad menoj nek rogat hudič in me dregne s svojimi vilami.
„Jaz? Ne! Jaz sem prijatelj božji.”
»Ti prijatelj božji... He-he-he! Zguba garjasta, kaj pa potem iščeš tu?”
»Prihajam .. . Ah, saj še govoriti ne morem, niti na nogah se ne morem več držati... Prihajam . .. prihajam od daleč in vas ponižno prosim, če ... če ... morda imate slučajno tu tudi kakega .. . kakega Mišjedolca ...”
„Oj, strela božja, ne delaj se vendar tako bedastega, kot bi ne vedel, da je tu zbran ves Mišji dol. Kar poglej, dolgosuknjež črni, in videl boš, kako smo postlali tu tvojim slavnim Mišjedolcem.”
si-
In videl sem sredi strašnega plamenega vrtinca dolgega zidarja Florijana — vsi ste ga poznali, bratje moji - ki je hodil vedno pijan in se je potem znašal nad svojo ubogo Katro.
NI NIC BOLJŠEGA
PASSAP - rofni pletilni stroj
Samo domača strokovna trgovina vam nudi vse garancije! Pletilna predvajanja na Koroškem velesejmu, šotor št. 3 — ali pa pri
Sattler
KLAGENFURT, AM HEUPLATZ
\JdiUa teina Muzficadaia
po posebno ugodnih cenah in z znatnimi popusti
za Nago n perilo
L. MAURER
KLAGENFURT
ALTER P L A T Z
Videl sem Polono, tisto malo beračico, s privihanim nosom ... ki je spala čisto sama na skednju . .. Gotovo se je spominjate, malopridneži moji! Toda pojdimo dalje, mnogo, mnogo vam imam povedati.
Ugledal sem Damijana Dolgoprstneža, ki si je stiskal olje iz sosedovih oliv.
Seveda ni manjkalo tudi bajtarice Barbare, ki je paberkovala klasje po strniščih in tako rada segala tudi v tuje snopje . ..
Videl sem mojstra Leščerbo, ki je znal tako dobro mazati kolo svoje samokolnice.
In seveda teto Marjano, ki je tako drago prodajala vodo iz svojega vodnjaka.
In zakrknjenega Matevža, ki je naduto glodal svoj vivček v kljunu in se ni niti
................IlllllllllllllilllllllllllllUllllllllllllllilllli.I
Obiščite za časa velesejma domačo trgovino z radio aparati, lustri, likalniki in splošno za gospodinjstvo
H. KREUTZ
KLAGENFURT ST. RUPRECHTER STRASSE
odkril, če me je srečal, kadar sem nesel samega našega Gospoda, kot da bi bil srečal psa.
In Jakoba s svojo Meto in Janeza in Toneta in Franceta ...
Presunjeni, vsi bledi od strahu so ječali farani in gledali v duhu skozi odprta peklenska vrata nekateri svoje očete, drugi svoje matere, tretji svoje stare matere in četrti svoje sestre . . .
Sami pač dobro veste, bratje moji, je nadaljeval dobri gospod Martin, da tako ne more dalje. Meni so izročene v oskrbo vaše duše in jaz želim, jaz vas želim rešiti brezna, v katerega drvite. Jutri se lotim dela; niti dneva ne smemo več odlašati. In posla lx> čez glavo. Glejte, tako-le bomo pričeli, kar po vrsti, kakor so hiše v Trsti.
Jutri, v ponedeljek bom spovedoval starce in starke. S temi menda ne bo mnogo posla.
V	torek so na vrsti otroci. Ti bodo opravljeni hitro.
V	sredo fantje in dekleta. Tu bo najbrž daljša želita.
V	petek žene. Povem vam: le prav nobenih komedij.
V	soboto pridejo obrtniki. S temi bo menda dovolj opravka kar ves dan.
In če bomo v nedeljo končali, bomo srečni.
Poglejte, otroci moji, kadar je žito zrelo, ga je treba požeti; ko vino prevre, ga je treba izpiti. Dovolj je že umazanega perila, treba ga je oprati in prav temeljito oprati.
To je milost, ki vam jo želim. Amen!
Rečeno — storjeno. In želita je bila o-pravljena. Po tej nepozabni nedelji se je razširjal vonj mišjedolske čednosti po devetih farah naokoli.
In dobri župnik Martin je ves srečen in Židane volje naslednjo noč sanjal, da se je spenjal na čelu vse svoje črede v sijajni procesiji sredi prižganih sveč in zavit v oblake kadila med otroki, ki so prepevali Te Deum, po blesteči poti proti raju.
*
To je zgodba o mišjedblskem župniku, kakor mi jo je pravil star očanec, da vam jo povem. On pa jo je slišal od nekega svojega dobrega prijatelja.
POŠTEN SLOVENSKI FANI star 34 let, z dobrim znanjem nemškega jezika, začasno v Ameriki, s 150.000 šil. gotovine, se želi priženiti ali v tk namen spoznati z dekletom ali vdovo brez otrok, ki bi mu lahko nudila nov dom. Dopise s sliko na upravo „Našega tednika - Kronike”.
Sonfria očala - Sonnenbrlllen
OPTIKER SEKERKA
KLAGENFURT. !0.-OKTOBER-STA.
Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam dostavi domača drevesnica ing.
Marko Polzcr, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal.
GOZDNO HIŠICO
kuhinjo in sobo na razgledni cesti (Aussichlsstrasse) 1.400 kv. m. sveta, pr(xlam takoj. Cena po dogovoru. — Agnes Valentinitsch, St. Egyden G2 bei Velden.
Našim gospodinjam
Moderna kuhinja
Praktična ureditev kuhinje prihrani gospodinji mnogo časa in moči. Zato si na tihem vsaka gospodinja želi preureditev kuhinje. Mnogokrat vidimo kuhinje, ki zgle-dajo prav lične in prijetne, a so v resnici zelo nepraktične. Razni prtiči po stenah, številne zavese, škatle in škatlice po omarah in policah delo gospodinje samo otežuje. Predno vsak teden vse ,,nastavke” umije in jih dnevno obriše, bi naredila že marsikaj drugega. Mnogi predmeti so v kuhinji samo za „parado” in so pravi „lovilci prahu”.
Vse pohištvo naj bo svetlo in iz snovi, ki se da dobro čistiti. Najbolj primeren, najdražji in najboljši je arborit, to so plošče, katerim ne škodi ne vročina, ne kislina, ne ostrina. Samo obrišemo jih pa so kot nove. Iz arborita delajo že vse kuhinjsko pohištvo, posebno pogosto pa služi za mizne plošče.
Kuhinja je delavnica gospodinje. V njej prebije večino dneva. Kolikokrat pa niti voda- ni napeljana v kuhinjo, pohištvo je razporejeno nepraktično. Delovna miza je preveč oddaljena. V shrambo moramo skozi vežo, omara je v nasprotnem kotu« Ali
se ne bi dalo postaviti pohištvo tako, da bi bilo vse pri roki, da bi bil nekje tudi vrtljiv stolček, kjer bi gospodinja opravljala nekatera dela lahko sede. Zakaj ne bi pr.i likanju sedela? Kolikokrat tožijo naše matere o bolečinah v križu, nogah, imajo srčne motnje. Cesto so to posledice slabo urejenih kuhinj. Zakaj je gospodinja pri pomivalni skledi globoko sklonjena, ko bi lahko pomivala vzravnana.
Delo v kuhinji je mnogo prijetnejše, če je ta svetla, prikupna, čista. Delo je mnogo lažje, če je razporeditev omar, miz, štedilnika, vode taka, da so predmeti, ki jih gospodinja rabi, čim bliže pri roki.
Veliko časa in truda prihrani gospodinji električni' štedilnik. Pri njem se ne umaže, hitro skuha, lepo speče in poleti ne proizvaja v kuhinji moreče vročine.
Moderna kuhinja naj bo tako urejena, da tri najpomembnejša delovna tvorišča: kuhinjska miza, štedilnik in pomivalnik stoje čim bliže skupaj. Najbolj ustreza ureditev, da so: vodovod s pomivalnikom, miza in štedilnik po možnosti v vrsti od leve proti desni, da z mize lahko- doseže štedilnik in vodo.
—==o=^—
»Amerikanec iz Evrope"
pravijo „REKORD-u”, osebnemu avtomobilu, ki so ga izdelale nemške tovarne OPEL v Riisselshcimu. V zadnjih mesecih značilna, na dolgo raztegnjena značka „REKORD” postaja vedno bolj pogosta na cestah. In to ne brez tehtnega razloga, kajti Opel-ovi vozovi so si že zdavnaj pridobili priimek zanesljivi”.
Z »Rekordom” pa se je tovarnam v Russels-heimu posrečilo izdelati vozilo srednje kategorije, ki pa v to spada pravzaprav samo še zaradi svoje ugodne cene. Elegantna, dolga oblika voza zbuja takoj vtis izbranega okusa oblikovalcev karoserije. Pa tudi na znotraj je to telik voz, ki po' prostoru le za malenkost zaostaja za takozvano »veliko kategorijo”. Ustrezno temu tudi njegov motor proizvaja 45 PS. Da poveča komfort pri vožnji, je tovarna opremila novi »Rekord” z vrsto malih domislekov, kot n. pr. odpiranje in zapiranje šip opravite tako, da samo Zavrtite zato določeni gumb, sončni senčniki so iz u|>ogljivcga materiala, kar prepreči ranitev, če človek nenadoma trči vanj, brisači sprednje šipe so na električni pogon ter jih je moč s stikalom regulirati na 2 različni brzini. To je posebno prav pri vožnji, kadar sneži. Armaturna plošča in volan sta nameščena postrani in sta tudi elastična, vse tri brzine so polno sinhronizirane, ob straneh so nameščene še dodatne lučke za parkiranje, 3 pepelniki so v lagodnem dosegu roke, naslonjala za komolce so oblazinjena. Vse to so sicer male reči, ki pa naredijo velik vtis na potnika.
Po drugi strani so pa zares veliko vredne, posel>-no za tiste, ki uporabljajo voz pri opravljanju svojega poklicnega dela ter morajo mnogo potovati. Opel »REKORD” na vse možne načine lajša napote potovanja in povečava ugodje. Prav zato so konstruk-terji polagali posebno pažnjo na kar največjo elastičnost voza ter na to, da vozaču olajšajo vodstvo voza.
Oče sedanjega REKORDA je OLVMPIA, ki se je zaradi svoje storilnosti in zanesljivosti zelo dobro uveljavil. Oba voza imata isto osnovno opremo, a moramo reči, da je od obeh bratcev REKORD brez dvoma elegantnejši, predvsem zaradi že omenjenih številnih in koristnih dodatkov. Zato se pa lahko reče, da je »OLVSJPIA” »Rekord” v vsakdanjem oblačilu.
Kdor pa ima veselje za velike reči, temu pa nudi OPEL svojega KAPITAN-a, ki je krona programa tovarn v Russclsheimu. To je voz mednarodnega formata, ki povsod pade v oči zaradi svoje dostojanstvene pojave ter velike storilnosti.
Opelove tovarne proizvajajo tudi 1 in 34 tonski brzi tovorni avtomobil. Je to izpopolnjeni naslednik slavnega OPEL-Blitza, ki je svoje dobre lastnosti dokazal povsod, od ruskih step in močvar pa do vročega peska Afrike.
Pri firmi TRAMPITSCH, Priesterhausgasse 6 je stalna razstava vozov OPEL in prav radi vam nudijo brezobvezno vsa strokovna pojasnila.

dezucUetr Sit umccz AuzdeUCut^staCune
Klagenfurt, Priesterhausgasse 6 Telefon 2485
und unsere Werkstatte und Servicestation
Klagenfurt, Villacher StraGe 181 Telefon 2660
Jederzeit unverbindliche Probefahrt
Tjcjun-p-LLi-cJL &. La.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Le,še pri št. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.