Z86. številka
V Ljubljani, v soboto, 13. decembra 1913.
XLV1. leto.
[
.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta......•   . 12*-
četrt leta   ••••••   9 6*—
ju mesec   •«••«•  . 2*—
v upravnižtvu prejeman: celo leto ..»•»•• K 22*— pol leta .«•••••   • 11*—
četrt leta* • • • • • •   . 5*50
na mesec   ••••••  • 1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednltttvoi KnaUova ali cm 3t. 3 (v pritličja levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte ln zahvaia vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih Insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati L L d, to je administrativne stvari.
—^— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .Harodna tiskarna" telefon it SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
eelo leto....... K 25--
pol leta 9 13 —
Četrt leta   •••••• » 6'50
na mesec   •••••• ■ 2*30
za Nemčijo: celo leto ...        . • K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3S,—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamki. Upramlitvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova nllea it 9, telefon it 89*
V torek, dne 16. decembra oddajte vsi glasove kandidatom w Nar. - napredne stranke4*, ki so:
Za volilni okraj Kranj-Lokai
dr. Karel Triller
dež. odbornik v Ljubljani.
Za volilni okraj Kamnik -Ra-dovljica-Tržič:
dr. Prvel Pestotolk
profesor v Ljubljani. Za volilni okraj Idrija:
c. kr. učitelj v Idriji.
Za volilni okraj Postojna-Vrhnika-Lož:
Josip Lavrenčlč
župan v Postojni.
Za volilni okraj dolenjskih mest in trgov:
Jnllf Mazelle
pos. v Ljubljani.
Za volilni okraj Ljubljana I.
(Dvorski, Šent Jakobski, Trnovski okraj, Barje in nekaj okolice):
dr. Fr. Novak
odv. v LJubljani,
Josip Relsser
c. kr. profesor v Ljubljani.
Za volilni okraj Ljubljana II.
(Sentpetrski, Poljanski okraj, Vodmat in nekaj okolice):
dr. Ivan Tavčar
župan v Ljubljani,
Ad®l£ Ribnlkar
tržni nadzornik v Ljubljani.
Naprednjak!!
Mesta so bila od nekdaj središča svobodnih duševnih smeri. Mesta so priborila ustavo in ž njo svobodo misli in vesti. Klerikalizem ubija naša mesta v kulturnem in gospodarskem oziru.
Volilci! V torek oddajte vsi glasove kandidatom, ki hočejo in morejo zastopati Vaše meščanske interese.
Izvrevoln! odbor
oar.-napredne stranke.
Klerikalci in mesto.
Prihodnji torek, 16. decembra, bodo kranjska mesta in trgi volili svoje zastopnike v deželni zbor. Vse te volilne okraje razen enega so do-sedaj zastopali pristaši narodno-na-predne stranke, zastopali na način, kakor je pri sedanjih političnih razmerah, ki vladajo v kranjski deželni zbornici, sploh mogoče. Predvsem so dosedanji zastopniki kranjskih mest in trgov neustrašeno odbijali napade in atentate, ki jih dan za dnevom vprizarja klerikalna stranka proti prebivalcem mest in trgov. Klerikalna stranka namreč prav dobro ve, da bo le toliko časa gospodarila v deželi, dokler bo na stroške mestnih in trških davkoplačevalcev dajala razne podpore ter gradila razne potrebne in nepotrebne stvari v prid svojim pristašem. In vsled tega si je klerikalna stranka postavila kot vodilo v svojem deželnem gospodarstvu, da je treba meščana kolikor mogoče odirati, ker le na ta način more dobiti potrebna sredstva, da izpolnjuje vsaj deloma vse one svoje obljube, ki jih v tako obilni meri razmetava za časa volitev po deželi.
Te obljube so v zadnjih šestih letih klerikalno večino privedle tako daleč, da je samo v rednem deželnem gospodarstvu obremenila deželo z več nego 3 x/2 milijona kron pri-mankljaja, ki so ga začasno pokrili s tem, da so si to vsoto izposodili iz melioracijskega fonda. To vsoto pa bo treba prej ali slej vrniti. Klerikalna večina upa ta denar dobiti od države. Toda ti državni preodkazi niso nikakor namenjeni za pokrivanje deželnih primankiiajev, marveč pred vsem za regulacijo učiteljskih plač in pa izvedbo novega cestnega zakona.
In ravno ta cestni zakon je oni bič, s katerim hoče klerikalna večina v deželnem zboru kar najbolj udariti po meščanih, da si ohrani po kmetih zadovoljne in udane volilce. Dosedaj je vsak cestni okraj pokrival svoje potrebščine sam, zdaj bo pa dežela prispevala k tem cestnim stroškom dve tretjini, kar bo iznašalo na leto najmanj 600.000 kron. Če bo dežela državne preodkaze vporabila v te dve svrhi, tedaj ji pač ne bo preosta-jalo niti vinarja, da bi pokrila ogromni prirnankljaj v rednem deželnem gospodarstvu, oziroma da bo zama-
šila luknjo, ki jo je napravila pri melioracijskem fondu. Treba bo najeti v pokritje tega dolga in pa za investicije hidroelektričnih naprav najmanj pet do šest milijonov novega posojila. In tako bo treba tudi to posojilo obrestovati in amortizirati, kar bo zahtevalo vsako leto zopet tri do štiristotisoč kron.
Edina pot, da dobi klerikalna večina potreben denar za pokrivanje teh ogromnih izdatkov, je zvišanje deželnih dcklad. In ravno to zvišanje se bo izvršilo predvsem na stroške mestnih in trških davkoplačevalcev, ki plačujejo navzlic temu, da tvorijo le eno petino vsega prebivalstva, dve tretjini vseh deželnih davščin.
Po zaslugi klerikalne večine v deželnem zboru kranjskem bodo imeli davkoplačevalci kranjskih mest v najkrajšem času čast, da se bo njihov hrbet še bolj upognil pod novim bremenom davščin in doklad. S tem bodo prizadeti vsi prebivalci mest, od obrtnika pa do najvišjega uradnika, od priprosteea delavca pa do veleindustrijca. Toda tudi oni del novih deželnih davščin, ki jih bo prevzel kmetovalec, bo moral indirektno plačati meščan in sicer v podra-žemu živil in drugih poljedelskih si-rovin.
Toda klerikalni stranki še ni dovolj, da v obliki deželnih naklad iz-mozguje meščanstvo, marveč hoče mesta in trge ponolnoma spraviti v svoje roke, ker ji diše razni vzorni denarni zavodi in pa druga gospodarska DGdjet'a in naprave. Z novim občinskim volilnim redom je skušala to doseči in popolnoma uničiti volilno moč mestnih in trških volilcev ter jo majorizirati z volilno močio okoličanov. To se ji je deloma tudi posrečilo, tako da imamo na Kranjskem mesta in trge, kier nravi meščan ali tržan nima v občinski upravi nobene besede več, čenrav plačuje skoraj vse občinske doklade.
Klerikalna stranka pa tudi noče v deželnem zboru imeti nobene kontrole. Zato obstoji vse njeno stremljenje v tem, da izrine zadnjega naprednega poslanca iz deželne hiše, da bo potem mogla nemoteno m neovirano vršiti svoje deželno gospodarstvo v prid svojega političnega strankarstva, ker ne morejo poštenim potom tega doseči, so s pomočjo vlade uvrstili   tudi   med deželno-
zborske volilce vse one okoliške kmetovalce, ki so jih po novem občinskem volilnem redu obesili mestnim in trškim občinam, akoravno velja v deželnem volilnem redu še vedno določba, da mora plačati vsak volilec v mestni kuriji najmanj 8 K direktnega davka in da naj voli v občini svojega rednega bivališča.
Klerikalna stranka noče torej samo gospodarsko uničiti meščana in tržana, marveč mu hoče vzeti tudi vse politične pravice, odločevati v korporacijah, v katerih gre za njihov gospodarski biti ali nebiti.
Klerikalna stranka pa tudi prav dobro ve, da kranjski meščan ni političen pustolovec, marveč značajen in zaveden. In ravno ob to skalo se zastonj zaganja umazano valovje klerikalizma. Kar pa ne more doseči poštenim potom, hoče doseči z na-silstvi, šikaniranjem in drugimi nemoralnimi sredstvi, kakoršnih se more posluževati samo kranjska klerikalna stranka. Na eni strani ubija uradništvo z najpodlejšim denunciranjem, na drugi strani pa obrtnike, trgovce in druge pridobitne kroge z gospodarskim bojkotom. Klerikalna stranka ne premišljuje niti trenotek, če ji gre za dosego kakega trajnega strankarsko - političnega uspeha ali učinka, da gre tudi čez stotine uničenih ekzistenc.
In kakoršno je gospodarsko in politično delo klerikalne deželno-zborske večine z ozirom na mesta, prav tako je njeno kulturno delo. V Ljubljani je klerikalna večina deželnega odbora ubila slovensko gledališče. Pri nastavljanju učnih moči po mestnih šolah gleda klerikalna stranka edinole na politično prepričanje kompetenta. Posledica tega je, da meščanski otroci ne dobe vedno one izobrazbe, ki bi jo sicer dobili, če bi bile učne moči dobro kvalificirane.
Vse to dokazuje, da hoče klerikalna stranka popolnoma — gospodarsko, politično in kulturno — uničiti zavedno prebivalstvo mest in pa trgov. Te svoje nakane pa toliko časa ne bo tako lahko izvedla, dokler ji prebivalstvo mest in pa trgov samo ne bo izročilo iz rok one pravice, ki mu je daje glasovnica. Naravnost sramotno bi bilo, če bi naše kranjsko meščanstvo v torek, 16. t, m. izreklo z glasovnico v roki zaupanje oni stranki, ki igra danes vlogo krvnika nad meščanom in tržanom. In
dolžnost vsakega volilca mestne in trške kurije je, da pokaže svoje zaničevanje tej stranki in voli kandidate, ki jih priporoča narodno - napredna stranka in ki so že dolgo vrsto let stali vedno neustrašeno na braniku pravic mestnega in trškega prebivalstva. _
Prsi nasHols no dolenjska
mesta.
(Iz dolenjske metropole.)
Dne S. decembra 1. 1913. je bil za Dolenjsko nekak zgodovinski dan. Ne zaradi tudi klerikalcem samim nesimpatičnega rujavobradega profesorja Bogumila Remca, ki se je Novomeščanom predstavil kot kandidat S. L. S. za dolenjska mesta, ampak zato, ker je g. kandidat ob uvcdorn svojega programatičnega govora svojo kandidaturo proglasil kot »prvi naskok S. L. S. na dolenjska mesta«. Tako važno zgodovinsko izjavo bi g. kandidat vendar moral podati spričo najširše novomeške javnosti. Kandidat, ki prvič naskoči kar glavno trdnjavo Dolenjske, pa se ni upal sklicati javnega shoda, nego se je skril za £ 2. zborovalnega zakona in ni pustil, da bi njegov program poslušali tudi drugi meščani-volilci. Razen prof. Jarca, dr. Ogrizka, kanonika Žlogarja, za katoliško stvar vnetega trgovca Jurija Picka, par faliranih obrtnikov in par špijo-nov, ki po naprednih shodih ravno-tako ^navdušeno« glasujejo za naprednega kandidata, kakor so tu glasovali za kandidata S. L. S. ni bilo na tem zgodovinskem shodu nobenega količkaj resnega človeka.
Kot ironija, javno norčevanje iz meščanov sploh, se sliši, kar je prof. Jarc tem ubogim na duhu klobasa!. »Naša stranka, je dejal, gre lahko mirnim srcem v ta boj. ker ji ni treba volilnih sleparij, (?!) kakoršne vganjajo liberalcih Nadalje se Jarc drzne liberalcem očitati, da so »danes največji kmetje in kmeta hujska-jo proti meščanom, drugi dan pa so zopet največji prijatelji obrtništvu in meščanstvu sploh in zopet te stanove hujskajo proti kmetu.« (To Jarc najbolj ve iz svoje lastne prakse). Višek predrznosti pa leži v Jarčevi izjavi: »Mi pa delamo politiko, ki je pravično (?!) vsem poštenim stanovom« ... pod izrecnim pogojem, da
LISTEK.
Fipbec.
V teh samotnih časih se mnogokdaj spomnim nate, ti črni moj Fir-bec! Žalostno je bilo tvoje dognanje, ali blagor ti, da si dopolnil! —
Doma smo imeli mlado psico, nežno, gosposko živalco s tenkimi nogami in ljubeznivim belim smrčkom. Naše dvorišče je bilo romarski kraj za vasovalce daleč naokoli. Na spomlad je porodila; četvero mladičev in eno psičko. To je dekla kar pograbila ter jo treščila ob zid; padla je na tla, kakor kamen, še bevsk-nila ni. Mladiči so bili trije črni, eden pa je bil materin sin, imel je rumeno, zidano dlako in bel smrček. Dvoje nebogljencev smo dali še tisti dan otrokom, ki so prišli mimo. Čisto neznani otroci so bili, bogvedi čegavi in odkod, morda celo tam iz podlip-ske doline. Še na misli nam ni bilo, da bi vprašali, če imajo mleka za nekrščena črnca. Cvilila sta pritajeno, buljila trdo in topo s slepimi očmi, zgodaj zavržena, brez milosti v svet pognana. Prepričan sem, da so ju tepli in suvali od praga do pra- ] ga, dokler nista poginila pod kakšnim i
kozolcem. Pozneje nekoč sem videl v Horjulu sestradanega potepnega psa z zmršeno dlako in ranjenimi nogami; najprej me je oblajal divje, nato pa se je cvileč in šepajoč spustil v beg.
Ostalo nam je dvoje bratov; ker je bil rumenec v svoji zgodnji mladosti sila trebušat in zavaljen, sem ga krstil za žabo, črncu pa sem dal lepo ime Firbec. Živela sta s materjo po pravici in poštenju, nič hudega jima ni bilo. Pod zimo pa se je spet začelo tisto svatovsko romanje. Dekla se je razhudila in je rekla: »Ubijmo jo, da bo konec tega pohujšanja!« Zavlekla je žival na polje, zvabila jo v smrt, nesrečnico, mater negodnih otrok. Od daleč sem gledal hudodelstvo in sem trepetal od groze. Dekla je vzdignila težak kol, zamahnila z vso silo. »Saj ni vol!« je zaklical kmet, ki je Šel po kolovozu. Udarila je vdrugič, nato je sunila z nogo. »Pustite jo zdaj, pustite jo!« sem kričal in solze so mi tekle po licih. Zagrebli smo jo v razor; ne križ ne kamen ne priča o nji, ki je bila na smrt obsojena zaradi prevelike ljubezni.
Žaba in Firbec sta nekaj časa vohala po izbi, po veži in po dvorišču; morda sta slutila, občutila ka-kakor daUni, zamolkel spomin; ali
še tisti dan sta se že igrala v soln-cu, podila se po klancu, razmahova-la se v mladostni, brezskrbni pre-šernosti.
Žaba je rastel in dozoreval hitreje od Firbca. Prej šobast in kopi-cast, je bil kmalu slok, tenkonog, bistrook, verna podoba svoje matere; ziatorumena, mehka dlaka se mu je gosposko svetila, beli, črno obrobljeni smrček je bil tenak in fin; radost očem je bil ves, kolikor ga je bilo, ustvarjen za božanje in za ljubezen. Oj Žaba, kje je tvoja lepota, kaj ti je dala? Kakor vešča je bila tvoja mladost; zasveti se in ugasne, vse v enem hipu. — Nekoč se je potepal ves dan in vso noč, šele zjutraj se je priklatil shujšan, lačen, neprespan, ves krmežljav in potuhnjen. »Kod si hodil, Žaba?« sem ga vprašal. Pogledal me je postrani ter se napotil s povešeno glavo in malo šepajoč na dvorišče; tam je legel na gorki pesek, zvil se v klopčič ter zadremal. Dekla ga je ošinila s hudobnim pogledom. »Ta pes je garjav!« je rekla. »Kako da garjav?« sem se prestrašil. »Saj ga vidiš! Oči poglej, te kalne! Po gobcu pa je ves liša-jast, nesnaga!« — Nikoli ni bilo razodeto, kod da je hodil Žaba tisto noč, kaj vse da je doživel in izkusil ter kje da si je bil nakopal bolezen.
Natihem se mi je zdelo, da ni bolan, temveč le sila potrt in žalosten. Nekaj strašnega in velikega je bilo v tisti noči, povedati pa ni maral, še s pogledom ni razodel. »Pojdi z mano, Žaba, pojdi z mano!« je ukazala dekla. »Nikamor ne!<- sem planil. Ali Žaba je šel z njo poslušen in udan. Stopal je s povešeno glavo, ni se ozrl na nobeno stran, zmenil se ni za nikogar. Tako gre v smrt, kdor ve, da je vse končano, da ni več nobene pritožbe, in da ni milosti od nikoder. — »Opravljeno je!« je rekla dekla, ko se je vrnilla. Čisto mirno-dušna je bila, kakor da je bila pohodila bilko ob poti; in še ta bilka bi bila solze vredna.
Ostal je Firbec, edini od družine, po krivici na smrt obsojene, brez greha pogubljene.
Na večer tistega dne, ko je bil Žaba dopolnil, je prišel Firbec v izbo; stopal je tiho, narahlo, nekoliko plešoč; najprej se je ozrl proti stropu, nato je obvohal vse kote, nazadnje se mi je vspel s prednjima nogama na kolena ter mi je pogledal naravnost v obraz. Črne, globoke oči so se žarko svetile, visoko vzbo-čeno čelo nad njimi je bilo nagubano, kakor ob naporni misli. »Firbec, kje je Žaba?« sem ga vprašal. Rahel drget mu je spreletel ves gib-
ki, sloki život. V temnem sijaju njegovih oči sem bral, da je bil videl vse in da je vedel vse. Vse; videl je slepo, nebogljeno stvar, ko so jo treščili ob zid, da je cepnila kakor kamen; videl obadva gomazeča, pritajeno cvileča črnca, pognana v uboštvo in mraz, še predno sta izpregledala; videl je mater, s kolom na tla pobito, vrženo v razor; in naposled je videl Žabo, gosposkega brata, kako je šel udan in miren svojo zadnjo pot. Njih vseh prokletstvo je živo gorelo v njem.
Zvečer je ležal v kuhinji, na žakljevini ob ognjišču, črna kepa, ki se ni genila. Mislil sem, da spi; ko pa sem se sklonil nadenj, je imel oči odprte nastežaj. Pobožal sem ga po zidani dlaki, on pa me je pogledal prestrašen, vztrepctal je ter skrčil noge pod život. Dekla se je postrani ozrla nanj: »Tudi ta ne bo dolgo!« — Firbec jo je slišal in razumel; vstal je počasi ter se splazil potuhnjen in s povešeno glavo proti durmi, tam pa je nenadoma klecnil z zadnjima nogama in se opotekel. Nikoli nisem videl v enem samem pogledu toliko trpljenja, kakor sem ga videl takrat v tistih črnih, nemo žarečih očeh. Dekla je gledala za njim, ki se je še-paje tihotapil na dvorišče in z dvorišča na cesto.
7T
so ti > pošteni stanovi« klerikalni, to je Jarc pozabil omeniti, najbrže, ker se to že tako ob sebi razume.
Kandidat Bogumil Remec je »obširno« razvil svoj program, ki je na kratko povedan program klerikalne stranke. Tudi kandidat je posebno naglašal, da klerikalna stranka »ni nikdar (?!) postavljala med meščani in kmeti kitajskih zidov (to je res, ker za tak zid še nimajo dovolj milijonov), ampak vedno je skrbela za enega kot za drugega. Le kričači in politični sleparji vpijejo, da je S L. S. proti meščanom. V resnici pa klerikalna stranka koristi s svojo politiko ravno tako meščanom kot kmetu.« (To je tudi res; namreč obojim samo škoduje.) V dokaz za to svojo trditev je, kandidat navajal primer, če kmet v mesto pripelje živino na sejem pa je proda, imajo od kmeta največ dobička — meščani. Kmet torej, ki v mestu vole proda, je klerikalna stranka, ki pomaga enako kmetu kot meščanu. Kdor tega ne uvidi, mu ni več pomoči.
Sicer pa pravi kandidat nadalje, je klerikalna stranka poleg tega (da namreč kmet v mestu vole proda) tudi neposredno pomagala meščanom. »Ustvarila«, kakor Bog iz nič zemljo, je klerikalna stranka za meščane »obrtno pospeševalni urad«. (Tu je n. pr. ravno novomeškim obrtnikom neposredno toliko pomagal, da jih je že več prišlo v konkurz, še več pa bi jih bilo, da jih ne podpirajo ti presneti liberalci.) Pa dalje: Kdor skrbi — tako vprašuje kandidat, za ljudskošolske izobrazbe, ako ne S. L. S.? Novo mesto edino s svojim liberalnim vodstvom noče izobrazbe in se brani poštene ljudske šole (pod nadzorstvom patra Pavla), tako da mora novomeški oče z dragimi stroški pošiljati svojega otroka v Ljubljano se izobraževat.«... Ta kandidatova bajka se je izdala celo navzočim klerikalcem preveč debela. Vsaj je znano, da se iz cele Kranjske dijaki šolajo tudi v Novem mestu. Za višjo izobrazbo deklic so pa klerikalci res poskrbeli že pred davnimi leti, pa ne v mestu, ampak zunaj na kmetih, v šmihelskem samostanu. Če je pa govornik cikal na Cimbasovo ustanovo za višjo dekliško šolo, naj vpraša g. prosta dr. El-berta, kaj je s to ustanovo.
Nasproti vsemu, kar se je pa glede novomeške obrtne nadaljevalne šole že na javnih shodih (tudi na Jarčevih) in v mestni zbornici debatiralo in kritiziralo deželni odbor, ki je že za več let odrekel vsako podporo tej šoli, je pa bil višek Remčeve predrznosti, ko je Novomeščanom očital, da niti obrtno - nadaljevalne šole ne morejo vzdrževati. Sami je seveda ne morejo, ker jim deželni odbor S. L. S., ki dela »pravično politiko«, nagaja kar le more.
To torej je S. L. S. »neposredno« storila za mesta. Ja, in pa še slov. trgovsko šolo, na kateri je kandidat dobil dobro korito in katere >vrline« so predobro znane.
Kandidat pa vseeno ve, da dolenjska mesta nič preveč ne občutijo dobrot in pravičnosti klerikalne poli-
»Ta družina je zakleta, hudobec je v nji!«
»Kakšen hudobec?« sem se začudil.
»Bolni so brez bolezni, garjavi brez garij, stekli brez stekline. V žolču imajo hudobca, gleda pa jim iz oči!«
»Kaj so storili, da jih   je Bog udaril?«
»Hudobca je udaril, ki je v njih. Taki psi se klatijo lačni po svetu, tepe jih, kdor jih doseže, dokler ne poginejo od vsega hudega. Če se Bogu ne smilijo, se ne smejo tudi človeku ne!«
Ponoči, ko se mi je že dremalo, sem slišal deklo, ki je na glas molila rožni venec. Molila je z zaspanim, pojočim glasom, polnim vere in uda-nosti.
»Česčena si, Marija!...«
V mojem srcu pa je kljuvalo brez nehanja:
»Lačni se klatijo po svetu... Če se Bogu ne smilijo, se ne ^smejo tudi človeku ne!«
Od daleč, iz hladne, brezmeseč-ne noči, tam od nekod s polja se je oglasilo trdo, presekano bevskanje, koj nato pa dolgo, zategnjeno cvile-nje. Neznana groza mi je segla v dušo in trepetajoč sem se skril pod odejo. —
Firbca ni bilo več. Le enkrat še. pozimi se mi je zdelo, da slišim s polja njegov jok, smehu podobni jok potepuha, ki je bil izgrešil cesto in počiva v snegu, da si odpočije na vekomaj. —
Blagor ti, Firbec! Zgodaj in brez obotavljanja si izpolnil trdi ukaz, ki ti je bil od začetka dan! — Mi drugi blodimo po svetu malodušni in strahota vsakega dne je hujša od smrti same. Ivan Cankar.
tike. Pa on je tudi povedal vzrok, namreč: »Ako dolenjska mesta vendar toliko ne dosežejo, kakor žele, so si sama kriva.« In v dokaz, kar je preje trdil, da klerikalna stranka ni taka, kakor liberalna, ampak da dela nasproti vsem »poštenim stanovom« »pravično politiko«, pa navaja: Doslej so dolenjska mesta v deželni zastop pošiljala liberalce in naša stranka pač ni imela posebna dolžnosti dolenjske mestne volilce še za to nezaupanje nagraditi.« ... No, torej! Kandidat S. L. S. je na svojem volilnem shodu povedal to, kar mi vedno trdimo. Namreč, da deželni odbor ni deželni odbor, ki bi moral nepristransko izvrševati svoje dolžnosti napram celi deželi, ampak, da tam regira samo izvrševalni odbor klerikalne stranke, ki z denarjem davkoplačevalcev cele dežele samo za svoje pristaše skrbi. In to ta kandidat imenuje »pravično politiko«.
Na podlagi »pravične politike« se je kandidat končno toplo priporočal, da naj ga dolenjska mesta volijo, če hočejo od njega kaj dobiti. Če pa bodo volili zopet liberalca, bo isti zopet »velikanska liberalna ničla, katerega bodo gospodje v S. L S. poznali le v — ugankah«.
Naposled se je še sedaj na vsaki klerikalni prireditvi neizogibni dr. Ogrizek čutil primoranega »ožigosati nasilstvo liberalne stranke ob volitvah v splošni kuriji, ko so se nekateri novomeški agitatorji obnašali slabše kot poulične barabe.« Zadnji »nogoreto« v Novem mestu za klerikalno stranko opravičuje učeni doktor s tem, ker klerikalna stranka »nima pouličnih postopačev, ki žive le od nasilne agitacije in laži«, ampak tudi od mastnih korit. Kakor je dr. Ogrizek, tako so v klerikalni stranki »sami poštenjaki« in sicer taki očitni poštenjaki, da bi »veliko liberalnih volilcev volilo z njimi«, da te katoliške poštenjake le predobro ne poznajo.
Hujše nesreče pri tem prvem naskoku na dolenjska mesta hvala bogu ni bilo. Na dan volitve pa bo ta antipatični človek, ki se piše za Bogumila Remca, izvedel, kako mnenje imajo pošteni novomeški volilci o njem in o njegovi stranki.
Mi lili
Naz*adRO*napre£E&l volile!, ki
volite v torek 16. t. m   Dri deželno zb^rski   voh'tvi   v   ,sUs&ina"   in v 5,MSFtP3m f3oma"i   a pišite na svoje glasovnice   narodno napredna kandidata, ki sta
dr. 1
župan ljubljanski
in
Moli Rlbnlkar,
tržni nadzornik v Ljubljani.
IloIHni sliod ¥ šentpetepsbem okralu.
Snoči se je vršil v šentpeter-skem okraju v gostilni pri Bončarju zelo dobro obiskan volilni shod, ki ga je otvoril v imenu naprednega političnega društva za ta okraj poslance gosp. T u r k s pozdravom obeh navzočih kandidatov. Prvi je govoril kandidat gospod
Adolf Ribnikar,
ki je na podlagi statističnih podatkov izza zadnjih deželnozborskih volitev v splošni in kmečki kuriji dokazal nazadovanje klerikalne stranke in napredovanje protiklerikalnih elementov. Jasno je bilo sicer, da so klerikalci morali obdržati vse svoje mandate in šlo je pri teh volitvah pred vsem za to, da se zbere čim več protiklerikalnih glasov, kar se je tudi posrečilo. Klerikalcem pa se je tudi za to tako strašno mudilo, da se vrše volitve že sedaj, da onemogočijo organiziranje samostojnih kmetov na deželi, da na ta način vendar še spravijo svoje mandate pod streho. Toda številke so jih podučile, da so se razmere tudi po deželi izpremenile in stranka, ki je že vpila, da je vse ljudstvo za njo, je doživela razočaranje, da je stalo pri sp'ošnih volitvah 50 tisoč klerikalnim volilcem 31.000 protiklerikalnih volilcev nasproti. Iz naraščanja te zadnje številke pa si klerikalci lahko že naprej preračunajo, kdaj jim bo tudi na Kranjskem od-klenkalo. Pri tem volilnem boju pa tudi ni bilo orožje na obeh straneh enako. Na eni strani organizirana cerkev in duhovniŠtvo, deželni odbor, njegov denar in državni denar, na drugi strani neenotno ljudstvo, ki se je zbralo šele v zadnjem času.
Nasilstvo izven komisij in v komisijah je storilo svoje in do tega, da bi se bile volitve vršile popolnoma po ogrskem vzorcu, je manjkalo sa-
mo še bajonetov. Poročila z raznih strani naše dežele kažejo, s kakim terorizmom in s kakimi goljufivimi sredstvi so delali klerikalci. Duhovniki so s prižnic ukazali, da morajo ljudje prinesti glasovnice v farovž. Če kdo glasovnice ni prinesel, ga je obiskal sam župnik aH kaplan. Njih agitatorji so hodili od hiše do hiše in celo nenavzočim popisovali glasovnice. Župnik v Mirni pri Trebnjem je volilcem v volilnem lokalu jemal glasovnice, na Igu je prisilil župnik Baletnega starčka, da mu je dal glasovnico, češ. sicer bo že ob zadnji uri občutil, kaj se pravi biti liberalec. (Ogorčenje.) Iz Žužemberka poročajo, da bi klerikalci ne bili dobili niti ene četrtine glasov, če bi se ne bili posluževali take sile. Vse to kaže, da niti te volitve še
niso bile izraz proste ljudske volje, marveč, da je tudi tu zmagalo nasilje. (Tako je!)
Klerikalci pa so se sedaj vrgli tudi na mesta in
ni izključeno, da bodo poskusili tudi v mestih svoje goljufije.
Zlasti velja to za II. volilni ekraj v Ljubljani in paziti bo treba, da
klerikalci ne dobe volilnih komisij v roke,
sicer bodo delali tam tako, kakor so delali na dsželi (Klic: Goljufati hočejo!), kjer so razveljavili toliko glasov, da bi ti glasovi zadostovali za dva mandata. Govornik omeni slučaj župnika Riharja v Mekinah, kar gotovo ni osamljen slučaj.
Klerikalci upajo, da bo prišlo v II. volilnem okraju, torej na voliščih v Mestnem domu in v »Unionu« do ožjih volitev. Toda poniževalno bi bilo, če bi moglo do tega priti.
»Slovenec« vabi meščane, da naj volijo njihove kandidate, ker imajo že itak absolutno večino v deželnem zboru. To je največja ostudnost zlasti z ozirom na to, ker so meščanstvu vedno škodovali, koder je bilo le mogoče. Omenja nato vse krivice, ki so jih storili klerikalci meščanstvu, ter oriše, kako je edini njih meščanski zastopnik dr. Gregorič že v tem kratkem času, kar sedi v deželnem zboru, popolnoma pozabil, da je mesten poslanec, in ie mirno gledal, kako je vlekla S. L. S. meščana na gospodarsko natezalnico.
Potegujejo pa se za mestne mandate, ker imajo samo dva glasova večine v deželnem zboru, ter bi radi povečali svojo absolutno večino. Napačno pa je celo, da imajo tako absolutno večino, kar čutimo na svoji lastni koži. Zato je neobhodno potrebno, da se ta vsčina ne poveča. Napredni poslanci pa imajo sedaj tudi priliko, da izvršujejo brezobzirno kontrolo nad njihovim gospodarstvom, dočim bi imeli radi klerikalci dvetretjinsko ali pa vsaj kvalificirano večino, da bi mogli neovirano sklepati o raznih gospodarskih in političnih stvareh in uvesti absolutni terorizem po celi deželi. Tudi se jim je zahotelo po edinem deželnozborni-škem mandatu, ki ga ima narodno-napredna stranka, ker se boje vsake kontrole. Saj važnejših stvari že itak ne prinašajo več pred deželni zbor, marveč jih rešujejo kar v deželnem odboru.
Konča s pozivom na delo za volitve, ki se vrše v torek.
Kot drugi je govoril živahno po-zdravjjen župan ljubljanski gospod
dr. Ivan Tavčar.
Slavni shod!
Ne bom ponavljal vsega onega, kar mora biti vam kot ljubljanskim davkoplačevalcem že itak znano.
Danes nastopam tudi jaz kot kandidat za deželnozborske volitve. (Živahno odobravanje.)
V svesti sem si, da je končno morda vendar mogoče, da pride v tem okraju do ožje volitve, in ne rekel bi, da bi bilo to sramotno, poniževalno pa bi bilo vsekakor. (Tako ie!)
Če upoštevamo volitve na deželi, moramo priznati, da so napravile na nnše nasprotnike, dasiravno nismo imeli časa pripraviti se na te volitve, skrajno obupen vtisk. V splošni kuriji je bilo kompaktnih
protiklerikalnih glasov 31.000,
v kmečki  kuriji  pa  je bilo zbranih kompaktno
15.000 protiklerikalnih glasov.
To so stvari, ki bi morale dati našim nasprotnikom povod, da bi začeli razmišljati o položaju. Pri tem pa še niti upoštevali nismo, da so nas goljufali na vse mogoče načine.
Glavna   goljufija   pa   so bili volilni imeniki.
v katerih so izpuščali naše pristaše ?n vpisali mnogo mnogo svojih nevo-filcev. (Klic: Za 20.000 glasov so nas tako goljufali!)
Mi smo z izidom dosedanjih volitev lahko zadovoljni, zato pa tudi mislim, da bi bilo poniževalno, če bi prišlo v Ljubljani  do ožje volitve.
Sedaj gre za to. da bodo klerikalci enkrat že obupali, da dobe Ljubljano kdaj v svoje roke.
O svojem programu ne bom govoril, ker ga izvršujem že dolgo vrsto let in se ga hočem držati dokler živim. (Burno odobravanje.)
V zadnjem času ste Čuli gotove klerikalne harmonike, ki vas vabijo v svoj tabor. Tako vam pojejo: »Pridite k nam, potem boste lahko debeli in tolsti, kakor naši poslanci v deželnem zboru!« Pravijo nadalje, če bodo volila mesta svoje poslance, bodo ti imeli manj vpliva, kakor zadnji klerikalni župan v kaki kmečki občini. S. L. S. pa bo, če dobi tudi mestne mandate, absolutno gospodarila v deželi.«
Pri tem mi oride na misel neka stara,   menda Ezopova pripovedka.
Lev, ki je imel trn v peti, — in taka je danes tudi naša S. L. S. — je ležal v svoji votlini. Mimo je prišla lisica in levu se je zahotelo po njenem mesu. Zato jo je začel vabiti k sebi, češ dobro bos spravljena pri meni. Če bi bil prišel mimo kak star osel, bi bil morda verjel tem vabečim besedam in lev bi ga bil raztrgal. Lisica pa je odgovorila: »Tvoje besede so morda resnične, treba pa jih je globoko premisliti.« In lisica je šla naprej.
V takem položaju so sedaj tudi mestni volilci. Če bi prišel kak star osel mimo tega klerikalnega brloga, bi ga končno klerikalni lev prav prijetno požrl in pohrustal. Pričakujem pa, da bodo vsi mestni volilci rajši igrali vlogo previdne lisice in globoko premišljevali, če kaže iti v ta brlog. (Pritrjevanje.)
Pravijo, da jim ni nič na tem, če pride v deželni zbor opozicija ali ne. Če bi bilo to res, pa naj bi se vlegli sedaj, ko imajo absolutno večino, pod mizo in zaspali. Gre jim pa za to, da se iznebe tudi te opozicije. 2e vedo zakaj. Ker stojimo neprestano tu in dregamo v njih kosmato vest in zahtevamo, da naj vladajo tudi v deželnem dvorcu pravične razmere, kakršne morajo vladati v vsaki upravi.
In zakaj bi radi dobili mesta v svoje roke. Oni vedo, da bodo samo tako dolgo lahko udobno živeli, dokler bodo imeli kaj denarja, s katerim bodo mogli zalagati svoje somišljenike po deželi. Prišli pa so tako daleč, da ne bo ostalo od Robeža nič kakor uši, ki se tam kultivirajo. Zato morajo dobiti denarja. Mesta pa so ona molzna krava, iz katerih hočejo iztisniti vse, kar je mogoče.
Neprijetno jim je, skleniti zakon, da bi
moral kmet plačati 40% več doklad, kakor jih plača sedaj.
To bi kmeta vrglo na tla in potem bi ne volil več raznih Šusteršičev in Krekov. Oni pa so si izmislili tako:
Največ davčne sile imajo Ljubljana in sploh mesta. Te je pri današnjih razmerah najložje pritisniti. Zato napravimo zakon, po katerem se
deželne doklade diferencirajo. Ker peljejo vse ceste v Ljubljano in v Kranj in tako naprej, naj mesta tudi več plačajo.
In prišli bodo z zakonom, da naj se
kmetu zvišajo doklade za 15%, meščanom pa za 50%.
To je tista nevarnost, to je treba dobro premisliti in zato vabijo sedaj meščane, da bi dobili take poslance, kakor so njih zastopniki v mestnem svetu, ki niso glasovali niti za podporo za drage kanale, niti za podporo za ceste.
Tako bi klerikalni zastopniki mest hodili tudi v deželnem zboru vedno za njimi in klerikalci bi se mogli ponašati napram centralni vladi: Saj so s tem zadovoljni!
Mislim pa, da bo Ljubljana nastopila kakor previdna lisica in si dobro premislia, kaj stori in da ne bo šla v brlog lačnega klerikalnega leva.
Še eno moram omeniti. »Slovenec« je napisal gotovo s privolitvijo klerikalnih voditeljev, da bi bili potem klerikalci absolutni gospodarji v deželi. Na Dunaju pa se je v mestni zbornici vršila pred kratkim seja, v kateri je eden izmed klerikalnih svetnikov izrekel besede, da hočejo v mestnem svetu pač imeti komando, toda da hočejo vsikdar stati na podlagi pravice. Politično roparstvo pa je, kar pravijo besede v »Slovencu«. Absolutni gospodarji hočejo biti! Celo naš cesar nI absolutni vladar, smešno in otročje pa je, da naj bi bil dr. Šusteršič absoluten v naši deželi. (Pritrjevanje.)
Da to preprečimo, morajo ljubljanski volilci brez ozira na osebe voliti narodno-napredne kandidate. (Odobravanje.)
Govoril je nato še g. Lavtar, nakar je predsednik poslanec g. Turk zaključil z zahvainimi besedami obema govornikoma, dobro uspeli shod.
IHiigiii vid!
Harodno-caprednl volilci, ki
volite na vol^č* h v soli uri S v« Jakoba in na Cojzovl cesti, napišite pri deželnozborski volit vi dne 16, t m. na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta
dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani
m
Josip Reisner,
profesor v Ljubljani.
Pojasnilo.
V četrtkovi »Zarji« priobčuje gospod Ivan S t r a v s, socialnodemo-kraški župan mesta Idrije, pod za-glavjem: »Nekaterim ljudem v pojasnilo«, nekatere trditve, ki žalijo mojo osebno čast in ki so popolnoma neosnovane in neresnične. Ker stopa gosp. Stravs s temi neutemeljenimi očitki na dan tikoma pred deželno-zborsko volitvijo in kar sem jaz kandidat, jim pripisujem poseben namen: zato je pa nujno potrebno, da jih javno zavračam.
Ko je bil letos spomladi v Idriji gosp. Hohmann, sekcijski šef v ministrstvu za javna dela, sva šla k njemu gosp. župan in jaz, da mu obrazloživa zahteve in potrebe idrijskega mesta in prebivalstva. O tem sva se ^rej z županom domenila. Gospod btravs piše v »Zarji« doslovno: »Nisem se pa malo začudil, ko je gosp. poslanec pri točki »gledališče* izročil zastopniku ministrstva neko peticijo, katere vsebina ni bila meni znana, ker mi ni bila poprej izročena v pretres, dasi je bilo to edino pravilno, če sva šla roko v roki pred zastopnika ministrstva, kot je to veljalo za vse ostale točke,«
Izjavljam slovesno, da je ta Štravsova trditev popolnoma izmišljena in brez vsake podlage. Jaz namreč gosp. Hohmannu nisem izročil niti peticije glede gledališča, niti nobene druge petlceje, temveč sem vse, o čemer sva se prej domenila s Štravsom, opravil ustno, gospod ministerialni svetnik Posch, ki je bil z dvornim svetnikom Billkom pri tem razgovoru navzoč, si je pa vse to zapisal.
Na tej, popolnoma peščeni in resnici nasprotujoči podlagi gradi sedaj gosp. župan Stravs svojo kritiko mojega neodkritosrčnega postopanja napram delavstvu! — Zupan Stravs pravi izrecno: »Kar sem trdil glede neodkritosrčnega postopanja napram delavstvu v tem oziru, trdim tudi še sedaj!«
Z ozirom na zgoraj navedeno dejstvo zavračam to županovo natolcevanje z vso odločnostjo. To sem dolžan svoji časti in svojemu poštenemu prizadevanju, k] je stremilo za smotrom, da se staro naše rudniško gledališče izroči zopet svojemu prvotnemu kulturnemu namenu.
Ko je dobilo naše »Dramatično društvo-^ od rudniške direkcije, oziroma od ministrstva za javna dela z dne 26. maja 1913, št. 23.107/XVII a, odlok, »dass ihm das Werkstheater, soweit es nicht ftir Versammlungs-zvvecke der Arbeiter benotigt wird, \voriiber die Entscheidung im Be-darfsfalle durch die k. k. Bergdirek-tion zu treffen sein wird, fur Schau-spielzvvecke und andere Veranstal-tungen bis auf weiteres zur Ver-fiigung gestellt \vird,« sem šel takoj s tem odlokom k županu in mu ga pre-brakpotem smo pa takoj stopili v dogovor z lokalnim rudarskim odborom in ugotovili to-le:
Podpisani iziavljaio že danes, da hočejo vse svoje priredbe vršiti v medsebojnem sporazumu. »Dramatično društvo« priznava v polnem obsegu delavstvu erarične^a rudnika dane pravice do vporabe starega gledal-šča za stanovske, strokovne in poučne namene, lokalni rudarski odbor kot legitimni z?^toonik tega delavstva pa nrizna ef'mentno kulturno važnost »Dramatičnega društva«, zlasti za delavstvo.
Oba interesenta izrekata v tem oziru nastopne želje:
1. Staro gledališče bodi obema interesentoma v gori določene namene vsak čas brez posebne prošnjs na razpolago; obema odboroma naj se da po en ključ od dvorane. Razvrstitev priredb se prepušča odboroma.
2. Uporaba dvorane je brezplačna.
3. »Dramatično društvo« sme postaviti v dvorani za svoje namene primeren oder na svoje stroške.
4. »Dramatično društvo« sme delavstvu ali sicer drugim idrijskim društvom dovoliti uporabo dvorane in odra; sme pa za vporabo odra zahtevati primerno odškodnino.
Te pogoje smo podpisali dne 25. junija t. 1.: za »Dramatično društvo« njega predsednik F. Vidic in jaz. za
lokalni delavski odbor Tomaž Brus in Tomaž Filipič. Podpisane pogoje smo izročili rudniškemu ravnateljstvu.
Mi smo celo zastopnikoma delavstva obljubili, da bomo delavstvu dajali oder na razpolago za znižano, oziroma malenkostno odškodnino.
Tako je torej moje, oziroma na-5e »nekvalificirano« in »neodkrito-srčno« postopanje napram delavstvu!
To vprašanje je strogo kulturno vprašanje! V politiko ga je začel mešati Štravs, ko je pisal v »Zarji«, da so od države plačani politiki z za-hrbtnostjo opleniii delavstvo pravic do gledališča!
Ta trditev je predrzna, neresnična in nepremišljena! Delali smo pošteno, odkrito in tako, kakor se možem spodobi! Če udarja sedaj Stravs na politiške strune in pravi, da hočemo »iz tega še nadalje voditi boj ter izvajati konsekvence za slučaj ožje volitve,« je to lahko po njegovem okusu, ker se je čisto brez potrebe vtaknil v to zadevo, ki se — kakor stoji danes — lepo razvija ter obeta našemu mestu in delavskemu ljudstvu lepo kulturno pridobitev. Mi nečemo vezati gledališča v politiške vajeti, temveč hočemo umetniškega zavoda, kolikor je tak v naših skromnih razmerah mogoč! Nič več m nič manj!
Kolikor bo mogoče, bom v tem pogledu sodeloval še nadalje, ne da bi hodil vedno trkat na županova vrata. On ni moj kurator, jaz pa nisem njegov suženj!
Idrija, dne 12. decembra 1913.
Engelbert Gangl.
Volilci!        Somišljeniki!
Veliko legitimacij za deželno-zborsko volitev dne 16. decembra je nedestavljenih.
Pozivamo somišljenike, da jih pri c. kr. deželni vladi nemudoma dvignejo.
Izdajajo se legitimacije do volitev vsaki dan dopoldne in popoldne, v nedeljo 14. decembra pa od 9. dO 12.
ure dop. fin od 4. do 6. popoldne.
Klerikalni kandidat dp. Marolt v pragi luči.
Klerikalna ali, kakor se sama sebe po krivici imenuje, slovenska ljudska stranka, proglaša sebe za krščansko in katoliško politično organizacijo, ki ima nalogo v zakono-dajalnih zastopstvih skrbeti za to, da se ničesar ne sklene, kar bi bilo naperjeno proti krščanskim načelom in proti naukom katoliške cerkve. Kot krščanska in katoliška stranka bi vsled tega morala priporočati za poslance samo take može, ki so v svojem življenju in delovanju pravi vzor in zgled krščanskega mišljenja ln katoliškega čustvovanja.
Ta stranka je postavila za svojega kandidata v mestni skupini Vrhnika - Lož - Postojna zdravnika dr. Janka Marolta.
Ta dr. Janko Marolt bi torej naj bil katoliški vzor mož, zgled pravega krščanskega življenja in delovanja!
Da ga ne bomo krivo sodili, pre-iščimo mu nekoliko srce in obisti.
Kdo pa je ta dr. Janko Marolt in kakšno je bilo njegovo dosedanje življenje in delovanje, ali je bilo tako. da ga priporoča kot moža neomadeževanega značaja, kot moža poštenjaka za poslanca?
Dr. Marolt je zdravnik. Za svoj poklic se je pripravljal na Dunaju. Tu je zahajal v takratnim dijakom znano gostilno pri Kruljaču. Tu ni samo popival, marveč je tudi zalezoval gostilničarjevo roiado nečakinjo. Neizkušeno mlado dekle je kmalu dobil v svoje mreže, da se mu je popolnoma vdala. Sadovi tega razmerja so se seveda pokazali, gostilničar pa je vrgel nesrečno nezakonsko mater z detetom vred na cesto.
V svoji nesreči je iskala pomoči, zaslombe in zaščite pri svojem zapeljivcu, toda Janko Marolt io je brezsrčno in surovo pahnil od sebe, niso ga ganile solze matere, še manj plakanje nedolžnega deteta. Nezakonska mati je morala proč od njega in je nemara z detetom vred poginila v uličnem blatu dunajskega velemesta. In to je storil »katoliški vzornik« sedanji klerikalni kandidat za notranjska mesta dr. Janko Marolt!
Klobuk doli pred takšnim poštenjakom!
Po končanih medicinskih naukih je prišel dr. Marolt za sekunda-rija na deželno bolnico v Ljubljani.
Tu je poučeval dekleta, ki so se priglasile za babice, o porodništvu, poučeval jih je ponajveč praktično in sicer tako temeljito, da jih je več izmed njih romalo na to v — Rim.
Eno izmed njih je napravil tako nesrečno, da ga je javno preklinjala,
češ, ako je bog pravičen, ga bo kaznoval s tem, da v svojem zakonu ne bo imel moškega zaroda.
In res, slučaj je nanesel, da sta mu umrla oba njegova sina!
Neko drugo histerično dekle, ki je prišlo iskat k njemu zdravniške pomoči, jo je hotel zdraviti po maniri dr. Kreka.
Posledica tega je bila sodna kazenska preiskava radi posilstva, iz katere se je samo z največjim trudom izkobacal.
Sploh se je vedel tako razuzdano in nenravno, da ni bilo poštenega dekleta, ne poštene žene, ki bi si upala k njemu kot zdravniku.
Takšen je bil še pred nedavnimi leti »vzgleden katoliški može dr. Janko Marolt, sedanji kandidat »slovenske ljudske stranke«!
Veren seveda nikoli ni bil, a tudi danes nima niti trohice vere, če-nrav je zlezel med takozvane »katoliške vzornika, ki pa niso ničesar drugo, kakor grdi samogoltniki in samepašniki, ki delajo kupčije in dobičke z — vero in s svojim hlinje-n!m verskim prepričanjem.
So to ljudje, kakor farizeji in eden izmed najostudnejših med njimi je kandidat dr. Janko Marolt!
Znano je še, kako je svoje čase po gostilnah rogovilil in zasmehljivo kričal: »Tepci pravijo, da je človeška duša neumrjoča! Nebroj mrtvecev sem že razreza! in raztelesil, a še nikjer nisem našel tiste neumrjo-če duše! Duša, to je bajka, tako vam pravim!«
Tako-le je govoril še pred leti sedanji krščanski in katoliški kandidat d r. I v a n M a r o 11 !
Pa zakaj je postal iz Savla Pavel? Ali ga je morda kakor Savla obsenčil žarek božje milosti?
Kaj še, Janez je ostal Janez!
Jel se je trkati na prsa, zavijati z očmi in rožljati z molkom, ker je bila njegova tašča bogata, pobožna in bogaboječa žena. Ker je ta tašča rada videla pobožne ljudi, je tudi on kakor farizeji postal na zunaj boga-boječ in pobožen. Radi ljubega ma-mona! In res je pobasal mož stotiso-čake, kakor da bi bil on taščin sin, ne pa njena hčerka njegova žena.
In kakšen je bil dr. Marolt kot vrhniški župan'
Kot okrožni zdravnik bi moral občinske reveže brezplačno zdraviti. To pa ni bilo po njegovem okusu, zato je kot župan odpravil kratkim potom vsa ubožna spričevala in povzročil s tem, da morajo sedaj občinski siromaki plačevati občinskega zdravnika in zdravila.
Takšna so deia krščanskega usmiljenja »krščanskega« in »katoliškega« kandidata dr. Janeza Marolta !
Človek brez srca tudi ni mož moralnih vrlin, kakor smo že gori pokazali.
Kot župan je hodil ponajvečkrat pijan do nezavesti nadzorovat policijsko uro. Ako bi povedali, kaj je pri takih prilikah govoril in delal, bi nemara od sramu zardela zadnja poulična deklina in neštetokrat bi imelo sodišče povoda dovelj, da bi postopalo proti njemu po § 516. Kako so tega »vzornika« nekoč našli na »klizu« in ga v samokolnici ali karjoli prepeljali v kavarno, to bi nemara vedel natanko razložiti bivši dekan. Kako je z bolniško blagajno, tudi vemo, kakor je nam tudi znano, čemu se je preselil samolastno in brez vednosti občine na Verd, dasi dobiva plačo za to, da bi bil na Vrhniki . ..
Naslikali smo kandidata slovenske ljudske stranke dr. Janeza Marolta, kakor diha in živi, in sedaj je na volilcih, ako hočejo takšnega moža, ki je vse preje, kakor kristjan in katolik, poslati za svojega poslanca v deželni zbor!
Ne, ne moremo si misliti!
Nasprotno, prepričani smo, da bo vse, kar misli na Vrhniki, v Ložu in v Postojni pošteno in dostojno, volilo kandidata Josipa Lavrenčiča, čegar življenje je odprta knjiga, če-gar značaj ie neomadeževan in ki je poštenjak, kakršnih je le malo med nami.
Volilci mesta Idrije!
V torek, dne 16. t. m. Vam je zopet stopiti na volišče.
Volili bomo dosedanjega svojega deželnega poslanca!
Na vsaki glasovnici bodi napisano
ime:
Engelbert Gangl,
c. kr. učitelj v Idriji.
Njega smo si izbrali za kandidata, njega izvolimo za svojega poslanca!
Politično društvo Jednakopravuost.
Stajersto.
Iz Šoštanja. (Šaleška čitalnic a) je vprizorila v nedeljo veleza-bavno veseloigro »Nebesa na zemlji«. Skrbna vprizoritev je nad vse ugajala. Vse vloge, večje in manjše so bile srečno zasedene, tako da je bila celotna slika prav ubrana. Kakor vedno je tudi tokrat g. M a -r o v t izvrstno pogodil maske. Nekoliko dolge pavze (česar pa je krivo postavljanje kulis) je krajšal orkester na lok. Občinstva je bilo mnogo, zlasti gostov, ki umevajo smotreno delo Čitalnice na polju ljudske prosvete. Pod vodstvom marljivega predsednika g. Korošca se vprizarjajo večje veseloigre, kakor tudi drame globoko vzgojne vsebine in ta pot mora privesti do uspehov! Ker so nam igralci pričarali nebesa na zemljo, seveda tudi ni manjkalo nebeške muzike na večernem koncertu, kjer so se v klavirskih in pevskih solo-nastopih odlikovale gdč. J u r k o v i-č e v a , Vera Kolšekova in Fan-či P r i s t o v š e k. Veseli smo tega svežega življenja v Šoštanju in le želimo, da pridejo po peklu in vicah v narodnem oziru tudi enkrat svetla nebesa na ta vzljubljeni kos slovenske zemlje . . .
Dr. Korošec nekdaj in sedaj. Dr. Korošec se v »Slov. Gosp.c iskreno veseli, da je zmagala v Bolgariji Radoslavova vlada nad ruso-fili. Sicer je to veselje dr. Koroščevo no zadnjih poročilih iz Bolgarije nekam jalovo, a značilno je, kako se dr. Korošec sedaj postavlja proti rusofilom celo na Bolgarskem, do-čim je svoje čase kot odkrit Slovan drugače govoril. Se 1. 1905 sem ga sam slišal in videl, kako je tožil vsled ruskih porazov v vzhodni Aziji na nekem zborovanju pri Sv. Petru pod Mariborom. Danes je seveda v zvezi z izdajalskim in slavofobnim dr. Susteršičem in danes tudi temu primerno pisari po »Slov. Gospodarju«. Če bo šlo tako naprej, ne bo med »Štajercem« in »Slov. Gospodarjem« nobene velike razlike več.
Poštenjaki, pa taki! Zadnje tedne je bila v »Slov. Gosp. in »Straži« priobčena cela vrsta napadov na ptujsko posojilnico. Ko je »Narodni List« vse te napade stvarno zavrnil, si ne ve »Slov. Gospodar« drugače pomagati iz zadrege, kakor da napada osebno — dr. Jurtela. Zares, poštenjaki pa taki!
Mariborska Sokolska Župa. Dne S. decembra 1913 se je osnovala Mariborska Sokolska Zupa, ki obsega naslednja društva: 1. Maribor z odsekom v Selnici ob Dravi, 2. St. Lenart, 3. Ptuj, 4. Slov. Bistrica, 5. Gradec, 6. Ljutomer, 7. Ormož, 8. Središče z odsekom pri Sv. Bolfenku na Kogu. V župno predsedstvo so izvoljeni: starosta: dr. Fr. Rosina (Maribor), 1 podstarosta: dr. Gvidon Ser-nec (Ormož), 2. podstarosta: Joško Rajh (Ljutomer), načelnik: Eman Ilich (Maribor), tajnik: dr. Lj. Pivko, blagajnik: Fr. Pišek, zapisnikar: A. Mesaric. Župni prispevek se je določil na člana po 40 v. Župa je razdeljena v 2 okrožji: 1. mariborsko (društva 1—5), 2. panonsko (društva 6—S). Župni vaditeljski zbor, Čegar člani so vsi vaditelji včlanjenih društev, si je izbral sledeče tehnično vodstvo: načelnik: Eman Ilich, pod-načelnik: Jos. Veinar (Ljutomer), župni nadzornik: Jos. Hvalenc. dalje člani tehničnega odseka: dr. Pivko, Souček. Volčič (vsi v Mariboru), Ko-larič (Središče), Mikuž (Gradec), dr. Šalamun (Ptuj). Slovensko Sokolsko Zvezo ie zastopal na zborovanju tajnik Bogomil Kajzelj, Celjsko Sokolsko Župo pa dr. Šandor HraŠo-vec in M. Detiček; zastopana so bila vsa društva razun Slov. Bistrice.
Iz Maribora. Miklavževa nedelja, ki so jo mladi, zlasti pa naši najmlajši že težko pričakovali, jim je prinesla lepo predstavo. »Pogumni krojaček« je ime igri, ki jo je Dram. društvo vprizorilo. Kakor ob vseh predstavah, ki so namenjene otroškim gledalcem, je bila dvorana tudi tokrat natlačeno polna. To vpliva silno dobro na vse navzoče. Igro so nekoliko površno naštudirali; obveljala je pa volja, ponuditi otrokom nekaj resnično lepega in zanimivega. — Napetost in pričakovanje malih je vzraslo do prihoda Miklavža, čegar nastop je bil ravno tako sijajen, kakor druga leta. Samo peklenskega ognja je bilo malo preveč; dim se je zakadil med srednje vrste občinstva, kar je povzročilo strahovito kašlja-nje. Vsled splošnega nemira nismo mogli slišati, kaj nam je letos Miklavž lepega pripovedoval. Darov je bilo vse polno za male in za velike. P-a.
Iz Ptuja. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dne 21. decembra t 1. točno ob pol 8. zvečer se priredi velezanimiva burka »Vehar-jevo letovišče« v treh dejanjih.  Že i
danes opozarjamo si. občinstvo na to [ prireditev.   Kdor se hoče v tem letu enkrat še pošteno nasmejati, ta naj ! pride v nedeljo v Narodni dom.
Drobne novice. Ponarejene krone krožijo po celjskem sodnij-skem okraju. Falzifikati so jako do- ■ bro izdelani,  spozna se jih lahko le I po medlo-modtikastem odsevu in po ! tem,  da se zde mastni,  ako  se jih \ otiplje.  Pozor!  — Utonil je vi Spodnji Ložnici v neki jami Lovcev j hlapec Horvat.  Zašel je najbrže v | pijanosti v vedo.  —  Od Sv. Le - i narta v Slov. gor. V noči od 4. j do 5. decembra je bilo ukradenih go- i stilniČarju Senekov/itschu iz gostilni- ] ških prostorov 220 K. — I z C e 1 j a. j Pri stavbi nove nemške gimnazije se j je ponesrečila  delavka Marija Sko- i renšek iz Pečovnika. Pripravila si je \ sveženj lesa in ga je hotela zjutraj na j vse  zgodaj  odnesti.  Pri tem je pa j padla 10 m     globočino  in je nezavestna obležala.   - Iz Maribora. Ponesrečil  se je na koroškem kolodvoru    premikač   Anton Perklič. Stisnilo ga je,  ko je spregal skupaj stroj in snežni pljug. — U t o n i 1 je ; v Pulju   pešec Franc Cene 15. stot- 1 nije 87. pešpolka. Morje ga je zaneslo j blizu Benetk, kjer so mrliča potegni- \ Ii italijanski  ribiči  na  suho. — I z j Maribora.  V Dravo  :'e  hotela | skočiti   žena   skladiščnega delavca ] Marija Lešnik in sicer z novega mo- ■ sta. Pasanti so jo še pravočasno za-držali — Iz Maribora. Konflikt, Id se je vlekel že dalj časa med ma- i riborsko okrajno bolniško blagajno in j organiziranimi  zdravniki,   je   sedaj ■ končan.   Odslej  bodo  ordinirali za j člane Štirje zdravniki,  med njimi dr. \ Ipavic.    posebnega    blagajničnega ] zdravnika  pa se ni več nastavilo. — j U m r 1 je v Jarenini bivši gostilničar | in posestnik v Vukovskem dolu, 83 let stari Mihael Železinger.
Hlnl shod
sklicuje    narodno - napredni kandidat za dolenjska mesta
Julij   Hfissell^ j
v nedeljo 14. t. m. ob V«S uri ■ popoldne v Ribnici.
Vabimo vse zavedne ribniške volilce, j da se tega shoda polaostevUno udeleže! j -. l
Haroško.
Pogreznjena   rudniška bolnišnica.  Dne 8. januarja 1. 1910 se je po-greznila  nad rudnikom grofov flen-kel v Rablu stoječa rudniška bolnišnica. V bolnišnici je bila k sreči takrat samo   iabica Landsteinerjeva, ki je našla smrt v razvalinah. Bolnišnica se je pogreznila   tako hitro, da niso mogli rešiti prav ničesar. Po tej katastrofi je tožil nezakonski sin Landsteinerjeve,   monter Oberressl, ; družbo za odškodnino   in   sicer  za \ 440 kron prihranka, katerega je imel spravljenega  pri  svoji materi in za 2054 kron kot za odškodnino za pre- i rničnine in prihranke,   katere bi bil j dobil on od svoje matere. Deželno sodišče celovško je njegov zahtevek zavrnilo.   Oberessl se je pritožil na višje deželno sodišče v Gradcu. Pri tozadevni  obravnavi  je izpovedal poklicani izvedenec, rudniški nadzor- » nik Ivan Hess, da je povzročilo kata- j strofo preziranje rudniško policijskih i predpisov. Če bi se bila ozirala upra- j va rudnika  pri gradbi bolnišnice na ' vse predpise,  bi se nesreča ne bila i pripetila. Tudi bi se ne bila pripetila | nesreča,   če bi bila rudniška uprava poslala pravočasno predpisane profile rudniški   oblasti,   ker bi bila v tem slučaju ustavila rudniška oblast promet v bližini bolnišnice. Višje deželno sodišče je ugodilo   pritožbi in razsodilo,   da so lastniki rudnika v principu   dolžni   povrniti škodo. V svrho   določitve te škode je odstopilo višje deželno sodišče celo zadevo prvemu sodišču.
Frančiškani v šoli. Do 1. 1897. so poučevali v ljudski šoli v Beljaku še frančiškani. V tem letu pa je povzro- j čil neki frančiškan, katehet, velik j škandal, ki je vzbudil po celem mestu in okolici, posebno pa pri starših šolo obiskujočih otrok strašansko ogorčenje. Ta katehet frančiškan se je spolno pregrešil nad svojimi učen- i ci. Koliko časa je uganjal ta kutar svinjarije v šoli, ni bilo mogoče dognati. Takrat je sklenil občinski svet v zadoščenje razburjenemu občinstvu in prizadetim staršem, da ne sme prestopiti noben frančiškan praga šole. In od takrat naprej so poučevali krščanski nauk učitelji, ki so bili zato izprašani. Ko pa se je ustanovila v Beljaku v zadnjem času zopet nova ljudska šola, so meščani j pozabili na nevarnost, ki preti otro- J
kom od takih katehetov in frančiškani so si zopet priborili mesto kateheta na tej šoli. Gotovi krogi, ki tega škandala še niso pozabili, s strahom gledajo, kako vodi vsak dan frančiškan po dva do 3 nedolžne mladeniče v šolo in pričakujejo vsak dan, da se škandal iz 1. 1897. na žalost vseh zopet ponovi.
Volilni shod
:: za dvorski okraj ::
se vrši
v soboto, 13. decembra ob pol 9. uri zvečer v  gostilni  pri   Mraku na Rimski cesti.
Govorita napredna kandidata dr. Fran Novak in Josip Reis&sr.
Volilci, udeležite se tega shoda!
Primorsko.
47. pešpolk, ki bi bil moral biti premeščen glasom nemškonacijonal-nih listov, ki so hujskali proti 17. peš-polku v Celovcu, iz Gorice, ostane še nadalje v Gorici, kot ostane 17. pešpolk v Celovcu, kljub gonji Nemcev proti kranjskim »Janezom«.
Župančičev večer v Gorici. Narodna »Prosveta« v Gorici priredi v nedeljo, dne 14. decembra Župančičev večer s tem - le sporedom: 1. Oton Župančič: Pesnitve. 2. Josip Michl in Ciril Eržen svirata: A. Ru-binstein II. in III. stavek iz sonate za klavir in violo. 3- Oton Župančič: Pesnitve. Večer se vrši v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Pričetek ob pol 9. Po čitanju čajanka na galeriji dvorane in v prostorih čitalnice. Cene: fotelji 1 K: sedeži II. vrste 50 vin., stojišča 10 vin. — Nekaj novega za Gorico! Umevno, da vzbuja napovedani večer obilno zanimanje in je radi tega pričakovati, da tudi uspe v polni meri. V Gorico pride priljubljeni naš pesnik Župančič in bo čital svoje pesnitve, kar obeta izreden užitek; priznana mojstra Michl in Eržen pa bosta svirala. Nekaj povsem novega je tudi čajanka. Župančičev večer obeta biti velezanimiv v umetniškem in družabnem pogledu. Pričakujemo obilne udeležbe.
Tržaški občinski svet. V zadnji seji občinskega sveta je obljubil župan na predlog svetn. Černivca glede nevarnega gibanja med državnimi uradniki in uslužbenci v Trstu, da bo poskusil vse, da doseže od merodaj-nih faktorjev zadovoljivo izjavo glede njihovih zahtev. — Dalje je dovolil občinski svet za družine ponesrečencev povodom rudniške katastrofe v Vremskem Britofu 2000 K. — Nato se je pričela razprava glede kritja proračuna za 1. 1913. Vladni zastopnik je izjavil, da deficita v 1. 1913 ni zakrivila vlada, s tem da ni odobrila davčnih doklad, marveč samo način, kako je bil občinski proračun sestavljen in izvršen. Ravnotežje pri občinskem gospodarstvu v Trstu se bo doseglo še le takrat, ko se bodo reorganizirali vsi občinski uradi. Na to se je vnela ostra debata, ki je trajala do pol 11., nakar je bila seja zaključena.
Volilni sestanek
se vrši
v soboto. 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Kozaku na Poljanski cesti štev. 21.
Govorita župan ljublj. dr. Ivan Tavčar in tržni nadzornik AdolI Ribnikar.
Volilci Poljanskega okraja pridite na sestanek!
Jeseniške novice.
Župnik   Skubic   v »Slovencu«
razjasnjuje o nedeljski demonstraciji pri volitvah dne 1. decembra, kaka tolpa je to bila itd. Napada seveda naše somišljenike z najgršimi priimki in še celo osebe, katere se v^s svoj čas na Jesenicah še niso nikoli vmešavale v politiko. Mi smo že večkrat omenili, da ne bomo odgovarjali na surove »Slovenčeve« napade.
Vendar pa hočemo o tej demonstraciji malo izpregovoriti! Po volitvah dne 1. decembra 1913 je bilo ljudstvo, ne samo naši somišljeniki, temveč tudi socijalni demokratje, tako razburjeno, ker je klerikalna volilna komisija na Jesenicah, kakor na Savi, pravilno oddanih čez 400 glasov Kržišnikovih razveljavila! Nato se je sklenilo, da se takoj ustmeno pred županom, kakor pred župnikom protestira, ker so bili klerikalci vzrok tega nepostavnega postopanja. Protestiralo se je mirno in izdatno. Ako se je pa župnik Skubic tega protesta ustrašil, da je poklical orožni-
ka na pomoč, Je Ii s tem sam pripo-znal, da so klerikalci pri volitvi na Jesenicah tudi to pot sleparili, kakor
so to storili pri zadnjih občinskih volitvah. Orožniki pa niso imeli to pot prav nobenega povoda, posredovati, kakor v svojem času, ko je župnik Zabukovec s tolpo delavcev na Jesenicah pri županstvu protestiral. Capito g. Skubic! Vse druge psovke, ki so letele na naše vrle somišljenike v sobotnem »Slovencu«, smatramo za podivjano klerikalno lumparijo.
Kaplan Kogej je pa na prlžnici v nedeljo pri osmi maši na Savi udrihal čez liberalce in socijalne demokrate, češ, da so ljudje, ki niso nič vredni, najbolj radi tega, ker so brezverci itd. Ker ni bila cela pridiga počenega groša vredna, povemo samo kaplanu Kogeju na uho, da naj s takimi puhlimi govori v tovarniški cerkvi preneha, ker tovarna gotovo ne skrbi za cerkev v politične namene, temveč samo za cerkveno in za dušno zdravje.
Jeseniški policaj Kerstein po domače »Liznik« pride v špehkam-ro. Zadnje dni pred volitvijo dne 9. decembra je raznašal glasovnice po Hrušici in Rovtah. Vsakemu volilcu, ne da bi ga kaj vprašal, je pritisnil Viteza Pogačnika na glasovnico. Ker fe to proti volji naprednih kmečkih volilcev storil, so ga ovadili državnemu pravdništvu.
Vsled tega je vitez Pogačnik 61 glasov več dobil nego nasprotna kandidata! Vprašamo, ali ni to sle-parstvo od strani klerikalcev? O tem bomo še prihodnjič obširneje govorili.
Vlomi na Savi. V noči od 26. na 27. novembra je bilo vlomljeno v kurjo hišico nekega uradnika na Savi ter pokradenih več kokoši. — V noči od 9. na 10. decembra pa so v trgovini Čufarja vlomilci odnesli za čez 300 kron vrednega blaga. O vlomilcih ni sluha ne duha.
Jeseniška občina ne skrbi prav nič za varnost, pa saj tudi ne more. Stražnika se izrabljata v volitvene namene in drugega nič.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo pri Jesnicah in Koroško Belo priredi dne 21. decembra, v nedeljo, običajno kakor vsako leto, božićnico v dvorani pri Jelenu na Savi. Začetek točno ob 3. popoldne. Vstopnina: t sedež: 1 K, II. sedež 60 v, III. sedež 30 vin., stojišče 20 v; otroci plačajo polovico. Vabijo se vsi člani in prijatelji na to krasno prireditev. Učiteljice kakor tudi odbor je pridno na delu, da bode prireditev za naše malčke v krogu svojih staršev in vseh prijateljev naše mladine gotovo v vsakem oziru zadovoljilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda priredi na Silvestrov večer svojim članom in prijateljem podražnice zabavni večer kot zahvalo za tako požrtvovalno sodelovanje za minulo leto v gostilni gosp. Werglesa na Savi. Spored se naznani pozneje.
se vrsi
v nedeljo dne 14. decembra ob 4. url popoldne v gostilni pri g. Marenčetu na Dolenjski cesti.
Govori    kandidat   narodno - napredne
stranke dr- Fran Novak.
Politično Bruštvo za St. jakcbski okraj.
Dnevne vesti.
-f Stojte na straži! Klerikalci delajo natihem z vsemi sredstvi na to, da bi se polastili še kakega mandata v mestni kuriji. Zavedajo se prav dobro, da v poštenem boju ne morejo prav ničesar doseči, za to so posegli po drugem orožju: s sleparijami in goljufijami bodo skušali »korigirati« rezultate volitve. V volilnih komisijah hočejo osredotočiti svoje delovanje in po R i h a r j e-v e m vzoru skrbeti za to, da bo izginilo toliko naprednih glasovnic, kolikor jih bo potreba, da zmagajo klerikalni kandidatje. Ta načrt je sicer zelo premeten, vendar pa dvomimo, da bi vodil do cilja, ako bodo naši somišljeniki po trgih in mestih na deželi budno stali na straži ter skrbno pazili na vsako kretnjo klerikalnih rokomav-hov. Zato pozivamo somišljenike zlasti po deželi, naj klerikalcev ne puste izpred oči in naj jim gledajo na prste zlasti v volilnih k o m i s i -j a h. Kakor skušnje kažejo, so klerikalci zmožni vsake lopovščine in čisto gotovo je, da bodo poskusili izvesti vse mogoče lumparije, ako jim ne bodo naprednjaki neprestano za petami in na vratu. Zato pravimo še enkrat: Pozor na vsi črti pred klerikalci, zlasti pa pred klerikalnimi sleparji!
+ Napredne volilce v obeh ljubljanskih okrajih pozivamo, naj bodo v torek 16, t. m. točno ob 8. z. j u - i
traj v čim največjem številu na voliščih, da izvolijo svoje zaupnike v volilno komisijo!
-h Naprednjaki vodmatskega okraja se prosijo, da se oglase pred-no gredo dne 16. t. m. na volišče v agitacijskem lokalu narodno - napredne stranke gostilni pri Zupančiču, da s tem olajšajo agitacijo, ter da se jim pregleda glasovnice glede kandidatov.
~r Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek, dne 16. decembra t. 1. ob polu 6. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Prošnje za podpore: a) Trgovskemu društvu »Merkurju« v Ljubljani: b) Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug; c) Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem; d) Gremija trgovcev v Ljubljani za zvišanje podpore gremialni trgovski šoli. V. Zbornični proračun za 1. 1914. VI. Izjava o imenovanju 5 cenzorjev pri ljubljanski podružnici avstrijsko - ogrske banke. VIL Volitev člana industrijskega sveta. VIII. Volitev dveh članov in njih namestnikov v kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. IX. Volitev zborničnega zastopnika v Deželno zvezo za tujski promet in turistiko. X. Volitev zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Idriji. Cerknici, Radečah in Črnomlju. XI. Tajna seja.
4- Kako se delajo svobodne volitve in ljudska volja? Ob volitvah v slavinski občini sta na predvečer volitev hodila kaplan in podžupan Fičur po hišah, kjer so jim morali volilci dati glasovnice, da s*a napisala klerikalne kandidate. Na dan volitev so bile vse ceste in dohodi na volišče zastražene po mežnarjih in sicer je stražil mežnar Penko dohod od postaje, mežnar Štirnar državno cesto od Koč in Slavine, mežnar Klenian pa cesto iz Žej. Na mostu pred hišo, kjer se je vršila volitev, sta stala kot dva orožnika števanski in slavinski kaplan ter sta revidirala glasovnice »zavednim« volilcem, nakar so jih zanesljivi adjutanti spremili v hišo, da bi se kaj ne predrugačilo. Razen tega je slavinski župnik na prižnici proglasil, da smrtno greši, kdor voli napredne kandidate. Vse to diši po državnem oravdniku. »Slovenec« pa le kriči: »Naše dobro ljudstvo je govorilo«. Jaz pa pravim: »Duhovniki pa razne Fičkule so govorili!« Ni potem pravo čudo, da so samostojni kandidatje dobili še tako lepo Število glasov v naši občini. — Živela volilna svoboda in ljudska volja!
-f- Iz kamniškega okrafa. Katerim ljudem se bo treba v prihodnje še bolj izogibati? — Tistim, ki še danes verujejo v vodiške čudeže, dalje tistim, ki so slepili ljudstvo, da jim bo pobila toča, ako ne volijo klerikalno, in slednjič tistim, ki razbijajo shode, ker se boje, da bi ljudstvo izvedelo o resnici, da je imel dr. Krek ljubavno razmerje z žensko, ki je o njem marsikaj poročala, a on je ni tožil. Take vrste ljudje so zelo nevarni, kajti ti ljudje ne le samo, da lažejo, ampak oni tudi denuncirajo (kamniški dekan) in kradejo (župnik Rihar iz Mekinj). In takim ljudem je ljudstvo še pomagalo k izvolitvi ali celo k sijajni zmagi, s kojo se ponašajo. Ljudstvo pač ne ve še o teh, zgoraj navedenih čednostih, skrbeli pa bomo mi za to, da o vsem tem izve in se prepriča, kako se ga je izkoriščalo.
-f- Najlepši zgled narodne zavednosti je podala pri volit va.i vas Orchek pri Postojni. Drugod je ob času volitev šum in hrum. V Orehku pa prav nič. Nihče ne agitira. Tudi na večer pred volitvami ne bodeš slišal niti doma, niti v gostilni govora o volitvah. Pa pride jutro, dan volitve je tu! Po cesti stopajo Orehovci, pogovarjajo se o domačih stvareh, v žepu pa nosijo glasovnice. Ker v vasi ni analfabetov, popiše vsak sam glasovnico, ne pokaže jo nikomur. Čemu? Saj so vsi enega mišljenja, saj ne volijo Orehovci, voli samo Orehek. Volilnih shodov tu ni. Če bi klerikalna stranka napravila volilni shod, bi bil miren, a popolnoma brezuspešen, kakor če mahneš z mečem v zrak. Narodni stranki pa shodov ni potreba prirejati, kajti ves Orehek je vedno trdnjava narodno napredne stranke. Vsa domača nasprotstva se pozabijo, vsi gredo kot en mož v boj, ki se mu pravi volitev. Pa niso potrti, če ni zmage, vrnejo se zopet nazaj k svojemu delu, saj dobro vedo, da poštena narodna stvar prej ali slej mora zmagati. Taki vasi in njenemu prebivalstvu je treba čestitati.
H- Iz Škocijana. Vse zaver o. Tako vpijejo naši blagoslovljeni gospodje. Če jim pa kdo pove, da jim gre le za bero in za nikdar polne bi-sage, jih tako razjezi, da privlečejo iz malhe neko knjižico, ki jo imenujejo »liberalizem« ter pravijo, da je res, kar oni govore.   Tako se je pripetilo
27. m. m. ob 6. uri zvečer v gostilni pri Činkoletu v Lakencu, na nekem prav klavernem sestanku, na katerega je naš častiti g. Karel Čuk, kar tri reci in piši, tri svoje backe skupaj spravil. Radovedni smo bili tudi mi, bilo nas je slučajno šest, ki ne tulimo v njegov rog, kaj bo ta gospod lepega povedal. Dolgo se ni mogel pripraviti, naposled je vendar začel prebirati »Liberalizem« ter z vso močjo tolkel po mizi, ki mu jo je dal gostilničar na razpolago, ter trdil, da ima vsak, kdor bere liberalne časopise, smrtni greh. (Gospod župnik: potem imate tudi tudi vi smrtni greh, ki berete »Liberalizem«, in tiste letake, ki vas tako v oči bodejo!)   Če je res smrtni greh brati liberalne Časopise, nam povejte, g .župnik, zakaj razlaga vaš kaplan »Liberalizem« in ga raz-naša po naših hribih. Prvič je to po postavi kažnjivo, drugič pa se napeljuje s tem nevedne ljudi  v smrtni greh. Gospod kaplan sicer ve, da je po § 23. tisk. zakona prepovedano, razširjati tiskovine, ker je prosil do-tičnega gospodarja, ki mu je dal »Liberalizem«, da naj reče, da mu je »Liberalizem« samo posodil. Pride naj po njega, vrnili mu ga bomo, saj mu ga hranimo in upamo, da bomo še več knjižic skupaj spravili, katere bo tudi dobil zraven, če nam ne bo ušel. Dalje  vprašamo  kaplana,  zakaj ni raznašal »Vodiških Čudežev«, ko je že agitiral za božjo čast in slavo in za klerikalno bisago.    Dalje. Dopisnik »Domoljuba«   z  dne 4. m. m. se je prav na široko zlagal, ko je pravil, da je penzijoniran orožnik   povedal v župnišču, koliko let že ni bil pri spovedi. V resnici se je to zgodilo na že zgoraj omenjenem klavernem shodu. Sicer pa dopisnika prav malo briga, koliko let kdo ni bil pri spovedi. Zapomni naj si pa, da krog takih gospodov, kot so v Škocijanu, ki trdijo, da   je   ob času volitve maša toliko vredna kot bi pljunil, ne bo pameten kristjan nikdar iskal zaupnega spovednika. Tudi pravi ta dopisnik, da se penzijonirani orožnik boji za deželo, menda zato, ker ga plačuje. Tudi pri tem se je strašno vrezal, ksr je pokazal, da ne ve, kje dobijo državni uslužbenci svoje plače in pokojnine. Takim ljudem, ki tako spoštujejo kot dušni pastirji svojo vero in ki so vse nrej, posebno politični lakaji, kot duhovni, in takim dopisnikom, ki tako slepe lahkoverno in neizkušeno ljudstvo, svetujemo, da naj se pobrigajo bolj za svoj stan in žive res od al-tarja, kot jim je naročeno v sv. pismu. Če pa že greše proti svojemu po-poklicu in na tak način dokazujejo ljubezen do bližnjega,   ki bi morala biti njihova prva zapoved, naj se posvetijo vsaj delu in resnici, da se ne bodo v naprej tako strašno blamirali pred ljudstvom.
+ Odgovor na »Izjavo« v »Slovencu« z dne 6. t. m. Ne vem sicer, kdo je pisal v vaš cenj. list članek: ^Pravičnost katoliškega župnika iz Tržiča«, tudi bi se za oba sporna članka ne zanimal, kdo ve kaj, Če bi ne bil slučajno z »Izjavo« prizadet jaz sam. Bil sem navzoč pri skrutiniju volitve iz splošne kurije in mi je torej ves dogodek znan. Zato pa tudi vem, da vaš dopisnik ni lagal. Seveda, najlažje se odpravi nasprotnika s tem, da se mu zaluči v obraz psovko, in ljudje, ki čitajo samo gotove časopise, si napravijo brž svojo sodbo in
— obsodijo. Prepričan sem, da ta dopis ne bo mnogo koristil, ali pametnim in razsodnim ljudem je treba vendar pokazati resnico. Krasti komu čast, je ravno tako lahko, kakor na primer ukrasti ali poneveriti kakemu društvu 10 ali 20 kron; oboje se pa kaj težko povrne — in na to je oni, ki je sestavil famozno »Izjavo«, pozabil. — Ali naj preidem k stvari. Ko se je zaključilo oddajanje glasov, je prešel predsednik volilne komisije, g. župnik, takoj k skrutinju. V komisiji so bili poleg g. župnika tudi gg. Berger, Uršič, Salberger in Gre-gorec, izven komisije je bil navzoč ves čas volitve g. J. Bukovnik, k skutinju pa sem šel tudi jaz. Predno je začela komisija šieti glasove, je rekel volilni komisar: »Prosim, gospodje, da se najprej pogovorimo, kateri glasovi naj se pripoznajo za veljavne, da ne bo kasneje prerekanja. Jaz mislim, naj se vsi glasovi, ki se glase na imena Piber. Pintar, Kr-žišnik . . .« »Ja, radi Kržišnika je stvar drugačna, - mu je vpadel v besedo gosp. župnik.* »Jaz vem, da sta dva Kržišnika: oče in sin, oba Antona in oba posestnika v Žirovnici. Torej so po mojem mnenju vsi glasovi, ki se glase na Antona Kržišnika, neveljavni, če nimajo poleg naslova še hišne številke aH pa »po domače Trebušnik.« — Komisar: »Ali, prosim Vas, gosp. župnik, imam razsodbo od vlade . . .« in hotel je iti iskat to razsodbo v torbico za akte.
— »Pustite, gospod komisar, jaz Vam verujem,« se je oglasil gosp. župnik. »Jaz mislim tako in tudi predlagam, da se razveljavijo Krži-šnikovi giasovi.« Tu se je vmešal gosp. Bukovnik, katerega je pa ta-
koj gosp. župnik osorno zavrnil, češ, naj molči, ker ni član komisije. Oglasil se je pa član komisije Uršič in rekel, da to vendar ne gre, ker ve, da bi bili potem razveljavljeni vsi napredni glasovi, ker gotovo ni nihče več napisal na glasovnico, kakor je pa bilo na lepakih. V istem smislu je govoril tudi gosp. Berger, ki je vprašal še, če je sin že polnoleten. »Je že polnoleten,« je odgovoril gosp. župnik, »sicer pa, kaj se prepiramo, saj bo o tem odloČila komisija.« Še enkrat je poskusil komisar vplivati na župnika. Vse to prerekanje mi je bilo v precejšnjo zabavo, saj sem vedel, da bi morala glavna komisija priznati vse glasovnice, glaseče se na Antona Kržišnika. Vendar pa sem rekel tiho gosp. komisarju, ki je zastonj pregovarjal gosp. župnika: »Pustite, saj bo tako pritožba.« Kratek splošen molk. Nato pa rsče predsednik komisije: »Jaz mislim, da bi lahko razveljavili vse glasove Krži-šnikove, pa bodimo mi bolj liberalni, kakor bi bili naši nasprotniki, in jih pripoznajmo. Kdor je za to, naj dvigne roko!« In sedaj je bil seveda predlog soglasno sprejet. — Tako se je stvar vršila v resnici, kar mi lahko potrdijo vsi navzoči, ki so hoteli slišati, in niso slišali besedi, ki niso bile izgovorjene. Objavil sem ta dogodek zgolj z namenom, da me moja družba nima za lažnika, kako mislijo drugi o meni, me ne briga dosti. —■ Josip P e h a r e c, lek. asistent.
-f Notranjci in volitve.  Iz Sla-vinske občine nam pišejo: Volitve so končane.  Prodrli so klerikalni kandidati, torej tisti, s katerimi smo hoteli obračunati zaradi deželnega gospodarjenja. Posrečilo se nam slednje sicer ni, ali v svesti smo si enega, da je bilo boljše ljudstvo z nami. Pribiti pa hočemo ob koncu teh volitev   v karakterizacijo klerikalnih zmag in na naslov za to kompetentnih faktorjev naslednje vrstice: Slavinski kaplan Zaje, ki nas je zadnjič prav po kaplansko napadel in v tonu, ki ni vreden inteligentnega maziljen-ca, je kolportiral klerikalne brošure potom šolskih otrok in   sicer tako, da jim jih je razdelil  med šolskim poukom z naročilom, naj jih poneso svojim očetom. Isti kaplan in njegov vrstnik Rodič sta na dan volitve agitirala pred volilnim lokalom mesto da bi v šoli poučevala otroke, za kar sta postavljena. Slavna, četudi klerikalna šolska oblast, zgani se, preskrbi si dokaze in stori svoj korak, da ne postane šola samo   sredstvo za politične umazanosti. Dalje: Župnik Laznik je preglasil s prižnice, da po-menja voliti napredne kandidate toliko, kakor smrtni greh in bogotajstvo - uboga vera, kdo te je kdaj še bolj izrabljal? Ob nedeljah so   bile nastavljene po cerkvenih klopeh podobice z molitvico za srečen izid volitev, torej na eni strani podoba matere božje, na drugi pa molitev za izvolitev moralnih kapacitet  kot so Krek, Lampe, Pegan,   šusteršič in tovariši. Tako se je delalo! Pa pravijo: tako je   ljudska volja. Vraga, kaka ljudska volja je to, če  je bilo izmed 130 klerikalnih glasovnic 84 štampliranih in 40   od teh štampilj nritisnjenih na glasovnice, ki so prej imele z okorno roko napisane samostojne kandidate.   To se ni zgodilo samo pri nas, tako je bilo povsod in še hujše. S tem svojim nasiljem so klerikalci   moralno   samo podivjali naše ljudi, tako, da je malo manjkalo, da ni prišlo do dejanskih izgredov. Ob tem trenutku naj bodo klerikalci prepričani, da bo vzlic vsemu humbugu in vlačenju vere v politično blato  prišla resnica in spoznanje med kmete.   Zato skrbijo gospodje sami, ker jih tirata strah in hlastanje po prikrivanju resnice nevede k temu, da odpirajo s svojimi umazanimi dejanji ljudstvu oči.   Mi pa spejemo z delovanjem za gospodarski napredek našega kraja in neoziraje se na napade v tistem »Slovencu«, kjer bi nam bila hvala poleg Kreka, Pega-na itd. v sramoto, k Filipom — pri prihodnjih volitvah. Toliko v odgovor.
-f Za Roseggerja beračijo. Nemški šulferajn in nemškoavstrijska učiteljska zveza sta izdala oklic, naj se Roseggerja, ker ni dobil Nobelove nagrade, odškoduje z darilom nemškega naroda. Najmanjši prispevek znaša eno krono.
-f- Promocija. Gospod J. U. C. Josip D a r o v i c , c. kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mestu, je bil danes dne 13. decembra ob 8/4l. uri popoldne na staroslavni c. kr. Karol - Ferdinandovi univerzi v Pragi javno proglašen za doktorja vseh prav. — Na staroslavni češki univerzi Karlo - Ferdinandovi v Pragi je bil danes promoviran za doktorja prava poštni praktikant, Fran R a p o t e c , starejšina akad. društva »Adrije«. Čestitamo!
— »Matica Slovenska«. Gospod dr. E. B r e 11 je pristopil kot usta-novnik k »Matici Slovenski«.
— Radi  tiskarskega mezdnega
gibanja je moralo v današnji številki izostati mnogo poslanega nam gradiva, kar omenjamo v informacijo našim cenjenim Čitateljem.
— Odbor za prireditev razstave vajeniških del je imel včeraj ob 3. popoldne   v   posvetovalnici mestnega magistrata zaključno plenarno sejo, ki  jo je  otvoril predsednik, c. kr. vladni svetnik g. Ivan Š u b i c. Uvodoma je omenil vse one korporacije, ki so z denarnimi prispevki omogočili prireditev razstave. Med temi je omeniti ministrstvo za javna dela s prispevkom 600 kron. mestno občino ljubljansko s prispevkom 400 K, deželni odbor, ki je prispeval tudi 400 kron ter več zadrug s prispevki po 200 kron.    Ker so bila razstavljena tudi šolska dela vseh petih oddelkov, je   odbor obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani prispeval 300 kron kot darilo za učence, ki so v šoli najbolje napredovali. Temu odboru se položi tudi račun. Predsednik se zahvali nato ožjemu odboru, deželni vladi, trgovski zbornici, mestni občini, deželnemu odboru, zadrugam in voditeljem obrtno-nadaljevalnih   šol v Ljubljani   ter   protektorju razstave, deželnemu     predsedniku baronu S c h \v a r z u.   Pismena zahvala se pošlje tudi častnima predsednikoma, županu    ljubljanskemu    dr. Ivanu Tavčarju, ter deželnemu glavarju.    Posebno zahvalo izreče odbor tudi  dvornemu  svetniku  H a a s u. Predsednik  prečita nato tudi imena članov Jurije, ki so imeli ogromno dela s presojanjem razstavljenih predmetov, za kar jim izreče odbor toplo zahvalo. O denarnem prometu poroča blagajnik gosp. J e 1 o Č n i k. Dohodkov je bilo 1991 K 10 v, izdatkov pa 1989 K 10 v. Preostanek 2 K se naknadno izda za povračilo stroškov za znamke. Od prispevka šolskega odbora v znesku 300 K je preostalo Še 10 kron, ki se določijo   kot darilo učenki Mici Rožnikov i. V imenu pregledovalcev   računov gg. S t a -reta in dr. Berceta poroča poslednji, da je našel vse račune v redu, nakar podeli odbor ožjemu odboru soglasno absolutorij. Končno se zahvali   podpredsednik   g. Fran-c h e 11 i    marljivemu predsedniku, vladnemu svetniku § u b i c u. za njegov trud ter nasvetuje, da naj ostane ožji odbor v permanenci ter priredi vsaj vsako tretje leto podobno razstavo, tako, da pride vsak vajenec med svojo učno dobo vsaj enkrat do tega, da razstavi svoja dela. Sprejeto. Ožji odbor obstoja iz gg. svetnika   Š u b i c a, Franchettija, Jeločnika in K u k m a n a. S posebno zahvalo vsem članom je nato predsednik zaključil zadnjo plenarno sejo tega odbora.
— »Glavna posojilnica«. V kon-kurzu »Glavne posojilnice« so se prijavile od kuratorja hranilne vloge tistih dolžnikov, ki do likvidacijskega naroka niso prijavili svojih terjatev, da so se s tem varovale njihove pravice. Večina teh dolžnikov še do danes ni prijavilo svojega bivališča in izkazalo svoje pravice do dotičnih hranilnih vlog. Opozarjamo na današnji razglas konkurznega upravitelja v našem listu vse dotične vložnike, da pravočasno predložijo kon-kurznemu upravitelju, odvetniku dr. Oblaku v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 15, hotel Štrukelj, svoje knjižice ter izkažejo svojo pravico, da ne bodo pri končni razdelitvi eventualno škode trpeli.
— Davkoplačevalcem. V zad-niem času se množe slučaji, da nakazujejo stranke v mestu Ljubljani plačila raznih davkov nepravilno davčni administraciji namesto davčnemu uradu za mesto Ljubljana. Davčna oblast opozarja ljubljansko občinstvo na to, da se plačujejo davki, kakor je že razvidno iz plačilnih nalogov, edino pri davčnem uradu za mesto Ljubljano, ne pa pri davčni administraciji.
— Umrl je danes sinček uradnika trgovske zbornice in tajnika planinskega društva g. J. H a u p t m a -na, Dušan. Prizadeti rodbini naše sožalje!
Pridiga kaplana iz Doba ali volitve namesto evangelija. Kako nesramno in že skoro smešno zlorabljajo duhovniki po deželi prižnico v agitacijske namene nam priča sledeči resničen dogodek, ki se je pripetil v Dobu na Gorenjskem in pri katerem igra žalostno, klavrno in smešno vlogo zagrizen kaplan, kateremu so vse več volitve kot evangelij. Ta pridiga se je vršila približno takole: Kaplan prileti na prižnico. Pogleda po cerkvi in brez pozdrava zagrmi: Jutri so volitve, glejte, da bomo ravno tako zmagali, kot smo zadnjič. (Pri jutranji maši pa je faj-mošter rekel, da pri zadnjih volitvah niso zmagali, in da naj drugi dan volijo vsi katoliškega moža dr. Kreka.) Ko je nato kaplan še malo obrcal liberalce, se je spravil nad one, ki so bili bolj za vratmi. Klica! jim |e; vi le pomaknite se naprej. Tam za4ai
stojite kot koštruni, tukaj spredaj je pa za celo plesišče prostora. Ko je tako oštel volilce in zadaj stoječe se je lotil žensk, ki so stale pri spo-vednici za altarjem. V sveti jezi jim je zaklical kaplanov glas: Spoved-nica za altarjem je za može in za fante, katere tako malokdaj dobim pod nož, pa še takrat mi jih ženske odrivate. Plašne ženske so se s po-bešenimi očmi malo umaknile in marsikatera si je že grizla ustnice. Do molitve kaplan še ni prišel, še manj do razlage božje besede. Ko je ozmerjal ženske, ki so se valjale po spovednici je nadaljeval: Nekaj denarja se je našlo, pa ne veliko; izgubil ga je neki tobakar, ker tako po tobaku smrdi. Že se je širil prikrit smeh neslanemu kaplanovemu dov-tipu in njegovemu smešnemu nastopu. Smejati pa se je začela cela cerkev, ko je kaplan zaklical po teh besedah »Amen« in ie revež v svoji vnemi pozabil celo na evangelij. Blamaža je bila gotova. — Ni čuda, da se morajo ljudje smejati takemu pridigarju, ki ne ve drugega kot o volitvah in pozabi še celo, da bi prebral evangelij. Mož ni imel časa, komaj je čakal, da pride iz cerkve in gre zopet popisavat glasovnice. Tudi se ni treba čuditi, da so bili možje - volilci bolj pametni kot kaplan in niso volili njegovega evan-gelskega kandidata, dasi se je kaplan tako potegoval zanj na prižnici, da je pozabil celo na evangelij.
Vzor občine je vsekakor občina Kamnagorica, ki ji načeluje že dolgo let pl. Kapus. Ta občina je ena tistih srečnih občin, ki ima naravnost ogromen ubožni zaklad — seveda name« njen revežem. Toda ta zaklad se uporablja tudi v to, da se z njim krijejo redni občinski stroški — samo zato, da ni treba zvišati občinskih doklad — kar ne ugaja posebno našemu županu, kajti kakor hitro poskočijo občinske doklade, se zruši stolček našemu županu. Upamo, da deželni odbor kmalu pošlje k nam revizorja, da pouči župana, čemu je tu ubožni zaklad.
Sprememba posestva. Iz Gorij nam poročajo: Dne 5. decembra je kupil na javni dražbi tukajšnje posestvo Vinkota Jana starejšega, ki je med brati vredno najmanj 60.000 K, dr. Vlad. Pegan iz Ljubljane za 38 tisoč kron. Ne vemo, kaj hoče dr. Pegan s tem Dosestvom, najbrže išče — Jep dobiček.
Iz Zagorja na Krasu nam pišejo: V »Slovencu«   od   10. decembra ni smel zaostati med drugimi hvalisarji svojih »sijajnih« shodov tudi zagorski župnik I. Balon. Lastna hvala se pod mizo valfa, pravi pregovor. Prosimo ognjevitega govornika, prireditelja tega »sijajnega« shoda, da nam blagovoli citirati besede, s katerimi 1 je »liberalcem« kar sapo zaprl, da bi ? jih slišali vsaj danes, ker jih takrat j nismo. Komu se je pričel tresti gla- ! sek, ko s svojim »jedrnatim« govo- j rom ni mogel več naprej, kdo jo je ubral urnih krač  proti  zagorskemu i farovžu, ko je glas resnice   prevpil | njegove javkajoče glasove hujskanja? Izjaviti moramo resnici na ljubo, da so duševne zmožnosti gosp. Balo-ha daleko premajhne, ugled njegove častite osebe premalenkosten, da bi mogel njegov jezik, čegar moč obstoji zgolj v psovanju in zmerjanju, koga uničiti ali  pa njegove besede koga osramotiti, kakor trdi v svoji resnicoljubnosti on sam o svojih vrlinah. Ni je bilo mirnejše vasi od Zagorja do prihoda tega   človeka, ki popivajoč po vaških   krčmah išče krega in prepira med mirnimi ljudmi, ki kot olikanec odgovarja na moške besede s figami,  psovanjem in za- j hrbtnim obrekovanjem. Mari obstoji v teh čednostih ugled katoliškega duhovnika? Zakaj ni ostal gosp. Baloh j v svoji prejšnji župniji? Danes bi bil j v Zagorju mir in v zagorskih krčmah bi ne bilo nepotrebnih   prepirov in ne bi se govorile ondi besede, ki nikakor ne povzdigujejo ugleda katoliškega duhovnika.   Le tako naprej, zdaj ste na pravi poti in sad vašega dela vam ne odide. Sejete veter, a želi boste vihar, ki bo podrl prvega j vas, a oni, ki so vam na poti, bodo ostali, ker njih podlaga je v miru in resnici.
Nesreča v Vremskem Britofu. Iz
Divače nam pišejo z dne 12. decembra: Tekom včerajšnjega dneva se Vsled montiranja novih strojev ni odvažalo vode iz premogokopa pri Vremskem Britofu. Močne sesalke in druga reševalna sredstva kakor tudi izurjene delavce in potapljače z inženirji je poslal iz Trsta zavod »Stabili-mento tecnico« z avtomobili. Po 30-urnem napornem delu se je posrečilo montirati močno sesalko, ki deluje od danes 3A5. zjutraj brezhibno in izsesa na uro 60 m3 vode. Med montiranjem sesalke je voda narasla na II m visočine nad normalo. Približna tnnožina vode, ki se nahaja v rudokopu znaša 15.000—20.000 m3. To je dela za poldrugi dan. Vso rešilno Akcijo vodijo člani  ministrstva ln
rudokopnih uradov s pomočjo došlih inženirjev. Mrzlično se koplje tudi v rovu skozi skalo. O daljini, katero imajo še za prevrtati, se čujejo različne mere. Sprva se je splošno trdilo 15 m, sedaj se že čuje o 32 m. Pre-kopanega je že približno 13 m. Sploh je težko dobiti podatke, ker se to dela v rovu, 300 m oddaljeno od vhoda. Nekateri neobhodno potrebni strokovnjaki delajo z malenkostnimi presledki, ne ozirajoč se na lastno nevarnost, že vse tri dni, odkar se je dogodila nesreča. Neprestano dohajajo ljudje iz okolice peš, iz daljine z vozmi in avtomobili na lice mesta. Mesto Trst je darovalo v prid sirot in drugih zaostalih vsoto 2000 kron. Pomožna ekspedicija dospe tudi iz Idrije. Do 11. dopoldne je voda padla za 30 cm.
»Kriv«. Kriminalni roman v 5. dejanjih od Riharda Vossa, ki se predvaja od danes, dne 13. decembra do četrtka, dne 18. decembra v kinematografu »Ideal«, je brez ugovora senzacija. Slika tolike dramatične moči, krepke uprizoritve in pesniškega duha se sme po pravici prištevati redkim slučajem. Umetnost filma postavila si je s tem spomenik trajne vrednosti in Rihard Voss je poplemenitil kinematograf, prepu-stivši svojo neprecenljivo gledališko dramo »Kriv« filmu. — Igra je ugledna, inscenacija umetniško delo. — Koncem tega izvanrednega sporeda se predvaja velefina zabavna veseloigra »Mesečniki«, ki je polno zdravega humorja in ki povzroča mnogo smeha. Predstave trajajo 2 uri, vsaki dan ob 3., o., 7., 9. Zvišane cene za 10 vinarjev. Dostop šolski mladini prepovedan.
S ceste. Ko je včeraj ob pol 12. dopoldne prišla iz Dahsove veže v Florijanski ulici 601etna Marija pl. Jerinova in stopila na cesto preblizu proge električne cestne železnice, je v tem pridrdral električni voz, kateri je Jerinovo tako močno zadel, da je padla in se tako poškodovala, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Voznik voza vsled tega ni mogel pravočasno ustaviti, ker je po tračnicah preveč polzelo.
Nezgoda, Predvčerajšnjim je v tovarni za lep 26Ietni delavec Mihael Sajovič čistil prazen avtoklaven, v katerem je stal. Medtem je pa pritekel iz slabo zaprte cevi vrel krop in SajoviČa tako opekel, da je moral iskati zdravniške pomoči ter ostati doma.
Lepi božični prazniki se zopet bližajo in ž njimi tudi za marsikaterega velika skrb, kakšno darilo naj položi pod božično drevo. Te skrbi si pa   lahko takoj odstranijo,   ako si ogledamo izložbo tukajšnje podružnice tvrdke Singer Ko., delniške družbe šivalnih strojev na Sv. Petra cesti št. 4 in se o tem prepričamo, kako lepo in obenem tudi koristno je darilo izvirni šivalni stroj „Singer".  Mlada deklica, ki v izložbenem oknu šiva, predvaja na najrazločnejši   način vsakovrstne stvari, katere se lahko,, izdelujejo na šivalnem stroju „66".   Šivanje in krpanje ji gre ravno tako hitro izpod rok kakor umetno vezenje, in ta tri dela  vzbujajo pri skrbni gospodinji pač največje zanimanje. Teh praktičnih del si vsak z lahkoto priuči in postreže tvrdka Singer Ko. svojim odjemalcem v tem oziru kar najbolje. Pri nakupu šivalnega stroja podari se kakor že omenjeno ne samo  koristno, nego tudi lepo darilo, posebno še,  če se vpošteva luksorijozna oprema salonskega   kabinetnega   šivalnega stroja (glej drugo izložbeno okno), ker takšen stroj je tudi v kras vsakemu stanovanju.
»Ljubljanski društveni orkester
koncertira jutri v nedeljo pod vodstvom koncertnega mojstra g^osp. B. Černega v kavarni Krapš (Škofova ulica). Začetek koncerta ob 9. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Primerna božična darila. Glej oglas tvrdke Fr. Čuden v današnjem listu.
Božična razstava bo jutri v nedeljo pri tvrdki I. Kette, Franc Jože-fova cesta št. 3.
^gitacijski lokali
narodno - napredne stranke na dan 16. decembra sos
za volilce vUmonu: gostilna pri Štefanu (Miklošičeva cesta); za volilce v JKestnem Bomu: gostilna
pri ferlincn. Za volilce v seli na Cojzovem grabnu:
gostilna pri Štefanu (Breg); za volilce v soli pri sv. Jakobu: gostilna pri Zupanu.
Pojasnila v vseh volilnih zadevah, daje tajništvo Nar.-napredne stranke, Wolffova ulica štev. 10/1.
Rožne stvori.
* Aretiran izseijevalni agent. Iz
Lvova poročajo: V Mysynu pri Ko-lomei so aretirali bivšega deželnega poslanca Mihaela Zaiaczuka, ker je izvabljal vojaški službi podvržene rusinske kmete, da se izselijo.
* Mednarodna konferenca za zemljevide.Iz Pariza poročajo: Predvčerajšnjim se je zbrala druga mednarodna konferenca, ki se bo bavila z zemljevidi v izmeri 1 : 1,000.000. 32 dežel je zastopanih. Člane konference je sprejel predsednik Poin-care\
* Pobegla leva. Pri predstavi za neko kinematografsko podjetje sta pobegnila v Turinu dva leva. — Enega leva so ujeli pri kolodvoru ravno ko je naskočil konja nekega izvoščka, drugi lev pa se je skril v bližnji park in ga še niso našli. Park je popolnoma zastražen z vojaštvom in policijo.
* Tisoč zdravnic na Angleškem. Londonski listi prinašajo vest, da je te dni število praktičnih zdravnic ra Angleškem doseglo ravno 1000. V Londonu deluje več nego 200 zdravnic, v Brightonu jih je deset in tudi v najoddaljenejših krajih dežele ni mesta brez zdravnice. Svojim moškim kolegom so zdravnice velike konkurentinje.
* Največja zavarovalnina na svetu. Iz Londona poročajo: Kanadska pacifiška železnica je sklenila z nekim angleškim konzorcijem zavarovalnino na 22,400.000 liber šterlin-gov. S tem je zavarovano vse imetje imenovane železnice v Kanadi proti požaru. Ta zavarovalnina, ki znaša pol milijarde kron, je gotovo največja na svetu.
* 21 dni brez hrane. V Berlinu so aretirali bankirja Kargerja, ki je obdolžen raznih sleparij. Karger je začel v preiskovalnem zaporu stavkati na ta način, da ne sprejme nobene hrane in živi ob sami vodi. in sicer že več kot 21 dni. Spočetka so mislili, da dobiva Karger skrivaj jedila. Postavili so ga pod strogo nadzorstvo, ki je dognalo, da uživa mož, ki je poleg tega bolan, res samo vodo.
* Siromašen kardinal. Kardinal Oreglia, ki je pred par dnevi umrl, je zapustil svoiim sorodnikom osem milijonov lir. Pravijo na, da to ni mnogo, ker je kot kardinal dobival od vseh diecez, Ossia in Velletri, več nego 100.000 lir na leto. ne da bi kaj delal. Ker je bil zelo lakomen, je ves ta denar nalagal plodonosno, oziroma celo oderuško. Revežem svojih diecez ni zapustil ničesar. So pač siromaki ti kardinali!
* Delavsko gibanje. Iz Londona poročajo: Strokovni kongres je bil predvčerajšnjim zelo buren. Dublin-skega voditelja delavcev Larkin so sprejeli zelo neprijazno. Nekaj časa je vladal velik nemir. Končno se je odločil kongres z več nego 2,200.000 proti 203.000 glasovi proti generalni stavki v podporo dublinskih stavku-jočih. Navzlic ostremu protestu Lar-kinovemu so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se ponove pogajanja z dublinskimi delodajalci.
* Zverinska mati. Pred kratkim je obolela pri posestniku *Mayerju v Vilheringu 24Ietna dekla Jol. Humer-jeva. Zdravnik je konštatiral, da je bolezen posledica poroda in je hotel videti otroka. Humerjeva je priznala končno, da je pred kratkim porodila mrtvo dete in ga pokopala v gnojnici. Toda v gnojnici niso našli otroka. Končno je dekle priznalo, da je porodilo nepričakovano v hlevu in da je dalo mrtvega otroka svinjam v korito. Poleg korita so našli v stelji ostanke otrokovega trupla.
* Avstro - Amerikana, Trst. Prihodnji parniki odplujejo, in sicer parnik »AJice« dne 11. decembra v Ne-apel, Barcelono, Almerio, Las Pal-mas, Rio de Janeiro, Santos, Monte-video in Buenos - Aires; parnik »Oceania« dne 13. decembra v Hali-iax N. S. in Portland, Me.; parnik »Belvedere« dne 20. decembra v New York; parnik »Columbia« dne 25. decembra v Patras, Almerio, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires.
* Z nemško - francoske ineje. Iz Pariza poročajo: Pri ostrem streljanju, ki je je imel pehotni polk št. 130 iz Metza blizu meje, je baje padlo več strelov v francosko vas Marieu-les. Francoski listi poročajo, da je kar deževalo krogel. Med prebivalstvom je izbruhnila panika. Ljudje so bežali v kleti. Uvedli so strogo preiskavo. Splošno mnenje je, da so se vojaki vsled prehude megle zmotili v smeri. Oddelek francoskih vojakov, ki je kmalu nato prišel v Ma-rieules, je pomiril prebivalstvo.
* Maščevanje  prijateljevo. Iz
Bruslja poročajo: V belgijskem mestecu Humbeck se je dal nekdo pokopati brez duhovniškega spremstva. Župnik je vsled tega s prižnice napadel pokojnika ter primerjal njegov pogreb s pokopom poginole živali. Neki prijatelj umrlega, ki je slišal to pridigo, je napadel župnika ter dvakrat ustrelil proti njemu. En strel je nekoliko ranil župnika na glavi. Napadalec je bil aretiran in je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da mu ni žal, da je obstrelil župnika, pač pa obžaluje, da ga ni usmrtil.
* lzrež!t9 in pošl ite. Ako nam pošljete to notico dobite otomansko preobleko s perzijskimi vzorci 150 X 300
( cm vel., bordeaux ali olivno po božični priložnosti ceni K 8.— komad. Tvorniška tvrdka S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj I., Bauernmarkt 10, 12 in 14. Samo po povzetju.
* Telesno zaprtje je prava muka Človeštva. Tudi v trdovratnih slučajih, ko odreko odvajalni preparati in se brez uspeha zdravimo po zdraviliščih, sezimo zaupno po prirodni Franc Jožefovi grenčici. Premnoge kemične analize, te čiste prirodne vode, k: so jih izvršili Attfield, Bout-ny, Fehling, Liebermann in več drugih, so dognale, da je nje vsebina najučinkovitejših soli največja med vse-
, mi podobnimi zdravilnimi vrelci. Zlasti osebam, ki so zaradi oslabljenega delovanja črevesja prisiljeni stalno rabiti odvajalna sredstva, je Franc Jožefova voda prava dobrota. Nje učinek je vseskozi mil pa zanesljiv in tudi pri daljši rabi ne odreče skoro nikoli. Znameniti nizozemski profesor Stokvis jo je pri svojih predavanjih odlično pohvalil! — V lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami se dobiva ta staropreizkuše-na rudninska voda in je zatorej vsakemu lahko pristopna.
Telefonska t.i brzojavna poročila.
Volilno gibanje na Hrvaškem. Zagreb, 13. decembra. Uradni list prinaša kandidature več politikov, ki so izrecno pristaši Tomaši-čeve stranke. Iz več okrajev priha-J jajo pritožbe glede zlorabljanja za-{ kona v prostosti in čistosti volitev, j V gotovih krogih je čutiti celo hudo nasprotstvo proti celemu spravne-j mu delu bana Skerlecza.
Bosna.
Sarajevo, 13. decembra. Izid nadomestnih volitev v deželni zbor je sledeči: Izvoljenih je bilo vseh 6 kandidatov Dimovićeve stranke, 3 kandidati, ki jih podpira Dimovićeva stranka, en samostojni kandidat in en član skupine Otačbina. Treba je ožje volitve med članom skupine OtaČbine in socijalnim demokratom. Zdi se, da bodo muzlimani sprejeli agrarno reformo.
Nemški državni zbor. Berolin, 13. decembra. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora je govoril Poljak Seyda tudi o nemški zunanji politiki ter naglašal, da so bili za izgruh druge balkanske vojne me-rodajni zunajstoječi krogi, ki so hoteli zavladati po principu divide et impera. Glede trozveze je mnenja, da more zveza med dvema državama danes obstajati samo, če je od te ideje navdano tudi ljudstvo. Kako pa naj bi avstrijski slovanski narodi imeli zaupanje v trozvezo, če vodilna država (Nemčija) sistematično _zatirajo svoje slovansko prebivalstvo. Če hoče državni kancelar utrditi trozvezo, naj poskrbi pred vsem za to, da preneha politika zasledovajna napram Poljakom.
Mehika.
New York, 13. decembra. Mehi-kanski revolucijonarji so zavzeli mesto Soltolan. Sedaj prodira kakih 1500 vstašev pod poveljništvom nekega bivšega bikoborca proti mestu Sachuchi, ki je oddaljeno samo 50 milj od glavnega mesta. Vstaši nameravajo prekiniti železniško zvezo med glavnim mestom in Veracru-zom.
New York, 13. decembra. V Ci-huahui so udrli vstaši ob nenavzoč-nosti konzula Zedinjenih držav v konzulat in odpeljali nekega Terra-za, sina bogatega posestnika, ki se je bil tam skril, v ječo, ker jim ni hotel plačati 250.000 dolarjev.
New York, 13. decembra. Iz Mehike poročajo, da so vstaši včeraj zvečer zavzeli Tampico.
* *
Dogodki na Balkanu.
Črna gora.
Zagreb, 13. decembra. Tu poročajo o dijaških nemirih v Črni gori. Vzrok nemirov je ta, da je baje predsednik državnega sveta Djukanovič ob priliki slavja črnogorske dinastije dijake razžaliL Ker je posredoval
kralj sam in ker se je postavila vlada na Djukanovićevo stran, ne preide sedaj skoraj noben dan, da ne bi prišlo do demonstracij. Vlada hoče šole zapreti. Z druge strani zopet poročajo, da je ljudstvo potegnilo z dijaki in da bo prišlo morda do ministrske krize. Več dijakov je odpotovalo v Srbijo.
Albanija. Rim, 13. decembra. Iz Santi Ouarante poročajo, da dospe albanska mejna komisija v četrtek tja ter se odpelje v Brindisi in od tam v Florenco, kjer hoče nadaljevati svoja dela.
Srbija.
Belgrad, 13. decembra. Uradni list priobčuje kraljev ukaz, glasom katerega se razdele kot spomin na vojno vojakom, častnikom in drugim, ki so se udeležili vojne t. I., pozlačeni bronasti križci na rdeče in črno pisanem traku.
Srbske železnice. Dunaj, 13. decembra. Ogrska dr-žavnoželezniška uprava je protestirala proti odločbi srbske državnože-lezniške uprave, da morajo pošiljatve v Ristovo, Solun, Skoplje in Bitoli dobiti v Belgradu, oziroma Gumul-džini nove prevozne liste za tovorno blago. S tem je onemogočena uporaba direktnih tarifov in promet s Solunom izpodrezan. Srbska železniška uprava se za protest ni zmenila in je sporočila, da ne prizna konvencije a quatre za promet v novih srbskih pokrajinah in da pridejo v poštev višji lokalni tarifi iz leta 1910.
Dunaj, 13. decembra. V zadevi spora med Avstro - Ogrsko in Srbijo zaradi orijentskih železnic se poroča, da se je morala srbska vlada vsled vednih šikan železniške družbe odločiti tudi sama za represalije, da tako prisili družbo, da odneha od svojih šikan. Dunajska vlada se trudi pridobiti Nemčijo za svoje stališče in za skupni protest v Belgradu. V dunajskih jugoslovanskih krogih zatrjujejo, da je Srbija sicer odločena dovoliti Avstriji vse pravice, ki ji gredo po konvenciji a\ quatre, na drugi strani pa tudi vztrajati na principu železniškega monopola. Srbija bo poskusila mirno poravnavo z orij^ntsko železnico, če pa to ne bo šlo. bo apelirala na nepristransko razsodišče pariške finančne konference.
Bolgarska. Sofija, 13. decembra. Car Ferdi* nand je pooblastil vlado, da išče po svojem preudarku kompromis, s kako opozicijonalno stranko. Kabinet išče sporazuma z agrarci ali socijalisti.
Sofija, 13. decembra. Poročajo, da namerava opozicija v grški zbornici interpelirati zaradi umora kralja Jurja grškega, pri čemer hoče dolžiti Bolgare, da so oni krivi umora.
Sofija, 13. decembra. Opozicijo-nalne stranke so baje sklenile preprečiti prečitanje prestolnega govora po ministrskem predsedniku Ra-doslavovu. Če bi kralj sam prečita! prestolni govor, bo opozicijonalni poslanec Stančov pozval kralja, da naj z ozirom na popolni debacle svoje politike odstopi. Če bo car ignoriral ta poziv, bo opozicija zapustila dvorano.
Turčija in tripelententa.
Pariz, 13. decembra. Države tri-pelentente so sklenile začasno opustiti korake zaradi nemške vojaške misije pri porti.
Pariz, 13. decembra. Listi poročajo, da bo turška vlada še pred nastopom nemške vojaške misije izdala sultanov irade, ki določa, da je smatrati nemške častnike samo kot inštruktorje v turški službi, ki ne bodo imeli v rokah uprave. Tudi njih imenovanje ne bo imela nobenega vpliva na carigradske utrdbe,
Bojaželjnl menihi
Atene, 13. decembra. Vprašanje meniške republike na gori Atos stopa v ospredje. Rusija je hotela imenovati za Sveto goro konzula. Menihi pa 30 se zbrali in zahtevali od voditelja ruskih menihov, da naj iz-žene tajnika ruskega veleposlaništva v Carigradu, Serafinova, ki naj bi bil imenovan za konzula, sicer naj si sam pripiše posledice. Menihi so prisegli, da bodo varovali status quo, če treba z orožjem v roki.
Velecenjenim volilcem volilnega okraja JtamniJcsJrdo/
Pri dejfetnojborski volitvi v splošni kuriji dne t decembra i. L iskrali Ste mi svoie zaupanje 3 jafa častnim Številom oddanih glasov.
?rdno uverfen, da so moji volilci pravi bremeniti snačajL se niso vdali nU^akemu pritisku, Vam Vrečam svoio najtoplejšo zahvalo, 2 oalič. spoštovanjem vdani
Andrej Jte/far. Domžale, dne tO, decembra t£)l3.
Prosueta.
Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 14. decembra popoldne se uprizori v deželnem gledališču pri znatno znižanih cenah nadvse zabavna burka »Ugrabljene Sabinke« z gosp. Povhetom kot gledališki ravnatelj Štrize v glavni vlogi. — Začetek ob 3. popoldne. — Konec ob pol 6. — Zvečer pa se igra prvič na slovenskem odru srbskega pisatelja Brani-slava Nušića »Svet«, komenija v štirih dejanjih. Ta izvrstna komedija je repertoirna igra zagrebškega in bel-gradskega gledališča. Glavno, moško vlogo igra gosp. Danilo: glavne ženske vloge pa so v rokah dam: Buk-šekove, Gjorgjevičeve, Gorjupove, Wintrove in Juvanove. V manjših vlogah sta zaposljena gg. Povhe in Šest. Režijo vodi gosp. Danilo. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10.
Društvena nsznonilo.
m. družinski večer narodne čitalnice se vrši danes zvečer ob pol 9. v veliki dvorani Narodnega doma«. Sodeluje celotni orkester društvene godbe.
Redni občn! zbor društva slovenskih profesorjev se vrši v soboto, dne 27. decembra ob 9. dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma«. — Event. predlogi naj se v smislu § 11, 4 društvenih pravil pismeno naznanijo odboru vsaj teden dni pred bočnim zborom.
Dramatični odsek »Sokola« v Zagorju ob Savi uprizori v nedeljo, dne 14. decembra 1913 v dvorani »Sokolskega doma<- narodno igro s petjem in godbo »Divji lovec«. Začetek točno ob 7. zvečer.
Gospodarstvo.
— Oddaja amerikanskih trt spomladi 1914. Kakor v preteklih letih, se bodo tudi spomladi 1914 oddajali vinogradnikom iz državnih zalog amerikanski ključi (reznice) in korenjaki (bilfe, sajenke) pod pogoji in po cenah, ki so označene v dotičnem, potom županstev objavljenem razglasu. Prosilci za ključe, korenjake ali cepljenke se morajo zglasiti pri občinskem uradu najkasneje do 20. decembra 1913 ter obenem navesti, koliko in kakšnih vrst potrebujejo. — Zglasila za hibride je treba vložiti naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku   Bohuslavu   Skalickemu v
Novem mestu najpozneje do 31; decembra 1913.
— Posestnikom žrebce v. Na podlagi deželnega zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 31. decembra 1913 pri političnem okrajnem glavarstvu, v čigar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je, zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; obenem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žreb-čevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila. Kje in kdai bo izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, se ob svojem času da na znanje.
Darila,
Upravništvu naših listov so poslali:
za »Ciril-Metodovo družbo« v gostilni Srečko Likarja v Vojskem pri Idriji nabrali v veseli družbi volilci kmetske kurije 3 K 20 v.; Aleksander Šešek, sodniiski tajnik v Banjaluki —■ Bosna 10 K in Aloiz Domicelj iz Zagorja na Krasu 19 K, zbrali lovski gostje g. M. Fischerja na Mašunu. Skupaj 32 K 20 v.
za »Podporno društvo slov vi-sokošolcev« Branko Žemljic učitelj v Solčavi 6 K in sicer za Gradec 2 K, Dunaj 2 K in Prago 2 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnfs iist obsega 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
ffeieorolosično perocllo.
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 733 rrra
I  Čas 's'anisi s« I
t kssr 25 is vetrovi n
-S    va°Ja   v mm £S
ebo
12. i2. pop.' 7381 j —2-1 .,    9. zv. ! 738 4 —2-9
sl. vzjvzh [pol oblač.
si. svzh. J megla 13.   7. zj.   73S-2      2-61 si. jug • oblačno Srednja včerajšnja temperatura —0*7 ,
norm.  —1*3° Padavina v 24  urah mm OO
P
Podpisani preklicem in obžalujem besede, ki sem jih nepremišljeno govoril o gospe Mariji Staute ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
LJUBLJANA, dne 12. decembra 1913.
4392 Ivan Zor.
Nihče
ne mm praga ali brlkeiov,
1$
^W dokler ne pozna kakovosti, —
pravi Fran Schwackhčfer, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo daleko vse vrste tu. Analize, pojasnila in naročila le v prodajni pisarni češkega premoga, brikeiov in koksa, J. Paulin Ljubljana, Nova clicn 3. 4413
Dražba
ki se bodo prodajali 17. t. m. v Trnovem št. 93 (Notranjsko) začenši ob 9. uri dop. 4404
Razna posoda, ki vsebuje približno 300 hektolitrov, je iz finega hrastovega lesa in malo rabljena.
Obenem se bo prodala tudi vinska pumpa z 20 metri dolgo cevjo in drugo kletarsko orodje.
Zenit na ponudba.
Mladenič, star .00 let, s do-ddbro in stalno sluibo in pozneje tudi pokojnino ter 10.000 hron pri-Jiranjcne-ja denarja, se želi seznaniti v svrho zenitve s gospodično 30—40 let, l:i hi imela 10—.20 tisoč hron premoženja.
Ponudbe s slilco, katera+se vrne, je poslati u a ..Z?. A. $.19*' K. L. K. 4/5 poštno ležeče Sudcrvich, bel BeckUngha usen, Nemčija.
4399
Iskreno zahvalo izrekamo blag. gospodu dr. V. Oregoricu v II.
Bistrici, ker je mene Antonijo Vrh, že v letih, v moji težki bolezni, otrpnenje živcev na levi strani života, v 13 dneh iz postelje spravil. Torej sra vsem, ki potrebujejo zdravniške pomoči, naj-topleje priporočamo. Enako zahvalo izrekamo milostivi gospe soprogi, ki je vedno pri bolniku ;;   pomagala. :; ;;
Še enkrat: najsrčnejša zahvala!
i Rodbina Vrh-Spelan
KOSEZE,  9. decembra 1913.
Dolgo obstoječa in vpeljana zavarovalnica za življenje, ogenj, vlom, nezgode itd. sprejme krajevne
in
pod dobrimi pogoji.
Pojasnila daje: 4396 Ljubljana, Marije Terezije cesta 16.
Kupi se malo rabljen
pisalni stroj.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 4412
Dobro ohranjen, kratek
se ceno proda na Radeckega cesti št. 2/8.
22 let star, izurjen v trgovini" z mešanim blagom, želi premeniti sedanje mesto takoj ali pozneje.
4393
za
Glasovirje, pianine, harmonije, gosli, gitare, tamburice, oka-rine, orglice, harmonike, itd. ima v veliki zalogi in bogati .*. izbiri po solidnih cenah .\
S. Fa Jurase
Ljubljana, Poganska cesta št 23.
Ponudbe sod „Merkur 99" poštno ležtfe Lfobljana.
1 Hita ni
zanesljiva v stavbnem in pohištvenem delu, z dobrimi spričevali, 4409
se takoj sprejmeta pri
3gnaciju Toplaku, mizarstvo Trbovlje.
kateri mora biti vešč obeh deželnih jezikov. Reflektujem le na dobro izurjene strokovnjake. Pismene ponudbe, v katerih je navesti dosedanje službovanje, dan mogočega vstopa in plačilni zahtevek, so nasloviti na: Veletrgovina „Merkur13, Celje. 4410
=3E
DE
iloš Stratimirović
dvorni in sodni odvetnik na Dunaju
vfijudno naznanja 4419
preselitev svoje odvetniške pisarne
" okraji Postgasse 6. m
IffllPM CEtffiEV vTRZICU «oowasKFn
PEIER. KoZIM^Ko.
^sra m BREGa 20.
KSavJAKMBIOBi
Cene za gospode K 14.—, 17*—, 20.— Cene za dame K 12-—, 15-—, 18- — Cene za dečke 36/39   K 10--, 12'-
št. 22-25 26-28 29-31 32-35
Cene za otroke    TZ g---=-—
Ko,    o,    /, o.
Garantirana kakovost.
:p|p Cenejše vrste od K 1#50 naprej.
4115
u 11 iti
najnatančnejša. Elegantno izdelana, iMe Marale tene. V zlatu, emailu, tola, srenro, jeliu, niklja.
I
Glashtttte-Union, Havila, Al-pina, Ornega, Schaffhausen, AUa in pKoičnate kavalirsbe
. ure. =====
n m dragulje, zlatnino, snu In predmoto iz Ai
COSEN
lili«, m M
DA
705
9511
kakor tudi
najnovejše oblike  pri s
ana
19—Stari trg 8.
Dobro ohranjeni
pisalni stroj
Smith & Bros je ceno naprodaj.
Pred Fralami št. 23,1- nadstr., Zwolinskl. 4416
V   notarsko pisarno želi vstopiti
začetnik
Vtisnite si v spomin s   sliko in im©
cigaretnega papirja ia sfroEoic U
ker s ponaredhaml hočejo konsumente
Ponudbe na upravo. »Slov. Naroda« pod „Začetnik/4417iC.
dober strojepisec, zmožen slov. in nemškega jezika, s čez triletno prakso, želi službo spremeniti, gre tudi v odvetniško pisarno. Dopisi pod „Mlad uradnik 4361" na upravništvo »Slov. Naroda«.
jztrcan, za^rrčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatSjieah po 5 kg po povzetju za E 8*50. Preprodajalcem cošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz meda (Erster ung. Bienenhonig-Ex-port) BALATOHFOKAJAR, (Ogrsko).
Priložnostni nakup!
Nova hiša z gospod« poslopjem
in poldrugi oral zelo dobre zemlje v lepi legi, četrt ure od Celja, se prode, pod vrednostno ceno za 16.000 kron, od
kojih ostane lahko 6000 kron vknjiženih Stanarina hiše nosi 720 kron letno. Proda se tudi sama zemlja za stavbišča zelo ceno. Zelo primerna za penzijoniste. 4362 Natančnejša pojasnila daje Martin Novak, Cret pri Celfn, p. Štore, Štajersko.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 12 vplačilu
- .". vzaiemna zavarovalna banka v Pira g i. ■•■ - .-. Rezervni Sondi £ 53,432.432*38 — Izplačane oaskotinJne In kapiialiie S 123,257.335*77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države i vseskozi slovansko-narodno apravo.
1   ■-    tfsa pojasnita  daje:     ■■■■■■   ■........ < -.....■ ■> ...■■
Bgr mttt lastBpfln i Lie&ip i OospcsHi ulici itn. 12.
Zavaruje oosiopja in premičnino proti požarnim Škodam po najnižjir. ^enaru Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, Koder posluje.
I Pozor! oprejema tudi ijavaiovanja j proti vlomski tatvini pod zelo ugod-I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! I
I
z dobrimi referencami išče službo v ljubljanski pisarni z novim letom. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „NOVO leto/4370".
iš-^eai samskega
436S
za
ki bi takoj vstopil v službo. Dotični bi moral razumeti manipulacijo z mehkim lesom. Janez Stalzer, Maši, pošta Černiosnjice, Dolenjsko.
Dva elegantna, črna
Lepe, bele, suhe
se kupijo proti takojšnjemu plačilu
v večjih množinah. Ponudbe z vzorci pod: „Zadsajji čas" 4387 na uprav. „Slovenskega Naroda".
! 56@ kron !
Vam plačarrs ako moj uničevaiec korenin balzam Eia Vaših kurjih očes, bradavic,
9B£5j otiščancev ne odstrani v 3 dneh W Jj!i Jre? Doiečin, Ceni lonJAd z ga« fe-^Ki  ancijskim pismom 1 K aemenv, Sas&feaa **3£ss) L, i»c3tt. 12,84 Ogrsko.
! Ifillil
stara 5 let, 1572 pesti visoka, popolnoma zanesljiva, se prodasta ali zamenjata za dva starejša. 4366
Ponudbe pod f,2   konja" na
upravn. »Slov. Naroda«.
= Žrebanje nepreklicno 10. januarja 1914. =
Loterija za c. kr. policijske uradnike.
Prvi glavni dobitek 30.000 K vrednosti, dalje 2. in 3. glavni dobitek se na željo dobiteija izplačajo kakor doslej tudi v gotovini.
^ BBg   Srečke po t K se dobivajo povsod. =
zložnega   !n   so.i&isga išče
Ca kr. notar v Sežans.
Ugodni pogoji.  Ponudbam je priložiti spričevala. 4403
Perzijsko preproge!
Dfilozoosfna prađala.
Pristne perzijska peihu,
samo izbrani krasni komadi se ceno prodajo.
Hotel M&U6,
11. nadstropje št. 39«
Prav kratek čas!
5s£s za Sebrnar £314  ? naieni sni na račun goopodićna v 30. letih, zmožna slovenščine, lasčinc in nemščine, /ajena v go-j stiiniški obrti, izvrstna kuharica. 4331
Ponudb? ped „Esvcije smoins 4332" na
upravništvo »Slov. zaroda«.
Perzijske prsproge!
težavah bi ne smeli opustiti enkrat poizkusiti dr. Jds. Trauba želodčni prašek besedna znamka
GASTRICIN
je hitro in zasesljivo ližinka-J0E2 sredstvo pri cimcidećih ftžavah. kakor n. cr. pretic. izpatatiaiijB, slabeči pecuten;o, rišta- ju želodca, «ko se kerno vzdigne :.t.d_ kakor tudi pri še tako zastannih ielcdin.h ir:vesn;ii ho'ećiaao.
Glavna zalugs:
Dobiva se po rsca Isksrnab.
Dsc»j t!.. F«T5fi1ai5tran« 25
Poizk-jšnje in prospekti gg. zdravnikom grdiš U franko,
Velika rkatljica K 3.-
Takcj so da v Iijebl^ai v najem
ili i toni s i pt
Oddajo se tudi drugi prostori, pripravni za vsako obrt. — Vprašanja pismeno pod „F. S. Medij a-
Izlake pri Zagorju« 4378
—
a 4 stanovanji in lepim vrtom in vod-niakon v Zeleni jami št. 105 v Vodmatu
5j^~   se takoj proda.
Več pove lastnik tam.
-1339
Kupi se že malo rabljena
.Naslov pove u,;iui ništvo »Si. Naroda«,
4354
Pod nadzorstvom staršev se sprejme takoj krepak dečko kot
varenec
S
v   manufakturno trgovino
Janko Cešnik v Ljubljani.
Eleg&nto opremljeno
in brusača žag, ki se razume tudi na venecijanko in polnojarmenik, pridnega, poštenega in treznega sprejmem s 1. februarjem 1.1914. v stalno službo. Prošnjam je pridejati prepise izpričeval, zahtevek plače in navesti dosedanje službovanje. Ponudbe na: A. Rovan, parna žaga Co3, pri Vipavi. 4377
salon    in    spalaa soba, pripravno tuci za pisarno, 4371
se odda s 1. januarjem 1914.
Knailjeva ulica 5, parter desno«
Frodam v partiji 80 pelerin iz močnega in nepremočtjieegu blaga (kameelhaar) po 8#— K. Velikost 46/52 dolžina 130 cm.
A i igleško skladišče oblek
O BER NA TO VIČ
Ijpihljcina, Mestni trg o-6.
Briljantni uhani, briljantni prstani, briljantne spone, zlate zapestnice, zapestnice z uro, zlate verižice, obeski, igle za zavratnice, zlati gumbi, palice s srebrnimi in tula kljukami,-razni predmeti iz pravega in china srebra
so najlepšii b
hhm đmrMm
s katerimi se vsakogar razveseli.
Priporočamo vam tvrdko
Samo Prešernova ulica št. 1 : LJUBLJANA s Samo Prešernova ulica št. 1 Istotam največja izbira finih žepnih, stenskih in kuhinjskih ur lastnih tovarn v Švici.
DE
3g
3s
98
BSE
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
is   Delniška glavnica 8,000.000 kron. e:
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi  okroglo 1,00ii.00O kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v S pije tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge aa knjižice in na tekoči račun ter |i!i obrestuje ©S dne vloge po čistih
0| Kupuje in prodala srečke in vrednostne papire 4 10 :: :; :: vseh vrst po dnevnem kurzn. :: ::
C.
J
NEIGE DE FLEURS
krema za roke In <
Pudica 80 h- Sodiva se povsod.
no?e vrste, znanstveno izdelana
»m*brw bigienično najb. toaletno * O™     sredstvo sedanjosti.
3347
Škatlja K 1*60.
T S
94
vseti dežela izposluje inženir XVfl[« ^SlEBLiMSlBHrl^L SLJ!*<3U oblastveno avtor, in zapriseženi natentni odvetnik na Dunaju l/J., IHariahilferstrasse št. 37«
uu
tjubljana, Sodna ulica.
Pobirajte domačo industrijo!
Stare ncnavice se ceno pođpletnfejo I
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron napref. Plef.ilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Proda se 4357 z gospodarskim poslopjem (hlev, skedenj, lopa za vozove, kozolec toplar), ležeča ob državni cesti, 3 km od Ljubljane oddaljena. Posebno pripravna za obrtnika ali trgovca. Cena nizka. Vprašanja na upr. »SI. Nar «.
Vinko Jrtajdič
valjčni in i Sija
'        (Kranjsko). —^——
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Linbljani, Cerknici, Trnovem, Podgratin, Trstu, PuIJu, Reki, Za-drn, Splferu, Ercetrnovem, Rotoru, Sv. Luciji ob Soči. Bel? aku, Celovcu' Inomostu, Boicann  in Tridentn
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
Knpnjte In zahtevajte edino le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in roma na debela v Ljubljani, Rožna ulita štev. 41
c/grače in lepa darila za $o%ič
prodaja po solidnih cenah
4i<n
13as o čPetričiča nasl. 3. Samec
Sjabljana      Mestni trg £jabl/ana
obleko, izjotoolleno oll po meri
Z L
Ljubljana, Mestni trg štev 19.
nabaviti si pri
1889.
Betni obstoj domače tvrdke.
Hi-u.ćL Cerne
asia« W&lf$3va milica štev. 3.
Velika izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. Prvovrstno blago svet. tovarn. V {ubil. letu izredno nizke cene.
Krasni predmeti za
Božič in Nomo ieto.
Lastna . delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15- junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
ffepokončljlvo, itilčne in ceno
so moje tkanine, o čemer se vsaka dama prepriča že pri prvem naročilu.
1 komad tkanine Ezcelsior 23 mtr. dolg, 8» cm širok    ...      K 1^-
6 r|uh brez Sva, obrobljenih, fSO/200 cm Ia kakovost       ....   K 16*50
Kavna garnitura z otlim robom, rožnate, modre ali zelene barve po K 4*50,
5.50 <n 7-—.
Tucat dvoinodamastnih brisač 60/120 cm, gar. čisto platno, najb. kakovost,
samo K 11 —.
Elzaška brokatnc-da-naatna preobleka, čisto bela, beljena, za 2 postehi, 9 m 90cm,8V2 m 135 cm samo   K 1950
Za Božič: 4213
Prekrasni kuponi za darila obsegajoči : ! jedilno garnit. za 6 oseb, čisto platno, 1 barv. kavno garnituro z otlim robom za 6 oseb, tucat vel brisalk za pos., tucat brisač iz plat. kuhinjskega cvilha, tucat finih žepnih robcev, vse najboljše kakovosti, samo K 20-—. Reugajajoče se zamenja ali vrne donar.
LEO HIRSCH
tkalnica    nlatnine   in pcvolnine. BazpoSiljalnl oddelek 22, NACilOD, Češko.
msKo in otroško konfekcijo
zelo solidne gvrdke
KHstofič-Bučarr
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna niša.
Krasne Fine Moderne
KOSTUME, »V V| » Wm JOPICE,
KRASNE PLAŠČE, D I I 1  g ZIMSKE PLASCE,
s NOČNE HALJE, i D B0E IN MUFE,
KRILA. PERILO.
m pite u mladenk
Bigienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
BrW Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Cilindri, Klobuki. Čepice.
Kravate.
Rokavice.
Žepni robci. Naramnice.
Zapestni gumbi. Palice.
Dežniki.
! Predno kupite !
oglejte si pravkar došle novosti
za Božič in Novo leto
v novi modni trgovini
U  -       rS    ■&d  mlm   mlm «Ud
LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3.
Srajce
bele in barvaste.
Spalne srajce. Spodnje hlače.
Trikot perilo
prof. dr. G. Jaegra.
Pleteni telovniki.
Gamaše.
Galoše i. t. d.
6057
49
03
Iz cementne tovarne v Zidanem mostu.
Že  večkrat   smo bili prisiljeni, opozoriti javnost tem potom, kaj vse si dovoljuje nemško,   ozir. nemšku-tarsko uradništvo tukajšne cementne   tovarne v svojem brezmejnem sovraštvu do vsega, kar je slovensko.  Ali še ti uslužbenci hrvatskega podjetja sedaj ne vedo, kdo jim reže kruh?   Ali jim lastnica, eskomptna banka v Zagrebu, še sedaj ni odločno povedala, da jedo ti oholi »germanč-ki?« slovanski  kruh in da je potem najmanj netaktno,   blatiti pri vsaki priliki tukajšnje Slovence? Opozorili smo primerno lastnike banke in tovarne,   da   se   je ravnatelj dr. ing. Habianitsch pri zadnjih občinskih volitvah  proti pretežni slovenski večini najbolj pehal za izključno nemško kandidatno listo v I. razredu, da je njegov pisar P r e 1 o g pestil z grožnjami neko odvisno slovensko volilko. Povedali smo na mero-dajnem mestu,  koliko so morali trpeti tovarniški konji pri agitaciji za nemške, ozir. nemškutarske kandidate. Opozorili smo lastnike tovarne v Zagrebu, da so pri ustanovitvi tukajšne podružnice »Siidmarke« prevzeli   najvažnejša  mesta v odboru tega Slovencem najbolj nevarnega ir sovražnega društva zopet uslužbenci cementne tovarne,   in sicer pisar P r e 1 o g (»German«   iz Ljutomera1* odborniško in poslovodja N i e s n e r celo predsedniško mesto. Zagotovilr se nas je sicer od merodajnega mesta, da se je uslužbencem tovarne oc banke v Zagrebu strogo prepovedala vsaka udeležba pri »Siidmarki« ir da so dotičniki svoja odborniška mesta takoj odložili. Toda dejstvo je, dr ima »Stidmarka«   baš v uslužbencih hrvatske cementne tovarne še seda' svoje najboljše člane. Za danes se nr bomo spuščali v podrobnosti, opozorimo samo bratske hrvatske lastnik*" tovarne na sledeče: Zvemo predobre kaj vse se godi v tovarni javno in zr kulisami!   Z ozirom   na slovanska podjetje   apeliramo   danes zadnji' tem potom   na   merodajne kroge v Zagrebu, da v interesu svojega pod jetja,  čegar odjemalci so v pretežn* večini Slovenci, ustavite gonio svo jih uslužbencev   proti nam Slovencem f
Naj ne misli sr. ravnatelj H a b i a n i t s c h , da Slovenci ne vemo. koliko se baš zopet on trudi za »Ro-seggerievo« šolo v popolnoma slovenskem Zidanem mostu! Njegov prednik, pokojni ravnatelj gosno^ P 1 e n k , kot pristni Nemec ni nikoh' sam uganjal in ni pustil uganjati drugih uslužbencev protislovensko politiko. A takrat je bil v Zidanem mostu mir. Odkar pa uživa dober slovanski kruh pri cementni tovarni g. dr. ing. rf a b i a n i t s c h . pa ni ver miru. Če bo treba, povedali bomn vse podbrodnosti, kako se delavce v tovarni sili k pristopu k »Sud-markk, kar se celo studi pristnim Nemcem. G. N i e s n e r , čuvajte se. če vam je kaj za vaš kruh!
Šikane delavcev - Slovencev kričijo po osveti, in ta ne bo izostala! Orožje imajo v rokah Slovenci - odjemalci in za te bo banki v Zagrebu več, kakor pa za kakega H a b i a -nitseha, Preloga ali Nies-n e r a. Sapienti sat!
Vprašamo p. n. lastnike tovarne, ali se za pisarniška mesta ne bi dobilo domačih moči? Ali se moramo mi dati tukaj izzivati od nadutih re-negatov? Ali ima g. dr. Habianitsch od bratskega hrvaškega podjetja misijo, da umetno množi tukajšnjo nemštvo ter pripravlja tla za »Roseggerjevo« poneumnjevalnico v popolnoma slovenskem kraju? Prosimo, naj se nam na to odgovori brez ovinkov, da bomo sa] vedeli, pri čem da smo! •
Na ves glas pa povemo es-komptni banki v Zagrebu sledeči kričeči slučaj: Dne 26. oktobra t. 1 vozili so se z večernim vlakom ob 8. domov v Celje slovenski otroci, ki so priredili v Trbovljah gledališko igro »Snegulčica«. Med tem, ko je vlak stal v tukajšnji postaji, so otro-čički popolnoma dostojno peli v svojem vozu pesem »Lepa naša domovina«. To petje nedolžnih otrok je dalo »laborantu« iz cementne tovarne povod, da je otroke vpričo več tujcev imenoval javno na peronu »windische Hunde«. Ta dolgokraki. golobradi smrkolin bo imenoval, ko-
maj da je par dni v Zidanem mostu, naše slovenske otroke »windische Hunde«? Naduti »germanček« sicer tudi vse druge tukajšnje Slovence dosledno prezira z izzivajočim obnašanjem, a nam s svojo puhlogla-vostjo izvabi k večjemu pomilovalni posmeh. Toda za »windische Hunde« se od takega mlečnozobnega pritepenca ne damo zmerjati in nadejamo se, da nam bo banka v Zagrebu dala primerno zadoščenje s tem, da tega izzivača takoj odstrani iz Zidanega mosta. G. Ko ser! Ali tuci za »laboranta« ni mogoče dobiti kakega domačega Človeka? Vedite, da »lok, preveč napet, poči«, ili »svaka sila do vremena«!
Toliko za danes o cementni tovarni v album eskomptni bai ki v Zagrebu. Če se razmere kmalu v resnici temeljito ne spremenijo, potem ne prevzamemo za posledice več nobene odgovornosti. Gradiva imamo več ko dovoli.
Poudariti je ime „5cott".
Upoštevanje, ki ga je pridobila Scottova emulziia iz ribifga olja tudi med zdravniki, je dalo in daie dan za dnem povod vsilievaniu in hval saniu drugih »prav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo lastno korist,
*ko ostanete pri izvirnem izdelku Scottove emulzije, ker je ta edina na ^cottov način napravljena emulziia iz ibjega olja, ki že skoro 40 let uživa -vetovn' sloves.
Zato zahtevajte in kupujte
Scottovo emulzijo!
Cena originalni steklenici 2 K 5o v dobiv* se po vseh lekarn h Proti vpoSili.itvi 5o v. v pismen h mamicah dobite od tvrdVe SCOTT & BRO\VNE d o s na Dunaju Vil sklicevaie se na naš list en ratno vpošiljatev poizkušnje   od kake lekarne
Najstarejša, najodličnejša
■ konjakoma
znamka 4222
Grofa Štefana Keglevicha naslednik
Na premnogih domačih in inozemskih razstavah odlikovan izključno s Častnimi diplomami.
Ze stoletja znašal
naravna
sslftal'čna kislina
kot podpirajoče sredstvo pri zdraviienju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena, Z?Ioge v Ljubljani: Hihar! Kastner. Peter La<snik in JL Sarabon
r
Kdor ¥e razločiti dober likćr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbam!, ampak zahteva pristni
Po slabem pitju Si bolaa, Od tega boš Vesel, mcččii!
„FLORIAN" ne sl»bi In ne omami, ampak d »je moč in vesele do dela.
Postavno varovano.
po šil a s poštnim povzetjem kg. po K 1*66 kosmate tete trgovec
Josip Cemelč,
Sv. Peter pod Sv. gorami, Štajersko.
4201
•v*
\ rihii
za gospode in dame
60 gramov te?ka, K HO'— mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupi! uro in verižico, nai piše takoj. R Lechner, Bf-cava (Lnndenbarg) 299 trgovina s zlatnino. =====
im Wn Bosfellno utrji
1 k£ sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K „ 360, belo K 4-80, prima mehke K 6—,veleprima K 7*20. Naj- j boliše vrste snežno beio perje K 960. —
Meta "osfelis ^z^r^
nega nos'eljnega inleta. Prav dobro napol- , njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, j 116 cm široka K 10*—, K 12-—, K 15*— in i K 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13'   , K 15--, K 18— K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 3"50 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cen:k gratis in franko. 3350
Benedikt Sadni Lolies 1135, pri Plznja m Cesten.
Franconia iz Trs' dn 3. dec. 1913. UUonia iz Trsta du decembra 1913. Pannonia iz Trsta dne 30. jannarja 1914.
Iz Liverpola :
Lasitania dne 14. dec. 1913.. 4., 25. jan. 15. februarja in 15. marca 1914.
Campania dne 21. dec. 1913.   in 8. marca
1914.
Carmania dne 28. decembra 1913. in 8, februarja in 1. in 29. marca 1914.
Manretania dne 16. nov.. 7. dec. 1913., 11. januarja, 1. in 22. febr. 1914.
Caronia dne 30. nov. 1913. in 18. jannarja
1914.
-■  Pojasnila vozne karte* =
Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova ul. 25
Duna) 1., Karntnerring 4, Trst, Via Miramar, 7. nri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Daimatie. — Cene . 111. razred Trst-New York: za v Kanado potuj >če K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo
jfajleple božično darilo je
It? M strel
Ime Pfaff pomeni najznneslivejše zagotovilo' za najvišjo popolnost šivalnega stroja in vsakemu kupcu nudi jamstvo za to, da dobi najizbornejše, kar sploh more proizvesti šivalno strojništvo. —
V zalogi jih ima: 4326
l{ji?B
soedalBa trgov, šivaiein strojev io koles.
ffll. 7.
1
F^elcjarji, zajjteuajte
v lastnem  interesu nemudoma brezplačno in poštnine prOSfO prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za koiesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah  in   uvideli   boste,  da vodimo prvovrstno
blago po najnižjih, brezkonknrenčnih cenah.
Karel [»i & Ko.. Udana. Dunajska cesta 9-1?.
Specialna trgovina s klici, igluji, iitamctoli li ajsaunni«« deli, mehaniiia dtitmita m jariia.
NAJODLIČNEJŠA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
-4$
CrlANDON
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za. gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
Selo in kratkocasje
nas nikdar ne smeta zapustiti tako popolnoma, da bi nam ne preostaja-lo nič časa za pobožnost, zbranost duha in za negovanje našega zdravja. Na ohranitev zdravja moramo vedno misliti že v korist svoje rodbine  in svojih  delavnih dolžnosti.
Kakor vemo iz izkušnje, ni niti težko, se vedno ohraniti zdravega, ako je pri vseh pripetivših se neprilikah vedno pri roki dobro domače zdravilo, kakor je Fellerjev rastlinsko esenčni fluid z znamko »EIsafIuid«.
Pri vratnih bolečinah, težavah, hripavosti, influenci, zaslezenju in praskanju v vratu se je izkazal za slez razkrajajočega, kašelj blažečega
in antikataraličnega. Tudi pri drugih bolečinah je zanesljiv pomočnik. Gospod Matija Polsterer, Grubbach-Scharenstein, piše o tem:
»Glavobol, protin in bodenje ter tudi druge težave, izkratka vsako trpljenje mine, ako rabimo »Elsa-fiuid«. Ako ti je slabo skoro do bljuvanja, ako od hripavosti ne moreš govoriti in imaš »Elsailuid«  pri ro-
kah, je nezgoda kmalu odstranjena.« To ni samo lepo povedano, nego kakor smo se sami prepričali, resnično. Feflerje1' fluid bi morali naši bralci imeti vedno pripravljen, saj vendar stane 12 steklenic franko samo 5 K.
Tudi naša prebavila, naš želodec in črevo, bi vedno morali ohraniti zdrava, in nam proti pomanjkanju teka, šorečici, zagatenju bljeva-
nju in napenjanju dobro služijo Fel-lerjeve odvajalne rabarbarske krog-Ijice z znamko Elsa krogljice«. 6 škatljic stane franko samo 4 K in se kakor fluid dobivajo pristne samo od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 238 (Hrvatsko). Našim bralcem priporočamo, da imajo oboje vedno pri roki.
...... be.
64384^45
4664
64
4154
72
8
„PFAFF" Pozor!
Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni S troj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime ,PIaf!c in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Wal!enrari, Puch, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Za šolo v Mostah pri Ljubljani oddala se bo
nabava nove šolsbe oprave
potom javne pismene ponudbenske razprave.
Ponudbe, katerim je priložiti 5% vadij od ponudbene svote, je vložiti
do 21. decembra 1.1. do 12. mre opoldne
v občinski pisarni v Mostah, kjer so vsaki dan razen nedelje od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—4. popoldne na vpogled stroškovnik in oddajni pogoji.
Stavi odbor za pio na M&m poslopla v Stalil,
dne 9. decembra 1913.
4382
Jos. Oražem
predsednik.
S
Trst — New York, Buenos Aires, Rio do Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparnild t dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega ootnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svet kruh. posteljo, kopelj itd. =====
ODHOD PS1IH0V: V Severne Ameriko vata soboto, v Južno Umorita vsakih 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland. fottet, Kontrea!) vsaki mesec mM.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje breznlačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
3H1EŠIE
lEHUi
E&na prodaja
(Alleinverkauf).
Bosendorfer, Holzl Heitzman Forster, Rud. Steizharnmer, Gebruder Sttngl, — Laub. GIoss in fiefnann
na obroke od K 15*— in 20a— naprej.
ALFONZ i:/ uim
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. dez, sodišča.
Največja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. jugu.
= SaencX°eUn Ljubljana, Kongresni št. 15.
Velikanska izbera v vseh modernih slogih in lesnih barvah. — Oglejte si klavirje z angleško Erard in francosko Lezoff — mehaniko. — 10 letna postavno obvezna garancija Najcenejša izposojevalnica. — Ugodna zamena. Uglaševanje in popravila strokovno in ceno. — Tu omenjene najboljše fabrikate imam za Kranjsko !e faz v zalogi zato svarim pred nakupom ialzilikatov in navideznega poielsa pri trgovcih, ki nimajo niti enega pomem-============== bnega fabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu. —  - ■■- -1 -
3E
<3.
I Siajnovejše a £jubljanii
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič otvori s 14. decembrom zraven svoje trgovine v hiši gosp. Simonettija, Mestni trg 6, dva lokala za stiojo novo izložbo. Razstavljeni bodo vsak teden novi modeli in cen}, občinstvo bode imelo odslej priliko si ogledati
najnovejšo in najelegantnejšo modo.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič ^ Ljubljana. 31estni trg 5- tf.^Jj
ir-i 4395
i v severno in
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
n m
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F, Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
IM zalega navadil! do naifliiejl otroških vozičkov
in navadne do najftnefse
v Ljnbl| sat.
Imvm Rarofrikoi se ca/ ia s ffgnatjn.
Ustanovljeno 1*45.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
Poljanski nam - Ozka ulica št. 4. i Sprejetnališče
Selcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
ss xJkJx x
Ljubljana,
Dunojsko cesto it 13
Izborna zaloga
namiznih in na-stropnih
svet iljk
najnovejše vrste
po nlzltib cenah.
k» ♦ ... ♦♦♦♦♦♦   ♦ ♦ ♦ ♦
Ul 1(811!
72   hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rib te oife iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zaslize-nosf ia prehlalenfe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotčsv sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada",
Vedno sveže gumijeve fpecialitete
Oddajalo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
Pharm. Mag«
UlnKo Prelil«
letoma pri zlatem orli
Ljubljana, Jurčičev trg št ?
St. 24505.
Razglas.
1381
Dne 2. januarja 1914 I. ob 10. uri dopoldne
se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg)
XXVI. žrebanje obveznic
4°/o deželnega posojila vo]vodine Kranjske.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 9. decembra 1913.
Št. 25.769.
AZGLAS.
4401
Pobiranje pasjega davka za leto 1914. se bode pričelo z 2. dnem ja* nuvarija 1914.
Ta davek plačati je v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do 20. dne februvarija 1914 pri mestni blagajnici proti plačitu
8 kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1914 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. decembra 1913.
Vedno velika zaloga
klobukov in čepic
lastoege izdelka.
Kupole hole
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih fop, faolerjev, molov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.   Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3^9
J. Vtonek, fjubljana, Sv. Petra cesta št. 21.
Nič ne pomagal
Vse vpitje |e glas vplfočega v puščavi. Eer prave angleške
gramofone >» mmi™
gramofonske plošče
dobite iz prvo roko
edino   ~38fS v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugI svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
S: dna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin. Velike godbene automate vedno v zalogi.
HOVGSTI   Samoigraicfi Uaiir i mw\m oapero. I1SI!
3513        Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica ia popravila. Ceniki franko r
»H i -il
za božični naJ^ap
dobro in ceno nabaviti, prepriča naj se ob znatno znižanih cenah od 7.—24. decembra
v trgcuini perila in neuejtinil} oprem
Jntena J>arca,
Ljubljena, 5«tenburgcua ulica £t. 5.
Ugodni nakup: 1 kos sifona a 15 metrov K 8*20.
01
61
TD
V hramu zvezda.
(Slika   iz  Carigrada   s potovanja leta 1909.)
Na griču nad Pero z očarujočim razgledom na Bospor in azijsko obal, na Marmarsko morje, Štambul in Zlati rog leži Jildiz Kiosk, hram zvezda, rezidenca bivšega sultana Abdul Hamida.
Tu je desetletja caroval. obkrožen od svojih zaupnikov, ločen od vsega ostalega sveta »edini prijatelj Viljema II.« — sultan Abd-ul-Hamid.
Praga tega carskega dvorca ni nikoli prestopila nobena nepoklicana noga, zato je bilo tudi vse, kar se je godilo in doigravalo za zidovi tega hrama zvezda, zavito v tajinstveno kopreno. Na tej tajinstveni kopreni pa je gradila ljudska fantazija pravljice in pripovedke o zemskem raju, čegar stan je baje Jildiz-Kiosk.
Toda na svetu ni ničesar trajnega !n zadnja ura je odbila tudi zemeljskemu raju v Jildizu.
Hamida je odnesel val mlado turške revolucije, iz nekdanjega raja Abdul Hamidovega pa so jeli praktični novi mogotci »kovati rumenjake.«
Vrata Jildiz Kioska so se odprla na stežaj vsem onim, ki so si za drage novce hoteli napasti oči ob razvalinah izginole slave, moči in veličine.
Tu ob desni stoji iz kararskega marmorja izklesana džamija, kjer je desetletja opravljal ob petkih mo-gočnik Hamid v jutrovskem blesku in z nepopisnim pompom verske svoje pobožnosti.
Nebrojne čete vojaštva so se tu klanjale, kakor polbogu svojemu gospodarju, tisočglava množica pa je tu molila za zdravje in sreččo padi-šaha, prorokovega naslednika.
Sedaj je tu vse tiho in samotno. Vrata džamije so zaklenjena in preko praga božjega hrama ne stopajo več noge pravovernikov.
Zaklenjena vrata se odpirajo nevernikom gjaurom, toda samo ako le-ti za-to plačajo.
Džamija samuje, zvest ji je ostal edino mujezin, ki kakor nekdaj ob zori in ob mraku in ob solnčnem višku kliče vernike k zbrani molitvi. Toda nikogar ni, ki bi se njegovemu pozivu odzval, palače krog in krog so prazne, samo neverniki se potikajo po njih in strežaji, v senci lovor-ievih lop pa dremfje osamel vojak in sanja o dražestiteh očeh svoje Fatime.
Nasproti džamiji leži od zunaj skromno, pravokotno, pritlično poslopje.
Star strežaj je nam otvoril vrata. Ostrmeli smo. Stali smo sredi bajne dvorane. Tla so pokrivale debele, dragocene bagrene perzijske preproge, stene in strop so bile dra-pirane z istobarvnimi svilenimi tapetami, v isti barvi je bilo napravljeno tudi pohištvo. Na sredi je s stropa visel mogočen zlat lestenec.
Okna dvorane so bila s koprena-mi zastrta, da je dnevna luč samo sramežljivo prihajala vanjo.
Dvorana je prehajala v drugo, tretjo, v celo vrsto enakih dvoran. Vsaka dvorana je bila drapirana v drugi barvi, a vsaka enako razkošno.
Zadnja dvorana je bila največja in najbogatejše opremljena.
Bila je to prestolna dvorana. Na sredi ob steni, ki je bila tapecirana s krvavo - rdečo svilo, je stal na vzvišenem prostoru zlat prestol.
Grobna tišina je vladala v dvorani, slišalo se je samo leno brenčanje muh, ki so se naselile tu, odkar je zadnjikrat prestopil prag te dvorane sultan Abdul Hamid.
Ni bilo vselej tako tiho in mirno v tej dvorani.
V polpreteklih časih je šumelo in valovalo tu življenje, tu so se zbirali dostojanstveniki, diplomati in državniki, da se v ponižnosti in pokornosti poklone gospodarju čez življenje in smrt padisahu, nasledniku pre-rokovemu.
Nič več ni sedaj Abdul Hamid gospodar čez življenje in smrt in nanj ne spominja tu ničesar več, kakor bel listič na skrivnih tapetnih vrati-cah v rumeno drapirani dvorani, kjer je napisano, da je tu skozi skušal Abdul Hamid uteči mladoturškim revolucionarjem, a da je usoda kismet hotela, da so ga zajeli v podzemeljskem hodniku.
Kakor poslopje, kjer je bivši sultan izvrševal javne državne posle, tako je zapuščena in osamela tudi palača, kjer je bil carski harem.
Vsa okna so globoko zastrta, na
vratih pa so pritrjeni državni pečati.
Harem, to je še edino svetišče, v katero ne dovoli noben bodisi pravoveren, bodisi brezveren Turek, da bi stopila tuja gjaurska noga!
Kakor harem skrbno je bila takrat s sedmerimi pečati zapečatena tudi sultanova zakladnica.
Toda skozi velika zaprašena okna je bilo mogoče videti v to zakladnico, kjer je bilo za milijone in milijone nakupičenih zakladov.
Ležalo je vse vprek: umetnine, zlato, srebro, predmeti z bleščečimi briljanti in dijamanti, biseri in razne druge dragocenosti. Tik ob oknu je bil model modernega parnika, narejen iz najdragocenejših kovin, okrašen z biseri, briljanti iz z drugimi žlahtnimi kamni.
Stal je 6 milijonov ta model, podarile pa so ga Hamidu ob tridesetletnici njegovega vladanja evropske parobrodne družbe, da si ohranijo njegovo blagonaklonienost.
In vendar je AbduJ^ Hamid znan kot največji krvnik v cvropi. Toda kulturni Evropci se nič ne ženiraio biti tudi Bizantinci, samo ako jim to kaj nese!
Odprla so se ogromna železna vrata in vstopili smo v rajski vrt, ki menda nima primere v Evropi.
Lovor in palme, ciprese, oranže in citrone raso bujno in bohotno tu, tropične cvetke in rastline cveto in diše z omamljivim vonjem, med njimi se vijejo bele stezice, posute z žlahtnimi kamni iz Meke in Medine, po sredi pa šumlja zelen potoček, ki se izliva v ljubko jezerce.
Po potoku plavajo najraznovrst-nejši eksotični vodni ptiči, kakršnih še nisem videl nikoli, ob obali se solnčijo pelikani, jezersko gladino pa merijo ponosni beli in črni labodi.
V vejevju gostole ptice pevke, se zibljejo Šegave pisane papige, v oziačju pa švigajo jate golobov in galebov vseh vrst in plemen.
Res, pravi rajski vrt in ni se čuditi, da Abdul Hamid ni zapustil raja — svoj Jildiz Kiosk, odkar je zasedel prestol!
Kraj vrta se dviga mogočen stolp, zgrajen iz betona, kakor silna trdnjava. Pred njim je razprostrt razgled na ves Carigrad, na azijsko obal, na Zlati rog in morje Marmarsko.
V betonskih tleh je kopalnica, izklesana iz kararskega marmorja, visoko gori pa razgledna soba z razgledom na vse štiri nebesne strani.
Na sredi sobe je nameščen ogromen daljnogled, s katerim je mogoče spoznati vsakogar na carigradskih cestah in ulicah.
Poleg daljnogleda stoji ma! okrogel stolček, prevlečen z rdečim baržunom.
Na steni visi primitivna slika beneškega mesta.
Baržunasti stol in slika sta prestreljena od kroglje.
Tu sem v ta stolp je prihajal vsak dan ob 5. popoldne Abdul Hamid opazovat življenje in vrvenje po carigradskih ulicah. Za to njegovo navado so vedeli tudi Mladoturki in ob času njihove revolucije je eden izmed njih ob znani uri ustrelil na stolp, da bi zadel sovraženega despota. Toda Kismet je bil Hamidu mil, da ni šel tistega dne na razgle-dišče in tako se je zgodilo, da še dandanes z onkraj Bospora s svoje berlebejs - ječe zre na ta stolp in razmišlja o minljivosti vsega zem-skega. R. P.
Na   mučilne   zimske bolečine,
protin, ravmatizem in ozeblino ugodno vpliva raba bolečine tolažečega, vskavajočega otcrilnega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragnei v Pragi. Glej inserat — II. b.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše kozm.
0
EDI.     S   ^ »A
zobe
/ O. Seyđl
s Stritarjeva ulica 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletni raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sevdlin".
44
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni.   Porod ntšnica.  Medicinalne kopeli Isslnili in žef-zdravnik: Dr. Fr. Bergaat, primar. L kir. iti. del boli
Prekrasne škatlje (doze)
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg. za K 4-50. — Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Jako pripravno za božično darilo.
Oldfich Vitaček, Praga, Karlin 1. (Češko).
FEaoti
22
M\ii is iiloi i
izborno deluje dobro znaša
antiseptična
elusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo. iz ust
f steklenica z navodilom 1 krono
Deželna lekarna Milana Leusteka
v L* ubrani Hesl^eva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tei lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Blelusine-uatna in solina voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. eospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mf zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar
Prima so^ngeziske
zajamčeno iz najboljšega angleškega jekla, na roke brušene, kakor na las ostro pesnete, kar za rabo.  St. 8701, črno poliran ročai V< orio brušena, 3 s sir., s tokom K V70. Stev. S702, črno poliran ročaj, 1 2 otlo brušena, 5.'s šir., s tokom K 220.
Največja itzb'.ra krilnik potrebščin đobs'e v mofem plava s m kaialogu s 4000 slikami, ki se vsakomur pošlje zastonj in poštnine prosto. — Pošiljanje po povzetju ali dtnar naprej. C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad,
razpoč£l?a!cica v Mostu št. 442 (Češko).
VIkter iijt
Selenoargova ti. 6, zraven glavne poŠte.
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Brzojavi: Sajt cvetlični salon, Ljubljana.
Lenivost
ni vedno slaba lastnost, marveč prav mnogokrat bolezenski pojav, ki ima skoro vedno svoj vzrok v slabem
prebavljanju. Kdor hitro in lahko ne prebavlja, je večinoma slaboten in malokrven, zakaj kri s? mu prepočasi prenavlja. Takim ljudem seveda nedostaja potem tudi sposobnost za
delo in svežost, ki ju opažamo pri ljudeh ob normalnem prebavljanju. Staro izkušeno, zanesljivo učinkujoče, milo zdravilo, ki olajšuje prebav-Ijanje,  so  Fellerieve odvajalne ra-
¥ T• _• J ^ • v elegantni obliki priporoča
VlZlIlllCC Narodna tiskarna.
Lepa in koristna
Božična darila
po že priznano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini Peter Šterk
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18.
Modni salon
Stuch!y - jtfaschke
Priporoča po naini ji ceni cenj damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport čepic za dame in deklice.
Priznano dobro blago- — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463   Zal nI klobuki vedno v zalogi.
fina ročna če:a, primerna
božična darila.
Jfajvečja zaloga vsakovrstnega materijala za ženska ročna Dela.
, Drenik
Vezenje na roko iti stroj. preStiskarija. plisi-ranje in kn/riranje. HooflTO.
Jelovadska obleka za odrasle, dečke in deklice. Jfaro-čila se izvrše vestno in točno.
Dobro bBago se samo hvali I
O-. 3F1- J-u.rase!k
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin. harmonijev, gosli, gitar, tamburie. citer, Larmonik itd. Najboljše strane „Weichold* in drage ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo pokvarijo. Edbi samostojni strokovnjak za vglaSevanje ter
popravila vseb glasbenih inštrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka
f. 6. jurasek.
Bv*v OZiC
priporoča svojo veliko zalogo
kiiirtiijiki trgovina
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta 3.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
barbara kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. Te zbujajo tek, pospešujejo prebavo, odpravljajo krče, pospešujejo redno blatenje in boljšajo kri. Šest škatljic za 4 krone pošilja franko
lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 238 (Hrvaško), kjer se dobiva tudi sloveči Fellerjev »Elsailuid«. En tucat za poskušnjo stane 5 kron.
Si...
»
Stran 12.
te ■ ■.....
iS
se ceno proda.
Več pove Vinko Saadalj, Lnpo-glava — Istra. 4284
oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34z Hustrovan cenovni k i, zdravniškimi nasveto gratis in tranko (zaprto) 30 h).   -  L Singer aigleničaa maau-laktora,   Dunaj FI. Wieslncerstr. 8.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drogi  pomočki odpovedo.
Bruselj, Buenos Aires 1910, Reubaix, Tnrin. Draždani 1911: 8 Orand Prix.
Devin-Buckau.
Podružnica i
Dunaj III, Am Heumarkt 21.
ili i preoorete paro.
Originalna konstrukcija Wolf 10—800 k. s. 3Z49
Jfafizdatnefša poraba sile za vse obrti.
V cele;n izdelanih okoli 1 milijon k. s. *3s*sS
Škailja (100 kom.) K 5*—. 2 Škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta LMoire de Prolnib fliiioips i Mi
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
EmoLeto, let. Bađapesta IV. Muzenm-Rosut Zl.
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Denar nazaj,
če ni uspeha.
Zdravniški Izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
9r. fi. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--Razpošiljanje strogo diskretno. 3895
M dr. fl. Rix, laboratorij, Dana j IX., Berggasss 17/E
Zaloge v Ljubljani ■ Lekarna pri »Zlatem jelena", drogeriji Kane in „Adrija".
Lasne bit
najfineje kakovosti po 5, 7,9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado „Neril" po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln drage potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
brivec in lasničar
Ljublj
iana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane Žen ske lase
5""za ohranitev 2
ftimm želodca
za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zagatenja, katerega posledica so mnoge bolezni, vedno učinknje jako dobrodejno
L
Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehlajenja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenjanje, tvoritev kisline, Čut polnosti in krčne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
Svarilo! Vsi deli er jozak. vpi Nikjer si Titi nfli
Vsi deli embalaže nosijo zak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil.
■
»logi
BrDflfinTR c* in kr. dvorni dobavitelji le-. I HRUnLll, karna pri „Črnem orla". Praga Mala strana, št. 203. ogel Nerndove ulice
Bff* Po poitt m razpošilja vsak dan. "M
Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
«?Ufti!lr£&9Iwi<c ni rastlinska margarina.
llMUfESE^eC se izdeluie iz najčistejše gc-„UZVtiR^rci    veje obistne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
BiailirisnBfil ni umeten, nego najči&či „UNIKUmfiS narawni izdelek.
SAMO BLAS^SCHESNOU
„U ^IKUM1' ^resnično
edino in
a v o nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvaiisano
UNIKUK3" £
cenejši od na-
0 vadnega presnega
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
Izdelovanje
BLAIHSOHEIHA
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
53
UN.KUM"
Cenjena gospodinja!
:-i   Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-:
pečenje nraženje
■* kuhanje    maslen kruh
BLAIMSCHEINA ■ lUNIKUM'' MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizktišnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
31
Naprodaj Je lepo
od kolodvora Mokronog - Bistrica oddaljeno 10 minut, gospodarsko poslopja vse v dobrem stanju, lepe njive in travniki. Proda se vse skupaj. Natačno ceno pove g. Jožef Kovačič, posestnik vas Slepšek, Dale št 14, Mekroaog. 4363
Mehka in trda bukova drva, cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trboveljski kosovni premog. K 2 90 do K 3 48 za 100 kg. Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za Štedilnike, K 2*76 do K 3 40 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 1*80 za 100   komadov,   postavljeno   v hišo.
Lesna trgovina St. & C. Tauzher, LJubljana, Danatska česa št 47. Telefon štev 152. 4144
G. FiuK
olica 4, Tsof
I. nadstropje, levo. 4344
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
v  udobnost cenj.  občinstva zopet v središču mesta. Priporoča ia namešča le boljše k
kakor
privatno trgovsko ia gostilniško osobi e Izbira različnih slnieb, zlasti za lens &e Vestna in kolikor motno hitra postreioa zagotovljena.
Pri vaaojih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
nečistosti kože
kakor ogrce, prišče, tolščavost kože, hrapavo in razpokano
kožo odstrani ki obsega zdravilne sestavine katrana izolirane in proste dišečih, barvovitih in lepljivih snovi in ki je po opazovanjih graške dermatologične klinike učinkovitejši nego oficinalne vrste ko-trana.   Rabimo   ga   najbolje v obliki
tekočega   Plnosolovega mila
(v steklenicah po K 1*— in K 250 ki trajata dolgo.) Kdor je navajen trdih mil Daj rabi
Plaosolovo  boraksovo milo.
(SO vinarjev) ali
Pinosolovo žveplenomlečno mili
(90 vinarjev.) Proti kožnim boleznim in izpuščanjem priporočajo zdravniki gotovo 10% Pinosolovo milo in Pinosolovo žvepleno milo. Za izmivanje glave proti  izpadaniu las. prhljaju itd.
služi tekoče Pinosolovo milo za lase po K 1*— in K 2.50 (dolgotrajna poraba.)
V lekarnah, drogerijah, parfumerijali. Izdelovalnice Pinosola G. Hell & Kotnp., Opava, Dunaj I.. Helferstorferstrasse 11-13.
V Ljubljani:  drogorija B.  Ćvančara in Anton Rane*
trapavosti, kataru in zasle-zenju, krčnemu in oslovskemu kašlju, nego slastne
prsne karamele
„tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni In slastni bonboni. 1562 Zavitek 20 in 40 vin., skatl|a 60 v. Proda|a jih v Ljubljani:
L'bald pl. Trnkoczy, lekarna. Rib. Suinik, lekarni. Dr. G Piccoll, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos.Cižmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvanćara, drogerija „AdrijaM.
Danlel Pire. lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andrljančic, lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Vvacha, lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brili i, lekarna, Litija. Karel Savnlk, lekarna pri .Sv Trojici*. Kranj. Fr.Baccarcich, lek- Postojna. Joa. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Sle LokL Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Trilć. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna. Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. KanduŠaf. trg Mengei. Jos. Ancllc, lekarna v Ribnei. 1 R. Hočevar, lek. na Vrhniki
1
64
7A
9
31
5
6606
63
WE7
14
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440       Prosim, prepričajte sel
I Prodajajo se tudi narodne peče. ~
Trst, Via S. Nicolo št. 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice pllnovih motorjev prei Morfic Hille v Dratdanih Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in
plin. čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za cpekaraice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo.  Prve vrste strofi za obdelovanje lesa firme Adolf Al-
dinrjer v ObertfcFkheimu pri Sfaittfjartu. Univerzalni stroji za oblanie, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmascninen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje žaleza. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponndbe in tehnične Infor-
marije zasloni ia poštnine prosto. 2684
Veleprima salama
novega izdelka, predobro renomirane znamke
„Gavrilović"
že popolnoma dobre za rezanje, priznano najfinejše, stanovitne kakovosti, se dobivajo po vseh špecerijskih, delikatesnih trgovinah in pri prekajevalcih.
Ifsak komad ima svin&eno plombo in vi-sjeto, ka&op nolegstofeča.
Prva Mi tvornica salam, prsleoega blaga in tolst M. Gavrilovića sinovi
d. d., Petpifitfa. 4os2 Zastopnik; Julio Scbmlđlin, Zagreb.
RazveseUt
svojo soprogo, svojo hčer, svojo nevesto z najlepšim božič-- nim darilom: izvirnim =
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
in s to
varstveno znamko
Ljubljana. S^n Petra ©esfa 4«
Novo mesto, Kranj, in Kočevje, ali papo
našita potidkih. 3892
ajhitrejša
najsigus*nejša
vožnja
ekspresnimi cesarskimi brzoparnlki: „Kaiaer WUhelni II.", „Eaisar Wilhelm d. Qr.u( „Kranprinc Wllhelm", „EronprmcessJn Cecilie", in z največjimi brzoparniki ::     „Princ Frisdrih WSIhelm", .George Kasnlngion", „Columbns" itd. i
Vožnja S do © dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabina). — III, razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizab izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnfh dvoran tudi posebni četalnl krov, kopelji itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Lfubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno! — Edino veljavne vozne listk. :«    e parnike, kakor tudi za vse
. proge amerikanskih železnic pri
lil
J
t
35
nasproti občeznane gostilne „pri Starem Tišlerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimcre, Filadeifila, Galveston, Kanada, Avstralca. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
graver in izdelovatelj ^^taa^^      kavčukovih štampilij
LJubljana, Šelenburgova ulica 1.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
jfinton Černe,
Ceniki franko.
Ceniki franko.
Ljnbljana, Siarf trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fasone =
po naJnazjB cena.
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
ja JE
Najcenejše
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
•<2\
Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Jeooor Jiorn
(poprej Henrik Korn)
GaHrivalec streli in Klepar, vpeljaiet strelovodov, ter instalater vodovodov
Wm, Mianska cesta 18.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cemectnim Skriijeni (Eteruit) patent HatsEhsk
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
BiSna in kuhinjska oprava. Postekijena posoda.
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Porlland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfn|oči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 4355
raznih   uradov   in  na i s 1 ovi t e j š i h   tvrdk   so. na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
liffll'L III III Umi
0jt2-
ncvljeao L 1542.
Telefon Številka 15i
□BCODE
RATA
MM. lakirana .sMu
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št
nasproti hotela „Union".
EBERL
231 b
Delavnica a g
Igriška ulica štev. 6. S
Električna sila.
m Dani
mm uacstoeaa
2a uariflat uJoručene peči) j
*Do kaunL naustovL se usoAemu nasmanijo
^imniAiaaacna
Sž&dUtnih&D in peči &.x.o.»Wets
l>*H IIIIII • I '.ITiil*-|^^iWrtl IIMI II
Razpis.
Za zgradi® deželne ceste ]fiirna~Sv. Kriz
v cestnem okraju £itija in Trebnje
na 162.019-03 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračunana ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože do
Bo 20. Decembra 1.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe deželne ceste Mirna-Sv. Križ."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali v zastavnih pismih kranjske deželne banke po kurzni ceni.
Deželni odoor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbenem uradu v navadnih uradnih urah.
09 deželnega odbora kranjskega,
LJUBLJANA, dne 3. decembra 1913.
Brizgalnice |
4324
kupujte samo pri
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potrebščin, vseh M koles (hitiklov)
kakor tudi
amelalol epi pe sisiai! mi
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
mekši, Zsgreb
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093 Središčna prodaja ogniegasnih brizgalnie ln potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. J. Praga-Smichov B. A. Smehal. V. I. Strattlek. V. K. Smakal,
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
GT
FD
45
64
3STD
6455
FF
Po Najv. pooblastitvi Njeg. ||§ c. in kr. apostol. Veličanstva.
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela.
Ta denarna loterija 1SLy T
i.000 kron.
Glavni dobitek znaša
SOO'OOO  l«?o*x. 5258
Žrebanje bo javno na" Dunaju, dne 22. januarju 1914.    Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoll-amtsstrasse 5, po loterijah, trafikahah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se pošiljajo poštnine prosto. — Od c kr. gen. ravn, đrž. loterij (oddelek za dobrodel. loterije).
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o ^Ij/jfe
ElttiinaieiDsl ntffljtil"
za vsako porabo. — Izborne električne žepne sveti.jke, jasno sveteče, kompletne po K 2-—, 240, 280. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih Skatljah po K 4-—   in 5*—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4-50.
Aceiiienske rodne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4-—, 5—, 6*—. Po povzetju razpošilja
fi. W cissbcrg,
razpošiljalnica Đunal Ki Untere Bonaustr. 23 ,'UL Hrvaška korespondenca.
Pozor, matere!
Najizbornejše redilno sredstvo za otroke pred začetkom odvajanja je
„Phosphatine Falieres"
Lahka prebavnost,  dober okus, velika redilnost   olajšajo prodiranje zobčkov in uspešno vplivajo na tvoritev kosti.
Velika škatlja za 3 tedne K 3 80.
Dobiva se v lekarnah
H. Sušnik in §. piccoli.
St. 25770.
Vabilo.
4350
Ze mnogo let se opi^oŠčajo blag otvor itelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci C. J. Hamann, Mestni frg št. 8, J. Samec, Mestni trg št. 21 in L. Schicentner, Prešernova ulica št. 3.
Vrhutega bode v smislu obstoječega ulcrepa občinskega sveta raznaŠal uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpisalni poli poleg imena pristaviti tudi Število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločen naslov pošiljatelja.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat dež. stol. mesta v Ljubljani,
dne 6. decembra 1913.
H W W tt H
H
» H
»
W M «
M M
h Ki
v Amorlko!
ki so previdni, sc vozijo dandanes samo 2 najnovejšimi parniki .Velikani" preko
Hamburtga.
n
K H W
M h!
«
H W X H
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 Uvljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator1* jc široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Vorku z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 uo P/2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatora" piše .Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je H obila in dobra. Taki .Velikani' so poleg „Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria« (25.000 ton), .Amerika' (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati« (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripelje v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUN1G,
LJubljana, Kolodvorska nUca, velika številka 28.
M *
w
»
u
2
w «1
w
2
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek
za sgespode in dečke, Jopic in pBašcev za gospe, nepre-močfjšvih haveiokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah . izvršujejo.
Pekarlja, slaščičarna in
Stari trg štev. 21.
Filiale:
©lavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6.
k * k x k nk
J
jj. CaotI
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbfnččve mannf. trgovine priporoča
Mit mm mM perila, Me. wMn iti iid.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
-J
L HIKDSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
hočete ostati zdravi?
Potem se morate ogibati živce razburjajočih pijač. Predvsem zrnate kave ! Idealen kavni dodatek, po slastnem okusu enak pristni zrnati kavr, pa brez zdravju škodljivih sestavin je
»KOOOKAjE^Or*«.
»Roggkaffol« je cenć, zdravju priležen in izredno slasten. Zavitek s 5 kg franko po povzetju K 4 30. Namesto ničvrednih brezplačnih rridatkov praktično presenečenje za vsako gospodinjo! „Roggkaiiol" tvornice itvll, Trntaov (Trautenau) odd. 9.
Dobro uvedeni zastopniki se iščejo povsod! 3529
IPo^t:©!Jmlo perje ceno
zajamčeno novo in brez praha, 1 kg sivega perja, pulienega K 1-40 • boljšega K 2-40; kg poibelega perja K 3 — ; kg belega perja, pulienega K 4—; kg boljšega belega perja, pulienega K 6-—; prima belega rerja, puhastega K 8-; kg velepnma polpuha, belega K 12' ; kg polpuhastega oerja, sivega K 5 20; kg puha, sivega K64—in K 8 — ; kg puha, belega, K i0—, kg prsnega puha K 12—.
SBP" Izgol^vSjene postelje ~w
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170 x 116 cm 7. dvema zglavnicama 80 X 58 cm, zadosti napolnjeno z novim, sivim, ščiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16-—; polpuhasto perje K 20-—; puh K 24 — ; pernica sama K 9'—, 12-—, M — in 1^—; zglavnica K 3—, 3'50,   4"—   razpošilja   po   povzetju,  zavojnma  zastonj,   tvornica posteljnega perja
Anton Polednafc, Gradec, Mariahilferstrasse 11 S.
j Nengajajofis se zamenja ali demr nazaj. Neagajajcče ae zamenja mil denar nazaj
%m mi
shrani kolesa čez zim
4295
mernem, proti požaru zavarovauem prostoru.  V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih  popolnoma  prenovi po primerno najnižji ceni
REC, LJUBLJANA
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Specijalna trgovina perila ing nevestinskih oprem
i
Ljubljana   AafOn SarC Ljubljana Se^e^bu3*gova ulica štev- 5
priporoča
4307
bsziena darilci
v najbegatej^i izberi
kot: žepss robce po vseh cenah, kavse In jedilne garniiare, brisalke k jor.r ali brez a joara, na platno vezene In k jonr aa-mizne garaitsre. Perilo za dame in gospode, kravate, trikotaže, ballstlstne predpasnike.
UnGdBn nakup:
1 kos štfoaa it 15 nt = K 8-20. Q
w
w
h w
w w w w
W W
w w w w w
iN
M H w
ID W
•z
mm i
(D
S
rt
Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884.
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
[fsrsfTn!JI v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske fnnfrj]|jl BiillUlU in  Preradovičeve ulice.  = UllliOill
Podružnica v Trsta, Via del Lavatoio štev. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljcnja in smrti;
2. zavarovanje dote; 29
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi in požaru«
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,013.332-66
Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,486.297'56
Izplačane odškodnine...............K 5,624.16216
Sposobni mestni posredovalci in akvizi-ferji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Telefen štev. 165. Telefon Štev. 1G5.
I
1F
Iili!£|flšlSa
H konkurzu Glavne posojilnice r. z. z n. z. v Ljubljani so se prijavile med drugimi po kuratorju sledeče hranilne knjižice:
	111	91	Sola „Vič\ Josip Wanter,
«	168	91	
n	179	n	Martin Tomšič,
ti	212	95	Marija Vospernik,
n	221	II	Josip Kreuzer,
«	234	11	Frančiška Rus,
91	264	ti	Marija Ker nič,
ti	292	rw	Marija Lap,
n	306	Tt	Franc Hribernik,
n	330	lit	Franc B erg a nt,
n	337	m	Anton Sever,
it	450	||	Anton Kam bič,
ti	455	}|	Marta Kreuzer,
rt	473	99	Matija Pikel,
n	511	M	Josip Ravnikar,
13	512	TT	Matija Polak,
n	587		Franc Vidmar, Ubožni sklad občine Radence,
it	595	11	
	669	U	Anton Nagode,
It	682	TT	Franc Vovk,
M	722	II	Marija Merčun,
n	734	}}	,   Rudolf Zore, /
•>•	826	99 II	Polona Marti na k,
it	844		Josip Polak,
n	854	II	Uršula Zanoškar,
ti	874	91	Franjo Rozman,
ti	896	tt	Anton Brglez,
ft	919	11	Ivan Strah,
t>	1018	11	Franc Peternel,
m	1019	91	Ivan Prijatelj,
m	1174	5»	Josip Kolar,
n	1227	11	Fran Supan,
Ti	1245	99	Alojzija Tancela,
rt	1393	II	Minka Festanj,
Ii	1396	It	Ivan M o h a r,
>j	1435	91	France Kovač,
»»	1530	11	Fani Za meje,
»j	1587	11	Anton Sever,
ii	1591	11	Marija Krehan,
11	1595	99	Urša O res ni k,
ti	1621	91	Alojzij Zupančič,
n	1665	91	Matevž Bendižovec,
n	1690	It	Janez Leben,
Ti	1702	91	Marija Kotar,
n	1773	91	France PauČič,
ti	1872	11	Marjeta Leber,
Ti	1877	ti	Frančiška Krajna r,
Ti	1924	m	Franc Zabukovec,
Ti	1931	19	Agata Persoglio,
Ti	2025	99	Ivan Mauser,
J)	2117	11	Josip Bahovec,
1}	2148	II	Alfonz VVidmar,
7»	2184	ji	Marija Vičič, Otilija Soršak,
Ti	2273	99	
Ti	2278	11	Urša Šetina,
n	2281	19	Katarina Uštinc,
n	2402	91	Janez ŠusteršiČ,
%t	2427	II	Matevž Grjol,
n	2531	11	Posoj. za Belo in okol. Žel. Kaplja,
Ti	2568	Ii	Marija Hlabše,
Ti	2582	11	„Phonixw,
Ti	2578	11	Leo Franke,
it	2731	1j	France O čepek,
l>	2732	11	Marjana Ocep ek,
ji	2829	11	Gustav Trene,
	2874	19	Marija Malnar,
n	2876	II	Uršula O resni k,
Ti	3037	11	Primož Pokoren,
>j	3052	11	Nežka Šmalc,
n	3056	11	Marija Snoj,
)p	3089	II	Anton Hrovatin,
j»	3106	99	Josip Šušteršič,
w	3189	U	Martin Brglez,
n	3336	19 U 11	Frančiška Erce,
ti	3451		Fanči Božič,
ii	3463		M. S. Rovte,
n	3464	31	Ivana Ravni h ar,
	3465	19	Bojan Dren i k,
ii	3534	f|	Tea Valušnik,
n	3555	11	Katarina Murn i k,
ii	3583	11	Hermina Kil s sel,
ii	3605	19	Gabrijela S p i n n ar,
Tt	3638	11	Air on Kan d are, Janez Zalaznik,
|f	3639	11	
II	3649	91	Alojzij Cimerman,
||	3671	91	F. Garbas,
)|	3678	19	Jan Kučera,
m	3679	tj	Karol Kučera, Amalija Sotschnig,
j|	3686	99	
II	3706	11	Niko Kramar,
	3735	n	John Jankovič,
	3797	rt	Federico S m e r a 1 d i,
	3805	91	Reza Pokoren,
	3936	ii	Mina Zakelj,
ji	4011	99	Alojzij Pregl,
	4023	M	Anton Kovač,
11 y >	4060	99	Leopold Vidic,
	4061	11	Frici Vidic,
JI |)	4091	91	Ivo S a dejević ml.,
	4127	11	Rozalija Pongrac,
	4143	TT	Valentin Na m ar,
»»	4144	11	Andrej Nam ar,
se
se
Nadalje prijavila sta Pivk Anton vložno knjižico štev. 3754 glasečo na ime „Anton Pivk", ter Anton Dovč vložno knjižico štev. 4016 glasečo na ime „Dovč Anton*.
Lastniki pravkar navedenih vložnih knjižic se tem potom poživljajo, da naznanijo nemudoma ime in bivališče podpisanemu upravitelju Glavne posojilnice r. z. z n. z. ter predlože zadevne vložne knjižice, ker bi se sicer na imenovane knjižice odpadle konkurzne svote razdelile ozir. sodno založile.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1913. 4325
Dr. Josip oblak.
odvetnik v Ljubljani, kot konkarzni upravitelj Glavne posojilnice r. z. z n. z.
v Ljubljani.
A. KUMST
LJubljana Židovska ulica štev. 4»
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospođe in otroke fe vedno na izb ero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pczor!
Pozor!
m)
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec Sporgasse I.
priporoča po tvorniškiti cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Brovvning". Stevr", , Mauser" in .Bavard* samokresi najbogatejše izbire že od K 5-50 naprej floberti in karabinai Iti, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, pafronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50®/0 boljše od vsakih spiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož ^ v korist družbi sv. Cirila in jltetoda.
HEBUI SlsDU OHd UD
Najboljše sredstvo^
I zoper prehlajenje
I Je dobra in topla spodnja obleka, i
£ Veliko izbiro zimskih pletenih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih © ^ =====    in krasnih nogavic in gamaš, dobite pr: tvrdki - w
specijalni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši jKfestni trg 5t. 10
4140 (prejšna trgovina z železnino).
Pripravna darila za Božić In novo leto 4U|
Cene izredno nizke! Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe ! fi
S3
4 4140
■
Najnižje cene.
oo
ca
ilOTi j. J.
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
XXKXXX XX XX XX XX
232
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konfskih ops*av
^—=^j—  krasno opremi'* ene----
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ee ščlne, že obrabljene vozeve in sa ————   konjske oprave-
nai veQa zaloga pohištva
za spalno in jedilna sobe, salone In gosposko soba. Preproge, aastorji, modroci na vzmai žimnail modroci, otroški vozički Itd.
Najsolidnejše blago.
XX XX XX XX
xxxxxx
00
3
him i niv not v Amsriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Lluiiijane čez fintiverpea ? ifeiMoft
ie proga
BagBBBBBB ned star yne
deča zvezda
modni otelile
: za gospode :
Llnblfana«
Franca Jožefa cesta 3.
lil londonski Kit
pristno angleško blage. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Na naših parnikih Flnland, Eroonland, Vaderland, Zeeland, Lapi and in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz tjubljane vsak !orek popoldne.
Naši pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Sanado v Severno Ameriko in jc ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York,
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
ialui trsovi
v š-junajans,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
finih
ročnih del
v Ljsibl'aai, Židovska ulica štev. 5.
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenlh vezenin kakor tudi k temu pripadajoči materijal.
Montiranje, predtiskarija, tam-.\ buriranje in plisiranje. /.
Fr. Ševčik m _
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih
samokresov
ti
63
lastnega izdeika, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober streh Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Krappovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
gm?"   po najnižjih cenah. "96 Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahievanja zastonj In poštnine prosto.
4477
76
I te
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufakfur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgotina
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Vsake   ws*e nove
sode
ima v zalogi 3621
Avgust Repič
sodarski mojster v Ljubljani.
Naslov za brzojavke: Lanzilllale Dunaj. Telefon lnternrb.
HENRIK ::
Lamo ve vroffeparno ventilne IokomobUe ■ direktno pripojcolmtiinaiiioni.
MANNHEIM
Podružnica: Dusaj ¥111, Laa:cng. 9.
LOKO M O BILE
Z VENTILNIM KRMILOM ,SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLTIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
I
Franc Furlan S
T
naslednik Fasihiago« vtJgvb
I ključavničarstvo
in
$ zaloga štedilnikov
se nahaja:
j ^mlirožev trg štev. 9.
535 J
Najboljši češki nakupni vir.
perje!
1 ktr. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2'4fl K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinerjra snežnobelega, puljenesra, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k» naprei franko.
ZSotouffene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, J20 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo) puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 1? K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetm, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Senlsch, DešenJce št. 7S7, Češko.
Pmievit Sorovalk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
?B*ok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-oelcfe stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — liuatra-39 vani oenikt zastonj.
zor!
Pozor!
r« VINI
v mesta kot v okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodalo.
Posredovalnica za nakup in prodajo: 3935
Valentin Accetto, Kolodvorska ulica št. 8.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
s:       K 214,160.97®-—. s:
Splošna prometna bani
Centrala na Ztonajn. — Ustanovljena 1864. - 29 po3ražnic.   Vogal i&ijiD fi|-Sl. MH mti (S Hi JbSMini Gsnarali").
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostma papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko
Stanje denarnih viog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
:: K 70,882.611-—. ::
preje J. C. Maver
Delniški kapital in rsserve 52,000.000 kron.
Najkuiantnejse izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz valut in tujih novcev - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, i'stin dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko In iz Amerike. 1660 spadajočih transakcijah vsekdar brexplačno.        B«rBrzojavke: Prometna banka Ljubljana. - Telefon štev. 41
3L2f Li*
TNER
ene, dobro, solidno blago in prijazna postrežba.
Lastna protokoltrana tovarna ur v La Chaux-de-Fonds
v Švici. —
Glavno zastopstvo tovarne ur
■•■    5 Zenith".
4321