DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p«-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuat, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 59.	Sobota, 23. julija 1932.	Leto VII.
Svet Hote razorožitev !
Odgovor iz Ženeve.
(iQB) V s vrh o podpiranja predloga, ki ga je stavil razorožitveni konferenci predsednik Zedinjenih držav, da naj se zniža oboroževanje za eno tretjino ter odpravijo različni bojni pomočki na kopnem, morju in v zraku, je mednarodna strokovna zveza poslala razorožitveni konferenci telegram, v katerem je pozvala v Ženevi zbrane državnike, da se resno bavijo s Hooverjevim predlogom ter prično z delom s tega stališča.
Predsednik konference, sodrug A. Henderson, je odgovoril na telegram mednarodne zveze strokovnih organizacij s pismom, v katerem Pravi, da bo sam, Henderson, »vse storil, kar je v njegovi moči, da bo veliko delo za mir napredovalo,« da pa »formulacija predlogov in na-pravljanje sklepov pripada nacionalnim (deželnim) delegacijam na konferenci«. Poudarja veliki interes vseh narodov in vseh dežel ter omenja, da so samo v času od 10. do 13. junija došli telegrami iz Zedinjenih držav. Kanade, Velike Britanije, Nemčije, Norveške in Danske, dalje peticije iz Francije, Holandske, Čehoslovaške in Švice; 50 dopisnic, 20 pisem, in spomenic od 11 različnih organizacij na Danskem ter nad 100 peticij iz Velike Britanije. »To je,« pravi v pismu, »samo en zgled, kar se v zadnjih dveh mesecih vsak dan dogaja.«
Svet hoče razorožitev! To jasno sledi iz pisma predsednika raz-crožitvene konference. Prav tako pa tudi pismo jasno pove, da morajo »nacionalni delegati«, to je, zastopniki posameznih dežel, iz katerih prihajajo vsa ta pisma, peticije, spomenice, telegrami itd., razorožitev izvesti z dejanskimi predlogi in so tudi odgovorni za to. da konferenca doslej še ni nič sklenila.
Če se s konferenco v Ženevi ni nič drugega doseglo, kakor da se najhujše orožje, bakteriološka in kemična vojna, metalce ognja prepove, to je, vojno orožje, ki vojno skoro onemogoča in jo napravlja iluzorično glede na »vojaški uspeh« v starem zmislu, pa se s temi nismo oddaljili od vojne, marveč se ji prej približali. Zakaj potemi se zgodi, da bodo politiki in vojaki, ne da bi bili v veliki nevarnosti za svoje življenje, lažje zagovarjali ob katerikoli priliki vojno »pred seboj in pred svetom« ter jo provocirali, če razorožitev ne doseže splošnega znižanja oboroženja v namenu, da se prepreči vojna, — ne le, da se vojna humanizira — tedaj ne bi imel ta ukrep ne moralnega ne nravstvenega protivojnega značaja: Če potem vendar pride do vojne, bodo že od poČetka padle vse moralne meje in narodi bodo v dobri veri drug drugega uničevali, vsemu človeštvu pripravili mučno smrt ali — kar je to že storila zadnja vojna in kaže tudi sedanja kriza — bedno hiranje.
Rumunske volitve.
Zmaga nacijonalnih zaranistov.
V Romuniji je dobila po znanem volilnem redu. Maniujeva kmetiška stranka od 387 poslancev kar 277 poslancev sama, ker je dobila 45 odstotkov vseh glasov.
Nadalje so dobile stranke: liberalna Ducajeva 28, liberalna G. Bra-tianujeva 13, kmetiška Lupusova 12, antisemitska liga Lupusova 11,
Diktatura v Prusiji.
Pruska vlada odstavljena. — Državni kancler von Papen komisar. — Berlinski policijski predsednik Grzezinsky in podpredsednik Weiss aretirana. — Vladne urade je zasedlo vojaštvo. — Notranji minister Se-
vering se je umaknil sili.
Kar se je že več dni s strahom pričakovalo, se je zgodilo. Kancler von Papen se je udal zahtevam) narodnih socialistov in je ukinil v Prusiji in Brandenburgu ustavnost in uvedel izjemno stanje, sklicujoč se na § 48 nemške ustave, pod pretvezo ohranitve miru in reda, ki ga ogrožajo baje samo komunisti. Nemška reakcija, poosebljena v Hitlerjevem1 nacionalnem socializmu, si je s tem osvojila prvo etapo na poti k absolutni diktaturi. Se ji bo li posrečilo, doseči tudi končni in popolni uspeli, o terni bo moral hitro odločiti nemški narod sami, ki bo moral v tem. trenutku dokazati, se ima li pravico prištevati k enemu najkulturnejših narodov na svetu.
Rezultat razgovora med kanclerjem1 Papenom in državnim predsednikom Hindenburgom v Neudecku se je pokazal že v prihodnjih urah: v sredo, dne 20. t. mi., je kancler javil pruski vladi, da je on imenovan za komisarja Prusije in je razrešil ministre njihovih funkcij. Obdržati je hotel še pet ministrov, ki naj bi z njim sodelovali. Vendar se pa tudi teh pet ministrov njegovemu povabilu ni hotelo odzvati. Za svojega namestnika in notranjega ministra v Prusiji je von Papen imenoval es-senskega župana dr. Brachta in je dosedanjega ministra Severinga pozval, da mu preda posle.
Severing. kateremu sta se pridružila tudi ministrski predsednik Braun in minister Mirtsiefer, je energično protestiral proti protiustavnemu in ponižujočemu načinu njih odstavitve. Izgovor, da je to potrebno radi ohranitve reda v Prusiji, je ničev, ker on že 14 let vodi prusko notranje ministrstvo in bi prav lahko vzdrževal vzoren red, če bi ravno državna vlada vseh njegovih korakov ne prekrižala s svojimi odredbami, ki so šele v zadnjem času povzročile nemire.
Izjavil je, da se umakne s svoje postojanke samo sili. Vsi trije ministri so nato podpisali solidarnostno protestno izjavo in se pritožili na državno sodišče. Vse demokratično časopisje odobrava Severingov možati nastop.
V berlinskem policijskem predsedstvu se je javil oddelek vojaštva pod vodstvom višjega častnika in je aretiral policijskega predsednika Grzezinskega, podpredsed. Weissa in poveljnika varnostne policije polkovnika Leimansberga. Čez nekaj ur so bili vsi trije zopet izpuščeni. Za novega policijskega predsednika v Berlinu je bil medtem imenovan Melchcr, dosedanji šef policije v Esšenu, ki je bil med vojsko član generalnega štaba pri višjem armadnem poveljstvu. Večina poslov notranjega ministra je bila poverjena generalu Rundstattu, vojnemu poveljniku province Brandenburg. Neva prisilna odredba vlade je ukinila ustavne določbe, ki se nanašajo na svobodo tiska, tajnost pisem, telefona in telegrafa, osebno in lastninsko nedotakljivost in osebno svobodo________________________
ogrska stranka 14, nacijonalna agrarna Gogova 7, socijalni demokrati 6,
železna fronta 5, židovska stranka 5, ljudska stranka Averescu 4, nacijonalna unija Jorge in Argetoianufa 5.
Nad provincama Berlin in Brandenburg je proglašeno obsedno stanje in za prestopke političnega nasilja je določena smrtna kazen. Kljub temu je na več krajih Berlina še isto noč prišlo do spopadov med komunisti in nacionalnimi socialisti, ki se sedaj še posebno čutijo kot gospodarji položaja. Južnonemške deželne vlade navdaja prusk' državni udor s skrbjo in budno pazijo na dogodke v Berlnu. Bavarska vlada je poslala, predsedniku Hindenburgu odločen protest proti nezakonitemu postopanju kanclerja, ki nima v ustavi nobene podlage.
Delavske strokovne organizacije so sklicale v Berlin konferenco, kjer sklepajo o nadaljnjem zadržanju. Predlog mnogih strokovnih organizacij, naj bi se odgovorilo z generalno stavko, je bil zaenkrat odklonjen. V slučaju nujne potrebe se bo pa o temi vprašanju razpravljalo. Tudi izvršni odbor sociahm-demo-kratske stranke je sklenil porabiti ves svoj vpliv, da odvrne mase od nepremišljenih dejanj, ki bi mogli položaj še poslabšati, ker nikakor noče izzvati vlade na eventualno odložitev ali preklic državnozborskih volitev, ki se imajo vršiti dne 31. julija t. 1., pri katerih upajo s sedanjim' režimom obračunati. Negotovo pa je, če vlada kljub temu ne bo te-> ga storila, kajti jasno je, da hoče komunistično stranko razpustiti. V tem1 slučaju bi ji gotovo ne bilo ljubo, da bi komunistični glasovi ojačili socialne demokrate.
Bavarska in diktatura.
Bavarski ministrski predsednik je poslal Hindenburgu in kanclerju Pa-penu telegram, v katerem naglasa nezakonitost odredbe in naznanja, da se bavarska vlada pritoži na državno sodišče, ker se s tem ogroža temelje nemške ustave in deželnih samouprav.
Vlada grozi, da bo še v nekaterih drugih deželah postavila komisarje.
Diktatura in socialni demokrati.
Vodstvo socijalnodemokratične stranke je izdalo proglas, v katerem pravi, da se mora prav te dni v volilni borbi vršiti obenem borba za u-postavitev urejenih pravnih razmer v nemški republiki. Organizacije se morajo postaviti v stanje največje borbene pripravljenosti. Najstrožja disciplina je potrebna kakor kdajkoli. Pristaši ne smejo slediti divjim geslom z neodgovorne strani. Enak oklic je izdalo tudi osrednje vodstvo svobodnih strokovnih organizacij na svoje članstvo.
»Vorwarts« piše mirno in trezno. Nadaljevati se mora boj socijalnih demokratov proti nacijonalistični smeri s poostreno silo, ker je sedaj dokazano, da obstoja zveza med fašizmom in reakcijonarno vlado. Ta dokaz je v korist demokraciji v volilni borbi.
Inozemstvo.
Inozemstvo ne posveča pokretu v Nemčiji posebne pažnje. Priznava pa, da je temu precej kriv razkol med socijalnimi demokrati in komunisti. Proti fašizmu je edino sredstvo enotna fronta delavstva po načelih demokracije.
Enotna delavska fronta v Nemčiji.
V moskovskem radiu sta te dni govorila dva govornika, ki sta pozivala nemško komunistično stranko, da opusti agitacijo proti socijalnim demokratom. V Nemčiji se bliža, je rekel govornik, odločilna bitka s fašizmom, zaraditega se je treba vprašati, če ni skrajni čas, da se sklene v delavski stranki premirje. Delavske organizacije morajo ustaviti notranje boje; sedaj gre za več kot za politični program. Fašizem namreč lahko zasužnji delavstvo in delavsko gibanje za desetletja. Potrebna ie zato enotna fronta delavstva. Sedaj gre za splošni interes, pozneje se pa lahko vrše medsebojne razprave o razlikah gibanj.
Napad na Otona Bauerja.
Znanega socijalnodemokratičnega poslanca Otona Bauerja je dejansko napadel na seji finančnega odbora heimwehrovec Tflainzl. Prepir je nastal med krščanskimi socijalci in Hainzlom. Bauer je vstopil v dvorano in zaklical: »Pustite no tega re-volverskega junaka.« Hainzl pa je pograbil pepelnik in ga zagnal Bauerju v glavo ter ga precej, vendar ne nevarno ranil'. Bauerja so odnesli v klu-bovo sobo, Hainzla pa so socijalni demokrati vrgli iz dvorane.
Predsednik parlamenta dr, Ren-ner je uvedel preiskavo in ovadil Hainzla kazenskemu sodišču.
Imenovanje ravnateljstva OUZD v Ljubljani.
Svobodne strokovne organizacije niso zastopane.
Prva seja novoimenovanega ravnateljstva OUZD v Ljubljani je bila v pondeljek, dne 18. t. m. Ker se imenovanje članov ni izvršilo po predlogih Delavske zbornice ter svobodnih strokovnih organizacij, so imenovani člani organizacij Strokovne komisije za Slovenijo odklonili imenovanje ter to sporočili banski upravi in. ministru v posebni spomenici :
Avtonomisti in socialno zavarovanje.
Nihče ne more trditi, da sta teorija in praksa isto. Teorija je študij, nauk čimvečje popolnosti, kakor nam jo narekuje razumi. Že nemški pesnik Schiller, čeprav ni bil poklicni filozof, je spoznal to resnico. Vendar sta pa pojma, ki drug drugega izpopolnjujeta. Teorija, razumni cilj, je podlaga, če sloni na pravilnih tezah, praksi, to je, teorija je smer, kateri se mora skušati praksa približati, vpoštevajoč prilike toliko, kolikor je nujno potrebno in še to le v pogojni obliki, ker cilj mora biti vendar le čimvečja popolnost.
To načelo se nami zdi važno tudi pri vprašanju, ali naj bo socialno zavarovanje v državi enotno ali deljeno na posamezne avtonomne organe.
Naše stališče je enotnost (tudi unifikacija) zavarovanja, dasi imamo v državi lokalno precej različne razmere in morda celo kraje, ki so v gospodarskem razvoju še preveč zaostali, da bi mogli prenesti redno socialno zavarovanje. To je mogoče, to je celo dejstvo, da v Čr-
DELAVCI, NAMEŠČENCI IN NAJEMNIKI!
Strokovna komisija v Mariboru
sklicuje za pondeljek, dne 25. julija t. 1. ob Va 19. (V2 7.) uri zvečer v verandi „Union“ (Gotz)
DELAVSKI SHOD
Ker se bo na tem shodu razpravljalo o sedanjem gospodarskem in socialnem položaju delavcev in nameščencev, kakor tudi o nevzdržnem položaju stanovanjskih najemnikov — ter se bo predlagalo konkretne zahteve delavcev, nameščencev in zakonito zaščito najemnikov — se vabijo vsi, ki se čutijo prizadete, da se tega shoda v velikem številu udeleže.
Lausannska konferenca in ameriška
diktatura.
Zakaj neki naj bi Evropa plačevala Ameriki tribut?
ni gori, v Južni Srbiji in po pray siromašnih krajih zavarovanje ne more uspešno vršiti svoje naloge. Ali to dejstvo ne more biti ovira za enotni zakon, ki bi te kraje izločil iz zakona. Zakon mora veljati za vso državo in v kolikor praktično ni izvedljiv v polni mieri, ali kakor nekateri pravijo, kjer zaradi gospodarskih razmer »ni potrebno«, tam naj se uvaja in se prej ali slej uvede. Oni zapuščeni kraji, ki še »niso zreli« za zavarovanje, zavarovanja v bistvu tudi pasivno v toliko ne obremenjujejo kakor drugi, ki imajo ugodnejše gospodarske pogoje. To dejstvo, gospodarska zaostalost ali lokalna siromašnost, ni zadosten vzrok za cepitev zavarovanja, tembolj, ker ravno različnost razmer zahteva, da se socialno zavarovanje vodi po enotnih vidikih, če nam' je na tem, da se izpopolni in dovrši.
Nikakršne ovire pa ni, da se v zakonu statuira tudi določbe, ki te razmere upoštevajo in jih omeje na dolžnosti in pravice centralne uprave, ki ima nalogo, da ščiti celoto, da pa tudi vrši svojo organizacijsko nalogo.
O drugih vprašanjih smo že povedali svoje mnenje. Tu nam gre le za to, da se ohrani princip enotnega zavarovanja in princip možnosti organizacije socialnega zavarovanja. Cilj je višja popolnost, v praksi se pa mora izbirati najmanjše zlo, ki brez nadaljnjega omogoča pot k cilju, in sicer, ne da bi izvajanje ovirala zakonodaja ali celo posamezni upravni organi, ki bi jim moral biti cilj najvišja popolnost zavarovanja.
Tudi nemški škofje, zbrani na svoji konferenci v Fuldi, so izdali na nemški katoliški narod svoj volilni proglas, v katerem mu naročajo, naj voli tisto stranko in poslance, ki bodo dali jamstvo za ohranitev in nemoten razvoj cerkve v Nemčiji in ki bodo zadostna garancija za nemoten krščanski pouk v šolah. To je nepolitična cerkev.
V rodovitni sadjerejski pokrajini Okanagan-Valley v Britski Kolumbiji so velike množine lepih, rdečih oka-naganskih jabolk kar z lopatami metali v vagone, kakor krompir, ker se ni več izplačalo, da bi jih, kakor po navadi, zavijali v papir in skladali v zaboje. Največ teh krasnih jabolk je potem seveda segnilo in so jih morali vreči proč.
Za fund sirovega bombaža se je
plačevalo v februarju 1931 še 12 centov, v oktobru istega leta le še 6 centov. To pomeni katastrofo in lakoto za prebivalstvo, ki se preživlja z gojenjem bombaža in bankerot trgovine in bank v južnih državah ameriške Unije.
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
— Ne razumem te!
— Svobodna sem in morem oditi!
— Svobodna si!
Skoraj razveselil se je. Sam bo. Sam bo sedel vse dolge noči, jokal bo, rjul bo, če se m,u bo ljubilo. Nihče mu ne bo na potu. Vsaj za mesec dni naj odide in ga pusti samega, da bo obračunal s samim seboj. Sploh bi bil tako zelo rad sam. Sam, čisto sam. Mogoče bo izsledil tisto resno misel, ki jo nekje čuti, pa je v zamotanosti čuvstev in vtiskov ne more odkriti.
— Pojdi, Rosa, za mesec dini ali za dva meseca in potem se vrni!
— Ne, Bojo, nikdar več se ne povrnem. Le tedaj bom prihitela, ko mi boš sporočil, da me potrebuješ.
— Rosa, neskončno si dobra. Veruj: Tanje ne bo sem.
— Ne obljubljaj!
— Človek sem.
— Saj to je tisto, kar me moti!
— Čudno in nerazumljivo govoriš danes.
— V poslednjih dnevih sem spo-
Na lausannski konferenci so sklenili resolucijo, po kateri naj bi se olajšala ali črtala vojna bremena. Zedinjene države se konference niso udeležile, dasi so zahtevale, da se najprej izvede razorožitev, potem pa se naj govori o vojnih bremenih in dolgovih. Zedinjene države so glavna upnica, zato bi se bili utegnili v Lausanni napraviti definitivni sklepi le, če bi se bile Zedinjene države udeležile konference.
Sedaj po konferenci objavlja list »Chicago Tribuna«, da bi po lausannski pogodbi izgubila Amerika na vojnih dolgovih 20.377 milijonov dolarjev. Nemški dolgovi na-pram Ameriki znašajo 75 milijonov dolarjev. Če Amerika pristane na lausannski dogovor, bo prejemala vsako leto le 3,611.000 dolarjev namesto 361,120.000.
Evropske velesile, zlasti Anglija, izjavljajo, da bodo dogovor ratificirale šele, če se sklene dogovor z Ameriko. Anglija pravi, da bo od Nemčije zahtevala samo toliko, kolikor bo morala sama plačati Ameriki, ko poteče moratorij.
znala, da živi žival naravneje, nego človek, zatorej tudi pametneje.
— Pretiravaš!
— Katera žival si lasti samico ali samca kot svojo izključno lastnino?
— Saj je v tem človek višji od živali! Naj bo po tvojem: manj popoln hočem biti od živali, samo tvoj hočem ostati!
— Ljubim te, a tvoja nisem' in ne bom nikdar.
— Ali niso tudi tvoji nazori krivi tem mnogoterim disonancam?
— Res je: najini nazori naju morajo ločiti, dasi bi naju morali le družiti...
— Kdaj odpotuješ?
— Ne vem še: vsekakor kmalu.
XIX.
Na Dunaju je obnovila staro življenje.
Vodila je otroški vrtec. Otroci so ji bili vse. Silno so jo vzljubili. Božali so jo, objemali, poljubljali, kakor da je tudi ona otrok. Dr. Fischer je trdil, da dunajski »Ljubitelji dece« niso imeli še nikdar takšne vrtnarice in tudi ne takšnih otroft.
Večere je predebatirala v družbi prijateljev in prijateljic. Mnogoteri moški so ji dvorili, a bila je gluha
V Ameriki prav dobro čutijo ta afront evropskih držav, zlasti, ker trdi Anglija, da se Youngov načrt ne more več obnoviti, more se vršiti le še pogajanje o lausannskih sklepih. Evropske velesile bodo poslale Ameriki posebno spomenico, v kateri bodo zahtevale odpis vojnih dolgov. Amerika pa zatrjuje, da na dolgovih ne more ničesar popustiti. Politična in gospodarska diktatura Amerike nad evropskimi državami je prišla v krizo in danes je postalo aktualno vprašanje, kako se naj izravna diferenca ali pa se je svetovna sila razdelila v dva tabora, ki pričneta novo borbo, borbo med Evropo in Ameriko, to je, med starim in novimi svetom.
Lausannska konferenca je sprejela načela, s katerimi prenese torišče borbe drugam. Evropske velesile se bodo branile plačati dolgove Ameriki, če Nemčija njim: ne plača. In gotovo je, da Amerika ne bo molčala, marveč bo zahtevala plačilo dolgov.
Videli bomo, kako se bo ta borba razvila.
v polnem teku, je težka in bo pokazala, v koliko se je že iztreznil nemški narod in v koliko je spoznal, da nemški velekapital z veleposestjo in aristokracijo izrablja fašizem v svr-ho ropa demokracije in uvedbo svoje diktature.
Doma in po svetu.
Peki v Zagrebu so podražili kruh.
Žita bo sicer tudi letos dovolj, čeprav bo deloma slaba letina za pšenico. Zato so podražili moko in zagrebški peki pa kruh. Kruh prodajajo sedaj beli po 4 Din, polbeli po 3.50 Din, črni po 3 Din. Cena je zvišana za 50 para pri kg.
Poceni meso prodajajo mesarji v Bosanski Gradiški. Solidarno so znižali ceno po 4 do 6 Din kg.
Res lepa tolažba! V trboveljskih revirjih grozi rudarjem lakota. TPD je v sporu z državnimi železnicami, rudarji bodo pa plačali ceho, ker...? Pričenja se zdaj z intervencijami, ko teče voda v grlo. Tako poroča »Jutro« 13. t. m. o obisku poslanca za okraj Laško v Zagorju ter navaja njega izjavo zagorskim rudarjem. Ta izjava je tako značilna, da bo treba ohraniti vsaj njene najznačilnejše stavke v trajen spomin zgodovini: »Uprava TPD, kolikor je v našem območju, ne nosi tolike krivde, ker so delničarji v Parizu in nekateri niti ne vedo, kje je Zagorje. Tem je za denar, ki so ga bili doslej vajeni, ne vprašajo pa, kako živi delavec. Naša uprava je odvisna od njih, in razumljivo je, da mora delati po naročilu delničarjev. Naša država kot največja odjemalka premoga je bila prisiljena zaradi zmanjšanega prometa znižati svoj odjem pri TPD na eno tretjino prejšnjega. Da TPD uravnovesi svoj dobiček In ga obdrži na prvotni višini, je reducirala plače, šihte in delavce. Poleg tega pa dolguje država še okrog sto milijonov na premogu... Lahko vam zagotovim, da lakote ne boste umrli.... Le s skupnim treznim delom in potrpljenjem bomo izšli iz težkega položaja, ki je zajel ves svet. V prav takem položaju, ko vi, se nahaja v Sloveniji 50.000 bajtarjev, ki nimajo niti za sol. Morda še hujše je ponekod v Črni gori, v Liki in v delu Dalmacije. Glavno, kar nam je storiti, je varovanje pred lakoto. In to bomo izvedli.« To je povedal poslanec g. Mravlje deputaciji delavskih žen, ki »so se poslancu zahvalile s toplimi besedami«. Ubožice! Pač žalostno tolažbo jim je mogel dati g. poslanec, saj tudi on nima moči ukreniti kai proti gospodom iz Pariza, ki jim gre tudi zdaj — pri »nacionalizirani« TPD — samo za denar, kot so ga bili navajeni prej. »Mir z vami, rudarji, saj tudi drugod ni boljše! Priznanja g. poslanca pa ohranite v svojih dušah in srcih sveža za večne čase. Sicer pa, saj veste, kje je vaše mesto.
Kaj je zdaj res? Ljubljanski dnevniki pišejo včasih tako, da človek res ne ve, komu bi verjel in kako so prišli do tega. Čujmo! Minuli teden je bil v Zlinu pogreb Bat’e. Drugega dne so poročali časopisi v Ljubljani o udeležbi pri pogrebu:	»Jutro«
je poročalo, da je bilo navzočih 130.000 ljudi, »Slovenec« 60.000—70.000, »Slov. Narod« pa 30.000!! Želeli bi samo vedeti, kdo ima prav, in kaj naj vzame čitatelj, ki čita vse tri liste, za resnico?
Zadruge izgubile poštninsko prostost. Z novim poštnim zakonom ni odvzeta pošt-ninska prostost samo Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev, nego tudi zadrugam in zadr. zvezam v medsebojnem prometu. Čl. 56. zak. o dvanajstinah za avg.—nov.
44 milijonov volilcev v Nemčiji.
V Nemčiji bo tudi pri državnozborskih volitvah nastopilo izredno mnogo strankarskih volilnih skupin. Dne 15. t. m. je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve dne 31. julija. V Berlinu samem je bilo vloženih 27 kandidatnih list. Grupacije volilnih zvez imajo po-gostoma prav čudna imena. N. pr. unija nemškosocialističnega bojnega gibanja, družba resnih evangelskih kristjanov, bojna skupnost reduciranih nameščencev, unitaristična unija Nemčije, pet različnih nacio-nalnosocialističnih (fašističnih) skupin razen Hitlerjeve kandidatne liste. Nacionalni socialisti so torej
nastavili obsežno volilno past za volilce, zakaj, dali so kandidatne liste rentnikom, oškodovancem1 po inflaciji, vojnim udeležencem, vojnim poškodovancem, vojnim zaostalim, srednjemu stanu in zvezi za resnico in pravico. Kandidatura fašistov je vsekakor smešna, čeprav utegnejo s temi pridobiti posamezno nekaj več glasov.
Število volilcev znaša pri teh volitvah 44 milijonov, dočim je znašalo pri zadnjih volitvah 42 milijonov. Število mandatov bo v novem: državnem zboru nekaj večje kakor je bilo v prejšnjem.
Ljuta krvava volilna borba, ki je
in slepa za vse. Ne da bi ji ne bilo ugajalo. Nasprotno: prav prijetno ji je bilo. Ko se je tega zavedela, je zardela. Koketirala ni. Res ji je semtertja marsikdo ugajal, a svojo čutnost je znala vselej brzdati.
Večkrat si je očitala, da je nespametna.
Nekdaj je bil pri njej Fischer. Sedel je v globokem' fotelju in: naslanjal glavo na levo roko, zamaknil se je nekam, ter se brezizrazno zagledal skozi okno v gozd visokih streh, dimnikov, zvonikov, stebrov ... Bil je otožen. Začutil je, da se križa v njenii njegovo dejansko življenje z načeli in da ne more proti temu nič ukreniti. Zaznal je, da je v Roso zaljubljen. Včasih je oznanjal, da je resnična ljubezen netelesna, zdaj pa je naenkrat strastno zahrepenel po Rosinem telesu.
Rosa je stala ob samovarju in ga gledala. Videla je njegov profil: oster židovski lik. Ko se je ozrl proti njej, je uzrla žalostne oči... Tako zelo se ji je smilil, da bi ga bila iz srca rada poljubila, pa je vedela, da tega ne sme storiti.
— Sestra Rosa, ali še mnogokdaj mislite na Boja?
— Zakaj to vprašujete?
— Tako, včasih mislim...
In je umolknila.
— Kaj mislite?
— Da bi bilo bolje za vas, če bi nanj pozabili! In verujte: srečen bi bil, če bi jaz mogel temu pripomoči!
— Ah, doktor, saj sem srečna; le nikar si zavoljo mene ne belite glave!
— Ne belim si glave. Mislim, da me boste razumeli: V poslednji dobi se ne morem več prepoznati. Čudno mi je; venomer serm do smrti žalosten in ne vem zakaj.
— Da niste zaljubljeni, doktor!
Takoj ji je bilo žal, a izrečeno je
bilo in storjeno ni mogla storiti nestor jeno.
— Zakaj se norčujete iz mene?
— Nikakor, doktor!
— Vprašujete, dasi prav dobro veste!
— Prav imate! Nisem pravilno ravnala! Tudi jaz sem koketa! Vse smo kokete ...
— Nisem mislil tako hudo. Zazdelo se mi je, da se vam je zahotelo šaliti se.
— Doktor, prekiniva ta pogovor.
— Zdaj ne! Nadaljujva! Naj vam povem: Zavoljo vas sem žalosten !
— Vem, a jaz vam ne morem pomagati.
Dt. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
POMOČNIKI.
Poslovne (službene) knjižice.
Pomočniki, delavci, ki so zaposleni v tovarnah in trgovinski pomočniki, ki jim niso poverjene važnejše službe, morajo imeti posebne poslovne knjižice. V te knjižice se vpisuje čas zaposlitve pri službo-davcu.
Katere službe so važnejše?
§ 307 o. z., ki ima gornje določilo o poslovnih knjižicah, navaja, da bo šele minister trgovine in industrije sporazumno z ministrom za socialno politiko po zaslišanju trgovsko-obrtnih in delavskih zbornic odredil, katere službe so važnejše v smislu tega odstavka.
Šele potem bo jasno, kateri trgovski pomočniki morajo imeti tudi poslovne knjižice in bodo spadali vsled tega pod določila obrtnega zakona o pomožnem osobju, a drugi, z »važnejšimi službami«, pod odredbe IV. poglavja o. z. o trgovskem in ostalem višjem pomožnem osobju.
Po dosedanji zakonodaji pri nas in drugod presojajo razliko zlasti po tem, kakšno ima službeno predizobrazbo in pa kakšno službo vrši, samo rokodelsko ali duševno.
V dvomu odloča začasno upravna oblast.
Medtem ko je doslej presojalo sodišče v dvomu, če je kdo pomožni delavec ali višji nameščenec in imamo o tem najrazličnejše sodbe naj višjih sodišč tako v Zagrebu, Dunaju in Pragi, določa t. 5 § 307 o. z., da odloča v dvomu, katerim pomočnikom naj se izda poslovna knjižica in katerim ne, obča upravna oblast po zaslišanju pristojne prisilne združbe in če ni te, po zaslišanju zbornice.
Kdo izdaja poslovno knjižico?
Zaposlenemu pomočniku mora izdati poslovno knjižico prisilna združba, če pa pomočnik ni zaposlen, občina rednega bivališča pomočnika, in sicer najkasneje v dveh dneh.
Knjižice s fotografijo pomočnika.
V poslovni knjižici mora biti fotografija pomočnika in razen tega še: rodbinsko in
rojstno ime, rojstni kraj, rojstno leto, domovinski kraj, dan izdaje, pečat pristojne prisilne združbe ali občine, podatki o zaposlitvi, ime službodavca, dan vstopa in izstopa iz službe, event. firma službodavca.
V knjižici ne sme biti ničesar, kar bi oteževalo sprejem v novo službo.
To poslovno knjižico mora pomočnik ob vstopu v službo izročiti službodavcu, ki jo hrani. Pri izstopu se mora knjižica vrniti z vpisom trajanja službe.
Izrecno pa zakon v § 309 o. z. prepoveduje vpisati v poslovno knjižico karkoli, bodisi z besedami ali z znamenji, kar bi moglo pomočniku otežiti sprejem v drugo službeno razmerje.
Posebno potrdilo o vedenju in izobrazbi.
Če pa pomočnik zahteva, mu mora izdati službodavec še poleg vpisa v poslovno knjižico tudi posebno potrdilo o vedenju in izobrazbi, ki jo je pomočnik pokazal pri delu. Takšno potrdilo bo seve pomočnik zahteval le tedaj, če se je res lepo veael in izkazal zadostno strokovno izobrazbo, ker službodavec ni dolžan dati o vsem tem dobrega spričevala, ako istega pomočnik ni zaslužil. V slučaju spora pa bo lahko pomočnik takšno potrdilo od službodavca tudi izsilil s tožbo pred sodiščem, oziroma razsodiščem, ko bo isto ustanovljeno, če bi se službodavec neupravičeno branil, izstaviti takšno potrdilo o vedenju in izobrazbi, ki je lahko seve za pomočnika velikanske vrednosti.
Ze v § 249 določa o. z., da mora vsak službodavec dajati tudi pomožnemu osobju ob izstopu izpričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe, v katerem tudi ne sme biti niti s črkami napisano niti z znamenji označeno, kar bi oteževalo pomožnemu osobju sprejem v drugo službeno razmer-ie-
Ce službodavec ne bi hotel izdati poslovne knjižice ali bi v isto vedoma kaj neresničnega napisal, se predvsem kaznuje po upravni oblasti, a pomočnik lahko zahteva povračilo povzročene škode.
(Dalje prihodnjič.)
1925 ne velja več. Zadružne zveze so storile vse korake, da se jim ta ugodnost spet Povrne, vendar zaenkrat ne velja več.
Kaznovanje zaradi beračenja in potepuštva. V sedanjih razmerah, ko vlada grozovita socialna beda, je moralno in pravno utemeljeno vprašanje, v koliko je beračenje kaznjivo. Za nas je jasno, da ima vsak človek pravico do življenja, in če mu družba te pravice ne da (niti dela), da ne stori kaznjivega dejanja, če poprosi za nujne življenske Potrebščine, kakor je to poniževalno za delavca, ki je delal, ustvarjal in bi to še rad. Žal, zakonodaja ne ustreza temu duhu. Z ozirom na to dejstvo je čehoslovaški pravosodni minister izdal te dni podrejenim uradom navodilo, da morajo strogo razločevati pri kaznovanju teh prestopkov med osebami, ki prosijo iz resnične potrebe in osebami, ki se potepajo iz delomržnosti. Minister je s tem sicer označil bistvo načela, ni pa še tega načela uveljavil v kazenskem zakonu.
Oboroženi mir velja blizu 300 milijard dinarjev na leto- Vse države izdajo v vojne namene 80 do 85 odstotkov davkov. Nezaposlenih je 15 do 20 milijonov (brez svojcev) in 40 do 50 milijonov ljudi živi od miloščine. Tako poroča amerikanski senator Borah.
Italijanski ministri se tudi kujajo. V italijanski vladi je kar pet ministrov podalo ostavko: zunanji (Grandi), finančni, prosvetni, pravosodni in minister za korporacije. Sama važna ministrstva. Zunanje ministrstvo je prevzel Mussolini sam. Grandi se je sigurno naveličal samo govoriti in vsakokrat drugače.
Italija prodira gospodarsko v Turčijo. V Turčiji so izdelali triletni industrijalizacijski načrt, ki ga prično izvajati s početkom leta 1933. Gre pri tem za racionalizacijo kmetijstva, sadjarstva in ustanavljanje industrije. Stroje, inženerje in strokovne nameščence preskrbi Italija.
Nacionalistična surovost. Nek narodnosocialističmi delavec, ki je bil zaposlen na neki novi gradbi na Dunaju, je opazil na ulici 84 letnega starčka Natana Huberta. Poklical ga je k sebi, in ko se je starček približal, mu je surovež vsipal z odra polno vedro živega apna v obraz in bo revček radi tega najbrže oslepel. Zakaj je sirovina to storil. Zato, ker je starček Natan Hubert židovskega pokolenja.
Čehoslovaška strokovna komisija za izboljšanje skrbstva za nezaposlene. Čehoslovaška strokovna komisija je posredovala pri raznih ministrih, da se zvišajo prispevki vlade za nezaposlene, ki jih izplačujejo strokovne organizacije. Dalje je de-Putacija zahtevala, da se izvede skrajšanje delovnega časa, uredi Posredovanje dela ter odredi javna dela v svrho znižanja števila nezaposlenih. Ministri so obljubili, da bodo stavili primerne predloge v zmislu zahtev deputacije.
Svojevrstna demonstracija. Na Poljskem v Zawierčiču v dombrov-skem premogovnem revirju so v to-yarni ustavili pred tremi tedni obrat •n odpustili vse delavstvo. Delavci Pa niso zapustili tovarne, ampak Prebivajo kar v tovarni in jim žene prinašajo hrano. Vlada je obljubila vsakemu delavcu 15 zlotov, če za-
> e kvarno, a ni tega storil niti , fn' . Vse Prigovarjanje tovarne in oblasti ne zaleže nič. Delavstvo pravi, da ostane v tovarni toliko časa, da tovarna prične zopet obratovati. . . Ajutfiia sksportlra vojni materija!. Clan angleške delavske stranke, D. Adams, je vložil v parlamentu interpelacijo na vlado, v kateri opozarja na stalni e k sp ort orožja in raznih eksploziv iz angleških državnih tovarn za Daljni vzhod. Posebno protestira proti transportu 640 ton nevarnih eksplozivnih snovi iz Wolwicha v Bramiley, s čimer je ogroženo življenje ne samo spremljevalnega osobja, ampak tudi drugih prebivalcev.
>a i 9°£az , Prostorske solidarnosti.
Angleška delavska stranka je v znak
simpatij in priznanja za vztrajnost v volilni borbi poslala delavski »železni fronti« v Nemčiji dragocen, umetniško izdelan prapor.
Revolucija v Braziliji. V južnih brazilskih državah, zlasti v državi Sao Paolo, se je razširil revolucijo-narni pokret in se je vstašem posrečilo polastiti se vlade v drugem, naj-večjern mestu republike, Sao Paolo. Centralna vlada v Rio de Janeiro je poslala proti vstašem bombna letala, ki bombardirajo miesto Sao Paolo.
•
Nepošten avstrijski podpolkovnik.
V Inomostu so obsodili na dve leti ječe bivšega podpolkovnika Szu-taya, ki je kot blagajnik tamošnje podružnice hranilnega in posojilnega društva javnih nameščencev poneveril tekom zadnjih let 47.830.35 šilingov. Pravi, da je kriva njegovega prestopka neka gospa Jurec, njegova prijateljica, ki je vedno zahtevala od njega denarja in kateri je bil slepo vdan.
Senzacijonalen proces se vrši na Dunaju proti celi vrsti kapitalističnih odličnikov, industrijskih in bančnih ravnateljev, ki so obtoženi, da so v svojih odličnih klubih kakor: »Automobil-Club«, »Residenz-CIub«, »Wiener-Club«, »Wiener Cerele« itd. sistematično goljufali pri igrah na karte »Bakkarat« in »Ecarte« in ob-igrali razne bogataše za milijonske vsote. V ta namen je iznašel znani magnat in pustolovec Georg Berze-viczy poseben horoskopski sistemi.
V afero so zapletene najuglednejše dunajske osebnosti, kakor generalni ravnatelj Kiihberger, baron Menas-se, dr. Lowy in baron Oton Gutmanu, ki je obenem, delničar neke velike jugoslovanske lesne industrijske družbe. Razprave razkrivajo vso moralno propast takozvane dunajske boljše družbe in aristokratskih krogov.
Nek 12 letni šolar se je obesil na
Dunaju, ker mu starši niso dovolili, da bi smel svojega ljubljenega psička vzeti s seboj v stanovanje.
Monte Carlo. Sloveča igralnica, kjer so zapravljali denar bogati lahkoživi kapitalisti, aristokrati in tudi špekulanti, je propadla. Kupčija ne gre več. Samomorov igra-čev ne bo več tam in tudi ne razposajenih orgij nasladnega sveta.
Maribor.
Mezdno gibanje delavstva v »Kovini« na Teznu. Ker je vodstvo tovarne »Kovina« na Teznu pred dnevi odpovedalo kolektivno pogodbo, ki je bila svoječasno sklenjena med strokovno organizacijo kovinarjev in vodstvom tovarne, se bodo vršila dne 25. in 26. t. m. nova pogajanja. Že doslej je bilo delavstvo v tej tovarni skrajno slabo plačano. Očividno pa namerava sedaj vodstvo tovarne ponovno znižati mezde, radi česar je delavstvo, ki bi bilo s tem še hujše prizadeto, silno ogorčeno. Pogaja-njam bo prisostvoval poleg zaupnikov in zastopnika SMR tudi vodja ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru.
Cene moki so poskočile. Pred par dnevi je poskočila cena moki, in sicer pri beli moki za 75 par, pri črni pa za 40—60 par pri kg. Nerazumljivo nam je, zakaj se je moka podražila, ko je vendar znano, da je v zadnjih letih naš izvoz pridelkov v inozemstvo silno nazadoval, vrhu tega pa se obeta letos dobra letina. — Mariborski peki so z ozirom na to podražitev moke minuli torek zborovali ter sklenili, da zaenkrat ne bodo zvišali cene kruhu. Pekovski mojstri so torej uvideli, da bi vsako zvišanje cen kruhu še bolj povečalo bedo najširših slojev. Razni žitni baroni, ki so doslej zaslužili ogromne vsofe na račun kruha lačnih revežev, pa tudi v tem težkem čaisu mislijo le na to, kako bi si nagrabili še več premoženja.
Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Mariboru,
priredi v nedeljo, dne 24. t. m. skupni izlet na B o č. Zbirališče pred glav. kolodvorom. Odhod z vlakom ob 5.30 do Poljčan. Ker bodo istega dne enak izlet priredili tudi celjski tovariši, se vabi vse člane naslovne podružnice ter njihove svojce, da se tega skupnega izleta gotovo udeleže. V slučaju slabega vremena se izlet vrši v nedeljo, dne 31. julija t. 1.
Zahvala SK »Svobode«. SK »Svoboda« v Mariboru se tem potom is* kr e no zahvaljuje vsem onim, ki so ob priliki gostovanja delavskih športnikov iz Voitsberga dali na razpolago stanovanja ter kakorkoli pripomogli, da je gostovanje tako lepo uspelo.
Odbor SK »Svobode«.
Mariborskemu delavstvu in DSK "Svoboda41 za slovo.
Udeleženci izleta delavskega športnega kluba »Voitsberg«, vzhičeni nad prisrčnim sprejemom, ki ga jim je pripravilo mariborsko delavstvo in DSK »Svoboda«, izražajo svojo najodkritosrčnejšo zahvalo vsem, ki so pri sprejemu sodelovali.
Posebej se še zahvaljujemo vsem delavskim društvom, ki so se udeležili pozdravnega večera. Zlasti pa tudi podžupanu Golouhu, predsedniku kluba SK »Svobode« Ošlaku in predsedniku Medstrokovnega odbora Petejanu. S. Vidovič pa je s svojo neumorno pridnostjo in s pomočjo vseh ostalih funkcijonarjev izvršil delo, ki je nadvse častno za »Svobodo«. Naj bi te vesele ure, ki smo jih preživeli skupno, našle globokega odmeva. Za slovo še enkrat prisrčen: Zdravstvujte! Živel svobodni šport!
Za delav. športni klub »Voitsberg«: Predsednik:	Wenno	Koča.	Častni
predsednik: Rudolf Rossmann.
Brezplačna predavanja za mojstrske izpite priredi prihodnji teden poslovalnica obrtno-pospeševalnega urada zbornice za TOI. Prijave sprejema do 23. julija obrtno-zadružni nadzornik Založnik na sreskem načelstvu v Mariboru, soba št. 42.
Novo cesto gradi mestna občina ob Magdalenski ulici. Cesta bo vodila do novega sokolskega telovadišča.
Večje število kaznjencev je bilo te dni iz tukajšnje moške kaznilnice izpuščenih na svobodo.
Avtobusna postaja Mariborski otok. Opozarja se občinstvo, da je avtobusna postaja pri odhodu z Mariborskega otoka samo pri odcepu ceste na otok. Da bi se promet na tej progi čim hitreje razvijal, naproša se občinstvo, da pripravi drobiž in da pri vstopu v avtobus vsak posameznik sam predloži šoferju vozni listek na kontrolo, a ne eden za več oseb.
Zborovanje narodnih. Minulo nedeljo so zborovali v predavalnici delavske zbornice narodni delavci. Shod je sklicala narodna strokovna zveza in kakor pravi poročilo v nekem tukajšnjem dnevniku, so baje zadnje dni minulega tedna zaupniki delili od tovarne do tovarne letake za to zborovanje. Poročilo tudi pravi, da je bilo navzočih 200 delavcev. Mi sicer nekoliko dvomimo, da bi imelo 200 delavcev v tej dvorani prostora, toda nič ne de. Na shodu sta poročala gg. Rupnik in Bajt. Baje je ta shod pokazal ogromni razmah nacionalnega delavskega pokreta ob severni meji!
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje.
Ustanovitev »Prijatelja prirode«, podružnica Celje, se bo vrŠilai predvidoma začetkom septembra. Pripravljalni odbor, ki je bil že pred razpustom društva izvoljen, bo te dni vložil pravila in čim bodo ta potrjena, bo sklical ustanovni občni zbor. Ker se je že pri svoječasnem ustanavljanju podružnice javilo preko 20 članov in je računati z gotovostjo, da bodo vsi že prijavljeni sodelovali, smemo upati, da bo nova podružnica štela precej članov. To pa tembolj, ker vidi naše delavstvo dober vzgled pri trboveljskih sodru-gih. — Otvoritvi »Počitniškega doma« na Mrzlici je prisostvovalo tudi več Celjanov, ki so se vrnili vsi navdušeni domov. — Če se posreči »Svobodi« dobiti še primerne prostore za dramatične igre, bo organizirala letošnjo jesen tudi svoj delavski oder in bo tako naše kulturno gibanje v polnem teku. Za dramaitiko vlada med našim delavstvom velik interes, saj je »Svoboda« v Celju prva povojna leta tudi na tem polju dosegla že prav lepe uspehe.
Mestna knjižnica bo zaprta od nedelje, dne 24. t. m. do 15. avgusta t. 1. V torek, dne 16. avgusta zopet redno poslovanje od 6.—8. ure zvečer.
Loke pri Zagorju.
Da se ne pozabi. V nedeljo, dne 17. t. m. smo pri nas na prav slovesen način blagoslovili zgradbo nove
»kaplanije«. Navzoči so bili sam nadškof dr. Jeglič itd. Tako piše »Slovenec« z dne 19. julija t. 1. in pravi med drugim tudi sledeče: »Bili smo vsi ginjeni, ko smo si gledali iz oči v oči in ko se nam je g. škof toplo zahvalil za delo, ki smo ga dovršili.« To je čisto lepo, samo vprašanje je, kakšna ginljivost je spreletevala tiste delavce, če so bili navzoči (?), ki so v potu svojega obraza delali na tej zgradbi pri podjetju Ročak iz Trbovelj, ki je vodilo delo in jih plačevalo (težake) po Din 2.25 do Din 3.— na uro, a ko je bilo delo dovršeno, je zastopnik še od tega bornega zaslužka delavstvu odtegnil, češ da so bili zadnji čas manj pridni? »Doživeli smo dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili,« pravi »Slovenec« dalje. Mislimo, da najmanj pa tisti družinski oče, ki ima ženo in pet otrok za preživljati in ki je imel pri tej slovesnosti, ne da je bil na kosilo povabljen, priliko misliti na svoj krivično odtrgan zaslužek in na tistih 125 Din, ki mu jih je podjetje nepravilno odtegnilo za nek dolg na mleku. (Delavstvo podjetje lahko toži na plačilo polnega zaslužka, kajti podjetje ni upravičeno samovoljno znižati plače. Op. u.)
Jesenice.
Dela na zemljišču Stana in doma pod Možakljo na Jesenicah. Prav lepo in pohvalno je delo trboveljskih in hrastniških sodrugov pri zgradbi »Počitniškega doma« na Mrzlici. Pa tudi na Jesenicah ne počivamo: tudi pri nas vrše brezposelni kovinarji dela pri planiranju sveta pod Možakljo, ki je last zadruge »Stan in dom« na Jesenicah, oz. Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko na Jesenicah. Sveta je 16.000 m2 in že od 6. junija t. 1.
vrši 30 sodrugov pod vodstvom s. Jožeta Gregorčiča planiranje tega sveta. Na planiranem zemljišču bo športni stadion »Svobode«, pozneje pa bodo stale tam hiše za upokojence. Sodrugi (brezposelni) dobivajo kot odškodnino v Delavskem domu brezplačno hrano in tako se vrši obenem s produktivnim delom1 za delavsko mladino tudi še socialno delo v obliki podpore brezposelnih. Pripravlja se akcija, da bo vse članstvo jeseniške podružnice SMRJ vsaj 8 ur sodelovalo pri tem planiranju. Zaenkrat gre vse v redu in po načrtu. O priliki še kaj več.
Ptuj.
Izlet Zveze žen in deklet in pevskega odseka »Svobode« v Rogaško Slatino, ki se je vršil minulo nedeljo, je zelo lepo uspel. Vsi izletniki so bili zadivljeni nad prisrčnim sprejemom, katerega so jim priredili tamošnji sodrugi. Prav posebno pa so občudovali vzorno discipliniran pevski zbor »Svobodašev« v Rogaški Slatini, ki je krasno zapel nekaj lepih pesmi. Želeti bi bilo, da se tudi naši člani zavedajo dolžnosti do svoje proletarske izobraževalna organizacije, katere namen je vzgajati v drugem smislu, kot to dela danes cerkev, alkohol in meščanske organizacije. Sodruigom iz Rog. Slatine pa kličemo:	na	skorajšnje svidenje v
Ptuju. Družnost!
Omejena plovba po Dravi. Od 15. julija 1932 do konca oktobra t. 1. se vršijo vojaške vaje ptujske garnizije na Dravi v odseku med obema mostovoma in 500 m nizdol od železniškega mostu. Radi tega je plovba po Dravi v omenjenem odseku do konca oktobra prepovedana in to vsak delovni dan od 5.30 ure zjutraj do 11.30 ure dopoldne in od 15. ure do 19. ure popoldne. Vojaška straža
13$$ livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, 4ečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah.'
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
ZA DEČKE:................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 190*—, 240*— do 750*—;
    ..................
Din 200-— do 330-—;
Din 210*— do 270-—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.....................
Din 130’— do 150*—;
, OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110-— do 270-—;
RAGLAN: HLAČE:.
Vrsta Tek. štev
Pazite ria gornjo ceno
Din 320'— do 650-—;
Din 90’— do 180-—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu i Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi Pazite se pred ponaredbami!
Kdaj se bodo jeseniški privatni nameščenci pridružili svobodnim strokovnim organizacijam?
(Občutno poslabšanje delovnih pogojev pri KID.)
Kmalu za delavstvom so dobili 31. marca t. 1. odpoved tudi nameščenci Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Ta odpoved pa je visela doslej v zraku. 24. junija t. 1. pa so prejeli vsi uslužbenci okrožnico, ki so jo morali podpisati. V tej okrožnici se po sklepu upravnega sveta KID ta odpoved preklicuje pod sledečimi pogoji: 1. Današnji dohodki uslužbencev se za zdaj ne znižajo, marveč se samo neokrogle vsote znižajo navzdol (t. j. vse, kar je kdo zaslužil nad stotice, odpade). 2. Razen določene plače, ev. dodeljenega tovarniškega stanovanja, razsvetljave in ev. zemljišč za polja in vrtove, nimajo nameščenci pravice do nobene druge dajatve iz kakršnegakoli naslova. Tu odpadejo zlasti drva in premog in dvomljiva je tudi trinajsta plača. 3. Deli tov. stanovanj, ki so jih imetniki teh stanovanj dajali drugim osebam v najem, se morajo spet izročiti družbi na prosto razpolaganje. 4. Če imajo nameščenci lastne stanovanjske hiše, ki jih oddajajo tujim strankam v najem, dočim sami uporabljajo tovarniško stanovanje, morajo to stanovanje izprazniti in ga izročiti družbi na prosto razpolaganje. 5. Če kako tov. zemljišče, ki ga imajo nameščenci, kako leto ni obdelano, ga nameščenec takoj izgubi. 6. Ako bi se obratovanje docela ali v posameznih oddelkih moralo ustaviti, imajo prizadeti uradniki, poduradniki in delovodje pravico le do 50% svoje plače, če bi ustavitev obrata trajala preko 4 tednov!!! (Kaj bo tej določbi rekel obrtni zakon, je drugo vprašanje!) 7. Za odpoved službenega razmerja veljajo zakonska določila.
Tako so zdaj tudi jeseniški nameščenci prišli do svoje »magne charte« odvzetij, ne pa svoboščin. In kako so se je bali!? Čelo veseli so, da niso izgubili več, dasi bodo marsikateri zelo, zelo prizadeti. Tudi upokojenih bo precej uradnikov oz. nastavljen-cev.
In čemu ta strah? Nameščenci KID se
namreč predobro zavedajo, da za njimi ne stoii nobena borbena strokovna organizacija in da zaradi tega do zadnjega časa sploh niso imeli nobenega obratnega zaupnika in da še danes nimajo nikake poštene kolektivne pogodbe oz. pragmatike, ki bi urejevala njih službeno razmerje. Vedeli so tudi, da se cele tri mesece, ki so potekli od zadnjega marca t. L, ni nihče zanje pošteno brigal in boril in da je to, kar imijo, še samo dobra volja podjetja. Več niso izgubili zato, ker jim podjetje tega ni hotelo odvzeti, ne pa zaradi svoje moči, svoje pravice in upravičenosti.
Sicer se jim redno vsak mesec odteguje za strokovno organizacijo, ki ji je v Ljubljani mati Zveza društev privatnih na-m^ščencey, v Beogradu pa ji kumujeta Stankovič in »duhovni vodja« Vapa »Jugo-Hitler«. Vendar ta organizacija že po svojem bistvu ni borbena, saj ji na Jesenicah
itak pravijo »........ klub«	in	to	pot pa še
posebno ni bila. Torej zaenkrat je tako, da so nameščenci izgubili precej; kar imajo, imajo pa po milosti VVestna, Pfeiferja, Praprotnika etc.
Kdaj se bodo zavedli? Kdaj bodo uvideli, da tako ne gre več naprej, da je milost vedno precej kratkotrajna? Kdaj bodo našli pot tja, kamor jo je našla že večina privatnih nameščencev v Zagrebu z oblast-zacijo nameščencev in nameščenk? V Savez privatnih nameščencev v Zagreb z oblastnim tajništvom v Ljubljani je njih pot, kajti edino ta zveza jih bo borbeno in pravično zastopala, ir. edino ta zveza jim bo izbojevala to, kar zaslužijo.
Strnite vrste, nameščenci KID! Odklonite ponižujočo miloščino, zahtevajte in iz-vojujte si pravico! In pravico ustvarja dandanes vedno šele moč, ki stoji za njo. Jesenice niso in ne bodo izjema. Zato: vsi v svobodno in borbeno nameščensko orga-
nizacijo
bo stala na desni obali Drave 1300 m nad državnim mostom ter bo označena z rdečo-belo signalno tablo. Splavarji in drugi interesenti morajo pristati 300 m navzgor nad signalno tablo. Od 1. septembra pa do konca oktobra t. 1. se bodo vršile tudi nočne vojaške vaje ter je vsled tega strogo prepovedana vsaka plovba po Dravi v omenjenem odseku od 21. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Obenem se opozarja, da v tem času ne bo postavljena nobena straža.
Črna.
Zveza delavskih žen hi deklet in podružnica »Svobode« priredita v nedeljo, dne 24. julija 1932 izlet na Šumahov vrh. Zbirališče v Mušeniku. Točno ob 1. uri popoldne odhod. Po-
vratek čez Heleno. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na dne 31. t. m. Sodrugi in sodružice Mežiške doline, udeležite se izleta in pridružite se nam v obilnem številu, zlasti pa pripeljite s seboj tudi deco.
Družnost!
Veliko newyorško zabavišče Conney Island, podobno dunajskemu Wurstelpratru, jc pretečeni teden pogorelo. Škoda znaša več milijonov dolarjev. 200 oseb je bilo opečenih.
V rudniškem okraju v West Virginiji in Kentueky-u grozi 25.000 otrokom smrt od gladu. Na tisoče Šoloobveznih otrok ne more v šolo, ker so dobesedno nagi in bosi, zime pa dol^e in hude.
pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te de lav s k e zadruge.
kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
Cez počitnice
sprejmem 10 do 14 letnega dečka ali deklico od kakega sodruga iz Gorenjskega za dobo 4—5 tednov v popolno oskrbo. V zameno pa bi poslal svojega 13 letnega sina,. da bi se priučil slovenščini.
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: FRIDERIK NUSCHEJ, ST. RUPRECHT
bel Klagenfurt, Sonnwendgasse 11
Novo otvorjena
Mino tekstilnem blosn
Maribor, Koroška c. 3, pri gostilni ,RoiaL
prodaja blago po tovarniških cenah. — Obiščite in oglejte si izredno nizke cene. Za obilen obisk se priporoča
Ludvik Klein
Kis za vlaganje
Špirit za vlaganje
Tei. 2».i»o JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, Gosposka ulica 9 ig- *L2£
lijta:	Ljudska	ti»karoa,	d.	d.	r	Mariboru,	predstaviteli	Josip	Otfak	▼	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaia	in	ur«|ti)e	Viktor	Eržen	v	Mariboru.