7. števlltoi. V LJubljani, v torek ti. Januarja I9Z1. LIV. bto OlENSKI t Izhaja vsak dan popoldne, iarzenUl nedelje In premike. frvse otl > Prostor 1 m/m X 54 m/m se male oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski lo uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m Ko*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inaeratov naf se priloži znamka za odgovor. OpravBifttTO „81ov. Naroda" in „Narodna Tlakama" Snaflova ulica št. 5, pritlično. — Teiafon it 304. M Slo venski Narod1 valja a Ljubljani in po po i ti t a Jugoslaviji t celoletno naprej plačan . K 300- -polletno. 150 — 3 mesečno. • . . . . m 75 — 1 » ........25— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič naročnino vedno *fsV" po nakaznici. Ma samo pismen* naročila brez ooslatve đenaria «2 ne moremo ozirati. ¥ lnozemstto t celoletno......K 420*— polletno.......„210*— 3 mesečno ..»...„ 105*— 35- Urednistvo „Slov. Naroda" Knaflova nlica it 5, I. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane fjnS Rokopisov ne vrača. "CV Posamezna Številka velia V20 K Pcštnna plačana v gotovini. Volilcem! Pri volftv! v ustavotvorno skupščino me je Izbralo napredno volil-stvo ljubljansko za narodnega poslanca in sicer kot nosilca liste demokratske stranke. Bival sem deset dni v Beogradu ter se vozil iz Ljubljane do naše prestolice in nazaj. Takoj pa se je videlo, da se je moja bolezen, ki me muči že skoraj dve leti, posebno vsled železniške vožnje tako poslabšala, da so mi zdravniki odločno nasvetovall, naj odložim svoj mandat. Če bi se še dalje oklepal tega mandata, ostal bi le na videz Vaš poslanec Ker se skoraj vsak drugi dan prekladam po postelji, bilo bi napredno volllstvo Ljubljane brez zastopnika in to v času, ko državi sovražni elementi že zopet spletkarljo ter skušajo v Beogradu vse prevreči. Tak položaj bi ne ugajal niti meni, še manj pa volilcem. Odpovedal sem se torej mandatu, kar s tem svojim volilcem naznanjam. Zahvaljujem se za zaupanje, s katerim ste me volilcl počastili, in tudi za prijateljstvo, k) so ml ga mnogi izkazali s svojim glasovanjem. Izkazujte oboje mojemu nasledniku g. profesorju Josipu Reisnerju. DR. IVAN TAVČAR, župan. Univ. prof. dr. Rado Kušej: Vera In ogrska sooboda V volilnem boju za konstituan-to so se vse politične stranke priznavale k načelu verske svobode ali, kar je isto, k načelu ravnopravnosti vseh veroizpovedanj. Zelo vprašljivo pa je, če so si bile na jasnem o bistvu tega načela in vseh njegovih posledicah, ki morajo priti najprej v naši ustavi vsaj glede glavnih točk do določnega izraza, zakaj le pod tem pogojem bo našla bodoča zakonodaja, ki bo morala versko svobodo še le v podrobnosti izvesti, uglajeno pot. Verska svoboda, ali kakor se jo navadno imenuje, svoboda vere in vesti, je še le pridobitek novejše dobe. Srednji Evropi jo je prinesla še le revolucija 1. 1848. kot del političnih pravic državljanov. Poprej smo poznali le ožjo aH širšo versko strpnost (toleranco), ki je pa od verske svobode popolnoma različna. Vsebina verske svobode se da na kratko označiti z dvema stavkoma: 1. O veroizpovedovanju in izvrševanju verskih predpisov odločajo državljani sami po svojem prostem prevdarku; 2. vse od države priznane cerkve in verske družbe so enakopravne. Ta enakopravnost pa naravno nasprotuje načelom v s ak e vere. zakaj vsaka vera se mora smatrati, ako svojo nalogo pravilno razume in dosledno izvaja, napram vsem drugim za e di n o pravo. Država ima torej rešiti napram različnim veram težak problem. Zajamčiti mora krščanskim cerkvam In drugim verskim družbam, ki se med seboj izključujejo in ki se morejo razširjati le druga na škodo drugi, skupen dom in možnost mirnega delovanja v njem. K a to 1 iš k a cerkev odkrito priznava, da je versko nestrpna, t. j. da odklanja vsako drugo vero in ji odreka upravičenost. Ako so navzlic temu celo njene stranke v svojih političnih programih naglašale načelo verske svobode, so se s tem odrekle strogo katoliškemu stališču. Storile so to pač le v sili današnjih razmer In v spoznanju, da je prav načelo verske svobode in z njim zvezana pariteta vseh priznanih veroizpovedanj v državi prinesla katoliški cerkvi bogato odškodnino za vse izgube na posvetni moči v neverjetnih pridobitvah, ki jih kaže njen vpliv od Leona XIII. sem na spiritualnem polju. Verska svoboda in ostale politične pravice so odprle katoliški cerkvi pri nas in rudi v državah, kjer so katoliki po številu v manjšini, prosto pot do onega intenzivnega društvenega delovanja, do one izpopolnitve njene bogate organizacije, na kateri sloni danes njena sklenjena sila in moč. Radi koristil, ki jih je katoliška cerkev črpala iz ustavnih pravic njenih članov, se je dejansko, molče sprijaznila z načelom paritete vseh veroizpovedanj v državi, n i pa seveda in nikdar ne bo opustila svojega versko intolerantnega stališča. Za p r a vo s 1 a v n o cerkev pomeni uzakonjenje načela verske svobode poslabšanje njenega dosedanjega pravnega položaja v Srbiji in Črni gori, ker izključuje to načelo vsako državno cerkev. Vendar pa srbska pravoslavna cerkev radi tega ne bo izgubila nič na svojem ugledu niti na svojih pravnih udobnostih, saj ostane še naprej najmočnejša in zato najuplivnejša med enakopravnimi drugimi veroizpove-danji v svojem dosedanjem območju. Njena samouprava bo postala po novi ustavi le še trdnejša, kar z ozirom na njene bogate fonde ni brez važnosti. Poleg tega so pravoslavne cerkve že po svojem zgodovinskem razvoju delovale vedno v najožjem sporazumu z državno oblastjo. Zato je brez dvoma, da bo srbska pravoslavna cerkev brez prigovora sprejela ustavno zajamčeno načelo paritete vseh veroizpovedanj in da bo zgolj formalno spremembo svojega pravnega položaja napram državi brez težkoče položila na žrtvenik jedinstvenosti in pravne enakosti. Muslimanom pa končno narekuje enako politiko že navadna modra prevdarnost z ozirom na načela in zahteve demokracije, na potrebe države in na brezuspešnost nasprotnega stališča napram ogromni večini drugih strank. Vsa ostala veroizpovedanja, so-sebno zdje in protestanti, so imela vsaj v naših krajih enakopravnost z drugimi od nekdaj na svojem programu. Šele verska pariteta jim je donesla tudi državljansko enakopravnost. Po tej poti so mogli šele priti judje do one moči v državi, ki jo dejanski izvajajo kot veletrgovci in finančniki. Tako vidimo, da oziri na moč, veljavo in imetje obvladajo lahko tudi nekaj, kar se po svojem bistvu tiče zgolj notranjosti človeka, t. j. versko prepričanje. Vsako pozitivno versko prepričanje mora biti nasprotno verski svobodi in vendar so se v današnjem času vsa veroizpovedanja dokopala do načela svobode vere in vesti, ker je to pogoj, da obstojajo v moderni državi lahko drugo poleg drugega, da tekmujejo med seboj v oznanjevanju nauka in pridobivanju novih članov nemoteno in prosto, v okviru danih zako- nov in pod zaščito državnih oblaste v. Verska svoboda je ostala še danes to, kar je bila ob svojem postanku, namreč ena temeljnih političnih pravic vseh državljanov. Iz tega izvira potreba po ustavnem jamstvu. Iz te:{a pa tudi sledi, da ima ustava, torej naša konstituanta, določiti bistveno vsebino verske svobode, dati ji torej potrebne meje. Le v teh, po državnih zakonih določenih me- jah ne sme udejstvovati verska svo-bodt posamnega državljana, le v teh mejah je verskim družbam zajamčena samouprava. Prešanja nikakor nc gre omalovaževati, zakaj dobra ustava bo le tista, ki nam prihrani ćim već političnih bojev v bodočnosti In najhujša vrsta teh bojev hi bili verski boji. Ustava, ki prav pojmuje bistvo verske svobode, jiii lahko onemogoči. Smilili 1 i suš? i Ponavljamo staro geslo :r? sa kličemo v spomin vsem, katerim je draga korist naioda : i njegov dobrobit. Na naših tleh vstajajo dan za dnem tuja podjetja, med nami grade tujci še vedno nove trdnjave, ki neprestano in dosledno širijo protidr-žavni duh in protinarodno propagando. Ne gojimo si nadalje gadov na svojih prsih, ne dopustimo, da te tuje trdnjave rastejo na naših tleh, bodimo zopet stari borci za našo gospodarsko osamosvojitev! Svoji k svojim! Mi smo ena najbogatejših dežel, od tega bogastva pa imajo največji dobiček tujci, dočim široki sloji našega naroda trpe slej ko prej. Zato delajmo, da bo bogastev domovine deležen v prvi vrs*i narod, ki na njej prebiva in ki ;o bogastvo ustvarja. Svoji k svojim nam kaže pot za dosega tega cilja. Svoji k svojim onemogoči obsroj tujih trdnjav. Politična svoboda nam je omogočila gospodarsko osamosvojitev, brez katere ni narodnega blagostanja. Kakor pred vojno, tako mora biti geslo sedaj, da dober Jugoslo-ven kupuje le pri jugoslovenskem trgovcu in ta samo pri jugoslovenskem tovarnarju. Če to še ni mogoče, smo pač danes močni dovolj, da osnujemo sami svoje tovarne in če bi bil za to potreben tudi velekapital* Potom zadrug, potom zadružnega dela in potom državne podpore ic mogoča uspešna konkurenca tudi proti najsi mejšim tujcem. Danes trpi naša dežela, ker nam manjka blaga, ker smo podvrženi diktatu tujih velefirm. Zato ustanovimo, odnosno pomnožimo svoje lastno proizvajanje, zato se postavimo v vsem na lastne noge. Iz malega raste veliko in Iz naših malih podjetij morajo postati naše velike industrije. Banat hna svoja bogata polja, Slovenija industrijo in gozdove, vsa Jugoslavija ogromna prirodna bogastva fn minus na potrebnem blagu! Spojimo vse te pluse in minuse bogastev, oziroma pomanjkanja pokrajin v eno formulo in napredek dežele je zasiguran. Da pa bo za>iguran nnšemu lastne-, mu narodu, naj se konča formula z geslom: Svoji k svoiim! Ko smo uvaževaii to geslo, smo napredovali in si ustvarili možnost obstoja. Rili bi pa dosti ja^ji, če bi to geslo vsi izvajali in če ga ne b! nekateri zlorabljali. Zato propagirajmo ?eslo »Svoji k svoiim«; vse one pa, ki era hočejo zlorabljati, ka-znujmo. Slab trgovec, slab obrtnik4, slab podjetnik nam je ravno tako škodljiv, ko tujec, ker ovira zdrav gospodarsk razvoj. Radi splošnega nacionalnega blagostanja stavimo s! doTžnost. da kuptiiemo le pri svojem trgovcu. Če pa hoče ta trgovec biti vreden naše žrtve, mora biti dober ne le kot trgovec ampak mora stati tud' v prvih vrstah narodnih borcev. Mi za podjetnika, podjetnik za nas, to ie temelj, na katerem mora usnevati geslo: Svoji k svojim! Ob novem letu dajemo naročila in sklepamo pogodbe. Naj se že te vrše v znameniu našega rcsla. da nam bo novo leto pričetek nove. srečnejše dobe! = Krajevnim organizacijam JHS. Kraievr.e organizacije nai obveste vse svoje Člane, da je sklenilo načelstvo JDS. da morajo hiti v bodoče vse morebitne prošnje na strankino vodstvo predložene potom krajevnih organiza- Alefrssnder Dumas, sin: Kiparjeva pravda. Roman. Slučai je hotel, da sem se kasneje zopet sešel z nekaterimi svojih bivših součencev. Vse so bili pozabili ter hoteli obnoviti z mano svoje znanstvo. da bi se, kakor so se izrazili, poklonili moji slavi. Takim sre-čavanjem se pač nisem mogel odte-zati, toda nikomur nisem podal roke. če mi je ponujal svoio. Ne verjamem, da so se spominjali mladosti. Gledali so v mojem srx>minjaniu na pretekle dneve le ponos s sedanjostjo. A iz enega sklepa sem izvajal drugega. Če bi bil moj oče ubog rokodelec in bi ga jaz poznal, bi bil zadovoljen. Ljubil bi ga in bi bil srečen. Morda je imel tehtne razloge, da se ni oženil z mojo materjo. Če bi mi bil povedal te razloge, bi ga gotovo razumel... Zakaj ga ni mati nikdar omenjala? Ali ni bila niena dolžnost da mi zaupa ln mi pojasni? Čemu je molčala? Iz vestnosti ali ponosa? Ali je bila kriva ali ošabna? In čemu je molčal moj oče še trmo-glaveje? Kako ie mogel misliti, da mi ni ničesar dolžan? Ali ni Imela moia mati pravice, kaj zahtevati od njega? Ali pa je morda dvomil, da ie moj oče? Morda sploh ni vedel, da sem na svetu? Mogoče... Prihajal sem do zaključkov, ki so bili za moio mater razžalitvi, in potem sem klical na pomoč svoje srce ter si deial: »Nesrečnik! Ona je tvoia mati! Če bi te bila rudi ostavila. Toda dala ti je vzgoio in je liubila le tebe. Noč ln dan dela zate. in tvoia smrt bi bila njena. Kje je bobša žena? Obiemi k> In se zjokat! Nimaš dovoli solz. da opereš ž njimi svoio dušo.« Toda vsi ti sunki in boji ter vsa ta premlšlianja. ki so presezala daleč moio starost, so pred vsem pod-kopala moje zdravje. In omahoval jc tudi moj duh. Našel sem si tajnega zaupnika v duhovniku, ki nas je učil katekizma in ki smo hodili k njemu k izpovedi. Tako sem se vsega zaupal abbćtu Olettu ter mu pripovedoval o svojih mukah In ga prosil pojasnila. Ali je bila taka njegova navada aH pa je smatral moj duh za dovoli razvit po prestanih bridkostih, da ga lahko razumem; govoril mi ie o trpljenju Jezusovem, v primeri s katerim so moje muke pač ničnostno majhne. Če izprevidim ta moram biti zopet pogumen. 2e pri prvih besedah primere. i ki jo je napravil abbe med trplic- I njem odrešenikovim in med moiim trpljenjem, se mi je zdelo, da sem našel razrešitev uganke. Kmalu se mi ie začela vzbujati slutnja, da sem kakor sin Marije izbran za velike žrtve in velika dela. »Tako je prav.« sem si deial v svojem vrtu. »Jaz sem kakor Jezus. Nimam očeta: kakor sin bo?M sem. in Ijudie, ki poznajo to tajnost, me r»reganiaio, kakor so nekoč preganiali Kristusa. Tudi mene bodo umorili, ampak nebeško kraliestvo bo moie. in vse one odrešim, ki so me nekdai zatVali. Svet bo častil moio ubogo mater.« Potem sem clab'e izpraševal ab-be\ja. Vedeti sem hotel in sem bil žejen razodetja. Srečen nad moio gorečnostjo, rme ie dobri duhovnik vzpodbujal na vso moč. Pripovedoval je na dolgo in široko o svetnikih, apostolfh in mučenikih. Kako majhen sem se zdel v primeri s kamenanlm sv. Štefanom ali s puščicami ustreljenim sv. Boštjanom! Za žalitve svojih tovarišev sem imel samo Še srnehliaioč obraz, in imenoval sem fin božie preizkušnje. Jedva da sem Še spal In jedel: mislil sem samo na rai in na sredstva, ki bi me privedla tjakaj. Vse nedelje sem prebil v cerkvi in sem preklečal po cele ure I pred podobami svetnikov. Vsak hin sem si začel izpraševati vest. in ker se nisem čutil nikoli čistega, sem se mučil s pretiranim postom. Od Jutra do večera sem molil in prepeval cerkvene pesmi. Lahko si mislite, kako so se mi posmehovali moji tovariši. Ali vse to ie končalo z živčnim napadom, ki je trafal dve do tri ure. Začela me je mahoma strašno boleti glava in tresel sem se po vsem životu. Prenesli so me v bolniško sobo in poklicali mojo mater. Niso me mogli več spraviti domov. Mati se ni ganila od mene. dasi o tem nisem ničesar vedel. Pet dni in pet noči sem ležal v vročici. Da okrevam popolnoma, ie Šla pozneje mati z menoj za mesec dni v Narbv. V bližini gozda ie naiela dve sobi. ki sta bili obe obrnjeni na velik sadni vrt. Več nisva potrebovala in tudi nisva imela. Lastnik iako preproste hiše je bil lončar: da sva mogla priti v svoje stanovanje, sva morala hoditi skozi njegovo delavnico. Dal mi ie ilovice, da sem si v svojo zabavo delal možičke. To mi ie napravljalo veliko veselia. In zdelo se je. da mu moie figure zaradi njihove preprostosti tako ugajajo, da * mi je predlagal, naj napravim posnetek Matere božje nad cerkvenimi vrati. Ondi sem torej preživljal svo-ie dneve, okrog mene vse potno vaških otrok, ki so občudovali moje delo. Pohvala lor~ ki se je Ču- dil moji riadarje selila. Ko ic bila moja Marnu coto jo je pokazal vaškemu županu ia župniku. Oba ste ir.e vzpodbuiala* Lončar mi ie obe'al. da hoče žgari moio soho. ker potem si io lahko spravim. Zatrjeval ic, da jo bom pogledal z radostjo, ko postanem slaven umetnik. Ozrl sem se zmago-nosno na svojo mater: in dasi jo ie osrečevalo to prerokovanje, ie bilo vendar videti, da no zaupa prav zele naziraniti teh gospodov... Začel sem se zopet baviti s šolo. v prostih urah pa sem se pečal i svo^» iim novim delom, ki me je zelo veselilo. Izmed rooiih tovarišev ie manjkaj Andree. Ubogi mladenič fe mahoma začel krvaveti, kri te drla iz vseh njegovih telesnih odprtin. Njegovo telo le tako oslabelo, da ni bilo mogoče zadržati konca. Po pre-teku dveh ur ie izdihnil pred očmi tovariša, ki je prosil, da mu smo strečL 2 stran „SLOVENSKI NAROD-, dne li. januarja 192i. 7 štev. đj. Tega pravila naj se dosledno drže tako organizacije kakor posamezni pristaši stranke. Načelstvo JDS. = Politični položaj. Beograd, 9. Januarja. Včerajšnji dan je potekel v gim, da namerava vlada poostriti kazenske določbe proti osebam, ki bi sku-sale priti brez dovoljenja v Francija. Tozadevni preetopki se bodo kaznovali ■ zaporom od šestih mesecev do treh tukajšnjih političnih krogih vsled pra- i let Nadalje je izjavil, da je bilo leta vos lavnih praznikov povsem mirno. Ministrski predsednik Nikola Pašić ni imel z nobeno stranko nikaldh pregovorov. Muslimani ki doslej še niso prispeli v Beograd, pridejo jutri ter jih bo spremljal predsednik bosanske vlade dr. Sr-škiC V vprašanju izpopolnitve finančnega ministrstva doslej še ni nobene odločitve, = Muslimani no aredo v vlado? Sarajevo. 9. Januarja, »Hrvatska slagat poroča, da jugoslavenska muslimanska organizacija pod nobenim pogojem ne bo šla v vlado. Koliko Je na tej vesti resnice, bo pokazal jutrišnji Han v Beogradu. = Radlčev poslanec o Stojami Protiću. Zagreb, 9. januarja. »Jutarnji liste poroča o razgovoru z nekim uglednim poslancem Radićeve stranke, ki je rekel med drugim: Od dne do dne se V treznih političnih krogih bolje uvide-va, da se s sedanjo delno konsrltuanto ne da delati. Kratkovidni politiki tega se uvidijo, edino Stoian Protić je uvi-đel pogubonosno politiko sedanje vlade ter možato proti njej nastopa. Ustvaril si bo močno opozicijo, s pomočjo katere bo zrušil sedanji poslovnik ln nespre'emliiv načrt ustave.. V tem mojem naziranju nisem osamljen, marveč ie za mano velika skupina, ki se zaveda, da Stojan Protić računa i na našo podporo. i =r Angleži o Pašicn. »Daily MM1«, fe9en največjih angleških dnevnikov, priobcnje sliko našega novesra ministrskega, predsednika Nikole Pflšlča in pravi med drugim: Gospod Pašic, veliki srbski državnik, je bil ministrski predsednik za časa balkanskih vojn kakor tudi za časa dolgega srbskega inuceništva. ki se je končalo z zrnato in ustanovitvi Jo kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. G. Pašič uživa veliko reputacijo kot diplomat, državnik in taktičen mož. TJovd George je imenoval PaSica: Srbski veliki stori človek. = Ustanovitev narodne garde v Bosni. Sarajevo. 9. Januara. Tnkaišnjl trgovci in obrtnfki so osnovali prvo četo prvega batnliona prvega polka prostovljne narodne garde. Organizacija narodne garde je izvedena na podla?! organizacijskih statutov dosedanjih pro^tovolmih organizacij. V muslimanskih krogih se gihan'e za ustanovitev narodne earde zaslednie s skepso, ker se muslimani boje. da ta garda ne bo naperiena samo proti komunističnim nrevramikom, marveč da bo služIla tudi zakulisnim ciliem, ki niso v korist ne bosanskim muslimanom, ne Hrvatom. Izraža se tudi boiazen. da bo narodna garda zašla v iste pregrehe, kakor je to zašla svoiečasna narodna vojska narodnega veča. = Zaprisega dr. TT. Krizmana. Beograd. 9. januara. Predvčerajšnjem je položil minister dr. H. Krizman na dvo-•iru prisego. Prisotni so bili ministrski predsednik Nikola Pašić. Dragutin Jan-ković in maršal dvora. Minister notranjih zadev Milorad Drašković se je napotil včeraj na inšpekcijsko potovanje m Baranjo, — Načrt ustave. Dne 8. jan. je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 18.30. Na tej seji se je poleg tekočih poslov obravnavalo tudi o končno vrd i *vn redakciji načrta ustave, = Dobrovoljci proti boljševikom. Ko je vlada izdala razglas o naredbah proti boljševikom, se je v Pančevu priglasilo 120 dobrovoljcev, da izvedelo to naredbo ter se stavijo tamošnjemu mestnemu povelmiku na razpolaga s= General Castelnau o raznuerju med Francijo in Nemčijo. »Libre Paro-lec priobčuje izjavo generala Castel-naua o bodočem razmerju med Francijo in Nemčijo. General Castelnau Je izjavil med drugim: Vprašanje je, kako >i mosrla Francija izvesti mobilizacijo. Danes je položaj popolnoma drugačen, kakor pa je bil 1. 1914, ko je stal so-Tražnik pred vratini Francije! Danes ima Francija rensko črto, pred katero ae ne smejo nahajati v razdalji od 50 Jem nobene nemške čete. Rensko ozemlje je v območju franc topov. Izključeno je, da bi mogla Nemčija s svojimi 160.000 možmi presenetiti Francijo. Castelnau smatra zato 18 mesečno vojaško službovanje za popolnoma zadostno. Kar se tiče francosko - nemških jodno$<»jev, ;e general mnenja, da bi se jrorala izvesti okupacija maskega ozemlja, ako bi se Nemčija protivila izvršitvi svojih obveznosti. 8icer pa meni, da bo Nemčija rada ali nerada iz-IVedla razorožitev. Kar ae tiče Bavar-!Ske, meni general, da bi se morali istočasno razorožiti delavci in kmeti. Končno je izjavil, da potrebuje Francija miru in da je zato 18 mesečno vojaško službovanje maksimum. Ce bi pa 1920 izgnanih iz Francije 11.000 ino-zemcev. Vlada bo energično zatrla vsako komunistično propagando. Po razpravi je glasovalo 451 poslancev proti 54 za tozadevne vladne predloge, ss Take Jonescu proti kralju Konstantinu. »Dailv Telegraph« poroča iz Bukarešte, da je sklenil romunski ministrski predsednik nadaljevati sovražno politiko proti grškemu kralju Konstantinu in da raj© demisijonira, kakor pa da bi se udal prijaznim odnosa jem z germanofilskim in reakcijo-namim Konstantinom. = 8por radi bivših nemški kolonij. Vlada Zedinjenih držav je poslala angleški vladi noto, v kateri zahteva pojasnilo, na kakšen način se bodo razdelili mandati glede bivših nemških kolonij in gotovih delov Turčije. Zedi-njene države pripominjajo, da se ta zadeva ne sme urediti potom Zveze narodov, ampak na podlagi sporazuma med aliiranimi in asociiranimi državami. Odgovor angleške vlade še ni znan, pač pa piše Pertinax v >Echo de Pa-I ris«, da trpi ameriška vlada na pomanjkanju logike in pravi: Amerika ni ra-j tificirala mirovne pogodbe o 1 28. ju-; nija in ni nikdar napovedala Turčiji I vojne. Zato tudi nima nobene pravice na prava versailleske in sevreske mirovne pogodbe. = Posledico vserusk. komunističnega kongresa. Agencija H a vas poroča, da so dobili na osmem vseruskem kongresu ekstremisti pod vodstvom Buharina in Radeka večino. Lunaoar-skij in drugi člani 60vjet9ke vlade, ki so ostali v maniMni. so demisijonirali. = Boljševiški teror v Sebastopolu. Iz Carigrada poročajo: Semkaj dospeli begunci iz Sebastopola pripovedujejo, da so boljševik i po odhodu Vranplovo vojske ustanovili dve izredne komisije, katerih prvo delo je bilo aretacija članov demokratskega odbora, ki je po Vranglovem odhodu prevzel oblast v mestu. Nato se je začelo preganjanje protirevolucijonarjev. Boljševiki eo popisali vse prebiva-istvo. Ker pa to popisovanje ni imelo uspeha, je boljševiška oblast odredila aretacije v masah. Smrtne obsodbe se niso več izvrševale tajno, ampak bo bih obsojeni javno obešeni na drevesa in brzojavne drogove. Število žrtev znaša več tisoč moških in Žensk. Trgovine eo prazne. Vsak promet s sosednimi kraji je nemogoč. Funt kruha stane 2500 ruhljev. Bankovci, ki sta jih izdala Denjikin in Vrangel, so odpravljeni in kdor jih ni izročil boljševički oblasti, je bil obsojen na smrt Internacionalizacija donavskih pritokov. Češkoslovaški zastopniki v medzavezniški podonavski komisiji so zahtevali tudi internacijonalizaoijo donavskih pritokov. garsko. Ker je od 9. januarja t. 1. dalje ponovno vzpostavljen železniški promet z Bolgarsko, je ravnateljstvo državnih železnic oa1 danes dne 9. t. m. dalje urodila redni promet z osebnimi, mešanimi in tovornimi vlaki, ki je bil doslej z Bolgarsko prekinjen. Potemtakem bosta vozila: 1. brzovhik £tev. 102—602 in 601—101 na pro^i Beograd-NlB - Caribrod - Sofija in nazaj. Ta vlak bo odhajal iz Boogroda veako nedeljo, ponedeljek, sredo in petek ob 21.20, v torek, četrtek in soboto pa kakor simr 1 ekspres. 2. Tovorni vlak £t. 662- ! med Pirotom in Cari-brodoin in nazaj Denarno vsote in blago za Bolgari.!-, se bo sprejemalo v neomejenih koli ;i -u o čemer 6e še posebej obver te potniki in trgoveki krogi. RapaUs&a £ anonimnih poizvedb. K besedi se ie nato oglasil poverjenik za socijalno skrb g. Adolf R i b n i k a r, ki je opozarjal na teža* ven položaj, ki grozi našemu delav« stvu vsled kritičnih razmer v mnogih strokah nase industrije. Poudarjal je potrebo, da se skliče v Beogradu posebna anketa, na kateri nai bf se razpravljalo to vprašanje. Minister dr. Kukovec je potem sprejel deputacifo Trboveljske družbe. Nato je obširno konferirai z re-prezentanti Trgovske in obrtne zbornice o raznih aktualnih vprašaniih. Zbornično predsedstvo ie med drugim poročalo g. ministru o nameravanem velikem sejmu za vzorce v Ljubljani. Minister te pokazal veliko zanimanje za to vprašanje ter ie na predlog g. I. S c h r e v a obljubil, da prevzame protektorat te važne gospodarske prireditve. Nato je g. minister sprejel zastopnike raznih In-dustrijalnih in obrtnih strok. Tako ie sprejel zastopnike čevljarske ln usnjarske Industrije frg. Rakovca. Kozino. Jean Pollaka, dr. Mendaria in Jakila; zastopnike železne stroke gg. Noota in Stupico; nadalje g. Laio-vica. zastopnike naših vrelcev gg; Dolenca in Janžeka; zastopnika Zveze za tujski promet g. dr. 2lže-ka, za cmkarsko industrijo g. Baeb-lerja. za keramično industrijo e. Pavlina ter zastopnika zadruge mesarjev fn Vnovčevalnice gg. Lavriča in Košenino, Poset v Trgovski In obrtniški zbornici je trajal skoro tri ure. Novi minister za trgovino in mdustrlio je dobil pregledno sliko o potrebih in težnjah našega obrta, naše industrije In trgovine. Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda. Darila. Upravi našega lista je oddala za: >Ciril Metodovo družboc, vesela družba pod Rožnikom, zbrila na Sive-strov večer E 100. Srčna hvala! 7. Stev. .SLOVENSKI NAKOD\ one U. januarja iMfel. 3. sirarr Dnevne uesti. V Ljubljani, 10. januarja 1921. — Pridobitev državljanstva nare kraljevine. Rok za vlaganje izjav opcije po § 11 uredbe o pridobitvi državljanstva, ki je bil prvotno določen na 15. januarja 1921. ie podali-i^an do 15. marca 1921. Izjave opcije :a državljanstvo Avstrije, Čehoslo-vaške. Poljske, Romunije v smislu § 22 iste uredbe ie vložiti do 15. jamarja 1921 Ker vlagajo mnoge stranke prošnje za državljanstvo brez predpisanih prilog, se ponovno opozarja vse prizadete, da se drže točno >redpisov uredbe, ker se drugače jovzroča nepotrebno delo, — Vprašan le državne avtoritete. Prvi pogoj rrriru in reda v vsaki državi je. da se na vse strani in v rsakem slučaju varuje avtoriteta državnih oblasti. Da so pri nas zavla-lale mestoma naravnost kaotične •azmere, ie krivo predvsem dejstvo, da naše državne oblasti ne zna-o varovati svoje avtoritete, Nešte-okrat je že ta ali ona oblast zagro-zla, da bo Izvršila to m ono. toda 'adar je prišlo do izvršitve, ie po-lavadi pozabila na to svoto grožnto n zlezla pod kloo celo pred poedinci. In posledica? Nihče več ne smatra nroženj in pretenj državnih oblasti 5a resne. Zato dela vsakdo, kakor se mu zljubi, ako ie to po volii ali nI rx> volfi državnim oblastnijarn* Tudi ")ri sedanji rudarski stavki ie vlada zgrešila isto napaka Vsi se še spominjamo s kakšno pozo je vlada podala rudarjem ultimat ako ne prično z delom dne 5. t. m. Toda svele Trožnje m' izvršila ter s tem povzročila, da ie njena avtoriteta, ki že orete ni bila posebno velika, sedal padla naravnost pod ničlo. Ali se ie ootem čuditi, ako se ji sedaj rudar?! smejejo v pest in ako proti njel revoltira cefo Trbovelfska premogo-koona družba sama? Zdi se. da nima državna oblast v nobenem vprašanju ;asno določenih ciljev in krepko začrtanih smernic, zato cfnca in koleba sem ter tja ter s svodim kolebanjem le pospešuje splošni nered. Pogrevamo na vseh koncih fn krajih krepke roke. ki ve, kaj odreja ln ki se tu^ di zaveda, zakaj to zaukazuie. — Napravite vendar red! Sam bog ve, zakaj ne more naša poštna uprava napraviti reda v dostavljanju Inozemskih časopisov. Neštetokrat smo se pritožili ustno m lavno, pritožba je zalegla za dva, tri dnL potem pa je zopet zavladal stari šlendrijan m listi so ieli znova irine-vati kakor kafra, Danes je izostal eden, jutri drugi, kar po vrsti, dokler niso izostali vsi. Le semtertja le Še priromala kaka številka tako nekako v znak, da delovanje pošte še ipak ni docela zamrlo. Na v zadnjem času pa nam nekje z vso doslednostjo zadržujejo zlasti italijanske liste. Telefoniramo na pošto. Sveto se nam tam zagotavlja, da ni došel noben inozemski lisi Ker le rezoniramo, se odločijo še enkrat pregledati svoie predale in res i zt akne jo v bogve kakem skritem kotu eno aH dve številk! tistega lista, ki ga pogrešamo. Drugi dan enaka intervencija z enakim končnim efektom. Brez intervencije pa redno ostajajo dotični listi definitivno —- izgubljeni Takšne poštne razmere morajo spraviti najmimei-Šega In najbolj potrpljivega človeka Iz ravnotežja- Zato je že skrajni čas. da vendar enkrat poskrbi poštna uprava za pošteno remeduro teh de-solatnih razmer. Več kakor leto dni se že borimo zoper te poštno upravo samo kompromitujoče odnošaje. vse naše pritožbe so bile bob ob steno, odnosno zdi se nam naravnost, kakor da bf se nam namenoma hotelo nagajati Toda ako misli gospoda, da nas bo z nagajanjem ukrotila, se temeljito moti Ne bomo molčali prej. dokler ne bo reda, m če bi bilo treba streljati rudi vsak dan. — Naš novi roman. Ker se Gove-karjevo »Svitanje« zaključi v kratkem, smo novi letnik začeli z novim romanom: »Kiparjeva pravda« (Afera Clemenceauova) velikega francoskega romanopisca Aleksandra Dumasa, sina (1824—1895). Roman spada med najsijajnejšo beletristično umetnost 19. veka. Augier, Dumas in Sardou so med početniki moderne francoske realistike, ki slika korupcijo takratne družbe, pohlepnost no materiialnih užitkih, frivol-nosi, pustolovščino moškega in ženskega sveta iz takozvanih naiboljših krogov ter borbo za moralno preroienie, Aleksander Dumas je cel Iarižan. duhovit, eleganten v stilu in mojster v pripovedni tehniki, toda \e!emeščan. poln cinizma in satire. V bistvu ie demokratski moralist in reformator, ki zna izborno zabadati, razpletati vedno naneto dejanje in postavljati v pestri Čilim naglo se meniaioČih prizorov tipično dosledno sl'kane značaje. »K I-parleva pravda« Je prav za prav kriminalen roman ter le po svod obliki spomenica naitežega zločina obtoženega glavnega junaka, kiparja umetnika. Dumas doVazuie puhlost in srčno sirovost arisrokratnv in i! postavlja kot kontrast blag talent, ki se ie z lastno vztrainostio dvignil iz naibednejše liiuUk* oiasti do slave, Idez ga zadeni nesreča zaradi krasti© ženske. Roman se godi v Parizu, a poseza tudi v poljske in ruske razmere okoli 1. 1800 ter se zaključuje dramatska tragična Ne dvomimo, da nudimo s prevodom tega romana velezanlmivo berilo, ki bo s svojim bogatim, pisanim, živoboinirn dejanjem ugajalo vsakomur, ki ljubi le-poslovsrvo francoskih mojstrov. — Dlsknsiie o načrtu ustave priredi društvo Pravnik. Prva se vrši oustavi in verstvu v četrtek, 13. t. m. popoldne ob 5. v sodni palači soba Št 79. Poročevalca gg. unlv. proi. dr. R. Kušej in vodja poverjeništva za uk in bogočastje dr. Fr. Skaber-nc Glede Trbovellske družbe nam piše slovenski podjetnik: Včeraj sem čital, da ie nastopila Zveza industrije v Ljubljani v prilog Trboveljske družbe, ker je nasprotna, da bi tretje osebe po svojih zaupnikih dobile vpogled v računske skrivnosti podjetja. Resnica ie. da se vsak podjetnik brani izdati svoje gospodarske skrivnosti Mislim pa. da ie glede Trboveliske družbe ta korak odveč, ker vem. da ima ta družba itak posebne nadzornike. Vprašam se, čemu postavlja oblast take može. Če ne znaio ali ne morejo vršiti svojega posla. Imam utis. kakor bi bila cela ta reč pesek v oči. Tolikrat sem že slišal in bral. da pri Trboveljski družbi nimajo nobenega strahu pred nadzorniki, ki lih postavita po-verjeništvo za iavna dela. Pripoveduje se. da oblastveni pregledoval-ci zapiskov niso zasitili milHonskih napak. Čas bf bil. da se nehajo te reči in da se država resno pobriga, kdo je pravzaprav kriv vseh teh ko-lobocij. Slovenski podjetniki smo v težkem položaju sedai. Dobro bi bilo, da se Zveza industriicev tudi za nas tako odločno pobriga kakor za tujce. Nam čevljarskim obrtnikom že prav trda gre. Mislim, da se je ustanovila v prvf vrsti za podporo našega obrta. (To notico priobčujemo vnovič, ker je zadnjič pomotoma izostal konec — Op. irr.) — Za namestnika komandanta celokupne žeudaruierrie ie imenovan polkovnik Milan Mizler. dosedanji poveTinik OTOžništva v Hrvatski m Slavorriii. — »Dražba Sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani oroda svo;e posestvo v Po- I brežju pri Mariboru vi št 105 k. o. Po-i brežje. obstoječe Iz zemljišča. 2 hišic S in gospodarskih poslopij. Ponudbe ie j poslati na vodstvo »Družbo Sv. Cirila j In Metoda« v Ljubljani do 31. januarja I 192L — Pristojbine za brzojavke, preda-! ne na postajah fazne železnice. Mini-j strstvo za pošto in brzojav v Beogradu j je dovolila da poviša mžna železnica s 15. januarjem 1921 nribltek k pristojbini za zasebne brzojavke od 2 na 4 pare od besede. — Osnažite hodnik©! Hoja po hodnikih po mestu je postala v Ljnblianl n**ka posebna vrsta plesa. Vsi hodniki skoraj so nokriti z debelimi plastmi mastnega blata. PeSec menca naprej in nazaj, se opoteka in poganja, toda korak ga meče tja in sem, le dalje ni mogoče brez potu in napora. Hišni go^mo-darji bi morali že malo bolj skrbeti za čednost nred svojimi hi Sami. Pa tndi uri mestnem r-^stnem nad zorni črvu pogrešamo potrebne energije. Ceste se danes zaradi blata, ne pometajo, nit! se blato ne strga. Naj bi pometači označili vsaj hodnike! Ni dovolj, da sta oče-jena Marijin trg in Zvezde. Blato po hodnikih se da z lopatami in metlami odTcidati vsako noč! C emu imamo pometače? Naši cestni mojstri naj si gredo enkrat pogledat ceste in hodnike v Zagreb ali v Maribor! Videli bodo. da 1% s dobro voljo tudi dandanes moorooo vzdrževati na cest*h več snage. Če pa v Ljubljani z mestnimi pometači res več ne ere. nai seže občinski svet po običaju i k TVTTT. veka! Takrat eo sna-žil ceste kflznenri, vojni ujetniki in vlačugarji. Probatum ost. — 35a rezervne oficirje. Vojaška oblast poživlja zadniič vse rezervne oficirje, ki so svoječasno služili v avstro - ogrski ali bolgarski vojski in ki so sedaj naSi državljani, ki pa niso šo vložili prošnje za sprejem v jugoslo-vensko vojsko, da to storiio do 1. februarja t. 1. Kdor ne vloži prošnje do tega roka, bo moral slutiti v nali vojski kot redov in opravljati delo, za kar tero je srvosoben. * — Kje Je drobiž? gfrasnka mora plačati 43 K 7S v davka. Kako ga naj plača, ko nimamo ne desetič, ne vinarjev. — Ca ima plačati kolek za eno krono de 25 par. mora odšteti 80 par. Za 10 vinarjev jo treba dveh kolkov po 2 pari, kar znaSa 4 paro = 16 vinarjev. Tako se broški mnoie. Znkaj se davki ne zaokrožijo navzdol in so vinarjev sploh več ne zaračunava. — V finančni deželni blagajni stoji nekje prav do gtrona cela vr^ta zaboiev. V njih je naš novi drobiž. Ce pa človek vpraša, zakaj ga vendar že ne izdajo, ko ga tako nujno potrebujejo stranke in uradi, dobi j odeovor: >Nimamo že naredienja!« — Ali bi se ne dalo to naredjenjo malo pognati? — Smrtna kosa. Umrl ie na Studencu pod Linbliano g. Ivan Topo-lovšek. bivši uradnik v ministrstvu notr. zadev na Dunaju in pisatelj, v Idriii pa ga. Marija Baebler roj. Štula*. P. v ma s- ^ m* Pogreb umrlega na dne i tel j a Ar-mina Gradišnika na okoliški šoli v Celju se vrši s celjskega kolodvora v torek, dne 11. t. m. ob 3. popoldne. Kultura. Repertoar Narodnega gledališč* v Ljubljani. Dr a m a : Ponedeljek, 10. januarja: Smrtni p!ea I. Red a ( Torek, 11. januarja, zaprto. Sreda, 12. januarja, zaprto. v četrtek, 13. januarja, zaprto. Petek 1-1. januarja: 8mrtni ples, II. Sobota 15. Januarji: Školjka. Red E. Nedelja, 16. januarja; Školjka. Izven, abonm. Ponedeljek, 17. januarja; C vrček za peč jo. Red D. Opera r Ponedeljek, 10. januarja, zaprto. Torek, 11. februarja- Striček Va nja, gostovanje umetniškega gle-gledMišča. Izven abnm. Sreda. 12. januarja: Jesenske gosli, gostovanje moskovskega umetniškega gledališča. Izven, abnm. Četrtek, 13. januarja: literarni večer, gostovanje moskovskega umetniškega gledališča. Izven abnm. Potek, 14. januarja: Fra Diavolo. Red B. Soboto, 15. januarja: Toera, Red A. Nedelja, 16. januarja: Trovatoro. Izven abnm. Ponedeljek, 17. januarja, zaprto. — Iz gledališke pisarne. Radi gostovanja > Umetniškega gledališča« ostane 11., 12. in 13. t. m. dramsko gledališče zaprto. Predstava >»Smrtni ples« (II. del) za red C se vsled tega preloži pa potek 14. t. m. — K #o»fovanja »Hudežestvenega teatra«. Prvi večer, den 11. januarja 1921 >Striček Vanja« iz selškega življenja v štirih slikah. Spisal Anton Pavlovič Cehov. S to dramo, ki je delu našega ol>0instva že znana, je doseglo >UmerniŠko gledališče« tudi v inozemstvu, zlasti v Berolinu, Pra si in na Dunaju, kjer jo gostovalo 1906. leta, veli- ! ke usuehe. Drugi večer dno 12. januarja 1921 >Jesenske gosli* Surgueova. >TJmetniško gledališčem je vprizorilo to dramo v sezoni 14/15. Nato so jo prevzela vsa večja ruska gledališča. Tretji večer 13. januarja 1921 Literarno umetniški večer. Spored: I. doL Inscinirane wovesti A. P. Cehova: >Dobri konec«, >Pozabil< in >Kirurgija«. II. del. Scena iz tragedije >Smrt Ivana Groznega«, izvaja V. I. Kačalov in inscenirana povest Maupessanta >Pristan«. III. del. Komedija Jacka Londona >Nenrav-na ženska«, pesmi Aleksandra Puškina (recitira O. L. Knipper - Cehova) in govora Biuta in Antoniia v Shakespearovi tragediji >Julij Cezar« (recitira V. I. Kačalov). — Pevsko društvo Ljubljanski Zvon« ima v torek 11. januarja t. L ob pol 8. zvečer važen sestanek vseh pevcev in pevk. Nato odborava seja. Pridite vsi in vse! k — Glasbena Matica priredi 24. januarja 1921 v Unionu koncert. Na sporedu so najnovejši proizvodi naSih domačih glasbenih tvorcev. Zastopani so: Adamič, Juvanec. Lajovic, Pavčič, Pro-hazka* Ravnik in Skerjanc. Večino teh kompozicij je že izdala Glasbena Matica, kar je pa rokopisov, jih izda v kratkem. k — Za enotno društvo jugosloven-skih književnikov. Srbsko udruženje književnika je pozvalo hrvatska in slovenska pisateljska društva na razgovor o ujedinjeju vseh jugosfovenskih književnikov v enotno društvo, — Predavanje o profesorju E. Denisu. Na čaet spominu pokojnega profesorja E. Denisa priredi konzulat Ce-boslovaSke republike v Ljubljani danes dne 10. januarja točno ob 20. v dvorani univerze, deželni dvorec, I. nadstropje, slavnostno predavanje o življenju in delovanju tega velikega prijatelja Slovanov. Predavanje bo imel v slovenskem jeziku g. dr. Ivan Lah. Konzulatu čehoslovnške republike v Ljubljani čast je vljudno vabiti vse prijatelja slovanske vzajemnosti k predavanju. Vstop prost.__ Rudarska siau&a. Rudarii še niso nastopili dela. Lhibliana. dne 10. januarja. Rudarska stavka traia dalje. Po danes zjutraj in tekom dopoldneva došlih vesteh iz rudniških revirjev Trboveljske premotfokopne družbe rudarii hi ostali delavci še niso danes nastopili dela. Kakor srno informirani, se fe v bistvenih točkah dosegel sporazum med interesiranimi skupinami. Trboveljska družba pristaja na velenjski mezdni sistem, toda z bistvenimi korekturami, katere zahteva družba v interesu produkcie. ker je mnenja, da bi popolnoma akceptirani velenjski sistem oviral še sedanjo produkcijo. Zastopniki rudarjev, predvsem tarifni odbor »Saveza rudarskih radnika« odklanjajo te korekture. PoloŽal je staciionaren. Težave pri ureditvi položaia napravila sedaj nesrečni sistem, ki so ga uvedli s strani uprave pri rudniku v Velenju: mezdna določila so taka. da ne dajejo pogojev za gospodarsko uspevanje niti rudniku v Velenju, na drugi strani pa ovirajo zdrav sporazum v drugih nedržavnih nremogokonih. Predsednlšrvo deželne vlade za Slovenijo ie izdalo ta-le razglas: Z ozi-tiotn na rudarsko stavko v Sloveniji j$ f gospod minister za socijalno politiko sporazumno z gospodom ministrom za notranje zadeve odredil sledeče: 1. Delavstvu Trboveljske družbe moraj') se brez odloga in brez nad .!inih prego rov o povišanju cene premoga i/f čiri prejemki z onimi rudarjev v državnih rudnikih v Velenju in Zabukov« ci. 2. Trboveljska premogokopna družba mora takoj delavcem izplačati potrebne poviške navedene pod točko 1. 3. Delavci morajo tnkot iti na delo, ko družba ugodi pogojem nod točko 1. in 2. 4. Sestavila se bo posebna minis* jalna komisija, katera se bo na licu mesta in na temelju poslovnih kniir ta drugih potrebnih podatkov preprii i in odločTa. če in v koliko bi biio potrebno povišati cene premogu vsled navedenega povišanja delavsldh prejemkov. To se je takoj sporočilo Trboveljski družbi, n^kar je danes sledeče izjavila: »Trboveliska premogokc: družba Je načeloma sporazumna. Dražba smatra v svriio prilagoditve na svoja razmere v interesu vzdrževania produkcije neobhodno potrebne popn ke in prosi, da se odnosilic komisija, katera naj obstoja iz rudni kih strokovnjak kov in katerih naloga naj bi bila izenačiti nepravih* stf, vn l m naj ozira na eksistjnčiu minimum delavstva in stabilitoto premogovne i -ne. Samo na ta način bode mogoče odvrniti Škodo v narodno-gospodarskem in državnem osim. Ta komisila se nai obhšea določiti na podlagi svojih zaključkov nove prodr.i-ie cene. katere naj stopijo v veljavo istočasno kot nove mezde z dnevom nastopa dela,* Z ozi-rom na tc izjavo in z ozirom na to, da ie Trboveljska družba vladi izjavila, da se podvrže zahtevam centralne vlade, smatra deželna vlada sporazumno z delegati m ministrstva za sociialno politiko, da je drul'ba ugodila zi!;to-vam ministrstva za sociialno politiko. Znto poživlja deželna vlada stavku joče delavstvo, da nast^n t:,,.~M. to ie v ponedeljek 10. t. m. delo v vseh rudniških obratih, sicer bi se moralo proti stavkujočim in njih vedite!]cm nastopiti z najstrožjimi sredstvi« Vodja de* žel ne vlade: Pr. Pitami c 1. r. r RPSORT FINANCrfEO \ MINISTRA —d Beograd. 9. Jan, V v ;; nju finančnega ministrstva so radikale! po svojih listih izrazili Željo, da bi to mesto prevzel z. DraŠkovfČ, niegov resn*t oa dr? H prevzel Unba Davidovlč. Demokrati se bodo o ter: iziavili. ko pridejo vsi poslanci v Beograd. PREKLICANA UPADNlSKA IMENOVANJA, -—d ^eo'rrsd. 9. ian. Ministrski odbor za ukaze ie imel sejo, na ka« terl se je sklenilo, da *e treba nekatere ukaze revidirati. Nekateri fcodo razveljavljeni, ker so nekatera uradniška povišanja izlla prehitro. KOMUNISTIČNA OBSTRUKCU J —d Bcy>rrrad. 0. *an. X \ krofih se trdi, da bodo kk*bi hitri začeli dejati. ker čaka stranke mnog > posla. Čuie se. da nameravan komunisti obstruirafj d?:o v skupšČi *. Vlada je odločena, fla stori potrebno, da se udiiši vsak nered. POLOŽAJ V JUŽNI SPBM!. —d Beograd. 9. ian. Zvečer !e bila seja ministrskega sveta, ki ie trajala dve uri. Obravnavali so tekočo državne posle, posebno, kar se tiče položaja v južni Srbiii. NAŠ POSTNO-^LAGOVM PROMET S FRANCIJO. —d Beograd. 9. ian. Med družbo za spalne vozove in našo železniško upravo je prišlo do sporazuma r/lede odpremania malih zavoiev z vlaki te družbe. Za prevoz se bo plačalo 50 odstotkov več kakor za ročno ortlia-sro. družba pa jamči in plača odškodnino. Blago se bo pošllislo s Sini-olon-ekspresom ter bo vso manipulacijo vršilo osobie družb. Take zavoje bo odpošiljala družba tudi iz Beograda v Pariz in bo v to svrho na razpolago vsak teden en vag m. Ta služba se bo začela opravljati po 1. februarju. TRANSPORTNI STROŠKI IZ AMERIKE. —d Beograd, 9. jan. Transportni troŠki iz Amerike v Evropo so se radi obilnega ladijskega prostora zelo zmanjšali. Prevoz ene tone moke. postavljene v Trst. stane 1.60 dolarjev, ali okroglo dve kroni za 1 kilogram. V-trgovskih krogih se smatra, da bi ameriška živila mogla konkurirati našemu izvozu, ako bi padel kurz dolarja. PREDSEDNIK MASARYK ČASTNI DOKTOR ZAGREBŠKEGA VSEUČILIŠČA. — Praga. 9. ian. Danes dopoldne so dospeli v Prago triie zastopniki zagrebškega vseučilišča, rektor dr. Karlo Rađoničič s soprogo, promotor prof. Ferdo Sišič s soprogo in dr. Juraj Majcen, tajnic zagrebške akademije, zastopajoč dekana mo-droslovne fakultete, V predsedniškem salonu na kolodvoru so jih prisrčn pozdravili prof. Riha in tajnik Skrach. ' zastopajoč predsednika, nadalje dr» Chvtilkovskv in legactisk! svetnIM Sirnck. zastopajoč ministra za zunanje posle, potem profcs-or Spisek* rektor Marcs in dekan modroslovno fakultete Janko In vrči. Niederle ter za Jugoslavijo Dragotin Prochazka, Popoldne sd v predsednikovi lojj prisostvovali predstavi v narodnem gleda! ščtt, V pondcliek ob desetih jih sprejme poslanik SMS Hribar in ob enajstih predsednik Mnsarvk. V sredo bodo predsednika Masarvka Dronaovirafl z i častnem doktorja za-grebŠk e t. od ros I r'~ vn ? f akuli c t e. VEST! Z REKE. — Rc-ca, °. Po izrecni žeLJi D'Annunzija odide njegova garda t njim vred poslednja z Reko. To bo v 2 ali 3 dneh. Predsednik »Conso Nazionafo r1 Orosslch še ni mogol sestavitvi vlade. Ako s? mti to ne posredi do jutri Doda dcirisijo. — V Dobriniu na ot k i Krku so skušali arJlli pleniti 1 fudstvo na otoku se ie organiziralo :>i ? orofltai pognalo ardite v beg. Ti s> s.4 koncentrirali v središču otoka vnd zaščito kara*-binierie\'. Na Krku so osnovane narodne straž \ Tako tudi na Rabu\ Povsodi vlada sedai mir in red. DEMANTI O IZKRCANJU JUGO-SLOVENSKIH ČET NA RABU IN KRKU. — Rim. S. ian. »Tribuna« javlja, da ie neresnična vest o izkrcanju ju^oslovcnskih čet na Rabu in Krku. Ore Ie za demonstracije ju e:os! o venskega prebivalstva p'-oti IV Annun« znevim Iccno^arfeni. O tem se ia prepričala tudi i'^' anska torpe-covka, poslana na Krk. VELIKODUŠNA ITALL1A. —d Rim. 8. jan. Uradni tist objavlja naredbo, po kateri se sprlč^D naklonjenosti italijanskega naroda, proti nemškemu in po prizadevanju nemške vlade l/reka odpoved glede pravice, zadohliene v fversailleskl mirovni pogodbi, da se zaptenijo manjša indija Nemcev, ako njih vrednost ne presega 50.000 lir. ČEŠKI IN NEMŠKI KOMUNISTL -^-d Pra?a. 9. jan. »Pravo Lidu« iavlia. da zboruieio danes v LT')ercu zastopniki nemških iu čeških koma> nistov in da se bodo pogajali glede ustanovitve skupne komunistične stranke. SENATNE VOLITVE NA FRANCOSKEM. — d Pariz. 9. januarja (Havas) Do pol 17. ie bil znan izid senatnih volitev v 89 volilnih okrožjih. Izmed liberalcev sta zopet voljena dva in dva nanovo, od naprednih republikancev lt zopet in ' nanovo, od levičarskih republikancev 11 zopet in 5 nanovo, od radikalnih socialistov 2S zopet in 4 nanovo, od republikanskih socialistov 2 zo-* pet in 2 nanovo. Treba je 20 ožjih volitev. Med izvoljenimi so finančni minister Marshall, bivši predsednik Descha-nel in bivša ministra Combes in Don-mergue. Drn5tfene vesti ii prirefllt??. — Našo narodno ženstvo vabi »2ensko telovadno društvo v Ljubljani«, da pristopa v Čim večjem številu k našemu društvu ter na ta način podpira stremljenje društva za povzdigo telesne vzgoje. Podporna članarina znaša letno 12 K. ustanovnina 50 K. Prijave sprejema trgovina Škof, Dunajska cesta.____ Gospodarske uesti. BORZE. đ Praga, 8. jan. Devize: Amsterdam 2853.50, Beograd 229, Berolin i21.25, Bukarešta 113.75. Sofija 97, Cu-rih 137350, Milan 307.50, Pariz 530, I,ondon 320 50, Novi Jork 87.50. Dunaj 12.58, Zagreb 56.50. Varšava 11, Budi mpesta 14.37M. Valute: novi ju^osl. dinarji 220, nemške marke 121.25, romunski leji 113.75. bolgarski levi 92.75, švicarski franki 1368.50, italijanske lire 8<>L50, francoski franki 527, angleški funti 818 50. ameriški dolarji 86.50, avstrijske žigosane krone 12.85. poljske marke 10. —d Corih, S. januarja. Devizo: Be-rolin 9, Hol and i ja 208, Novi Jork T49.50, London 23.64, Pariz 88.82H, Ml^ lan 22.55, Bruselj 40.80. Kod.mJ 107.25, Stoekholm 135, Kristijanijn. 105.75, Madrid 86, Buenos Aires 225, Praga 7.35, VarSava 1.10. Za-rreb 4. Budimpešta. 090, Bukarešta MOt, Dunaj 1.45, avstiijske žigosane krone L Zatekel so ie pes brez znamke, srednje velik. črn. kratke dlake, ušesa in rep pristrižen. Lastnik sra dobi v Kla dežni ulici 9, Baloh. Od Zidaneca mostu do Llub-liane je bilo v osebnem vlaku izerub-Leno dne 7. januaria zvečer revnemu vojaku invalidu nahrbtnik In umetna roka. Pošten našteli naj odda v Invalidni dom. Toplice, Do-lenjsko. _ G^vni urednik: Rasto Pustostemšek. Odgovorni urednik: t 4. stran. .SLOVLNSKl NAROD-, dne 11. januarja 1921. 7. štev. pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb. TeL 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. n n i i m i B^na'nn 9a ifvifbii Pnštednja na prostoru, sigurnost vatri 10yn|US ZU UZiUiHL i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava Ilica 25., I. Hofter i cfrus - Zagret, Telefon. 1-27 Gospodarski urad u Celju 1\ Cli\t*Afi\\it\ fAtCk »Vaknm" viskoziteta 29/30, .) uiinarovo oije plamene 300/320; 2.) Strojno olje težko 9/11, piamenišče 260/280; 3\ Cff/\2ns\ £\\\t± srednjetežko „Standart* viskozi-.} Ol\ U)IIO UljC teta 6/6 Vi, piamenišče 260/280. Krasna nznetniška reprodnbciis v već ban ZNAMENITE GROHARJEVE SLS1 r..j* moški kožuh za na voz. rlUud 0" Ogleda se v Turkovi gostilni Streliška ulica 150 Proda se milica oj^t^ od 11.—12. ure dopoldne K. S., Mestni trg 19 I. nadstr. 141 Posfrelnisa se sprejme takoj. K. S., Mestni trg 19 1. nadstropje. 142 Prađasta ® dve ii z vrtom lo gostilna v mmt^. Naslov pove uprav. Slo>f. Naroda. 103 ki mora biti izvrstna kuhanju, rica, išče samostojen višji uradnik. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 93 Opekarna s strojnim obratom na Viču šče za izdelovanje zidne opeke zanesljivega izvednega znabit vodja opekarne s primernim štev. strokovnih delavcev. Robert Soifd-lowski, stavbenik, Ljabijana. 10? Zlatar in fuvelir Alojzij Fy€hs Selen&urgova uliCa 6 itriporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnlne. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidnj. Ftann ženitve z go podično, ne čez 28 let staro, trgovsko n3obr:»ž>no, z večjim premoŽenjem. Za d skretno t se lamči. Ponudbe s •!'.-:o p^d wMI.Ar30;>T" na Anončni in informačni zavod DRAGO BPISELJAK. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 189 iti ftta tmMmto in ndm hrano v rtmmL ^c;;d p:.",:. z-^mec 1S3" na upravniku o Slovenskega Narodi. 183 5003 K Šlsteain, ki ml da v najt m eno aH dve sobi s kuhinjo. Ponudbe pod .Stranka brez otrok 186" na upravništvo Slovenskega Nar di. 186 B A spreten livarski mojster za železo tn kovu:.-, p) - :dbc s prepisi s ::iCeval n.i Tvoraico la;;iaa J. d. v Sisiiu. Gostilna rocfttimiMU leRsifton, svilena ob'eka za ples, starinski prt se ceno proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 179 se kupi a!i vzame v nsjern kjerkoli na Kranjskem ali Štajerskem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 178 (ali manj) porilanil-c emeaia nPerl-naoos" za dobavo februarji carine P ost» črz Srulie odda najceneje Frcnc Kapn k, Kostrlvnica-Podplit. 177 Pet porov hnsarOKOv imam na prodaj. Nt dvorišča za kinom Ideal, No-.ak. 176 0* Sea tr°le Perzijskih m3 & (ena nova, dve starinski), troje piratskih prerrog, medved kot preproga, vel k k vč>g (Rohr-nlatten). turSki stol. ADAMIČ, Pred Skoffjo št. 9, II. nad>tr. 175 laili BlHtnaja se im prodasta 2 zlati uri: 1 moška, 1 ženska, ena letna moška obleka in žaket, črn, za s edijo velikost. Naslov pove uprava Sle v Naroda. 174 s hlevom, lepim vrtom in neka i inven-Mriem se predi v Prevaljah, Koroško SHS. Pojasnila da Iz prijaznosti 5. Vidrin. C ometer. Krško. 7dfH'J llfirnl/ iz prip^avijainefi teča 1 Lulfn utl^a trgovske ! lej 14 let star, zmolen s oven§čine in neniičlne, želi ^topiti v trgovino za va ene*. Ponudbe in pogoje naj se blaiov. h poslati uprav-ništvu Slov. Narodi pod .Učenec 199*. Na prodaj valjčni min z zemljiščem na stalni močni vodi v bližini mesta in vila z zemldš^m in trgovino lik železniSkc postaje. Vpraša se pri F. RIEGLER, r'ragersko. 205 Sšsem bo'j«ega hlapca k paru konj. Hrana In stanovanje v hi§». Plača po dogovoru. Naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. _______180 2000 kron onemu, ki ml da mesečna sobo proti visoki najemnini. Cenj ne ponudbe r idj .Obrtnik 1^5* na upravo S'ov. Naroda. Dr. Franjo StegeiM, finančni komsar MM Ar. l\wMm Oiegorit poročena. L'ubMana, 8. fannarja 1921. Mesto posebnega namanila. — eden ali ?#ć — z večjim kipi'a-lom za brezkonktirenčno Industrijo ve-1 ke in sigurne prihodnjosti v Jugoslaviji Želeti bi bilo soudeležbe kemika. Glavni pogoji: stavb*.; najpotrebnejše mehanične naprave in tehnični prlpo močkl, so že na razpolago. Dopisi resnih reflektantov s priloženo znamko za odgovor naj se pošliejo pod šifro , Aeterei 1921/187* na uprarništvo Slovenskega Naroda. 187 Vajenko sprejme eesalai salon u diae 0. Fetticn-FrankheJm. aft -^i?33z: I i II1 MUHI ii g^ggEfSdJgBTHHS] Ustaccvijeso 1880. Cs inovžjeao 189S. I I i » tenka kravat i W9£N •., Voreaufstrasse 19 priporoča svojo vedno bogato zalogo vseh vrst kravat. Naročila izvršujem najtočneje in najbolje. Ustonovlfeno 1890. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena, srčno dobra soproga, mama oz. stara mama, gospa S Ustavlte-so 1890 mM Brošura. je izšla v ponatisu. — Dobi se v „Narodni knjigarni11 v Ljubljani, Prešernova ulica 7. Cena s poštnino K 18*—. —Naročila se rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej — i ali po povzetju, i - ■ ■■■■— 9 po dolgi, mukapolni bolezni 9. t. m. preminula v Idriji, kjer se bode 11. jan. položila k večnemu počitku. Kdor je rajnico poznal, je poznal tudi njeno blago srce. Baltazar Baobler, soprog — Baldl, VIlčI, Polni, Viktor in Milka, Otroci. — Fanči, Fanl, Lojzka in Ada, sinahe. — Vnuki In vnmkinje. nin-»ffln tfmi IJ"b,Janske napetosti 87