h и , Ti i f tSblio PoStnina рЈабапа т gotovini. Leto XL, št. 94 OilLSTVO r m lili LJubljana, četrtek 24. aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponočs 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ljubljana, Prešernova Telefon št. 3122. 3123. Upravništvo: ulica 54. ■ 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. — TelefoD št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon ši 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241. Mednarodna rep aracijska banka Prva seja začasnega upravnega sveta in volitev generalnega ravnatelja banke - Emisija delnic Bazel, 23. aprila, d. Včeraj se je sestal tu začasni upravni svet Mednarodne reparacijske banke. Nemško delegacijo je vodil predsednik Nemške državne banke Luther, francosko guverner francoske Narodne banke, Moreau, angleško, Montagu Norman, belgijsko guverner belgijske Narodne banke Louis Franck. Italijanska delegacija se bo za enkrat udeležila sej upravnega sveta še samo kot opazovalka, ker Italija še ni ratificirala Youngovega reparacijskega načrta. Italijansko delegacijo vodi profesor dr. Albert Veneduce. Seja je bila otvorjena ob 11. uri do-poki ne in so na njej razpravljali delegati predvsem o času in načinu razpisa emisije akcij nove banke. V tem pogledu so bili delegati raznih mnenj, vendar pa je bila večina za to, da naj prevzamejo delnice Mednarodne reparacijske tenke po gotovem ključu narodne barake vseh onih držav, ki so prizadete TO Youngovem reparacijskem načrtu. Te narodne barake pa bi potem Jahko te delnice odstopile bankam v posameznih državah. Upravni svet je soglasno izvolil za preisedmika upravnega sveta Mac Gar-raba. Po izjavi predsednika Nemške državne barake, dr. Luthra, da mora nemška delegacija iz načefaiiih razlogov glasovati proti volit vi Francoza za generalnega ravnatelja Mednarodne reparacijske barake, je bila seja prekinjena. Na popoldanski seji je bil z vsemi proti enemu glasu izvoljen za generalnega ravnatelja banke ravnatelj francoske ranke Pierre Quesnay. Po izjavah delegatov je bilo na popoldanski seji sklenjeno, da bosí a prevzeli Japonska in Združene države vsaka po 16.000 delnic, ki jih bosta brez javne subskripcije izročili sindikatu privatnih bank. Nemčija bo sprejela 16.000 delnic, ki bodo v posesti Nemške narodne banke. Slično število delnic bodo prevzele tudi Itaija. Francija, Belgija in Anglija, ki pa bodo dane po prevzemu v javno emisijo. Bazel, 23. aprila, s. Upravni svet Mednarodne reparacijske banke je .sklenil, da bo izdal delnice banke osem dni po popolni ratifikaciji Yoomgovega načrta po vseh državah, in sicer al pari. Dalje je bilo sklenjeno, da bo s Češkoslovaško, Madžarsko in Bolgarijo sklenjen stočen trustni agreman, kakor Obstoja že s sedmimi državami, ki so ustanoviteljice banfke, čim bo v Parizu rešeno vprašanje vzhodnih reparacij. Sporazum o ureditvi vzhodnih reparacij Po tritedenskih pogajanjih ključnega protokola - Pariz, 23. aprila, h. Danes dopoldne le bil končnoveljavno sprejet dogovor o vzhodnih reparacijah med Madžarsko in Češkoslovaško. Besedilo vseh členov, posebno onih. ki se nanašajo na češkoslovaško agrarno reformo, je sedaj končnoveljavno izdelano z edinim pridržkom, ki pa nima praktičnega pomena in je samo v zvezi s teoretičnim stališčem obeh delegacij. Obe stranki sta si pridržali, da bosta teoretični stališči oosebej formulirali. Delegaciji sta sedaj zaključili tritedensko delo. Zunanji minister dr. Beneš se namerava v petek vrniti v Prago. Ce mu >to jie bo mogoče, bo 'potoval naravnost v Ženevo, kjer bo v ponedeljek kot predsednik seje odbora Lige narodov za varnost in razsodiščno postopanje otvoril zasedanje. Pariz. "23. aprila, s. Pogajanja o vzhodnih reparacijah so trajala snoči do dveh zjutraj. je sestavljeno besedilo za-- Povratek dr. Benesa Posvetovanjem sta prisostvovala tudi madžarski zunanji minister dr. Walto in_ češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. O dogovoru so se Čehoslovaki posvetovali podrobno od začetka do kraja. Dočim js bil v glavnih vprašanjih dosežen sporazum, povzroča v nekaterih podrobnostih Češkoslovaška še nekatere težave, ki se nanašajo v glavnem na uporabo člena 250. v morebitnih bodočih agrarnih razpravah. Madžarska delegacija vztraja neomajno na stališču, ki ga je zastopala od vsega po-četka. da nikakor ne bo odnehala v zahtevi za uporabo razsodiščn-ega postopanja. Proti pričakovanju je tekom včerajšnjega dneva stavila nove zahteve tudi rumunska delegacija, ki se ravno tako v zvezi z bodočo uporabo člena 250. Pismeno spomenico, ki so jo izročili Rumuni, je madžarska delegacija proučevala tekom dopoldneva, popoldne pa se je o podrobnostih posvetovala z rumunsko delegacijo. Po vsem tem bodo posvetovanja skoraj gotovo trajala še nekaj dni. Razprava o pritožbi bivšega generala Gajde Zanimive ugotovitve o delovanju degradiranega generala in njegovih zvezah z boljševiškimi zaupniki Praga. 23. aprila, Sh. Danes je pričela pred vrhovnim upravnim sodiščem razprava o pritožbi bivšega generala Gajde proti odločitvi vrhovne disciplinarne komisije pri ministrstvu za narodno hrambo, s katero je 'bil kot svo-ječasni šef generalnega štaba ponižan v navadnega vojaka in kazensko upokojen z 23 ocíst. znižanjem prejemkov. Z Gajdovo pritožbo je pričelo upravno sodišče najobširnejšo in najdoigotraj-nejšo razpravo, odkar obstoja. Referat obsega 700 strani, tako da bo čitanje trajalo 10 ur. Razprava bo trajala približno 4 dni. Poročilo izvaja med drugim: Julija 1926. je izročil odvetnik dr. В on ček takratnemu obrambnemu ministru generalu Syrovému dva protokola o informacijah, ki iih je prejel polkovnik Kratochvíl od Gajdovega sluge Ivana Solo v jeva. Po teh informacijah je vzdrževal Gajda zveze s sovjetskima komisarjema Krakovjecklim in Molotkov-skirn, ki jima je izdajal vojaške tajnosti francoske anmade. Po druigi informaciji se je baje Gajda potegoval za visoko mesto v rdeči armadi;. Na podlagi teh informacij je bil Gajda poslan za nedoločen čas na dopust, med tem pa je obrambno ministrstvo poverilo trem generalom preiskavo o obdolžit vah proti G ajdi. Poročilo navaja na to izjave prič, ki so jih zbra'li generali. Najprej je bil zaslišan Gajda, ki je glede očitkov, da se je dal z 10.000 Kč. podkupiti, izjavil, da so smešni, ker je imel takrat visoko plačo itn ni potreboval denarja. V ostalem sploh ni bilo zanj mogoče, da bi bil zvedel tajne francoske načrte. Ce se je na pariški generalštabni šoli razpravljalo o tajnih zadevah, mobilizacijskih načrtih in sličném, je bií skupno s švedskimi, finskimi in dragimi častniki, ki so obiskovali ta zavod, izključen s predavanja. Polkovnik Kratochvil je navedel med' drugim, da rau je Krakovjecfci rekel do- besedno: »Kupili smo češkoslovaškega generala in sicer zelo poceni« Kratochvil je vprašal: »Ali je Gajda?« Krakov-jecki: »Da!« Žena Krakovjeckega je pripovedovala, da sta njen mož in Gajda vso noč prepisovala francoske listine. Končno je bil zasíláš an Solovjev, ki je pripovedoval o sestankih med Gajdo in Krakovjeckim. Pred odhodom v Pariz je rekel Gajda svoji ženi: »Katuška! Ne delaj si skrbi, če ne bom dobil denarja od ministrstva, ga bom dofbill od sovje-tov itn še avtomobil povrhu!« Gajda je tudi pristavil, da je izključeno, da bi bila dr .Beneš in on »istočasno na krmilu«. Citanje aktov bo trajalo še ves jutrišnji dan. Razprava ni tajna, vendar, ne kaže javnost nobenega zanimanja zanjo. Navzočih je le nekaj novinarjev, in sicer izključno zastopnikov levičarskega tiska. V petek bo govoril zastopnik generala Gajde, za njim pa zastopnik obrambnega ministrstva. Računati je, da bo raziprava do konca tedna končana. Novega razprava ne bo prinesla. Listi ponavljajo staro že pred leti znano gradivo in ga uporabljajo različno po svojri politični usmerjenosti. Spopadi v Indiji Pesavar, 23. aprila. AA. Tekom neredov, ki so bili izbruhnili zaradi aretacije nekih pristašev Gandijevega pokreta ie bil ubit angleški vojak. Zaradi teh neredov je bilo odrejeno žalovanje. London. 23. aprila, s. Iz Indije poročajo o novih krvavih spopadih. V Madrasu so nacijonalisti obmetavali policijo s kamenjem. 10 oseb je bilo aretiranih. Zvečer so se izgredi ponovili, tako da je morala policija streljati, pri čemer je bilo 8 oseb ranjenih. Boljševiki obsojajo na smrt Moskva, 23. aprila, g. Pet vrhovnih uradnikov v sovjetski tesni industriji je bilo obsojenih ne smrt, 116 pa na daljše zaporne kazni, ker jih je sodišče v Vitomiru spoznalo krivim, da so s sprejemen jem podkupnin težko oškodovali lesno industrijo. Le 6 obtožencev je bilo oproščenih. MACDONALD O LONDONSKEM USPEHU Govor angleškega ministrskega predsednika v londonskem radiju — Poštena volja na razorožitveni konferenci udeleženih držav — Utrjeno prijateljstvo med Anglijo in Ameriko London, 23. aprila. AA. Snoči je govoril ministrski; predsednik Macdonald pa raidlijiu o delu in uspehu pomorske razoroži* ve ne konference. Macdonald je v svojem govoru dejal, da so cele generacije narodov menile, da se lahko ubranijo vojne ediuole z velikimi stroški za oboroževanje. Vojna je sledia vojni in še pred kratkimli leti smo gledali odvratno in strahotno tekmovanje v gradnji in v protigradnji vojnih ladij. Zato smo skušali in še skušamo spremeniti to nevzdržno stanje. V vrsti pomorskih držav lahko razločujemo več skupin. Predvsem imamo visokomorske države: Zedinjene države, Anglijo in Japonsko, Na drugi strani imamo evropsko skupino, ki jo tvorijo Anglija, Francija in Italija. Med obema skupinama tvori zvezo Anglija. Prt ravnokar zaključenih pogajanjih je bilo več trenutkov, ko se je zdelo, da se bo tanki led, na katerem smo se drsali, udri. Kljub temu smo sedaj vsi podpisali obsežno pogodbo in le mali del so podpisale Zedinjene države. Anglija in Japonska. Jaz nisem razočaran. Morali smo enkrat začeti. Po mojih izkušnjah v zad- njih treh mesecih mora biti delo za mirovno gibanje podrobno m proučiti se morajo vsa sredstva, da se rešijo te podrobnosti. Kar se je že storilo, služi v spodbudo javnemu mnenju, da se stori še več. Londonska konferenca je velik mejnik, ki kaže, kako so se zbližali narodi, da verujejo v mir. Nič mi po modem mnenju bolj pomembnega od dobre volje, ki je ves čas prevladovala na konferenci. Odnošaji med Zedinjenimi državami in Anglijo še niso biili nikdar tako dobri, odikar so postale Zedinjene države neodvisne. Tudi japonska delegacija je odšla domov s čustvom, da se je sestala s prijatelji, ki dajejo varnost japonski deželi. Francija in Italija, ako-ravno se nista toliko zbližati, da bi se sporazumeli, odhajata domov v želji in prepričanju, da pride tudi med njima na kak način do sporazuma. Na konferenci so bilii zastopauü tudi naši domnijorai in Indija kot neodvisni narodi. Vsi smo delali v polni harmonii ji od začetka do konca konference. Glasovi angleških listov London, 23. aprila. AA. Angleški listi obširno komentirajo izid londonske konferen- Hrvatski kmetje na grobu kralja Petra Odposlanstvo poklonitvene deputacije bivših radičevcev na Avali in v Topoli Beograd, 23. aprila, č. Davi ob 9. se je odpeljala ožja delegacija včerajšnje velike poklonitvene deputacije Hrvatov z avtobusi do Topole, da se pokloni na grobu kralja Petra Osvoboditelja. Delegacija, v kateri je bilo 12 članov, je najprej pošetila grob Neznanega junaka na Avali, kjeir je imel njen vodja Miša Hajdič kratek govor, ki ga je zaključil takole: »Zaklinjamo se in prisegamo na tvojem grobu, da bomo sledili, ko nas poizoveta krailj in domovina, tvojemu herojskemu primeru za čast kralja in veličino močne Jugoslavije.« Z Avale je odšla deputacija v Topolo in tam takoj na Oplenac. Pred cerkvijo je sprejela hrvatske goste velika množica šumadijskih seljakov ter jilh navdušeno pozdravljala. Ko je potožila delegacija venec na grob kralja Petra, je imel Hajdič zopet kratek govor, v katerem je med drugim dtejal: »To cvetje, ki smo ti ga prinesli vpleteno v tem vencu, naj bo svedok in tolmač velike in tople ljubezni za kralja, ki tudi danes živi v srcih prebivalcev naše lepe kraljevine. Vsi Jugosloveni bodo dostojno sledili svetlemu vzgledu velikega in nesmrtnega kralja Petra Osvoboditelja.« Nato je spregovorili gimnazijski pro-fesoT Josip Cuvorič iz Slav. Broda, ki je položil poseben venec s trakom in napisom: »Velikemu kralju Osvoboditelju, velikemu m učeníku — hrvatski seljaki iz sreza brodskega.« Delegacija si je nato ogledala kraljeve vinograde in kraljevo posestvo na Oplencu. Beograd, 23. aprila, Č. Davi okrog 9. ure se je zfbrala velika večina članov hrvatske poklonitvene deputacije na beograjskem kolodvoru, da krene s posebnim vlakom na svoje domove. Na kolodtvoru je ves čas do odhoda vlaka svirala vojaška godba. Zakon o naši svobodni coni v Solunu Zakon je bil včeraj podpisan od Nj. Vel. kralja in bo omogočil naši solunski coni svoboden razmah Beograd, 23. aprila AA. Zakon o ureditv; jugoslovenske svobodne cone v Solunu določa med drugim: Svobodna cona kraljevine Jugoslavije v Solunu nosi službeni naziv v državnem jeziku »Jugoslovenska svobodna cona« ter v francoskem jeziku »Zone Libře Yougo-slave«. Cono upravlja direktor, ki stali pod vrhovnim nadzorstvom ministra trgovine ra industrije. Tehnična dela v jugoslovenski svobodni coni in popravila ter dela za vzdrževanje se vrše po odredbah zakona o gradnji javnih del s tem, da jih odobri minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom za zgradbe, oziroma ministrom prometa. Direktor vodi posle cone ter predstavlja cono napram našim in tujim oblastem. Njegove pravice in dolžnosti so: postavljanje zvaničnikov, služiteliev in dnevničariev v mejah proračuna; dovoljevanje dopustov; vsem uradnikom in uslužbencem; disciplin, ska oblast nad uslužbenci, pri čemer ima glede prometnega osebja polnomočia oblastnega direktorja; po posebnem pooblastilu ministra trgovine in industrije lahko podpisuje rešitve, ki se nanašajo na svobodno cono, za kar nosi polno odgovornost Direktor ima čin načelnika ministrstva, trgovine in industrije, ostali uradniki in uslužbenci pa imajo položaje in čine uradnikov -ninistustva trgovine in industrije ter prejemajo tudi enake dohodke. Vsi uradniki in uslužbenci sprejemajo dohodke kakor v Beogradu, imajo pa pravico na specijalni dodatek za delo v coni, ki ga bo odredil minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom financ iz kreditov v proračunu direkcije svobodne cone. Uradniki in uslužbenci, ki delajo ponoči ali izven uradnih nr dobijo na predlog direktorja še posebne nagrade. Dnevnic nameščenci cone ne bodo prejemali nikakih. Beograd, 23. aprila AA. Povodom današnjega podpisa zakona o ureditvi jugoslovenske svobodne cone v Solunu smo dobili na tnerodainem mestu nasledmje pojasnilo: Zakq® o ureditvii jugoslovenske svobodne cone v Solunu ustvarja pogone za intenzivno delo te ustanove. V dosedanjem svojec poslovanju je bila uprava cone ureiena na podlagi uredbe z dne 21. marca 1927 leta ter izenačena z ostalimi enakimi ustanovami v državi. To ie oviralo njeno delovanje in to tem boli. ker se je nahajala ustanova v inozemstvu, kar je očividno najbolj sprečervalo njeno Doslovamie. Ministrski svet ie zato na orediloe finančnega ministra že 25. aprila 1929 sklenil, da se izda zakon, s katerim bi se ta cona. k; .ie do tedaj stala nod upravo finančnega ministra, prenesla v resor ministra trgovine in industrije in da bi se tako ta gospodarska ustanova osamosvojila in napravila sposobno za svoje oravo delo. ki mora biti čim intenzivnejše. Zakon, ki ga ie №. Vel. kralj daness pod-pnisal. ie dal tei coni potrebno svobodo, tako da dobi cona mnogo večjo elastičnost v sv onem dehi. Mogla bo tako rekoč na licu mesta vršiti vse svoje posle, ki se tičeno tranzitnega trgovskega poslovanja, plačevanja različnih taks itd. Za ureditev potrebnih sklad rč ie že v btidžetu predvidena primerna vsota. Pri rešitvi tega vprašanja bodo sodelovali tudi zainteresirani sracnodar^ki kroei na ta način, da se bo pri diirekcri cone ustanov-! posvetovalni trgovski odbor. Direkcija cone bo rawdeffierra та osem oddelkov: administrativni, Ma-sralvniški. glavna carinarnica, železniška sekoiia. odoravni-štvo. oddelek za hično ureditev. veterinarska postaja in finančna kontrola. Administrativni oddelek ie nenosredno nodreien ravnateliu cone. a na čelu ostalih oddelkov stoiiio strokovni starešine. V OTvih 6 mesecih delovanja cone. to ie od 1. iuliia do 31. decembra lan^keea leta. je šl-o skozi našo solunsko cono 2656 vagonov blaga in živine: od tega ie b:Jo 1726 vagonov izvoza. 933 vagonov pa uvoza v našo državo. Glavni predmeti izvoza ^o rude (917 vagonov) in les (409 vagonov), nadalje seno. žito itd. Uradnikj in uslužbenci, ki so bili upokojeni pred polnimi službenimi leti, imaio pravico na povrnitev stroškov za potovanje in selitev do mesta v kraljevini, kjer se želijo nastaniti. Ravnotako imajo brez svoje krivde reducirani uslužbenci pravico na ce. »Times« pravijo, da ie konferenca važna etapa na dolg; poti. Vrednost trojne pogodbe je toliko večja, ker ni ta pogodba ekskluzivnega z.iačaia in daje»možnost tudi drugim državam, da se ji priključijo. Glede na varnostno klavzulo naglaša list, da ni nevarnosti, da. bi ta določila stopila kdaj v veljavo. Govora Brianda in Cirianiia sta pokazala, da je ta nevarnost zelo. zelo daleč. »Daily Herald? meni, da je dosegla konferenca sicer uspeli, da pa ta uspeh ni zadosten. Na tej konferenci so se obotavljali storiti za mir to, kar store ljudje drugače veliko lažje za vojno. Konferenca"in njena pogodba ne smeta ostati samo cilj, temveč nova izhodna točka. »Daily Telegraph« pravi, da ie z odpravo ameriško-angleškega pomorskega tekmovanja mastalo prijateljstvo neprecenljivega pomena za svetovni mir, ki je bil s tem postavljen na novo in trajno podlago. Tehnični sporazumi med petimi državami so pripravili pot za nadaljnji napredek, dočim so odkritosrčne in poštene izjave o itali-jansko-francoskem sporu prej izboljšale to stanje kot poslabšale, posebno ker ie sedai prerekanje končano. povračilo stroškov za potovanje in selitev. Pri direkciji svobodne соле se osnuje trgovinski odbor treh do petih članov, kt jih imenuje minister trgovine in industrije izmed iugoslovenskih meščanov v Solunu. Naloge odbora so poleg drugega, da daie mišljenje o raz.iih luških pristojbinah in odškodninah za uporabo cone in njenih naprav ter daie mišljenje glede tehničnih del potrebnih v coni in sploh o vsem, kar je treba podvzetj za napredek cone. Zakon, ki šteje 28 členov, ima povratno obvezno moč od 1. aprila 1930. Dr. Marinkovič bo predsedoval zasedanju Društva narodov Beograd, 23. aprila, p. Havas poroča •iz Ženeve, da je zastopnik Venezuele pri Ligi narodov zahteval, da predseduje predstavnik Venezuele seji Društva narodov mesto meseca maja šele meseca septembra. Z ozirom na to željo Venezuele bo predsedoval zasedanju Društva narodov, ki prične 12. maja, zastopnik Jugoslavije, naš minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič. Dr. Maček in tovariši sodiščem pred Beograd, 23. aprila, p. Jutri zjutraj oh 9. prične pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu glavna razprava zoper udeležence znane zagrebške teroristične akcije. Obtoženih je 24 teroristov med njimi tudi dr. Vladimir Maček. Razprava se bo vršila v poslopju državnega sodišča za zaščito države. Zaradi premajhnega prostora je število vstopnic k glavni razpravi omejeno ter bodo mogli imeti glavni listi iz naših večjih mest in velike inozemske agencije in novine le vsak po eno mesto. Državni tožitelj je dr. Ivo Ucovič, sedemčlanskemu sodnemu senatu pa bo predsedoval dr. Dušan Subotič. Obtožence bo branilo 24 advokatov iz Beograda, Zagreba. Osjeka, Zemuna, Vin-kovcev in še drugih krajev. Povratek ministrov Beograd, 23. aprila. AA. Z brzovlakora se je dav-i vrnil v Beograd z velikonočnega odmora minister Srškič iz Sarajeva, minister dr. Fran-geš pa iz Za sreba. Vojni minister v Splitu Split, 23. aprila, n. Včeraj popoldne sta prispela semkaj minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič ter minister dr. Kumanudi s soprogama. Odlični gostje so si ogledali mesto m Marjan, nato pa odpotovali preko Zagreba v Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njih ban primorske banovine dr. Tartaglia, mestni načelnik dr. Račič, ter poveljnik mesta general Nau-mo25. češkoslovaški generalni konzulat v Beogradu. Duca v Sofiji Sofija, 23. aprila. M. Jutri prisps semkaj bivši rumunski zunanji minister Duca s svojo soprogo. Četudi jc njegovo potovanje docela zasebnega značaja, se bo tekom svojega bivanja v Sofiji sestal z raznimi vodilnimi politiki. Zaradi tega pripisujejo v sofijskih političnih krogih njegovemu prihodu tudi političen pomen. Prizanesljivost Čehoslovakov Budimpešta. 23. aprila, s. Železniški tajnik dr. Török. ki so ga včeraj češkoslovaške oblasti aretirale, ic b:l včeraj izpuščen ter ie tekom današnjega dneva prispel na Madžarsko. Francosko socialno zavarovanje Pariz, 23. aprila. AA. Zbornica ie sprejela iz-prerriembo prvega člena zakona o socialnem zavarovanju. Sod: se, da bo razprava o iem zakonu še nocoj al; tekom noči dokončana. Boijševiške želje Moskva, 23. aprila, s. Sovjetsko časopisje sla-vj v dolgih člankih krvave dogodke v Lipskem. »Pravda« naglaša, da pomenijo spopadi med poltjo in mladinskimi komunističnimi organizacijami ognjeni krst za tc organizacije in napoveduje nove ogorčene boje proti nemškim meščanskim krogom. Mednarodni cestni kongres Beograd, 23. aprila. AA- Generalni tajnik mednarodnega udruženja za ceste je obvestil naše poslaništvo v Parizu, da bo šesti mednarodni cestni kongres v Washingtonu meseca oktobra t. 1. Kongres bo otvorjen 6. oktobra in zaključen v soboto M. oktobra. Tekom kongresa bo prirejena mednarodna cestna razstava, ki jo prkedi udruženje ameriških gradbenikov cest. Letalo treščilo na zemljo Kairo. 23. aprila. AA. V bližini Heliopo-lisa v Egiptu je strmoglavilo na tla letalo za bombardiranje. En angleški oficir in njegov tovariš sta bila ubita. S tem letalom je nedavno angleški prestolonaslednik letel iz Karthuma v Kairo. Zrakoplov „R 100" poleti preko Oceana London, 23. aprila. AA. Nocoj ali jutri bodo spravili iz hangarja v Cardingtonu zrakoplov »R 100«. Zrakoplov bo prihodnji mesec nastopil poizkusni polet preko Atlantskega oceana v Kanado. Zrakoplov bodo pritrdili na stolp za pristajanje. Na vsak način bo zapustil zrakoplov hangar pred soboto, da napravi prostor Zeppelinu, ki prispe v Cardington iz Friedrichshafna. London, 23. apriia. AA. Dva največja zrakoplova sveta »R 100« in nemški zrakoplov »Zeppelin« bosta najbrž istočasno v Cardingtonu v soboto. »Zeppelin« bo prispel v Cardington, da vzame na krov dr. Eckenerja, ki ic prispel dan es iz Amerike v Anglijo »Zeppelin« bo prispel v soboto popoldne in se bo mudil v Cardingtonu eno uro. Za pristajanje »Zeppelina« je določenih 600 do 700 mož. Italijanski parnik se potopil Atene, 23. aprila, s. Italijanski 3500 tonski tovorni parnik sFrederico Coroio«, ki je bil na vožnji iz Reke v Novorusijsk se je med otokoma Zatiie in Kefalonijo potopil v 3 minutah. Na parníku je eksplodiral kotel. Pri Pyrgosu na Pclopone-zu so se rešili na kopno 3 Italijani, ki trdijo, da so edini, ki so se rešili izmed 23 mož posadke na tem par niku. Nesreča na pariški podzemski železnici Pariz. 23. aprila, s. Ker ni deloval signal sta davi trčila dva vlaka pariške podzemske železnice, pri čemer ie bilo 60 oseb ranjenih, med njimi 14 precej težko. Velika poneverba iz nreišnje dobe Beograd, 23. aprila, p Pred prvostopnim beograjskim sodiščem se je pričela danes ponovna razprava proti bivšemu blagajniku notranjega ministrstva Simeonu Stepiču, ki je bil svoječasno obsojen na 20 let ječe zaradi poneverbe 1 milijona dinarjev državnega denarja. Ker pa je državno računovodstvo pri poznejšem pregledu knjig in spisov ugotovilo, da so poneverbe še mnogo višje, je zahtevalo razveljavljenje prvotne razsodbe in ponovno razpravo. Kasa-cijsko sodišče je tej zahtevi ugodilo. Ste-pič je sedaj obtožen, da je poneveril skupno nad 6 milijonov. Soobtožen pa je tokrat tudi blagajniški uradnik Velisav Karano-vic. Razprava bo trajala več dni. V beograjski javnosti, kjer je igral svoječasno Stepič veliko vlogo, vlada za razpravo veliko zanimanje. Domnevni zločin — avtomobilska nesreča Zagreb. 23. aprila, n. Predprošlo noč so našli blizu Renietinca v zagrebškem srezu na cesti mrtvega moškega. Spočetka so mislili, da gre za umor, tekom današnjega dne pa so poizvedbe ugotovile, da gre za Neresen odgovor „Slovenca" V svoji velikonočni številki je »Jutro« objavilo nekaj naravnost žalostnih primerov strastne nekrščanske gonje, ki se je v postnem, pripravam na Vstajenje namenjenem času vršila po nekaterih cerkvah in potom župnih uradov proti nacionalnemu časopisju. Omejili smo se na ugotovitev dejstev, obžalovali smo, da so v gotovih ljudeh zopet izbruhnili stari instinkti sovraštva in strasti, tako da v svojem bližnjem niti pred oltarjem ne morejo videti le človeka in kristjana, temveč ga sodijo le po tem. ali je njihov pristaš ali ne. Apelirali smo na vse, ki se zavedaio svoje svečeniške odgovornosti, in zlasti na škofe, naj ne dajo, da se cerkev pretvarja iz hiše božje v politično prekup-čevalnico. Ves naš članek je bil napisan v resnem tonu in daleč jc bil od tega, da bi s početjem gotovih brezvestnih fanatikov identificiral celo du-hovništvo ali Da celo cerkev. Nasprotno ostro je ločil te pojme in diktiran je bil od vroče želje, naj bi naš narod po tolikih Ictili razdora in strastnega medsebojnega boja vsaj v cerkvi končno našel mir in spokojstvo. Včeraj je »Slovenec« odgovoril na naša izvajanja. Najraje bi njegov odgovor ponatisnili dobesedno kot dokument one morale, ki se pred ničemer ne ustavi. Glasilo katoliške akcije, kakor se ta list v inseratih sam imenuje, si ne upa trditi, da so naše navedbe neresnične ali netočne. Naše proteste proti zlorabi vere in cerkve v velikonočnem času proglaša za »gorostasen izbruh sovraštva in strasti proti kato-ličanstvu«, iz naših ugotovitev žalostnih primerov se brije norca, češ, da v našem članku »frčijo misijoni in kaplani, spovednice in prižnice kar po zraku«. Ker smo upravičeno žigosali duhovnika, ki je spovednico zlorabil za nečuveno politično agitacijo, se »Slovenec« ogorčeno sprašuje, kako je mogoče. da opozarjamo ďotičnega duhovnika na kazenski zakon »zato, kako vrši zakrament svete pokore« . . . Sploh smatra »Slovenec«, da so naše konsta-tacije najgrših verskih in dušebrižni-ških zlorab »metode zaostalih kultur-nobojnežov, ki jih bo vsak človek in najsi bo kateregakoli svetovnega nazora odločno odklonil«. Ne skandalizira se »Slovenec« nad zlorabo soovednice in prižnice, ne nad ztforabo Marijinega imena, ne nad početjem gotovih župnih uradov, skandalizira se nad objavo_teh škandaloznih dejstev in apelira pri tem na solidarnost vseh ljudi »brez razlike svetovnega nazora«. Mi ogromno večino onih naših rojakov, ki so sicer pristaši ideologije, katero bi imel zastopati »Slovenec«, mnogo višje cenimo. Mi smo prepričani o njihovi solidarnosti z vsemi dobrimi ljudmi, ki hočejo, da bodita vera in cerkev našemu narodu v tolažbo in uteho, in ki z nami vred želijo, da se sleherni duhovnik. bodisi katoliški ali pravoslavni, drži visokih dolžnosti sivoje službe, ki mu veleva biti vsakemu kristjanu dobrohoten prijatelj in nikomur slep sovražnik. Če .ie obsojanje onih, "ki te svoje dolžnosti ne vršijo »farška gonja«, če jc želja po miru in ljubezni v cerkvi »framazonska kulturnobojnost«, potem radi sprejemamo na sebe psovke, ki jih je kot edini argument proti našim izvajanjem napisal »Slovenec«. Tragično pri tem je le. da se ta list tako očividno solidarizira z onimi, ki s svojim nekrščanskim početjem spodkopavajo tla veri in cerkvi »bolj kakor armade brezbožnikov«. in da mu očividno prav nič skrbi ne dela vprašanje, ali so take metode res katoliške in mo-ralične. Izredna seja mariborskega občinskega sveta Vprašanje tlakovanja državne ceste — Učiteljske stanarine — Izpopolnitev upravnega odbora Mestne hranilnice — Vprašanje kopališča na Felberjevem otoku Maribor. 23. aprila Nocoi ob 18. se ie vršila izredna seja mestnega občinske га sveta, ki se ie bavil z nek mi nujnimi zadevami. Po odobritvi zapisnika zadnje seje ie župan dr. Juvan poročal o zahtevi banske uprave, da mora mestna občina prevzeti tlakovanje državne ceste v mestnem območju. Župan ie že poslal banski upravi poročilo, da občina po zakonu ni obvezana to storiti in da ie na dr mri strani občina v velikih finančnih težavah. ki ii to delo onemogočajo. Pač pa bo občina napravila načrt za tlakovanje celega mesta in ho vsako leto nekaj tega programa izvedla. Občinski svet je pritrdil županovim izvajanjem. Dalie ie poročal župan o vprašanin učiteljskih stanarin. Po zakonu o osnovnih šolah bi morale občine s 1. aprilom t. 1. prevzeti plačevanje učiteljskih stanarin. Ko pa .ie bil župan svoječasno zaradi proračuna v Beogradu, se mu je reklo, da bo to breme 7a enkrat še prihranjeno občini in da bo to tudi objavljeno v novem finančnem zakonu. V tem zakonu pa ni nobene tozadevne določbe. Zato ie kra.ini šo!sk: svet v svoji zadnji seii najprej določil nekatere učitelje, ki iim gre po zakonu brezpogojno stanarina. Teh učiteljev ie okrog 50. Županu ie občinski svet dal pooblastilo, da ukrene glede učiteljskih stanarin s 1. mainikom vse fotrebno. ako b' do tega časa ne oričla od banske uprave nova navodila. Sklenilo sc Te tudi. da se bodo vsa stanovanja, ki po-staneio prosta v mestnih hišah, dala na razpolago predvsem učiteljem. Na predlog župana se ie nadalje dovolilo za banket ob priliki obiska češkoslovaških strojevodji, ki prispejo 2- maja v Maribor. znesek 1500 D n iz občinskih sredstev. Iz upravnega odbora Mestne hranilnice s* bih v smislu pravil letos izžrebani člani: Ozvatič, Grčar. Hohniec. dr. Jerovšek in Stabei. Po predhodnem sporazumu sc ie sklenilo, da se vsi navedeni ponovno izvolijo, njihov; namestniki pa so občinski svetniki Zebot. Petcian. Pivec. prof. Favai. Pu-šeniak in Kores. Končno je poročal župan o poravnavi, ki je bila sklenjena s tvrdko »Drava« zaradi postavitve drogov za električno omrežje na njenem zemljišču. V imenu tretjega odseka ie poroča! obč. svet. dr. Veble o pritožbah nabavl jal ne za-druce državnih uslužbencev in zadružnega doma proti nekaterim določbam v stavbnem dovoljenju, katero ie izdal mestni stavbni urad obema glede prezidave hiš na Rotov-škem trsu in v katerem se ic tudi zahtevalo. da odstopita v svrho recrnlaciie trga dc! Parccle občini brezplačno. Občinski svet .ie sklenil, da odstopi občina od zahteve po brezplačnem odstomi parcele, nač na se zahteva, da morata bit: novi stavbi vsekakor v stavbni črti. V imenu četrtega odseka ie poročal obč. svet. Pušen.iak o priora vah za otvoritev mestnega kopališča na Felberjevem otoku in o^ vpraša njih, ki so s iem v zvezi кяког določitev cen. odda.ia restavracije, ureditev dovozme oziroma dohodne ceste, napeljava telefo-na itd. Na predlog odseka ie bil v svrho reševania vseh teh zadev izvoljen poseben kopališču; odbor, v katerem so poke župana in podžupana še občinski svetniki Robavs. Žebot. Ke.ižar. Grčar in Tavčar. Po javni seji se je vršila šc taina. Samomor med poroko nezvestega dekleta avtomobilsko nesrečo. Kritično noč med 1. in 2. uro je namreč dirjal po tej cesti avtomobil, ki ga je vodil Franio Fistrič ter je podrl in usmrtil možkega, ki je identičen s s olja kom Miškom Matijaütem. Vlom na železniški postaji v Banatu Bela Crkva, 23. aprila. Na velikonočni ponedeljek ponoči je bil izvršen vlom na železniški postajj Bela Crkva. Vlomilec je razmere očividno dobro poznal. Glavne blagajne k sreči ni mogel odpreti. Zadovoljiti se je moral z manjšim zneskom. okrog 2500 Din, ki so bili v nezaklenjeni ročni blagajni. Pod sumom storilca jc b;l aretiran nek; železniški nameščenec, ki ie bil nedavno odpuščen iz državne službe. Prijeta detomorilka Zagreb. 28. aprila, n. Danes je privedel stražnik na policijsko upravo služkinjo Au-djelko Žohar, ki je hotela vreči svoje novorojeno dete v Savo. Zavila je novorojenčka v papir ter šla z njim proti savskemu mostu. Tu jo je opazil stražnik, ki je mislil, da je neznanka morda zavitek ukradla ter jo pozval, naj odpre omot. Na svoje ne malo začudenje je stražnik opazil, da nosi ne>-znanka s seboj mrtvega novorojenčka. Ko se je služkinja zavedla, da se Je izdala, je hotela sama skočili v Savo, stražnik pa ji je to preprečil ter jo privedel na policijo, kjer so ugotovili njeni identiteto. Sarajevo, 23. aprila, n. Iz Zenice javiia jo o strašni tragediji, ki se je odigrala na I , 4J ™ P^javan or>rn, K. so vezan, na a velikonočni ponedeljek v tainošnji cerkvi, j Devojka Janja Gurčin jc prispela s svojim zaročencem v cerkev k poroki. V cerkvi je bi'o mnogo občinstva. Nenadoma pa je nekdo zaklical iz gruče vernikov »Zbogom Janja!« V istem trenutku pa so ljudje že opazili, kako se je neki mlad moški zabodel z velikim nožem v prsa. Med prisotnimi je nastala silna panika, tako da so pričeli bežati iz cerkve. Preiskava je ugoto vila. d'a je izvršil samomor delavec Joso Bulic, ki se mu je Janja izneverila ter vzela drugega. Bulica so prepeljali v bolnico, kjer bo najbrž podlegel. Bogat ribolov v Dalmaciji Sihenik. 23. aprila, n. V soboto so se pričeli veliki sezonski ribolovi sardel na področju od Raba do Rogožnice. V tem največjem letnem ribolovu je udeleženih 5 tisoč ribičev z dvema ti-sočema ribiških ladij. Preseljevanje rib v masah je že pričelo. Po prvih uspehih ribolova računajo. da bo izid letošnjega lova naravnost rekorden. V bližini Šibenika. zlasti pri Rogožnici. dalie pri otoku Zlarinu, pri Žirija ter na področju Kor-načkega otočja se opaža že sedaj velikansko preseljevanje rib. Samomor mlade uradnice Zagreb. 23. aprila. Danes dopoldne ob 11. se je vrgla pod brzovlak Zagreb - Monako-vo 18Ietna zasebna uradnica Josipi na Le-sjak rodom iz Zagreba. Obupanka je zapustila pismo, v katerem pravi, da mora v smrt zaradi domačih razmer ter ljubavnih neprijetnosti. Lesjakova je bila nameščena pri nekem zagrebškem odvetniku. Rojstvo četvorčkov Suva Reka, 23. aprila, r. V selu Majuši biisu Suve Reke je porodila žena siromašnega seliaka Jovana Rističa na velikonočno nedeljo četvorčke, dve punčki in dva fantka. Punčki sta bili zelo slabi in sta kmalu po porodu umrli, fantka pa sta krepka in zdrava. Lansko leto je ista žen« rodila dvojčke, pred tem pa že štiri fante. Naše obrtništvo k načrtu obrtnega zakona Včeraj opollne se je v prostorih Zbornice za TOI vršilo zborovanje načelnikov odnosno delegatov obrtnih zadrug Dravske banovine, na katerem je bilo precizirano stališče obrtnikov Dravske banovine k načrtu obrtnega zakona. Velika udeležba je pokazala, kako veliko zanimanje vlada za ta zakonski načrt med obrtništvom. Zborovanje je vodil predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek, ki je podal uvodno poročilo in je obrazložil pomen in vsebino zakonskega načrta nakar je bila po daljši debati soglasno sprejeta naslednja resolucija: Rcsolncija Delegati obrtnih zadrug Dravske banovine so na abornični Iconferenci dne 23. t. m. v Ljubljai po obširni razpravi načrta obrtnega zakona ugotovili, da ta načrt v glavnem osvaja večino načel, ki jih jc zastopalo slovensko obrtništvo in ki jih ie sprejela konferenca obrtniških udriižcnj cele držnre v Brodu. Da pa bo novi obrtni zakon ustrezal nujnim potrebam obrtništva in pripomogel, da se naša obrt tako krepko razvije in strokovno dvigne, kakor to zahteva interes našega narodnega gospodarstva in države, je neobhodc potrebno, da se zakonski načrt izpopolni še v naslednjem: 1.) Gospodarska opravila, ki jih čl. 2. zakonskega načrta izvzema od določil obrtnega zakona in sHcer poljedelska in šumska proizvodnja, domača obrtnost, poslovanje gospodarskih zadrug, klanje živine na kmetih. vinogradništvo, vrtnarstvo, osobito pa obrtno delo v raznih zavodih in kaznilnicah, ie urediti s strožjimi in preciznejšimi določili ker je dosedanja praksa pokazala, da se prepogosto zlorabljajo ta določila za izigravanje obrtnih predpisov in neupravičeno obrtovanje v ?kodo osobito malega obrtnika. 2.) Predpise o dokazu usposobljenosti je izpopolniti tako. da se prepreči in omeji prekomerno in nezdravo vzgajanje naraščaja v tovarnah, da se poostre pogoji za prehod na istovrstne in sorodne obrte, ker se edino na ta način more preprečiti prekomeren dotok strokovno manjvrednega naraščaja v obrt. 3.) Med rokodelske obrii je uvrstiti tudi vrntnrje in peke, ki so že po našem zakonu med rokodelskimi obrtmi, med koncesijoni-гяпе pa tiskarska podjetja ter omogočiti, da se že z uveljavljen jem zakona vsaj za določene kraje izvede ločitev obrti pod točkami 2 in 56 člena 20. zakonskega načrta. 4.) Pri prijavah obrti, ki so vezani na dorn udruženjem pravico vpogleda v uftposobljp-no«=tna dokazila in oddaio mnenja obrtni oblasti, ker je pokazala mnogoletna izkušnja. da se edino na la način morejo preprečiti številne zlorabe z neresničnimi in ponarejenimi izpričevali. Brez tega bi izgubilo sodeJovanje zadružne organizacije z obrtno oblastjo velik del svoje vsebine. 3.) V zakonski načrt je sprejeti določilo, ki bo onemogočalo šušmarstvu na razne prikrile načine s tem. da se kaznuje tudi v takih primerih, ko obstoje samo indicijski dokazi. 6.) Določilo slede odpravnine, dopustov in odpovedi višjega obrtnega pomožnega osoibja ter določila slede odpravnine navad-fieniu pomožnemu osohju (ČL 72 zadnji odstavek) gredo predaleč. Veljale naj bi dosedanje določbe obrtnega reda In zakona o trgovskem pomožnem obrlnem osobju. 7. Organizacija obrtnih zadrug naj se izvede tako, da se daje prednost strokovnim udruženjem ustanovitev pa ne veže na določeno minimalno šrtevilo in na določen teritorij sreza. Merodajno naj bo samo, da obstoje pogoji za uspešno delovanje zadruge in da zadružni okoliš ne seca preko meje banovine, temveč se prilagodi potrebam in prilikam dotične obrtne stroke. Zveze obligatornih obrtnih zadrug (udruženj) ne morejo bili samo dovoljene, marveč obligatorne. Ustanovitev naj bi bila mo£na tudi 7.a zveze strokovnih udruženj ene ali ««orodnih strok. Teritorijalni obseg ne bi smel segati preko banovine. 8.) V obrtnem zakonu naj se predvidi obligatorno zavarovanje obrtnikov za primer nezgode, bolezni, onemoglosti, starosti in smrti, na načelu avtonomije uprave po obrtništvu samem. Naslonjeno bodi to zavarovanje na obrtniško obligatorno organizacijo, omejeno na okoliš banovine in pod državnim nadzorstvom. 9.) Izjavljamo se odločno za sistem skupnih zbornie z avtonomijo odsekov, tako da bo odločanje o vprašanju obrtniške organizacije in o vprašanjih obrtne stroke pridržano izključno le obrtnemu odseku. Vprašanje zbornic naj se uredi s posebnim zakonom o zbornicah in ne z obrtnim zakonom. Delegatom se naroča, da vztrajajo na konferenci obrtniških udruženj, ki jo sklicuje v Beograd Zemaljski savez zanatlijskih udruženja v Beogradu, na leh sklepih in da nc odstopijo niti za las. Nekaj tujsko-prometne statistike Počasi ie prodrlo med пл^е ljudstvo spoznanje. kolike važnosti ie z a ni tuisko-pro-metno vprašanje. Načelo se .ic to vprašanje od vseh strani. Inicijativa pa ie izšla iz Zveze za tujski promet, ki ie prakťčno in teoretično poučevala podeželske postojanke o vsem potrebnem. Seveda ie pri nas skoro še vse v povoiih in neokretnost se opaža še marsikod. To pa samo zato. ker se še vedno nismo toliko opogumili, da bi si ustanovili šolo. kier bi se vsí interesenti do popolnosti poučili o vseh hi.isko-orom.etnih vprašanjih. Taka šola bi prj nas gotovo pro-spevala in bi se lepo rentirala. kakor sc vidi,' dru.cod. osobito v Nemčiji, kier so nred nekai leti ustanovili celo visoko šolo za tujsko-iprometne vede. Tuiski promet ne prenese povprečnosti. Vršiti se mora brezhibno, če hoče. da se dviga, a nc pada in zahteva močnega, dbc-пега aparata. Ves ustrol ie skrajno delikaten in človek mora do natančnosti poznat ves aparat in njegovo komplicirano napravo. Temelj vs^ira tujsko-prometneira razvoja Pa tvori statistika, na podlagi katere se moreio točno ugotoviti vsj napredki in vsi nedostatki posameznega kraia. A. žal. prav za točno statisťko nima.io naše tuisko-pro-metne nostoianke še oraveca smisla, in io še omalovažujejo, tako da koncem sezone, odnosno leta miti ne vedo. ali ie kraj napredoval ali pa nazadoval, m kje so vzroki napredka in nazadovania. Ena izmed najmočnejših tu.isko-prometnih postoiank ie brezdvomno Kranjska ^ova. koie sloves je prodrl po vsej Evropi in io poznaio vsi evropski narod:. K temu ie pač naiveč pripomogla učinkovita propaganda Zveze za tuiski promet: ona ie v to svrho žrtvovala težke vsote, ki pa so se botrato obrestovale. A nič mani nima pri tem zaslug ljudstvo samo. ki se ie pod okretnim vodstvom tuisko-orometnega društva že dobro' i »"šolalo. Zato ni prav nič čudno, da prav ta postojanka kaže razumevanje za pomen, ki ie obsežen v splošni in natančni voditvi tujsko-prometne statistike. Objava statistike tesra društva .ie iako zanimiva, ker ne nava ia samo prometa v preteklem letu. ampak na primerja tudi s prometom v letih 1927. in 1928. Diasrani tujskega prometa zadniih treh let ie iako nazoren in v sestavi tako preprost, da га moramo vsem tuisko-prometnim postoiankam samo priporočat; v posnemanje. V treh letih ic Kraniska яога pokazala ogromen napredek, kajti promet se ie v primeri z letom 192/. dvignil številčno prav za enkratno mero. Leta 1927. je Kranisiko goro obiskalo 1680. leta 1928. pa 3236. a leta 1929. že 3274 г os tov. Seveda so v teh številkah obseženi samo letoviščarii. ki so se dalj časa mudili v Kranjski gori. Izvzet-' so mnogobrojnj izletniki in turisti, o katerih se pa natančna stilistika ne da voditi in se moramo zadovoljiti samo s približno navedbo. V letu 1927. je bilo 33.517 prenočnin. a število ie 1. 1929. narastlo na 49.220. Najmočnejša meseca sta bila seveda julij in avgust s skupnim zneskom 32.334 prenoj-nin. Lani so bile razen Rumuniiie in Bolgarije zastonané vse evropske države: naiveč iie bilo Jugoslovenov. najmanj Grkov fl) in Turkov (1). Izkazali so se Avstriic (102) Cehi (61). Italijani (55) in Nemci (50). Zanimivo ic. da ;e bila tudi Rusiia zastopana z 20 srostl, a Litva in Norveška z dvema. Zaostali nnsta niti Anglija (12) jn Franciia (6) in letovalo ie tudi 7 Američanov. Značilen je padec tujskega prometa v preteklem decembru napram decembru 192S: prenočniine so padle od 1415 na 1063. Vzrok temu je pač naraven in izhaja samo iz dejstva. da se ie letošnji zimski soort zainteresiral za druse postojanke, ki so bile lani slabo obiskane. Snežne prilike so bile pač ugodnejše kakor drucod in tudi kraj se je opremil z zadostnim številom prenočifC. tako da niti najmanj ne moremo iovoriti o nazadovanju letovišča, dasi se je zimska sezona številčno tako slabo izkazala. J. V. Maši kraji in ljudje Kralj pri velikonočnem obhajilu Beograjski listi poročajo. da je kralj pre-žvel pravoslavne velike postne dni pred velikonočnimi prazniki v samostanu Kale-niču. ki ga je bil zgradil srbski despot Ste-van Lazarevič. Kralj je prispel v Kalenič v četrtek ter se ie nastanil v samostanu. Na veliki petek se ie udeležil svečanih molitev ter se je nato »odvrgel strogemu postu. Na veliko soboto je kralj vstal zgodaj zjutraj ter se je udeležil prve jutranje službe božje, nato na slovesnega opravila, ki se ie vršilo ob veliki udeležbi naroda. Arhimandrit samostana je med petjem starodavnih cerkvenih pesmi med službo božjo popeljal kralja pred oltar, kjer je vladar iz njegovih rok preiel obhajilo. Tud.i v soboto kral.i razen malo čaja n biskvita ves dan ni jedel ničesar. V nedelio zgodaj zjutrai je kralj prisostvoval vstajenju. Po cerkvenem opravilu se je liubeznivo razgovarial z narodom in ga ie pogostil. Predstojniku samostana je izročil za oirhe 12.000 Din ter se nato med burnimi ovacijami številne množice, zvone-nje>m zvonov n pevaniem starih pesmi odpeljal v Topolo. da preživi praznike med svojo ljubljeno rodbino. Naš holandski konzul g. H. H. van Dam Daires popoldne je prispel v Ljubljano «pravitelj naíega eeneralneea konzulata v Rotterdamu g. H. H. van Dam s svojo go- spo soprogo ter se nastanil v hotelu »Union«. Gospod konzul bo potoval no naši državi. da spozna naše gospodarske razmere ter da prouči, kako bi se dali od:iošaj.i med našo državo in Holandijo še bolj zbližati. Njegova soproga jc aktivna predsednica razstave jugoslovenske listne industrije, ki je tako dobro uspela v Haagu lanskega novembra. Za prihod gospoda konzula in njegove gospe soproge, ki je že toliko dobrega storila za jugoslovensko ženstvo ter za našo domačo obrt in umetnst. so se posebno zanimale odbornice in članice naših ženskih društev, ki so gosta iskreno pozdravile. Gospod konzul ostane v Ljubljani samo en dan in če ima zanj kdo kakšne predloge. trrošnie. intervencije kakršnekoli narave, •naj jih predloži tudi pismeno v našem jeziku ali v kateremkoli od modernih jezikov iS svojim točnim naslovom. Ugledina gosta pozdravljamo z željo prijetnega bivanja v naših krajih. Armijski general Danilo Kalafatovič Te dni je bil v naši vodilni generaliteti povišan za anniiskega generala tudi komandant sarajevske armijske oblasti g. Danilo Kalafatovič. S tem imenovanjem ie postavljen v prvo vrsto voditeljev naše vojske eden naj odličnejših naših_ oficirjev. Rojen 1. 1875. v Kraljevu ie že v balkanski vojnii zavzemal važna mesta ter se je zgodaj odlikoval na vojno-diplo-niatskem polju kot ekspert na mirovni konferenci v Bukarešti 1913. V svetovni vojni je bil najprvo načelnik generalnega štaba Moravske divizije, pozneje šef oba-veštajne službe Vrhovne komande, od 1. 191/. šef operativnega odelenja Vrhovne komande. Bil je kot vojni ekspert na mirovni konferenci v Parizu, pri pogajanjih v Ra-pallu ter je bil !. 1921 predsednik komisije za razmejitev tz Reko. leta 1923. pa z Rumu ni io. L. 1924. je vršil dolžnost _ našega vojnega eksperta prj Lig: narodov, a 1. 1925. je bil član konference za kontrolo trgovine z orožiem. Kot divizijski general je nekai časa poveljeval tudi Dravski diviziji ter si je pridobil v Ljubljani v vsej Sloveniji kar največje sim-patiie in avtoriteto, lz Ljubljane je bil ge- Jubilej slovenske žene Dne 24. t. m. praznuje svojo 70 letnico gospa Marija Keslerjeva, roj. Trenzova, vdova sodnega svetnika. Gospa Keslerjeva izhaja iz znane rodbine Trenzovih iz gradu Draškovca pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Eden njenih stricev je bil sošolec Prešernov; pesnik ga omenja v nekem pismu Čopu v letu 1832. Da je Prešeren tudi kasneje občeval na Draškovcu, izpričuje dokument, pisan s Prešernovo roko in pesnikovim podpisom, ki se je našel v graščinskem arhivu. Dasi je ga. Keslerjeva, po tedanjem običaju staro kranjskih patricijskih rodbin, bila vzgojena v nemškem duhu, se je vendar razvila v narodno zavedno Slovenko in se je po svoji poroki s sodnikom Kes-ierjem, ki je bil, ne samo kot jurist, temveč tudi kot odločen .Slovenec, znan sirom Dolenjske, uspešno udejstvovala v raznih narodnih društvih v Novem mestu in drugod. Svoje nacionalno čustvovanje jc dokazala zlasti med vojno, ko je, izpostavljena raznim panslavenskim sumničenjem samo zaradi svojega sorodstva z admiralom Hau-som, otela preganjanja avstrijske vojaške justice sebe in svoje sorodnike. Njena ljubezen do kulturnih stremljenj, katero je podedovala od svojih prednikov, pa se je kazala zlasti v tem, da je bil njen dom po njeni preselitvi v Ljubljano vedno odprt najrazličnejšim slovenskim pisateljem in umetnikom. Njeno stanovanje na Bleiweisovi cesti bi se v dobi pred vojno moglo nazivati eden najbolj zanimivih ljubljanskih literarno-umetniških salonov. V tem domu so stalno občevali med drugi- - ; Iii Hitite le še par dni! 'S Ob 4., 7. in 9.! Vesela »Ufa« filmska opereta v nemškem jeziku Wá. Valček л ц ljubezni »Der Uebeswalzer« Wl Pojeta in govorita Lillyan Harwey Ш' in Willy Fritsch Najboljša zabava in smeh! Xs? Щ »Elitni kino Matica« Щ Telefon 2124. - . ■ i...' -.«■-■' .v" -O.'t' 4 'Ш neral Kalafatovič poklican v glavni general-štab. potem pa imenovan za komandanta sarajevske armije. V tem svojstvu je sedai povišan v čin arniiiskeea generala. G. Kalafatovič ie tudi odličen vojaški pisatelj ter kot tak cenjen tudi v inozemstvu. mi Ivan Cankar. Oton Zupančič, Anton Lajovic, Ltbin Kristan, Vladimir Levstik, Jože Berce, Dana Koblerjeva, bana Kobil- čeva, Levčevi i. dr. Ta dom je opisal I. Cankar v svoji povesti »Novo življenje«. Tudi spominska knjiga njenega doma na Bledu, ki ga je gospa Keslerjeva zgradila iz lastne podjetnosti in energije, priča, da je bil zmerom dobrodošlo zatočišče raznih »romarjev«, ki nimajo »doma«, kakor je vanjo zapisal Ivan Cankar. Gospa Keslerjeva je mati četvero hčera: najstarejša, Mica, jc poročena z znanim četnikom Miho Čopom, Ani je soproga pesnika Otona Župančiča, Vera sc jc poročila z urednikom «Ljubljanskega Zvona«, pisateljem Franom A breehtom, najmla jša. Slava, pa je žena železniškega uradnika švarca na Jesenicah. Svoj jubilej praznuje ga. Keslerjeva na Bledu v krogu svojih hčera, zetov in vnukov, še vedno čila, zdrava in podjetna. Ob 70 letnici žele simpatični dami njeni nešteti znanci in prijatelji Sirom Slovenije še dolgo vrsto zdravih, srečnih let. med agavami, med stebrišči Dioklecijanove palače, med starokrščanskimi sarkofagi, ob amfiteatru, po obširnem mrs. Buliča muzeju med izkopninami ter rxgledovati zgodovinsko vredne lepote Solina, nai ne zamudi ugodne prilike. Potovanje bo v dneh 7., 8.. 9. in 10. junija. Od Sušaka dalje po morju s popolnoma renoviranmi brzoparnikom »Split«. Udeleženci bodo razdeljeni :ia tri skupine in sicer »A« za Din 900, »B< Din 700 ter »C« za Din 400. V teh zneskih je vračunana vsa oskrba, kabine na brodu, prenočišča v najboljših hotelih, kakor tudi vsa prehrana za vse dni izleta. Ker vlada za to potovanje veliko zanimanje in sprejema Jadranska Straža prijave le do 15. maja, ie v interesu udeležencev, da se prijavijo čim prej. Vse podrobne informacije daje in sprejema prijave profesor Franio S i č, Ljubljana, Vogelna ulica 3. Za pismene odgovore je priložiti znamko za odgovor. Reflektanti z dežele se la'.iko prijavijo pismeno. Tvrdka A. Kune Ljubljana, Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. :: Cene kar mogoče nizke! Pri postaji Brezno-Ribnica I Postaja Brezno-Ribn ca ob Dravi je gotovo ena izmed najbolj prometnih: velik del severnega Pohorja spada v nien delokrog, pa tudi levi breg Drave ima preko mosta pod postajo tja najboljše zveze. Zaradi tega se steka na tei postali letno do 4000 vagonov tovora, večinoma odprem-ljaio pohorski les in pohorski kamen iz Jo-sipovega dola tik Ribnice. Nepriličen pa je dovoz do postaie same. Od mostu vodi okrajna cesia mimo Ger-mutove žage preko železniškega tira in tik mimo roostaie: prostor pred Germutovo žago je stalno zastavljen z lesom in se vleče že več let spor zaradi lastninskih pravic ob cesti. Zeleznirki tir ie zaradi velikega prometa zastavljen od tovornih vlakov, ki stoje na tej postaji zelo dolgo, cesta mimo postaie pa je zaradi stalneea nasipavanja za 30 cm nad prvotno višino, tako da se voda odteka naravnost k poslopju. Cesta se v deževnem vremenu ogreza do kolen. Da bi odoomogli tem neprilikam. so lokalni činitelů" zaprosil; cestni odbor mariborski. da bi jitn uredil za promet novo cesto, ki vodi od mosta na desno stran tik pod železnico in ima na razpolago železniški viadukt. To pot so uporabljali doslej splavarii. da so spravljali les k Dravi. Kakor oa ie ta rešitev na prvi hip ugodna, bi vendarle tovornemu prometu ne koristila mnogo. Viadukt pod železnico ie prenizek in tako postavljen, da nastaneta kar na obeh straneh ceste ostra kota. tako da tc poti dolg; vozovi z lesom sploh ne mogli uporabljati. Cestni odbor bi moral vzdrževati poleg nove vendar še dosedanjo cesto. Preišmi; teden si ie ogledala Položaj na licu mesta komisija cestnega odbora, izjavila svoio pripravljenost oomagati pri res neugodnih cestnih razmerah na postaii Bre-zno-R'bnica. tlakovati cesto ori postaji. seveda Pod pogojem, da tudi lokalu; činitelji k tem stroškom kai prispevajo, bodisi v denariu ali pa da dobavijo za tlakovanje potrebni kamen s Pohorja. O tem ]>a lokalni faktorii niso hoteli podati nikake izjave in tako še sedai ni unati na notrebno izboljšanje. Pri tei nriliki bodi še omenjeno, da zapusti te dni tud tamkajšnji cestar svoje mesto, ker si navzlic iskanju^ ni mogel dobiti stanovania in nrehrane. Želeti bi bilo. da bi šli »loka'ni činitelji« v «a nietro-vemu nasledniku bolj na roko. 'Dr. B. St. izlet Jadranske Straže v Split Jadr. Straža (Obl. odbor Ljubljana) priredi za binkošti skupni izlet v Split, Solin in Trogir Kljub temu, da vlada veliko zanimanje za največjo in najlepšo jugoslovensko Inko, zgodovinski Trogir in nad vse zanimiv zgodovinski Solin (Salona) v vseli krajih naše države in v inozemstvu, ter da so že danes oddani hoteli in v naprej prodani vozni listi na parobrodih, se je posrečilo oblastnemu odboru poskrbeti vse potrebno za udobno in prijetno potovanje. Kdor želi videti naše največje pristanišče, pomorski promet, zanimive muzeje, šetati pod palmami po asfaltiranj obalj Splita, Emlog zakonske Maribor. 23. aprila Mariborski senat petorice se je davi bavil z zagonetnim dogodkom, ki se je odigra! lani 15. decembra v Janževskem vrhu pri Ptuju. V hiši 70-letnega, precej čudaškega posestnka Janeza Alta. so našli tedaj za věžními vrati njegovo 27 let mlajšo drugo ženo Elizabeto v mlaki krvi na tleli. Lobanjo ie imela prebito in zdrobljeno in nesrečnica je tri četrt ure kasneie umrla zaradi otrpnenia možganov in izkrvavitve. Stari Janez Alt, kateremu se ie prva žena pred devetimi leti po nesreči ubila, s svojo drugo, mnogo mlajšo zakonsko družico ni živel v srečnem zakonu. Pokojnica je večkrat tožila sosedom, da jo mož zmerja in tudi pretepa. Zato so ljudje takoj ]>o njeni smrti osumili krvavega zločina njenega moža. katerega so orožniki takoj aretirali. Janez Alt pa je. tako kakor v preiskavi. tudi pri današnji razpravi odločno zanikal dejanje. Vztrajal ie pri trditvi, da ie našel usodnega dne svojo ženo, ko ie pri- Pri revmatičnih, protinastih in živčnih bolečinah nevralgijah in trganju v udih, posledici prehlada, pri onemoglosti udov, rekonvalescenci po težkih boleznih nudi vdrgavanje bolečih udov, v trdovratnih slučajih močna dolgotrajna masaža s pristnim l> I A \ A fpaitcsskim žganjem naglo olajšanje trpljenja, bolečine se hitro omilijo in končno povsem ponehajo. Krvotok se ojači, koža se bodri k zdravemu delovanju in splošno dobro počutje se dvigne. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10.—, srednje veliki 26, a veliki 52 Din. Pazite na ime »DIANA« in čuvajte se ničvrednih potvorb! Če slučajno ne bi dobili v lekarni ali drogeriji >: DIANA« francoskega žganja, pa pošljite 50 Din in dobili boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavnega skladišča za Jugoslavijo: Jugofarma-cija d. d., Zagreb. tv'"1'.._•/ '.IfV . ' še! domov od maše, že ranjeno. Tudi zaslišane priče so mogle izpovedati samo to, kar so videli po umoru. Toda čeprav vsa poizvedovanja niso mojrla dognati obto-ženčeve krivde, so vendar vse okoliščine pokazale, da na kako tretjo osebo, ki bi lahko izvršila dejanje, ni misliti. Obtožencev zagovornik dr. Štor ie predlagal oprostitev, ali vsai opustitev predloga državnega tožilca, da bi bilo dejanje zvr-šeno premišljeno ali namerno. Senat ie res ugodi! obtoženčevemu predlogu in obsodil Janeza Alta na 12 let robije vštevši preiskovalni zapor. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in oriziv Okovan mrlič Kranjska gora, 23. aprila Ko so na našem farnem pokopališču kopali jamo za zadnje počivališče umrlega g. Janeza Hlebanja. posestnika na Srednjem vrhu. so na vel'ko začudenje našli komaj pol metra globoko okostniak moža, ki ie imel noge v gležniih in roke v zapestju okovane v težke železne okove. Novica te strašne najdbe ie šla hitro od ust do ust ter privabila mnogo vaščanov na pokopališče. Vsi so globoko pretrese™ ogledovali tajinstvenega mrtveca ter ugibali vse mogoče. Eni menijo, da ie bil pokopan že pred davnim; časi. drugim pa se zdi. da ie to žrtev kakesra zločinca med svetovno vojno. Fantastične govorice, ki se širijo daleč naokrog, naj bi prej ko slej zaiezila temeljito izvedena oblastna preiskava. Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu, natrpanih črevih, abcesih. sečnem pritiska, odebelelih jetrih, bolečinaii v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, uapad:b omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da nai pijejo taki bolnik; vsak dan zjutraj i:i zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova^ grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogeri-jali in špecerijskih trgovinah. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t ZAVOD ZA SNAŽENJE OKEN IN STANOVANJ se je preselil na Karlovško cesto štev. 8 I ter se cenjenemu občinstvu najvljudneje 5880 priporoča. KULTURNI PREGLE Iz mariborske kulturne kronike »Grob neznanega vojaka« na mariborskem odru Gostovanje delavskega odra »Svoboda« iz Ljubljane. V mariborskem gledališču sta gostovala gdč. Sava Scherbanova in g. Bratko Kraft v Reynalovi žaloigri »Grob neznanega vojaka«-. Igro je priredil in zrežiral Bratko Kraft. Prireditev žaloigre je učinkovita in prav posrečena. V štiri dejanja je zgoščena bol vojaka-zaročenca, ki tvega lastno življenje, da pride s fronte po slovo k izvoljenki-nevesti, po prva in zadnje medsebojno žrtvovanje v ljubezni poročne noči. V svojevrstni prispodobi, v razgovoru med vojakom in njegovim dekletom sc prikazujejo realizacije problemov ljubezni, materinstva, vojnih grozot. Čemu je B. Kraft potenciral žaloigro v balado, mi ni jasno. Prestiliziranje literarnih zamislekov kvari zdrav umetniški okus. Vlogo vojaka je podal Bratko Kraft sam. V svoji subtilní miselnosti in psihološko izklesani zadevi odnosa med ženo in možem, v svojestvenem prikazovanju najglobljih doživetij (napitnica padlim v II. dejanju), zahteva ta francoska igra igralca najvišjih teaterskih kvalitet, umetnika, ki bi umel podati te najbridkejše preizkušnje v plastični interpretaciji oživotvorjenega umetniškega instinkta. Te očarujoče sreče Bratko Kraft nima. Mehke in zvočne odrske slovenščine —pri nas jo obvladuje gdč. Kraljeva, ne smejo izkvarjati nevšečni primesi narečja in ne-obvladanje fonetičnih pravil. Mladostna svežost, ki veje iz odrske prikazni gdč. Save Schcrbanovc, toplina glasu, ki priča za vso vdanost ideji gre. so mi poroki, da bi uspela tudi kot* poklicna igralka. Vsi elementi močnega igralskega talenta so ji prirojeni. To se kar vidi in občuti. V šoli odličnegi režiserja bi si to krasno doto izoblikovala v visoke kvalitete. Igrala je pod močno režijo. Vse ono. kar nesi v sebi, ni prišlo do pravega izraza, vse se je videlo pritajeno, pridušeno. Veselim sc, d!a bi jo kdaj zopet videl in slišal. Inscenacija je bila preprosta: dva zastora in nekai bolj ali manj srečno postavljenih mobilii iz naše ropotarnice. Pač pa je bila odrska razsvetljava, prehodi iz globoke teme v neko mistenozno svetlobo, prav učinkovita. Med odmori je igral na slabem pianmu g. prof. Rančičaj proste improvizacije z močnim muzikalnim občutkom, dovršeno tehniko in duhovitimi inuzikalnimi dorn is leki. Izjaviti pa тотат, da smo vsi, ki smo sami preživeli vse, kar prikazuje igra, za- pustili gledališče pod mogočnim dojmom velike ideje, ideje, ki je ob svojem času razjedala naše duše, ki nam pa je bila obenem vsa tolažba in vse spoznanje: Na za-padu nič novega . .. Л—r K—c. Ä Plesni in gimnastični večer Erne Kovačeve Na večeru plesa in gimnastike, ki ga jo priredila naša domača umetnica gdč. Erna Kovačeva iz CVlja v Narodnem gledališču, se nam je zopet nudila prilika, da se seznanimo e cilji in metodami svojevrstne plesne in gimnastične šole E. Kovačeve, ki eo: skladno izoblikovanj leiesa obvladanje njegovih gibalnih sil in sposobnosti, preliti muzi kalne vrednote v realnost ritmičnih gib.Tv in Ta naloga s-e je plesalki in učiteljici posrečila do polne mere. V soloplesih: Ulanski napad, V alfe po godbi Dvořaka, Španski ples št. 1. in 2. po godbi Moskovskega in v Jaш Intermezzu: Boiizo je pokazala izredno močan ritmični in muzikalni občutek v dovršeno lepem skladu gibov in kretenj. Posebno sta zad i vila občinstvo elegantni Španski ples in originalni Bonza. V Dvořák oveni valčku se je pokazala mlada umetnica v krasnem kostumu. Bogata invencija je prišla do polnega izraza. Želeti je, da dobi umetnica tudi še vso oblast nad izražnvnlnimi sredstvi obraza, čeprav razumem težke prilike, v katerih je morala naelopiti. Mali ansambl 5 dam je pokazal, koliko se da doseči ob smotreni in vztrajni vaii. Veselili emo ее prožnih mladostnih telee v lepi zaokroženosti in izglajencsti mišičevja. Večja enovitost v velikosti bi S/1 povečala efekt. Posebno posrečeno je nastopila skupina v kitajskem plesu Čin-Ta-Tao po godbi Kolingha. Občinstvo se jo oddolžilo z močnim od v bravanjem, ki je bilo tem bolj presrčiio, rim manj je bilo — na žalost — posetnikov. Lep odhod dostojno zaključuje u-spelo predvajanje: treba je tudi na to misliti. Obžalovati je, da ее naša slovenska javnost vse premalo zanima za take prireditve in da ne kaže baš vzpodbudnega smisla za ritmično vzgojo in gimnastiko. Neokretnost, neokusna trdota in neobvladan Je v osebnem občevanju in v javnih nasopiii pa ne priporoča nikogar. Treba bo misliti, da odpravimo take družabne nedostatke, ki nas kazijo. To tem bolj eedaj. ko gredo naša društva tako pogost j v inozemstvo, da nas predstavijo in pokažejo. kaj da znamo. Mladi umetnici pa želim ves uspeh in srečen napredek. Opomba uredništva: Zgornja referata sta nam bila dostavljena šele te dni. čeprav sta se prireditvi vršili že sredi 1#Ре?еоа. Prireditvi pa sta taki. da zaslužita daljšo, četudi bolj pozno poročilo. Slavistika v Itali.fi. Letos se ie v Italiji znatno pomnožilo število stolic za slovanska slovstva na vseučiliščih. Iz Padove je bil imenovan v Rim D. Maver, da bi pre- dava! o poljski književnosti. Wo Ifang;} Giustj pa o č«"hi; prof. Enrico Damiani predava na rimski univerzi o slovanskih slovstvih sploh, posebno pa o bolgarskem. Profesor srbohrvaške in slovenske literature Arfuro Cronia biva začasno v Brnu. Ettore Lo Ga t to pa ie bil dodeljen padov-ski univerzi, kier predava rusko književnost. Vrhu teh stolic za literaturo ima Italija nekaj stolic za slovansko jezikoslovje. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek. IA.: Utopljenca. Red D. Petek, 25.: Vihar. Ped E. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Četrtek. 24.: Norma. Red C. Petek, 25.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Čelriek, 24. aprila: »Herman Celjski. Ab. C. K noni. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sreda. 30. aprila: Netopir. Gostovanje Mariborčanov in gdč. šuštarjeve. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 26.: Revna kakor cerkvena miš. Nedelja, 27.: Ognjenik. ».TUTRO« št. Щ 4 Četrtek", 24. IV. 1530 Pomače vesli * Letovanje kraljevske rodbine v Splitu. Kakor piše splitsko »Novo doba«, pride v kratkem Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom ter princema Tomisla-vom in Andrejem na letovanje v splitsko okolico. Visoki gostje bodo bivali v penzt-jonatu »Split« na Mejah. Kraljevska rodbina ostane v splitski okolici približno mesec dni. * Opozorilo davkoplačevalcem. V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih razglaša davčna uprava Ljubljana -mesto, da je razpored o odmerjeni zgrada-r.n, za davčno leto 1930. od zg'adb v območju mestne občine ljubljanske razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v Času od 28. t. m. io vštetega 5. maja pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5, H, soba '/ (vložišče). Pripomiira pa se, da bodo vsi davčni zavezanci po posebnih plači ln. h nalogih obveščeni o ugotovljen; davčni isnovi in o predpisan' zgradarini ter da šieie 30d'ievni pritožbeni rok šele od dneva po prejemu plačilnega naloga. * Uradne ure pri banski upravi. V uradih kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani so za čas od 1. maja do 30. septembra določene sledeče uradne ure: ob delavnikih od 7.30 do 12.30 dopoldne ter od 16. do 18. popoldne, ob sobotah od 7.3П do 13.30. t * Propagandistični film o Jugoslaviji. Po vesteh iz Š.benika se je te dni mudil tamkaj operater največje angleške filmske družbe British Gaumond film, Gimbert, ki bo snemal najzanimivejše kraje Jugosia-vije za propagandistični film o Jugoslaviji. V zadnjih dneh ie G.mben snemal slapove Krke in šibeniško oxo'.ico ter skupino kne-tov v narodnih nošah. Pred odhodom v Trogir je snemal tudi Šibeník. * Narodna igra »Prisega ob polnoči« na 75 odrih. »Jutro« je svoj čas naštelo 60 odrov, ki so vprizorili Manice Komanove igro »Prisega ob polnoči-. Od tedaj je to igro nanovo vprizorilo še 14 odrov. Od teh jo ie vprizorilo le 9 odrov enkrat, vsx drugi dvakrat in trikrat. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani pa petkrat, če vštejemo še podajanje v radiu, celo šestkrat. Po avtentičnih podatkih je bila igra podana 149 krat. Kot 75. oder in kot 150. predstavo pa jo vprizori sekcija JNAD »Jadrana« v ponedeljek, 28. t. m. ob 20. v ljubljanski drami pod častnim pokroviteljstvom Jugoslovenske ženske zveze in v režiji člana ljubljanske drame g. Brati-ne. Vstopnice se dobilo vsak dan od 15. do 17. ure v pisarni JNAD »Jadrana«, Tomanova ulica, arena Narodnega doma. * Državna razredna loterija. Kontroliranje in mešanje številk 5. razreda 19. kola se bo izvršilo javno 28. t. :n. v poslopju državne razredne loterije v Beogradu, žrebanje številk in dobitkov 5. razreda pa se bo pričelo 8. maja in bo trajalo do 2. junija. * Karlovac za pogorelce v Zaluki. Zastopniki sreskega načelstva v Karlovci: so se pretekli četrtek sestali z mestnim županom na konferenco, na kateri so razpravljali o pomoči nesrečn.m pogorelcem v Zaluki. Karlovški župan ie izjavil, da bo z vsemi močmi podpiral akcijo, ter je obljubil, da bo tudi mestni zastop v to svrho votiral primern znesek. Pričakuje se. da bodo tudi razna podjetja v Karlovci; pr,skočila pogorelcem na pomoč. * Smrtna kosa. V Vojniku pri Celju je umrla v 71. letu starosti gospa Marija G o-r e č a n o v a. mati tamkajšnjega poštarja Pogreb nepozabne pokojnice bo 24. t. m. popoldne na pokopališče v Vojniku. — Dne 22. t. m. ie v Rimskih toplicah izdihnila svojo blago dušo ga. Apolonija Zupanova v starosti S6 let. Pokojnica je bila dobra mamica in splošno priljubljena. Bila je tašča gostilničarja g. Gregorja Pušnika v Rimskih toplicah. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl g. Milan S с'a i f f r e r, upravitelj šole na Vrhniki. Pogreb bo 25. t. m. ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Cerkljah ob Krki je umrla ga. Jožefa P e-t r i č e v a v 78. letu starosti. Pogreb pokojnice bo 24. t. m. dopoldne. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! 12 letni Milan in 15 letni Drago prosila svojega očeta Štefančiča, čuvaja postajališča Radeče, naj jima dovoli, da se s čolnom vozita po Savi. Sioer nerad, je Šte-iančič to končno dovolil. Čez nekaj časa pa se je slišal s Save klic na pomoč. Čoln se je prevrnil. Dvanajstletnega Milana se pograbili valovi. Brat njegov, ki zna plavati, se je zaman trudil, da bi ga rešil. Nesrečni deček je izginil v valovih ter ga doslej še niso našli. Ponesrečeni deček ie po-sečal 7. razred osnovne šole v Radečah ter bil marljiv učenec. Hudo prizadetim staršem naše sožalie! * Prvi čebelni roj so imeli včeraj v zdravilišču na Golniku, kar je gotovo najboljši dokaz milega podnebja. * Neznanokam je izginil na velikonočni ponedeljek zjutraj najstarejši sin čevljarja v Rimskih toplicah Ivana Zupana Janez. Mladenič je zastavne postave, oblečen v temno modro obleko in z rjavkastim klobukom. Istega dne zjutraj je še doma izjavil, da se odpelje v Zidani most, odkoder Pa ni več ne duha ne sluha o njem. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli iz prijaznosti sporočiti na naslov: Ivan Zupan, starejši, Rimske toplice. Volneno moško in dámsko blago svile, mousline, etamine, pol svile v največji izbiri po najnižjih cenah Vam nudi tvrdka JOS. SNOJ, Ljubljana v palači Mestne hranilnice. 6013 Prepričajte Sfe« da so naše pomladanske oblekce, pomladanski plašči in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri í)ra|© Sorup & Юо. LJUBLJANA. Miklošičeva 14. * Triglavski dom na Kredarici (25!5 m', ostane ( dprt in oskrbovan do ponedeljka 28. t. m. Ves Triglav je še zasnežen in je posebno na ledeniku tik pod D o me-m iJe-trojn.k Ivan Jakič, stanujoč v Vodmatu, je prijavil, da mu je v torek ponoči neznan storilec odpeljal 6O0 Din vredno kolo. Ukradeno kolo je imel Jakič spravljeno v verandi stanovanja. Jakičevo kolo .ie znamke »Rambler«: in je črno pleskáno. u— Vlom v podstrešje. Zasebnica Marija Žitnikova, stanujoča na Poljanski cesti 15, je predvčerajšnjim dopoldne opazila v podstrešju h.še neznanega mladeniča, ki se ga je nemalo prestrašila. Na njeno vprašnje. kaj počne v hiši, je neznanec odgovoril, da išče stanovanje, nakar je hitro skočil po stopnicah in izginil presenečeni Žitnikovi .zpred oči. Kmalu zatem pa se ie 2itnikova prepričala, da ;e neznanec iskal vse kaj drugega, kakor pa stanovanje. Ugotovila je namreč, da je izginilo z neznancem razno čevljarsko orodje, ki ga je imela spravljenega P^d streho. Neznanec je poleg orod'a ukradel tudi dva para čevljev, galoše :n celo kožo. usnje za rokavice v skupn, vrednost; 800 Din. Oškodovanka je zadev-» takej prijavila policiji, ki pa nima zaenkrat za la^om še nobene sledi. e— 25 letnico svojega trgovskega poslovanja praznuje te dni g. Maks Oswatitscn, znani veletrgovec s premogom л? Celju. V tej dobi mu niso bili prihranjeni udarci usode. ki jih je možato prenesel. Zaradi svoje neutrudl.iive delavnosti in poštenosti slovi jubilant kot vzor trgovca. Njegovi poslovni prijatelji mu želijo še mnogo srečnih in uspešnejših let. e— »Herman Celjski« na celjskem odru. Znamenita drama v Celju živečega znanega slovenskega pisatelja dr. Antona No-vačatia »Herman Celjski« se vprizori v celjskem gledališču v nedeljo 4. maja dvakrat: ob 16. za okoličane, a ob 20. za ostalo občinstvo. Zaradi ogromnega ansambla (nad 40 oseb) se ne more predstava vršiti pri normalnih cenah in veljajo zato povišane cene. e— Za letovanje svojega naraščaja v Martinščici krai Sušaka je prejelo Sokolsko društvo v Celju od Higijenskega zavoda v Zagrebu tozadevna navodila iz katerih objavljamo glavne udobnosti, ki jih bo imel vsak udeležnik. V letovišču se goji sistematično vsake vrste šport, n. pr. veslanje, jadranje, plavanje, tek, tenis, kegljanje itd. Poleg tega sta organizirana 2 izleta s pa-robrodom po morju in 1 izlet v planine ter več izletov v bližnjo okolico peš kakor tudi s čolni. Udeležniki so podvrženi šolskemu disciplinarnemu redu in je nadzorstvo mladine v najboljših rokah. Zatorej ponovno apeliramo na roditelje sokolskega naraščaja, da po svoji moči nudi svo?im najmlajšim udeležbo tega letovanja. Skušal se bo primankliaj, katerega roditelji v celoti ne bi zmogli kriti z nabranimi prispevki. Upamo, da nam bo celjska javnost v tei« oziru priskočila na pomoč e— Ustanovitev protituberkulozne lige v Celju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pokrenil akcijo za ustanovitev krajevnih protituberkuloznih lig v vseh večjili krajih Dravske banovine. Tudj za mesto Celje in okolico ie nujno potrebno, da se ustanovi krajevna pro-tituberkulozna liga, katere namen je, da se bavi z vsem; vprašanji, ki so posredno ali neposredno v zvezi z bojem proti tuberkulozi. V ta namen sklicuje celjska ekspozitura OUZD sestanek, ki bo drevi ob 20. v posvetovalnici na mestnem magistratu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev sestanka, volitev začasnega odbora krajevne protituberkulozne lige v Celju in slučajnosti. e.— Predavanje o fotografiranju. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila drevi ob 20. v tukajšnji trgovski šoli zanimivo predavanje o iotografiranju. Vstop prost. e— Navodila za letovanje sokolskega naraščaja so razvidna iz navodil, ki so nalepljena v izložbi drogerije Sanitas. Prijave se sprejemajo pri Sokolském društvu v Celju najkasneje do 15. maja. e— Smrtna kosa. V celjski začasni vojni bolnici je umrl 22-letni rekrut 39. pehotnega polka Ramadan Velija Sulejmanovič. e— Neizogibne žrtve velikonočnega streljanja. Na veliko nedeljo se je pri streljanju s pištolo ponesrečil na Gornjem Ti riskem pri Šmarju 23-letni posestnikov sin Vinko Ranzinger. Strel mu ie preluknjal levo roko. Isti večer se je pripetila druga slična nesreča na Hurnu ob Sotli. Delavec Josip Božič iz Klenovca je tako neprevidno streljal s pištolo, da je z eno kroglo zadel 31-letnega steklarskega delavca Alberta Kunštka v desno nogo. Oba poškodovanca sta bila sprejeta v zdravljenje v celjsko javno bolnico ;— Nesrečen padec. V neki gostilni v Novi cerkvi pri Vojniku so se domači lantje stepi; ;ta velikonočno nedeljo zvečer. Nastalo je seveda veliko prerivanje med katerim je padel 40 letni kovač Friderik Štimulak tako nesrečno po tleh, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Tudi njega so pripeljali v celjsko bolnico. e— Ukradeno kolo. Mesarskemu mojstru Francu Gajšku je na velikonočno soboto odpeljal neznan tat z dvorišča hiše št. 7 v Gosposki ulici okrog 800 Din vredno, črno pleskáno moško kolo znamke ,Bre-nabor«. Za tatom poizveduje policija. e— Zgodaj je začel. Celjska policiia je aretirala 16-Ictnega Viktorja F. iz Celja, ker sumi, da ie on v zadnjem času hudobno poškodoval več akacij v bližini »Skalne kleti1?- v Zavodni. Drevje, kateremu je popolnoma olupil lubie, se bo seveda posušilo. Dalje je tudi osumljen, da je odtrgal in odnesel več klopi z igrišča Atletikov. e— Tatita Angela Kurnikova ni bila aretirana, kakor smo včeraj pomotoma poročali, temveč je brez sledu izginila iz Celja. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se ponovi znamenita drama iz preteklosti Celjskih grofov, Novačanov »Herman Celjski« za ab C. — »Adieu Mirni«, moderna Benatzkyic-va opereta, ki je bila lani zaradi izredno zabavne vsebine ter moderne muzike »šla-ger« operetne sezone, se na splošno željo ponovi ter se bo vršila njena premijera v najkrajšem času. a— Tujsko - prometno gibanje v /Mariboru. V prvi polovici meseca aprila je bilo priglašenih na zgliševalnem uradi: 1185 tujcev, med njimi 268 inozemcav. V minulem prvem četrtletju pa .ie bilo priglašenih 9254, odglašenih 9397 oseb. Od 1776 inozemcev, prispelih v Maribor, odpade na Avstrijce 1358, na Čehoslovake 141, na Nemce 111. na Italijane 84. na Madiare 33 _ na Ruse 18 na Francoze /. dočim je Poljakov in Kitajcev prispelo po 5. t\ icarii 4, po í Američana in B?!g:jca, po 1 Anglež, B'i'gar, Azjat. Holaiiďec, Rumun iz Skandinave. a— Škandalozna cesta Radvanie-Pekre Cesta Radvanie-Pekre je skrajno zanemarjena. Ker je izletniška sezona pešcev, kolesarjev in avtomobilov že pričela, je pač nujno potrebno, da se oblasti pobrigajo za vse prometnejše ceste v mariborski okolici. Omenjena cesta je tako razorana, da je vsaka vožn;a skrajno nevarna, kupi gramoza pa so nasipani kar sredi ceste (!). Kolesarji so primorani, da cel kilometer pešačijo in to — dober streljaj od mesta! V dobi, ko govorimo o avto-cestah na Pohorje, zvenijo gornja dejstva prečudno in gotovo niso v čast prizadetim činiteljem. a— Šola mariborske Glasbene Matice bo izvajala dne 3. maja pod vodstvom ravnatelja Hladeka-Bohinjskega znamenito Dvořákovo kantato »Mrtvaški ženin«. Nastopilo bo 230 gojencev javne Matične glasbene šole. Danes velika pustolovna senzacija: Jimijevi milijoni V glavni vlogi RICHARD TALMADGE »Človek iz gumija« Danes ob 4.. У28. in 9. twi. »Kino Ljubljanski dvor« Telefon 27,30. a— O nizozemskih genijih slikarstva, Kycku, Rubensu, Halsu in Rembrandtu, bo predaval v torek, 29. aprila in v petek 2. maja, v Ljudski univerz; znani dunajski vseučiliški profesor dr. Strzygowski, svetovna kapaciteta na umetnostnem polju. a— Iz vlaka je padla v torek zvečer na koroškem kolodvoru 45 letna Apolonija Gašper.ieva in si pri padcu zlomila desno roko. Ponesrečenko so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. a— Nezgoda na cesti. Na Tržaški cesti 46 letni višji sprevodnik A. Permoser tako nesrečno spodrsnil, da si je pri padcu v jarek zlomil desno roko in ključnico. Moral je iskati pomoči v splošni bolnici. a— Zdravstveno stanie v Mariboru. Mestnemu fizikatu v Mariboru so bili v času od 15. do 21. t. m. prijavljeni 4 primeri obolelosti za nalezljivimi boleznimi, m sicer 3 za škrlatinko ter 1 za senom. a— Če ne dovOliš plesati s svoio ljubico. V ír os til 11. i pri »Veselem vencu« v Daiukov i ulici imaio Tadio in se včasi ob godbi tudi zasučeio. Na veliko nedel.io ponoči ob 23. sta sedela tam pri eni mizi 22-letni Franc L. in 21-letni Adolf K., pri drugi mizi na Josip L. in niegova ljubica Marija Č. Francu L, se ie zahotelo malo plesa z lepo Marijo, česar pa njen Jože ni dovolil. Beseda ie dala besedo in končno ie Jože s svoio iz-volienko zapustil costilno. a ori odhodu še zaklical na koraižo. češ, kdor .io ima. nai pride ven. Franc L. in Adolf K. si tega nista dala dvakrat reči. mahnila sta .io za niim in га z latami tako obdelala, da so га morali prepeljati v bolnico. Tudi lepa Marija. ki ie Jožeta branila, ie dobila nekaj bunk. a— Hudo nesrečo z motoCiklom ie na velikonočni ponedeljek okrog 16. ure doživel sin stavbenika Hosteja iz Radvan.ia na cesti med Gornjo Polskavo in Slovensko Bistrico. Na nekem ovinku mu ie privozil nasproti avto. Hote! se mu ie izogniti, pri tem Pa га ie vrzlo v obcestni droz in nato v jarek. Pri tem si ie zlomil obe nogi in dobil tudi težke notranje poškodbe. Z reševalnim vozom so ga na.iprei odoel.iali v mariborsko bolnico. od tam Pa na željo svojcev na kliniko v Gra*cTec a— Pasja nad|0ga postaja do Mariboru vedno večia. Zaleti se ti nod поге. pred kolo. pod kon.ia. Tako se ie v ponedeljek 21. t. m. lovski pes pred kolodvorom zaletel v 20-letneza mehaniškeca pomočnika Ivana Ulbla. ki se ie vozil s kolesom po Aleksandrovi cesti, in га podrl na tla. On ■in kolo sta dobila poškodbe. — 34-Ietnemu ključavničarju Ignacu Hanrie.iu. ki .ie vozil isteza dne z enovprežnim vozom po Koroški cesti, pa se ie zalete! z laiežem pred konia volčiak. Koni га je pri tem oplazil s kani tom do njegovi levi zadnji šapi in mu poškodoval kremplje. a— Iz policijske kronike. Na glavnem trgu so v ponedeljek prijeli 18-letnega Otmar.ia Čagrana iz Pobrežja in 17-letnc- OTROŠKE nogavice 4lGOM Nafbope, najtraýne^íe, zato R D VMO -1 SC HIA S «'.pravija pravočasno zdravljenje v lujpališčuPistyan ali doma Pistyan-sko blato ali gotovi obkladki (komprese). — Brezplačni opis in informacije: L. SCHREIBER, Zagreb, Strossmayerov trg l/II. ga Avguština Završnika iz okolice Šoštanja, ker sta se sumljivo potikala okrog. Ko so ju zaslišali, so prišle na dan zanimive avanture obeh dečkov: prejšnji teden sta se podala na pustolovščine окгок Trbovelj, Hrastnika in Celja. Blizu Trbovelj sta vlomila v neko kict ter se dobro nasitila in napila. Kasneje sta v Hrastniku vlomila v slaščičarno Marije Jerman in odnesla za okrog 200 Din slaščic in pomaranč. Sedai pa pri »Grafu« pri ričetu čakata na svojo nadaljno usodo. Iz Kranja r_ prva elektrarna na Jezerskem. V našem listu -mo že ob več prilikah- podčrtali potrebo zgradbe elektrarne na Jezerskem, ki bi dobavljala vsej jezerski kotlini električni tuk. S tem bi Jezerčani predvsem pridobili na privlačnosti letoviščarskega in turističnega prometa pri življenju v tem edinstvenem planinskem kotu. Dobro avtobusno zvezo imajo Jezerčani že od lanskega ieta, kar jim je nadvse močno koristilo in omogočilo lep dotok ietoviščarjev in turistov. Več komforta morajo vnesti Jezerčani! Tudi v tem je storjen korak. Tamkajšnji veleposestnik Ivan Ofner namerava še letos zgraditi manjšo hidro-elek-trarno. Tri km 28.2 pod Kazino je že napravljen betonski jez na Jezernici, od koder bo del vode odšel po 80 metrov do'gih" lesenih rakah do zatvornic, od tod pa po 30 metrov dolgih in padajočih železnih ceveh do stavbe, kjer bo montirana spiralna turbina z ležečim vretenom tipa Francis, ki jo bo dobavil iz St. Pültna. Od elektrarne bo vodil daljnovod d<; hotela Kazine in do gostilne Stalar na Zg Jezerskem, kjer bosta dva transformatorja. Načrte za elektrarno je napravi! inž. Zvonimir Borošič iz Zagreba. Preteklo sredo se je vršil na licu mesta konrsijonalni ogled pod vodstvom sreskega načelnika g. Josipa Zni-darčiča iz Kranja. Iz škofje Loke šl— Poprava ceste. Stranska cesta od Plevne proti škofjeloški vojašnici se temeljito renovira. Cesta bo tudi tlakovana s kamenjem iz Kamcnitn:ka. V poslednjem času se ceste posipljejo z gramozom. Zaleglo pa posipanje nc bo boš mnogo, ker se nasuto kamenje v par dnevih do malega izgubi v kopicah cestnega blata. Najbolj trpita cesti v Poljanski in Selški dolini, ki staneta kljub desolatnemu stanju lepe dc-narce. Za poljansko dolino se je porabilo lani 222.35-4.85 Din. za Selško pa. vštevši cesto na Rudno 245.418.25 Din. šl— Tatvine. Kaže, da so se poslednji čas zopet prikradle v škofjeloški okraj osebe. ki jim diši tuja lastnina. V razdobju par dni je biio vlomljeno na Suhi. v Starem dvoru m v Bitnjem. Dolgoprstniki so odnesli največ plena na Suhi. Prisvojili so si zlato uro z verižico, nove čevlje, manjšo vsoto denarja in več dnigih malenkosti. V Starem dvoru so se zadovoljili s par drobnarijami. V Bitnjem pa so prišli tatovi v hišo ob času, ko so bili domači v cerkvi. Očividno izbirčni tatiči so odprli omare in razmetali perilo ter obleko vse vprek po sobi, a odnesli niso ničesar. Iskali so gotovo samo denar, ki ga pa niso našli. Iz Radovljice rc— Hudo razburjenje povzroča negotovost zaradi preselitve uradov. Radovljica sc nahaja pred vprašanjem: Biti ali nc biti. Jeseničani so prepričani, da dobe urade in že priporočajo Radovljici, kako se naj ta preuredi v letovišče ter pripominjajo: če je mestna uprava na mestu za tako delo. Ko se dva prepirata, pa tretji tudi neumorno dela na tem, da bi dobil urade, in to je Bled. Tudi na Bledu so prepričani, da pridejo uradi tja, čeprav- se govori, da na Bledu nc potrebujejo uradnikov, nego le petične ljudi. Vsi trije kraji se borijo za urade, poleg tega pa se bori še Kranjska gora za to. da bi ostalo sodišče tam, kjer je sdaj. Kdo bo zmagal? Neki vplivnejši gospod je sicer radovljiške meščane tolažil, da uradi ne gredo nikamor, ali vzlic temu se je podal radovljiški župan v Beograd in zagotovi! pri odhcdu, da prinese Radovljici za veliko noč take pir-he, da jih bo lahko vesela. G. župan se je vrnil, a s pirhi noče na dan. Radi bi pa v endarle vedeli, kako je z zadevo. rc— Sokolsko društvo opozarja, da je skrajni rok za priglasitev k izletu v Beograd 28. t. m. Na prijave, ki bi prišle po 28. t. m., se ne more več ozirati. Kakor MARIJA GOLJA roj. KASTELIC ANTON GOLJA •olski upravitelj na Ojstrici poročena v Celju Celje 21. IV. 1930 Ojstrica Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraja pomenijo- I. Sa» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. -temperaturo, 4. relativno vlago v 5 smer m brzino veira, 6. oblačnost I —10, 7. nadavine v mm) 23. aprila. Ljubljana: 7. 761.0, 9. 90, mirno, 8, dež, 5.9. Maribor: 7. 761.2, 8, 8.8, NW2, 0, —, —. Zagreb: 7. 761.6, II, 85, SE 2, 2, dež, 0.2. Beograd: 7. 760.6, 11, 90, NE 2, 9, dež, 0.5. — Sarajevo: 760.9. 9. 90, mirno. 9, dež, 5.0. Skopi ie: 7. 760.0, 11, 90, mirno, 10, dež, ?. Split: 7. 759.8, 13, 75, mirno, 0, —. —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.4, najnižja 8.6; v Mariboru 6; v Zagrebu 9: v Beogradu 11; o Sarajevu 8; v Skop-I ju 10; v Splitu 11. Solnce vzhaja ob 5.2. zahaja ob 18.56, luna vzhaja ob 3.39, zahaja ob 14.11. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Na jugu najbrž precej oblačno z zmernimi padavinami. V ostalem bo precej jasno in «e temperatura ne bo spremenila ;ujemo, je doslej priglašenih nad 40 članov in članic. Na belo nedeljo 27. t. m. bo gostovalo v Sokolském domu priznano marijonctno gledališče s Tabora v Ljubljani. Igrali bodo pravljično igro »Gašperjev junački čin«, delo domačega pisatelja Šviglja. Predstava bo popoldne in je s tem dana prilika tudi zunanjim gostom, da jo posetijo. Igra je posebno pripravna za mladino, pa tud'i odrasli bodo imeli svoj uži- ck. Z Jesenic s— Prazniki so minuli na Jesenicah v najlepšem razpoloženju, k čemer je največ pripomoglo lepo pomladno vreme. Skoro vse dni v elikega tedna je lil dež, po gorah je snežilo, a v soboto se je po hladnem dnevu vreme preobrnilo ter nam naklonilo v nedeljo in ponedeljek precej toplo pomladno solnce. Povsod je bilo videti vesele obraze, vse je hitelo v naročje narave. Oba dneva je vrvelo skozi Jesenice na stotine avtomobilov in motociklov v smeri proti Mojstrani in Kranjski gori. Veliko je bilo tudi zanimanje za nogometne tekme, ki so se vršile oba praznika na sokolském igrišču v Kurji vasi. Še večje zanimanje pa je vladalo za kino. Zvočni film »Atlantik«, ki se je predvajal v kinu Radiu na Savi, jc privab:l obiskovalce kar iz vsega okraja. Od vseh vetrov so prihajali mladi in stari, da vidijo to gigantsko delo sodobne tehnike. Predvajala se je ena največjih pomorskih tragedij vseh časov, katere žrtev je bil tudi 20 letni Janko Vovk z Jesenic. Za vse predstave je bila dvorana vedno do zadnjega kotička zasedena, tako da so se morali mnogi vrn ti. ker niso dobili prostorov. Vsa čast podjetnemu gospodu Sablatniku. ki se pri izbiri privlačnih f'lmov ne straši nc truda ne žrtev. V ponedeljek pa se je vršilo več plesnih zabav. Sportniki so imeli svoj ples v Sokolském domu, invalidi pa v Delavskem domu na Savi, toda udeležba ni bi'a baš najlepša, kar je pač znak. da sc mesec nagiba k koncu. Iz Laškega 1— Osebne vesti. Velikonočne praznike jc podban g. dr. Pirkmajer prebil v Laškem v krogu svojih sorodnikov — V torek se ie mudil v Laškem višji nadzornik g. dr. Kotnik, da se informira na licu mesta o utemeljenosti pritožbe našega županstva o tukajšnjem šolstvu. 1— Smrtna kosa. Na veliki ponedeljek popoldne je umrl v Marija Gradcu 74 letni živinski mešetar Ferdinand Knez, po domače Stare, znan daleč na okrog. — V petek ie v celiski bolnici preminula žena invalida Marija Svetličeva iz Laškega. Blag ji sporn :n ! 1— Sotnčne kopeli bo kopališka uprava napravila na levem bregu Savinje na trav-niku, vzetem od občine v najem. Obiskovalci kopalnih ut Olepševalnega društva bodo. ta pogoj je stavilo županstvo, smeli brezplačno uporabljati solnčne kopeli. Iz Novega mesta n— Parna žuga na Gorjancih v obratu. Kakor smo poročali, je vodstvo parne žage na Gorjancih nedavno ustavilo obrat zaradi nepričakovanih terenskih neprilik. Te dni je vodstvo obrat znova vzpostavilo in takoj zaposlilo 100 delavcev. Iz Konjic nj— Preselitev uradov S prvim julijem se preseli davčna uprava v Ogorevčevo hišo, in sicer v T. nadstropje. Tudi poštni urad se prestavi iz pritličja v I. nadstropje. Ta urada bosta zavzela celo I. nadstropje. nj— Konjiško pokopališče se nahaja v žalostnem stanju. Plot se je že podrl, tako da ima celo živina dostop na pokopališče. Skrajni čas je, da odgovorni faktorji napravijo red. Na vse mimoidoče napravi pokopališče v takem stanju, kakor se nabajru najžalostnejši utis. Iz Ptuja j— »Netopir« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v sredo 30. t. m. s Straussovo klasično opereto »Netopir«. Sodeloval bo ves operetni ansambl. Iz Ljutomera lj— Uradne ure za prijave za zlet v Beogradu, za informacije glede prenočišč itd. so do 27. t m. vsak delavnik od 6. — 7. zvečer v odborovi sobi Sokolskega doma. Po tem datumu pa vsako sredo od 6. — 7 istotam. lj— Električna luč sveti pri nas zelo neenakomerno in nemirno. Porabniki toka se splošno pritožujejo. Vzrok premajhne napetosti pa menda ni v krajevnem omrežju, ampak v daljnovodu. lj— Sokolsko društvo javlja, da priredi domači telovadili nastop z vesclico v nedeljo 15. junija. Sosedna bratska društva prosi, naj se na to ozirajo, ker zaradi krajevnih razmer ni mogoče preložiti nastopa na drug dan. Iz Šoštanja si— O umoru tovarniške delavke Marije Cavnikove, ki je bila, kakor smo že poročali, najdena na veliki petek v Brodhikovi šumi pod kupom stelje, ni beležiti novih momentov. O osebi morilca manjka doslej še vsaka sled. Obdukcija je dognala, da je bila nesrečna mladenka umorjena z ostrim okroglim predmetom, in sicer je bila zadeta naravnost v srce. Pokopali so jo na veliko soboto dopoldne ob številni udeležbi tovarniških delavcev ter godbe »Zarje«. Ljubi mec pokojnice je od ponedeljka, to je od dneva, ko so Cavnikovo pogrešali, neznanokam izginil. O groznem umoru se v Šoštanju po vsej okolici mnogo razpravlja. št— Napad z nožem. Na velikonočno nedeljo zjutraj sta popivala v gostilni pri Gričarju v št. Andražu dva delavca, zaposlena pri gradnji ceste Polzela—Velenje. Bila sta to Mesaric Jožef iz Lipovcev v Prekmurju in Šifrer Karel iz Mojstrane na Gorenjskem. Prerekala sta se zaradi nekih verskih zadev. Šifrer. ki je bil že precej vinjen, se je v svoji razburjenosti med prepirom zagnal^ v Mesariča in ga pehnil z nožem za vrat. Zadal mu je pod levim ušesom 3 cm veliko rano, komaj za pol cm od1 glavne žile. Iz Velenja pozvani zdravnik dr. žižek je Mesariča obvezal in ga prepustil domači oskrbi. Šifrerja so zaprli. št— Nogometni sport. Na veliki ponedeljek se je vršila nogometna tekma v Šoštanju med SK Žalec in SK Šoštanj. Zma-! gali so šcštanjci s 4 : 2 (polčas 1:1). GOSPODARSTVO Pogajanja za združitev celjske Zadružne zveze in ljubljanske Zveze slovenskih zadrug V slovenskem zadružništvu bo prišlo v kratkem do dnlekosežnih in pomembnih sprememb. Na podlagi dosedanjih pogajanj med Zvezo slovenskih zadrug ln Zadružno zveao v Celju je pričakovati, da.se bosU obe dve zvezi združili, kar bo gotovo vsak pravi zadružnik pozdravil z veseljem in zadoščenjem. Pa ne bi ovirali potek pogajanj in da ne bi s predčasnimi objavami škodovali stvari, dokler ni zrela za Javnost, nismo doslej o tem poročali. Glede na tozadevno v«.st »Slovenca' v velikonočni številki pa moramo poudarjati, da celjska Zadružna zveza nikakor ni primo rar a Iskati takega aranžma na ker je bila že predlanskim po utrpeli izgubi iz 1. 1925. po požrtvovalnosti svojih članic povsem sanirana, kakor j;' io ugotovi] že lanski občni zbor. Predvidena združitev je edino rezultat pametne zadružne politike in gospodarske potrebe ter bo. ko se izvrši, predstavljala izredno mečno in vplivno zadružno organizacijo. Zadružna zveza v Celju je najstarejša osrednja zadružna organizacija, saj obstoja že preko 45 let. Koncem 1. 1928. je bilo pri njej včlanjenih 163 zadrug. večinoma kreditni!?, ki so imele okrog 250 milijonov Din vlog in okrog ЗО.СОО članov. Zveza slovenskih zadrug pa je imela po podatkih, ki so bili iznešeni na nedavnem občnem zboru, ob koncu pret. leta 102 zadrug p 31000 zadružniki, od toga 67 kreditnih zadrug, ki imajo 350 milijonov Din vlog. Po združitvi bosta torej obe zvezi imeli okrog 330 zadrug s (13.000 zadružniki i« 6(10 milijonov Din vlog. o Nevarnost za nadaljnji obstoj našesra hmeljarstva Pred znatnim povišanimi nemške uvozne carine. Kakor znano namerava Nemčija v zaščito svoje agrarne produkcije povišali večje slevilo agrarnih carin Kakor sedaj poročajo iz Berlina, je agrarnim krogom uspelo, da je vlada vnesla v svoj agrarni program tudi povišanje avtonrnine uvozne carine na hmelj od 100 na 150 mark od 100 kg (20.25 Din od kg). Sedaj znaša siror nemška pogodbena carina 60 mark na 10 kg (8.10 Din na leg) in velja za vso pogodbene države, ker je vezana v nemški trgovinski pcvgodbi z Belgiio in Francijo, vendar pa bo Nemčija skusila j-o!; in revizijo teli dveh pogodb uveljavili novo carino od 150 mark. kar bi pomenilo najtežji udarec za паче hmeljarstvo. ki so itak nahaja v najtežji krizi. Zaradi ovir. ki so povsod stavijo uvozu, jo naš iz voj hmelja posta! v zadniih lotili vedno bolj odvisen od i/.v.-.za v Nemčijo. Od skupnega izvoza пя5<чга hmelja Je v zadnjih Telili odpadlo v rd.-.h.fkih na posamezni" države: ' 102!» 1928 102 Я Nemčiia 53% 78% <>3?í Avstrija 7>% 1% 16% Češkoslov. 36% 16% 1 Belgija 0",; P>% 3 % Francija 1% 2% \% V Nemčijo smo torej zadnja leta izvozili dve tretjini do tri četrtine vsega našega bmelia. dočim je odstotek izvoza v f~rško-slovnško ved'*o nianiši. Glede na izredno nizke сече našemu hmelju se jp lan i le povečal izvoz v Avstrijo. Го lip Nemčija povišala svojo uvozno carino od sedanjih 8 na 20 Din. tedaj bo naš izvoz «кого onemogočen, zlasti pri cenah. k! so lani znašale za savinjski brneli 2 do 8 Din 7Л kg. Tudi dražji zaloški hmelj bo pri uvozu v Nemčiio le deloma. prenesel novo obremenitev, kajti zaloško hmeljarsko udruženje računa, dn bo izvoz žateškega hmelja v Nemčijo padel za polovico če se uveljavi povišana nemška carina. Našo težko preizkušeno hmeljarstvo je torej pred največjo nevarnostjo. Gre za njegov nadaljnji obsfoi. kajti dosedanji izvoz • Nemčijo ne bo nikakor mogoče nadomestili z izvorom v drugo države: naše domače pivovarno рм pomb'io kr.mai 1% vse domače produkcije. Zaradi katastrofe, ki je zadnja leta zajela hmeljsko produkcijo. ie naš izvoz hmelia itak znal no padel. Lani smo izvozili le še 32 973 met. stotov hmelja napram 76.78 stolom v letu 192S. Stvar je skrajno resna, kajti predlog za povišanje nemške carine je definitiven, kakor sta izjavila le dni nemški pesi. Pichl in tajnik nemškega hmeljarskega udruženja Sehl oder na zborovanju hmeljarjev v Nandlstadtu. Povišanje carine je odvisno le od pristanka Francije in Belgijo, dočim Češkoslovaška in Jugoslavija nimata v pogodbah z Nemčijo te postavke vezane. - Nadomestek za davščino na panočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani. V т-Ur. listu? od 10. t. m. je med drugimi naredba-mi objavljena tudi nare.-lba o sanitarno -•-•brtni kontrolni davščini mestne občine ljubljanske, ki stopi takoj v Veljavo kot nadomestek za dosedanje» davščino na po noč o i obisk gostiln in kavarn in davščino na igre v gostilnah in kavarnah. Sanitarno-obrtna kontrolna davščina se pobira od vseh gostilniških, kavarniških in točilnih obratov v območju mestne občine in se odmerja na podlagi letnega prometa v vsakem posameznem obratu po nastopni izmeri: od 40—100 hI letno potočenega vina se plača 2 Din dnevno, od 100 — 200 hI potočenega vina 5 Din, od 200 — 30!) lil 10 Din. od 300 do 400 hI 20 Din. cd 400 — 500 hI 30 Din in preko 500 hI letno potočenega vina se plača dnevno 40 Din. Gostilničar, ki n. pr. potoči dnevno 30 litrov ali Mno 110 lil vina. ima torej plačali devno 5 Din ali letno 1825 Din le davščine. Če preračunamo to davščino na liter potočenega vina, tedaj vidimo, da znaša obremenitev 10 do 30 par pri litru. Ta davščina se plačuje vnaprej v mesečnih obrokih mesttni blagajni. V 14 dneh od dne. ko je bila razglašena naredba. torej do 2. maja. je vsak izvršilec gostilniškega, kavarniškega ali točilnega obrata dolžan, prijaviti mestnemu magistratu svoj letni promet na ro^iacri ugotovitve nrrnieta v minulem letu. V bodoče se imajo te prijave podati vsako leto decembra, če prijava ni nodana, se odmeri davščina po uradnih nnoomočkih ■ zoper to ni priziva. Drugače je priziv v 14 dneh dopusten na občinski svet in zoper njegovo odločbo na bansko upravo. Če ее sanitarno-obrtna kontrolna davščina ne plača do 15. dne vsakega meseca, jo je izterjati e politično eksekucijo. = Občni zbor Zadružne zveze r Ljubljani se bo vršil 30. t. m. ob 10. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Iz objavljene bilance posnemamo naslednje postavke-Vloge članic pri Zvezi so se dvignile za 35 na 180 milijonov Din na drugi strani pa so se terja*ve v tekočem računu povečale za 5.7 na 57.3 milijona Din in naložbe (pri ha ri kali) za 23.9 na 107 milijonov Din. Dobiček /naša 41.642 Din. Med dohodki .ie vnesena državna podpora v višini 45.000 Di;; napram 110.000 v pret. lotu. Aktivnost nemške zunanje trgovine. V preteklem letu je Nemčija prvikrat zopet dosegla aktivno trgovinsko bilanco, kajti pri znatno povečanem izvozu od 13.482 milijonov mark je uvoz znašal le 13.435 milijonov mark. Nemška trgovinska bilanca pa se tudi v tekočem letu ugodno razvija. V prvoni četrtletju t. 1. je dosegla aktivnost trgovinske bilance že 62 milijonov mark, torej več kakor v vsem pret. letu. = Amerika kot dolinica Evrope. Glede na veliko zadolžitev Evrope v Ameriki bo marsikomu nerazumljivo, če se govori o Ameriki, kot dolžnici Evrope. In vendar je v bilanci kratkoročnih obveznosti in terjatev Amerika napram Evropi močno pasivna. čeprav je v pogledu dolgoročnih obveznosti največja upnica Evrope. Washinston-ski Departement of Commerce objavlja statistiko, po kateri so koncem pret. lela znašale v Zedinienili državah naložene kratkoročne evropske naložbe 3.09 milijarde dolarjev, nasproti 1.48 milijarde dolarjev ameriških kratkoročnih dobroimetij v Evropi. Čisti saldo ameriške kratkoročne zadolžitve v Evropi znaša torej 1.6 milijarde dolarjev. Od evropskih kratkoročnih naložb v Ameriki odpade 1.65 milijarde dolarjev na depozite pri ameriških bankah. Ameriški akceptni posli so pretežno financirani od Evrope, kajti koncem pret. leta je bilo od skupnega stanja ameriških akcentov v višini 1.73 milijarde dolarjev financiranih od Evrope nič manj kakor 0.89 milijarde dolarjev. Če bi ее medsebojne kratkoročne obveznosti med Evropo in Ameriko danes na mah likvidirale bi morala Amerika za svoj pasivni saldo oddati Evropi 40% vsega ameriškega zlata. Ni torej samo Evropa kot dolžnica odvisna od Amerike, temveč je nasprotno tudi Amerika danes zaradi svoje kratkoročne zadolžitve močno odvisna od Evrope. = Dobava mesa. Dne 26. t. m. se bo vršila pri infendanturi komande dravske di-vizijski oblasti v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od dneva cdo-britve pogodbe do dne 31. marca 1931. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, nogoii pa pri omenjeni Intendanturi). — Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja ponudbe glede dobave usnjatili jermen, kita. gorilcev in raznih drusili delov za karbidno svetilke, 500 kg krp, 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, verig, gnojnih vil ter glede dobave vijakov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 1000 komadov U-železa, raznih delov za tračnice in delov za kolesa. — Dne 9. maja so bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, ofertalna licitacija glede dobave 350 000 kg kartona. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dno 7. maja se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobavo 23.870 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri omenjeni komandi.) Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (23. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za okrogli les in sicer 30.000 tekočih metrov borovine (obeljene. 23. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet p.rilično velik, zlasti v devizah Praga Newyork i n Berlin. Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska dr-užba, in sicer povišanem tečaju 312. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda danes ponovno okrepila ter se je za aranžma trgovala po -423, za .kaso po 421—422.50 in za december po 426—427.50: 7 odst. Blairovo posojil r> pa je za malenkost popustilo ter ie bilo za-kHučeno po 85.75. Med bančnimi vrednotami j'e vzbudi! pozornost znaten dvijr tečaja Srpske banke, ki še včeraj notirala 15S Din, danes pa ie bita spričo velikega povpraševanja zaključena po ISO. V ostalem je prišlo do prometa v Jusobanki po SI—S2. v Uironbanki po 199, v Poljedelski po 55. Industrijske delnice so bile zanemarjene. Devize in valute Ljubi ia na. Amsterd. 22.76, Berlin 13.175 do 1.3.505 (1.3.49). Bruselj 7.S905, Budimpešta 9.SS5, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.72, London 27-1.55. Newyork 56-3.3—56-53 (5ň.43), Pariz 221.76. Prasa 167—167.S0 (167.40). Trst 296.30. Zagreli. Amsterdam 22.76. Dunaj 795.22 — 79S 22. Berlin 13.4750 — 13 5050 Bruselj 788.50. Budimpešta 987 — 990, Milan 295.221 do 297.221. London 274.45 — 275.25, Ne\v-vork kabel 5644 — 56.64, ček 50.33 — 56.53. Pariz 220.76 — 222.70 Praga 167 — 167.80, Curih 1094.40 — 1097.40. Curili. Zagreb 9.1275. Pariz 20.24, London 25.0775. Newyork 515 90. Bruselj 72.—. Milan 27.04, Madrid 04.50. Amsterdam 207.00. Berlin 123.10. Dunaj 72 70. Sofija 3.74, Praga 15.2F50. Varšava 57.80, Budimpešta 90.20, Bukarešta З.О7. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 98 bl.. 7% Blair S6.50 Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 120 den . Praštediona 905 den. Kreditni zavod 1.ÍS3 den., Vevče 132 den.. Ruše 260—270, Kranjska drustr. 312 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna "koda aranžma 422 — 423.5. kasa 421 — 423 za maj 422 — 424, za december 420 — 427.5, investicijsko 86.75 — 87.25, agrarne 54 do 55, 8% Blair 97 — 9S. 7% Blair R5.5-86; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910. Union 188 _ 200. Jugo 81 — 83, Narodna 8900 bl.. Srpska 180 — 190, Zemaliska 145 elo 152. Ljubljanska kreditna 120 denar. Po.'jo 58 — 58.25: industrijske vrednote: Naš i čka 1500 bl., Gutmaun 170 — 178, Sla-veks 7O den. Slavonija 200 den., Drava 27O do 320, Šečerana 375 — 385, Brod vagon 110 len., Union 135 — 150 Vevče 125 den., Isis 30 — 40. Dubrovačka 445 — 455. Jadranska 505 Trbovlje 485 _ 490. Heograd. Vojna škoda 426.5—428 5 zaklj.. za anril 428 zaklj., za maj 431.75 — 135 j zaklj., investicijsko 86.5 — 87 5, agrarne 55.5 - 55.75. 7% Drž hip. banka 83 zaklj.. Narodna banka 8780 zaklj. dolžina 25% 1.50 m in m, 50; 2.25 2.50 m in 25% 3 in 3.50 m. premer 11 id do 14 cm na tanjšem koncu), 30.000 tek. metrov hrastovine (noobeljene dolž. 20% 1.25 do 1.50 m, 80% 2.25 — 2.50 m. premer 11 'lo 14 cm na tanjšem koncu, dobava v 3 partijah), dalje je povpraševanje za večjo množi 10 smrekovih letvic (14X16 mm, 3 do 4 111). za 4000 komadov hrastovih pragov (12X18X130 cm) in za deske (smreka' — jelka, 18 nun. najmanj 60% smreke paralelne. od IG cm sir. navzgor, medija 22 do 23 cm. za večje množine). Žito. Cbieago (23. t. m.) Pri čvrsti tendenci se je pšenica za maj okrepila od 103 V, na 104 in koruza od 81 111 pet osmink na 82 in tri osininke. + Lubijanska borza (23. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov 111 bilo. Nudi se pš"iiica (si. post, mlev. tarifa Dlač. 30 dni) baška 80 kg po 255 — 257.50 78 kg po 250 — 252.50, 77 kg po 245 — 247.50; rž: baška, 72/73 kg po 202.50 — 205- koruza: baška proniptna |>o 142.50 — 145 za maj po 145 — 147.50; ječmen: baški. 03,'64 kg po 162.50 — 105; oves: baški, navadna tarifa po 180 _ 185: moka: Og fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. -r Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 3 vag. pšenice, 5 vag. moke. 4 vag otrobov. 24 vag. koruze, 1 vagon ovsa in 1 vagon ječmena. Pšenica; baška, 77 kg 195 — 200: 78 kg 200 do 205; go<~njebaška in banaška. Tisa, šlep, 78 kg 202.5 — 207.5; gornjebanaška, 78 kg 197.5 — 202.5; sremska, 77 kg ISO do 182.5. Oves; baški in sremski 125—130. Je« Iliru: baški m sremski, 63/64 kilogramov 110 — 112.5. Koruza: baška in sremska 95 do 100; ladja Dunav 97.5 — 100; za maj 100 — 102.5; banaška 90 _ 92.5: ladja Dunav 97.5—100.Moka: baška »Ogg- 335 -345: ,02i 330-S--0; - 295 -305,»5-240 -250.r6-170 - ISO; »7: 125 — 130; »8- 85 — 93 Otrobi: baški in banaški 65 — 75. -r Budinipeštanska terminska borza (23. f. m.). Tendenca neenotna; promet srednji. Pšenica: za maj 20.03 — 20.04, za junij 20.54 — 20.55 za oktober 19.86 — 19.87; rž: za maj 10.48 — 10.50, za junij 10.93 do 10.94. za oktober 12.49 — 12.50: koruza: za maj 11.89 _ 11.90. za julij 12.18 — 12.20, tranzitna za maj 11.08 — 11.10. Dopisi BLLD. Pred par leti je Bled preživljal velikonočne praznike še napol v zimskem spanju. Prišlo je pač nekaj ljubljanskih izletnikov, a komaj se je dan nagibal h koncu. že je bilo naše letovišče zopet pusto in prazno. Pa je začela sistematična propaganda g. Kcnde za tujsko predsezono po izredno nizkih cenah in uspehi so vidnejši od leta do leta. Letos se more reči, da je blejska sezona že pričela in na veliko noč je bilo pri nas živahno kakor včasih ob pričetku poletja. V Parkhotelu je polno tujcev — Nemcev iz Bavarske — tudi v drugih hotelih se že oglašajo gosti, v kavarni Kazino svira vsak popoldan in zvečer ljubljanski Odeon orkester, na praznike pri Kendi skoraj nisi dobi! v restavraciji prostora. Kakor vse kaže bo letos sezona rekordna in že sedaj so v hotelih po večini oddane sobe tja do poznega poletja. Bled se je letos dobro pripravil: cela vrsta novih stavb je pod streho in prostora bo za nekaj sto tujcev več, nego lani, Največja stavba je petnadstropna zgradba Parkhotela, ki bo do 1. junija že otvorjena in predstavlja po svoji zunanji m notranji ureditvi, z liftom, krasnimi apartmani, ki so opremljeni s telefonom, toplo in mrzlo vodo in lepimi zaprtimi balkoni najmodernejše hotelsko podjetje. Stavbna dela vrši renomirani stavbenik g. Slavec iz Kranja. Tudi veliko kopališče Parkhotela bo letos znatno razširjeno ter bo moglo sprejeti še enkrat toliko kopalcev kakor dosedaj. Vse se na Bledu modernizira, samo cestc propadajo, da je groza in gostje kmalu ne bodo imeli kod hoditi. Z veseljem smo culi, da dobimo moderno cesto Lescc-Blcd, toda nič" manj važno je, da se končno uredi tudi vprašanje naših ulic in ceste okrog jezera. Tu se je mnogo, mnogo zanemarilo. Občina ima sedaj velike dohodke od taks, Blejci dobro vedo, da je treba vse storiti, kar bo povečalo privlačnost njihovega kraja — a vendar, za veliko noč je bila cesta okrog jezera še v dezolatnem stanju in nikjer ni bilo videti priprav, da bo boljše. Skrajni čas je že! Antiseptički preparirana ie bila, je in bc najboljša Dokazano najbolj dovršena KOLESARJI POZOR! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Aiglon" Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Ljublju-.a, Dunajska cesta 21. ммррмшривмпррг" Iz življenja in sveta Ženske v javnih poklicih Lev»; gdč. dr. Samulonova, sodnica iia berlinskem deželnem sodišču. — Desno. gdč. prof. Šarlota Bühler. specialistka za psihologijo otroka. Ameriška reklama Dunajski skladatelj Cranichstätten pripoveduje, kaka je pred vojno postal slaven v Ameriki. Spisal je opereto »Deklica? Deček?«, ki je bila zelo všeč r.ekemu gledališkemu ravnatelju. Odločil je, da bo skladatelj osebno vodil prvo predstavo. Toda «me Cranichstätten je premalo povedalo občinstvu. »Ali ne bi hoteli umreti?« je vprašal ravnatelj osuplega Nemca. »Težko je z varni, ker ne razumete prave reklame. Vsekakor boste morali izginiti. Nič mi ne ugovarjajte! Takoj je videti, da ste pravi zelenec iz Evrope. Poslušajte! Jutri zgodaj boste zapustili hotel in vratarja naprosili, naj vam posodi en dolar. Razumete? Točno en dolar! Na ulici vas bo čakal avtomobil. Odpeljal vas bo v lepo vilo mojim dobrim znancem. Prav lepo boste tam preživeli tri dni. Lahko kvar-tate, igrate tenis, dvorite gospodičnam aH pišete novo opereto. A ne smete poslati od tam nobenega pisma in nikoli ne stopiti k telefonu. Skratka, postali boste »mož, ki je izginil brez Sledu z enim dolarjem v žepu«. Vse to se je zgodilo in zvečer, dva dni pozneje, je našel skladatelj na svoji postelji sledeče ravnateljevo pismo: »Vstanite ob 2.30 ponoči. Ne smete se umiti in obriti. Kava nai tudi izostane. Ob 3. pridem po vas.« Ob 3. je ravnatelj pridrevil k zaspanemu skladatelju. Z veščim očesom si ga je ogleda! in mu strgal ovratnik, ki ga je vrgel skozi okno. Z ostrim nožem je potem razparal skladatelju obleko in jo obilno pomazal z blatom iz mleka na ulici. Nato sta oddrevila z avtomobilom. Spotoma je pripovedoval ravnatelj o dogodkih, ki so se bili dogodili v tem času. Komponista so zaman čakali v gledališču in mu telefonirali v hotel. Vratar je povedal svoje zgodbe z dolarjem. Jutranji listi so prinesli vest o izgubljenem tujcu. Policija je pričela s poizvedbami. Neki novinar ie odkril, da je spremljala Cranicb-stättna v gledališče mlada ruska dama. Na te;n je bilo neka i resnice. Skladatelj se je s to damo seznanil na parníku in ga je res spremila dan poprej v gleda&išče. Listi so seveda strnili vse dogodke skupaj. Pričeilo se je mrzlično iskanje »skrivnostne lepotice«. Električna reklama je javila svetu »skrivnostno ljubezensko dramo izgubljenega skladatelja«. Kmalu so sporočili, da si je vzeil življenje! V pristanišču so našli njegovo truplo. Potem je bila vest preklicana. Samomorilca so spoznali in je bil drug mož. Policija je razpisala denarno nagrado za podatke o izgubljencu, »naj bo živ ali mrtev«. Med tem je prispel avtomobil v zakotno kitajsko četrt. »Zdaj,« je rekel ravnatelj, »stopite ven, spustite se na ono klop v parku in poskusite zaspati. Kmalu vas bo napodil stražnik. Vprašatlvas bo za ime, da sestavi zapisnik. Cm bo začuj Vsak ve, kako dobrodejni vpliv imajo ASPIRIN-tableie na vsako bolezen prehlada, revma-iizem, zobo- in glavobol. Veš, da je lažje se paziti, kot se zdraviti. Ravnaj se po tem vzemi že pri prvih znakih prehlada 1—2 ASP1RIN-tableti. Prihraniš si mnogo gorja. Zapomni si: pravočasno vzemi Aspirin* tablete. Pazi pa na to: vsak zavoj in vsaka tableta nosi Bayer-jev križ. ime Cranichstätten, bo veselo zavpil in vas odvedel na policijo, da dvigne razpisano nagrado. Seveda jo bom plačal jaz sam in je policija že pristala na to. Nadzorniku povejte, da ste zgrešili pot v nepoznanem mestu in blodili naokrog, ker niste vešči angleščine. Dodati morate seveda, da niste ničesar jedli cela dva dneva in da ste komaj ušli razbojnikom, ki so vas napadli ponoči. Povejte tudi, da imate večkrat omotico...« Vse se je zgodilo po predpisih in zvečer si je ravnatelj veselo md roike: Mister Cranichstätten, zdaj ste na konju! Ves Newyork govori o vaših nesrečah!« Opereta je imela porazen uspeli. Zdaj je izrabil skladatelj to snov za novo delo »Moč rekilame«. Obletnica mature v Tokiju Japonski tekač (stoječ v osredju, v belih hlačah) Hiroši Hibino se porazgovarja s svojima nekdanjima sošolcema rektorjem univerze Onožuko (v sredi s črnimi naočniki) in s predsednikom vlade Jukom Hamagučijem. Med obema (s klobukom na kolenih) je zunanji minister baron Kijuro Šidehara. Predsednik republike vrača Pred kakimi tridesetimi leti je v neko pariško kavarno planil ameriški študent ter po vrsti naprosil svoje tovariše, da mu naj kdo posodi 50 frankov, ki jih silno nujno potrebuje. Tovariši pa so bili takisto »na suhem« in vse prošnje so bile zaman. Tu se je mladega študenta usmilil neki pariški meščan in mu posodil zaprošeno svoto; moža sta si zapisala imeni in naslova in Parižan je potolažil Američana, da mu naj vrne denar. kadar bo pač mogel. Od tega dogodka je minulo preko trideset let in naš Parižan je med tem postal ugleden pariški novinar in družinski oče, ki se ni nikoli več spomnil na ono posojilo. Nedavno pa je po pošti z otoka Kube prejel pošiljko. Na sprejemu i ci je bil kot odpošiljate! označen predsednik kubanske republike Machato. Novinar je sprva misliil, da gre za pomoto, ker pa je bil njegov naslov tako točen, da ni bilo mogoče misliti na zamenjavo, je odprl zabojček in našel v njem 3000 prvovrstnih kubanskih smotk. Pošiljki je bilo priloženo tudi lastnoročno pismo predsednika Machata z uljudno zahvalo za posojilo pred tridesetimi leti in s še uiljudnejšo opravičbo, da tako pozno vrača posojilo, češ. da mu to prej nikakor ni bilo mogoče, ker je bil izgubil naslov svojega dobrotnika. Naročil je kubanskemu poslaniku v Parizu, da izve naslov velikodušnega novinarja, kar se je poslaniku tudi posrečilo. Zarubljeni vlak Najrazličnejše stvari so že bile predmet rubežni, da bi pa fiskus kdaj za-rubil cel jvlak, to se menda še ni nikoli zgodilo. Sele pred kratkim se je primerila ta smola železniški družbi Atlantic - Coast na Floridi. Davčne oblasti so bile zvedele, da pripravlja družba. ki jim je dolgovala 40.000 dol. na davčnih zaostankih, nekakšno davčno stavko. Niso se mnogo po m i sijale in so poslale k družbi eksekutorja, ki je zaplenil vlak št. 191. s tirom in drugim materialom vred. Kobilice pretijo tudi našim krajem Sveto pismo stare zaveze našteva med šibami, s katerimi je Bog udaril egipčansko ljudstvo tudi kobilice, ki so se pojavile med nadlogami kuge. lakote in vojne in ki so bile tako strašne, da jim je v nizu kazni sledila samo še tema in smrt prvorojencev. Skozi zgodovino se vleče kobiilčji rod kakor senca strahu in groze. 2e Plinij in Pavzanij omenjata ogromno škodo, ki so jo povzročile kobilice. V srednjem veku je postala ta nadloga tako mučna, da so io skušali panati z molitvami. Ko so se kobilice (1. 1338.) pojavile na Tirolskem, je šla cerkev tako daleč, da jih .ie preklela. Sele pozneje so jih začeli preganjati z uspešnejšimi sredstvi. Pred približno poldrugim stoletjem so obiskale kobilice tudi naše kraje. Dne 24. avgusta 1782 so se v gostih rojih pojavile nad Dravsko dolino blizu Ptuja in Maribora. V Cmureku se. je ohranil zapisnik iz tistega časa, ki podrobno opisuje to nesrečo. Po zadnjih poročilih so upadli iz Sudana, Transjordanije in Palestine v Egipt ogromni kobilčni roji, ki ogrožajo vso letošnjo žetev. Vojaštvo pokon-čuje kobilice z metalci plamenov, toda uspehi so le malenkostni. Egiptska vlada je morala uvesti prisilno delo, ki je bilo odpravljeno že pred 40 leti. Ponekod so kobilčji roji tako gosti, da je nemogoč vsak promet. Angleški biolog dr. Tli. Anderson »prerokuje«, da bodo kobilice obiskale tudi naše kraje. To sklepa iz dejstva, ker so bile letošnjo zimo po vsej Evropi anormalne vremenske prilike, ki zelo pospešujejo množitev živali. O strašni kobilčji nadlogi poroča Članek »In pokrile so deželo« (s slikami) v pravkar izišli številki tedenske revije »Življenje in svet.« 100 letnica šivalnega stroja Te dni je poteklo sto let, od kar so izumili šivalni stroj. Izumitelj je bil neki Francoz po imenu Barthelemy Thimo-nier. Bil je v Lyonu za krojača. Štiri leta je delal na svojem izumu, a patentirati ga je dal 1830. neki rudniški nadzornik. ki je bil prišel slučajno v Lyon in se seznanil z bistroumnim krojačem, je spoznal veliko vrednost njegove iznajdbe in ga je spravil v Pariz, kjer pa je vzbudila silno razburjenje in celo revolucijo med krojaškimi pomočniki. Thimonier jo je moral popihati in šele veliko let pozneje je imel nekaj koristi od svojega stroja. SOKOL Žiro«! zlet v LJubljani. Sokolská župa Ljubljana bo priredila letos tik pred vseso-kolskim zletom svoj župni zlet. ki se bo vršil v Ljubljani na binkoštne praznike, in sicer 8. in 9. junija na telovadišču sokolskega društva Ljubljane. Zleta se bo udeležilo članstvo vseh župnih dru'-tev ter tudi naraščaj. Spored Da bo obsegal izbirne tekme za vses^Jialsk; zlet ter iavno telovadbo vseh žuonih oddelkov, ki bo sotovo presegala po številu lanski župn, zlet na Viču. Godbení odsek Sokola I. Seia odsekove uprave se vrši danes ob 20. na Taboru v odsekovih prostorih. Na dnevnem redu so važna vprašanja glede letošnjih javnih nastopov. V petek pa se vrši po praznikih zopet redna vaia godbenega zbora, ki naj se ie udeleže vsi njegovi člani polnoštevilno. Zdravo! Sokolskj glasnik štev. 8 je izšel tik pred prazniki ter prinaša na uvodnem mestu po-Ipg uvodnika mnogo drobnih notic o napredovanju zletnib priprav, ki «e tičejo vsesa članstva in društev. O glavnih delih je ^Jutro« že poročalo. Iz rubrike Slovansko So-kolstvo posnemamo nekoliko važnih vesti o skupščini zveze Slovansko Sokolstvo. _ Članka: Selo i Sokolstvo ter Naša inteligenca i seljašlvo prinašata lepe misli. Sedemdesetletnici br. dr. Gustava Gregorina je posvečeno lepo poročilo o njegovem plo-donosnem delovanju. Ostale vesti obravnavajo savezne in župne zadeve. V celoti je odtisnjeno predavanje br. dr. Pipenbacher-.ja, ki ga je imel nedavno v ljubljanskem radiju kot uvodno besedo k nadaljnji seriji sokolskih predavanj. SPORT Matere romajo na grobove svojih sinov Iz texaških prerij in zapadnih planin, iz velemest in osamljenih vasic se zbirajo ta čas v New-Yorku matere ameriških vojakov, ki so padli na francoski fronti. Vlada jim je omogočila potovanje na grobove sinov na Francoskem. Nakazala je v to svrho milijon dolarjev. S posebnimi parniki odpotuje te dni v Evropo 6000 mater. ®©f?see vabi zopet k tvrdki DRAGO SCHWAB, ki je prejela prekrasne angleške kamgarne ter fresko blago za pomlad in poletje. Včeraj je bil že pravi naval kupcev. Kupili so nad vse ugodno. Pogovor na razdaljo 23.^00 km Pretekle dni so napravili poskus, da bi dobili telefonsko zvezo med Batavijo (Holandska Indija) in Buenos Airesom (Argentina) preko Berlina. To ogromno razdaljo 23.000 km so premostili brez posebnih motenj. Razgovor (v holandskem jeziku) je bil jasen, tako da so se na obeh straneh izvrstno razumeli. Prvi spomenik Hindenburgu V kopališču Reiraerz bodo postavili spomenik državnemu predsednik« Hindenburgu. Načrt Je Izdelal berlinski profesor Seiffert. Kakor izgleda je Nemcem še vedno ideal železni oklep ia srednjeveški viteški meč. Gostovanje ASK Primorja v Šabcu O SK Mačva iz Šabca se ni pri nas doslej prav nič čulo. Tembolj pa pozna Ma-čvo Beograd, Novi Sad, Osijek in Subotica. s katerim stoji v ožjih sportskih stikih. SK Mačva je že nekaj let nepretrgoma provincijalni prvorazredni prvak BLP ter tekmuje v grupi prvorazrednih klubov no-vosadske župe. Po ustanovitvi novega — novosadskega — podsaveza zavzema v tem podsavezu 1 mesto v prvenstvu in stoji daleč v prvenstveni tabeli pred drugopla-sirano Vojvodino, ki je prvak Novega Sada. O jakosti Mačve najbolj zgovorno pričajo uspehi, ki jih je dosegla doma, pa tudi na tujem terenu Doslej se ni posrečilo še nobenemu jugoslovenskemu klubu, niti BSKu in Jugoslaviji iz Beograda, tako častno zastopati jugoslovenski nogometni šport na vročih grških tleh v Solunu kot Mačvi. Šabčani so porazili v Solunu oba vodeča kluba in sicer Arisa s 4 : 2, Irakli-sa s 3 : 1. Tudi tretje placirani solunski klub Makedonsis je klonil pred Mačvo z 1 : 3. Prvak Beograda, famozni BSK, je podlegel prošlo jesen v šabcu Mačvi, čeprav je nastopil s kompletnim I. moštvom, v razmerju 2 : 3. Le Teplitzerjem, znanemu profesionalnemu klubu iz Češkoslovaške in beograjski Jugoslaviji se je posrečilo ugnati Mačvo z minimalno goldiferenco. Beograjskega Sokola, ki ranžira v prvenstvu tik za BSKom in Jugoslavijo, je odpravila Mačva z 8 : 2, svojega najopasnej-šega konkurenta v prvenstvu, novosadsko Vojvodino pa celo 10 : 2. Uspehi, ki jih žanje Mačva na nogometnem polju, so plod neutrudjivih funkcionarjev in nesebične in skrajno požrtvovalne igre vseh igralcev. V moštvu ni niti enega, ki bi odpovedal. Vsi se bore kot levi, a njih vrlina je tudi sposobnost, da v finishu pritisnejo z največjo vehemenco, tedaj baš v momentu, ko je običajno nasprotnik izčrpan. V enajstorici nastopajo nekateri znani nogometaši, kot n. pr. levo krilo Kesič, leva zveza Jovanovič, vratar Ilič (prej BSK) in srednji krilec Kojič (prej Jugoslavija). Oba poslednja sta rezervna jug oslov, reprezentanta. Iz Mačve izhaja tudi znani drž. reprezentant desni krilec Arsenijevič (sedaj BSK), ki je do leta 1926. igral za Mačvo. Mačva je za velikonočne praznike proslavila desetletnico klubovega obstoja ter je za proslavo povabila ljubljansko Primorje, ki se je vabilu z radostjo odzvalo. da le. da ni moglo moštvo odpotovati vsaj kobkortoliko kompletno. Sprejem Ljubljančanov v Šabcu je bil nad vse prisrčen, naravnost bratski. Goste so pričakovali ob prihodu tudi nekateri Slovenci iz tamošnje slovenske kolonije, ki so z radostjo pozdravili ožje rojake. Sploh so šli Šabčani gostom v vsakem pogledu na roko. Kar se tiče igre, niso Primorjaši igrali tako dobro kot znajo in zmorejo. Prvi dan je šlo še kolikortoliko, toda drugi dan je z izjemo Hasla odpovedala vsa enajstori-ca. Preglavice je delal našim neraven, brazdast teren, na katerem se vzdiguje lična in precej velika tribuna. Domači so igrali na žive in mrtve z istim tempom ob koncu, s kakršnim so pričeli. Njihov napad je bil izredno nevaren. Žoge ne zadržujejo ter jo vedno in ob pravem času predajo prostostoječemu soigralcu. O šabački športni publiki se lahko reče, da je dobro vzgojena. Surovih medklicev ne čuješ. Ploska vedno gostom v enaki meri kot domačim za lepe akcije. Prvi dan je ostala tekma po ostri, a fair-igri neodločena, 3 : 3 (1 : 1), drugo tekmo so dobili Šabčani s 4 : 2 (1 : 1), čeprav so Ljubljančani že dvakrat vodili. Drugi dan se je tik pred tekmo vlila silna ploha, ki je razmehčala teren in odvzela Ljubljančanom vsako nado v uspeh. Vodil je tekmo prvi dan prav dobro in objektivno sodnik Bugarski iz Beograda, drugi dan pa je bil očividno nerazpoložen, kar je po tekmi sam priznal, zaradi česar je nekajkrati oškodoval Primorjaše. SK Krakovo. Danes ob 20. seja ožjega odbora v prostorih gostilne Usenik, Borštnikov trg 2. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel-stva danes ob 18. v damskem salonu kavarne Emone. Medklubski odbor fable tenisa Ljubljana. (Službeno.) Sklicujem za danes ob 20.30 sestanek delegatov klubov: Iliri ia, Ljubljanski športni klub. ASK Primorje, JNAD Јасћ an in S. U. Preporod v kavarno Emono, zgornji prostori v svrho dogovora in izvolitve novega odbora, ki bo prevzel vodstvo nad table tenisom v Ljubljani, oziroma v Dravski banovini Predsednik. Sekcija zbora hazena sodnikov JHSa Ljubi jana. (S užbeno.) Za prvenstvene ha- i ženske tekme v«nedeljo, 27. t. m. se določajo naslednji savezni sodniki: Sava : Ilirija v Sevnici g. Kerestury; Atena : Celje v Ljubljani g. Sancin Savo. Za predtekmo Atena : Celje se določa g. Vončina; za prijateljsko tekmo ISSK Maribor : SK Mura v Murski Soboti se določa g. Peterka. Tajnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 17. trening I. moštva in rezerve. Ob 20.30 bo v kavarni Evropa seja sekcijskega načelstva. SK Svoboda. Danes od 18. dalje obvezen trening I. moštva. Radio IZVLEČEK PROGRAMOV Četrtek, 24. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Socijalna fizika. — 19.30: lz finančnega gospodarstva. — 20: Klavirski kvintet Sancin iz Celja. — Sloveneke narodne pesmi. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. BEOGRAD 10.30: Reproi. gJasoa. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Jazzband. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Poročila. _ 22.15: Koncert radio kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. - 17.30: Tor.filmska glasba. - 20: Prenos iz Ljubljane.*— PRAGA 16.30: Komorna glasba. — Í19.05: Prenos iz Brna. — 20: Koncert društva4 ' za moderno glasbo. — 22.15: Koncert, na orgle. — BRNO 16.30: Prenos iz Prage.— 19.05: Lahka godba orkestra. _ 20: Prenos koncerta Iz Prage. —- VARŠAVA 20: Opera. — 21.45: Koncert na čelo. — 22.26: Slovanska glasba. — 22.50: Oratorij. — 23.20: Moderna poljska glasba. — 23.58: Vojaška godba. (Vse iz Poznanja). _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz gledališča: opera »Samson in Dalilac. — BERLIN 19.30: Zborovski koncert. — 20: Sluhoigra. — 21: Orkestralen koncert. — Godba za ples. _ FRANKFURT 16: Prenoe koncerta. — 20.05: Italijansko - ruski koncertni večer. — LANGENBERG 17.30: Moderna elasba. — 20: Orkestralen koncert. — STUTTGART 16: Prenoe orkestralnega koncerta. — 20: Programa iz Frankurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 19.30: Prenos opere »Mignou« iz gledališča. _ 22.30: Vojaška "godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. _ 21.02: Prenos opere ali koncert.__ Velikonočne pozdrave pošiljajo: Mladi avijatiki iz Divulj: Skrem Joško, Vinko Rebolj, Raiko Vidigaj, Ljubo Bcseljak, Rajko Kmet, Rudi Vaknčič, Franci Remžgar (Ljubljana). Drago Tušek (Hrastnik). Božič Marjan. Alojz Ručigaj (Celje).Konrad Vela, Milan Milkovič, Rudolf Orthaber (Maribor). Franci Tršovec (Ljutomer). Vladko Šetinc, Izidor Ručigaj (Jesenice). Zdravko Majnik (Žiri). Zdravko Kupec, Joško Žagar (Trbovlje). Alojz Grat (Škofljica). Stanko C-erer (Kamnik). — Iz zrakoplov;?ega tehničnega zavoda v Kraljeve«: Jakob Šušteršič (Kamnik pri Preseriu, Stanko Fertin (Medvode), Jože Papier, Jože Vrhovec (Ljubljana), Franc Peterka (Kamnik). Karl Nagodü (Verd pri Vrhniki), Pavel Ps-ternelj (Radovljica), Josip Komovec (Planina pri Rakeku), Bogomir Žgajner (Mirna), Feliks Zupančič (Dvor), Josip Krniak (Središče ob Dravi), Ivan Safošnik (Pragersko), Alojz Horvat (Čcsni-ca), Franc Vidmar (Cerknica), Miha Justin (Črnuče), Franc Toni (Š'ška). Franc Gosar (Brezovica), Vinko Musar (Št. Janž), Anton Belina (Ime-no pri Podčetrtku) Franc Zorko (Brežice). \':n-ko Klopčič (Ljubljana), Ivan Krošelj (Brežice), Matevž Türk (Lancija vas pri Ptuju), Jakob Ze-helj (Bočno), Alfonz Skoberne (Dobje pri Planini). Od avtokomande vojnega ministrstva v Beogradu: Rudi Kersnik, telefonist, Zagorje ob Sa\ ; Franc Bobnar, telefonist, Dramlje pri Celju: Anton Trtnik, kaplar-šofer, Ljubljana; Vinko Gorš'č, kaplar - šofer. Šmartno pri Ljubljani; Edbin Kolesa, šofer, Bizovik pri LJubljani; Franc Sošter, šofer, Jože Rimeie, šofer, Maribor; — Naredniki podmornic »Smeli« in »Osvetnik«: Rudi Sehn, Teodor Marc, Ljubljana; Franc Tavčar, Železniki; Franjo Serše, Vrhnika; Vladko Prelesnik, Franc Novak, Ljubljana; Tone Sterle, Ig pri Ljubljani; Pravdan Devlahovič, Bol na Bračů; Mario Ši-mera, Split; Jaifardo Šuštar. Sušak. — Podčastniki šole rezervnih oficirjev v Sarajevu: Pavlcrč Rudi, Trst; Ježek Egidij, Bernard Alojz, Strž -nar Alojz, Makovič Janez, Ljubljana: Forštnerč Jakob in Furek Anton. Ptujska gora; Ekart Mirko, Maribor in Kralj B'až, Tržič. Iz Holandiie.nekdanji ruttarji v Hudi jami, seda! zaposleni v Limburgu: Kerže A..Maček F., Fer:i;c I., Majer J.. Vodlan J., Zupane J., Leskovšek A.. Vovk A., Železník M., Železnik V., Pušnik J., Bratec M., Zdovc F.. Golouh M., Seme Р.. Centrih V., Lavrinc J., Cvek F., Vengust I-, Brečko A.. Šalej J. in Kumar A. Iz Jadranske radionice, Mostar: Karlo Smole, Ljubljana; Mirko Modic. Mihael Türk, Novo mesto; Alojz Vidmar. Dobro poiie: Jože Potrebuješ, Vrhnika; Štefan Kmetec, Ptuj; Karlo Rogan. Ro-gačevac: Franc Vodenik, Maribor; Alojz Sever, Semič; Jože Ostarman, Kočevje: Peter Veber, Črnomelj; Fran Šalec, Janko Radovič, Crnomeli. Iz garnizije Veles: Jože Vcber, Perovo pri Kamniku; Franc Mrzlikar, Glince pri Ljubljani; Vinko Sedej. Slovenski Javornik; Jože Vinter, Boštjan pri Ljubljani; Janez Lapornik. Sv. Lenart pri Laškem; Rupert Plahutnik. Krasna pri Domžalah; Jože Hribar. Golnik; Franc Jenko, Gornji Brnik pri Kranju. Iz podoficirske šole v Beogradu: Gomlršek Ri-hard, Marjan Kotnik, Ljubljana; Ritonja Lovro, Maribor; Furlan Gv:do. Gorica; Šepec Vladimir, Bled; Серег Emil. Zalog; Stramič Ludovik. Črnomelj; Kunst Albin, Dolša.k Alojz, Poijčane; Kožuh Anton, Višič Julij, Zbelovo; Cufar Matija, Trebinje; Lovšin Janez, Loški potok; Auzelj Ivan, Bloška polica; Arih Jožef, Podkoren; Hiapše Janez, Turšič Vincent, Lož. Gojenci strojne mornariške šole v K ir m boru: Pire Stanko, Bremšak Stanko, Pogačar Pavel, Reja Radko, Bostjančič Rudolf, Čelešnik Emil, Kaučič Franc, Prosenc Miroslav, Lašič Brunno, Selan Joško, Ljubljana; Pire Ivo, Vržintin Albert, Potočnik Franjo, Pasternjak Vilko, Sitar Ivan, Mund a Alojz, Maribor; Hvalic Danilo. Jelen Edi, Majerie Joško, Celje; Krajtic Ernest. Ptuj; Drugo-vič Franc, Šetinc Mihael, Grobušek F., Brežice; Ponikvar Milan, Skrabe Mirko. Kamnik; Klobučar Franc, Režek Josip, Zakctnik Stanko, Škofja Loka; Kolma.n Rudo, Boštjančič Jože, Litija; Dular Ivo, Jesenice; Anžoir Rudolf. Ocepek Kari, Krško; Kamenšek Miro, Zagorje; Zupan Gabrijel, B'.ed;Dorniš Anton, Borovnica; Golobic Stanko, Semič; Breg Anton, Rogaška Slatina; Zmazek Anton. Ljutomer; Pukmajster Anton, Dornik Ignac, Šoštanj.; Baraga Albin, Mirna: Oven Joško, Martinja vas pri Št. Lovrencu; Pogelšek Joško, Okincri Anton. D. M. v Polju. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in sociálně namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče do «« mu рошЦщ po poiti ям/cv a/t QaQo dru|o m formacijo tieoeo mo maKh o£la*ov naf §n4toiS r яnatnßah ££ sicer ne ho prejel odgovora t ЧП CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter ogiasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti ebenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Učenko Hotelsko sobarico vlt-ču nemščine ter zmožno kavcije spreime hotel Štrukelj. ' 158S1 Učenca X oskrbo v Iiis! sprejmem Ukoj za soboslikar-ko :n pleskarsko obrt. ban Ko-varii* eol>''!-"kaT.-tvo, .M.-bika. Gospodično perfektnu v nemščini iščem k dv ma otrokoma 3—5 let. Ponudbe s .-'iko in prepiri .- «r;i;. val na naslov: l>r. iNeumann. zdravnik. Nova Gradiška. 15.40 Kovaškega pomočnika k: ima spričevala iz drž. j». Ikov.-ke šolo, sprejmem takoj Ponudbe s priloženim řpriC-fv.-iloro na naslov: -M. Sega, kov. mojster. Lippen j št. 42, pošta Graliovo-Bakek. 15718 Več šivilj p-vovrstnih, veščih šivanja оЬ'ок, išče tukajšnja konfekcijska tvrdka. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra... 15711 Gospodično iw>r.o!noma verziran« v špecerijski stroki in v blagajniških po.-iih. «prejaoem e 15. mateni. Predstavi naj se pri tvrdki A. Kolene, na-d. т Oelju. 15555 Trg. pomočnico mlajšo moč. izučeno na deželi «prejme v trgovino mešanega blaga Josip Sir-m.-in. Šmartno pri Liti ji. — Zeli se osebne predstavitve 15846 Kroj. pomočnika 7.» veliko dele sprejme takoj Frane Vipave, kroja-i-vo. Toplice. Zagorje ob Savi. — Prednost imajo s prikrojcvalnim tečajem. 15840 Dva učenca 73 s-lašcicarsko obrt srkejme takoj Alojzij G a 1 ! e. <»OřOOska 4. " 158-37 Čevljar, pomočnika i-iarejtšo moč, za najfinejša šivana in zbita dela «prejme v trajno delo Ivan GoetiSa, Sinja gorica št. 23 — Vrhnika. 15873 Dekle za vse marljivo. pošteno. Ijubite-otrok, vešéo vseh hišnih del. event. tndi kuhanja in šivanja .«prejme m takoj. Le one. ki refiekti-rajo na stalno mesto, do-}>or i.^itrvnek ir! dobro рГР-h-ano. naj naslovijo svoje oferte na K-tio Wortmann. P-išak. poštni r-retina'- 93. 15854 Pošteno dekle zdravo, ki lepo in pošteno řvi. ,-nažnih del in knhp T:);ntio. «-prejme takoj boljša. družina v mestu. Sa-s ''v p-'ve ogla-ni odde'ek »Jutra.. ' 15867 Pošteno služkinjo ki гяяи-тае kuhati meščan -ko hrano :n vajeno snažno opravljat' go-podinj-ka dela. «»rwjjne boljša mestna družina z odraslimi, dobro vzgojenimi otroci. Pri oranju in fio-pravljanjn imn omočnir-o. Starost 25—35 Vasi o v pove og ;isn: o-IdeVk ».Tutra«. 15868 Kopališkega reditelja iíče kopališče S. K. Ilirije. Le marljivi, zanesljivi in plavanja vešči naj pořljeo pi-mene ponudbe « plačil-n'm: zahtevki do 29. aprila s. dr. Milanu Рн'аг. ravnatelju ve>sejma v Lj ubrani. 13881 sprejmem za pletiljstvo. — Naslov v oglasnem oddelku »Julra«. 15869 Učenko in učenca boljših Staršev sprejme takoj trgovina z mešanim blngom Mcdvcšek Mirko. Žužemberk. Prednost imajo z meščansko šolo in dob-j računarji. 15841 Starejšo, dobro izvežhano blagajuičarko za gospodinjski i.n kuhinjski oddelek sprejme takoj prvovrstna ljubljanska restavracija — Ponudbe po možno-ti s sliko na og'as. oddelek »Jutrai pod šifro Izvežbatna blagajničarka «. 15883 2 mizar, pomočnika .-prejme takoi Franc Go'jar it-fč.no mizarstvo. Ml;no-Bled. 15886 Tapetniškega vajenca s hrano in stanovanj'm v hiši sprejme takoj Slavič F-anc. tapetništvo. Епюп-ska cesta 'lO. 15908 Mlado dekle iščem k i>etletnemu fantku za popoldanske izpreho'e. Plačam po dogovoru. Xa--!r»v nove tv^'asTii oddelek -.Jutra-. ' 15909 Starejšega mizarja sprejmem. Naslov v Oila-. oddelku sJutrar 15932 Vaienca ppreime takoj podjetje za eink trotih ni ko in та dvo. — Na-lov тюл'е cglas. oddelek ijutra«.' ' 15916 šiviljo spretno in natančno «prejme Tavčar. Ahacljeva 10. 15654 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele. zmožno nemščine sprejmem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutr.ii pod šifro -ZanesViva 220«. 13943 Vzgojiteljico k šestletnemu lantku in osemletni deklic; sprejmem za popoldanski čas. Prednost imajo starejše dame. Ponudbe z zahtevki na cgl. oddelek ?Jutra: pod šifro »Vzgojiteliicat. 15944 Čevljar, pomočnika m o j e t г s k o izvožbanega sprejmem. Naslov pove '••glasni oddelek »Jutra<. 1.3939 Korespondentko perfekt no Stenografin jo v nemškem in slov. jeziku sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac ped šifro »Spretna 5«. 15935 Izvežbanega točilca sprejme s 15. majem kolodvorska restavracija v Mariboru. 15917 Izdelovatelja kartonaže dobro izvežbanega samostojnega delavca sprejme večje podjetje. Plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jti!ra<3 v Mariboru pod Samostojen::. 15919 GospodiC'na samostojna vzgojiteljii-a. ki zna tudi šivati, dobi mesto k dvema - trokema. —-Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru ipod značko »Otroka«. 15951 Spretno prodajalko zmožno slovenščine in nemščine. sprejmem v trgovino modnih T ri .pleterrh izdelkov. Ponudbe f.imc v nemščini na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Zmožna 500«. 1 ж,-> G. Th Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Popkinsa 47. Amalija je ravno zapela visoki C, ko »e dobila ladja strašanski sunek. O jej; Sedeti ie bilo zdaj res umetnost, zakaj ladja se ie mahoma nagnila »a stran. Neznanski hrup je nastal, drug se ie kotalil preko drugega. Ta je iavkal, oni je klical na pomoč, zibanje ladje .ie metalo nesrečne pot-nifc® zdaj sem, zdaj tša. Potnik kateri že rotuje in bi vzel s seboj fine pletenine domačega izdelka. naj se oglasi pod »Stalen zaslužek«- na oglasni oddelek , Jut-a«. " 15922 Agilnega potnika ki že obiskuje trgovce po Dalmaciji in Liki. sprejmemo preti visoki proviziji. Pražarna »Sla la-г. Ljubljana. Cesta na Rožnik. 15902 Soboslikarskemu pomočniku ki bi mi preslikal nje mi pres::icai stanova-in ki im', ootrebne vzorce in orodje, nudim zaslužek. Naslov pove cglas. oddelek »Jutra« 15750 Za učitelje, učiteljice in gozdarje ki stanujejo v bližini gozda in žele dobe. in lahek postranski zaslužek — пя] s* obrnejo glede navodil na tovarno Gajiret. Zemun. Paši de v t rg 5 60 Postavljalca kegljev za vse nedelj" na na Osojali. gostil 15934 Domačega učitelja ali učiteljico za učenca ljudske šole (par ur dnevno) iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk -- Ljubljana« 15125 l. obla*»v. «oncesijoufrara šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 ;jugoavto). Pel. 2236. Pouk in oraktičnf vožnje 251 Izobražena gospa ■daje nemiške ure za kon-verzaciijo in za začetnike po Din 10 od ure. Naslov v oglasnem cddelku Jutra. 15913 Mlajša gospodična trg izobražena, želi mesto v večjem trg. podjetju — najraje v Ljubljani. Nastop 15. maja ali 1 juni'a. Oenj. ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Poštena z. 15824 Deklica stara 16 let, z razredoma meščanske šole, sirota brez staršev, pridna, pri-kupljive zunanjosti, zanesljiva in poštena, ki ima veselje do trgovine, želi kot učenka vstopiti v trgovino k dobrim ljudem. Ponudbe pod značko »Hvaležna in pridna 1<>« na oglasni oddelek »Jutra«. 15682 Prodajalka izučena v špecerijski trgovini. išče službo v mestu ali na deželi. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod značko »15. maj 1980«. 15855-a Prodajalka prvo vrstna moč v manu faikturi in galanteriji, z večletno prakso, vešča nem škega in slov. jezika, žel premeniti mesto na Gorenjskem. Naslov pove osrl. oddelek »Jutra-. 15938 Prodajalka izurjena v vseh strokah, želi premeniti službo. Gre tudi kot blagajničarlka. Naslov pove oglas, oddelek * Jutra ( 15851 Brivski pomočnik m'ad, išče službo v L'ub-Ij.ani ali v kakem letovišču Ponudbe na oglas, oddelek ,Jutra« nori šifro »Dober delavec«. ' 15800 Službo iščem kot začetnica, najraje za hišna ali kuhinjska dela takoj aH s 1. majem. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 15915 Učenka s polletno učno dobo v trgovini mešanega blaga, želi mesta Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 13953 Izprašan kurjač zmožen dela pri vsakem parnem kotlu in stroju, ■išče mesta za takoj. Naslov nove ogiasni oddelek »Jutra«. 15873 Mizarski delovodja z večletno prakso, zmožen •popolnoma samostojno voditi stavimo, portal«) in pohištveno mizarstvo, prvovrsten kaikulant. želi službo pri kak^m večjem podjetju. Gre tudi kot družabnik. s kapitalom. Na ■stopi lahko takoj. — Ponudile r.a oglasni oddelek s Jutra« pod š-ifro -Dobei in vesten delovodja«. 1576' Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso, želi mesta za takoj ali s 1. majem. Cenj. ponudbe na oglas, oddt-lek »Jutra« pod šifro »Zmožna in ooštena«. 15855 Trgovski pomočnik mlaď. pošten in delaven, iznčen r trgovini mešanega blaga, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ipod šifro »Priden m v t sten«. 15835 Bivši trgovec ki ima žena osebno .pravico sa gostilno in kavvno. ze lo delavna. ' iščeta službo. Pri-topita pa tudi kot t-iba drnmťbnika. Pomidb* pod ■>.Ттгтј« na ogla«ni odde'pk »Jutira«. Ventilator (Eksliaustor) 60 cm do lm višine, kupi Kane. tvorniea parketov. Mengeš. 1588S f f/ Malo posojilo išče reven akademik, da dovrši študije. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutrac pod šifro »Akademik«. 15785 Kapital Kot tih sodelu.oč družabnik, tehnično in trgovsko izobražen, želim vstopiti v solidno obstoječe podjetje. Na razpolago 100 do 200.000 Din Ponudbe na ogl. odd. »Jutra «pod šifro »Rentabilnost T«. 15119 Družabnika s 30.000 Din kapitala iščem za zelo dobro uspevajoče podjetje v Ljubljani. Го-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kompanjon«. 15302 Družabnika 5 30—50.000 Din iščem za. erijozno, izredno rentabilno podjetje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra-, pod »Samostojnost«. 15834 Zakonski par osebno pravico, išče družabnika (со) s kapitalom h gostilniškemu podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dru-žabništvo«. 15844 Katera neodvisna gospodična, vdova alt gospa mi posodi za kratek čas 1000 Din? Ponudbe na oglasni oddelek ■Jutra« pod šifro »Ves up« 15884 Berkel tehtnico nerabljeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1.57S1 Kino-aparat proda po nizki ceni Sokolsko društvo v Trbovljah. — Aparat je dobro ohranjen in na ogled v Sokolském domu. 15562 Prodajalna miza steklena оетк.са, železna blagajna, steklena stena in izložbena garnitura, dobro ohranjeno poceni naprodaj. Poizve s v trgovini Lud. Cerne. Ljubljana. Wolfova ulica 3. " 15432 Železna postelja zložljiva, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 15151 Puhasto perje kg oo 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čist/ bcio gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg pa 300 Din L. B ozovid Zagreb. Ilica štev 82 — Kemični» čistilnica oerja. Železen plug za oranje proda Ivan škraba. kovač na Ižanski cesti 15658 Športno kolo znamke »Paris« in gramofon s ploščami ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. ' 15872 Otroški voziček ie". mavft 'rabljen, ve« 'po-nikljan. naprodaj. Naslov r ng'a«nr0. novo poceni prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1S906 Ljubljanski trgovci ki dajejo pražiti kavo laven mesta, bodo imeli po uvedbi nove mestne tro<ša-•nine neprijetnosti na mitnicah. — Zato so priiporoča Pražarna »SLADA«. Cest,a na Rožnik štev. 19. k; je še v mestu, da se jo poslužujejo Zadostuje dotri«-niee. da pošljemo po kavo ter V> potem zopet s imi dosŤ-amrao. 15905 Železen štedilnik prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jut-ra«. 15836 Škartnih nakaznic s portovnimi znamkami je nekaj zavojev naprodaj v trafiki na Mestnem trgu 8. 15915 Brivci, pozor! Svetlobno firmo in nekaj inventarja ]ovc oglas, odde'ek s.Jutra«. 15847 Enonadstropno vilo v Ljubljani prodam Stiri-sobno stanovanje takoj prosto. Ponudbe na og'as. oddelek -Jutra« pod -;fro »Junij 270«. 1-5850 Obrtniki, pozor! Zaradi opustitve obrata se proda tovarniško poslopje z vodno močjo — posebno prip-avno za strojarja. ker voia po uporabi odteče v jamo. Približno 3 minute oddaljeno od pošte in farne cerkve v liotederšici. — Okrog poslopja je približno 2.Ю0 m5 zemlje (njive in travniki). Cena 60 000 Din. Pojasnila daje M Klammer Dolenja vas pri Rakeku — nošta Cerknica. 15739 Dvodružinsko vilo г gospodarskim poslopjem, avtogaražo ir. sadnim vrtom. Ц ure od glavne pošte prodam. Dopise na tvddelek »Vila Jutra« pod 15028 Vrednot* Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih eenah Čer ne — iuvelir Ljubljana. Wolfova alica 5. 38 Avtomobil trieedein', zelo dobro "-hranjen. v najboljšem stanju, zlasti pripraven za zdravnika ali potnika, ugodne prodam. Ponudbe n;. oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto III«. 15026 Motorno kolo D К. V.. 6 konjakih sil. dobro ohranjeno proda S"-benik. Knezova ulica št. 28 15761 Avtobus 8—lOsedežen. nov ali rabljen s; želim nabaviti. Zato prosim interesente za peru lbe s plačilnimi pogoji na podružnico »Jut—a • v Mariboru pod značko Avtobus 8—10«. 15950 Majhen avto primeren za potnika, takse prost, naprodaj пз Dunajski ces-ti 30 — skladišče G. Gink. 13941 Moško kolo dobro ohranjeno kupi Ivan Zmuc. Staje 2. nošta Ig. 15S74 Damsko kolo skoraj novo prodam. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 1-5924 Novozidana hiša s 4 sobami, 2 kuhinjama, verando in vrtom naprodaj 10 minut od Glavnega trga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15826 Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune in nadzorstva. Ponudbe pod: »Iu-ženjei Arhitekt« na ogl». oddelek »Jutra« 54 Pozor, kupci! V centru mesta prodam hišo z 2 lokaloma, več stanovanji in dvoriščem. Pojasnila daje Marija Jančar. Sv. Petra cesta 27. 15&Л Kozolec (Du'plar) po primerni ceni p roda Frančiška Кгз!ј. Mengeš št. 73. Istotam je tudi naprodaj model za izdelovanje cementne strešne opeke, z 200 vložki. 15871 Gostilna s 6 orali njiv i.n travnikov naprodaj blizu Celja. Krasno vin.gradsko posestvo, 7 oralov, z gosposko hišo pri Celju. Dvonadstropna trgovska hiša v Celju. — Karol 'Breznik. Celje. Dol-gcnpolje 1. 15821 Nova hiša visokrpritlična, z 2 stanovanji in vrtom, pol lí o/.nikom naprodaj za 110.000 Din. Vprašati v realitetni pisarni društva, posestnikov v Salendrovi ulici št. 6. 15937 Gostilno in trgovino na 7.;vahn'*m in T>-ometnem prostoru mesk »JutTa«. 15879 Sostanovalca sprejmem v Ilirski ulici št. 29'J, desno. 15»<89 Opremljeno sobo letpo. separirano, v centru mesta, pri mirni stranki išče za takoj mlajša samo stojna gospa. Ponudbe pod šifro -.Rabini takoj« na ogl. oddelek »Jutra«. 15891 Dva sostanovalca sprejmem po 120 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15898 Eno ali dve sobi oddam na Glincah. Nas ov V oglan-nem od-ieiku Jutra. 1.5919 Sostanovalca s hrano sprejmem v Kiorl-■•anski ulici štev. 1911 15921 Sobo oddam takoj ali s 1. majem. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra . 15929 Starejši gospod se želi sezuanit-i v svrh" •resnega trajnega prijateljstva z gospodično, majhne in vitke postave, v starosti 20—30 let. ki bi imela veselje do «Ikupaih izletov. Tajnost zajamčena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« рои šifro »Do'ra prihodnjost«. 15870 Gospodična dobro situirana, srednjih let, samostojna, se želi radi pomanjkanja znanja »oznaniti tem potom z gospodom akademsko naobra-žeoim. starim 38 —4S let. v í*vrho skupnih nedeljskih izprehodov. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljub! :ana 1930«. 15839 Gospodična fig. izobražena, stara 22 let, že-li znanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maúhne postave«. 13802 Damo v črnem opazovano od mladega gospoda pred s-odnijskim parkom v sredo dopoldne, kateri sem sledil do Bežigrada. prosim za sestanek. — Na. oglasni oddelek Jutra pod šifro »Simpatija«. 13893 »Vigred« Blagovolite sprejeti ni-™ o pod običajnimi pogoji. — Najiskrenejše . . . 15894 Veliko sobo s posebnim vhodom od-dam s 1. majem v Zeleni jami. Zvezna ulica 1. 15897 Opremljeno sobo s strogo eepariranim vhodom. event. s telefonom, v centru mesta išče gospod s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 15914 Sobo oddam s 1. majem na Domobranski cesti štev. 17/1. 15912 Preprosto sobo s posebnim vhodom, za eno aii dve osebi iščem v bližini Evn«[ie. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15911 Mlad ravnatelj išče »a maj separirano sobo — četudi drago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ravnate-ij«. 15910 Boljšega sostanovalca sprejmem s 1. majem v centru mesta Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 15917 Sobo s brano ali brez odda gospodični samostojna gospa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15931 Kateri starejši gospod bi hotel pomagati mladi in simpatični dami iz denar nih zadreg. Prednost, imajo višji oficirji?. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« poti »Srečno življenje 22«. 15885 Gentleman srednjih let, želi vsled nezadovoljstva v zakonu di «kretnega znanja z enako ■lamo. v svrho idealnega, nesebičnega in obojestranskega zaupanja vrednega trajnega prijateljstva. Le resne eenj. dopise na og'a=. oddelek »Jutra« pod značko »Sreča v nesreč!.. 1 4896 Starejši posestnik in industrijalec želi znanja z gospodično- vdovo al! ženo, ki ni imela otrok, s premoženjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »L'ubiteljica otrok« 15942 Dva mlada psa mešane bernhardinske-ovč je pasme, izvrstna čuvaja, 9 in 3 mesece stara proda Dc-i Gorianc. Višnia. gora. 15759 Čevljarji!. Naprodaj imam več čevljarskih strojev in sicer kombiniran čistilni stroj (Kombi- nierteausputzmaschinc). («-•; stroje za rezanje podplatov (Stanzmaschine), stroj za cepljenje podplatov (Egalie-siermaschini). stroj za preši-vanje (Durchnahm.), stroj za robljenje (Umbugmaschi-ne). kakor tudi več šivalnih strojev — vsi stroji so v najboljšem stanju in malo rabljeni. Prodajam radi povečanja obrata. — Ponudbe А АЭГ[АвЛ -ПU.№AГкЈ 'UJass.)J(( n-KAj :aoistu ra oni?oj.tp Kranju. 152Š1 T Pietilni stroj es-emk'jučni. na obroke rv»-ceni nanrodaj na (>peka'rH cesti 32. 15836 Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg št. 7. Čevlje kemični barva s stroje« M. Trebar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. 15214 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugo« Hibšer, fotograf. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 61 Žimnice po 35 Din predelujem. — Pridem delat tudi na dom. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. Slavvfc Franc, tapetništvo. Emonska cesta 10 — Žabjak 14. 159.K7 H&znc Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije, uporabljajte samo čajno mar$aiin~ mabto ki jt najceaejše m enako naravnemu maslu, ker je izdelano is sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din kg. Franjo Svoboda, Zagreb, Žerjaviceva ul. br. 2. IV v lscem posredovalca za prodajo raznih strojev, orodja, materiala, -pisaimi-ške cprenie itd. Ponudbe prosim pod šifro »Tvorniea T. B. P-1931« na Inter-rcklam d. d., Zagreb, Maro v ska 28. " ©1Ž4 Novosti RovMt! Železna shižinska Brozovlé« patent postelja tlol* Siva, s tapeciranim mas ra сот,-zelo praktična za vsako hižo. hotele» prenočišča, nočne s u2» be Tn za potujoče osev be etane Din. 4УХ-» Ras pošiljam po pote nem povzetlu» >7Л >а sva to napravila — kaj mislite s tem?« sem jo vprašal. Nu. ona je bila zaročena z gospodom Belknapom, kakor so mi povedali, vi s svoje strani pa z mlado damo, Grace Sheratonovo po imenu. k: je biia seveda zelo daleč od vas. Izgubila sta se kaj pripravno - oh. jako prikladnem času — in sta bila z družbo drug drugega zelo zadovoljna. Več tednov — prav za prav mesecev — sta bila daleč od sveta in sta oba pozabila na vse. To je bilo idilično — idealno! Da bi bila živela v gozdih popolnoma kakor dva majhna otroka, seveda ni moči reč . Bila sta mož in žena. Domnevam, da sta se kratkočasila na kar nr-.jslajše načine — saj vam ne očitam, narobe, jaz sama bi bila morda prav tako ravnala. Tudi jaz bi morala nekaj časa okušati svo-b -Jo. dala. L i j če bi šio po pravici! Ne grajam vas. Samo,« je počasi doni i. tu v družbi nimamo svobode. Tu je vse to drugače. Tu j; jo dragi zakoni in druge navade.« »Gospodična Grace,« sem rekel, »prav nič vas ne razumem. Ne zdiie se mi več tista, ki sem jo pred nekaj meseci zapustil.« »Saj tudi nisem. A io ni moja krivda. Zakaj ne bi smela ženska enako svobodno živeti kakor mož?Ali mar nimam do tega enake pravice kakor vi? Ali vi niste bili svobodni?« »Samo besedo bi vam rad rekel,« sem odvrnil, »in sicer tisto, ki je prav za prav vobče ne bi smel. Ce merijo vaše opazke na gospodično ölen Meriweiherjcvo, tedaj moram povedati, vam in vsakomur, da je ostala čista — z duhom in telesom, z dušo in srcem — tako čista, kakor je bila tisti dan, ko sem jo prvič zagledal.« »Veste, kar rada vas imam, da tako govorite!« je odrezala. »Ni-Icli ne bi vzela moža, ki ne bi ničesar vedel o drugih ženskah; maminega razvajenčka ne maram dobiti. A prav tako se ne bi nikoli roročila z možem, ki ne bi znal lagati v prilog svoji ljubici. Vi Ia-žete imenitno! Zdi se mi, Jack, da ste vkljub vsemu še nekakšen genileman!« »A povejte mi, kdaj bo poroka?« Ta beseda se ji je z vidnim naporom iztrgala iz nje. »O tem boste vi odločali.« »O, prosim vas oproščenja. Mislila sem vašo poroko z Ellen Me-riwetherjevo. Smatrala sem za samoumevno, da ste name popolnoma pozabili.« »Ellen Meriwetherjeva je že poročena,« sem ji odgovoril z mirom, ki me je samega presenetil. A najbolj me je presenetila izprememba, ki je po teh besedah nastopila na njenem obrazu — ta rdečica — ta plamen zmagoslavja in zadoščenja! ^ Uganil sem samo toliko, da je že imela določne načrte in da jih je zdaj, na podlagi mojih besed, nenadoma izpremenila. Nadaljeval sem: »Svatba poročnika Lawrencea Belknapa in gospodične Ellen Meriwetherjeve je bila, kakor domnevam, nekaj časa po tem, ko sem odpotoval na Vzhod. Zaroke pa do najine vrnitve v človeške naselbine ni bilo med njima. Vse to se je zelo naglo odigralo.« »Kako romantično je vse to! On je potemtakem izpregledal tiste ■HHťlll njene prigode z vami — ki so trajale vse poletje — drug tik ob drugem, vse dni in vse noči! Kako romantično! Ce bi bila jaz mož in bi čutila, da imam sama čisto vest, ne bi bila zmožna tolikšnega velikodušja. Nu kakopak, izpolnil je dano besedo.« »Saj pravim, da ni bilo nikoli zaroke med njima!« »Tedaj se je kapetan Orme zmotil?« »Kapetan Orme vobče ne gleda na to, da bi bil Bog si ga vedi kako točen.« »To pomeni, da ste vi, Jack, vkljub temu še samec?« »Da, in to bom ostal še nekaj let, kakor kaže.« Tedaj se je njen obraz spet izpremenil. Ali je to hotela ali ne, ne morem reči, a ublažil se je, postal je mehkejši in njen pogled je dobil nekam proseč izraz. Ali morda zato, ker sem bil spet blizu nje in so se v njej spet zbudile stare misli? Ali zato, ker je bila pogumna in zvita in se je znala brzdati, misleč na to, kako bi izrabila položaj v svojo lastno korist? O vsem tem ne moreni soditi. Videl sem pa, da je postal njen obraz bolj nežen in da je njen glas, ko :e izpregovorila, bolj ljubeznivo zvenel. Vprašala me je: «Kakšni so zdaj vaši nameni, Jack?« Ce v njenem glasu zdaj nista zveneli ljubezen in laskanje, tedaj ne vem, kaj naj rečem. Ponovim: tudi če bi živel tisoč let, ne bi vedel o ženskah ničesar, prav ničesar. Mi moški smo zanje samo igrače. Kakor v življenju, tako ni mož po načrtu prirode niti v spolu nika к gospodar, nikako bitje s svobodno izbero, ampak golo naključje, prepričan sem, da je prav tako tudi pri ženski — da je tudi zanjo samo naključje. Ženskam smo samo igrače, one se z nami samo igrajo. Nikoli ne bomo zmožni, da bi čitali v njih; one so skrivnost tega sveta. Kadar nas hočejo prevariti, nam nobena umetnost ne pomaga, da bi spoznali njihov namen. Noben človek, še tisti ne, ki je najbolj zvit, ne more imeti niti pojma o najnotranjih globinah ženskega srca. Mi da smo njih gospodarji? Moj Bog, komaj njih sužnji smo in kolikor močnejši, močneši samo kot možje, toliko bolj smo njih sužnji. Parketne dešcice Tretje мах strope kula Stresno lepenko io lesBii cement dobavlja «los. JK. Puli, Ljobljaua (л ra «laška ulica št. 22 - Tel. int. št. 2513 (leseno pletivo) xn strope in stene JJudimpeštanski mednarodni sejm 25letmca ebstoja. 3.—135. maja 1930 Demonstrativna jubilejna revija madžarske industrije. La.-uii narodni paviljoni za Jugoslavijo. Pri potovanju 25 do 50 & popusta. Prehod čez mejo brez vizuma. — Pojasnila in legitimacije za sejem se dobe: Л Ljubljani: PISARNA PUTNIK. — Centralno zastopstvo /a Jugoslavijo: KRALJ. MADJ. TRGOVAČKO ZASTOPSTVO, Beograd, Palata Akademije. BVOKOLESA — teža od 7 k p naarei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški i vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi pc okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. _ TRIBUNA F. t». L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. e i Я mmii H V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem preža i ostno vest. da je naša nadvse ljubljena, predobra mati, gospa Marija Gorečan zasebnica v Vojniku, SVOJO dne 22. t. m. ob 20.30 uri po kratki, mu-kapoini bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 71. letu starosti izdihnila blago dušo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 2-1. t. m. popoldne na pokopališče v Vojniku. 6065 ŽALUJOČI OSTALI. Dražba 6023 gozdnega veleposestva Vršiče — Jelov breg* v Gorskem kotaru, last konkurzně mase A. Kajfeža iz Kočevja, se bo vršila dne 5. maja I930 ob 16. url v Zagrebu, Palače hotel, Akademičkl trg, pritličje levo. Šuma meri 600 hektarov, je arondirana, leži ob cesti, sestoji v glavnem iz jelke in bukve v razmerju 2:1. Sečno dovoljenje je izdano za okrog 6000 m:!. V gozdu se nahajajo logarska poslopja. Izklicna cena znaša 1 milijon dinarjev. Vsak ponudnik mora založiti kavcijo 150.000 Din. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalec pa si pridrži 10-dnevni rok za premislek. Pojasnila daje podpisani. Za ogled na licu mesta je potrebno dovoljenje podpisanega in prijava pri nadlogarju Jelencu na Vršičah. DR. LUDVIK GROBELNIK, notar v Eibnici na Dol., kot upravnik konkurzně mase. Man M za parni kotel dobi stalno službo v večji tovarni. Nastop takojšen. Samo marljivi in trezni na? pošljejo svoje ponudbe na oglasni odd. „Jutra" pod značko „Kurjač". 6045 Stejr-avto ki je prevozil doslej 20.000 km zajamčeno brez po-greške, takoj ceneno na Prodaj. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39. NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVARXA PELIRA1V KOLESNI DELI — PNETMATIKE — ЕЛ DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE E Л («KOS Otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. 8 TOVARNA __ Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! Naznanjamo prijateljem in znancem pre-tužno vest. da je naša blaga mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa Jožefa petrič roj. £eban v torek, dne 22. t. m. ob 9. uri j>o kratki mučni bolezni, v 78. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo 24. t. tn. dopoldne iz hiše žalosti v Cerkljah ob Krki na domače pokopališče. Cerklje ob Krki. dne 22. aprila Žalujoče rodbine: PETRIC, KABAJ, RAKOVŠČEK /ALlTZIJ£. lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. Naši proizvodi so opremljeni z zaščitno znamko. £edenice za mesaric hišno potrebo, za i trkov a lnice in gostilne Plvskj aparatj Stroji za pripravljanje sladoleda in konservatorji Prenosni aparat za točenje limonade BRAČA GOLDNER tovarna omar za led, lesenih oprem in kovinske robe Subotlca, Jugovičeva 20, telef. 134. Za-hterajte poštnine proťt brezplačni cenik! Din 68 Din Srebro ^šssag^r 160 Jamstvo pet let. Elegantna ploščnata nikelj cilinder ura П|Л QQ e kamni, kot slika U,U Ista v jrlaJutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani.